Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.17 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 1163 0 1792 6743787 4503920 2026-08-28T10:22:34Z Erardo Galbi 166658 6743787 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1163''' ('''[[rimske številke|MCLXIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == ===Evropa=== * [[14. januar]] - Verjetno zastrupljen umre ogrski (proti)kralj [[Ladislav II. Ogrski|Ladislav II.]]. Njegovi privrženci razglasijo za naslednika (protikralja) njegovega brata [[Štefan IV. Ogrski|Štefana IV.]]. Ponovi se zgodba s trmo nadškofa Esztergoma Lukasa in Štefan IV. se še bolj nasloni na pomoč Bizantincev kot njegov predhodnik. * [[19. junij]] - [[Bitka pri Székesfehérvárju]]: odstavljeni kralj [[Štefan III. Ogrski|Štefan III.]] premaga (proti)kralja in strica Štefana IV., ki se umakne v Konstantinopel, kjer nadaljuje zdrahe za obnovitev svojega položaja. * Rimsko-nemški cesar [[Friderik I. Barbarossa|Friderik I.]] se po ureditvi razmer v Nemčiji vrne v Italijo ('''tretja italijanska odprava'''). Načrti, da bi zavzel normansko Kraljevino Sicilijo mu spodletijo, saj mu ne uspe zbrati dovolj financ in zaveznikov za tako velik projekt. Kljub neuspehu ostane v Italiji do naslednjega leta [[1164]] ↔ * Wales: voditelj protiangleškega upora [[Owain Gwynedd|Owain ap Gruffydd]] postane kralj valižanske žepne kraljevine Gwynedd. Je tudi prvi, ki začne uporabljati naziv 'Valižanski princ' (ang. Prince of Wales; val. Tywysog Cymru). Angleški kralj [[Henrik II. Angleški|Henrik II.]] začne s ponovnimi pripravami na invazijo. * Norveška: da bi preprečila nenehne vojne za nasledstvo [[Norveška cerkev]] zaveže novega kralja [[Magnus V. Norveški|Magnusa V.]] z zakonom o nasledstvu, ki določi natančna pravila o dedovanju. * '''[[Koncil v Toursu]]: obsodba [[Katari|albižanov]] za krivoverce.''' Na koncilu sklenejo, da se lahko njihovo imetje zapleni. [[1208]] ↔ [[Slika:Notre-Dame de Paris 2792x2911.jpg|thumb|desno|220px|Katedrala Notre Dame de Pariz, pročelje.]] * Začne se gradnja pariške katedrale [[Notre Dame de Paris|Notre Dame]] na temeljih stare, merovinške katedrale. * Smrt [[almohadi|almohadskega]] kalifa [[Abd Al-Mu'min]]a prekine priprave na obsežno invazijo proti Španiji. Umrlega kalifa nasledi sin [[Abu Jakub Jusuf]]. * Križarska vojna proti Vendom: vsesplošen upor [[Obotriti|Obotritov]] pod vodstvom [[Pribislav Mecklenburški|Pribislava]] začasno ustavi napredovanje Dancev in Saksoncev. [[1164]] ↔ ===Bližnji vzhod=== * [[10. februar]] - Umre jeruzalemski kralj [[Baldvin III. Jeruzalemski|Baldvin III.]]. Nasledi ga mlajši brat [[Amalrik I. Jeruzalemski|Amalrik I.]], ki prisluhne političnim jastrebom o nujnosti napada na [[Fatimidi|fatimidski]] Egipt. * Sirski vladar [[Nur ad-Din]] v znak spoštovanja do umrlega kralja začasno prekine z vojaškimi dejavnostmi proti križarskim državam, hkrati pa tudi on preusmeri pozornost na Egipt.↓ * → Puč v Egiptu: za regentstvo se bori še drug vezir po imenu Dirgham, ki mu uspe pregnati Nur ad-Dinovega nameščenca [[Šhavar]]ja. * → Situacijo najprej izkoristi jeruzalemski kralj [[Amalrik I. Jeruzalemski|Amalrik I.]], ki na hitro organizira '''invazijo na Egipt''' pod pretvezo, da bi izterjal zapadli [[tribut]], vendar ga Dirgham prežene z odprtjem zapornic in tako poplavi delto Nila. [[1164]] ↔ * [[Bitka pri al-Buqaiji]]: hud poraz Nur ad-Dina, ki je preizkusil moč križarjev. Zmaga je šla predvsem na račun prispelih francoskih romarjev, hkrati pa je nevarno dvignila samozavest križarjev. == Rojstva == * [[Hodžo Jošitoki]], japonski regent šogunata († [[1224]]) * [[Knut VI. Danski|Knut VI.]], danski kralj († [[1202]]) * [[Kulin]], bosanski ban († [[1204]]) * [[Otokar IV. Štajerski|Otokar IV.]], štajerski vojvoda († [[1192]]) * [[As-Salih Ismail al-Malik]], sirski vladar, sin Nur ad-Dina († [[1181]]) == Smrti == * [[14. januar]] - [[Ladislav II. Ogrski|Ladislav II.]], ogrski protikralj (* [[1131]]) * [[10. februar]] - [[Baldvin III. Jeruzalemski|Baldvin III.]], jeruzalemski kralj (* [[1130]]) * [[Abd Al-Mu'min]], almohadski kalif (* [[1094]]) * [[Dahui Zonggao]], kitajski zen budistični mojster (* [[1089]]) * [[Konstanca Antiohijska]], kneginja in regentinja Antiohije (* [[1127]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1163|*]] l4vsvk5kffhff6dvbz8e9fpsgzftvwd Ljubljana 0 3539 6743487 6720349 2026-08-27T13:04:56Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dodal [[Kategorija:Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6743487 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Naselje |name = Ljubljana |settlement_type = [[seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Ljubljana made by Janez Kotar.jpg |image2 = Ljubljana Robba fountain (23665322093).jpg |image3 = Ljubljanska Opera 2.jpg |image4 = Dragon Ljubljana.jpg |image5 = Ljubljana - Kranjski deželni dvorec Univerza v Ljubljani (48865026322).jpg |image6 = Ljubljana-2149704.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: pogled na [[Stara Ljubljana|staro Ljubljano]]; [[Mestna hiša, Ljubljana|Mestna hiša]] in [[Robbov vodnjak]]; [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|Operna hiša]]; kip na [[Zmajski most|Zmajskem mostu]]; [[Univerza v Ljubljani]]; [[Tromostovje]] in [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|Cerkev Marijinega oznanjenja]]</small> |image_flag = Flag of Ljubljana.svg |image_seal = |image_shield = Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg |shield_size = 70px |nickname = |motto = |pushpin_map = Slovenija |pushpin_label_position = bottom |latd=46 |latm=03 |lats= |latNS=N |longd=14 |longm=30 |longs= |longEW=E |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = SI |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name1 = [[Osrednjeslovenska regija|osrednjeslovenska]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = [[seznam občin v Sloveniji|Mestna občina]] |subdivision_name3 = [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = 15 n. št. (kot ''[[Emona|Colonia Iulia Æmona]]'') |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = {{Wikidata|p6}} |leader_title1 = |leader_name1 = |area_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/2370 |title=Naselje Ljubljana |accessdate=2024-09-15 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}</ref> |area_total_km2 = 163,83 |elevation_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en |title=Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin |language=en |trans-title=Height above sea level of seats of municipalities |year=2002 |publisher=Statistical Office of the Republic of Slovenia |accessdate=2012-12-26 |archive-date=2013-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130524220943/http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en |url-status=dead }}</ref> |elevation_m = 296 |population_total = 290903<!-- prebivalstvo naselja Ljubljana, NE Mestne občine Ljubljana. Hvala--> |population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2025-06-13}}</ref> |population_as_of = 2025 |population_density_km2 = auto |population_metro = |population_demonym = Ljubljančan, Ljubljančanka |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |registration_plate_type = [[Registrske tablice Slovenije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate = LJ |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 1000 |area_code = 01 |website = [http://www.ljubljana.si/ www.ljubljana.si] |footnotes = }} '''Ljubljana''' ({{Audio|Sl-Ljubljana.ogg|izgovorjava}}) (pogovorno slovensko ''Lublana'', [[Italijanščina|italijansko]] ''Lubiana'', [[Nemščina|nemško]] ''Laibach'') je [[glavno mesto]] [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Leži v središču države, v stičišču pokrajin [[Gorenjska|Gorenjske]], [[Notranjska|Notranjske]] in [[Dolenjska|Dolenjske]], ki so nekoč tvorile deželo [[Kranjska|Kranjsko]]. Z okoli 295.000 stalnimi prebivalci (2026) na 163,8&nbsp;km<sup>2</sup> je največje in najbolj naseljeno mesto v državi ter središče [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] in [[Osrednjeslovenska statistična regija|osrednjeslovenske statistične regije]]. Ljubljana je geografsko, kulturno, znanstveno, gospodarsko, prometno, politično in administrativno središče države, katerega metropolitansko območje šteje več kot pol milijona ljudi ali četrtino prebivalstva [[Slovenija|Slovenije]]. Ljubljana je pomembno prometno vozlišče, stičišče mednarodnih avtocest, ki potekajo v štiri smeri (križanje dveh koridorjev-smeri) in železniških prog (5-6 smeri) ter trgovsko središče z največjim nakupovalnim centrom tega dela Evrope ([[BTC]]). Na Ljubljano je skozi zgodovino vplivalo več kultur, saj je bila v križišču [[Germani|germanskih]], [[Romanski jeziki|romanskih]] in [[Slovani|slovanskih]] [[narod|narodov]], njihovih [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]], šeg in navad. Ljubljanske [[promet|prometne]] povezave, zgoščenost [[industrijski sektor|industrije]], znanstvene in raziskovalne institucije ter trgovska tradicija so dejavniki, ki so pripomogli k njenemu vodilnemu gospodarskemu položaju. Ljubljana je sedež osrednjih državnih institucij: [[Državni zbor Republike Slovenije|slovenskega državnega zbora]] in [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Slovenije]], [[Vlada Republike Slovenije|slovenske vlade]], vseh njenih [[ministrstvo|ministrstev]] in javne uprave, [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|vrhovnega]] in [[Ustavno sodišče|ustavnega sodišča]], [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]] itd. Prav tako imajo v njej sedež skoraj vse druge ustanove nacionalnega pomena: [[Univerza v Ljubljani]], ki je največja in najstarejša slovenska univerza in ki vključuje tudi tri umetniške akademije, največja slovenska zdravstvena ustanova – [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetni klinični center]], [[Narodni muzej Slovenije|Narodni]], [[Slovenski etnografski muzej|Etnografski]] in [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovni muzej]], [[Narodna galerija Slovenije|Narodna]] in [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderna galerija]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovensko narodno gledališče]] ([[Ljubljanska Drama|Drama]]) ter [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG-Opera in balet]], [[Slovenska filharmonija]], [[Narodna in univerzitetna knjižnica]], [[Radiotelevizija Slovenija]], osrednji slovenski kulturni in kongresni center [[Cankarjev dom]], najstarejša delujoča slovenska kulturno-znanstvena ustanova, [[Slovenska matica]], kakor tudi najvišja nacionalna znanstveno-umetniška institucija, [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] (SAZU) s svojim [[ZRC SAZU|ZRC]], pa tudi večina drugih slovenskih znanstvenih ustanov in inštitutov, med katerimi je največji in najpomembnejši [[Institut "Jožef Stefan"|Institut Jožef Stefan]]. Že od leta [[1810]] ima Ljubljana [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Botanični vrt]], ki je najstarejša neprekinjeno delujoča kulturna in izobraževalna ustanova v mestu. V Ljubljani je tudi edini javni [[Živalski vrt Ljubljana|živalski vrt]] v Sloveniji ter največje slovensko pokopališče – [[Centralno pokopališče Žale|Žale]]. Že od leta 1461 je Ljubljana tudi sedež osrednje oziroma največje slovenske rimskokatoliške [[Nadškofija Ljubljana|(nad)škofije]] in tudi [[Metropolija Ljubljana|metropolije]], od 2006 le še ene izmed dveh na ozemlju Slovenije. V Ljubljani sta mdr. še [[Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana|evangeličanska]] in [[Pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|pravoslavna cerkev]] ter edina [[Džamija v Ljubljani|džamija]] v državi. Prvo naselbino na kraju, kjer danes stoji Ljubljana, naj bi, kot pravi legenda, ustanovili [[Argonavti]] oziroma starogrški junak [[Jazon]], ki naj bi kralju Aitesu ukradel [[zlato runo]], nato pa s tovariši zbežal pred zasledovalci na ladji ''Argo'', potoval čez [[Črno morje]] ter nato po [[Donava|Donavi]] in [[Sava|Savi]] prišel vse do [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. Tu naj bi argonavti ladjo razstavili, jo prenesli po kopnem med dvema plovnima potema in na ta način prispeli vse do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Na poti k morju, ob izviru Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru na [[barje|barju]], kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel z njo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila [[Ljubljanski zmaj]], ki je danes prepoznavni simbol mesta in se pojavlja tudi v [[Ljubljanski zmaj|ljubljanskem mestnem grbu]], vendar šele od baročnega obdobja naprej.<ref name="jazon">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/bo-jazon-spet-pokoncal-zmaja/155776 |title=Popis Jazonove poti |accessdate=6. junij 2009}}</ref><ref name="lj-hist">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/|title=Zgodovina Ljubljane|accessdate=29. avgust 2010|archive-date=2009-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090814204820/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina|url-status=dead}}</ref> == Etimologija == [[Slika:LjubljanaDocument.jpg|thumb|right|Posnetek listine iz 1146 s slovansko-romanskim poimenovanjem ''Luwigana'' (izgovor Lubijana)]] Izvor imena ''Ljubljana'' ni pojasnjen, a obstaja več hipotez. Po eni razlagi ime izvira od [[Slovani|staroslovanskega]] vodnega božanstva Laburusa,<ref>[http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ O Ljubljani]{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Luka Repanšek. ''Keltska dediščina v toponomiji jugovzhodnega alpskega prostora''. Založba ZRC SAZU. 2016. str. 43, 45, 47. ISBN 978-961-254-964-0.</ref> medtem ko etnolog Robert Vrčon trdi, da je beseda prišla iz latinskega izraza za reko, ki poplavlja (''aluviana''), nekateri pa so mnenja, da izhaja iz nemškega ''Laubach'' (mlačen potok). Podobnost z besedo ''ljubljena'', ki jo je prvi izpostavil [[Anton Tomaž Linhart]],<ref name="Torkar">{{navedi revijo |url=http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |title=O nastanku in pomenu krajevnega imena Ljubljana in njegove nemške oblike Laibach |publisher=Mestna občina Ljubljana |date=September 2008 |issue=8, 9 |ISSN=1318-797X |journal=Glasilo Mestne občine Ljubljana |access-date=2013-12-18 |archive-date=2011-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823142818/http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |url-status=dead }}</ref> je [[Etimologija#Ljudska etimologija|ljudskoetimološka]], vendar dobro sredstvo za prepoznavnost, saj že ime države Slovenija nosi v sebi angleško besedo »love« ali ljubezen. Ena od možnih etimoloških razlag je, da je mesto prek nemščine dobilo ime po reki [[Ljubljanica|Ljubljanici]].<ref name="Torkar" /> V srednjem veku se je tako za reko kot za mesto uporabljal staro nemški izraz ''Laibach'' – stoječa voda, ki povzroča poplave. Ime je bilo v uradni uporabi do leta 1918.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.visitljubljana.si/si/novinarji/novinarji/gradiva-o-ljubljani/o-ljubljani/ |title=Legenda o nastanku Ljubljane |accessdate=2010-08-29 |archive-date=2009-12-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091229140306/http://www.visitljubljana.si/si/novinarji/novinarji/gradiva-o-ljubljani/o-ljubljani/ |url-status=dead }}</ref> Drugi etimologi so nekoč razlagali, da je ime Ljubljana nastalo iz substratnega imena ''leubgh'', ki je označeval lobanjo, in to po obliki hriba, na katerem stoji [[Ljubljanski grad]].<ref>[http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/nar--zgodovina_krajevnih_imen-bernard_nezmah/ Od Oćenaša do Pizdine: pomen slovenskih krajevnih imen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110829105709/http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/nar--zgodovina_krajevnih_imen-bernard_nezmah/ |date=2011-08-29 }}. Intervju s [[Pavle Merku|Pavlom Merkujem]]. ''Mladina'' št. 50 (2006).</ref> Sodobna etimologija se razlag iz substratnih imen, sposojenih od staroselcev, izogiba. [[Silvo Torkar]] in [[Marko Snoj]] v ''Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen'' tako razlagata etimologijo imena Ljubljana iz osebnega imena Ljubovid, ki naj bi bil ustanovitelj naselbine, iz katere je nastala Ljubljana.<ref>Maja Prijatelj: Detektivka o miselnih vzorcih naših prednikov. Intervju s prof. dr. [[Marko Snoj|Markom Snojem]], avtorjem ''Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen''. ''Polet'', 10. december 2009.</ref> Ime Ljubovid se je baje skrajšalo v Ljubid, iz tega je tvorjeno vodno (rečno) ime Lubidja, iz česar se je razvilo vodno ime Ljubija (ki se danes uporablja kot ime za desni pritok Ljubljanice zahodno od Vrhnike), to pa se je morda dodatno skrajšalo v Ljuba. Prebivalci naselbine ob reki z imenom Ljub(ij)a so se imenovali Ljubljane, kar je prešlo v današnji izraz Ljubljana, ki ga je mogoče pojmovati bodisi kot kolektiv (besede, ki izražajo kolektivnost, imajo v slovenščini pogosto končnico -na, npr. družina, dvorana, občina) ali kot rezultat jezikovne asimilacije. Torkarjeva razlaga temelji na dejstvu, da so zaselke in reke pogosto imenovali po tamkajšnjih naseljencih. Simbol mesta je iz okrasja baročnega grba povzeti [[Ljubljanski zmaj]]. Simboliziral naj bi moč, pogum in veličino. Naslikan je bil kot dekoracija na grbu, in sicer nad [[Ljubljanski grad|utrdbo]], ki predstavlja utrjeno srednjeveško mesto. Več stoletij kasneje je bil štirikrat materializiran na [[Zmajski most, Ljubljana|Zmajskem mostu]], ki velja za najlepši most, odmev [[dunajska secesija|dunajske secesije]].<ref name="ARCH124" /> Ljubljanski zmaj je bil dolgo le okrasek na vrhu grba, od baroka dalje pa na njem močno izstopa. Zmaja je v grb med prvimi postavil Valvasor. Predstavljal naj bi simbol čuječnosti. Prej je bilo v grbu le utrjeno mesto z obzidjem na treh gričih. Obzidje je v grbu, na račun zmaja, manjše. == Zgodovina == {{glavni|Ljubljanska kronika}} === Prazgodovinske naselbine === Okoli leta 2000 pr. n. št. in prej so na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] prebivali [[koliščarji]]. Živeli so na ''mostiščih'' oziroma ''koliščih'', lesenih naselbinah, postavljenih na kole, zabite v dno močvirja ali jezera. Prevažali so se v čolnih, ki jih imenujemo drevaki, ki so bili izdolbeni iz posameznih debel. Izdelali so tudi prve vozove s kolesi. Preživljali so se z nabiralništvom, lovom, ribolovom, živinorejo ter primitivnim poljedelstvom. Kasneje so med indoevropskimi ljudstvi območje današnje Ljubljane poselili [[Iliri]], nato ilirsko-keltsko pleme [[Japodi|Japodov]], v 3. stoletju so Ljubljansko kotlino poselili keltski [[Tavriski]]. Arheološke najdbe kulture žarnih grobišč na grajskem griču, okoli SAZU in vse do Kazine potrjujejo večjo naselbino na območju Ljubljane. Pred 1. stoletjem pr. n. št., ko so jo zasedli Rimljani, je bila [[Ljubljanska kotlina]] del kraljestva [[Noriško kraljestvo|Norik]].<ref name="Histo1">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/staroselci/|title=Prvi prebivalci Ljubljane|accessdate=29. avgust 2010|archive-date=2013-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20130626082313/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/staroselci/|url-status=dead}}</ref> === Emona === {{glavni|Emona}} [[Slika:Emonec replika 5787.JPG|thumb|''Emonec'' na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]]]] Prva naselbina staroselcev je nastala najprej na robu [[Prule|Prul]] pod grajskim gričem. [[Stari Rim|Rimska]] naselbina [[Emona]] (''Colonia Emona (Aemona) Iulia tribu Claudia'') pa je nastala na področju med Prešernovo in Vegovo ulico, severno od Mirja, verjetno na lokaciji začasnega vojaškega tabora, ki ga je zgradila [[XV. legija Apollinaris|XV. legija ''Apollinaris'']].<ref name="Apollinaris">{{fr icon}} Hildegard Temporini, Wolfgang Haase, ''Aufstieg und Niedergang der römischen Welt'', de Gruyter, 1988, ISBN 3-11-011893-9 [http://books.google.be/books?id=74vdDevajNoC&pg=PA343&lpg=PA343&dq=Emona+legion+XV&source=web&ots=Oz_GEBKbi_&sig=jODLhDZxfNwHfBW48cBMhE2GCs0&hl=fr&sa=X&oi=book_result&resnum=8&ct=resultGoogle Books, str. 343]</ref> Okoli leta 50 je naselbina postala rimski vojaški tabor, utrjen z zidanim [[obrambni zid|obzidje]]m. Naselje je bilo strateška postojanka in je odigralo pomembno vlogo v številnih vojnah. Štela je med 5.000 in 6.000 prebivalcev, večinoma trgovcev in rokodelcev, pa tudi državnih uradnikov in vojnih veteranov. Ulice so bile tlakovane, hiše zidane, opremljene z [[kanalizacija|javno kanalizacijo]], [[centralno ogrevanje|centralnim ogrevanjem]]. V mesto je bilo speljanih več vodovodov. Boljše hiše so imele pobarvane stene večjih sob in [[mozaik|mozaične]] tlake. Emona se je razvila v pomembno zgodnjekrščansko središče s škofijo in z razvito trgovino. Mesto je imelo že pred rimskim obdobjem tudi svoji vodni božanstvi, Ekorno in Laburusa,<ref>Šašel-Kos 1997, str. 127-131.</ref> ki so ju častili na Barju.<ref name="Histo2">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/rimska-emona/ |title=Čas rimske Emone |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100517015203/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/rimska-emona/ |url-status=dead }}</ref> === Nastanek in vzpon srednjeveške Ljubljane === S propadom [[zahodno rimsko cesarstvo|zahodnega rimskega cesarstva]] in sledečimi selitvami narodov je propadla tudi rimska Emona. Leta 452 so jo porušili [[Huni]] pod [[Atila|Atilovim]] poveljstvom, kasneje so te kraje pustošili še [[Vzhodni Goti]] in [[Lombardi|Langobardi]].<ref name="Artis">Daniel Mallinus, ''La Yougoslavie'', Éd. Artis-Historia, Brussels, 1988, D/1988/0832/27, str. 37-39.</ref> [[Slovani|Slovanski]] predniki so se na ta prostor postopoma priselili ob koncu 6. stoletja. Približno tri stoletja kasneje je območje kljub nenehnim madžarskim vpadom prešlo pod [[Franki|frankovsko]] upravo. Prve pisne omembe Ljubljane kot srednjeveškega naselja segajo v čas med letoma 1112 in 1125, ko je [[Rudolf iz Tarcenta]] podaril [[oglejski patriarhat|oglejskemu kapitlju]] manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Kasneje je območje Ljubljanske kotline prešlo v roke rodbine koroških vojvod [[Spanheimi|Spanheimov]].<ref name="Histo6">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/srednji-vek/ |title=Ljubljana v srednjem veku |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100517015208/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/srednji-vek/ |url-status=dead }}</ref> Poimenovanje ''Luwigana'' kot predhodnik današnjega imena se prvič pojavi leta 1144.<ref name="Artis"/> V 13. stoletju so takratno Ljubljano sestavljala tri z obzidjem postopoma zaščitena in ločena jedra: ''[[Stari trg, Ljubljana|Stari]]'', ''[[Mestni trg, Ljubljana|Mestni]]'' (prvi obzidan) in ''[[Novi trg, Ljubljana|Novi trg]]'', v katera je vodilo pet vrat, povezovala pa sta ga Spodnji ([[Tromostovje|Špitalski]]) in Zgornji ([[Čevljarski most|Čevljarski]]) most. Med strnjeno stoječimi hišami so se dvigovale [[gotska arhitektura|gotske]] cerkve s svojimi [[zvonik]]i. S pridobitvijo [[mestne pravice|mestnih pravic]] leta 1220 so na gradu lahko kovali tudi lasten denar,<ref name="Histo6" /> mesto pa je sčasoma prevzelo primat [[Kranj]]u in [[Kamnik]]u<ref>Enciklopedija Slovenije, VI, 223</ref> ter postalo glavno mesto dežele [[Kranjska|Kranjske]]. Leta 1270 je mesto zavzel češki kralj [[Otokar II. Přemysl]].<ref name="Histo6"/> Ko ga je porazil [[Rudolf I. Habsburški|Rudolf Habsburški]],<ref name="Artis"/> je mesto leta 1278 prešlo pod njegovo oblast. Habsburžani so mesto uradno preimenovali v ''Laibach'' in mu podelili 39 trgovskih in drugih privilegijev. Leta 1461 je Ljubljana z ustanovitvijo škofije pri [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|cerkvi sv. Nikolaja]] postala stolno mesto.<ref name="Histo6"/> Habsburška vladavina je z izjemo časa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809 do 1813), Ljubljana je bila njihova prestolnica, zdržala vse do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. === Uveljavljanje v umetnosti === [[Slika:Pristanišče na Bregu 1765.jpg|thumb|Pristanišče na Bregu (1765)]] V 15. stoletju se je Ljubljana uveljavila tudi s sodobnejšo arhitekturo. Po [[potres]]u leta 1511 so mesto obnovili v [[renesančna arhitektura|renesančnem slogu]] in ga na novo obzidali.<ref name="Histo3">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/reformacija-renesansa-barok/ |title=Reformacija, renesansa in barok |accessdate=31. oktober 2009 |archive-date=2013-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626083138/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/reformacija-renesansa-barok/ |url-status=dead }}</ref> V 16. stoletju je imela Ljubljana približno 5000 prebivalcev, od katerih je okoli 70 % kot [[materni jezik]] govorilo [[slovenščina|slovenščino]], preostali pa večinoma [[nemščina|nemščino]]. Kmalu po izidu prvih slovenskih tiskanih knjig ([[Primož Trubar|Trubarjevega]] ''[[Abecedarium|Abecednika]]'' in ''[[Catechismus (1550)|Katekizma]]'', 1550) je [[Jurij Dalmatin]] prevedel [[Biblija|''Biblijo'']] (natisnjena v [[Wittenberg]]u), [[Adam Bohorič]] pa izdal več slovenskih slovnic. V tistem času je Ljubljana dobila prvo [[srednja šola|srednjo šolo]], [[Knjižnica|javno knjižnico]] in [[tiskarna|tiskarno]]. Ljubljana je tako postala središče slovenskega [[protestantizem|protestantizma]] in s tem tudi kulture. Sledili sta ponovna prevlada katoliške cerkve ter [[protireformacija]].<ref name="Histo3"/> Leta 1597 so v mesto prispeli [[Družba Jezusova|jezuiti]] in ustanovili gimnazijo, ki se je razvila v [[Jezuitski kolegij v Ljubljani|kolegij]]. Z ustanovitvijo ''[[Academia operosorum Labacensis|Academie operosorum Labacensis]]'', družbe učenjakov po italijanskem vzoru, so leta 1693 v mesto prišli številni tuji stavbarji in kiparji (med drugimi tudi [[Francesco Robba]]), ki so v baročnem slogu prenavljali oziroma sezidali tudi večino cerkva.<ref name="Histo3"/> Leta 1701 je bila ustanovljena še ''[[Slovenska filharmonija|Academia philharmonicorum]]'', eno prvih tovrstnih glasbenih združenj izven Italije. Častni člani [[Filharmonična družba|Filharmonične družbe]], ki jo je kasneje nasledila, so bili tudi skladatelji [[Joseph Haydn|Haydn]], [[Ludwig van Beethoven|Beethoven]] in [[Johannes Brahms|Brahms]], violinist [[Niccolò Paganini|Paganini]], med njenimi dirigenti pa je bil tudi [[Gustav Mahler]]. V 18. stoletju so rasle manufakture, gospodarski pomen Ljubljane pa je ostajal na področju tranzita.<ref name="Histo4">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/18-19-stoletje/ |title=Ljubljana v 18. in 19. stoletju |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2013-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626174522/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/18-19-stoletje/ |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Ljubljana-Valvasor.jpg|thumb|center|700px|Ljubljana na [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevem]] [[bakrorez]]u iz leta [[1689]]]] === Ilirske province in čas po njih === {{glavni|Ilirske province}} [[Slika:Leander Russ - Parade zur Begrüßung des Kaisers in Laibach - 1845.jpeg|thumb|Parada med Ljubljanskim kongresom]] [[Slika:Ljubljana in 1895 (3).jpg|thumb|Popotresna obnova (1895)]] [[Slika:Ljubljana 1909 (Salvatore Spina) removed watermark.ogg|thumb|Najstarejši ohranjeni filmski posnetki Ljubljane (1909), s prikazom ljubljanskih ulic, tramvaja in praznovanja<ref>{{cite journal |url=http://books.google.si/books?id=w1IqAQAAIAAJ |title=Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja] |volume=16–19 |publisher=Slovenski gledališki in filmski muzej |year=1980 |page=128}}</ref>]] Pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] zasedbo (1809–1813) je bilo mesto prestolnica Ilirskih provinc. Slovenščina je postala uradni jezik, v Ljubljani pa so odprli tudi prvo [[visoka šola|visoko šolo]].<ref name="Artis"/><ref name="Histo4"/> Leta 1815 je mesto znova prešlo pod avstrijsko oblast in bilo do leta 1849 upravno središče [[Ilirsko kraljestvo|Ilirskega kraljestva]]. Leta 1821 je Ljubljana gostila [[Ljubljanski kongres (1821)|kongres Svete alianse]], na katerem so evropski veljaki določili povojne meje.<ref name="InfoIntro1">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/about-ljubljana/ |title=Introducing Ljubljana |accessdate=31. oktober 2009 |archive-date=2009-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091019132704/http://www.ljubljana.si/en/about-ljubljana/ |url-status=dead }}</ref> V spomin na ta dogodek je poimenovan [[Kongresni trg]]. V prvi polovici 19. stoletja so delno uredili nabrežja Ljubljanice ter postavili nove kamnite in železne mostove. V Ljubljani je takrat ustvarjal tudi pesnik [[France Prešeren]]. Leta 1849 je z [[Dunaj]]a pripeljal prvi vlak, osem let pozneje pa je bila [[Južna železnica]] in s tem povezava s [[Trst]]om dokončana. V 1860. letih je bila ustanovljena [[Slovenska matica]]. Ljubljanska občina je takrat obsegala mesto in sedem [[predmestje|predmestij]]. Z današnjimi imeni bi jo omejili takole: proti zahodu po Tržaški cesti do Jadranske ulice, proti severozahodu po Cankarjevi do Opere in po Gosposvetski cesti do [[Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana|Evangeličanske cerkve Primoža Trubarja]], proti severu po Dunajski cesti do Triglavske ulice, proti severovzhodu po Šmartinski cesti do Žal, proti vzhodu do šentpetrske cerkve in Kodeljevega, proti jugovzhodu pa po Dolenjski cesti do Rakovnika. Leta 1895 je mesto s 30.000 prebivalci doživelo [[Ljubljanski potres 1895|katastrofalen potres]] z magnitudo 6,1 po [[momentna magnitudna lestvica|navorni magnitudni lestvici]], ki je povzročil 21 žrtev in porušil 10&nbsp;% od približno 1400 zgradb. Podobno kot po potresu leta 1511 so mesto obnovili v takrat značilnih slogih, [[neoklasicizem|neoklasicističnem]] in [[Secesijska arhitektura|secesijskem]] slogu (''glej tudi [[Mesta Art Nouveau#Ljubljana|Art Nouveau v Ljubljani]]''). Obnovili so ga večinoma avstrijski in češki arhitekti.<ref name="Histo4"/> Med najpomembnejšimi stavbami tega obdobja so stanovanjske stavbe okoli sodišča in med Slovensko ter Miklošičevo cesto, [[Kranjski deželni dvorec|deželni dvorec]] (zdaj Univerza), deželni – zdaj [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]], Narodni dom, Dekliški licej, prva gimnazija (pozneje klasična) – zdaj [[Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana|osnovna šola Prežihovega Voranca]]), deželno gledališče (sedaj Opera), nemško gledališče (zdaj Drama), deželno sodišče in druge. [[Slika:Ivana_Kobilca_-_Slovenija_se_klanja_Ljubljani_(without_frame)_less_saturation.jpg|sličica|260x260_pik|[[Ivana Kobilca]]: ''Slovenija se klanja Ljubljani (1903)'', slika v veliki sejni dvorani ljubljanske Mestne hiše]] V drugi polovici 19. stoletja se je Ljubljana postopoma uveljavila kot politično in kulturno središče Slovencev. Mesto se je širilo s priključevanjem delov sosednjih občin, in sicer [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoli]], okolica [[Kolizej, Ljubljana|Kolizeja]], Vodmat, do dolenjske železniške proge in druga območja. Ob prelomu stoletja so se množile nove pridobitve: vodovod (1890), elektrika in sodobno kanalizacijsko omrežje (1898), tramvaj (1901) ter prvi kino (1907).<ref name="Histo5">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/zgodovina-ljubljane/nemirno-20-stoletje/ |title=Nemirno 20. stoletje |accessdate=29. avgust 2010}}</ref> Veliko zaslug pri tem je imel tedanji župan [[Ivan Hribar]]. Leta 1914 so mestu priključili Spodnjo Šiško, leta 1929 pokopališče pri sv. Križu, v 1930-ih letih pa še Zgornjo Šiško, Moste in Vič. Tako je do leta 1935 nastala prva "velika" Ljubljana. === Stoletje nemirov === [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|thumb|Razglednica iz leta 1911]] Po propadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta [[1918]] je bila Ljubljana pomembno mesto v državi, kasneje [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta [[1929]] je postala Ljubljana sedež ''[[Dravska banovina|Dravske banovine]]''<ref name="banovina">{{navedi splet |url=http://www.clio.fr/CHRONOLOGIE/chronologie_slovenie_dans_la_yougoslavie_des_karageorgevitch.asp |title=Dans la Yougoslavie des Karageorgévitch |accessdate=2008-07-30 |language=fr |archive-date=2008-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080412051038/http://www.clio.fr/CHRONOLOGIE/chronologie_slovenie_dans_la_yougoslavie_des_karageorgevitch.asp |url-status=dead }}</ref> v Kraljevini Jugoslaviji. V času kraljevine so bile ustanovljene [[Univerza v Ljubljani|Univerza]] (1919), [[Narodna galerija Slovenije|Narodna galerija]] (1918) ter [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Akademija znanosti in umetnosti]] (1938, zdaj SAZU).<ref name="Histo5"/> Sredi 1930-ih let so na Poljanah in za Bežigradom po sodobnih, funkcionalističnih nazorih, gradili nove četrti in ulice. V času med vojnama je podobo mesta najbolj izrazito oblikoval arhitekt [[Jože Plečnik]], čigar pečat je tako močan, da se je arhitektonskega obdobja prijelo kar ime ''Plečnikova Ljubljana''.<ref name="Histo5"/> Pomembna župana v začetku 20. stoletja sta bila [[Ivan Hribar]] in [[Ivan Tavčar]]. Oba sta pomagala pri razvoju mesta, podobno kakor kasneje [[Dinko Puc]] in [[Juro Adlešič]]. Med drugo svetovno vojno je senco na župane kot vodja Ljubljane vrgel [[Leon Rupnik]], generalni inšpektor [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]], ki so sodelovale z italijanskim in nemškim okupatorjem. Zaradi odpora in pomoči partizanom so italijanski okupatorji februarja 1942 mesto [[Okupirana Ljubljana|obdali s 30 km bodeče žice]], po sledeh katere danes poteka [[Pot spominov in tovarištva|sprehajalna pot]].<ref name="rideau fer">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana-tourism.si/file/559602/2006-april-POT-SPOMINOV-IN-TOVARITVA-_2.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080227085801/http://www.ljubljana-tourism.si/file/559602/2006-april-POT-SPOMINOV-IN-TOVARITVA-_2.pdf|archivedate=2008-02-27|title=The Path of Remembrance and Comradeship|accessdate=30. julij 2008|url-status=dead}}</ref> O uporu priča med drugim spomenik v [[Gramozna jama|Gramozni jami]], kjer so italijanski okupatorji kot povračilne ukrepe ustrelili nad 100 talcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/ljubljana/stiri-leta-okupacije-in-1170-dni-zice |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-04 |archive-date=2014-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140714145857/http://www.dnevnik.si/slovenija/ljubljana/stiri-leta-okupacije-in-1170-dni-zice |url-status=dead }}</ref> <ref>Luštek, Miroslav (1954). Naši spomeniki: Gramozna jama, Žale, Urh. ''Kronika (Ljubljana), letnik 2, številka 3, str. 157-166; ''http://www.dlib.si</ref> Po drugi svetovni vojni je postala glavno mesto [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]] znotraj [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. V mesto se je zaradi boljšega ekonomskega statusa priselilo veliko novih meščanov, kar je botrovalo razširitvi in gradnji številnih bivanjskih (stanovanjskih) sosesk.<ref name="Histo5" /> === Samostojna Slovenija === V Ljubljani je bila [[25. junij|25. junija 1991]] razglašena neodvisnost [[Slovenija|Slovenije]], katere središče in prestolnica je še danes. Mesto prestolnice ji zagotavlja [[Ustava Republike Slovenije|ustava]], katere 10. člen pravi: "Glavno mesto Slovenije je Ljubljana."<ref>{{Navedi splet|title=Ustava Republike Slovenije (URS)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2022-02-19}}</ref> Leta 1997 je Ljubljana gostila Evropski mesec kulture, 2010 pa je bila Ljubljana razglašena za svetovno prestolnico knjige,<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/|title=Ljubljana Svetovna Prestolnica Knjige 2010|accessdate=4. september 2010|archive-date=2010-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20100910085831/http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/|url-status=dead}}</ref> med drugim sta bila v [[Športni park Stožice|Športnem parku Stožice]] zgrajena nov [[Stadion Stožice|stadion]] in [[Arena Stožice|dvorana]]. Številni posegi, urejanje novih poti za pešce in zelenih površin so pomagali, da je bila Ljubljana leta 2016 razglašena za zeleno prestolnico Evrope. Leta 2021 je organizacija European Best Destinations Ljubljano razglasila za najbolj zeleno mesto Evrope.<ref>{{Navedi splet|title=Najbolj zelena evropska prestolnica je Ljubljana|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/najbolj-zelena-evropska-prestolnica-je-ljubljana/598218|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-22|language=sl}}</ref> Ljubljana je bila februarja 2022 po deležu zelenega območja in pokritosti z drevesi v vrhu, po dostopnosti do zelenega prostora pa na repu evropskih glavnih mest.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/ljubljana-med-najbolj-zelenimi-prestolnicami-a-je-javno-dostopen-le-delcek-zelenih-povrsin/610849 |title=Ljubljana med najbolj zelenimi prestolnicami, a je javno dostopen le delček zelenih površin |newspaper=MMC RTV Slovenija |date=1. februar 2022}}</ref> V zadnjih letih so se po podatkih Združenja pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije zelene površine v Ljubljani zmanjšale.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042924512 |newspaper=Dnevnik.si |date=12. marec 2020 |title=arhivska kopija |accessdate=2023-07-27 |archive-date=2023-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230727160234/https://www.dnevnik.si/1042924512 |url-status=dead }}</ref> Po napovedih raziskave švicarskega inštituta Crowther Lab naj bi se povprečna poletna temperatura med 520 mesti sveta do leta 2050 najbolj zvišala prav v Ljubljani.<ref>{{navedi splet |url=http://znanost.sta.si/2657328/ljubljana-slated-to-become-worlds-fastest-warming-city |title=Ljubljana slated to become world's fastest-warming city |language=en |trans-title=Ljubljana naj bi postala najhitreje se segrevajoče mesto na svetu |publisher=Slovenska tiskovna agencija |date=12. julij 2023}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://manager.finance.si/8951062/Kako-bomo-hladili-tropsko-Ljubljano-in-kako-to-delajo-v-drugih-mestih |title=Kako bomo hladili tropsko Ljubljano – in kako to delajo v drugih mestih |date=1. avgust 2019 |newspaper=Finance Manager}}</ref> == Geografija == === Lega === [[Slika:Image Ljubljana-OpenStreetMap-Mapnik-100k.svg|thumb|Zemljevid Ljubljane]] Mesto s površino 163,8&nbsp;km² leži v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], v osrednjem delu Slovenije. Lega na križišču pomembnih prometnic je močno vplivala na njen razvoj. Ljubljana leži približno 140&nbsp;km zahodno od [[Zagreb]]a, 250&nbsp;km vzhodno od [[Benetke|Benetk]], 350&nbsp;km jugozahodno od [[Dunaj]]a ter 400&nbsp;km jugozahodno od [[Budimpešta|Budimpešte]].<ref>Približki izračunani v programu [[Google_Earth]].</ref> Ljubljana ima ob reki Ljubljanici nadmorsko višino 298 m,<ref name="InfoIntro">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/en/tourism/ljubljana/general_info/default.html|title=Location and General Data|accessdate=2008-07-30|archive-date=2009-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090420030351/http://www.ljubljana.si/en/tourism/ljubljana/general_info/default.html|url-status=dead}}</ref> medtem ko je Ljubljanski grad na grajskem griču na višini 366 m, najvišja točka v Mestni občini Ljubljana (''[[Janški hrib]]'') pa doseže 794 m.<ref name="InNumbers">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/|title=Ljubljana v številkah|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20101106032839/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/|url-status=dead}}</ref> === Vode === [[Slika:LjubljanaVic-poplavaSept2010.jpg|thumb|Poplave septembra 2010]] Mesto Ljubljana leži v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], preko katere tečejo reke in potoki: [[Ljubljanica]], [[Gradaščica]], [[Mali graben]] (rokav Gradaščice na Barju), [[Glinščica, Ljubljana|Glinščica]], [[Pržanec]], [[Sava]], [[Gameljščica]], [[Črnušnjica]], Stokalca, Studenčica (na Studencu pri Psihiatrični kliniki), [[Dobrunjščica]], [[Rastučnik]], Bajer, [[Gobovšek (Dobrunjščica)|Gobovšek]], [[Bizoviški potok]], Graben, [[Dolgi potok]] in [[Iščica|Ižica]] ter umetno zgrajeni razbremenilni prekop Ljubljanice – [[Gruberjev prekop]] med Golovcem in Grajskim gričem. Ljubljana leži v bližini sotočja rek [[Ljubljanica|Ljubljanice]] in [[Sava|Save]], ki se v Beogradu izliva v [[Donava|Donavo]], ta pa v [[Črno morje]].<ref name="Sloveniainfo">{{navedi splet|url=http://www.slovenia.info/?_ctg_kraji=2611|title=Ljubljana, the capital of Slovenia|accessdate=30. julij 2008}}</ref> Območje Ljubljanskega polja je bogato s podzemno vodo, ki je glavni vir [[oskrba s pitno vodo mesta Ljubljana|oskrbe mesta s pitno vodo]].<ref>VOKA Ljubljana: [http://www.vo-ka.si/informacije/kaksno-vodo-pijemo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190329233813/http://www.vo-ka.si/informacije/kaksno-vodo-pijemo |date=2019-03-29 }}</ref> Na južnem obrobju se nahaja [[Ljubljansko barje]], katerega [[močvirje|močvirnati]] vlažni travniki predstavljajo v smislu [[biodiverziteta|biodiverzitete]] zelo bogato območje.<ref name="vlazni">{{navedi splet|url=http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/vlazni-travniki|title=Vlažni travniki|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100808203506/http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/vlazni-travniki|url-status=dead}}</ref> Ljubljansko barje je od leta 2008 [[krajinski park]]. Območje mesta Ljubljana je zaradi svoje nižinske lege in hudourniških vodotokov, razen Ljubljanice, reke z zapletenim kraškim zaledjem na več kot 25 % površine poplavno ogroženo <ref>{{Navedi splet |url=https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana |title=arhivska kopija |accessdate=2014-01-22 |archive-date=2016-02-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160205092900/https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana |url-status=dead }}</ref>. Septembra [[1926]] je bil tako poplavljen praktično celotni južni del Ljubljane.<ref name="Ocena poplave">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/file/405358/ogrozenost_mol_poplave_dobravc_2007.pdf |title=Ocena ogroženosti mestne občine Ljubljana zaradi poplav |year=2007 |author=Dobravc, Mina |page=7 |accessdate=22. september 2010 |archive-date=2011-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823135534/http://www.ljubljana.si/file/405358/ogrozenost_mol_poplave_dobravc_2007.pdf |url-status=dead }}</ref> [[Poplave v Sloveniji, september 2010|Poplave leta 2010]] so najbolj prizadele [[Vič, Ljubljana|Vič]], kjer sta poplavljala [[Gradaščica]] in [[Mali graben]].<ref name="LjNovice Poplave">{{navedi splet |url=http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=2&menu=2&novica=125560 |title=Vodna ujma minuli konec tedna ohromila dobršen del Slovenije|publisher=[[Ljubljanske novice]] |accessdate=22. september 2010}}</ref> === Geološke značilnosti === Mesto se razteza na aluvialni ravnini ([[prod]]natih nanosih) iz [[kvartar]]ja. V bližnjih, starejših gorskih območjih čas nastanka kamnin sega v [[mezozoik]] ([[trias]]) ali [[paleozoik]].<ref name="Geologymap">{{navedi splet|url=http://english.fossiel.net/system/geolkaart/slovenie.jpg|title=Geological Map of Slovenia|accessdate=30. julij 2008|archive-date=2008-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20080811180940/http://english.fossiel.net/system/geolkaart/slovenie.jpg|url-status=dead}}</ref> Ljubljano so opustošili številni [[potres]]i,<ref name="InfoIntro"/> zabeleženih je 60 rušilnih,<ref name="Seisme">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/en/Seismology/|title=Seismology|accessdate=2008-07-30}}</ref> v povprečju 1 hujši vsakih 100 let.<ref name="rušilni">{{navedi splet|url=http://www.siol.net/slovenija/lokalne_novice/osrednja_slovenija/2010/02/potres_ljubljana.aspx|title=Ljubljano stresel potres|accessdate=30. avgust 2010}}</ref> Slovenija je v dokaj aktivnem potresnem območju zaradi svojega položaja na jugu [[Evrazija|evrazijske plošče]]. Tako je država v križišču treh pomembnih tektonskih con: [[Alpe|Alp]] na [[sever]]u, [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]] na [[jug]]u in [[Panonska nižina|Panonske nižine]] na [[vzhod]]u.<ref name="Seisme"/> Na [[Golovec|Golovcu]] deluje ena izmed [[seizmološka postaja|seizmoloških postaj]]. === Podnebje === [[Slika:Winter is back! (16408045341).jpg|thumb|Zasnežena Ljubljana z [[Ljubljanski grad|gradu]]]] Podnebje je zmerno celinsko (»Cfb« po [[Köppenova klasifikacija klime|Köppenovi klasifikaciji klime]]), ki meji na subtropsko vlažno podnebje (»CFA« po Köppenovi klasifikaciji klime),<ref>glej [//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cb/World_K%C3%B6ppen_Map.png Datoteka:World Köppen Map.png]</ref> s celinskimi značilnostmi, kot so topla poletja in zmerno mrzle zime. Najtoplejša meseca z dnevnimi vzponi običajno do med 25 in 30&nbsp;°C sta julij in avgust, januar pa je najhladnejši mesec s temperaturami, ki se gibljejo večinoma okoli 0&nbsp;°C. V povprečju se 90 dni na leto temperature spustijo tudi pod [[ledišče]], ter 11 dni s temperaturo nad 30&nbsp;°C. Padavine so razmeroma enakomerno porazdeljene med letnimi časi, čeprav sta zima in pomlad po navadi nekoliko bolj suha, kot poletje in jesen. Letna količina padavin je okoli 1.400&nbsp;mm, zaradi česar velja Ljubljana za eno najbolj namočenih evropskih prestolnic. Nevihte so zelo pogoste v obdobju od maja do septembra in so občasno lahko precej hude. Sneg je značilen v času med decembrom in februarjem, v povprečju pa je mesto s snežno odejo pokrito 65 dni. Mesto je poznano po megli, ki je zabeležena v povprečju 121 dni na leto, večinoma v jeseni in pozimi.<ref name="ARSO">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/ljubljana.html|title=ARSO|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2018-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20181020201714/http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi|url-status=dead}}</ref> Predvsem pozimi je značilen pojav t. i. [[temperaturni obrat|temperaturnega obrata]], pri katerem se hladnejši in vlažen zrak zadržuje v nižjih plasteh. Poleti je vreme v mestu bolj pod vplivom [[sredozemlje|sredozemskih]] zračnih tokov, zato so poletja sončna in razmeroma topla. {{Weather box | location = Ljubljana ([[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]]): normalne vrednosti 1991–2020, ekstremi od 1948 | metric first = Yes | single line = Yes | Jan record high C = 16.4 | Feb record high C = 22.3 | Mar record high C = 25.1 | Apr record high C = 29.3 | May record high C = 33.0 | Jun record high C = 36.9 | Jul record high C = 38.0 | Aug record high C = 40.2 | Sep record high C = 33.1 | Oct record high C = 27.0 | Nov record high C = 22.1 | Dec record high C = 17.4 | year record high C = 40.2 | Jan high C = 4.1 | Feb high C = 7.0 | Mar high C = 12.3 | Apr high C = 17.2 | May high C = 21.8 | Jun high C = 25.8 | Jul high C = 27.9 | Aug high C = 27.6 | Sep high C = 21.8 | Oct high C = 16.1 | Nov high C = 9.6 | Dec high C = 4.2 | year high C = 16.3 | Jan mean C = 1.0 | Feb mean C = 2.6 | Mar mean C = 7.1 | Apr mean C = 11.6 | May mean C = 16.1 | Jun mean C = 20.0 | Jul mean C = 21.8 | Aug mean C = 21.3 | Sep mean C = 16.1 | Oct mean C = 11.4 | Nov mean C = 6.4 | Dec mean C = 1.5 | year mean C = 11.4 | Jan low C = -1.7 | Feb low C = -1.2 | Mar low C = 2.4 | Apr low C = 6.3 | May low C = 10.6 | Jun low C = 14.4 | Jul low C = 16.0 | Aug low C = 15.9 | Sep low C = 11.7 | Oct low C = 7.9 | Nov low C = 3.9 | Dec low C = -0.9 | year low C = 7.1 | Jan record low C = -20.3 | Feb record low C = -22.5 | Mar record low C = -18.0 | Apr record low C = -3.3 | May record low C = -1.0 | Jun record low C = 2.9 | Jul record low C = 6.0 | Aug record low C = 4.8 | Sep record low C = -0.3 | Oct record low C = -5.2 | Nov record low C = -14.5 | Dec record low C = -16.0 | year record low C = -22.5 | precipitation colour = green | Jan precipitation mm = 67 | Feb precipitation mm = 84 | Mar precipitation mm = 83 | Apr precipitation mm = 97 | May precipitation mm = 114 | Jun precipitation mm = 125 | Jul precipitation mm = 122 | Aug precipitation mm = 124 | Sep precipitation mm = 160 | Oct precipitation mm = 150 | Nov precipitation mm = 138 | Dec precipitation mm = 104 | year precipitation mm = 1368 | Jan snow depth cm = 7 | Feb snow depth cm = 8 | Mar snow depth cm = 2 | Apr snow depth cm = 0 | May snow depth cm = 0 | Jun snow depth cm = 0 | Jul snow depth cm = 0 | Aug snow depth cm = 0 | Sep snow depth cm = 0 | Oct snow depth cm = 0 | Nov snow depth cm = 1 | Dec snow depth cm = 3 | year snow depth cm = 1.8 | unit precipitation days = 0.1 mm | Jan precipitation days = 11 | Feb precipitation days = 10 | Mar precipitation days = 11 | Apr precipitation days = 14 | May precipitation days = 14 | Jun precipitation days = 14 | Jul precipitation days = 13 | Aug precipitation days = 12 | Sep precipitation days = 13 | Oct precipitation days = 13 | Nov precipitation days = 16 | Dec precipitation days = 14 | year precipitation days = 153 | unit snow days = 0 cm | Jan snow days = 15 | Feb snow days = 14 | Mar snow days = 6 | Apr snow days = 1 | May snow days = 0 | Jun snow days = 0 | Jul snow days = 0 | Aug snow days = 0 | Sep snow days = 0 | Oct snow days = 0 | Nov snow days = 3 | Dec snow days = 11 | year snow days = 50 | time day = 14:00 | Jan humidity = 74 | Feb humidity = 62 | Mar humidity = 55 | Apr humidity = 51 | May humidity = 50 | Jun humidity = 52 | Jul humidity = 48 | Aug humidity = 50 | Sep humidity = 57 | Oct humidity = 65 | Nov humidity = 73 | Dec humidity = 79 | year humidity = 60 | Jan sun = 72.6 | Feb sun = 102.5 | Mar sun = 155.6 | Apr sun = 188.7 | May sun = 232.3 | Jun sun = 253.2 | Jul sun = 288.4 | Aug sun = 264.6 | Sep sun = 175.6 | Oct sun = 115.3 | Nov sun = 56.3 | Dec sun = 55.1 | year sun = 1960.2 | source 1 = [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (vlažnost in sneg 1981–2010),<ref name = SEA>{{navedi splet | archive-url = https://web.archive.org/web/20230825164954/https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/statistike_1950_2020/ljubljana_bezigrad/ | archive-date = 25 August 2023 | url = https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/statistike_1950_2020/ljubljana_bezigrad/ | title = Ljubljana Bežigrad Podnebne statistike 1950-2020 | publisher = Agencija Republike Slovenije za okolje | language = sl | access-date = 25 August 2023 | url-status = live }}</ref><ref>{{navedi splet | archive-url = https://web.archive.org/web/20210513114921/https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/table/en/by_location/ljubljana/climate-normals_81-10_Ljubljana_eng.pdf | archive-date = 13 May 2021 | url = https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/en/by_location/ljubljana/climate-normals_81-10_Ljubljana_eng.pdf | title = Ljubljana Bežigrad Climate Normals 1981-2010 | publisher = Slovenian Environmental Agency | access-date = 25 August 2023}}</ref><ref>{{navedi splet | url = http://www.meteo.si/met/en/climate/diagrams/ljubljana/ | title = Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters in 1948–2019 | publisher = ARSO | access-date = 2 December 2014 | archive-date = 26 December 2018 | archive-url = https://web.archive.org/web/20181226040946/http://www.meteo.si/met/en/climate/diagrams/ljubljana/%20 | url-status = live}}</ref> [[NOAA]] (sonce 1991–2020)<ref name=WMOCLINO>{{navedi splet | archive-url = https://web.archive.org/web/20230825165454/https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/1.1/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Slovenia/CSV/LjubljanaBezigrad_14015.csv | archive-date = 25 August 2023 | url = https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/1.1/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Slovenia/CSV/LjubljanaBezigrad_14015.csv | title = Ljubljana Bežigrad Climate Normals 1991–2020 | work = World Meteorological Organization Climatological Standard Normals (1991–2020) | publisher = National Oceanic and Atmospheric Administration | access-date = 25 August 2023 | url-status = live }}</ref> | source 2 = OGIMET (nekatere rekordne vrednosti za obdobje od 1948)<ref>{{navedi splet |url=http://ogimet.com/cgi-bin/gsynres?ind=14015&ano=2021&mes=2&day=27&hora=6&min=0&ndays=30 |title=14015: Ljubljana / Bezigrad (Slovenia) |publisher=OGIMET |access-date=27 February 2021 |date=27 February 2021 |archive-date=23 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220223062855/http://ogimet.com/cgi-bin/gsynres?ind=14015&ano=2021&mes=2&day=27&hora=6&min=0&ndays=30 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.ogimet.com/cgi-bin/gsynres?ind=14015&ano=2022&mes=7&day=24&hora=6&min=0&ndays=30 |title=14015: Ljubljana / Bezigrad (Slovenia) |author=<!--Not stated--> |date=23 July 2022 |website=ogimet.com |publisher=OGIMET |access-date=24 July 2022 |archive-date=24 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220724084752/https://www.ogimet.com/cgi-bin/gsynres?ind=14015&ano=2022&mes=7&day=24&hora=6&min=0&ndays=30 |url-status=live}}</ref> }} === Demografija === Še leta 1869 je imela Ljubljana manj kot 27.000 prebivalcev,<ref name="Krajevni">''Krajevni leksikon Slovenije'' (Ljubljana: DZS, 1995), str. 297.</ref> številka pa je do sredine 1930-ih let dvajsetega stoletja narasla do 80.000,<ref name="Histo5"/> kmalu po 2. svetovni vojni, ko je Ljubljana postala glavno mesto Ljudske (kasneje Socialistične) republike Slovenije, pa je preseglo 100.000 in se naglo povečevalo, zlasti v 60. in 70. letih. Slovenija je praktično edina v takratni Jugoslaviji dejansko izvajala koncept policentričnega razvoja, kar se je odražalo v relativno zmerni rasti Ljubljane v primerjavi z drugimi prestolnicami jugoslovanskih republik, kakor tudi v dokaj enakomernem razvoju vseh slovenskih mest. Demografska rast je ostala razmeroma stabilna med letoma 1999 in 2007, ko se je število prebivalcev gibalo okoli 270.000.<ref name="Demography">{{navedi splet |url=http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370 |title=50 po številu prebivalcev največjih naselij |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2011-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110607203541/http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370 |url-status=dead }}</ref> Pred letom 1994 je na drugačnem območju popisovanja, ki je vključevalo tudi okoliška naselja<ref name="InNumbers"/> (celotno ozemlje nekdanjih petih ljubljanskih občin, združenih v Mesto Ljubljana, sedaj [[Upravna enota Ljubljana]]), število prebivalstva preseglo 330.000. Metropolitansko območje Ljubljane, vključujoč satelitska mesta in naselja v Ljubljanski kotlini, je do danes naraslo na več kot pol milijona ljudi, saj se je v zadnjem obdobju selitveni trend delno obrnil in se je veliko nekdanjih prebivalcev Ljubljane preselilo v okoliška mesta in naselja, pri čemer so ohranili zaposlitev v mestu. Mestno urbano območje se ob glavnih vpadnicah nadaljuje proti satelitskim naseljem : proti jugozahodu, torej [[Vrhnika|Vrhniki]] (in [[Logatec|Logatcu]]) so [[Brezovica pri Ljubljani|Brezovica]], [[Lukovica pri Brezovici|Lukovica]], [[Dragomer]], [[Log pri Brezovici|Log]], južno od Ljubljane je na južnem obrobju Barja [[Ig]] z okolico, proti [[Podpeč, Brezovica|Podpeči]] je obcestna [[Črna vas]] oziroma iz smeri Brezovice [[Notranje Gorice|Notranje]] in [[Vnanje Gorice]] proti jugovzhodu [[Lavrica]], [[Škofljica]] in [[Grosuplje]], proti severu [[Trzin]] in [[Mengeš]] na cesti proti [[Kamnik]]u oziroma [[Domžale]] z okoliškimi naselji (najbližji Ljubljani je [[Dragomelj]]), proti severozahodu v smeri [[Škofja Loka|Škofje Loke]] oziroma [[Kranj|Kranja]] pa so največje satelitsko naselje in prometno vozlišče [[Medvode]] z okolico. Po popisu prebivalstva 2002 je bilo 39,2 % prebivalcev Ljubljane [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatolikov]], 30,4 % vernikov brez religije/neizrečenih/neopredeljenih, 19,2 % [[Ateizem|ateistov]], 5,5 % [[Pravoslavje|pravoslavcev]], 5,0 % [[Islam|muslimanov]] in preostalih 0,7 % protestantov oz. pripadnikov drugih verstev.<ref name="Religion">{{navedi splet |url=http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=OBC&st=6 |title=Prebivalstvo po veroizpovedi, občine, Slovenija, Popis 2002 |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2012-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120218230120/http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=OBC&st=6 |url-status=dead }}</ref> <div align="right">{{Prebivalstvena piramida |year=(2008)<ref>{{navedi splet| url = http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520302E&ti=Population+by+age+groups+and+sex%2C+municipalities%2C+Slovenia&path=../Database/Demographics/05_population/02_05007_numb_struct/01_05203_age_sex/&lang=1| title = Population by age, groups, and sex (2008)| editor = Statistični urad RS.| accessdate = 19. maj 2009| archive-date = 2009-09-17| archive-url = https://web.archive.org/web/20090917084024/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520302E&ti=Population+by+age+groups+and+sex%2C+municipalities%2C+Slovenia&path=../Database/Demographics/05_population/02_05007_numb_struct/01_05203_age_sex/&lang=1| url-status = dead}}</ref> |m0=2.44| m5=2.08| m10=2.09| m15=2.46| m20=3.34| m25=3.96| m30=4.07| m35=3.73| m40=3.88| m45=3.65| m50=3.76| m55=3.65| m60=2.50| m65=2.19| m70=1.89| m75=1.37| m80=0.82| m85=0.45 |f0=2.30| f5=1.93| f10=2.01| f15=2.35| f20=2.93| f25=3.50| |f30=3.66| f35=3.56| f40=3.83| f45=3.70| f50=3.93| f55=3.93| f60=2.94| f65=2.85| f70=2.54| f75=2.34| f80=1.82| f85=1.35 }} <div align="left"> {| style="background:#eeeeee; text-align:center" align="center" ! Demografska rast<ref name="Krajevni"/><ref name="Demography"/><ref name="lj_numbers">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/ljubljana-v-stevilkah/ |title=Ljubljana v številkah |accessdate=8.3.2019 |date= |format= |work=MO Ljubljana |archive-date=2019-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328111350/https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/ljubljana-v-stevilkah/ |url-status=dead }}</ref> |- | <timeline> Colors= id:a value:gray(0.9) id:b value:gray(0.7) id:c value:rgb(1,1,1) id:d value:rgb(0.6,0.7,1) ImageSize = width:620 height:300 PlotArea = left:50 bottom:30 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:289518 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:b increment:50000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:a increment:5000 start:0 BackgroundColors = canvas:c BarData= bar:1869 text:1869 bar:1880 text:1880 bar:1890 text:1890 bar:1900 text:1900 bar:1910 text:1910 bar:1931 text:1931 bar:1935 text:1935 bar:1948 text:1948 bar:1953 text:1953 bar:1961 text:1961 bar:1966 text:1966 bar:1970 text:1970 bar:1980 text:1980 bar:2001 text:2001 bar:2010 text:2010 bar:2018 text:2018 PlotData= color:d width:20 align:left bar:1869 from:0 till: 26879 bar:1880 from:0 till: 32265 bar:1890 from:0 till: 36878 bar:1900 from:0 till: 45017 bar:1910 from:0 till: 56844 bar:1931 from:0 till: 79391 bar:1935 from:0 till: 85000 bar:1948 from:0 till: 98914 bar:1953 from:0 till: 113666 bar:1961 from:0 till: 135806 bar:1966 from:0 till: 154690 bar:1970 from:0 till: 180714 bar:1980 from:0 till: 265000 bar:2001 from:0 till: 270032 bar:2010 from:0 till: 279653 bar:2018 from:0 till: 289518 PlotData= bar:1869 at: 26879 fontsize:s text: 26.879 shift:(-10,5) bar:1880 at: 32265 fontsize:s text: 32.265 shift:(-10,5) bar:1890 at: 36878 fontsize:s text: 36.878 shift:(-10,5) bar:1900 at: 45017 fontsize:s text: 45.017 shift:(-10,5) bar:1910 at: 56844 fontsize:s text: 56.844 shift:(-10,5) bar:1931 at: 79391 fontsize:s text: 79.391 shift:(-10,5) bar:1935 at: 85000 fontsize:s text: 85.000 shift:(-10,5) bar:1948 at: 98914 fontsize:s text: 98.914 shift:(-10,5) bar:1953 at: 113666 fontsize:s text: 113.666 shift:(-10,5) bar:1961 at: 135806 fontsize:s text: 135.806 shift:(-10,5) bar:1966 at: 154690 fontsize:s text: 154.690 shift:(-10,5) bar:1970 at: 180714 fontsize:s text: 180.714 shift:(-10,5) bar:1980 at: 265000 fontsize:s text: 265.000 shift:(-10,5) bar:2001 at: 270032 fontsize:s text: 270.032 shift:(-10,5) bar:2010 at: 279653 fontsize:s text: 279.653 shift:(-10,5) bar:2018 at: 279653 fontsize:s text: 289.518 shift:(+10,5) </timeline> |- |<small>Vir: [[Statistični urad Republike Slovenije]]</small> |} </div> </div> == Znamenitosti == === Arhitektura === Kljub pojavu višjih zgradb, zlasti na robu mesta, ohranja zgodovinsko središča Ljubljane številne značilne starejše stavbe. V njem se ob hišah 20. stoletja pojavljata [[barok|baročni]] in [[secesija (obdobje)|secesijski]] slog ter historistične stavbe. [[Ljubljanski grad]] se nahaja na vrhu grajskega griča, ki zaznamuje center mesta. Okolica današnjega gradu je stalno naseljena od leta 1200 pr. n. št. Grad je bil prvič omenjen leta 1161. Trdnjava je bila uničena, ko je vojvodina postala del [[Habsburžani|habsburškega cesarstva]]. Med letoma 1485 in 1495 je bil zgrajen današnji grad opremljen s stolpi. Njegov namen je bil zlasti obramba pred [[turški vpadi|turškimi vpadi]] in [[kmečki upor|kmečkimi upori]]. Grad je kasneje dolgo služil kot zapor. Leta 1905 je grad prešel v mestno last in doživel postopno prenovo po letu 1960. Danes je turistična atrakcija s pestrim kulturnim programom.<ref name="LubljanaFestival">{{navedi splet|url=http://www.ljubljanafestival.si/en/ljubljana_castle/history/|title=Festival Ljubljana {{ikona en}}|accessdate=30. julij 2008|archive-date=2013-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20131105190436/http://www.ljubljanafestival.si/en/ljubljana_castle/history/|url-status=dead}}</ref> Od leta 2006 je grad z [[Ljubljanska vzpenjača|vzpenjačo]] povezan s središčem mesta.<ref name="LubljanaInfo">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.info/ljubljana-castle/ |title=City castle in Ljubljana {{ikona en}} |accessdate=30. julij 2008}}</ref><ref name="LubljanaCastle">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11530/detail.html |title=Ljubljanski grad |accessdate=4. september 2010 |archive-date=2009-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091201001940/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11530/detail.html |url-status=dead }}</ref> Staro mestno jedro je srednjeveški obzidani del treh glavnih trgov z [[Mestna hiša, Ljubljana|mestno hišo]], SAZU, univerzitetno knjižnico in Križankami ter številnimi cerkvami. Novejši del obsega baročne in kasnejše razširitve v smeri parka Tivoli in do železniške proge, kjer stoji večina pomembnejših arhitektur, med njimi [[Univerza v Ljubljani|sedež univerze]] (ob robu srednjeveškega mesta) zgradil ga je češki arhitekt Jan F. Hráský, [[Cerkev Svete Trojice, Ljubljana|uršulinske cerkve]], stavbe [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]] in [[Cankarjev dom]]. Po potresu leta 1511 je bila Ljubljana močno prezidana. Znova so jo preurejali kasneje, zlasti v 18. stoletju v baročnem slogu in po [[Ljubljanski potres|katastrofalnem potresu v 1895]], ki je močno poškodoval mesto. Mesto je bilo razširjeno in dozidano, pretežno s historističnimi palačami in v slogu [[art nouveau]]ja.<ref name="Histo4"/><ref name="InfoIntro"/> Mestna arhitektura je tako mešanica slogov. Velik pečat je med obema vojnama pustil slovenski arhitekt [[Jože Plečnik]], ki je oblikoval več osi mesta, mostove, tudi [[Tromostovje]] in med palačami [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodno in univerzitetno knjižnico]]. ''Glej [[Galerija ljubljanskih mostov na Ljubljanici|galerijo ljubljanskih mostov na Ljubljanici]]''. Prepoznavna ljubljanska stolpnica je [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnik]]. V Ljubljani se nahaja več [[Seznam cerkev v Ljubljani|cerkev]]. [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Stolnica svetega Nikolaja]] je ljubljanska katedrala, ki je zlahka prepoznavna zaradi svoje zelene kupole in dveh zvonikov. Stoji ob [[Ciril-Metodov trg|Ciril-Metodovem trgu]] v bližini [[Tržnica Center|osrednje tržnice]] in [[Mestna hiša, Ljubljana|mestne hiše]]. Prvotno je bila na mestu manjša cerkev, za tem troladijska romanska cerkev, prvič omenjena leta 1262. Po požaru leta 1361 je bila obokana v gotskem slogu. Z ustanovitvijo ljubljanske škofije leta 1461 je cerkev postala stolnica (ob Gornjem Gradu). Osem let pozneje jo je prizadel nov požar, ki so ga najverjetneje zanetili Turki. Med letoma 1701 in 1706 je jezuitski arhitekt Andrea Pozzo izdelal načrt za novo baročno cerkev z dvema stranskima kapelama, zasnovanima v obliki latinskega križa. Cerkev je bila dodatno grajena leta 1841. Notranjost je okrašena z baročnimi freskami slikarja [[Giulio Quaglio|Giulia Quaglia]] iz obdobja v letih 1703-1706 in 1721-1723.<ref>{{navedi splet|url=http://lj-stolnica.rkc.si/indexflash-slo.htm|title=Ljubljanska stolnica|accessdate=4. september 2010|archive-date=2010-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20100819100517/http://lj-stolnica.rkc.si/indexflash-slo.htm|url-status=dead}}</ref> Reko Ljubljanico, Gruberjev kanal in druge reke in potoke prečkajo [[Seznam mostov v Ljubljani|številni mostovi]]. Najbolj znana sta [[Tromostovje]] in [[Zmajski most]]. Slednji je bil zgrajen med letoma 1900 in 1901 in velja za eno najlepših del [[dunajska secesija|dunajske secesije]].<ref name="ARCH124">{{navedi knjigo|author=C. Abdunur|title=ARCH'01: Troisième conférence internationale sur les ponts en arc|publisher=Presses des Ponts|location= |year=2001|pages=124|isbn=2859783474|oclc=|doi= |language=fr}}</ref><ref name="PontDragons">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/sights/art_nouveau/dragon_bridge/default.html |title=Zmajski most / Dragon Bridge |accessdate=30. julij 2008 |archive-date=2008-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080412035550/http://www.ljubljana.si/en/sights/art_nouveau/dragon_bridge/default.html |url-status=dead }}</ref> Ime je dobil po štirih zmajih, ki krasijo konce ograj.<ref name="SBTG84">{{navedi knjigo|author=Robin McKelvie, Jenny McKelvie|title=Slovenia: The Bradt Travel Guide|url=https://archive.org/details/sloveniabradttra0000mcke|publisher=Robin McKelvie|location= |year=2005|pages=[https://archive.org/details/sloveniabradttra0000mcke/page/84 84]|isbn=1841621196|oclc=|doi=}}</ref> [[Ljubljanski vodnjaki]] so v mestnem jedru prisotni že od njenega nastanka, saj so bili pomembni za razvoj mesta kot takega. Starejši vodnjaki in vodovodi so bili znani že v antični Emoni. Ljubljana ima nad 40 delujočih vodnjakov, ki večinoma krasijo [[Seznam trgov v Ljubljani|trge]] in [[Seznam parkov v Ljubljani|parke]] in imajo pomembno kulturno-zgodovinsko ozadje. Na Mestnem trgu stoji replika najpomembnejšega izmed njih, [[Robbov vodnjak|Robbovega vodnjaka]] v baročnem slogu. Njegov izvirnik je bil leta 2006 zaradi težav s [[Korozija|korozijo]] prestavljen v Narodno galerijo. <gallery mode="packed" heights="140px" style="text-align:left"> Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 11-34-41.jpg|[[Mestna hiša, Ljubljana|Mestna hiša]] Slika:Ljubljana (15490965267).jpg|[[Mestni trg, Ljubljana|Mestni trg]] Slika:Ljubljana-Kongresni trg.JPG|[[sneg|Zasnežen]] [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresni trg]] Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 12-19-48.jpg|[[Urbančeva hiša]] na [[Prešernov trg|Prešernovem trgu]] Slika:Ljubljana Castle from Ljubljana.jpg|[[Ljubljanski grad]] Slika:Stolnica Sv. Nikolaja 02.jpg|[[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Stolnica svetega Nikolaja]] Slika:Ljubljana - Slovenia (13457591394).jpg|Ljubljana z [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnika]] Slika:Робова фонтана детаљ.JPG| [[Robbov vodnjak]] Slika:Prešernov trg Ljubljana 9977.jpg|Prešernov trg in Tromostovje </gallery> === Parki in vrtovi === [[Slika:Dvogrba kamela.JPG|thumb|Dvogrba kamela v Ljubljanskem živalskem vrtu]] [[Slika:Ljubljana. Tivoli under the snow.JPG|thumb|Tivoli pozimi]] V Ljubljani je približno 30 ha parkov, največji del te površine zavzema [[Park Tivoli, Ljubljana|park Tivoli]] s površino 17,5 ha. Leta 1813 ga je zasnoval Francoz J. Blanchard. Danes obsega približno 5&nbsp;km². Imel je tri glavne avenije s kostanjevimi [[drevored]]i. Osrednjo os je razširil in spremenil Jože Plečnik. Znotraj parka se menjujejo drevoredi in skupine različnih dreves, nasadi rož ter parkovna oprema s posebnimi klopmi, igrali, kipi in vodnjaki, zlasti pred [[Grad Tivoli, Ljubljana|Tivolskim gradom]] in današnjim [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije]]. Urejene so igralne površine za otroke, v park se zajedajo pokriti bazen, športna igrišča in [[Hala Tivoli]]. Skupaj z [[Rožnik]]om in [[Šišenski hrib|Šišenskim hribom]] park oblikuje površine [[Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib|krajinskega parka]]. Med letoma 1921 in 1939 je Jože Plečnik med Moderno galerijo in Tivolskim gradom uredil [[Jakopičevo sprehajališče]], poimenovano po vodilnem slovenskem impresionističnem slikarju [[Rihard Jakopič|Rihardu Jakopiču]]. Ostalo površino si deli 28 manjših parkov, med katerimi so najbolj znani: * [[Argentinski park, Ljubljana|Argentinski park]]/[[Argentinski park, Ljubljana|park Ajdovščina]] * [[park Zvezda, Ljubljana|park Zvezda]] (na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]]) * [[Miklošičev park, Ljubljana|Miklošičev park]] *[[Muzejski park, Ljubljana|Muzejski park]] *[[Park Arturo Toscanini, Ljubljana|Park Arturo Toscanini]] *[[Kodeljevo]] * [[Severni mestni park, Ljubljana|Severni mestni park]] * [[Šmartinski park, Ljubljana|Šmartinski park]] Po drugi svetovni vojni sta bila odprta le [[Severni mestni park, Ljubljana|Severni mestni park]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042358677|title=V Ljubljani so danes odprli Severni mestni park (Dnevnik.si, 11. 05. 2010)|accessdate=2010-09-04|archive-date=2011-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20110930064404/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042358677|url-status=dead}}</ref> (v planu je še razširitev)<ref>{{navedi splet|url=http://www.urbi-studio.si/projektiva/parki/severni-mestni-park.html|title=Severni mestni park - Navje, Ljubljana|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2011-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110218065738/http://www.urbi-studio.si/projektiva/parki/severni-mestni-park.html|url-status=dead}}</ref> v neposredni bližini [[Gospodarsko razstavišče|Gospodarskega razstavišča]] in [[Navje|Navja]] oziroma severno od Kolodvora ter [[Šmartinski park, Ljubljana|Šmartinski park]] in [[Park izbrisanih]] na dvorišču nekdanje tovarne Rog. V načrtu je tudi ureditev celotnega dela Save z okolico, ki teče skozi MOL in ureditev [[Krajinski park Ljubljansko barje|parka na severu Ljubljanskega barja]]. [[Živalski vrt Ljubljana|Ljubljanski živalski vrt]] leži pod Rožnikom. V vrtu so zbrane živalske vrste z vseh kontinentov, predvsem pa vrste, značilne za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. [[Botanični vrt, Ljubljana|Botanični vrt]] v Ljubljani deluje že od leta 1810 in je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova v Sloveniji z nepretrganim delovanjem. V njem je preko 4.500 vrst, podvrst in oblik, od katerih je več kot tretjina domačih, ostalo pa so rastline iz različnih predelov Evrope in ostalih kontinentov. Vrt sodeluje z več kot 270 botaničnimi vrtovi iz celega sveta. Ukvarja se z znanstvenoraziskovalno in pedagoško dejavnostjo. Ima pomembno nalogo pri vzgoji in varovanju [[endemit|endemičnih]] in [[ogrožena vrsta|ogroženih]] (prizadetih, ranljivih in redkih) vrst slovenskega ozemlja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11933/detail.html|title=Slikoviti predeli, vrtovi in parki: Botanični vrt|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2011-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20110508155804/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11933/detail.html|url-status=dead}}</ref> == Uprava == === Upravna enota Ljubljana === [[Upravna enota Ljubljana]] je ozemeljska enota državne uprave, ki zajema območje Mesta Ljubljana, ki je združevalo nekdanjih pet ljubljanskih mestnih občin oziroma sedanje občine, ki so nastale na tem ozemlju poleg MOL in ima več izpostav v samem mestu, kakor tudi v okolici. === Lokalna samouprava === [[Slika:MOL-CS.png|thumb|right|320px|Ljubljanske mestne četrti]] [[Mestna občina Ljubljana]] je razdeljena na 17 četrtnih skupnosti z lastno (samo)upravo. Četrtne skupnosti sprejemajo predloge občanov (prebivalcev četrtnih skupnosti) in jih posredujejo pristojnim organom MOL ter sodelujejo pri pripravi in izvedbi aktivnosti na področju četrtne skupnosti.<ref name="Districs">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/mol/cetrtne-skupnosti/ |title=Četrtne skupnosti |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100824081446/http://www.ljubljana.si/si/mol/cetrtne-skupnosti/ |url-status=dead }}</ref> Pred tem jo je sestavljalo pet samostojnih občin (Bežigrad, Center, Moste - Polje, Šiška in Vič - Rudnik), ki se še vedno pokrivajo z volilnimi okraji volilnih enot [[Volilna enota Ljubljana Center|Ljubljana Center]] in [[Volilna enota Ljubljana Bežigrad|Ljubljana Bežigrad]] {{glavni|Četrtna skupnost Ljubljane}} {| cellpadding="5" |- style="vertical-align:top;" | # [[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] # [[Četrtna skupnost Center|Center]] # [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]] # [[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]] # [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] # [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]] # [[Četrtna skupnost Moste|Moste]] # [[Četrtna skupnost Polje|Polje]] # [[Četrtna skupnost Posavje|Posavje]] || || <ol start="10"> <li>[[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šmarna gora|Šmarna gora]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Vič|Vič]]</li> </ol> |} === Policija === Pristojnosti [[Policijska uprava Ljubljana|Policijske uprave Ljubljana]] obsegajo površino 3.807&nbsp;km², kar predstavlja 18,8 % državnega nacionalnega ozemlja.<ref name="Police">{{navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-ljubljana |title=PU Ljubljana |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100924015858/http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-ljubljana |url-status=dead }}</ref> Sestavlja jo 17 policijskih postaj, ki so v začetku leta 2008 skupaj zaposlovale 1.499 delavcev, od tega 1.310 policistov ter 189 drugih delavcev policije.<ref name="Police"/> S približno 41.000 kaznivih dejanj v letu 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/images/stories/PULJ/PDF/Statistika/LetnoPorocilo2008.pdf |title=Poročilo o delu Policijske uprave Ljubljana za leto 2008 |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2019-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328111350/https://www.policija.si/images/stories/PULJ/PDF/Statistika/LetnoPorocilo2008.pdf |url-status=dead }}</ref> ima Ljubljana ugled varnega in mirnega področja.<ref name="securite">{{navedi splet |url=http://www.var.fr/dispatch.do?sectionId=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299&showSection=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299 |title=LES VAROIS DANS LE MONDE: Slovénie |accessdate=2008-07-31 |language=fr |archive-date=2008-11-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081118052528/http://www.var.fr/dispatch.do?sectionId=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299&showSection=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299 |url-status=dead }}</ref> {{Geografski položaj |Center = [[Četrtna skupnost Center|Center]] |Sever = [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]]; </br>[[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] |Severovzhod = [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]]; </br>[[Savsko naselje]] |Vzhod = [[Četrtna skupnost Moste|Moste]]; [[Četrtna skupnost Polje|Polje]]; </br>[[Štepanjsko naselje]]; [[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]] |Jugovzhod = [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] , ''hrib [[Golovec]] '' |Jug =[[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]] ; [[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]] |Jugozahod = [[Četrtna skupnost Vič|Vič]] |Zahod = [[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]], ''hrib [[Rožnik]] '' |Severozahod = [[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]]; ''gora [[Šmarna gora]]''; </br>[[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]]; [[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]] }} == Gospodarstvo == [[Slika:Ljubljana (8898091333).jpg|thumb|Turizem je eden od gospodarskih sektorjev, prisotnih v mestu. Na sliki je [[Grand Hotel Union]].]] [[Slika:Ljubljana-Rudnik.jpg|thumb|Velik delež gospodarstva obsega tudi trgovska dejavnost. Na sliki je nakupovalno središče v Rudniku]] Leta 1981 je ljubljanski [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca znašal 260 % jugoslovanskega povprečja.<ref>{{navedi knjigo | title=Atlas svijeta: Novi pogled na Zemlju | year=1984 | edition=3. | publisher=Sveučilišna naklada Liber | location=Zagreb | language=hr | editor1-first=Radovan | editor1-last=Radovinović | editor2-first=Ivan | editor2-last=Bertić}}</ref> Ljubljana proizvede približno 25 % slovenskega BDP-ja.<ref name="InfoIntro"/> Leta 2003 je bila stopnja aktivnega delovnega prebivalstva 62 %; od tega je bilo 64 % zaposlenih v zasebnem in 36 % v javnem sektorju.<ref name="InfoIntro"/> Januarja 2007 je stopnja brezposelnosti znašala 6,5 % (v primerjavi s 7,7 % leto prej in v primerjavi z nacionalnim povprečjem 8,7 %).<ref name="Chomage Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.ess.gov.si/eng/UnemplTrends/RegUnemplRO99.htm |title=Registered unemployment rates (%) by regional offices in 2006 and 2007 {{ikona en}} |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905083517/http://www.ess.gov.si/eng/UnemplTrends/RegUnemplRO99.htm |url-status=dead }}</ref> Industrija, zlasti [[farmacija|farmacevtska]], [[petrokemija|petrokemična]] in [[živilska industrija]], ostaja najbolj pomembna gospodarska dejavnost. Druga področja vključujejo bančništvo, finance, promet, gradbeništvo, obrti, storitvene dejavnosti in turizem. Javni sektor zagotavlja delo na področju izobraževanja, kulture, zdravstva in lokalne uprave.<ref name="InfoIntro"/> Zlasti v zadnjih 2 desetletjih je pomembna panoga [[trgovina]]. Na [[Ljubljanska borza|Ljubljanski borzi]], ki je od leta 2008 v lasti [[Dunajska borza|Dunajske borze]],<ref name="Bourse Vienne">{{navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=DCC97754-19B6-64BF-BC26-9760B7F88908&linkid=news&cid=ED4C6575-3589-840B-A072-1B6760015E2E|title=Austrians Buy Ljubljana Stock Exchange {{ikona en}}|accessdate=31. julij 2008|archive-date=2009-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20090111114616/http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=DCC97754-19B6-64BF-BC26-9760B7F88908&linkid=news&cid=ED4C6575-3589-840B-A072-1B6760015E2E|url-status=dead}}</ref> kotirajo zlasti večja slovenska podjetja. Nekatera od teh imajo sedež v glavnem mestu; na primer trgovska veriga [[Mercator]], naftne družbe [[Petrol]] in telekomunikacijski ponudnik [[Telekom Slovenije]].<ref name="Bourse Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=%208373&sid=qaKUUjazRohwRuAP |title=Ljubljanska borza d.d. |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090418064605/http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=%208373&sid=qaKUUjazRohwRuAP |url-status=dead }}</ref> V mestu deluje več kot 15.000 podjetij, večina od njih v [[tercialni sektor|terciarnem sektorju]].<ref name="Tertiaire Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.wieninternational.at/en/node/4997 |title=Ljubljana: economic center of Slovenia |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2008-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080608140330/http://www.wieninternational.at/en/node/4997 |url-status=dead }}</ref> Stanovanja v Ljubljani so med dražjimi v Evropi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bodo-cene-nepremicnin-se-padale/220416|title=RTVSLO: Bodo cene nepremičnin še padale?|accessdate=4. september 2010}}</ref> == Izobraževanje in znanost == [[Slika:Ljubljana, Slovenija 2013 - panoramio.jpg|sličica|Rektorat [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]]] Študentje predstavljajo sedmino celotne ljubljanske populacije, kar mestu daje mladosten karakter.<ref name="Université Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/ul_history.aspx |title=UL history |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090223021942/http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/ul_history.aspx |url-status=dead }}</ref> [[Univerza v Ljubljani]], najstarejša in največja slovenska ter edina ljubljanska univerza, je bila ustanovljena leta 1919.<ref name="Histo5"/> Sestavlja jo 23 [[fakulteta|fakultet]] in 3 [[akademija (šola)|akademije]], ki (med drugim) ponujajo študij medicine, aplikativnih znanosti, filozofije, prava in uprave v slovenskem jeziku.<ref name="Université Ljubljana II">{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/statues_of_ul.aspx |title=Statutes of UL |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090223021942/http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/statues_of_ul.aspx |url-status=dead }}</ref> Ima približno 64.000 študentov in okoli 4.000 zaposlenih. [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] je imela v letu 2004 skupno 1.169.090 knjig.<ref name="InNumbers"/> V letu 2006 je 55 [[osnovna šola|osnovnih šol]] obiskovalo skoraj 21.000 učencev, medtem ko se je na 32 [[srednja šola|srednješolskih ustanovah]], med katerimi je približno polovica splošnih (izmed teh dve klasični) ali strokovnih gimnazij, izobraževalo 25.797 dijakov.<ref name="InNumbers"/> Iz nekdanje [[Tehniška srednja šola|Tehniške srednje šole]] v Ljubljani je nastal [[Šolski center Ljubljana]] z višjo strokovno šolo ter Evropsko šolo. 3. teden v maju je na Slovenski cesti [[Maturantska parada]]. V Ljubljani ima sedež tudi več nacionalnih raziskovalnih ustanov, med katerimi so najpomembnejše [[Znanstvenoraziskovalni center SAZU]], [[Inštitut "Jožef Stefan"]] (oba imata tudi podiplomski šoli), [[Kemijski inštitut]] in [[Nacionalni inštitut za biologijo]], pa tudi več zasebnih visokošolskih zavodov, med katerimi so [[Fakulteta za pravo in poslovne vede]] (FPV) kot zametek bodoče Katoliške univerze, [[GEA College - Visoka šola za podjetništvo|GEA College]] - Fakulteta za podjetništvo in Center višjih šol, izpostavi [[Nova univerza|Nova univerze]], univerze [[Alma Mater Europaea]] in drugi, tudi [[Javni zavod Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana]]. == Zdravstvo == [[Univerzitetni klinični center Ljubljana]], osrednja slovenska zdravstvena ustanova, pod različnimi imeni deluje že od leta 1786, ko je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] podpisal odlok o ustanovitvi ''Civilne bolnice v Ljubljani''<ref>{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=35&d=0|title=Univerzitetni klinični center Ljubljana - Kratka zgodovina|accessdate=19. september 2010|archive-date=2011-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110227085028/http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=35&d=0|url-status=dead}}</ref> in letno sprejme prek 100.000 bolnikov.<ref>{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=191&d=0|title=Univerzitetni klinični center Ljubljana - Ključni podatki o UKC (2009)|accessdate=19. september 2010|archive-date=2011-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110227085023/http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=191&d=0|url-status=dead}}</ref> [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološki inštitut]], ustanovljen leta 1937,<ref>{{navedi splet|url=http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/zgodovina/index.html|title=Onkološki inštitut - Zgodovina|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100807191942/http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/zgodovina/index.html|url-status=dead}}</ref> je eden boljših centrov za [[onkologija|onkologijo]] v srednji Evropi in eden prvih, ki je združil zdravljenje z raziskovanjem in pedagoško dejavnostjo na področju onkologije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/vizija_in_cilji/index.html|title=Onkološki inštitut - Vizija in cilji|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100807191347/http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/vizija_in_cilji/index.html|url-status=dead}}</ref> [[Zdravstveni dom Ljubljana]], razdeljen na 7 enot, opravlja osnovno zdravstveno dejavnost in s svojimi službami zagotavlja zlasti preventivne zdravstvene preglede ter zdravljenje lažje poškodovanih ali bolnih. V manjšem obsegu zagotavlja tudi specialistično ambulantno dejavnost.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=359&Itemid=368|title=Dejavnosti Zdravstvenega doma Ljubljana|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100820122452/http://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=359&Itemid=368|url-status=dead}}</ref> == Kultura == {{glavni|Pregled kulturnih ustanov v Ljubljani}} [[Slika:Narodna galerija (19637747294).jpg|sličica|Pročelje [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije]].]] V Ljubljani deluje 15 [[muzej]]ev, 41 [[umetniška galerija|galerij]], 11 [[gledališče|gledališč]] ter 4 profesionalni [[orkester|orkestri]]<ref name="InNumbers" /> in več [[kino]]dvoran. Med muzeji imajo izjemne zbirke [[Narodni muzej Slovenije|Narodni]], [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovni]], [[Slovenski etnografski muzej|Etnografski]] in [[Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|Muzej novejše zgodovine]] ter [[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]]. Številne razstave ima Muzej za arhitekturo in oblikovanje.<ref name="Pointinteret">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/znamenitosti/ |title=Znamenitosti |accessdate=4. september 2010 |archive-date=2010-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100529214332/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/znamenitosti |url-status=dead }}</ref> Med galerijami izstopata Narodna in Moderna, svojo zbirko ima Muzej sodobne umetnosti v muzejskem kareju Metelkova. [[Bolšji sejem]] je vsako nedeljo v starem mestnem jedru.<ref name="Pointinteret" /> Leta 2006 so muzeji privabili 264.470, galerije 403.890 in gledališča 396.440 obiskovalcev.<ref name="InNumbers" /> Vsako leto se v Ljubljani zvrsti več kot 10.000 kulturnih dogodkov, med temi je 10 mednarodnih festivalov za gledališče, glasbo (npr. [[Ljubljana festival]] in [[Trnfest]]) in umetnost nasploh.<ref name="InfoIntro" /> Ljubljana, v središču različnih slovenskih vinorodnih dežel, je znana kot »mesto vina in vinske trte«, ki so jih na pobočju grajskega hriba posadili že Emonci.<ref name="InfoIntro" /> Teden knjige (začenja se na [[svetovni dan knjige]]) vključuje prireditve in prodajo knjig na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]]. Na predvečer [[praznik dela|praznika dela]] je na ljubljanskem Rožniku praznovanje s kresom. [[Slovenska filharmonija]], ki je osrednja glasbena ustanova v Ljubljani in v Sloveniji, prireja koncerte [[klasična glasba|klasične glasbe]] domačih in tujih izvajalcev, veliko časa pa posveča tudi mladim izvajalcem z raznih [[glasbena šola|glasbenih šol]]. Ustanovljena je bila že leta 1701 v okviru ''[[Academia operosorum Labacensis|Academije Operosorum]]'' in spada med najstarejše tovrstne ustanove v Sloveniji in v Evropi<ref>{{navedi splet | title = Zgodovina slovenske filharmonije | url = http://www.filharmonija.si/index/Slovensko/Zgodovina/1947/ | accessdate = 2006-07-15 | archive-date = 2006-05-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20060527055037/http://www.filharmonija.si/index/Slovensko/Zgodovina/1947/ | url-status = dead }}</ref>.[[Slika:Metelkova mesto6.jpg|thumb|right|Alternativna scena na Metelkovi]] [[Narodna galerija Slovenije|Narodna]] (ustanovljena leta 1918<ref name="Histo5"/>) in [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]] razstavljata dela najvplivnejših [[Seznam slovenskih slikarjev|slovenskih slikarjev]]. V [[AKC Metelkova mesto]], ki ima svoje prostore v obnovljeni bivši avstro-ogrski vojašnici na [[Metelkova ulica, Ljubljana|Metelkovi ulici]], je središče umetniške alternativne kulture. Na AKC Metelkova mesta so številni klubi, umetniška galerija, koncertni prostori, kjer igrajo različne zvrsti glasbe. Tu imajo rezidenčne prostore številni umetniki in obrtniki<ref name="Metelkova">{{navedi splet |url=http://www.metelkovamesto.org/?mode=static&id=19 |title=O Metelkovi |accessdate=4. september 2010}}</ref> Podoben avtonomen kulturni center je bil v nekdanji [[Rog (tovarna)|tovarni Rog]] (izseljen 2021 - stavba v rekonstrukciji). Po letu 1980 je Ljubljana postala središče avantgardnega (''retrogardističnega'') umetniškega gibanja ''[[Neue Slowenische Kunst]]'' (ustanovljeno 1984), ki so jo sestavljale predvsem glasbena in večmedijska skupina [[Laibach]], slikarji kolektiva [[IRWIN]] in gledališko-scenski projekti režiserja [[Dragan Živadinov|Živadinova]]. Od leta 1984 v Ljubljani vsako leto poteka [[Festival LGBT-filma]], ki prikazuje filme z [[LGBT]]-temami in motivi ter je najstarejši tovrstni filmski festival v Evropi. Zadnja leta je največ projekcij festivala v [[Slovenska kinoteka|Slovenski kinoteki]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lgbtfilmfest.si/o-festivalu|title=O festivalu|accessdate=3. 2. 2021|website=36. festival lgbt filma|publisher=Društvo ŠKUC}}</ref> Ljubljana je bila leta 2015 imenovana za Unescovo mesto literature<ref>{{navedi splet|url=https://www.citiesoflit.com/ljubljana|title=Ljubljana city of literature|accessdate=15. junij 2023|date=|format=|work=}}</ref> ([[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] program Mesto literature je del širše mreže ustvarjalnih mest). == Mediji == ;Časopisi V Ljubljani izhaja več splošno-informativnih (dnevnih) časopisov,<ref>{{navedi splet | title = Slovenia Newspapers - Slovenia Newspaper & News Media Guide | url = http://www.listenlive.eu/slovenia.html | accessdate = 19. september 2010 | language = en }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kot je ''[[Delo]]'',<ref>{{navedi splet| title = Spletno Delo | url = http://www.delo.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'',<ref>{{navedi splet| title = Dnevnik | url = http://www.dnevnik.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Slovenia Times]]''<ref>{{navedi splet | title = Slovenia Times | url = http://www.sloveniatimes.com/ | accessdate = 19. september 2010 | language = en | archive-date = 2007-10-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071011002229/http://www.sloveniatimes.com/ | url-status = dead }}</ref> in brezplačnik ''[[Žurnal24]]'',<ref>{{navedi splet | title = Žurnal24 | url = http://www.zurnal24.si/cms/home/index.html | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-06-09 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090609122907/http://www.zurnal24.si/cms/home/index.html | url-status = dead }}</ref>, finančni kot so ''[[Finance]]'',<ref>{{navedi splet| title = Finance | url = http://www.finance.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Podjetnik]]''<ref>{{navedi splet| title = Podjetnik | url = http://www.ekipa.org/?cc=1 | accessdate = 19. september 2010}}</ref> in ''[[Economist]]''<ref>{{navedi splet| title = Economist.com | url = http://www.economist.com/countries/slovenia/ | accessdate = 19. september 2010 | language=en}}</ref> in športni - ''[[Ekipa (časopis)|Ekipa]]''. ;Radio Prestolnica ima več [[radijska postaja|radijskih postaj]].<ref>{{navedi splet | url = http://www.listenlive.eu/slovenia.html | title = European radio stations streaming live on the internet - Slovenia | accessdate = 19. september 2010 | language = en }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poleg nacionalnih pod okriljem [[RTVS]] ([[A1 (radio)|Prvi program]], [[Program Ars (Radio Slovenija)|Ars]] in [[Val202]]<ref name="RTV">{{navedi splet| title = O RTV Slovenija | url = http://www.rtvslo.si/ortv/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref>) program oddaja še več komercialnih radijskih postaj: [[Radio 1]],<ref>{{navedi splet| title = Radio 1 | url = http://www.radio1.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Antena]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Antena | url = http://www.radioantena.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Center]],<ref>{{navedi splet| title = RadioCenter| url = http://www.radiocenter.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Ekspres]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Ekspres | url = http://www.radioekspres.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Salomon]] ter alternativni programi<ref>{{navedi splet| title = Radio Salomon| url = http://www.radiosalomon.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Študent]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Student | url = http://www.radiostudent.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Veseljak]]<ref>{{navedi splet | title = Radio Veseljak | url = http://www.radioveseljak.si/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2012-03-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120304025646/http://www.radioveseljak.si/veseljak.m3u | url-status = dead }}</ref> in [[Radio Ognjišče]]. ;Televizija V Ljubljani ima sedež javna [[Radiotelevizija Slovenija]], ki oddaja tri programe (TV SLO 1, TV SLO 2 in TV SLO 3)<ref name = "RTV" /> ter glavni komercialni postaji [[Pop TV]]<ref>{{navedi splet | title = poptv | url = http://poptv.si/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-04-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090423164014/http://poptv.si/ | url-status = dead }}</ref> in [[Kanal A]].<ref>{{navedi splet | title = Kanal A | url = http://24ur.com/tv-vsebine/kanal-a/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-12-15 | archive-url = https://web.archive.org/web/20091215004100/http://24ur.com/tv-vsebine/kanal-a/ | url-status = dead }}</ref> == Šport in rekreacija == [[Slika:Sava-Tacen-poligon.JPG|thumb|Kajakaški poligon v [[Tacen|Tacnu]]]] V Ljubljani deluje več športnih klubov, med katerimi so najbolj znani hokejski [[HDD Tilia Olimpija]], ki nastopa tudi v mednarodni ligi [[EBEL]], košarkarski [[KK Union Olimpija]], ki nastopa nastopa tudi v [[Evroliga|Evroligi]], nogometni [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija]], rokometni [[RK Krim]] in odbojkarski [[ACH Volley]]. Najpomembnejši mestni športni objekti so [[Jože Plečnik|Plečnikov]] [[stadion Bežigrad]], ki je več let v postopku prenove, [[Hala Tivoli]], ki je domača dvorana za HDD [[Tilia Olimpija]], ter leta 2010 zgrajena objekta [[Stadion Stožice]], kjer domače tekme igra NK Olimpija, in [[Arena Stožice]], ki je domača dvorana za KK [[Košarkarski klub Olimpija|Union Olimpija]], [[Rokometni klub Krim|RK Krim]] in ACH Volley. Na [[Kodeljevo|Kodeljevem]] je pri [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za šport]] športna dvorana in bazen, drug pokrit bazen je v Tivoliju, 2025 dograjen [[Športni park Ilirija]] z velikim pokritim (olimpijskim) bazenom; poleg njih je v mestu še več letnih (odkritih) bazenov-kopališč. V Tivoliju je [[Športni park Stanka Bloudka]], kjer je poleg Hale Tivoli tudi drsališče, kotalkališče, minigolf itd. Na Viču se nahaja [[Gimnastični center Ljubljana]]. Ljubljana je v svoji zgodovini gostila več odmevnih športnih prireditev, tudi [[svetovno prvenstvo v športni gimnastiki]] v letih [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1922|1922]] in [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1970|1970]], [[svetovno prvenstvo v košarki]] leta [[Svetovno prvenstvo v košarki 1970|1970]], [[svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju]] leta [[Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju 1970|1970]], [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|svetovno prvenstvo v hokeju na ledu elitne divizije]] leta [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1966|1966]] in še osemkrat prvenstvo druge divizije, [[evropsko prvenstvo v rokometu]] leta [[Evropsko prvenstvo v rokometu 2004|2004]] ter [[svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu]] v letih 1955, 1991 in [[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010|2010]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.sloka.si/|title=Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010|accessdate=4. september 2010}}</ref> Leta 2013 se je v mestu odvijalo [[Evropsko prvenstvo v košarki 2013|Evropsko prvenstvo v košarki]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/devet-korakov-na-poti-za-eurobasket-2013/245693 |title=Devet korakov na poti za Eurobasket 2013 |accessdate=9. decembra 2010| date = 7. december 2010 | publisher = [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] | author = [[Toni Gruden]] }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.eurobasket2013.org/si/|title=Spletne strani EuroBasket 2013 |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=FIBA Europe }}</ref> Od leta 1957 je drugi teden v maju v počastitev osvoboditve Ljubljane (9. maj 1945) organiziran [[Pohod po poti spominov in tovarištva]] (znan tudi kot ''pohod ob žici'').<ref>{{navedi splet |url= http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/6446/6468/ |title= Thousands Join Ljubljana Hike |accessdate= 1. november 2008 |archive-date= 2008-07-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20080725103917/http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/6446/6468/ |url-status= dead }}</ref> Vsako leto od 1996 naprej zadnjo nedeljo v oktobru [[Ljubljanski maraton]] na mestne ulice pritegne več tisoč tekačev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/en/highlights/current_topics/marathon/default.html|title=13th Ljubljana marathon – record participation! {{ikona en}}|accessdate=1. november 2008|archive-date=2008-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20081026192404/http://www.ljubljana.si/en/highlights/current_topics/marathon/default.html|url-status=dead}}</ref> Center Ljubljane leži med dvema manjšima vzpetinama, [[Rožnik]]om z dvema vrhovoma (''Cankarjev Vrh-Rožnik'', 394 m, ''Šišenski hrib'', 429 m) in [[Grajski grič|Grajskim gričem]] (366 m), na katerem stoji [[Ljubljanski grad]]. Na obrobju mesta so hribi [[Šmarna gora]], [[Rašica (vzpetina)|Rašica]], [[Golovec]], [[Toško čelo]], malo dlje pa še [[Krim, Slovenija|Krim]] in vrhovi [[Polhograjsko hribovje|Polhograjskega hribovja]], ki ponujajo kratke izlete v naravo. (''glej tudi [[:Kategorija:Izleti v okolici Ljubljane|Izleti v okolici Ljubljane]]''). == Prometna infrastruktura == Ljubljana je v središču slovenskega cestnega omrežja, ki preko [[Ljubljanska obvoznica|avtocestnega obroča]] povezuje mesto z vsemi deli države in pomembnimi mesti v okolici (avtocestna povezava s [[Trst]]om, [[Benetke|Benetkami]] ter [[Reka, Hrvaška|Reko]] na jugozahodu ([[avtocesta A1|A1]]/E70); z [[Maribor]]om, [[Gradec|Gradcem]] in [[Dunaj]]em (A1/E57); z Zagrebom in naprej v nekdanjo Jugoslavijo ([[Avtocesta A2|A2]]-E70); s [[Celovec|Celovcem]] in [[Salzburg]]om na severozahodu (A2-E61), zaradi česar je pomembna vstopna točka za severnoevropske turiste.<ref name="Michelin">Michelin, ''Slovénie, Croatie, Bosnie-Herzégovine, Serbie, Monténégro, Macédoine'', Cartes et guides n°736, Michelin, Zellik, Belgium, 2007, ISBN 978-2-06-712627-5</ref> Tranzitni promet skozi samo mesto je preusmerjen s pomočjo [[Ljubljanska obvoznica|Ljubljanske obvoznice]] v obliki kroga okoli mesta. Že arhitekt [[Maks Fabiani|Fabiani]] je načrtoval notranji cestni obvozni obroč, ki bi razbremenil prometa središče Ljubljane. Notranji obroč tvorijo naslednje ceste: [[Tivolska cesta, Ljubljana|Tivolska cesta]], [[Bleiweisova cesta, Ljubljana|Bleiweisova cesta]], [[Aškerčeva cesta, Ljubljana|Aškerčeva cesta]], [[Zoisova cesta, Ljubljana|Zoisova cesta]], [[Karlovška cesta, Ljubljana|Karlovška cesta]], [[Cesta za Gradom, Ljubljana|Cesta za Gradom]], [[Roška cesta, Ljubljana|Roška cesta]], Lipičeva ulica, [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševa cesta]], [[Masarykova cesta, Ljubljana|Masarykova cesta]] in [[Trg OF, Ljubljana|Trg OF]]. [[Fabianijev most]] je bil zadnji manjkajoči element; z njegovo dograditvijo leta 2012 je bil obroč sklenjen.<ref name=Projekti>{{navedi splet|title=Projekti: Ljubljanski notranji obroč|url=http://ljubljanski.projekti.si/notranji-cestni-obroc.aspx|work=ljubljana.si|publisher=Mestna občina Ljubljana|accessdate=4. septembra 2012|archive-date=2013-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20131020125651/http://ljubljanski.projekti.si/notranji-cestni-obroc.aspx|url-status=dead}}</ref> [[LPP#Avtobusne_linije|Avtobusna mreža]], ki jo upravlja [[Ljubljanski potniški promet]] (v lasti MOL) (na osnovi plačilne kartice Urbana) je trenutno najbolj uporabljana in razvita oblika [[javni prevoz|javnega prevoza]] v Ljubljani. Avtobusi so pogovorno imenovani ''trole''. Izraz izvira iz obdobja med letoma 1951 in 1971, ko so po Ljubljani vozili [[trolejbus]]i. Možna je izposoja koles,<ref name="Transvelo">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/tourist_services/lj-bike/default.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071230031337/http://www.ljubljana.si/en/tourist_services/lj-bike/default.html |archivedate=2007-12-30 |title=Ljubljana Bike |accessdate=31. julij 2008 |url-status=live }}</ref> in najem taksija.<ref name="Taxi">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/ljubljana_az/489/kategorija.html |title=Taxi |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2021-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210309000141/https://www.ljubljana.si/en/ljubljana_az/489/kategorija.html |url-status=dead }}</ref> V letu 2009 se je z uvedbo mestne vozovnice začel ponovno vzpodbujati tudi javni promet na ljubljanskem železniškem vozlišču.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/po-sloveniji/mestna-vozovnica |title=Mestna vozovnica |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2010-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100724024259/http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/po-sloveniji/mestna-vozovnica |url-status=dead }}</ref> [[Kolesarjenje|Kolesarski promet]] v Ljubljani predstavlja opazen delež vsega prometa, še posebej poleti. [[Kolesarska steza|Kolesarske steze]] so po večini ločene od cestišča, ponekod obarvane z rdečo barvo in na križiščih večinoma speljane posredno (tj. z zamikom). Leta 1998 je bila dolžina kolesarskih stez približno 65 km, leta 2009 pa 130 km. Označevanje novih kolesarskih stez je del projekta mestne občine Civitas Elan.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljanapametnomesto.si/okoljska_izkaznica_ljubljane/okoljska_izkaznica/ukrep?measureId=221 |title=Celovita kolesarska strategija |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=Mestna občina Ljubljana |archive-date=2013-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103123840/http://www.ljubljanapametnomesto.si/okoljska_izkaznica_ljubljane/okoljska_izkaznica/ukrep?measureId=221 |url-status=dead }}</ref> Na nekaterih ulicah, kjer ni kolesarskih stez, npr. na povezovalni cesti med [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševo]] in [[Roška cesta, Ljubljana|Roško cesto]] preko [[Fabianijev most, Ljubljana|Fabianijevega mostu]] na [[Ljubljanica|Ljubljanici]],<ref>{{navedi splet |url=http://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |author=Ljubljanska kolesarska mreža |title=Peticija za Fabianijev most |publisher=kolesarji.org |date=2012-06-12 |accessdate=2012-08-24 |archive-date=2012-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120824211642/https://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |url-status=dead }}</ref> je kolesarjenje prepovedano.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mladina.si/tednik/200029/clanek/i-kuscer/ |title=Mladina (17. julij 2000): Kolesarski zmaji |accessdate=2008-01-09 |archive-date=2008-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080109160333/http://www.mladina.si/tednik/200029/clanek/i-kuscer/ |url-status=dead }}</ref><ref>[http://zemva.webs.com/LKM%20pobude%20za%20prijazno%20kolesarsko%20infrastrukturo%20-%20koncana.pdf Ljubljanska kolesarska mreža (okt. 2010): Pobude za izboljšave v Ljubljanski kolesarski infrastrukturi, str. 2]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/razvajati-kolesarje-ne-avtomobiliste.html/ |author= Mateja Gruden |title=Delo (17. julij 2000): Razvajati kolesarje, ne avtomobiliste |publisher=delo.si |date=2012-03-25 |accessdate=2012-08-24}}</ref> Omejevalni prometni režim za kolesarje so v Sloveniji uvedli sredi sedemdesetih let dvajsetega stoletja.<ref>Encikolpedija Slovenije, 5. zvezek (Kari-Krei), str. 200: geslo Kolesarstvo. Mladinska knjiga, Ljubljana 1991.</ref> Na nekaterih odsekih so prepovedi v zadnjih letih odpravili, bodisi z označenjem kolesarskih stez ali gradnjo paralelnih namenskih kolesarskih cest.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/91315/detail.html |author=MOL |title=Kolesarska staza skozi Tivoli |date=2014-09-19 |accessdate=2016-05-19 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304041339/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/91315/detail.html |url-status=dead }}</ref> Od leta 2000 obstaja [[Ljubljanska kolesarska mreža]], društvo [[kolesar]]jev, ki [[Dvokolo|kolo]] uporabljajo kot prometno sredstvo.<ref>Ljubljanska kolesarska mreža - http://lkm.kolesarji.org/</ref> V maju [[2011]] je bil vzpostavljen sistem izposoje javnih koles ''[[Bicike(lj)]]''<ref>[http://www.bicikelj.si/ Uradna spletna stran projekta Bicikelj Ljubljana]</ref>, ki je na voljo na podlagi uporabe mestne kartice [[Urbana (plačilna kartica)|Urbane]]. Leta 2015 Ljubljano pričeli uvrščati na lestvico kolesarjem prijaznih mest (na 13. mesto).<ref>{{navedi splet |url=http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city |title=Survey Ranks Ljubljana World's 13th Most Bicycle-Friendly City |accessdate=30.6.2015 |date=30.6.2015 |format= |work=Slovenia Times |archive-date=2015-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150703065353/http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city |url-status=dead }}</ref> Znaten del središča ljubljane je zaprt za motorna vozila in spremenjen v peš cono. Za zagotavljanje mobilnosti vsem, ki to potrebujejo, je na voljo več ekektričnih vozil (Kavalir), ki so brezplačno na voljo na klic ali pa vozijo po vnaprej določeni trasi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lpp.si/info-za-potnike/elektromobilnost-kavalir |title=Pripeljal je Kavalir 3! |accessdate=20.5.2014 |date= |format= |work=www.lpp.si |archive-date=2014-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140701210422/http://www.lpp.si/info-za-potnike/elektromobilnost-kavalir |url-status=dead }}</ref> [[Železniška postaja Ljubljana]] predstavlja najpomembnejše železniško križišče v državi in stoji ob železniški povezavi Nemčije s Hrvaško ([[München]]-Salzburg-Ljubljana-Zagreb), obenem pa je izhodišče za obisk Dunaja, Trsta ter Budimpešte.<ref name="Sloveniainfo"/> Regionalni vlaki poleg tega vozijo še v smeri Novega mesta, Kamnika ter Kopra. V neposredni bližini je [[Avtobusna postaja Ljubljana]], s katero bo železniška postaja v prihodnosti združena v [[Potniški center Ljubljana]]. [[Letališče Jožeta Pučnika]] (''LJU'') leži 26&nbsp;km severno od mesta in je izhodišče za številne (zlasti evropske) destinacije, kot na primer: Amsterdam, Atene, Barcelona, Beograd, Bruselj, Budapešta, Bukarešta, Kopenhagen, Dublin, Dunaj, Frankfurt, Helsinki, Istanbul, Kijev, London, Manchester, Moskva, München, Ohrid, Paris, Podgorica, Praga, Priština, Stockholm, Skopje, Waršava, Tirana, Tel Aviv in Zurich.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lju-airport.si/eng/airliner.asp?IDD=12&IDM=209|title=Aerodrom Ljubljana, d.d. |accessdate=31. julij 2008}}</ref> <gallery> Slika:ZelezniskaPostaja-Ljubljana.JPG|Železniška postaja in avtobusi pred njo Slika:Celovška cesta - Stara cerkev with buses.jpg|Mestna avtobusa na [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovški cesti]] Slika:Trains pic by Praktica.JPG|[[Slovenske železnice|Železniška]] proga pri centralnih delavnicah v [[Četrtna skupnost Moste|Mostah]] Slika:Slovenska cesta gosposvetska kolesarska steza 2.jpg|Rdeče obarvana kolesarska steza na Slovenski cesti (križišče z Gosposvetsko cesto) Slika:Bicikelj station.jpg|Postaja sistema izposoje koles Bicikelj Slika:Ljubljana Tivoli Bicycle road.jpg|Namenska kolesarska steza v Tivoliju Slika:Image Ljubljana-OpenStreetMap-Mapnik-100k.svg|Potek ljubljanske obvoznice File:Ljubljana_070.JPG|Cestni promet - križišče [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovenske]], [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajske]], [[Tivolska cesta, Ljubljana|Tivolske ceste]] in [[Trg OF, Ljubljana|Trga OF]] Slika:Fabiani bridge ljubljana.png|Ljubljanski notranji obroč cest z lokacijo zadnje zapolnjene točke, [[Fabianijev most|Fabianijevim mostom]] </gallery> == Mednarodno povezovanje == Ljubljana sodeluje z mesti iz različnih delov sveta. Pobratena je z naslednjimi mesti:<ref name="twinning">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/medmestno-in-mednarodno-sodelovanje/podpisani-protokoli-in-sporazumi-med-mesti/ |title=Podpisani protokoli in sporazumi med mesti|publisher=Mestna občina Ljubljana |accessdate=9. maj 2019}}</ref> {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Italija}} [[Pesaro]] (16. marec 1964) * {{ikonazastave|Italija}} [[Parma]] (11. april 1964) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Chemnitz]] (17. oktober 1966) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]] (4. marec 1967) * {{ikonazastave|Tunizija}} [[Sousse]] (27. julij 1969) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Wiesbaden]] (30. marec 1977) * {{ikonazastave|GEO}} [[Tbilisi]] (7. oktober 1977) {{col-3}} * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Leverkusen]] (30. avgust 1979) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Reka, Hrvaška|Reka]] (23. oktober 1979) * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Čengdu]] provinca [[Sečuan]] (25. oktober 1981) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] (14. julij 1999) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] (1. marec 2000) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] (20. maj 2000) {{col-3}} * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] (21. februar 2001) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sarajevo]] (24. januar 2002) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mardin]] (8. april 2003) * {{ikonazastave|Belgija}} Regija [[Bruselj]] (28. april 2004) * {{ikonazastave|Macedonia}} [[Skopje]] (23. april 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/39070 |title=Delo.si - Ljubljana in Skopje pobratena |accessdate=2012-01-10 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305020246/http://www.delo.si/clanek/39070 |url-status=dead }}</ref>) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] (24. november 2010<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/jankovic-in-djilas-pobratila-ljubljano-in-beograd/244709 RTVSLo.si - Janković in Djilas pobratila Ljubljano in Beograd]</ref>) {{col-end}} Ljubljana deluje tudi v več evropskih organizacijah mest (npr. tudi v [[Major Cities of Europe IT Users Group|uporabniški skupini IT organizacij evropskih glavnih mest]]), je članica mreže mest in prek nacionalnega združenja občin deluje v odboru regij EU, Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti [[Svet Evrope|Sveta Evropa]] in v Svetu evropskih mest in regij.<ref name="twinning"/> == Osebnosti == [[Slika:Pregl.jpg|thumb|right|200px|[[Friderik Pregl]], prejemnik [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] za kemijo]] [[Slika:Slavoj Zizek in Liverpool 2.jpg|thumb|200x200px|[[Slavoj Žižek]], svetovno znan filozof]] [[Slika:Anton Stres Birma 2012 Ljubljana Kodeljevo.JPG|sličica|[[Anton Stres]]]] [[Slika:Stane Zore.jpg|sličica|[[Stanislav Zore]]]] {{Glavni|Seznam deželnih glavarjev Kranjske|Seznam rimskokatoliških škofov Ljubljane|Seznam županov Ljubljane|Seznam častnih meščanov Ljubljane}} V Ljubljani so bile rojene oziroma so v njej delovale številne širše znane osebnosti:{{div col|colwidth=24em}} * [[Bojan Adamič]], dirigent in skladatelj zabavne glasbe * [[Ernest Aljančič starejši|Ernest Aljančič]], hokejist, trener in športni delavec * [[Mihael Ambrož]], politik *[[Anton Aškerc]], arhivar, pesnik * [[Anton Aleksander Auersperg]], nemški pesnik ([[Anastasius Grün]]) * [[France Avčin]], elektrotehnik, gornik in inovator * [[Dušan Avsec]], elektrotehnik, hidromehanik * [[Aleksander Bajt]], ekonomist * [[Albin Belar]], seizmolog * [[France Bernik]], literarni zgodovinar, predsednik SAZU * [[Janez Bernik]], slikar * [[Evgen Betetto]], športni delavec * [[Julij Betetto]], operni pevec in pedagog * [[France Bezlaj]], jezikoslovec, akademik *[[Anton Bitenc]], arhitekt *[[Demeter Bitenc]], filmski igralec *[[Janez Bitenc]], skladatelj, glasbeni pedagog * [[Janez Bleiweis]], veterinar, zdravnik, politik, publicist, časnikar * [[Karel Bleiweis]], zdravnik * [[Robert Blinc]], fizik, akademik * [[Stanko Bloudek]], slovenski letalski konstruktor, športnik in načrtovalec športnih objektov * [[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]], etnolog, publicist * [[Ignacij Borštnik]], igralec, gledališčnik *[[Peter Božič]], pisatelj, dramatik, boem, politik *[[Miroslav Brajnik]], pevec tenorist * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]], elektronik, računalnikar *[[Dejan Bravničar]], violinist *[[Gizela Bravničar]], baletka in pedagoginja *[[Boris Breskvar]], tenisač in teniški trener * [[Pavel Brežnik]], pisatelj, prevajalec * [[Srečko Brodar]], naravoslovec in arheolog *[[Anja Bukovec]], violinistka * [[Brigita Bukovec]], atletinja *[[Vilma Bukovec]], operna pevka, sopranistka * [[Charles de Bourbon]] (1849-1909), [[madrid]]ski vojvoda, "de facto" španski kralj in francoski prestolonaslednik * [[Ivan Cankar]], pisatelj, dramatik, politik * [[Izidor Cankar]], umetnostni zgodovinar, esejist, prevajalec, diplomat * [[Anica Cevc]], umetnostna zgodovinarka, galeristka * [[Anton Cerar]]-Danilo, igralec, gledališčnik * [[Miroslav Cerar]], telovadec in olimpijec * [[Jože Ciuha]], slikar * [[Anton Codelli (izumitelj)|Anton Codelli]], tehnični izumitelj * [[Etbin Henrik Costa]], pravnik, strokovni pisec in narodni delavec * [[Henrik Costa]], zgodovinar, topograf, publicist * [[Bojan Čop]], jezikoslovec * [[Matija Čop]], bibliotekar, literarni zgodovinar * [[Ivo Daneu]], košarkar * [[Avgusta Danilova]], igralka * [[Mira Danilova]], igralka * [[Igor Dekleva]], pianist, skladatelj * [[Milan Dekleva]], pesnik, pisatelj, dramatik, glasbenik *[[Marjana Deržaj]], pevka *[[Janez Gregor Dolničar]], kronist, zgodovinar * [[Fran Dominko]], astronom *[[Luka Dončić]], košarkar *[[Goran Dragić]], košarkar *[[Štefka Drolc]], igralka * [[Vojko Duletič]], filmski režiser * [[Branko Elsner]], nogometni strokovnjak * [[Peter Fajfar]], gradbenik * [[Oton Fettich]], humanitarni delavec * [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj, duhovnik * [[Andrej Fleischmann]], botanik, vrtnar * [[Jurij Fleišman]], skladatelj * [[Ivan Dizma Florjančič|Ivan/Janez Dizma Florjančič]], astronom, matematik, kartograf * [[Ivan Štefan Florjančič|Ivan/Janez Štefan Florjančič]], pravnik, ekonomist * [[Anton Foerster]], skladatelj, glasbeni pedagog * [[Jaroslav Foerster]], gradbenik * [[Mario Foerster]], filmski snemalec in režiser *[[Rudolf Francl]], pevec tenorist * [[Nikodem Frischlin]], protestantski šolnik in astronom * [[Kajetan Gantar]], klasični filolog, prevajalec * [[Jarmila Gerbič]] operna pevka, glasbena pedagoginja * [[Ferdo Gestrin]], zgodovinar * [[Peter Pavel Glavar]], gospodarstvenik, mecen * [[Josip Globevnik]], matematik *[[Andrej Gosar]], sociolog, publicist * [[Peter Gosar]], fizik, akademik * [[Bogo Grafenauer]], zgodovinar * [[Irena Grafenauer]], flavtistka *[[Niko Grafenauer]], pesnik, publicist, urednik in založnik *[[Peter Graselli]], politik, župan * [[Pavel Grošelj]], biolog, publicist * [[Gabrijel Gruber]], jezuit, šolnik, hidrotehnik *[[Anton Gvajc]], slikar * [[Dušan Hadži]], kemik * [[Jovan Hadži]], biolog *[[Karel Janez Herberstein]], škof, verski reformator * [[Miran Herzog]], gledališki režiser *[[Boštjan Hladnik]], filmski režiser * [[Janez Jurij Hočevar]], pravnik in glasbenik * [[Arne Hodalič]], fotograf * [[Janez Bertold Höffer]], glasbenik, ustanovitelj Academiae philharmonicorum * [[Janez Höffler]], umetnostni zgodovinar in muzikolog * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]], naravoslovec, muzealec, gospodarstvenik * [[Janez Nepomuk Hradecky]], župan * [[Tomaž Hren]], škof. mecen * [[Ivan Hribar]], politik, gospodarstvenik * [[Ksenija Hribar]], plesalka, koreografinja * [[Urška Hrovat]], slovenska alpska smučarka * [[Svetozar Ilešič]], geograf * [[Aleksa Ivanc Olivieri]], slikarka, grafičarka in restavratorka *[[Ciril Jagodic]], lutkar * [[Rihard Jakopič]], slikar * [[Matija Jama]], slikar *[[Slavko Jan]], igralec in režiser *[[Anton Bonaventura Jeglič]], škof *[[Nina Jelič]], pesnica * [[Mara Jeraj Kralj]], slikarka, kiparka, lutkarica * [[Pavla Jesih]], alpinistka in cineastka (??) *[[Dušan Jovanovič]], gledališčnik (režiser, dramatik) *[[Vida Juvan]], igralka *[[Mila Kačič]], igralka in pesnica * [[Edvard Kardelj]], jugoslovanski in slovenski politik, publicist * [[Roman Kenk]], biolog * [[Taras Kermauner]], literarni zgodovinar in kritik, dramaturg, esejist * [[Matjaž Klopčič]], filmski režiser *[[Boris Kobe]], arhitekt, slikar *[[Ivana Kobilca]], slikarka * [[Urban Koder]], jazz-glasbenik, skladatelj, dirigent * [[Josip/Jožef Kogovšek]], slikar v 19. stoletju *[[Silvester Kopriva]], latinist in publicist * [[Josip Korošec]], arheolog *[[Ladko Korošec]], operni pevec * [[Viktor Korošec]], pravni zgodovinar, hetitolog * [[Mile Korun]], gledališki režiser, scenograf, publicist *[[Gojmir Anton Kos]], slikar * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]], literarni zgodovinar in komparativist *[[Milko Kos]], zgodovinar *[[Tine Kos]], kipar *[[Albert Kosmač]], jezikoslovec, egiptolog *[[France Kosmač]], pesnik, režiser, scenarist *[[Miro Košak]], kardiokirurg * [[Mirko Košir]], publicist, prevajalec in politični obsojenec *[[Jani Kovačič]], kantavtor, literat *[[Lojze Kovačič]], pisatelj *[[Ferdo Kozak]], književnik in politik *[[Juš Kozak]], pisatelj, kritik, urednik * [[Pavle Kozjek]], alpinist *[[France Kralj]], slikar, kipar, risar, grafik *[[Tone Kralj]], slikar, grafik, ilustrator, kipar *[[Vladimir Kralj]], pisatelj, dramaturg *[[Fran Krašovec]], fotograf * [[Metka Krašovec]], slikarka * [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]], skladatelj in etnomuzikolog * [[Etbin Kristan]], pisatelj, politik * [[Franci Križaj]], gledališki režiser * [[Aleš Kunaver]], alpinist * [[Pavel Kunaver]], naravoslovec, pedagog, poljudni publicist, športnik *[[Pavel Künl]] in hči [[Ida Künl]], slikarja *[[Ana Kunič]], biologinja *[[Niko Kuret]], etnolog, romanist * [[Primož Kuret]], muzikolog *[[Zofka Kveder]], pisateljica *[[Anton Lajovic]], skladatelj * [[Uroš Lajovic]], dirigent * [[Jaka Lakovič]], košarkar *[[Žiga Lamberg]], prvi ljubljanski škof * [[Matevž Langus]] in nečakinja [[Henrika Langus]], slikarja *[[Dragica Legat Košmerl]], slovenska citrarica, učiteljica citer in skladateljica * [[Borut Lesjak]], skladatelj zabavne glasbe in aranžer * [[Lado Leskovar]], pevec zabavne glasbe *[[Ivan Levar]], igralec * [[Anton Tomaž Linhart]], dramatik, zgodovinar * [[Marijan Lipovšek]], skladatelj in pianist * [[Marjana Lipovšek]], mezzosopranistka * [[Peter Lovšin]], rock glasbenik, kantavtor, pevec * [[Rajko Ložar]], arheolog, etnolog, umetnostni zgodovinar * [[Marija Vera]], igralka * [[Fredy Malec Koschitz]], slikarka in rezbarka *[[Gustav Mahler]], dirigent, skladatelj *[[Josip Mantuani,]] glasbeni in umetnostni zgodovinar, muzealec *[[Janez Matičič]], skladatelj, pianist * [[Anton Melik]], geograf * [[Vasilij Melik]], zgodovinar * [[Branko Miklavc]], dramatik, pesnik, igralec * [[Frane Milčinski - Ježek]], humorist * [[Janez Milčinski]], pravnik in medicinec, predsednik SAZU * [[Jakob Missia]], ljubljanski škof, goriški nadškof in 1. slovenski kardinal * [[Ernst Moro]], zdravnik za otroške bolezni * [[Ivan Mrak]], igralec, dramatik, režiser * [[Rado Murnik]], pisatelj, časnikar * [[Viktor Murnik]], sokolski in telovadni organizator * [[Julij Nardin]], fizik, izumitelj * [[Radoslav Nesterovič]], košarkar * [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]], ginekolog, kirurg * [[Janez Baptist Novak]], komponist * [[Lili Novy]], pesnica, prevajalka * [[Branko Oblak]], nogometaš in trener * [[Anton Ocvirk]], literarni zgodovinar in komparativist * [[Lara Ošap]], slavistka * [[Igor Ozim]], violinist * [[Dana Pajnič]], kiparka * [[Bruno Parma]], šahist * [[Anton Peterlin]], fizik in znanstveni organizator * [[Mihael Peternel]], profesor, naravoslovec in polihistor * [[Luiza Pesjak]], pesnica, pisateljica * [[Mira Pintar]], umetnica, zbirateljica umetnin * [[Raša Pirc]], fizik * [[Dušan Pirjevec]], partizan, literarni zgodovinar in teoretik *[[Nikolaj Pirnat]], kipar, risar * [[Jožef Plečnik|Jože Plečnik]], arhitekt *[[Josip Plemelj]], matematik, prvi rektor ljubljanske univerze * [[Franc Pogačnik Naval|Franc Pogačnik - Naval]], operni pevec * [[Jožef Pogačnik]], ljubljanski nadškof in metropolit * [[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjan Pogačnik]], grafik, slikar * [[Marjetica Potrč]], arhitektka, kiparka, umetnica * [[Friderik Pregl]], kemik in Nobelov nagrajenec * [[Drago Pogorelc - Karus]], gledališčnik * [[Matjaž Pograjc]], režiser * [[Marko Pohlin]], duhovnik, avguštinec, jezikoslovec (slovničar) * [[Matko Prelovšek]], gradbenik * [[France Prešeren]], pesnik * [[Janez Krstnik Prešeren]], stolni prošt, akademik * [[Dušan Prevoršek]], fizik, kemik, izumitelj * [[Igor Pretnar]], režiser * [[Ivan Prijatelj]], literarni zgodovinar * [[Jože Privšek]], dirigent, skladatelj, aranžer * [[Friederike Proch Benesch]], češka pianistka, učiteljica klavirja, skladateljica * [[Dinko Puc]], politik * [[Karel Putrih]] in [[Boštjan Putrih]], kiparja * [[Josef Radetzky]], avstrijski maršal * [[Ivan Rakovec]], geolog, paleontolog * [[Fran Ramovš]], jezikoslovec * [[Primož Ramovš]], skladatelj * [[Zoran Rant]], strojnik, strokovnjak za procesno tehniko *[[Krištof Ravbar]], škof, deželni glavar * [[Edvard Ravnikar]], arhitekt, urbanist *[[Božena Ravnihar]], zdravnica onkologinja *[[Vladimir Ravnihar]], pravnik in politik * [[Marta Remškar]] in [[Tatjana Remškar]], baletni plesalki * [[Josef Ressel]], izumitelj ladijskega vijaka * [[Francesco Robba]], kipar *[[Jure Robežnik]], skladatelj jazzovske in zabavne glasbe, pianist * [[Franc Rode]], ljubljanski nadškof in kardinal * [[Ana Roner Lavrič]], organistka * [[Franc Rozman - Stane]], partizanski komandant, narodni heroj *[[Bine Rogelj]], smučarski skakalec, pianist in karikaturist * [[Marjan Rožanc]], pisatelj, dramatik in esejist * [[Dimitrij Rupel]], sociolog, politik, esejist, pisatelj * [[Karlo Rupel]], violinist in pedagog * [[Mirko Rupel]], literarni zgodovinar, slovničar, bibliotekar *[[Hugolin Sattner]], skladatelj *[[Janez Ludvik Schönleben]], teolog, polihistor *[[Franc Schumi]] ([[Šumi]]), slaščičar, zgodovinar *[[Majda Sepe]], pevka in [[Mojmir Sepe]], skladatelj zabavne glasbe * [[Stane Sever]], igralec * [[Boris Sket]], biolog *[[Milan Skrbinšek]], igralec, gladališčnik *[[Vladimir Skrbinšek]], igralec, gledališčnik * [[Andrej Smole]], založnik in zbiralec ljudskih pesmi * [[Dominik Smole]], dramatik in dramaturg * [[Janko Smole]], politik in bančnik in [[Jože Smole]], novinar in politik * [[Hinko Smrekar]], slikar, risar, grafik, ilustrator * [[Ati Soss]], klarinetist, glasbenik, skladatelj, aranžer *[[Jurij Souček]], igralec * [[Janez Stanovnik]], pravnik, politik, ekonomist *[[Matej Sternen]], slikar *[[Viktor Steska]], teolog, kulturni in umetnostni zgodovinar *[[Gregor Strniša]], pesnik, dramatik, tekstopisec *[[Aleš Strojnik]], izumitelj * [[Barbara Jožefa Struss]] slikarka, učiteljica slikanja * [[Avgusta Šantel]] učiteljica, slikarka, grafičarka * [[Henrika Šantel]] slikarka * [[Jožef Marija Šemrl]], gradbeni strokovnjak, geodet * [[Anton Šivic]], gozdar *[[Lucijan Marija Škerjanc]], skladatelj * [[Dane Škerl]], skladatelj * [[Božo Škerlj]], antropolog * [[Stanko Škerlj]], jezikoslovec in literarni zgodovinar *[[Božo Škerlj]], antropolog * [[Edo Šlajmer]], kirurg * [[Bojan Štih]], gledališčnik, esejist * [[Mirko Šubic]], slikar, restavrator * [[Vladimir Šubic]], arhitekt *[[Fran Šuklje]], politik, zgodovinar * [[Alojzij Šuštar]], ljubljanski nadškof in metropolit * [[Marija Šuštar]], etnokoreologinja in folkloristka *[[Václav Talich]], dirigent * [[Ivan Tavčar]], pisatelj, politik * [[Antonija Thaler| Antonija Thaler - Toni]] slovenska klekljarica in risarka * [[Miha Tišler]], kemik * [[Stanko Tominšek]], alpinist, planinec * [[Tone Tomšič]] in [[Vida Tomšič]], revolucionarja in politika, narodna heroja *[[Dubravka Tomšič Srebotnjak]], pianistka * [[Primož Trubar]] prvi slovenski književnik in religijski reformator * [[Henrik Tuma]], politik, publicist, alpinist * [[DJ Umek]], DJ in producent elektronske glasbe * [[Janez Vajkard Valvasor]], kranjski polihistor, topograf ter kronist * [[Anton Verovšek]], igralec, gledališčnik * [[Ferdo Vesel]], slikar * [[Fran Vesel]], zbiralec, fotograf * [[Josip Vidmar]], literarni in gledališki kritik, esejist, prevajalec, politik, predsednik SAZU * [[Meta Vidmar]], plesalka, pedagoginja * [[Milan Vidmar]], elektrotehnik, šahist, predsednik SAZU * [[Sergij Vilfan]], pravni etnolog, arhivist * [[Matjaž Vipotnik]], oblikovalec *[[Janez Vlachy]], fotograf * [[Angela Vode]], defektologinja, feministka, publicistka, politična obsojenka *[[Anton Vodnik]] in [[France Vodnik]], pesnika, kritika, urednika *[[Valentin Vodnik]], pesnik, razsvetljenec *[[Božo Vodušek]], pesnik, esejist, literarni zgodovinar in jezikoslovec * [[Valens Vodušek]], dirigent in etnomuzikolog * [[Marija Vogelnik]], plesalka, pedagoginja, ilustratorka, publicistka *[[Ivan Vrhovec]], zgodovinar *[[Ivan Vrhovnik]], zgodovinar *[[Majda Vrhovnik]], narodna herojinja *[[Anton Alojzij Wolf]], škof * [[Ivan Vurnik]], arhitekt, urbanist * [[Constantin von Wurzbach]], leksikograf, bibliograf, pisatelj, pesnik * [[Karel Wurzbach|Karel baron Wurzbach pl. Tannenberg]], politik, deželni glavar (1866-1871) in deželni predsednik (1871-1872) Kranjske (najstarejši brat Constantina) * [[Dizma Zakotnik]], avguštinec, prvi zapisovalec slovenskih ljudskih pesmi * [[Žiga Zois]], podjetnik, naravoslovec in mecen * [[Boštjan Žekš]], fizik, predsednik SAZU * [[Slavoj Žižek]], filozof * [[Oton Župančič]], pesnik, prevajalec, gledališčnik *[[Niko Županič]], etnolog, antropolog, politik *[[Marko Žerovnik]], geograf in kartograf, ravnatelj, pesnik in potopisec{{div col end}} == Glej tudi == * [[seznam zgradb in objektov v Ljubljani]] * [[seznam ljubljanskih ulic]] * [[seznam ljubljanskih mestnih naselij]] * [[Seznam parkov v Ljubljani]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * {{navedi knjigo |author=Robin McKelvie, Jenny McKelvie |title=The Bradt City Guide Ljubljana |url=https://archive.org/details/ljubljana0000mcke |publisher=Bradt Travel Guides |year=2005 |isbn=978-1841621166 }} * {{navedi knjigo |author=Fionn Davenport |title=Lonely Planet Best of Ljubljana |publisher=Lonely Planet Publications |year=2006 |isbn=978-1741048247 }} * {{navedi knjigo |author= Ryan Levitt, Marjorie Cunningham in Floor Tuinstra|publisher=Thomas Cook Publishing |title=Ljubljana |year=2008 |isbn=978-1841579634 }} </div> == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikipotovanje|Ljubljana}} {{wikislovar}} {{wikinavedek}} * [http://www.ljubljana.si/ Ljubljana], uradna stran mestne občine. * [https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/ Visit Ljubljana], uradno spletno mesto turistične destinacije Ljubljana * [http://ljubljana.info Ljubljana.info], neodvisna spletna stran za turiste, znamenitosti, prenočišča. * [https://neodkritaarheologijaljubljane.wordpress.com/ (Ne)odkrita arheologija Ljubljane] * [http://www.openstreetmap.org/index.html?lat=46.0548&lon=14.5057&zoom=13 Zemljevid Ljubljane] na [[OpenStreetMap]] * [http://www.geopedia.si/#L381_F1_T13_x(461838.5)_y(101169.25)_s(16) Zemljevid Ljubljane] na [[Geopedija|Geopediji]] * [https://www.sistory.si/11686/944 Kronika – Iz zgodovine Ljubljane] * [https://www.reddit.com/r/Ljubljana/ Ljubljana na Redditu] {{Ljubljana}} {{Mestna občina Ljubljana}} {{Mesta v Sloveniji}} {{Evropske prestolnice}} {{svetovna prestolnica knjige}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] [[Kategorija:Ljubljana]] q2itn8vj14m5vp8y1wc0u9t696m2q7x 6743697 6743487 2026-08-28T02:10:22Z SSCreader 191405 6743697 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Naselje |name = Ljubljana |settlement_type = [[seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |image_skyline = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Ljubljana made by Janez Kotar.jpg |image2 = Ljubljana Robba fountain (23665322093).jpg |image3 = Ljubljanska Opera 2.jpg |image4 = Dragon Ljubljana.jpg |image5 = Ljubljana - Kranjski deželni dvorec Univerza v Ljubljani (48865026322).jpg |image6 = Ljubljana-2149704.jpg}} |imagesize = 250px |image_caption = <small>Od zgoraj navzdol: pogled na [[Stara Ljubljana|staro Ljubljano]]; [[Mestna hiša, Ljubljana|Mestna hiša]] in [[Robbov vodnjak]]; [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|Operna hiša]]; kip na [[Zmajski most|Zmajskem mostu]]; [[Univerza v Ljubljani]]; [[Tromostovje]] in [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|Cerkev Marijinega oznanjenja]]</small> |image_flag = Flag of Ljubljana.svg |image_seal = |image_shield = Blason ville si Ljubljana (Slovénie).svg |shield_size = 70px |nickname = |motto = |pushpin_relief=y |pushpin_map = Slovenija#Evropa |pushpin_label_position = bottom |latd=46 |latm=03 |lats= |latNS=N |longd=14 |longm=30 |longs= |longEW=E |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = SI |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name1 = [[Osrednjeslovenska regija|osrednjeslovenska]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = [[seznam občin v Sloveniji|Mestna občina]] |subdivision_name3 = [[Mestna občina Ljubljana|Ljubljana]] |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = 15 n. št. (kot ''[[Emona|Colonia Iulia Æmona]]'') |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = {{Wikidata|p6}} |leader_title1 = |leader_name1 = |area_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/2370 |title=Naselje Ljubljana |accessdate=2024-09-15 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]]}}</ref> |area_total_km2 = 163,83 |elevation_footnotes = <ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en |title=Nadmorska višina naselij, kjer so sedeži občin |language=en |trans-title=Height above sea level of seats of municipalities |year=2002 |publisher=Statistical Office of the Republic of Slovenia |accessdate=2012-12-26 |archive-date=2013-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130524220943/http://www.stat.si/letopis/2002/01_02/01-06-02.asp?jezik=en |url-status=dead }}</ref> |elevation_m = 296 |population_total = 290903<!-- prebivalstvo naselja Ljubljana, NE Mestne občine Ljubljana. Hvala--> |population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2025-06-13}}</ref> |population_as_of = 2025 |population_density_km2 = auto |population_metro = |population_demonym = Ljubljančan, Ljubljančanka |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |registration_plate_type = [[Registrske tablice Slovenije|Avtomobilska oznaka]] |registration_plate = LJ |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 1000 |area_code = 01 |website = [http://www.ljubljana.si/ www.ljubljana.si] |footnotes = }} '''Ljubljana''' ({{Audio|Sl-Ljubljana.ogg|izgovorjava}}) (pogovorno slovensko ''Lublana'', [[Italijanščina|italijansko]] ''Lubiana'', [[Nemščina|nemško]] ''Laibach'') je [[glavno mesto]] [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Leži v središču države, v stičišču pokrajin [[Gorenjska|Gorenjske]], [[Notranjska|Notranjske]] in [[Dolenjska|Dolenjske]], ki so nekoč tvorile deželo [[Kranjska|Kranjsko]]. Z okoli 295.000 stalnimi prebivalci (2026) na 163,8&nbsp;km<sup>2</sup> je največje in najbolj naseljeno mesto v državi ter središče [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]] in [[Osrednjeslovenska statistična regija|osrednjeslovenske statistične regije]]. Ljubljana je geografsko, kulturno, znanstveno, gospodarsko, prometno, politično in administrativno središče države, katerega metropolitansko območje šteje več kot pol milijona ljudi ali četrtino prebivalstva [[Slovenija|Slovenije]]. Ljubljana je pomembno prometno vozlišče, stičišče mednarodnih avtocest, ki potekajo v štiri smeri (križanje dveh koridorjev-smeri) in železniških prog (5-6 smeri) ter trgovsko središče z največjim nakupovalnim centrom tega dela Evrope ([[BTC]]). Na Ljubljano je skozi zgodovino vplivalo več kultur, saj je bila v križišču [[Germani|germanskih]], [[Romanski jeziki|romanskih]] in [[Slovani|slovanskih]] [[narod|narodov]], njihovih [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezikov]], šeg in navad. Ljubljanske [[promet|prometne]] povezave, zgoščenost [[industrijski sektor|industrije]], znanstvene in raziskovalne institucije ter trgovska tradicija so dejavniki, ki so pripomogli k njenemu vodilnemu gospodarskemu položaju. Ljubljana je sedež osrednjih državnih institucij: [[Državni zbor Republike Slovenije|slovenskega državnega zbora]] in [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika Slovenije]], [[Vlada Republike Slovenije|slovenske vlade]], vseh njenih [[ministrstvo|ministrstev]] in javne uprave, [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|vrhovnega]] in [[Ustavno sodišče|ustavnega sodišča]], [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]] itd. Prav tako imajo v njej sedež skoraj vse druge ustanove nacionalnega pomena: [[Univerza v Ljubljani]], ki je največja in najstarejša slovenska univerza in ki vključuje tudi tri umetniške akademije, največja slovenska zdravstvena ustanova – [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetni klinični center]], [[Narodni muzej Slovenije|Narodni]], [[Slovenski etnografski muzej|Etnografski]] in [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovni muzej]], [[Narodna galerija Slovenije|Narodna]] in [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderna galerija]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovensko narodno gledališče]] ([[Ljubljanska Drama|Drama]]) ter [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG-Opera in balet]], [[Slovenska filharmonija]], [[Narodna in univerzitetna knjižnica]], [[Radiotelevizija Slovenija]], osrednji slovenski kulturni in kongresni center [[Cankarjev dom]], najstarejša delujoča slovenska kulturno-znanstvena ustanova, [[Slovenska matica]], kakor tudi najvišja nacionalna znanstveno-umetniška institucija, [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]] (SAZU) s svojim [[ZRC SAZU|ZRC]], pa tudi večina drugih slovenskih znanstvenih ustanov in inštitutov, med katerimi je največji in najpomembnejši [[Institut "Jožef Stefan"|Institut Jožef Stefan]]. Že od leta [[1810]] ima Ljubljana [[Botanični vrt Univerze v Ljubljani|Botanični vrt]], ki je najstarejša neprekinjeno delujoča kulturna in izobraževalna ustanova v mestu. V Ljubljani je tudi edini javni [[Živalski vrt Ljubljana|živalski vrt]] v Sloveniji ter največje slovensko pokopališče – [[Centralno pokopališče Žale|Žale]]. Že od leta 1461 je Ljubljana tudi sedež osrednje oziroma največje slovenske rimskokatoliške [[Nadškofija Ljubljana|(nad)škofije]] in tudi [[Metropolija Ljubljana|metropolije]], od 2006 le še ene izmed dveh na ozemlju Slovenije. V Ljubljani sta mdr. še [[Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana|evangeličanska]] in [[Pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|pravoslavna cerkev]] ter edina [[Džamija v Ljubljani|džamija]] v državi. Prvo naselbino na kraju, kjer danes stoji Ljubljana, naj bi, kot pravi legenda, ustanovili [[Argonavti]] oziroma starogrški junak [[Jazon]], ki naj bi kralju Aitesu ukradel [[zlato runo]], nato pa s tovariši zbežal pred zasledovalci na ladji ''Argo'', potoval čez [[Črno morje]] ter nato po [[Donava|Donavi]] in [[Sava|Savi]] prišel vse do [[Ljubljanica|Ljubljanice]]. Tu naj bi argonavti ladjo razstavili, jo prenesli po kopnem med dvema plovnima potema in na ta način prispeli vse do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Na poti k morju, ob izviru Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru na [[barje|barju]], kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel z njo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila [[Ljubljanski zmaj]], ki je danes prepoznavni simbol mesta in se pojavlja tudi v [[Ljubljanski zmaj|ljubljanskem mestnem grbu]], vendar šele od baročnega obdobja naprej.<ref name="jazon">{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/bo-jazon-spet-pokoncal-zmaja/155776 |title=Popis Jazonove poti |accessdate=6. junij 2009}}</ref><ref name="lj-hist">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/|title=Zgodovina Ljubljane|accessdate=29. avgust 2010|archive-date=2009-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090814204820/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina|url-status=dead}}</ref> == Etimologija == [[Slika:LjubljanaDocument.jpg|thumb|right|Posnetek listine iz 1146 s slovansko-romanskim poimenovanjem ''Luwigana'' (izgovor Lubijana)]] Izvor imena ''Ljubljana'' ni pojasnjen, a obstaja več hipotez. Po eni razlagi ime izvira od [[Slovani|staroslovanskega]] vodnega božanstva Laburusa,<ref>[http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ O Ljubljani]{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Luka Repanšek. ''Keltska dediščina v toponomiji jugovzhodnega alpskega prostora''. Založba ZRC SAZU. 2016. str. 43, 45, 47. ISBN 978-961-254-964-0.</ref> medtem ko etnolog Robert Vrčon trdi, da je beseda prišla iz latinskega izraza za reko, ki poplavlja (''aluviana''), nekateri pa so mnenja, da izhaja iz nemškega ''Laubach'' (mlačen potok). Podobnost z besedo ''ljubljena'', ki jo je prvi izpostavil [[Anton Tomaž Linhart]],<ref name="Torkar">{{navedi revijo |url=http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |title=O nastanku in pomenu krajevnega imena Ljubljana in njegove nemške oblike Laibach |publisher=Mestna občina Ljubljana |date=September 2008 |issue=8, 9 |ISSN=1318-797X |journal=Glasilo Mestne občine Ljubljana |access-date=2013-12-18 |archive-date=2011-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823142818/http://www.ljubljana.si/file/32485/ljubljana_l13_st_08-09_2008.pdf |url-status=dead }}</ref> je [[Etimologija#Ljudska etimologija|ljudskoetimološka]], vendar dobro sredstvo za prepoznavnost, saj že ime države Slovenija nosi v sebi angleško besedo »love« ali ljubezen. Ena od možnih etimoloških razlag je, da je mesto prek nemščine dobilo ime po reki [[Ljubljanica|Ljubljanici]].<ref name="Torkar" /> V srednjem veku se je tako za reko kot za mesto uporabljal staro nemški izraz ''Laibach'' – stoječa voda, ki povzroča poplave. Ime je bilo v uradni uporabi do leta 1918.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.visitljubljana.si/si/novinarji/novinarji/gradiva-o-ljubljani/o-ljubljani/ |title=Legenda o nastanku Ljubljane |accessdate=2010-08-29 |archive-date=2009-12-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091229140306/http://www.visitljubljana.si/si/novinarji/novinarji/gradiva-o-ljubljani/o-ljubljani/ |url-status=dead }}</ref> Drugi etimologi so nekoč razlagali, da je ime Ljubljana nastalo iz substratnega imena ''leubgh'', ki je označeval lobanjo, in to po obliki hriba, na katerem stoji [[Ljubljanski grad]].<ref>[http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/nar--zgodovina_krajevnih_imen-bernard_nezmah/ Od Oćenaša do Pizdine: pomen slovenskih krajevnih imen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110829105709/http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/nar--zgodovina_krajevnih_imen-bernard_nezmah/ |date=2011-08-29 }}. Intervju s [[Pavle Merku|Pavlom Merkujem]]. ''Mladina'' št. 50 (2006).</ref> Sodobna etimologija se razlag iz substratnih imen, sposojenih od staroselcev, izogiba. [[Silvo Torkar]] in [[Marko Snoj]] v ''Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen'' tako razlagata etimologijo imena Ljubljana iz osebnega imena Ljubovid, ki naj bi bil ustanovitelj naselbine, iz katere je nastala Ljubljana.<ref>Maja Prijatelj: Detektivka o miselnih vzorcih naših prednikov. Intervju s prof. dr. [[Marko Snoj|Markom Snojem]], avtorjem ''Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen''. ''Polet'', 10. december 2009.</ref> Ime Ljubovid se je baje skrajšalo v Ljubid, iz tega je tvorjeno vodno (rečno) ime Lubidja, iz česar se je razvilo vodno ime Ljubija (ki se danes uporablja kot ime za desni pritok Ljubljanice zahodno od Vrhnike), to pa se je morda dodatno skrajšalo v Ljuba. Prebivalci naselbine ob reki z imenom Ljub(ij)a so se imenovali Ljubljane, kar je prešlo v današnji izraz Ljubljana, ki ga je mogoče pojmovati bodisi kot kolektiv (besede, ki izražajo kolektivnost, imajo v slovenščini pogosto končnico -na, npr. družina, dvorana, občina) ali kot rezultat jezikovne asimilacije. Torkarjeva razlaga temelji na dejstvu, da so zaselke in reke pogosto imenovali po tamkajšnjih naseljencih. Simbol mesta je iz okrasja baročnega grba povzeti [[Ljubljanski zmaj]]. Simboliziral naj bi moč, pogum in veličino. Naslikan je bil kot dekoracija na grbu, in sicer nad [[Ljubljanski grad|utrdbo]], ki predstavlja utrjeno srednjeveško mesto. Več stoletij kasneje je bil štirikrat materializiran na [[Zmajski most, Ljubljana|Zmajskem mostu]], ki velja za najlepši most, odmev [[dunajska secesija|dunajske secesije]].<ref name="ARCH124" /> Ljubljanski zmaj je bil dolgo le okrasek na vrhu grba, od baroka dalje pa na njem močno izstopa. Zmaja je v grb med prvimi postavil Valvasor. Predstavljal naj bi simbol čuječnosti. Prej je bilo v grbu le utrjeno mesto z obzidjem na treh gričih. Obzidje je v grbu, na račun zmaja, manjše. == Zgodovina == {{glavni|Ljubljanska kronika}} === Prazgodovinske naselbine === Okoli leta 2000 pr. n. št. in prej so na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] prebivali [[koliščarji]]. Živeli so na ''mostiščih'' oziroma ''koliščih'', lesenih naselbinah, postavljenih na kole, zabite v dno močvirja ali jezera. Prevažali so se v čolnih, ki jih imenujemo drevaki, ki so bili izdolbeni iz posameznih debel. Izdelali so tudi prve vozove s kolesi. Preživljali so se z nabiralništvom, lovom, ribolovom, živinorejo ter primitivnim poljedelstvom. Kasneje so med indoevropskimi ljudstvi območje današnje Ljubljane poselili [[Iliri]], nato ilirsko-keltsko pleme [[Japodi|Japodov]], v 3. stoletju so Ljubljansko kotlino poselili keltski [[Tavriski]]. Arheološke najdbe kulture žarnih grobišč na grajskem griču, okoli SAZU in vse do Kazine potrjujejo večjo naselbino na območju Ljubljane. Pred 1. stoletjem pr. n. št., ko so jo zasedli Rimljani, je bila [[Ljubljanska kotlina]] del kraljestva [[Noriško kraljestvo|Norik]].<ref name="Histo1">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/staroselci/|title=Prvi prebivalci Ljubljane|accessdate=29. avgust 2010|archive-date=2013-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20130626082313/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/staroselci/|url-status=dead}}</ref> === Emona === {{glavni|Emona}} [[Slika:Emonec replika 5787.JPG|thumb|''Emonec'' na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]]]] Prva naselbina staroselcev je nastala najprej na robu [[Prule|Prul]] pod grajskim gričem. [[Stari Rim|Rimska]] naselbina [[Emona]] (''Colonia Emona (Aemona) Iulia tribu Claudia'') pa je nastala na področju med Prešernovo in Vegovo ulico, severno od Mirja, verjetno na lokaciji začasnega vojaškega tabora, ki ga je zgradila [[XV. legija Apollinaris|XV. legija ''Apollinaris'']].<ref name="Apollinaris">{{fr icon}} Hildegard Temporini, Wolfgang Haase, ''Aufstieg und Niedergang der römischen Welt'', de Gruyter, 1988, ISBN 3-11-011893-9 [http://books.google.be/books?id=74vdDevajNoC&pg=PA343&lpg=PA343&dq=Emona+legion+XV&source=web&ots=Oz_GEBKbi_&sig=jODLhDZxfNwHfBW48cBMhE2GCs0&hl=fr&sa=X&oi=book_result&resnum=8&ct=resultGoogle Books, str. 343]</ref> Okoli leta 50 je naselbina postala rimski vojaški tabor, utrjen z zidanim [[obrambni zid|obzidje]]m. Naselje je bilo strateška postojanka in je odigralo pomembno vlogo v številnih vojnah. Štela je med 5.000 in 6.000 prebivalcev, večinoma trgovcev in rokodelcev, pa tudi državnih uradnikov in vojnih veteranov. Ulice so bile tlakovane, hiše zidane, opremljene z [[kanalizacija|javno kanalizacijo]], [[centralno ogrevanje|centralnim ogrevanjem]]. V mesto je bilo speljanih več vodovodov. Boljše hiše so imele pobarvane stene večjih sob in [[mozaik|mozaične]] tlake. Emona se je razvila v pomembno zgodnjekrščansko središče s škofijo in z razvito trgovino. Mesto je imelo že pred rimskim obdobjem tudi svoji vodni božanstvi, Ekorno in Laburusa,<ref>Šašel-Kos 1997, str. 127-131.</ref> ki so ju častili na Barju.<ref name="Histo2">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/rimska-emona/ |title=Čas rimske Emone |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100517015203/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/rimska-emona/ |url-status=dead }}</ref> === Nastanek in vzpon srednjeveške Ljubljane === S propadom [[zahodno rimsko cesarstvo|zahodnega rimskega cesarstva]] in sledečimi selitvami narodov je propadla tudi rimska Emona. Leta 452 so jo porušili [[Huni]] pod [[Atila|Atilovim]] poveljstvom, kasneje so te kraje pustošili še [[Vzhodni Goti]] in [[Lombardi|Langobardi]].<ref name="Artis">Daniel Mallinus, ''La Yougoslavie'', Éd. Artis-Historia, Brussels, 1988, D/1988/0832/27, str. 37-39.</ref> [[Slovani|Slovanski]] predniki so se na ta prostor postopoma priselili ob koncu 6. stoletja. Približno tri stoletja kasneje je območje kljub nenehnim madžarskim vpadom prešlo pod [[Franki|frankovsko]] upravo. Prve pisne omembe Ljubljane kot srednjeveškega naselja segajo v čas med letoma 1112 in 1125, ko je [[Rudolf iz Tarcenta]] podaril [[oglejski patriarhat|oglejskemu kapitlju]] manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Kasneje je območje Ljubljanske kotline prešlo v roke rodbine koroških vojvod [[Spanheimi|Spanheimov]].<ref name="Histo6">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/srednji-vek/ |title=Ljubljana v srednjem veku |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100517015208/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/srednji-vek/ |url-status=dead }}</ref> Poimenovanje ''Luwigana'' kot predhodnik današnjega imena se prvič pojavi leta 1144.<ref name="Artis"/> V 13. stoletju so takratno Ljubljano sestavljala tri z obzidjem postopoma zaščitena in ločena jedra: ''[[Stari trg, Ljubljana|Stari]]'', ''[[Mestni trg, Ljubljana|Mestni]]'' (prvi obzidan) in ''[[Novi trg, Ljubljana|Novi trg]]'', v katera je vodilo pet vrat, povezovala pa sta ga Spodnji ([[Tromostovje|Špitalski]]) in Zgornji ([[Čevljarski most|Čevljarski]]) most. Med strnjeno stoječimi hišami so se dvigovale [[gotska arhitektura|gotske]] cerkve s svojimi [[zvonik]]i. S pridobitvijo [[mestne pravice|mestnih pravic]] leta 1220 so na gradu lahko kovali tudi lasten denar,<ref name="Histo6" /> mesto pa je sčasoma prevzelo primat [[Kranj]]u in [[Kamnik]]u<ref>Enciklopedija Slovenije, VI, 223</ref> ter postalo glavno mesto dežele [[Kranjska|Kranjske]]. Leta 1270 je mesto zavzel češki kralj [[Otokar II. Přemysl]].<ref name="Histo6"/> Ko ga je porazil [[Rudolf I. Habsburški|Rudolf Habsburški]],<ref name="Artis"/> je mesto leta 1278 prešlo pod njegovo oblast. Habsburžani so mesto uradno preimenovali v ''Laibach'' in mu podelili 39 trgovskih in drugih privilegijev. Leta 1461 je Ljubljana z ustanovitvijo škofije pri [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|cerkvi sv. Nikolaja]] postala stolno mesto.<ref name="Histo6"/> Habsburška vladavina je z izjemo časa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] (1809 do 1813), Ljubljana je bila njihova prestolnica, zdržala vse do konca [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. === Uveljavljanje v umetnosti === [[Slika:Pristanišče na Bregu 1765.jpg|thumb|Pristanišče na Bregu (1765)]] V 15. stoletju se je Ljubljana uveljavila tudi s sodobnejšo arhitekturo. Po [[potres]]u leta 1511 so mesto obnovili v [[renesančna arhitektura|renesančnem slogu]] in ga na novo obzidali.<ref name="Histo3">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/reformacija-renesansa-barok/ |title=Reformacija, renesansa in barok |accessdate=31. oktober 2009 |archive-date=2013-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626083138/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/reformacija-renesansa-barok/ |url-status=dead }}</ref> V 16. stoletju je imela Ljubljana približno 5000 prebivalcev, od katerih je okoli 70 % kot [[materni jezik]] govorilo [[slovenščina|slovenščino]], preostali pa večinoma [[nemščina|nemščino]]. Kmalu po izidu prvih slovenskih tiskanih knjig ([[Primož Trubar|Trubarjevega]] ''[[Abecedarium|Abecednika]]'' in ''[[Catechismus (1550)|Katekizma]]'', 1550) je [[Jurij Dalmatin]] prevedel [[Biblija|''Biblijo'']] (natisnjena v [[Wittenberg]]u), [[Adam Bohorič]] pa izdal več slovenskih slovnic. V tistem času je Ljubljana dobila prvo [[srednja šola|srednjo šolo]], [[Knjižnica|javno knjižnico]] in [[tiskarna|tiskarno]]. Ljubljana je tako postala središče slovenskega [[protestantizem|protestantizma]] in s tem tudi kulture. Sledili sta ponovna prevlada katoliške cerkve ter [[protireformacija]].<ref name="Histo3"/> Leta 1597 so v mesto prispeli [[Družba Jezusova|jezuiti]] in ustanovili gimnazijo, ki se je razvila v [[Jezuitski kolegij v Ljubljani|kolegij]]. Z ustanovitvijo ''[[Academia operosorum Labacensis|Academie operosorum Labacensis]]'', družbe učenjakov po italijanskem vzoru, so leta 1693 v mesto prišli številni tuji stavbarji in kiparji (med drugimi tudi [[Francesco Robba]]), ki so v baročnem slogu prenavljali oziroma sezidali tudi večino cerkva.<ref name="Histo3"/> Leta 1701 je bila ustanovljena še ''[[Slovenska filharmonija|Academia philharmonicorum]]'', eno prvih tovrstnih glasbenih združenj izven Italije. Častni člani [[Filharmonična družba|Filharmonične družbe]], ki jo je kasneje nasledila, so bili tudi skladatelji [[Joseph Haydn|Haydn]], [[Ludwig van Beethoven|Beethoven]] in [[Johannes Brahms|Brahms]], violinist [[Niccolò Paganini|Paganini]], med njenimi dirigenti pa je bil tudi [[Gustav Mahler]]. V 18. stoletju so rasle manufakture, gospodarski pomen Ljubljane pa je ostajal na področju tranzita.<ref name="Histo4">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/18-19-stoletje/ |title=Ljubljana v 18. in 19. stoletju |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2013-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626174522/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina/18-19-stoletje/ |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Ljubljana-Valvasor.jpg|thumb|center|700px|Ljubljana na [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevem]] [[bakrorez]]u iz leta [[1689]]]] === Ilirske province in čas po njih === {{glavni|Ilirske province}} [[Slika:Leander Russ - Parade zur Begrüßung des Kaisers in Laibach - 1845.jpeg|thumb|Parada med Ljubljanskim kongresom]] [[Slika:Ljubljana in 1895 (3).jpg|thumb|Popotresna obnova (1895)]] [[Slika:Ljubljana 1909 (Salvatore Spina) removed watermark.ogg|thumb|Najstarejši ohranjeni filmski posnetki Ljubljane (1909), s prikazom ljubljanskih ulic, tramvaja in praznovanja<ref>{{cite journal |url=http://books.google.si/books?id=w1IqAQAAIAAJ |title=Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja] |volume=16–19 |publisher=Slovenski gledališki in filmski muzej |year=1980 |page=128}}</ref>]] Pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] zasedbo (1809–1813) je bilo mesto prestolnica Ilirskih provinc. Slovenščina je postala uradni jezik, v Ljubljani pa so odprli tudi prvo [[visoka šola|visoko šolo]].<ref name="Artis"/><ref name="Histo4"/> Leta 1815 je mesto znova prešlo pod avstrijsko oblast in bilo do leta 1849 upravno središče [[Ilirsko kraljestvo|Ilirskega kraljestva]]. Leta 1821 je Ljubljana gostila [[Ljubljanski kongres (1821)|kongres Svete alianse]], na katerem so evropski veljaki določili povojne meje.<ref name="InfoIntro1">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/about-ljubljana/ |title=Introducing Ljubljana |accessdate=31. oktober 2009 |archive-date=2009-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091019132704/http://www.ljubljana.si/en/about-ljubljana/ |url-status=dead }}</ref> V spomin na ta dogodek je poimenovan [[Kongresni trg]]. V prvi polovici 19. stoletja so delno uredili nabrežja Ljubljanice ter postavili nove kamnite in železne mostove. V Ljubljani je takrat ustvarjal tudi pesnik [[France Prešeren]]. Leta 1849 je z [[Dunaj]]a pripeljal prvi vlak, osem let pozneje pa je bila [[Južna železnica]] in s tem povezava s [[Trst]]om dokončana. V 1860. letih je bila ustanovljena [[Slovenska matica]]. Ljubljanska občina je takrat obsegala mesto in sedem [[predmestje|predmestij]]. Z današnjimi imeni bi jo omejili takole: proti zahodu po Tržaški cesti do Jadranske ulice, proti severozahodu po Cankarjevi do Opere in po Gosposvetski cesti do [[Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana|Evangeličanske cerkve Primoža Trubarja]], proti severu po Dunajski cesti do Triglavske ulice, proti severovzhodu po Šmartinski cesti do Žal, proti vzhodu do šentpetrske cerkve in Kodeljevega, proti jugovzhodu pa po Dolenjski cesti do Rakovnika. Leta 1895 je mesto s 30.000 prebivalci doživelo [[Ljubljanski potres 1895|katastrofalen potres]] z magnitudo 6,1 po [[momentna magnitudna lestvica|navorni magnitudni lestvici]], ki je povzročil 21 žrtev in porušil 10&nbsp;% od približno 1400 zgradb. Podobno kot po potresu leta 1511 so mesto obnovili v takrat značilnih slogih, [[neoklasicizem|neoklasicističnem]] in [[Secesijska arhitektura|secesijskem]] slogu (''glej tudi [[Mesta Art Nouveau#Ljubljana|Art Nouveau v Ljubljani]]''). Obnovili so ga večinoma avstrijski in češki arhitekti.<ref name="Histo4"/> Med najpomembnejšimi stavbami tega obdobja so stanovanjske stavbe okoli sodišča in med Slovensko ter Miklošičevo cesto, [[Kranjski deželni dvorec|deželni dvorec]] (zdaj Univerza), deželni – zdaj [[Narodni muzej Slovenije|Narodni muzej]], Narodni dom, Dekliški licej, prva gimnazija (pozneje klasična) – zdaj [[Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana|osnovna šola Prežihovega Voranca]]), deželno gledališče (sedaj Opera), nemško gledališče (zdaj Drama), deželno sodišče in druge. [[Slika:Ivana_Kobilca_-_Slovenija_se_klanja_Ljubljani_(without_frame)_less_saturation.jpg|sličica|260x260_pik|[[Ivana Kobilca]]: ''Slovenija se klanja Ljubljani (1903)'', slika v veliki sejni dvorani ljubljanske Mestne hiše]] V drugi polovici 19. stoletja se je Ljubljana postopoma uveljavila kot politično in kulturno središče Slovencev. Mesto se je širilo s priključevanjem delov sosednjih občin, in sicer [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoli]], okolica [[Kolizej, Ljubljana|Kolizeja]], Vodmat, do dolenjske železniške proge in druga območja. Ob prelomu stoletja so se množile nove pridobitve: vodovod (1890), elektrika in sodobno kanalizacijsko omrežje (1898), tramvaj (1901) ter prvi kino (1907).<ref name="Histo5">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/zgodovina-ljubljane/nemirno-20-stoletje/ |title=Nemirno 20. stoletje |accessdate=29. avgust 2010}}</ref> Veliko zaslug pri tem je imel tedanji župan [[Ivan Hribar]]. Leta 1914 so mestu priključili Spodnjo Šiško, leta 1929 pokopališče pri sv. Križu, v 1930-ih letih pa še Zgornjo Šiško, Moste in Vič. Tako je do leta 1935 nastala prva "velika" Ljubljana. === Stoletje nemirov === [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|thumb|Razglednica iz leta 1911]] Po propadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta [[1918]] je bila Ljubljana pomembno mesto v državi, kasneje [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Leta [[1929]] je postala Ljubljana sedež ''[[Dravska banovina|Dravske banovine]]''<ref name="banovina">{{navedi splet |url=http://www.clio.fr/CHRONOLOGIE/chronologie_slovenie_dans_la_yougoslavie_des_karageorgevitch.asp |title=Dans la Yougoslavie des Karageorgévitch |accessdate=2008-07-30 |language=fr |archive-date=2008-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080412051038/http://www.clio.fr/CHRONOLOGIE/chronologie_slovenie_dans_la_yougoslavie_des_karageorgevitch.asp |url-status=dead }}</ref> v Kraljevini Jugoslaviji. V času kraljevine so bile ustanovljene [[Univerza v Ljubljani|Univerza]] (1919), [[Narodna galerija Slovenije|Narodna galerija]] (1918) ter [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Akademija znanosti in umetnosti]] (1938, zdaj SAZU).<ref name="Histo5"/> Sredi 1930-ih let so na Poljanah in za Bežigradom po sodobnih, funkcionalističnih nazorih, gradili nove četrti in ulice. V času med vojnama je podobo mesta najbolj izrazito oblikoval arhitekt [[Jože Plečnik]], čigar pečat je tako močan, da se je arhitektonskega obdobja prijelo kar ime ''Plečnikova Ljubljana''.<ref name="Histo5"/> Pomembna župana v začetku 20. stoletja sta bila [[Ivan Hribar]] in [[Ivan Tavčar]]. Oba sta pomagala pri razvoju mesta, podobno kakor kasneje [[Dinko Puc]] in [[Juro Adlešič]]. Med drugo svetovno vojno je senco na župane kot vodja Ljubljane vrgel [[Leon Rupnik]], generalni inšpektor [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]], ki so sodelovale z italijanskim in nemškim okupatorjem. Zaradi odpora in pomoči partizanom so italijanski okupatorji februarja 1942 mesto [[Okupirana Ljubljana|obdali s 30 km bodeče žice]], po sledeh katere danes poteka [[Pot spominov in tovarištva|sprehajalna pot]].<ref name="rideau fer">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana-tourism.si/file/559602/2006-april-POT-SPOMINOV-IN-TOVARITVA-_2.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080227085801/http://www.ljubljana-tourism.si/file/559602/2006-april-POT-SPOMINOV-IN-TOVARITVA-_2.pdf|archivedate=2008-02-27|title=The Path of Remembrance and Comradeship|accessdate=30. julij 2008|url-status=dead}}</ref> O uporu priča med drugim spomenik v [[Gramozna jama|Gramozni jami]], kjer so italijanski okupatorji kot povračilne ukrepe ustrelili nad 100 talcev.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/slovenija/ljubljana/stiri-leta-okupacije-in-1170-dni-zice |title=arhivska kopija |accessdate=2014-07-04 |archive-date=2014-07-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140714145857/http://www.dnevnik.si/slovenija/ljubljana/stiri-leta-okupacije-in-1170-dni-zice |url-status=dead }}</ref> <ref>Luštek, Miroslav (1954). Naši spomeniki: Gramozna jama, Žale, Urh. ''Kronika (Ljubljana), letnik 2, številka 3, str. 157-166; ''http://www.dlib.si</ref> Po drugi svetovni vojni je postala glavno mesto [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]] znotraj [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]]. V mesto se je zaradi boljšega ekonomskega statusa priselilo veliko novih meščanov, kar je botrovalo razširitvi in gradnji številnih bivanjskih (stanovanjskih) sosesk.<ref name="Histo5" /> === Samostojna Slovenija === V Ljubljani je bila [[25. junij|25. junija 1991]] razglašena neodvisnost [[Slovenija|Slovenije]], katere središče in prestolnica je še danes. Mesto prestolnice ji zagotavlja [[Ustava Republike Slovenije|ustava]], katere 10. člen pravi: "Glavno mesto Slovenije je Ljubljana."<ref>{{Navedi splet|title=Ustava Republike Slovenije (URS)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2022-02-19}}</ref> Leta 1997 je Ljubljana gostila Evropski mesec kulture, 2010 pa je bila Ljubljana razglašena za svetovno prestolnico knjige,<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/|title=Ljubljana Svetovna Prestolnica Knjige 2010|accessdate=4. september 2010|archive-date=2010-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20100910085831/http://www.ljubljanasvetovnaprestolnicaknjige.si/|url-status=dead}}</ref> med drugim sta bila v [[Športni park Stožice|Športnem parku Stožice]] zgrajena nov [[Stadion Stožice|stadion]] in [[Arena Stožice|dvorana]]. Številni posegi, urejanje novih poti za pešce in zelenih površin so pomagali, da je bila Ljubljana leta 2016 razglašena za zeleno prestolnico Evrope. Leta 2021 je organizacija European Best Destinations Ljubljano razglasila za najbolj zeleno mesto Evrope.<ref>{{Navedi splet|title=Najbolj zelena evropska prestolnica je Ljubljana|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/najbolj-zelena-evropska-prestolnica-je-ljubljana/598218|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-10-22|language=sl}}</ref> Ljubljana je bila februarja 2022 po deležu zelenega območja in pokritosti z drevesi v vrhu, po dostopnosti do zelenega prostora pa na repu evropskih glavnih mest.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/ljubljana-med-najbolj-zelenimi-prestolnicami-a-je-javno-dostopen-le-delcek-zelenih-povrsin/610849 |title=Ljubljana med najbolj zelenimi prestolnicami, a je javno dostopen le delček zelenih površin |newspaper=MMC RTV Slovenija |date=1. februar 2022}}</ref> V zadnjih letih so se po podatkih Združenja pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije zelene površine v Ljubljani zmanjšale.<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042924512 |newspaper=Dnevnik.si |date=12. marec 2020 |title=arhivska kopija |accessdate=2023-07-27 |archive-date=2023-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230727160234/https://www.dnevnik.si/1042924512 |url-status=dead }}</ref> Po napovedih raziskave švicarskega inštituta Crowther Lab naj bi se povprečna poletna temperatura med 520 mesti sveta do leta 2050 najbolj zvišala prav v Ljubljani.<ref>{{navedi splet |url=http://znanost.sta.si/2657328/ljubljana-slated-to-become-worlds-fastest-warming-city |title=Ljubljana slated to become world's fastest-warming city |language=en |trans-title=Ljubljana naj bi postala najhitreje se segrevajoče mesto na svetu |publisher=Slovenska tiskovna agencija |date=12. julij 2023}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://manager.finance.si/8951062/Kako-bomo-hladili-tropsko-Ljubljano-in-kako-to-delajo-v-drugih-mestih |title=Kako bomo hladili tropsko Ljubljano – in kako to delajo v drugih mestih |date=1. avgust 2019 |newspaper=Finance Manager}}</ref> == Geografija == === Lega === [[Slika:Image Ljubljana-OpenStreetMap-Mapnik-100k.svg|thumb|Zemljevid Ljubljane]] Mesto s površino 163,8&nbsp;km² leži v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], v osrednjem delu Slovenije. Lega na križišču pomembnih prometnic je močno vplivala na njen razvoj. Ljubljana leži približno 140&nbsp;km zahodno od [[Zagreb]]a, 250&nbsp;km vzhodno od [[Benetke|Benetk]], 350&nbsp;km jugozahodno od [[Dunaj]]a ter 400&nbsp;km jugozahodno od [[Budimpešta|Budimpešte]].<ref>Približki izračunani v programu [[Google_Earth]].</ref> Ljubljana ima ob reki Ljubljanici nadmorsko višino 298 m,<ref name="InfoIntro">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/en/tourism/ljubljana/general_info/default.html|title=Location and General Data|accessdate=2008-07-30|archive-date=2009-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20090420030351/http://www.ljubljana.si/en/tourism/ljubljana/general_info/default.html|url-status=dead}}</ref> medtem ko je Ljubljanski grad na grajskem griču na višini 366 m, najvišja točka v Mestni občini Ljubljana (''[[Janški hrib]]'') pa doseže 794 m.<ref name="InNumbers">{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/|title=Ljubljana v številkah|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20101106032839/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah/|url-status=dead}}</ref> === Vode === [[Slika:LjubljanaVic-poplavaSept2010.jpg|thumb|Poplave septembra 2010]] Mesto Ljubljana leži v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], preko katere tečejo reke in potoki: [[Ljubljanica]], [[Gradaščica]], [[Mali graben]] (rokav Gradaščice na Barju), [[Glinščica, Ljubljana|Glinščica]], [[Pržanec]], [[Sava]], [[Gameljščica]], [[Črnušnjica]], Stokalca, Studenčica (na Studencu pri Psihiatrični kliniki), [[Dobrunjščica]], [[Rastučnik]], Bajer, [[Gobovšek (Dobrunjščica)|Gobovšek]], [[Bizoviški potok]], Graben, [[Dolgi potok]] in [[Iščica|Ižica]] ter umetno zgrajeni razbremenilni prekop Ljubljanice – [[Gruberjev prekop]] med Golovcem in Grajskim gričem. Ljubljana leži v bližini sotočja rek [[Ljubljanica|Ljubljanice]] in [[Sava|Save]], ki se v Beogradu izliva v [[Donava|Donavo]], ta pa v [[Črno morje]].<ref name="Sloveniainfo">{{navedi splet|url=http://www.slovenia.info/?_ctg_kraji=2611|title=Ljubljana, the capital of Slovenia|accessdate=30. julij 2008}}</ref> Območje Ljubljanskega polja je bogato s podzemno vodo, ki je glavni vir [[oskrba s pitno vodo mesta Ljubljana|oskrbe mesta s pitno vodo]].<ref>VOKA Ljubljana: [http://www.vo-ka.si/informacije/kaksno-vodo-pijemo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190329233813/http://www.vo-ka.si/informacije/kaksno-vodo-pijemo |date=2019-03-29 }}</ref> Na južnem obrobju se nahaja [[Ljubljansko barje]], katerega [[močvirje|močvirnati]] vlažni travniki predstavljajo v smislu [[biodiverziteta|biodiverzitete]] zelo bogato območje.<ref name="vlazni">{{navedi splet|url=http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/vlazni-travniki|title=Vlažni travniki|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2010-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100808203506/http://www.ljubljanskobarje.si/ljubljansko-barje/vlazni-travniki|url-status=dead}}</ref> Ljubljansko barje je od leta 2008 [[krajinski park]]. Območje mesta Ljubljana je zaradi svoje nižinske lege in hudourniških vodotokov, razen Ljubljanice, reke z zapletenim kraškim zaledjem na več kot 25 % površine poplavno ogroženo <ref>{{Navedi splet |url=https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana |title=arhivska kopija |accessdate=2014-01-22 |archive-date=2016-02-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160205092900/https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana |url-status=dead }}</ref>. Septembra [[1926]] je bil tako poplavljen praktično celotni južni del Ljubljane.<ref name="Ocena poplave">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/file/405358/ogrozenost_mol_poplave_dobravc_2007.pdf |title=Ocena ogroženosti mestne občine Ljubljana zaradi poplav |year=2007 |author=Dobravc, Mina |page=7 |accessdate=22. september 2010 |archive-date=2011-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823135534/http://www.ljubljana.si/file/405358/ogrozenost_mol_poplave_dobravc_2007.pdf |url-status=dead }}</ref> [[Poplave v Sloveniji, september 2010|Poplave leta 2010]] so najbolj prizadele [[Vič, Ljubljana|Vič]], kjer sta poplavljala [[Gradaščica]] in [[Mali graben]].<ref name="LjNovice Poplave">{{navedi splet |url=http://www.ljnovice.com/default.asp?podrocje=2&menu=2&novica=125560 |title=Vodna ujma minuli konec tedna ohromila dobršen del Slovenije|publisher=[[Ljubljanske novice]] |accessdate=22. september 2010}}</ref> === Geološke značilnosti === Mesto se razteza na aluvialni ravnini ([[prod]]natih nanosih) iz [[kvartar]]ja. V bližnjih, starejših gorskih območjih čas nastanka kamnin sega v [[mezozoik]] ([[trias]]) ali [[paleozoik]].<ref name="Geologymap">{{navedi splet|url=http://english.fossiel.net/system/geolkaart/slovenie.jpg|title=Geological Map of Slovenia|accessdate=30. julij 2008|archive-date=2008-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20080811180940/http://english.fossiel.net/system/geolkaart/slovenie.jpg|url-status=dead}}</ref> Ljubljano so opustošili številni [[potres]]i,<ref name="InfoIntro"/> zabeleženih je 60 rušilnih,<ref name="Seisme">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/en/Seismology/|title=Seismology|accessdate=2008-07-30}}</ref> v povprečju 1 hujši vsakih 100 let.<ref name="rušilni">{{navedi splet|url=http://www.siol.net/slovenija/lokalne_novice/osrednja_slovenija/2010/02/potres_ljubljana.aspx|title=Ljubljano stresel potres|accessdate=30. avgust 2010}}</ref> Slovenija je v dokaj aktivnem potresnem območju zaradi svojega položaja na jugu [[Evrazija|evrazijske plošče]]. Tako je država v križišču treh pomembnih tektonskih con: [[Alpe|Alp]] na [[sever]]u, [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]] na [[jug]]u in [[Panonska nižina|Panonske nižine]] na [[vzhod]]u.<ref name="Seisme"/> Na [[Golovec|Golovcu]] deluje ena izmed [[seizmološka postaja|seizmoloških postaj]]. === Podnebje === [[Slika:Winter is back! (16408045341).jpg|thumb|Zasnežena Ljubljana z [[Ljubljanski grad|gradu]]]] Podnebje je zmerno celinsko (»Cfb« po [[Köppenova klasifikacija klime|Köppenovi klasifikaciji klime]]), ki meji na subtropsko vlažno podnebje (»CFA« po Köppenovi klasifikaciji klime),<ref>glej [//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cb/World_K%C3%B6ppen_Map.png Datoteka:World Köppen Map.png]</ref> s celinskimi značilnostmi, kot so topla poletja in zmerno mrzle zime. Najtoplejša meseca z dnevnimi vzponi običajno do med 25 in 30&nbsp;°C sta julij in avgust, januar pa je najhladnejši mesec s temperaturami, ki se gibljejo večinoma okoli 0&nbsp;°C. V povprečju se 90 dni na leto temperature spustijo tudi pod [[ledišče]], ter 11 dni s temperaturo nad 30&nbsp;°C. Padavine so razmeroma enakomerno porazdeljene med letnimi časi, čeprav sta zima in pomlad po navadi nekoliko bolj suha, kot poletje in jesen. Letna količina padavin je okoli 1.400&nbsp;mm, zaradi česar velja Ljubljana za eno najbolj namočenih evropskih prestolnic. Nevihte so zelo pogoste v obdobju od maja do septembra in so občasno lahko precej hude. Sneg je značilen v času med decembrom in februarjem, v povprečju pa je mesto s snežno odejo pokrito 65 dni. Mesto je poznano po megli, ki je zabeležena v povprečju 121 dni na leto, večinoma v jeseni in pozimi.<ref name="ARSO">{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/ljubljana.html|title=ARSO|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2018-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20181020201714/http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi|url-status=dead}}</ref> Predvsem pozimi je značilen pojav t. i. [[temperaturni obrat|temperaturnega obrata]], pri katerem se hladnejši in vlažen zrak zadržuje v nižjih plasteh. Poleti je vreme v mestu bolj pod vplivom [[sredozemlje|sredozemskih]] zračnih tokov, zato so poletja sončna in razmeroma topla. {{Weather box | location = Ljubljana ([[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]]): normalne vrednosti 1991–2020, ekstremi od 1948 | metric first = Yes | single line = Yes | Jan record high C = 16.4 | Feb record high C = 22.3 | Mar record high C = 25.1 | Apr record high C = 29.3 | May record high C = 33.0 | Jun record high C = 36.9 | Jul record high C = 38.0 | Aug record high C = 40.2 | Sep record high C = 33.1 | Oct record high C = 27.0 | Nov record high C = 22.1 | Dec record high C = 17.4 | year record high C = 40.2 | Jan high C = 4.1 | Feb high C = 7.0 | Mar high C = 12.3 | Apr high C = 17.2 | May high C = 21.8 | Jun high C = 25.8 | Jul high C = 27.9 | Aug high C = 27.6 | Sep high C = 21.8 | Oct high C = 16.1 | Nov high C = 9.6 | Dec high C = 4.2 | year high C = 16.3 | Jan mean C = 1.0 | Feb mean C = 2.6 | Mar mean C = 7.1 | Apr mean C = 11.6 | May mean C = 16.1 | Jun mean C = 20.0 | Jul mean C = 21.8 | Aug mean C = 21.3 | Sep mean C = 16.1 | Oct mean C = 11.4 | Nov mean C = 6.4 | Dec mean C = 1.5 | year mean C = 11.4 | Jan low C = -1.7 | Feb low C = -1.2 | Mar low C = 2.4 | Apr low C = 6.3 | May low C = 10.6 | Jun low C = 14.4 | Jul low C = 16.0 | Aug low C = 15.9 | Sep low C = 11.7 | Oct low C = 7.9 | Nov low C = 3.9 | Dec low C = -0.9 | year low C = 7.1 | Jan record low C = -20.3 | Feb record low C = -22.5 | Mar record low C = -18.0 | Apr record low C = -3.3 | May record low C = -1.0 | Jun record low C = 2.9 | Jul record low C = 6.0 | Aug record low C = 4.8 | Sep record low C = -0.3 | Oct record low C = -5.2 | Nov record low C = -14.5 | Dec record low C = -16.0 | year record low C = -22.5 | precipitation colour = green | Jan precipitation mm = 67 | Feb precipitation mm = 84 | Mar precipitation mm = 83 | Apr precipitation mm = 97 | May precipitation mm = 114 | Jun precipitation mm = 125 | Jul precipitation mm = 122 | Aug precipitation mm = 124 | Sep precipitation mm = 160 | Oct precipitation mm = 150 | Nov precipitation mm = 138 | Dec precipitation mm = 104 | year precipitation mm = 1368 | Jan snow depth cm = 7 | Feb snow depth cm = 8 | Mar snow depth cm = 2 | Apr snow depth cm = 0 | May snow depth cm = 0 | Jun snow depth cm = 0 | Jul snow depth cm = 0 | Aug snow depth cm = 0 | Sep snow depth cm = 0 | Oct snow depth cm = 0 | Nov snow depth cm = 1 | Dec snow depth cm = 3 | year snow depth cm = 1.8 | unit precipitation days = 0.1 mm | Jan precipitation days = 11 | Feb precipitation days = 10 | Mar precipitation days = 11 | Apr precipitation days = 14 | May precipitation days = 14 | Jun precipitation days = 14 | Jul precipitation days = 13 | Aug precipitation days = 12 | Sep precipitation days = 13 | Oct precipitation days = 13 | Nov precipitation days = 16 | Dec precipitation days = 14 | year precipitation days = 153 | unit snow days = 0 cm | Jan snow days = 15 | Feb snow days = 14 | Mar snow days = 6 | Apr snow days = 1 | May snow days = 0 | Jun snow days = 0 | Jul snow days = 0 | Aug snow days = 0 | Sep snow days = 0 | Oct snow days = 0 | Nov snow days = 3 | Dec snow days = 11 | year snow days = 50 | time day = 14:00 | Jan humidity = 74 | Feb humidity = 62 | Mar humidity = 55 | Apr humidity = 51 | May humidity = 50 | Jun humidity = 52 | Jul humidity = 48 | Aug humidity = 50 | Sep humidity = 57 | Oct humidity = 65 | Nov humidity = 73 | Dec humidity = 79 | year humidity = 60 | Jan sun = 72.6 | Feb sun = 102.5 | Mar sun = 155.6 | Apr sun = 188.7 | May sun = 232.3 | Jun sun = 253.2 | Jul sun = 288.4 | Aug sun = 264.6 | Sep sun = 175.6 | Oct sun = 115.3 | Nov sun = 56.3 | Dec sun = 55.1 | year sun = 1960.2 | source 1 = [[Agencija Republike Slovenije za okolje]] (vlažnost in sneg 1981–2010),<ref name = SEA>{{navedi splet | archive-url = https://web.archive.org/web/20230825164954/https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/statistike_1950_2020/ljubljana_bezigrad/ | archive-date = 25 August 2023 | url = https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/statistike_1950_2020/ljubljana_bezigrad/ | title = Ljubljana Bežigrad Podnebne statistike 1950-2020 | publisher = Agencija Republike Slovenije za okolje | language = sl | access-date = 25 August 2023 | url-status = live }}</ref><ref>{{navedi splet | archive-url = https://web.archive.org/web/20210513114921/https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/table/en/by_location/ljubljana/climate-normals_81-10_Ljubljana_eng.pdf | archive-date = 13 May 2021 | url = https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/table/en/by_location/ljubljana/climate-normals_81-10_Ljubljana_eng.pdf | title = Ljubljana Bežigrad Climate Normals 1981-2010 | publisher = Slovenian Environmental Agency | access-date = 25 August 2023}}</ref><ref>{{navedi splet | url = http://www.meteo.si/met/en/climate/diagrams/ljubljana/ | title = Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters in 1948–2019 | publisher = ARSO | access-date = 2 December 2014 | archive-date = 26 December 2018 | archive-url = https://web.archive.org/web/20181226040946/http://www.meteo.si/met/en/climate/diagrams/ljubljana/%20 | url-status = live}}</ref> [[NOAA]] (sonce 1991–2020)<ref name=WMOCLINO>{{navedi splet | archive-url = https://web.archive.org/web/20230825165454/https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/1.1/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Slovenia/CSV/LjubljanaBezigrad_14015.csv | archive-date = 25 August 2023 | url = https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/1.1/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Slovenia/CSV/LjubljanaBezigrad_14015.csv | title = Ljubljana Bežigrad Climate Normals 1991–2020 | work = World Meteorological Organization Climatological Standard Normals (1991–2020) | publisher = National Oceanic and Atmospheric Administration | access-date = 25 August 2023 | url-status = live }}</ref> | source 2 = OGIMET (nekatere rekordne vrednosti za obdobje od 1948)<ref>{{navedi splet |url=http://ogimet.com/cgi-bin/gsynres?ind=14015&ano=2021&mes=2&day=27&hora=6&min=0&ndays=30 |title=14015: Ljubljana / Bezigrad (Slovenia) |publisher=OGIMET |access-date=27 February 2021 |date=27 February 2021 |archive-date=23 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220223062855/http://ogimet.com/cgi-bin/gsynres?ind=14015&ano=2021&mes=2&day=27&hora=6&min=0&ndays=30 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.ogimet.com/cgi-bin/gsynres?ind=14015&ano=2022&mes=7&day=24&hora=6&min=0&ndays=30 |title=14015: Ljubljana / Bezigrad (Slovenia) |author=<!--Not stated--> |date=23 July 2022 |website=ogimet.com |publisher=OGIMET |access-date=24 July 2022 |archive-date=24 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220724084752/https://www.ogimet.com/cgi-bin/gsynres?ind=14015&ano=2022&mes=7&day=24&hora=6&min=0&ndays=30 |url-status=live}}</ref> }} === Demografija === Še leta 1869 je imela Ljubljana manj kot 27.000 prebivalcev,<ref name="Krajevni">''Krajevni leksikon Slovenije'' (Ljubljana: DZS, 1995), str. 297.</ref> številka pa je do sredine 1930-ih let dvajsetega stoletja narasla do 80.000,<ref name="Histo5"/> kmalu po 2. svetovni vojni, ko je Ljubljana postala glavno mesto Ljudske (kasneje Socialistične) republike Slovenije, pa je preseglo 100.000 in se naglo povečevalo, zlasti v 60. in 70. letih. Slovenija je praktično edina v takratni Jugoslaviji dejansko izvajala koncept policentričnega razvoja, kar se je odražalo v relativno zmerni rasti Ljubljane v primerjavi z drugimi prestolnicami jugoslovanskih republik, kakor tudi v dokaj enakomernem razvoju vseh slovenskih mest. Demografska rast je ostala razmeroma stabilna med letoma 1999 in 2007, ko se je število prebivalcev gibalo okoli 270.000.<ref name="Demography">{{navedi splet |url=http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370 |title=50 po številu prebivalcev največjih naselij |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2011-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110607203541/http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370 |url-status=dead }}</ref> Pred letom 1994 je na drugačnem območju popisovanja, ki je vključevalo tudi okoliška naselja<ref name="InNumbers"/> (celotno ozemlje nekdanjih petih ljubljanskih občin, združenih v Mesto Ljubljana, sedaj [[Upravna enota Ljubljana]]), število prebivalstva preseglo 330.000. Metropolitansko območje Ljubljane, vključujoč satelitska mesta in naselja v Ljubljanski kotlini, je do danes naraslo na več kot pol milijona ljudi, saj se je v zadnjem obdobju selitveni trend delno obrnil in se je veliko nekdanjih prebivalcev Ljubljane preselilo v okoliška mesta in naselja, pri čemer so ohranili zaposlitev v mestu. Mestno urbano območje se ob glavnih vpadnicah nadaljuje proti satelitskim naseljem : proti jugozahodu, torej [[Vrhnika|Vrhniki]] (in [[Logatec|Logatcu]]) so [[Brezovica pri Ljubljani|Brezovica]], [[Lukovica pri Brezovici|Lukovica]], [[Dragomer]], [[Log pri Brezovici|Log]], južno od Ljubljane je na južnem obrobju Barja [[Ig]] z okolico, proti [[Podpeč, Brezovica|Podpeči]] je obcestna [[Črna vas]] oziroma iz smeri Brezovice [[Notranje Gorice|Notranje]] in [[Vnanje Gorice]] proti jugovzhodu [[Lavrica]], [[Škofljica]] in [[Grosuplje]], proti severu [[Trzin]] in [[Mengeš]] na cesti proti [[Kamnik]]u oziroma [[Domžale]] z okoliškimi naselji (najbližji Ljubljani je [[Dragomelj]]), proti severozahodu v smeri [[Škofja Loka|Škofje Loke]] oziroma [[Kranj|Kranja]] pa so največje satelitsko naselje in prometno vozlišče [[Medvode]] z okolico. Po popisu prebivalstva 2002 je bilo 39,2 % prebivalcev Ljubljane [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatolikov]], 30,4 % vernikov brez religije/neizrečenih/neopredeljenih, 19,2 % [[Ateizem|ateistov]], 5,5 % [[Pravoslavje|pravoslavcev]], 5,0 % [[Islam|muslimanov]] in preostalih 0,7 % protestantov oz. pripadnikov drugih verstev.<ref name="Religion">{{navedi splet |url=http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=OBC&st=6 |title=Prebivalstvo po veroizpovedi, občine, Slovenija, Popis 2002 |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2012-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120218230120/http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=OBC&st=6 |url-status=dead }}</ref> <div align="right">{{Prebivalstvena piramida |year=(2008)<ref>{{navedi splet| url = http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520302E&ti=Population+by+age+groups+and+sex%2C+municipalities%2C+Slovenia&path=../Database/Demographics/05_population/02_05007_numb_struct/01_05203_age_sex/&lang=1| title = Population by age, groups, and sex (2008)| editor = Statistični urad RS.| accessdate = 19. maj 2009| archive-date = 2009-09-17| archive-url = https://web.archive.org/web/20090917084024/http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0520302E&ti=Population+by+age+groups+and+sex%2C+municipalities%2C+Slovenia&path=../Database/Demographics/05_population/02_05007_numb_struct/01_05203_age_sex/&lang=1| url-status = dead}}</ref> |m0=2.44| m5=2.08| m10=2.09| m15=2.46| m20=3.34| m25=3.96| m30=4.07| m35=3.73| m40=3.88| m45=3.65| m50=3.76| m55=3.65| m60=2.50| m65=2.19| m70=1.89| m75=1.37| m80=0.82| m85=0.45 |f0=2.30| f5=1.93| f10=2.01| f15=2.35| f20=2.93| f25=3.50| |f30=3.66| f35=3.56| f40=3.83| f45=3.70| f50=3.93| f55=3.93| f60=2.94| f65=2.85| f70=2.54| f75=2.34| f80=1.82| f85=1.35 }} <div align="left"> {| style="background:#eeeeee; text-align:center" align="center" ! Demografska rast<ref name="Krajevni"/><ref name="Demography"/><ref name="lj_numbers">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/ljubljana-v-stevilkah/ |title=Ljubljana v številkah |accessdate=8.3.2019 |date= |format= |work=MO Ljubljana |archive-date=2019-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328111350/https://www.ljubljana.si/sl/o-ljubljani/ljubljana-v-stevilkah/ |url-status=dead }}</ref> |- | <timeline> Colors= id:a value:gray(0.9) id:b value:gray(0.7) id:c value:rgb(1,1,1) id:d value:rgb(0.6,0.7,1) ImageSize = width:620 height:300 PlotArea = left:50 bottom:30 top:30 right:30 DateFormat = x.y Period = from:0 till:289518 TimeAxis = orientation:vertical AlignBars = justify ScaleMajor = gridcolor:b increment:50000 start:0 ScaleMinor = gridcolor:a increment:5000 start:0 BackgroundColors = canvas:c BarData= bar:1869 text:1869 bar:1880 text:1880 bar:1890 text:1890 bar:1900 text:1900 bar:1910 text:1910 bar:1931 text:1931 bar:1935 text:1935 bar:1948 text:1948 bar:1953 text:1953 bar:1961 text:1961 bar:1966 text:1966 bar:1970 text:1970 bar:1980 text:1980 bar:2001 text:2001 bar:2010 text:2010 bar:2018 text:2018 PlotData= color:d width:20 align:left bar:1869 from:0 till: 26879 bar:1880 from:0 till: 32265 bar:1890 from:0 till: 36878 bar:1900 from:0 till: 45017 bar:1910 from:0 till: 56844 bar:1931 from:0 till: 79391 bar:1935 from:0 till: 85000 bar:1948 from:0 till: 98914 bar:1953 from:0 till: 113666 bar:1961 from:0 till: 135806 bar:1966 from:0 till: 154690 bar:1970 from:0 till: 180714 bar:1980 from:0 till: 265000 bar:2001 from:0 till: 270032 bar:2010 from:0 till: 279653 bar:2018 from:0 till: 289518 PlotData= bar:1869 at: 26879 fontsize:s text: 26.879 shift:(-10,5) bar:1880 at: 32265 fontsize:s text: 32.265 shift:(-10,5) bar:1890 at: 36878 fontsize:s text: 36.878 shift:(-10,5) bar:1900 at: 45017 fontsize:s text: 45.017 shift:(-10,5) bar:1910 at: 56844 fontsize:s text: 56.844 shift:(-10,5) bar:1931 at: 79391 fontsize:s text: 79.391 shift:(-10,5) bar:1935 at: 85000 fontsize:s text: 85.000 shift:(-10,5) bar:1948 at: 98914 fontsize:s text: 98.914 shift:(-10,5) bar:1953 at: 113666 fontsize:s text: 113.666 shift:(-10,5) bar:1961 at: 135806 fontsize:s text: 135.806 shift:(-10,5) bar:1966 at: 154690 fontsize:s text: 154.690 shift:(-10,5) bar:1970 at: 180714 fontsize:s text: 180.714 shift:(-10,5) bar:1980 at: 265000 fontsize:s text: 265.000 shift:(-10,5) bar:2001 at: 270032 fontsize:s text: 270.032 shift:(-10,5) bar:2010 at: 279653 fontsize:s text: 279.653 shift:(-10,5) bar:2018 at: 279653 fontsize:s text: 289.518 shift:(+10,5) </timeline> |- |<small>Vir: [[Statistični urad Republike Slovenije]]</small> |} </div> </div> == Znamenitosti == === Arhitektura === Kljub pojavu višjih zgradb, zlasti na robu mesta, ohranja zgodovinsko središča Ljubljane številne značilne starejše stavbe. V njem se ob hišah 20. stoletja pojavljata [[barok|baročni]] in [[secesija (obdobje)|secesijski]] slog ter historistične stavbe. [[Ljubljanski grad]] se nahaja na vrhu grajskega griča, ki zaznamuje center mesta. Okolica današnjega gradu je stalno naseljena od leta 1200 pr. n. št. Grad je bil prvič omenjen leta 1161. Trdnjava je bila uničena, ko je vojvodina postala del [[Habsburžani|habsburškega cesarstva]]. Med letoma 1485 in 1495 je bil zgrajen današnji grad opremljen s stolpi. Njegov namen je bil zlasti obramba pred [[turški vpadi|turškimi vpadi]] in [[kmečki upor|kmečkimi upori]]. Grad je kasneje dolgo služil kot zapor. Leta 1905 je grad prešel v mestno last in doživel postopno prenovo po letu 1960. Danes je turistična atrakcija s pestrim kulturnim programom.<ref name="LubljanaFestival">{{navedi splet|url=http://www.ljubljanafestival.si/en/ljubljana_castle/history/|title=Festival Ljubljana {{ikona en}}|accessdate=30. julij 2008|archive-date=2013-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20131105190436/http://www.ljubljanafestival.si/en/ljubljana_castle/history/|url-status=dead}}</ref> Od leta 2006 je grad z [[Ljubljanska vzpenjača|vzpenjačo]] povezan s središčem mesta.<ref name="LubljanaInfo">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.info/ljubljana-castle/ |title=City castle in Ljubljana {{ikona en}} |accessdate=30. julij 2008}}</ref><ref name="LubljanaCastle">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11530/detail.html |title=Ljubljanski grad |accessdate=4. september 2010 |archive-date=2009-12-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091201001940/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11530/detail.html |url-status=dead }}</ref> Staro mestno jedro je srednjeveški obzidani del treh glavnih trgov z [[Mestna hiša, Ljubljana|mestno hišo]], SAZU, univerzitetno knjižnico in Križankami ter številnimi cerkvami. Novejši del obsega baročne in kasnejše razširitve v smeri parka Tivoli in do železniške proge, kjer stoji večina pomembnejših arhitektur, med njimi [[Univerza v Ljubljani|sedež univerze]] (ob robu srednjeveškega mesta) zgradil ga je češki arhitekt Jan F. Hráský, [[Cerkev Svete Trojice, Ljubljana|uršulinske cerkve]], stavbe [[Slovenska filharmonija|Slovenske filharmonije]] in [[Cankarjev dom]]. Po potresu leta 1511 je bila Ljubljana močno prezidana. Znova so jo preurejali kasneje, zlasti v 18. stoletju v baročnem slogu in po [[Ljubljanski potres|katastrofalnem potresu v 1895]], ki je močno poškodoval mesto. Mesto je bilo razširjeno in dozidano, pretežno s historističnimi palačami in v slogu [[art nouveau]]ja.<ref name="Histo4"/><ref name="InfoIntro"/> Mestna arhitektura je tako mešanica slogov. Velik pečat je med obema vojnama pustil slovenski arhitekt [[Jože Plečnik]], ki je oblikoval več osi mesta, mostove, tudi [[Tromostovje]] in med palačami [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodno in univerzitetno knjižnico]]. ''Glej [[Galerija ljubljanskih mostov na Ljubljanici|galerijo ljubljanskih mostov na Ljubljanici]]''. Prepoznavna ljubljanska stolpnica je [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnik]]. V Ljubljani se nahaja več [[Seznam cerkev v Ljubljani|cerkev]]. [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Stolnica svetega Nikolaja]] je ljubljanska katedrala, ki je zlahka prepoznavna zaradi svoje zelene kupole in dveh zvonikov. Stoji ob [[Ciril-Metodov trg|Ciril-Metodovem trgu]] v bližini [[Tržnica Center|osrednje tržnice]] in [[Mestna hiša, Ljubljana|mestne hiše]]. Prvotno je bila na mestu manjša cerkev, za tem troladijska romanska cerkev, prvič omenjena leta 1262. Po požaru leta 1361 je bila obokana v gotskem slogu. Z ustanovitvijo ljubljanske škofije leta 1461 je cerkev postala stolnica (ob Gornjem Gradu). Osem let pozneje jo je prizadel nov požar, ki so ga najverjetneje zanetili Turki. Med letoma 1701 in 1706 je jezuitski arhitekt Andrea Pozzo izdelal načrt za novo baročno cerkev z dvema stranskima kapelama, zasnovanima v obliki latinskega križa. Cerkev je bila dodatno grajena leta 1841. Notranjost je okrašena z baročnimi freskami slikarja [[Giulio Quaglio|Giulia Quaglia]] iz obdobja v letih 1703-1706 in 1721-1723.<ref>{{navedi splet|url=http://lj-stolnica.rkc.si/indexflash-slo.htm|title=Ljubljanska stolnica|accessdate=4. september 2010|archive-date=2010-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20100819100517/http://lj-stolnica.rkc.si/indexflash-slo.htm|url-status=dead}}</ref> Reko Ljubljanico, Gruberjev kanal in druge reke in potoke prečkajo [[Seznam mostov v Ljubljani|številni mostovi]]. Najbolj znana sta [[Tromostovje]] in [[Zmajski most]]. Slednji je bil zgrajen med letoma 1900 in 1901 in velja za eno najlepših del [[dunajska secesija|dunajske secesije]].<ref name="ARCH124">{{navedi knjigo|author=C. Abdunur|title=ARCH'01: Troisième conférence internationale sur les ponts en arc|publisher=Presses des Ponts|location= |year=2001|pages=124|isbn=2859783474|oclc=|doi= |language=fr}}</ref><ref name="PontDragons">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/sights/art_nouveau/dragon_bridge/default.html |title=Zmajski most / Dragon Bridge |accessdate=30. julij 2008 |archive-date=2008-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080412035550/http://www.ljubljana.si/en/sights/art_nouveau/dragon_bridge/default.html |url-status=dead }}</ref> Ime je dobil po štirih zmajih, ki krasijo konce ograj.<ref name="SBTG84">{{navedi knjigo|author=Robin McKelvie, Jenny McKelvie|title=Slovenia: The Bradt Travel Guide|url=https://archive.org/details/sloveniabradttra0000mcke|publisher=Robin McKelvie|location= |year=2005|pages=[https://archive.org/details/sloveniabradttra0000mcke/page/84 84]|isbn=1841621196|oclc=|doi=}}</ref> [[Ljubljanski vodnjaki]] so v mestnem jedru prisotni že od njenega nastanka, saj so bili pomembni za razvoj mesta kot takega. Starejši vodnjaki in vodovodi so bili znani že v antični Emoni. Ljubljana ima nad 40 delujočih vodnjakov, ki večinoma krasijo [[Seznam trgov v Ljubljani|trge]] in [[Seznam parkov v Ljubljani|parke]] in imajo pomembno kulturno-zgodovinsko ozadje. Na Mestnem trgu stoji replika najpomembnejšega izmed njih, [[Robbov vodnjak|Robbovega vodnjaka]] v baročnem slogu. Njegov izvirnik je bil leta 2006 zaradi težav s [[Korozija|korozijo]] prestavljen v Narodno galerijo. <gallery mode="packed" heights="140px" style="text-align:left"> Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 11-34-41.jpg|[[Mestna hiša, Ljubljana|Mestna hiša]] Slika:Ljubljana (15490965267).jpg|[[Mestni trg, Ljubljana|Mestni trg]] Slika:Ljubljana-Kongresni trg.JPG|[[sneg|Zasnežen]] [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresni trg]] Slika:Ljubljana BW 2014-10-09 12-19-48.jpg|[[Urbančeva hiša]] na [[Prešernov trg|Prešernovem trgu]] Slika:Ljubljana Castle from Ljubljana.jpg|[[Ljubljanski grad]] Slika:Stolnica Sv. Nikolaja 02.jpg|[[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Stolnica svetega Nikolaja]] Slika:Ljubljana - Slovenia (13457591394).jpg|Ljubljana z [[Nebotičnik, Ljubljana|Nebotičnika]] Slika:Робова фонтана детаљ.JPG| [[Robbov vodnjak]] Slika:Prešernov trg Ljubljana 9977.jpg|Prešernov trg in Tromostovje </gallery> === Parki in vrtovi === [[Slika:Dvogrba kamela.JPG|thumb|Dvogrba kamela v Ljubljanskem živalskem vrtu]] [[Slika:Ljubljana. Tivoli under the snow.JPG|thumb|Tivoli pozimi]] V Ljubljani je približno 30 ha parkov, največji del te površine zavzema [[Park Tivoli, Ljubljana|park Tivoli]] s površino 17,5 ha. Leta 1813 ga je zasnoval Francoz J. Blanchard. Danes obsega približno 5&nbsp;km². Imel je tri glavne avenije s kostanjevimi [[drevored]]i. Osrednjo os je razširil in spremenil Jože Plečnik. Znotraj parka se menjujejo drevoredi in skupine različnih dreves, nasadi rož ter parkovna oprema s posebnimi klopmi, igrali, kipi in vodnjaki, zlasti pred [[Grad Tivoli, Ljubljana|Tivolskim gradom]] in današnjim [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzejem novejše in sodobne zgodovine Slovenije]]. Urejene so igralne površine za otroke, v park se zajedajo pokriti bazen, športna igrišča in [[Hala Tivoli]]. Skupaj z [[Rožnik]]om in [[Šišenski hrib|Šišenskim hribom]] park oblikuje površine [[Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib|krajinskega parka]]. Med letoma 1921 in 1939 je Jože Plečnik med Moderno galerijo in Tivolskim gradom uredil [[Jakopičevo sprehajališče]], poimenovano po vodilnem slovenskem impresionističnem slikarju [[Rihard Jakopič|Rihardu Jakopiču]]. Ostalo površino si deli 28 manjših parkov, med katerimi so najbolj znani: * [[Argentinski park, Ljubljana|Argentinski park]]/[[Argentinski park, Ljubljana|park Ajdovščina]] * [[park Zvezda, Ljubljana|park Zvezda]] (na [[Kongresni trg|Kongresnem trgu]]) * [[Miklošičev park, Ljubljana|Miklošičev park]] *[[Muzejski park, Ljubljana|Muzejski park]] *[[Park Arturo Toscanini, Ljubljana|Park Arturo Toscanini]] *[[Kodeljevo]] * [[Severni mestni park, Ljubljana|Severni mestni park]] * [[Šmartinski park, Ljubljana|Šmartinski park]] Po drugi svetovni vojni sta bila odprta le [[Severni mestni park, Ljubljana|Severni mestni park]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042358677|title=V Ljubljani so danes odprli Severni mestni park (Dnevnik.si, 11. 05. 2010)|accessdate=2010-09-04|archive-date=2011-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20110930064404/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042358677|url-status=dead}}</ref> (v planu je še razširitev)<ref>{{navedi splet|url=http://www.urbi-studio.si/projektiva/parki/severni-mestni-park.html|title=Severni mestni park - Navje, Ljubljana|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2011-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110218065738/http://www.urbi-studio.si/projektiva/parki/severni-mestni-park.html|url-status=dead}}</ref> v neposredni bližini [[Gospodarsko razstavišče|Gospodarskega razstavišča]] in [[Navje|Navja]] oziroma severno od Kolodvora ter [[Šmartinski park, Ljubljana|Šmartinski park]] in [[Park izbrisanih]] na dvorišču nekdanje tovarne Rog. V načrtu je tudi ureditev celotnega dela Save z okolico, ki teče skozi MOL in ureditev [[Krajinski park Ljubljansko barje|parka na severu Ljubljanskega barja]]. [[Živalski vrt Ljubljana|Ljubljanski živalski vrt]] leži pod Rožnikom. V vrtu so zbrane živalske vrste z vseh kontinentov, predvsem pa vrste, značilne za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. [[Botanični vrt, Ljubljana|Botanični vrt]] v Ljubljani deluje že od leta 1810 in je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova v Sloveniji z nepretrganim delovanjem. V njem je preko 4.500 vrst, podvrst in oblik, od katerih je več kot tretjina domačih, ostalo pa so rastline iz različnih predelov Evrope in ostalih kontinentov. Vrt sodeluje z več kot 270 botaničnimi vrtovi iz celega sveta. Ukvarja se z znanstvenoraziskovalno in pedagoško dejavnostjo. Ima pomembno nalogo pri vzgoji in varovanju [[endemit|endemičnih]] in [[ogrožena vrsta|ogroženih]] (prizadetih, ranljivih in redkih) vrst slovenskega ozemlja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11933/detail.html|title=Slikoviti predeli, vrtovi in parki: Botanični vrt|accessdate=30. avgust 2010|archive-date=2011-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20110508155804/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/imenik-organizacij/11933/detail.html|url-status=dead}}</ref> == Uprava == === Upravna enota Ljubljana === [[Upravna enota Ljubljana]] je ozemeljska enota državne uprave, ki zajema območje Mesta Ljubljana, ki je združevalo nekdanjih pet ljubljanskih mestnih občin oziroma sedanje občine, ki so nastale na tem ozemlju poleg MOL in ima več izpostav v samem mestu, kakor tudi v okolici. === Lokalna samouprava === [[Slika:MOL-CS.png|thumb|right|320px|Ljubljanske mestne četrti]] [[Mestna občina Ljubljana]] je razdeljena na 17 četrtnih skupnosti z lastno (samo)upravo. Četrtne skupnosti sprejemajo predloge občanov (prebivalcev četrtnih skupnosti) in jih posredujejo pristojnim organom MOL ter sodelujejo pri pripravi in izvedbi aktivnosti na področju četrtne skupnosti.<ref name="Districs">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/mol/cetrtne-skupnosti/ |title=Četrtne skupnosti |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100824081446/http://www.ljubljana.si/si/mol/cetrtne-skupnosti/ |url-status=dead }}</ref> Pred tem jo je sestavljalo pet samostojnih občin (Bežigrad, Center, Moste - Polje, Šiška in Vič - Rudnik), ki se še vedno pokrivajo z volilnimi okraji volilnih enot [[Volilna enota Ljubljana Center|Ljubljana Center]] in [[Volilna enota Ljubljana Bežigrad|Ljubljana Bežigrad]] {{glavni|Četrtna skupnost Ljubljane}} {| cellpadding="5" |- style="vertical-align:top;" | # [[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] # [[Četrtna skupnost Center|Center]] # [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]] # [[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]] # [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] # [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]] # [[Četrtna skupnost Moste|Moste]] # [[Četrtna skupnost Polje|Polje]] # [[Četrtna skupnost Posavje|Posavje]] || || <ol start="10"> <li>[[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Šmarna gora|Šmarna gora]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]]</li> <li>[[Četrtna skupnost Vič|Vič]]</li> </ol> |} === Policija === Pristojnosti [[Policijska uprava Ljubljana|Policijske uprave Ljubljana]] obsegajo površino 3.807&nbsp;km², kar predstavlja 18,8 % državnega nacionalnega ozemlja.<ref name="Police">{{navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-ljubljana |title=PU Ljubljana |accessdate=29. avgust 2010 |archive-date=2010-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100924015858/http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave/pu-ljubljana |url-status=dead }}</ref> Sestavlja jo 17 policijskih postaj, ki so v začetku leta 2008 skupaj zaposlovale 1.499 delavcev, od tega 1.310 policistov ter 189 drugih delavcev policije.<ref name="Police"/> S približno 41.000 kaznivih dejanj v letu 2008<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/images/stories/PULJ/PDF/Statistika/LetnoPorocilo2008.pdf |title=Poročilo o delu Policijske uprave Ljubljana za leto 2008 |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2019-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328111350/https://www.policija.si/images/stories/PULJ/PDF/Statistika/LetnoPorocilo2008.pdf |url-status=dead }}</ref> ima Ljubljana ugled varnega in mirnega področja.<ref name="securite">{{navedi splet |url=http://www.var.fr/dispatch.do?sectionId=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299&showSection=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299 |title=LES VAROIS DANS LE MONDE: Slovénie |accessdate=2008-07-31 |language=fr |archive-date=2008-11-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081118052528/http://www.var.fr/dispatch.do?sectionId=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299&showSection=site%2Fpage_d_accueil_10772717277503%2Fle_var_10772717703904%2Fles_varois_dans_le_monde_1191224486801284%2Fconseils___bons_plans_1191224797342285%2Fslov_nie_1191225455611299 |url-status=dead }}</ref> {{Geografski položaj |Center = [[Četrtna skupnost Center|Center]] |Sever = [[Četrtna skupnost Črnuče|Črnuče]]; </br>[[Četrtna skupnost Bežigrad|Bežigrad]] |Severovzhod = [[Četrtna skupnost Jarše|Jarše]]; </br>[[Savsko naselje]] |Vzhod = [[Četrtna skupnost Moste|Moste]]; [[Četrtna skupnost Polje|Polje]]; </br>[[Štepanjsko naselje]]; [[Četrtna skupnost Sostro|Sostro]] |Jugovzhod = [[Četrtna skupnost Golovec|Golovec]] , ''hrib [[Golovec]] '' |Jug =[[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovo]] ; [[Četrtna skupnost Rudnik|Rudnik]] |Jugozahod = [[Četrtna skupnost Vič|Vič]] |Zahod = [[Četrtna skupnost Rožnik|Rožnik]], ''hrib [[Rožnik]] '' |Severozahod = [[Četrtna skupnost Šentvid|Šentvid]]; ''gora [[Šmarna gora]]''; </br>[[Četrtna skupnost Dravlje|Dravlje]]; [[Četrtna skupnost Šiška|Šiška]] }} == Gospodarstvo == [[Slika:Ljubljana (8898091333).jpg|thumb|Turizem je eden od gospodarskih sektorjev, prisotnih v mestu. Na sliki je [[Grand Hotel Union]].]] [[Slika:Ljubljana-Rudnik.jpg|thumb|Velik delež gospodarstva obsega tudi trgovska dejavnost. Na sliki je nakupovalno središče v Rudniku]] Leta 1981 je ljubljanski [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca znašal 260 % jugoslovanskega povprečja.<ref>{{navedi knjigo | title=Atlas svijeta: Novi pogled na Zemlju | year=1984 | edition=3. | publisher=Sveučilišna naklada Liber | location=Zagreb | language=hr | editor1-first=Radovan | editor1-last=Radovinović | editor2-first=Ivan | editor2-last=Bertić}}</ref> Ljubljana proizvede približno 25 % slovenskega BDP-ja.<ref name="InfoIntro"/> Leta 2003 je bila stopnja aktivnega delovnega prebivalstva 62 %; od tega je bilo 64 % zaposlenih v zasebnem in 36 % v javnem sektorju.<ref name="InfoIntro"/> Januarja 2007 je stopnja brezposelnosti znašala 6,5 % (v primerjavi s 7,7 % leto prej in v primerjavi z nacionalnim povprečjem 8,7 %).<ref name="Chomage Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.ess.gov.si/eng/UnemplTrends/RegUnemplRO99.htm |title=Registered unemployment rates (%) by regional offices in 2006 and 2007 {{ikona en}} |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2008-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905083517/http://www.ess.gov.si/eng/UnemplTrends/RegUnemplRO99.htm |url-status=dead }}</ref> Industrija, zlasti [[farmacija|farmacevtska]], [[petrokemija|petrokemična]] in [[živilska industrija]], ostaja najbolj pomembna gospodarska dejavnost. Druga področja vključujejo bančništvo, finance, promet, gradbeništvo, obrti, storitvene dejavnosti in turizem. Javni sektor zagotavlja delo na področju izobraževanja, kulture, zdravstva in lokalne uprave.<ref name="InfoIntro"/> Zlasti v zadnjih 2 desetletjih je pomembna panoga [[trgovina]]. Na [[Ljubljanska borza|Ljubljanski borzi]], ki je od leta 2008 v lasti [[Dunajska borza|Dunajske borze]],<ref name="Bourse Vienne">{{navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=DCC97754-19B6-64BF-BC26-9760B7F88908&linkid=news&cid=ED4C6575-3589-840B-A072-1B6760015E2E|title=Austrians Buy Ljubljana Stock Exchange {{ikona en}}|accessdate=31. julij 2008|archive-date=2009-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20090111114616/http://www.sloveniatimes.com/en/inside.cp2?uid=DCC97754-19B6-64BF-BC26-9760B7F88908&linkid=news&cid=ED4C6575-3589-840B-A072-1B6760015E2E|url-status=dead}}</ref> kotirajo zlasti večja slovenska podjetja. Nekatera od teh imajo sedež v glavnem mestu; na primer trgovska veriga [[Mercator]], naftne družbe [[Petrol]] in telekomunikacijski ponudnik [[Telekom Slovenije]].<ref name="Bourse Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=%208373&sid=qaKUUjazRohwRuAP |title=Ljubljanska borza d.d. |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-04-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090418064605/http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=%208373&sid=qaKUUjazRohwRuAP |url-status=dead }}</ref> V mestu deluje več kot 15.000 podjetij, večina od njih v [[tercialni sektor|terciarnem sektorju]].<ref name="Tertiaire Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.wieninternational.at/en/node/4997 |title=Ljubljana: economic center of Slovenia |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2008-06-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080608140330/http://www.wieninternational.at/en/node/4997 |url-status=dead }}</ref> Stanovanja v Ljubljani so med dražjimi v Evropi.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bodo-cene-nepremicnin-se-padale/220416|title=RTVSLO: Bodo cene nepremičnin še padale?|accessdate=4. september 2010}}</ref> == Izobraževanje in znanost == [[Slika:Ljubljana, Slovenija 2013 - panoramio.jpg|sličica|Rektorat [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]]] Študentje predstavljajo sedmino celotne ljubljanske populacije, kar mestu daje mladosten karakter.<ref name="Université Ljubljana">{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/ul_history.aspx |title=UL history |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090223021942/http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/ul_history.aspx |url-status=dead }}</ref> [[Univerza v Ljubljani]], najstarejša in največja slovenska ter edina ljubljanska univerza, je bila ustanovljena leta 1919.<ref name="Histo5"/> Sestavlja jo 23 [[fakulteta|fakultet]] in 3 [[akademija (šola)|akademije]], ki (med drugim) ponujajo študij medicine, aplikativnih znanosti, filozofije, prava in uprave v slovenskem jeziku.<ref name="Université Ljubljana II">{{navedi splet |url=http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/statues_of_ul.aspx |title=Statutes of UL |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2009-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090223021942/http://www.uni-lj.si/en/about_university_of_ljubljana/statues_of_ul.aspx |url-status=dead }}</ref> Ima približno 64.000 študentov in okoli 4.000 zaposlenih. [[Narodna in univerzitetna knjižnica]] je imela v letu 2004 skupno 1.169.090 knjig.<ref name="InNumbers"/> V letu 2006 je 55 [[osnovna šola|osnovnih šol]] obiskovalo skoraj 21.000 učencev, medtem ko se je na 32 [[srednja šola|srednješolskih ustanovah]], med katerimi je približno polovica splošnih (izmed teh dve klasični) ali strokovnih gimnazij, izobraževalo 25.797 dijakov.<ref name="InNumbers"/> Iz nekdanje [[Tehniška srednja šola|Tehniške srednje šole]] v Ljubljani je nastal [[Šolski center Ljubljana]] z višjo strokovno šolo ter Evropsko šolo. 3. teden v maju je na Slovenski cesti [[Maturantska parada]]. V Ljubljani ima sedež tudi več nacionalnih raziskovalnih ustanov, med katerimi so najpomembnejše [[Znanstvenoraziskovalni center SAZU]], [[Inštitut "Jožef Stefan"]] (oba imata tudi podiplomski šoli), [[Kemijski inštitut]] in [[Nacionalni inštitut za biologijo]], pa tudi več zasebnih visokošolskih zavodov, med katerimi so [[Fakulteta za pravo in poslovne vede]] (FPV) kot zametek bodoče Katoliške univerze, [[GEA College - Visoka šola za podjetništvo|GEA College]] - Fakulteta za podjetništvo in Center višjih šol, izpostavi [[Nova univerza|Nova univerze]], univerze [[Alma Mater Europaea]] in drugi, tudi [[Javni zavod Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana]]. == Zdravstvo == [[Univerzitetni klinični center Ljubljana]], osrednja slovenska zdravstvena ustanova, pod različnimi imeni deluje že od leta 1786, ko je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] podpisal odlok o ustanovitvi ''Civilne bolnice v Ljubljani''<ref>{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=35&d=0|title=Univerzitetni klinični center Ljubljana - Kratka zgodovina|accessdate=19. september 2010|archive-date=2011-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110227085028/http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=35&d=0|url-status=dead}}</ref> in letno sprejme prek 100.000 bolnikov.<ref>{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=191&d=0|title=Univerzitetni klinični center Ljubljana - Ključni podatki o UKC (2009)|accessdate=19. september 2010|archive-date=2011-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110227085023/http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=191&d=0|url-status=dead}}</ref> [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološki inštitut]], ustanovljen leta 1937,<ref>{{navedi splet|url=http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/zgodovina/index.html|title=Onkološki inštitut - Zgodovina|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100807191942/http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/zgodovina/index.html|url-status=dead}}</ref> je eden boljših centrov za [[onkologija|onkologijo]] v srednji Evropi in eden prvih, ki je združil zdravljenje z raziskovanjem in pedagoško dejavnostjo na področju onkologije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/vizija_in_cilji/index.html|title=Onkološki inštitut - Vizija in cilji|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100807191347/http://www.onko-i.si/onkoloski_institut/vizija_in_cilji/index.html|url-status=dead}}</ref> [[Zdravstveni dom Ljubljana]], razdeljen na 7 enot, opravlja osnovno zdravstveno dejavnost in s svojimi službami zagotavlja zlasti preventivne zdravstvene preglede ter zdravljenje lažje poškodovanih ali bolnih. V manjšem obsegu zagotavlja tudi specialistično ambulantno dejavnost.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=359&Itemid=368|title=Dejavnosti Zdravstvenega doma Ljubljana|accessdate=19. september 2010|archive-date=2010-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100820122452/http://www.zd-lj.si/zdlj/index.php?option=com_content&view=article&id=359&Itemid=368|url-status=dead}}</ref> == Kultura == {{glavni|Pregled kulturnih ustanov v Ljubljani}} [[Slika:Narodna galerija (19637747294).jpg|sličica|Pročelje [[Narodna galerija Slovenije|Narodne galerije]].]] V Ljubljani deluje 15 [[muzej]]ev, 41 [[umetniška galerija|galerij]], 11 [[gledališče|gledališč]] ter 4 profesionalni [[orkester|orkestri]]<ref name="InNumbers" /> in več [[kino]]dvoran. Med muzeji imajo izjemne zbirke [[Narodni muzej Slovenije|Narodni]], [[Prirodoslovni muzej Slovenije|Prirodoslovni]], [[Slovenski etnografski muzej|Etnografski]] in [[Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|Muzej novejše zgodovine]] ter [[Železniški muzej Slovenskih železnic|Železniški muzej]]. Številne razstave ima Muzej za arhitekturo in oblikovanje.<ref name="Pointinteret">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/znamenitosti/ |title=Znamenitosti |accessdate=4. september 2010 |archive-date=2010-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100529214332/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/znamenitosti |url-status=dead }}</ref> Med galerijami izstopata Narodna in Moderna, svojo zbirko ima Muzej sodobne umetnosti v muzejskem kareju Metelkova. [[Bolšji sejem]] je vsako nedeljo v starem mestnem jedru.<ref name="Pointinteret" /> Leta 2006 so muzeji privabili 264.470, galerije 403.890 in gledališča 396.440 obiskovalcev.<ref name="InNumbers" /> Vsako leto se v Ljubljani zvrsti več kot 10.000 kulturnih dogodkov, med temi je 10 mednarodnih festivalov za gledališče, glasbo (npr. [[Ljubljana festival]] in [[Trnfest]]) in umetnost nasploh.<ref name="InfoIntro" /> Ljubljana, v središču različnih slovenskih vinorodnih dežel, je znana kot »mesto vina in vinske trte«, ki so jih na pobočju grajskega hriba posadili že Emonci.<ref name="InfoIntro" /> Teden knjige (začenja se na [[svetovni dan knjige]]) vključuje prireditve in prodajo knjig na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresnem trgu]]. Na predvečer [[praznik dela|praznika dela]] je na ljubljanskem Rožniku praznovanje s kresom. [[Slovenska filharmonija]], ki je osrednja glasbena ustanova v Ljubljani in v Sloveniji, prireja koncerte [[klasična glasba|klasične glasbe]] domačih in tujih izvajalcev, veliko časa pa posveča tudi mladim izvajalcem z raznih [[glasbena šola|glasbenih šol]]. Ustanovljena je bila že leta 1701 v okviru ''[[Academia operosorum Labacensis|Academije Operosorum]]'' in spada med najstarejše tovrstne ustanove v Sloveniji in v Evropi<ref>{{navedi splet | title = Zgodovina slovenske filharmonije | url = http://www.filharmonija.si/index/Slovensko/Zgodovina/1947/ | accessdate = 2006-07-15 | archive-date = 2006-05-27 | archive-url = https://web.archive.org/web/20060527055037/http://www.filharmonija.si/index/Slovensko/Zgodovina/1947/ | url-status = dead }}</ref>.[[Slika:Metelkova mesto6.jpg|thumb|right|Alternativna scena na Metelkovi]] [[Narodna galerija Slovenije|Narodna]] (ustanovljena leta 1918<ref name="Histo5"/>) in [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]] razstavljata dela najvplivnejših [[Seznam slovenskih slikarjev|slovenskih slikarjev]]. V [[AKC Metelkova mesto]], ki ima svoje prostore v obnovljeni bivši avstro-ogrski vojašnici na [[Metelkova ulica, Ljubljana|Metelkovi ulici]], je središče umetniške alternativne kulture. Na AKC Metelkova mesta so številni klubi, umetniška galerija, koncertni prostori, kjer igrajo različne zvrsti glasbe. Tu imajo rezidenčne prostore številni umetniki in obrtniki<ref name="Metelkova">{{navedi splet |url=http://www.metelkovamesto.org/?mode=static&id=19 |title=O Metelkovi |accessdate=4. september 2010}}</ref> Podoben avtonomen kulturni center je bil v nekdanji [[Rog (tovarna)|tovarni Rog]] (izseljen 2021 - stavba v rekonstrukciji). Po letu 1980 je Ljubljana postala središče avantgardnega (''retrogardističnega'') umetniškega gibanja ''[[Neue Slowenische Kunst]]'' (ustanovljeno 1984), ki so jo sestavljale predvsem glasbena in večmedijska skupina [[Laibach]], slikarji kolektiva [[IRWIN]] in gledališko-scenski projekti režiserja [[Dragan Živadinov|Živadinova]]. Od leta 1984 v Ljubljani vsako leto poteka [[Festival LGBT-filma]], ki prikazuje filme z [[LGBT]]-temami in motivi ter je najstarejši tovrstni filmski festival v Evropi. Zadnja leta je največ projekcij festivala v [[Slovenska kinoteka|Slovenski kinoteki]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lgbtfilmfest.si/o-festivalu|title=O festivalu|accessdate=3. 2. 2021|website=36. festival lgbt filma|publisher=Društvo ŠKUC}}</ref> Ljubljana je bila leta 2015 imenovana za Unescovo mesto literature<ref>{{navedi splet|url=https://www.citiesoflit.com/ljubljana|title=Ljubljana city of literature|accessdate=15. junij 2023|date=|format=|work=}}</ref> ([[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescov]] program Mesto literature je del širše mreže ustvarjalnih mest). == Mediji == ;Časopisi V Ljubljani izhaja več splošno-informativnih (dnevnih) časopisov,<ref>{{navedi splet | title = Slovenia Newspapers - Slovenia Newspaper & News Media Guide | url = http://www.listenlive.eu/slovenia.html | accessdate = 19. september 2010 | language = en }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kot je ''[[Delo]]'',<ref>{{navedi splet| title = Spletno Delo | url = http://www.delo.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]'',<ref>{{navedi splet| title = Dnevnik | url = http://www.dnevnik.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Slovenia Times]]''<ref>{{navedi splet | title = Slovenia Times | url = http://www.sloveniatimes.com/ | accessdate = 19. september 2010 | language = en | archive-date = 2007-10-11 | archive-url = https://web.archive.org/web/20071011002229/http://www.sloveniatimes.com/ | url-status = dead }}</ref> in brezplačnik ''[[Žurnal24]]'',<ref>{{navedi splet | title = Žurnal24 | url = http://www.zurnal24.si/cms/home/index.html | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-06-09 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090609122907/http://www.zurnal24.si/cms/home/index.html | url-status = dead }}</ref>, finančni kot so ''[[Finance]]'',<ref>{{navedi splet| title = Finance | url = http://www.finance.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> ''[[Podjetnik]]''<ref>{{navedi splet| title = Podjetnik | url = http://www.ekipa.org/?cc=1 | accessdate = 19. september 2010}}</ref> in ''[[Economist]]''<ref>{{navedi splet| title = Economist.com | url = http://www.economist.com/countries/slovenia/ | accessdate = 19. september 2010 | language=en}}</ref> in športni - ''[[Ekipa (časopis)|Ekipa]]''. ;Radio Prestolnica ima več [[radijska postaja|radijskih postaj]].<ref>{{navedi splet | url = http://www.listenlive.eu/slovenia.html | title = European radio stations streaming live on the internet - Slovenia | accessdate = 19. september 2010 | language = en }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Poleg nacionalnih pod okriljem [[RTVS]] ([[A1 (radio)|Prvi program]], [[Program Ars (Radio Slovenija)|Ars]] in [[Val202]]<ref name="RTV">{{navedi splet| title = O RTV Slovenija | url = http://www.rtvslo.si/ortv/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref>) program oddaja še več komercialnih radijskih postaj: [[Radio 1]],<ref>{{navedi splet| title = Radio 1 | url = http://www.radio1.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Antena]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Antena | url = http://www.radioantena.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Center]],<ref>{{navedi splet| title = RadioCenter| url = http://www.radiocenter.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Ekspres]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Ekspres | url = http://www.radioekspres.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Salomon]] ter alternativni programi<ref>{{navedi splet| title = Radio Salomon| url = http://www.radiosalomon.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Študent]],<ref>{{navedi splet| title = Radio Student | url = http://www.radiostudent.si/ | accessdate = 19. september 2010}}</ref> [[Radio Veseljak]]<ref>{{navedi splet | title = Radio Veseljak | url = http://www.radioveseljak.si/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2012-03-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120304025646/http://www.radioveseljak.si/veseljak.m3u | url-status = dead }}</ref> in [[Radio Ognjišče]]. ;Televizija V Ljubljani ima sedež javna [[Radiotelevizija Slovenija]], ki oddaja tri programe (TV SLO 1, TV SLO 2 in TV SLO 3)<ref name = "RTV" /> ter glavni komercialni postaji [[Pop TV]]<ref>{{navedi splet | title = poptv | url = http://poptv.si/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-04-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090423164014/http://poptv.si/ | url-status = dead }}</ref> in [[Kanal A]].<ref>{{navedi splet | title = Kanal A | url = http://24ur.com/tv-vsebine/kanal-a/ | accessdate = 19. september 2010 | archive-date = 2009-12-15 | archive-url = https://web.archive.org/web/20091215004100/http://24ur.com/tv-vsebine/kanal-a/ | url-status = dead }}</ref> == Šport in rekreacija == [[Slika:Sava-Tacen-poligon.JPG|thumb|Kajakaški poligon v [[Tacen|Tacnu]]]] V Ljubljani deluje več športnih klubov, med katerimi so najbolj znani hokejski [[HDD Tilia Olimpija]], ki nastopa tudi v mednarodni ligi [[EBEL]], košarkarski [[KK Union Olimpija]], ki nastopa nastopa tudi v [[Evroliga|Evroligi]], nogometni [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija]], rokometni [[RK Krim]] in odbojkarski [[ACH Volley]]. Najpomembnejši mestni športni objekti so [[Jože Plečnik|Plečnikov]] [[stadion Bežigrad]], ki je več let v postopku prenove, [[Hala Tivoli]], ki je domača dvorana za HDD [[Tilia Olimpija]], ter leta 2010 zgrajena objekta [[Stadion Stožice]], kjer domače tekme igra NK Olimpija, in [[Arena Stožice]], ki je domača dvorana za KK [[Košarkarski klub Olimpija|Union Olimpija]], [[Rokometni klub Krim|RK Krim]] in ACH Volley. Na [[Kodeljevo|Kodeljevem]] je pri [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakulteti za šport]] športna dvorana in bazen, drug pokrit bazen je v Tivoliju, 2025 dograjen [[Športni park Ilirija]] z velikim pokritim (olimpijskim) bazenom; poleg njih je v mestu še več letnih (odkritih) bazenov-kopališč. V Tivoliju je [[Športni park Stanka Bloudka]], kjer je poleg Hale Tivoli tudi drsališče, kotalkališče, minigolf itd. Na Viču se nahaja [[Gimnastični center Ljubljana]]. Ljubljana je v svoji zgodovini gostila več odmevnih športnih prireditev, tudi [[svetovno prvenstvo v športni gimnastiki]] v letih [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1922|1922]] in [[Svetovno prvenstvo v športni gimnastiki 1970|1970]], [[svetovno prvenstvo v košarki]] leta [[Svetovno prvenstvo v košarki 1970|1970]], [[svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju]] leta [[Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju 1970|1970]], [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu|svetovno prvenstvo v hokeju na ledu elitne divizije]] leta [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 1966|1966]] in še osemkrat prvenstvo druge divizije, [[evropsko prvenstvo v rokometu]] leta [[Evropsko prvenstvo v rokometu 2004|2004]] ter [[svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu]] v letih 1955, 1991 in [[Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010|2010]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.sloka.si/|title=Svetovno prvenstvo v kajak in kanu slalomu 2010|accessdate=4. september 2010}}</ref> Leta 2013 se je v mestu odvijalo [[Evropsko prvenstvo v košarki 2013|Evropsko prvenstvo v košarki]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/kosarka/devet-korakov-na-poti-za-eurobasket-2013/245693 |title=Devet korakov na poti za Eurobasket 2013 |accessdate=9. decembra 2010| date = 7. december 2010 | publisher = [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] | author = [[Toni Gruden]] }}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.eurobasket2013.org/si/|title=Spletne strani EuroBasket 2013 |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=FIBA Europe }}</ref> Od leta 1957 je drugi teden v maju v počastitev osvoboditve Ljubljane (9. maj 1945) organiziran [[Pohod po poti spominov in tovarištva]] (znan tudi kot ''pohod ob žici'').<ref>{{navedi splet |url= http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/6446/6468/ |title= Thousands Join Ljubljana Hike |accessdate= 1. november 2008 |archive-date= 2008-07-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20080725103917/http://www.ukom.gov.si/eng/slovenia/publications/slovenia-news/6446/6468/ |url-status= dead }}</ref> Vsako leto od 1996 naprej zadnjo nedeljo v oktobru [[Ljubljanski maraton]] na mestne ulice pritegne več tisoč tekačev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ljubljana.si/en/highlights/current_topics/marathon/default.html|title=13th Ljubljana marathon – record participation! {{ikona en}}|accessdate=1. november 2008|archive-date=2008-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20081026192404/http://www.ljubljana.si/en/highlights/current_topics/marathon/default.html|url-status=dead}}</ref> Center Ljubljane leži med dvema manjšima vzpetinama, [[Rožnik]]om z dvema vrhovoma (''Cankarjev Vrh-Rožnik'', 394 m, ''Šišenski hrib'', 429 m) in [[Grajski grič|Grajskim gričem]] (366 m), na katerem stoji [[Ljubljanski grad]]. Na obrobju mesta so hribi [[Šmarna gora]], [[Rašica (vzpetina)|Rašica]], [[Golovec]], [[Toško čelo]], malo dlje pa še [[Krim, Slovenija|Krim]] in vrhovi [[Polhograjsko hribovje|Polhograjskega hribovja]], ki ponujajo kratke izlete v naravo. (''glej tudi [[:Kategorija:Izleti v okolici Ljubljane|Izleti v okolici Ljubljane]]''). == Prometna infrastruktura == Ljubljana je v središču slovenskega cestnega omrežja, ki preko [[Ljubljanska obvoznica|avtocestnega obroča]] povezuje mesto z vsemi deli države in pomembnimi mesti v okolici (avtocestna povezava s [[Trst]]om, [[Benetke|Benetkami]] ter [[Reka, Hrvaška|Reko]] na jugozahodu ([[avtocesta A1|A1]]/E70); z [[Maribor]]om, [[Gradec|Gradcem]] in [[Dunaj]]em (A1/E57); z Zagrebom in naprej v nekdanjo Jugoslavijo ([[Avtocesta A2|A2]]-E70); s [[Celovec|Celovcem]] in [[Salzburg]]om na severozahodu (A2-E61), zaradi česar je pomembna vstopna točka za severnoevropske turiste.<ref name="Michelin">Michelin, ''Slovénie, Croatie, Bosnie-Herzégovine, Serbie, Monténégro, Macédoine'', Cartes et guides n°736, Michelin, Zellik, Belgium, 2007, ISBN 978-2-06-712627-5</ref> Tranzitni promet skozi samo mesto je preusmerjen s pomočjo [[Ljubljanska obvoznica|Ljubljanske obvoznice]] v obliki kroga okoli mesta. Že arhitekt [[Maks Fabiani|Fabiani]] je načrtoval notranji cestni obvozni obroč, ki bi razbremenil prometa središče Ljubljane. Notranji obroč tvorijo naslednje ceste: [[Tivolska cesta, Ljubljana|Tivolska cesta]], [[Bleiweisova cesta, Ljubljana|Bleiweisova cesta]], [[Aškerčeva cesta, Ljubljana|Aškerčeva cesta]], [[Zoisova cesta, Ljubljana|Zoisova cesta]], [[Karlovška cesta, Ljubljana|Karlovška cesta]], [[Cesta za Gradom, Ljubljana|Cesta za Gradom]], [[Roška cesta, Ljubljana|Roška cesta]], Lipičeva ulica, [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševa cesta]], [[Masarykova cesta, Ljubljana|Masarykova cesta]] in [[Trg OF, Ljubljana|Trg OF]]. [[Fabianijev most]] je bil zadnji manjkajoči element; z njegovo dograditvijo leta 2012 je bil obroč sklenjen.<ref name=Projekti>{{navedi splet|title=Projekti: Ljubljanski notranji obroč|url=http://ljubljanski.projekti.si/notranji-cestni-obroc.aspx|work=ljubljana.si|publisher=Mestna občina Ljubljana|accessdate=4. septembra 2012|archive-date=2013-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20131020125651/http://ljubljanski.projekti.si/notranji-cestni-obroc.aspx|url-status=dead}}</ref> [[LPP#Avtobusne_linije|Avtobusna mreža]], ki jo upravlja [[Ljubljanski potniški promet]] (v lasti MOL) (na osnovi plačilne kartice Urbana) je trenutno najbolj uporabljana in razvita oblika [[javni prevoz|javnega prevoza]] v Ljubljani. Avtobusi so pogovorno imenovani ''trole''. Izraz izvira iz obdobja med letoma 1951 in 1971, ko so po Ljubljani vozili [[trolejbus]]i. Možna je izposoja koles,<ref name="Transvelo">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/tourist_services/lj-bike/default.html |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071230031337/http://www.ljubljana.si/en/tourist_services/lj-bike/default.html |archivedate=2007-12-30 |title=Ljubljana Bike |accessdate=31. julij 2008 |url-status=live }}</ref> in najem taksija.<ref name="Taxi">{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/en/ljubljana_az/489/kategorija.html |title=Taxi |accessdate=31. julij 2008 |archive-date=2021-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210309000141/https://www.ljubljana.si/en/ljubljana_az/489/kategorija.html |url-status=dead }}</ref> V letu 2009 se je z uvedbo mestne vozovnice začel ponovno vzpodbujati tudi javni promet na ljubljanskem železniškem vozlišču.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/po-sloveniji/mestna-vozovnica |title=Mestna vozovnica |accessdate=2010-09-04 |archive-date=2010-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100724024259/http://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/po-sloveniji/mestna-vozovnica |url-status=dead }}</ref> [[Kolesarjenje|Kolesarski promet]] v Ljubljani predstavlja opazen delež vsega prometa, še posebej poleti. [[Kolesarska steza|Kolesarske steze]] so po večini ločene od cestišča, ponekod obarvane z rdečo barvo in na križiščih večinoma speljane posredno (tj. z zamikom). Leta 1998 je bila dolžina kolesarskih stez približno 65 km, leta 2009 pa 130 km. Označevanje novih kolesarskih stez je del projekta mestne občine Civitas Elan.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljanapametnomesto.si/okoljska_izkaznica_ljubljane/okoljska_izkaznica/ukrep?measureId=221 |title=Celovita kolesarska strategija |accessdate=2.11.2013 |date= |format= |work=Mestna občina Ljubljana |archive-date=2013-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131103123840/http://www.ljubljanapametnomesto.si/okoljska_izkaznica_ljubljane/okoljska_izkaznica/ukrep?measureId=221 |url-status=dead }}</ref> Na nekaterih ulicah, kjer ni kolesarskih stez, npr. na povezovalni cesti med [[Njegoševa cesta, Ljubljana|Njegoševo]] in [[Roška cesta, Ljubljana|Roško cesto]] preko [[Fabianijev most, Ljubljana|Fabianijevega mostu]] na [[Ljubljanica|Ljubljanici]],<ref>{{navedi splet |url=http://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |author=Ljubljanska kolesarska mreža |title=Peticija za Fabianijev most |publisher=kolesarji.org |date=2012-06-12 |accessdate=2012-08-24 |archive-date=2012-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120824211642/https://kolesarji.org/peticija-za-fabianijev-most/ |url-status=dead }}</ref> je kolesarjenje prepovedano.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mladina.si/tednik/200029/clanek/i-kuscer/ |title=Mladina (17. julij 2000): Kolesarski zmaji |accessdate=2008-01-09 |archive-date=2008-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080109160333/http://www.mladina.si/tednik/200029/clanek/i-kuscer/ |url-status=dead }}</ref><ref>[http://zemva.webs.com/LKM%20pobude%20za%20prijazno%20kolesarsko%20infrastrukturo%20-%20koncana.pdf Ljubljanska kolesarska mreža (okt. 2010): Pobude za izboljšave v Ljubljanski kolesarski infrastrukturi, str. 2]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/razvajati-kolesarje-ne-avtomobiliste.html/ |author= Mateja Gruden |title=Delo (17. julij 2000): Razvajati kolesarje, ne avtomobiliste |publisher=delo.si |date=2012-03-25 |accessdate=2012-08-24}}</ref> Omejevalni prometni režim za kolesarje so v Sloveniji uvedli sredi sedemdesetih let dvajsetega stoletja.<ref>Encikolpedija Slovenije, 5. zvezek (Kari-Krei), str. 200: geslo Kolesarstvo. Mladinska knjiga, Ljubljana 1991.</ref> Na nekaterih odsekih so prepovedi v zadnjih letih odpravili, bodisi z označenjem kolesarskih stez ali gradnjo paralelnih namenskih kolesarskih cest.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/91315/detail.html |author=MOL |title=Kolesarska staza skozi Tivoli |date=2014-09-19 |accessdate=2016-05-19 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304041339/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/91315/detail.html |url-status=dead }}</ref> Od leta 2000 obstaja [[Ljubljanska kolesarska mreža]], društvo [[kolesar]]jev, ki [[Dvokolo|kolo]] uporabljajo kot prometno sredstvo.<ref>Ljubljanska kolesarska mreža - http://lkm.kolesarji.org/</ref> V maju [[2011]] je bil vzpostavljen sistem izposoje javnih koles ''[[Bicike(lj)]]''<ref>[http://www.bicikelj.si/ Uradna spletna stran projekta Bicikelj Ljubljana]</ref>, ki je na voljo na podlagi uporabe mestne kartice [[Urbana (plačilna kartica)|Urbane]]. Leta 2015 Ljubljano pričeli uvrščati na lestvico kolesarjem prijaznih mest (na 13. mesto).<ref>{{navedi splet |url=http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city |title=Survey Ranks Ljubljana World's 13th Most Bicycle-Friendly City |accessdate=30.6.2015 |date=30.6.2015 |format= |work=Slovenia Times |archive-date=2015-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150703065353/http://www.sloveniatimes.com/survey-ranks-ljubljana-world-s-13th-most-bicycle-friendly-city |url-status=dead }}</ref> Znaten del središča ljubljane je zaprt za motorna vozila in spremenjen v peš cono. Za zagotavljanje mobilnosti vsem, ki to potrebujejo, je na voljo več ekektričnih vozil (Kavalir), ki so brezplačno na voljo na klic ali pa vozijo po vnaprej določeni trasi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lpp.si/info-za-potnike/elektromobilnost-kavalir |title=Pripeljal je Kavalir 3! |accessdate=20.5.2014 |date= |format= |work=www.lpp.si |archive-date=2014-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140701210422/http://www.lpp.si/info-za-potnike/elektromobilnost-kavalir |url-status=dead }}</ref> [[Železniška postaja Ljubljana]] predstavlja najpomembnejše železniško križišče v državi in stoji ob železniški povezavi Nemčije s Hrvaško ([[München]]-Salzburg-Ljubljana-Zagreb), obenem pa je izhodišče za obisk Dunaja, Trsta ter Budimpešte.<ref name="Sloveniainfo"/> Regionalni vlaki poleg tega vozijo še v smeri Novega mesta, Kamnika ter Kopra. V neposredni bližini je [[Avtobusna postaja Ljubljana]], s katero bo železniška postaja v prihodnosti združena v [[Potniški center Ljubljana]]. [[Letališče Jožeta Pučnika]] (''LJU'') leži 26&nbsp;km severno od mesta in je izhodišče za številne (zlasti evropske) destinacije, kot na primer: Amsterdam, Atene, Barcelona, Beograd, Bruselj, Budapešta, Bukarešta, Kopenhagen, Dublin, Dunaj, Frankfurt, Helsinki, Istanbul, Kijev, London, Manchester, Moskva, München, Ohrid, Paris, Podgorica, Praga, Priština, Stockholm, Skopje, Waršava, Tirana, Tel Aviv in Zurich.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lju-airport.si/eng/airliner.asp?IDD=12&IDM=209|title=Aerodrom Ljubljana, d.d. |accessdate=31. julij 2008}}</ref> <gallery> Slika:ZelezniskaPostaja-Ljubljana.JPG|Železniška postaja in avtobusi pred njo Slika:Celovška cesta - Stara cerkev with buses.jpg|Mestna avtobusa na [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovški cesti]] Slika:Trains pic by Praktica.JPG|[[Slovenske železnice|Železniška]] proga pri centralnih delavnicah v [[Četrtna skupnost Moste|Mostah]] Slika:Slovenska cesta gosposvetska kolesarska steza 2.jpg|Rdeče obarvana kolesarska steza na Slovenski cesti (križišče z Gosposvetsko cesto) Slika:Bicikelj station.jpg|Postaja sistema izposoje koles Bicikelj Slika:Ljubljana Tivoli Bicycle road.jpg|Namenska kolesarska steza v Tivoliju Slika:Image Ljubljana-OpenStreetMap-Mapnik-100k.svg|Potek ljubljanske obvoznice File:Ljubljana_070.JPG|Cestni promet - križišče [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovenske]], [[Dunajska cesta, Ljubljana|Dunajske]], [[Tivolska cesta, Ljubljana|Tivolske ceste]] in [[Trg OF, Ljubljana|Trga OF]] Slika:Fabiani bridge ljubljana.png|Ljubljanski notranji obroč cest z lokacijo zadnje zapolnjene točke, [[Fabianijev most|Fabianijevim mostom]] </gallery> == Mednarodno povezovanje == Ljubljana sodeluje z mesti iz različnih delov sveta. Pobratena je z naslednjimi mesti:<ref name="twinning">{{navedi splet |url=https://www.ljubljana.si/sl/mestna-obcina/medmestno-in-mednarodno-sodelovanje/podpisani-protokoli-in-sporazumi-med-mesti/ |title=Podpisani protokoli in sporazumi med mesti|publisher=Mestna občina Ljubljana |accessdate=9. maj 2019}}</ref> {{col-start}} {{col-3}} * {{ikonazastave|Italija}} [[Pesaro]] (16. marec 1964) * {{ikonazastave|Italija}} [[Parma]] (11. april 1964) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Chemnitz]] (17. oktober 1966) * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Bratislava]] (4. marec 1967) * {{ikonazastave|Tunizija}} [[Sousse]] (27. julij 1969) * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Wiesbaden]] (30. marec 1977) * {{ikonazastave|GEO}} [[Tbilisi]] (7. oktober 1977) {{col-3}} * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Leverkusen]] (30. avgust 1979) * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Reka, Hrvaška|Reka]] (23. oktober 1979) * {{ikonazastave|Kitajska}} [[Čengdu]] provinca [[Sečuan]] (25. oktober 1981) * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Dunaj]] (14. julij 1999) * {{ikonazastave|Grčija}} [[Atene]] (1. marec 2000) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Moskva]] (20. maj 2000) {{col-3}} * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zagreb]] (21. februar 2001) * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sarajevo]] (24. januar 2002) * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mardin]] (8. april 2003) * {{ikonazastave|Belgija}} Regija [[Bruselj]] (28. april 2004) * {{ikonazastave|Macedonia}} [[Skopje]] (23. april 2007<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/39070 |title=Delo.si - Ljubljana in Skopje pobratena |accessdate=2012-01-10 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305020246/http://www.delo.si/clanek/39070 |url-status=dead }}</ref>) * {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]] (24. november 2010<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/jankovic-in-djilas-pobratila-ljubljano-in-beograd/244709 RTVSLo.si - Janković in Djilas pobratila Ljubljano in Beograd]</ref>) {{col-end}} Ljubljana deluje tudi v več evropskih organizacijah mest (npr. tudi v [[Major Cities of Europe IT Users Group|uporabniški skupini IT organizacij evropskih glavnih mest]]), je članica mreže mest in prek nacionalnega združenja občin deluje v odboru regij EU, Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti [[Svet Evrope|Sveta Evropa]] in v Svetu evropskih mest in regij.<ref name="twinning"/> == Osebnosti == [[Slika:Pregl.jpg|thumb|right|200px|[[Friderik Pregl]], prejemnik [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] za kemijo]] [[Slika:Slavoj Zizek in Liverpool 2.jpg|thumb|200x200px|[[Slavoj Žižek]], svetovno znan filozof]] [[Slika:Anton Stres Birma 2012 Ljubljana Kodeljevo.JPG|sličica|[[Anton Stres]]]] [[Slika:Stane Zore.jpg|sličica|[[Stanislav Zore]]]] {{Glavni|Seznam deželnih glavarjev Kranjske|Seznam rimskokatoliških škofov Ljubljane|Seznam županov Ljubljane|Seznam častnih meščanov Ljubljane}} V Ljubljani so bile rojene oziroma so v njej delovale številne širše znane osebnosti:{{div col|colwidth=24em}} * [[Bojan Adamič]], dirigent in skladatelj zabavne glasbe * [[Ernest Aljančič starejši|Ernest Aljančič]], hokejist, trener in športni delavec * [[Mihael Ambrož]], politik *[[Anton Aškerc]], arhivar, pesnik * [[Anton Aleksander Auersperg]], nemški pesnik ([[Anastasius Grün]]) * [[France Avčin]], elektrotehnik, gornik in inovator * [[Dušan Avsec]], elektrotehnik, hidromehanik * [[Aleksander Bajt]], ekonomist * [[Albin Belar]], seizmolog * [[France Bernik]], literarni zgodovinar, predsednik SAZU * [[Janez Bernik]], slikar * [[Evgen Betetto]], športni delavec * [[Julij Betetto]], operni pevec in pedagog * [[France Bezlaj]], jezikoslovec, akademik *[[Anton Bitenc]], arhitekt *[[Demeter Bitenc]], filmski igralec *[[Janez Bitenc]], skladatelj, glasbeni pedagog * [[Janez Bleiweis]], veterinar, zdravnik, politik, publicist, časnikar * [[Karel Bleiweis]], zdravnik * [[Robert Blinc]], fizik, akademik * [[Stanko Bloudek]], slovenski letalski konstruktor, športnik in načrtovalec športnih objektov * [[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]], etnolog, publicist * [[Ignacij Borštnik]], igralec, gledališčnik *[[Peter Božič]], pisatelj, dramatik, boem, politik *[[Miroslav Brajnik]], pevec tenorist * [[Ivan Bratko (računalnikar)|Ivan Bratko]], elektronik, računalnikar *[[Dejan Bravničar]], violinist *[[Gizela Bravničar]], baletka in pedagoginja *[[Boris Breskvar]], tenisač in teniški trener * [[Pavel Brežnik]], pisatelj, prevajalec * [[Srečko Brodar]], naravoslovec in arheolog *[[Anja Bukovec]], violinistka * [[Brigita Bukovec]], atletinja *[[Vilma Bukovec]], operna pevka, sopranistka * [[Charles de Bourbon]] (1849-1909), [[madrid]]ski vojvoda, "de facto" španski kralj in francoski prestolonaslednik * [[Ivan Cankar]], pisatelj, dramatik, politik * [[Izidor Cankar]], umetnostni zgodovinar, esejist, prevajalec, diplomat * [[Anica Cevc]], umetnostna zgodovinarka, galeristka * [[Anton Cerar]]-Danilo, igralec, gledališčnik * [[Miroslav Cerar]], telovadec in olimpijec * [[Jože Ciuha]], slikar * [[Anton Codelli (izumitelj)|Anton Codelli]], tehnični izumitelj * [[Etbin Henrik Costa]], pravnik, strokovni pisec in narodni delavec * [[Henrik Costa]], zgodovinar, topograf, publicist * [[Bojan Čop]], jezikoslovec * [[Matija Čop]], bibliotekar, literarni zgodovinar * [[Ivo Daneu]], košarkar * [[Avgusta Danilova]], igralka * [[Mira Danilova]], igralka * [[Igor Dekleva]], pianist, skladatelj * [[Milan Dekleva]], pesnik, pisatelj, dramatik, glasbenik *[[Marjana Deržaj]], pevka *[[Janez Gregor Dolničar]], kronist, zgodovinar * [[Fran Dominko]], astronom *[[Luka Dončić]], košarkar *[[Goran Dragić]], košarkar *[[Štefka Drolc]], igralka * [[Vojko Duletič]], filmski režiser * [[Branko Elsner]], nogometni strokovnjak * [[Peter Fajfar]], gradbenik * [[Oton Fettich]], humanitarni delavec * [[Fran Saleški Finžgar]], pisatelj, duhovnik * [[Andrej Fleischmann]], botanik, vrtnar * [[Jurij Fleišman]], skladatelj * [[Ivan Dizma Florjančič|Ivan/Janez Dizma Florjančič]], astronom, matematik, kartograf * [[Ivan Štefan Florjančič|Ivan/Janez Štefan Florjančič]], pravnik, ekonomist * [[Anton Foerster]], skladatelj, glasbeni pedagog * [[Jaroslav Foerster]], gradbenik * [[Mario Foerster]], filmski snemalec in režiser *[[Rudolf Francl]], pevec tenorist * [[Nikodem Frischlin]], protestantski šolnik in astronom * [[Kajetan Gantar]], klasični filolog, prevajalec * [[Jarmila Gerbič]] operna pevka, glasbena pedagoginja * [[Ferdo Gestrin]], zgodovinar * [[Peter Pavel Glavar]], gospodarstvenik, mecen * [[Josip Globevnik]], matematik *[[Andrej Gosar]], sociolog, publicist * [[Peter Gosar]], fizik, akademik * [[Bogo Grafenauer]], zgodovinar * [[Irena Grafenauer]], flavtistka *[[Niko Grafenauer]], pesnik, publicist, urednik in založnik *[[Peter Graselli]], politik, župan * [[Pavel Grošelj]], biolog, publicist * [[Gabrijel Gruber]], jezuit, šolnik, hidrotehnik *[[Anton Gvajc]], slikar * [[Dušan Hadži]], kemik * [[Jovan Hadži]], biolog *[[Karel Janez Herberstein]], škof, verski reformator * [[Miran Herzog]], gledališki režiser *[[Boštjan Hladnik]], filmski režiser * [[Janez Jurij Hočevar]], pravnik in glasbenik * [[Arne Hodalič]], fotograf * [[Janez Bertold Höffer]], glasbenik, ustanovitelj Academiae philharmonicorum * [[Janez Höffler]], umetnostni zgodovinar in muzikolog * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]], naravoslovec, muzealec, gospodarstvenik * [[Janez Nepomuk Hradecky]], župan * [[Tomaž Hren]], škof. mecen * [[Ivan Hribar]], politik, gospodarstvenik * [[Ksenija Hribar]], plesalka, koreografinja * [[Urška Hrovat]], slovenska alpska smučarka * [[Svetozar Ilešič]], geograf * [[Aleksa Ivanc Olivieri]], slikarka, grafičarka in restavratorka *[[Ciril Jagodic]], lutkar * [[Rihard Jakopič]], slikar * [[Matija Jama]], slikar *[[Slavko Jan]], igralec in režiser *[[Anton Bonaventura Jeglič]], škof *[[Nina Jelič]], pesnica * [[Mara Jeraj Kralj]], slikarka, kiparka, lutkarica * [[Pavla Jesih]], alpinistka in cineastka (??) *[[Dušan Jovanovič]], gledališčnik (režiser, dramatik) *[[Vida Juvan]], igralka *[[Mila Kačič]], igralka in pesnica * [[Edvard Kardelj]], jugoslovanski in slovenski politik, publicist * [[Roman Kenk]], biolog * [[Taras Kermauner]], literarni zgodovinar in kritik, dramaturg, esejist * [[Matjaž Klopčič]], filmski režiser *[[Boris Kobe]], arhitekt, slikar *[[Ivana Kobilca]], slikarka * [[Urban Koder]], jazz-glasbenik, skladatelj, dirigent * [[Josip/Jožef Kogovšek]], slikar v 19. stoletju *[[Silvester Kopriva]], latinist in publicist * [[Josip Korošec]], arheolog *[[Ladko Korošec]], operni pevec * [[Viktor Korošec]], pravni zgodovinar, hetitolog * [[Mile Korun]], gledališki režiser, scenograf, publicist *[[Gojmir Anton Kos]], slikar * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]], literarni zgodovinar in komparativist *[[Milko Kos]], zgodovinar *[[Tine Kos]], kipar *[[Albert Kosmač]], jezikoslovec, egiptolog *[[France Kosmač]], pesnik, režiser, scenarist *[[Miro Košak]], kardiokirurg * [[Mirko Košir]], publicist, prevajalec in politični obsojenec *[[Jani Kovačič]], kantavtor, literat *[[Lojze Kovačič]], pisatelj *[[Ferdo Kozak]], književnik in politik *[[Juš Kozak]], pisatelj, kritik, urednik * [[Pavle Kozjek]], alpinist *[[France Kralj]], slikar, kipar, risar, grafik *[[Tone Kralj]], slikar, grafik, ilustrator, kipar *[[Vladimir Kralj]], pisatelj, dramaturg *[[Fran Krašovec]], fotograf * [[Metka Krašovec]], slikarka * [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]], skladatelj in etnomuzikolog * [[Etbin Kristan]], pisatelj, politik * [[Franci Križaj]], gledališki režiser * [[Aleš Kunaver]], alpinist * [[Pavel Kunaver]], naravoslovec, pedagog, poljudni publicist, športnik *[[Pavel Künl]] in hči [[Ida Künl]], slikarja *[[Ana Kunič]], biologinja *[[Niko Kuret]], etnolog, romanist * [[Primož Kuret]], muzikolog *[[Zofka Kveder]], pisateljica *[[Anton Lajovic]], skladatelj * [[Uroš Lajovic]], dirigent * [[Jaka Lakovič]], košarkar *[[Žiga Lamberg]], prvi ljubljanski škof * [[Matevž Langus]] in nečakinja [[Henrika Langus]], slikarja *[[Dragica Legat Košmerl]], slovenska citrarica, učiteljica citer in skladateljica * [[Borut Lesjak]], skladatelj zabavne glasbe in aranžer * [[Lado Leskovar]], pevec zabavne glasbe *[[Ivan Levar]], igralec * [[Anton Tomaž Linhart]], dramatik, zgodovinar * [[Marijan Lipovšek]], skladatelj in pianist * [[Marjana Lipovšek]], mezzosopranistka * [[Peter Lovšin]], rock glasbenik, kantavtor, pevec * [[Rajko Ložar]], arheolog, etnolog, umetnostni zgodovinar * [[Marija Vera]], igralka * [[Fredy Malec Koschitz]], slikarka in rezbarka *[[Gustav Mahler]], dirigent, skladatelj *[[Josip Mantuani,]] glasbeni in umetnostni zgodovinar, muzealec *[[Janez Matičič]], skladatelj, pianist * [[Anton Melik]], geograf * [[Vasilij Melik]], zgodovinar * [[Branko Miklavc]], dramatik, pesnik, igralec * [[Frane Milčinski - Ježek]], humorist * [[Janez Milčinski]], pravnik in medicinec, predsednik SAZU * [[Jakob Missia]], ljubljanski škof, goriški nadškof in 1. slovenski kardinal * [[Ernst Moro]], zdravnik za otroške bolezni * [[Ivan Mrak]], igralec, dramatik, režiser * [[Rado Murnik]], pisatelj, časnikar * [[Viktor Murnik]], sokolski in telovadni organizator * [[Julij Nardin]], fizik, izumitelj * [[Radoslav Nesterovič]], košarkar * [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]], ginekolog, kirurg * [[Janez Baptist Novak]], komponist * [[Lili Novy]], pesnica, prevajalka * [[Branko Oblak]], nogometaš in trener * [[Anton Ocvirk]], literarni zgodovinar in komparativist * [[Lara Ošap]], slavistka * [[Igor Ozim]], violinist * [[Dana Pajnič]], kiparka * [[Bruno Parma]], šahist * [[Anton Peterlin]], fizik in znanstveni organizator * [[Mihael Peternel]], profesor, naravoslovec in polihistor * [[Luiza Pesjak]], pesnica, pisateljica * [[Mira Pintar]], umetnica, zbirateljica umetnin * [[Raša Pirc]], fizik * [[Dušan Pirjevec]], partizan, literarni zgodovinar in teoretik *[[Nikolaj Pirnat]], kipar, risar * [[Jožef Plečnik|Jože Plečnik]], arhitekt *[[Josip Plemelj]], matematik, prvi rektor ljubljanske univerze * [[Franc Pogačnik Naval|Franc Pogačnik - Naval]], operni pevec * [[Jožef Pogačnik]], ljubljanski nadškof in metropolit * [[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjan Pogačnik]], grafik, slikar * [[Marjetica Potrč]], arhitektka, kiparka, umetnica * [[Friderik Pregl]], kemik in Nobelov nagrajenec * [[Drago Pogorelc - Karus]], gledališčnik * [[Matjaž Pograjc]], režiser * [[Marko Pohlin]], duhovnik, avguštinec, jezikoslovec (slovničar) * [[Matko Prelovšek]], gradbenik * [[France Prešeren]], pesnik * [[Janez Krstnik Prešeren]], stolni prošt, akademik * [[Dušan Prevoršek]], fizik, kemik, izumitelj * [[Igor Pretnar]], režiser * [[Ivan Prijatelj]], literarni zgodovinar * [[Jože Privšek]], dirigent, skladatelj, aranžer * [[Friederike Proch Benesch]], češka pianistka, učiteljica klavirja, skladateljica * [[Dinko Puc]], politik * [[Karel Putrih]] in [[Boštjan Putrih]], kiparja * [[Josef Radetzky]], avstrijski maršal * [[Ivan Rakovec]], geolog, paleontolog * [[Fran Ramovš]], jezikoslovec * [[Primož Ramovš]], skladatelj * [[Zoran Rant]], strojnik, strokovnjak za procesno tehniko *[[Krištof Ravbar]], škof, deželni glavar * [[Edvard Ravnikar]], arhitekt, urbanist *[[Božena Ravnihar]], zdravnica onkologinja *[[Vladimir Ravnihar]], pravnik in politik * [[Marta Remškar]] in [[Tatjana Remškar]], baletni plesalki * [[Josef Ressel]], izumitelj ladijskega vijaka * [[Francesco Robba]], kipar *[[Jure Robežnik]], skladatelj jazzovske in zabavne glasbe, pianist * [[Franc Rode]], ljubljanski nadškof in kardinal * [[Ana Roner Lavrič]], organistka * [[Franc Rozman - Stane]], partizanski komandant, narodni heroj *[[Bine Rogelj]], smučarski skakalec, pianist in karikaturist * [[Marjan Rožanc]], pisatelj, dramatik in esejist * [[Dimitrij Rupel]], sociolog, politik, esejist, pisatelj * [[Karlo Rupel]], violinist in pedagog * [[Mirko Rupel]], literarni zgodovinar, slovničar, bibliotekar *[[Hugolin Sattner]], skladatelj *[[Janez Ludvik Schönleben]], teolog, polihistor *[[Franc Schumi]] ([[Šumi]]), slaščičar, zgodovinar *[[Majda Sepe]], pevka in [[Mojmir Sepe]], skladatelj zabavne glasbe * [[Stane Sever]], igralec * [[Boris Sket]], biolog *[[Milan Skrbinšek]], igralec, gladališčnik *[[Vladimir Skrbinšek]], igralec, gledališčnik * [[Andrej Smole]], založnik in zbiralec ljudskih pesmi * [[Dominik Smole]], dramatik in dramaturg * [[Janko Smole]], politik in bančnik in [[Jože Smole]], novinar in politik * [[Hinko Smrekar]], slikar, risar, grafik, ilustrator * [[Ati Soss]], klarinetist, glasbenik, skladatelj, aranžer *[[Jurij Souček]], igralec * [[Janez Stanovnik]], pravnik, politik, ekonomist *[[Matej Sternen]], slikar *[[Viktor Steska]], teolog, kulturni in umetnostni zgodovinar *[[Gregor Strniša]], pesnik, dramatik, tekstopisec *[[Aleš Strojnik]], izumitelj * [[Barbara Jožefa Struss]] slikarka, učiteljica slikanja * [[Avgusta Šantel]] učiteljica, slikarka, grafičarka * [[Henrika Šantel]] slikarka * [[Jožef Marija Šemrl]], gradbeni strokovnjak, geodet * [[Anton Šivic]], gozdar *[[Lucijan Marija Škerjanc]], skladatelj * [[Dane Škerl]], skladatelj * [[Božo Škerlj]], antropolog * [[Stanko Škerlj]], jezikoslovec in literarni zgodovinar *[[Božo Škerlj]], antropolog * [[Edo Šlajmer]], kirurg * [[Bojan Štih]], gledališčnik, esejist * [[Mirko Šubic]], slikar, restavrator * [[Vladimir Šubic]], arhitekt *[[Fran Šuklje]], politik, zgodovinar * [[Alojzij Šuštar]], ljubljanski nadškof in metropolit * [[Marija Šuštar]], etnokoreologinja in folkloristka *[[Václav Talich]], dirigent * [[Ivan Tavčar]], pisatelj, politik * [[Antonija Thaler| Antonija Thaler - Toni]] slovenska klekljarica in risarka * [[Miha Tišler]], kemik * [[Stanko Tominšek]], alpinist, planinec * [[Tone Tomšič]] in [[Vida Tomšič]], revolucionarja in politika, narodna heroja *[[Dubravka Tomšič Srebotnjak]], pianistka * [[Primož Trubar]] prvi slovenski književnik in religijski reformator * [[Henrik Tuma]], politik, publicist, alpinist * [[DJ Umek]], DJ in producent elektronske glasbe * [[Janez Vajkard Valvasor]], kranjski polihistor, topograf ter kronist * [[Anton Verovšek]], igralec, gledališčnik * [[Ferdo Vesel]], slikar * [[Fran Vesel]], zbiralec, fotograf * [[Josip Vidmar]], literarni in gledališki kritik, esejist, prevajalec, politik, predsednik SAZU * [[Meta Vidmar]], plesalka, pedagoginja * [[Milan Vidmar]], elektrotehnik, šahist, predsednik SAZU * [[Sergij Vilfan]], pravni etnolog, arhivist * [[Matjaž Vipotnik]], oblikovalec *[[Janez Vlachy]], fotograf * [[Angela Vode]], defektologinja, feministka, publicistka, politična obsojenka *[[Anton Vodnik]] in [[France Vodnik]], pesnika, kritika, urednika *[[Valentin Vodnik]], pesnik, razsvetljenec *[[Božo Vodušek]], pesnik, esejist, literarni zgodovinar in jezikoslovec * [[Valens Vodušek]], dirigent in etnomuzikolog * [[Marija Vogelnik]], plesalka, pedagoginja, ilustratorka, publicistka *[[Ivan Vrhovec]], zgodovinar *[[Ivan Vrhovnik]], zgodovinar *[[Majda Vrhovnik]], narodna herojinja *[[Anton Alojzij Wolf]], škof * [[Ivan Vurnik]], arhitekt, urbanist * [[Constantin von Wurzbach]], leksikograf, bibliograf, pisatelj, pesnik * [[Karel Wurzbach|Karel baron Wurzbach pl. Tannenberg]], politik, deželni glavar (1866-1871) in deželni predsednik (1871-1872) Kranjske (najstarejši brat Constantina) * [[Dizma Zakotnik]], avguštinec, prvi zapisovalec slovenskih ljudskih pesmi * [[Žiga Zois]], podjetnik, naravoslovec in mecen * [[Boštjan Žekš]], fizik, predsednik SAZU * [[Slavoj Žižek]], filozof * [[Oton Župančič]], pesnik, prevajalec, gledališčnik *[[Niko Županič]], etnolog, antropolog, politik *[[Marko Žerovnik]], geograf in kartograf, ravnatelj, pesnik in potopisec{{div col end}} == Glej tudi == * [[seznam zgradb in objektov v Ljubljani]] * [[seznam ljubljanskih ulic]] * [[seznam ljubljanskih mestnih naselij]] * [[Seznam parkov v Ljubljani]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * {{navedi knjigo |author=Robin McKelvie, Jenny McKelvie |title=The Bradt City Guide Ljubljana |url=https://archive.org/details/ljubljana0000mcke |publisher=Bradt Travel Guides |year=2005 |isbn=978-1841621166 }} * {{navedi knjigo |author=Fionn Davenport |title=Lonely Planet Best of Ljubljana |publisher=Lonely Planet Publications |year=2006 |isbn=978-1741048247 }} * {{navedi knjigo |author= Ryan Levitt, Marjorie Cunningham in Floor Tuinstra|publisher=Thomas Cook Publishing |title=Ljubljana |year=2008 |isbn=978-1841579634 }} </div> == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikipotovanje|Ljubljana}} {{wikislovar}} {{wikinavedek}} * [http://www.ljubljana.si/ Ljubljana], uradna stran mestne občine. * [https://www.visitljubljana.com/sl/obiskovalci/ Visit Ljubljana], uradno spletno mesto turistične destinacije Ljubljana * [http://ljubljana.info Ljubljana.info], neodvisna spletna stran za turiste, znamenitosti, prenočišča. * [https://neodkritaarheologijaljubljane.wordpress.com/ (Ne)odkrita arheologija Ljubljane] * [http://www.openstreetmap.org/index.html?lat=46.0548&lon=14.5057&zoom=13 Zemljevid Ljubljane] na [[OpenStreetMap]] * [http://www.geopedia.si/#L381_F1_T13_x(461838.5)_y(101169.25)_s(16) Zemljevid Ljubljane] na [[Geopedija|Geopediji]] * [https://www.sistory.si/11686/944 Kronika – Iz zgodovine Ljubljane] * [https://www.reddit.com/r/Ljubljana/ Ljubljana na Redditu] {{Ljubljana}} {{Mestna občina Ljubljana}} {{Mesta v Sloveniji}} {{Evropske prestolnice}} {{svetovna prestolnica knjige}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] [[Kategorija:Naselja ob Savi]] [[Kategorija:Ljubljana]] kf7kb9hzxcpsybkdztby27w810ye5bu Norveška 0 6437 6743721 6689505 2026-08-28T07:12:08Z Upwinxp 126544 umrl kralj 6743721 wikitext text/x-wiki {{infopolje Država |native_name = ''Kongeriket Norge''<br />''Kongeriket Noreg'' |conventional_long_name = Kraljevina Norveška |common_name = Norveška |common_name2 = Norveške |image_flag = Flag of Norway.svg |image_coat = Coat of Arms of Norway.svg |image_map = Europe-Norway.svg |map_caption = Lega Norveške (zeleno) na evropski celini |national_motto = Kraljevo: ''Alt for Norge/Alt for Noreg''<br /><small>(»Vse za Norveško«)</small> |national_anthem = ''Ja, vi elsker dette landet''<br />[[Slika:Norway (National Anthem).ogg]] |royal_anthem = ''Kongesangen'' |official_languages = [[norveščina]] ([[bokmål]] in [[nynorsk]]), [[samijščina]]{{smallsup|1}} |demonym = Norvežàn, Norvežánka |capital = [[Oslo]] |latd=59 |latm=56 |latNS=N |longd=10 |longm=41 |longEW=E |largest_city = Oslo |government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[ustavna monarhija]] |leader_title1 = [[Seznam norveških kraljev|kralj]] |leader_name1 = [[Haakon, norveški prestolonaslednik|Haakon]] |leader_title2 = predsednik vlade |leader_name2 = [[Jonas Gahr Støre]] |established_event1 = [[ustava]] |established_date1 = 17. maja 1814 |established_event2 = [[neodvisnost]] od zveze s [[Švedska|Švedsko]] |established_date2 = razglašena 7. junija 1905 |area_rank = 67. |area_km2 = 385.207<ref name="kart_2019">{{navedi splet|url=https://www.kartverket.no/Kunnskap/Fakta-om-Norge/Arealstatistikk/Arealstatistikk-Norge/|title=Arealstatistics for Norway 2019|publisher=Kartverket, mapping directory for Norway|year=2019|accessdate=2019-03-25|archive-date=2019-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20190608034913/https://www.kartverket.no/Kunnskap/Fakta-om-Norge/Arealstatistikk/Arealstatistikk-Norge/|url-status=dead}}</ref>{{smallsup|2}} |percent_water = 7,0{{smallsup|3}} |population_estimate = 5.627.400<ref name="ssbf">{{navedi splet|url=https://www.ssb.no/en/befolkning/folketall/statistikk/befolkning|title=Population, 2026-01-01|publisher=Statistics Norway|date=2026-02-25|accessdate=2026-02-25|language=en}}</ref> |population_estimate_rank = 120. |population_estimate_year = 2026 |population_density_km2 = 14,6 |population_density_rank = 202. |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.NO">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=142,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Norway) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=11 October 2023}}</ref> |GDP_nominal = 546,77 mrd. $ |GDP_nominal_rank = 30. |GDP_PPP = 452,96 mrd. $ |GDP_PPP_rank = 52. |GDP_nominal_per_capita = 99.266 $ |GDP_nominal_per_capita_rank = 3. |GDP_PPP_per_capita = 82,236 $ |GDP_PPP_per_capita_rank = 6. |Gini_year = 2020 |Gini_change = <!--rast/upad/nespremenjen--> |Gini = 25,3 |Gini_ref = <ref name=eurogini>{{navedi splet |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey|publisher=[[Eurostat]] |website=ec.europa.eu |access-date=22 June 2022}}</ref> |Gini_rank = |HDI_year = 2022 |HDI_change = <!--rast/upad/nespremenjen--> |HDI = 0,966 |HDI_ref = <ref name="UNDP2023">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/data-center/human-development-indexindicies/HDI|title=2022 Human Development Index Ranking|publisher=United Nations Development Programme|date=2023-03-13|accessdate=2024-03-17|language=en}}</ref> |HDI_rank = 2. |currency = [[norveška krona]] |currency_code = NOK |time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |cctld = [[.no]]{{smallsup|4}} |calling_code = 47 |footnote1 = V šestih občinah se uporablja [[severna samijščina]], v občini [[Tysfjord]] [[luleška samijščina]] in v občini [[Porsanger]] [[finščina]] in [[kvenščina]]. |footnote2 = Vključuje tudi otočje Svalbard in otok Jan Mayen. |footnote3 = Odstotek je naveden za celino in vključuje tudi ledenike.<ref>[http://www.ssb.no/areal/] {{ikona en}}</ref> |footnote4 = Dodeljeni sta tudi domeni [[.sj]] za Svalbard in Jan Mayen ter [[.bv]] za [[Bouvetov otok]]. }} '''Norveška''' [norvéška]<ref>{{Navedi splet|title=Norveška – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/norveska-norveski/|accessdate=2023-05-01|language=sl-SI}}</ref> (uradno '''Kraljevina Norveška''') je [[država]] in [[ustavna monarhija]] v [[Severna Evropa|Severni Evropi]], ki zaseda zahodni del [[Skandinavski polotok|Skandinavskega polotoka]]. Meji na [[Švedska|Švedsko]], [[Finska|Finsko]] in [[Rusija|Rusijo]]. Spada med večje evropske države, saj meri 385.000 km<sup>2</sup>, po prebivalstvu pa s 5 in pol milijoni med manjše. Deželo odlikuje razčlenjena obala ob [[Atlantski ocean|Severnem Atlantskem oceanu]] s številnimi [[fjord]]i. Največji fjord je [[Sognefjord]] dolg je 205 km in širok do 5 km. Vpisan je tudi na seznam naravne dediščine Unesca. Kraljevina Norveška vključuje tudi [[Arktika|arktična]] otoška ozemlja [[Svalbard]] in [[Jan Mayen]]. Norveška [[suverenost]] nad Svalbardom temelji na [[Spitsberška pogodba|Spitsberški pogodbi]]. Zunanji odvisnosti sta tudi [[Bouvetov otok]] v južnem [[Atlantski ocean|Atlantiku]] ter [[Otok Petra I.]] in [[Zemlja kraljice Maud]] na [[Antarktika|Antarktiki]], ki pa niso del kraljevine. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Norveška gospodarsko hitro razvijala. Danes je med najbogatejšimi državami sveta in ima v polni meri razvit [[socialno varstvo|sistem socialnega varstva]]. Njen gospodarski napredek deloma temelji na izkoriščanju priobalnih zalog [[Nafta|nafte]] in [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]]. Po [[indeks človekovega razvoja|indeksu človekovega razvoja]] je bila Norveška od leta 2001 do 2006 prva med državami,{{Cn|datum=marec 2023}} po [[svetovni indeks miru|svetovnem indeksu miru]] pa je najmiroljubnejša na svetu.<ref>http://news.bbc.co.uk/1/hi/in_depth/6704767.stm {{ikona en}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Gokstad Ship Side View.JPG|thumb|left|250px|Vikinška ladja iz Gokstada]] {{glavni|Zgodovina Norveške}} Številni kamniti spomeniki dokazujejo, da je bila Norveška naseljena že v mlajši [[kamena doba|kameni dobi]], okrog leta 3000 pr. n. št. Iz [[bronasta doba|bronaste dobe]], ko so se na obalah in v dolinah te dežele naselili [[Germani]], so risbe na skalah blizu [[Trondheim]]a. Naselja, katerih imena se končujejo na ''-vik'' ali ''-heim'' pričajo o nekdanjih majhnih kraljestvih, ki jih je leta 872 prvikrat združil v državo [[Harald Lepolasi]] (ok. 850 – ok. 932), vendar je ta kmalu spet razpadla na posamezne dele. [[Vikingi]] so bili od 9. do l0. stoletja osvajalci, ki so se jih bali v [[Severno morje|Severnem morju]]. Njihove ladje so priplule do [[Anglija|Anglije]], [[Islandija|Islandije]], [[Grenlandija|Grenlandije]] in celo do obal [[Severna Amerika|Severne Amerike]]. A gospodarji morja niso dolgo ostali gospodarji v lastni deželi. V 11. in 12. stoletju se je [[Danci|Dancem]] večkrat posrečilo zasesti Norveško in s tem utirati pot [[Krščanstvo|krščanstvu]]. V ta namen je bila ustanovljena [[trondheimska nadškofija]] s čimer se je začela graditev lesenih [[Cerkev (zgradba)|cerkva]]. Te lesene cerkve so še danes simbol Norveške. Danska kraljica [[Margareta I. Danska|Margareta I.]], vdova norveškega kralja čigar oče je bil švedski kralj, je Norveško, [[Danska|Dansko]] in [[Švedska|Švedsko]] leta 1397 pogodbeno združila v [[Kalmarska zveza|Kalmarsko zvezo]]. Zveza je leta 1523 zaradi izstopa Švedske sicer razpadla, toda danski kralji so še naprej ostali tudi norveški kralji, Norveška pa se je tako za več stoletij spremenila v dansko [[Provinca|provinco]]. Danci so vpeljali [[reformacija|reformacijo]] povezali so vladarske posle, [[danščina]] je postala šolski in [[uradni jezik]], [[srebro]] in [[baker]] iz norveškega gorovja pa sta polnila dansko blagajno. Ko je bila Danska premagana v [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]], je Norveško leta 1814, kot zmagovalka, prevzela [[Švedska]]. Pri menjavi vladarjev so Norvežani zahtevali samostojnost, te niso dobili, dobili pa so liberalno ustavo v zameno pa je morala Norveška priznati unijo z Švedsko. [[Slika:Kong Haakon ankommer Norge 1905.jpg|thumb|left|250px|Prihod novega norveškega kralja, Haakona VII., v Oslo, 1905.]] Sredi 19. stoletja se je na Norveškem močno okrepila narodna zavest, ki je prišla še posebno do izraza v jezikovnem sporu. Dežela je postala neodvisna leta 1905 in Norvežani so se na plebiscitu odločili za ohranitev [[Monarhija|monarhije]]. Za svojega norveškega kralja okronali danskega princa kot [[Haakon IV. Norveški|Haakona IV.]] Samostojna Norveška se je spomnila svoje pomorske tradicije in je z razvojem trgovskega ladjevja doživela med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], v kateri je ostala politično [[Nevtralnost|nevtralna]], občuten gospodarski napredek. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Norveško napadla in zasedla [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] ter poskušala z njenega dolgega obalnega boka zavračati [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] napade na celino. [[Kralj]] in [[vlada]] sta odšla v izgnanstvo. Danes je Norveška kot svobodna država članica vseh pomembnih zahodnih zvez, kot sta [[NATO]] in [[EFTA]], vstop v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] pa so na plebiscitu zavrnili zaradi [[Ribolov|ribolovnih]] pogojev. Svobodno in širšo ponovitev je doživela celo zgodovinska [[Kalmarska unija|Kalmarska zveza]] in sicer v [[Nordijski svet|Nordijskem svetu]], v katerega so se leta 1951 včlanile Norveška, [[Danska]] in [[Švedska]], pozneje pa tudi [[Finska]]. ===Norveški prispevek k evropski kulturi === Norveška kultura je zavezana evropski tradiciji in je vanjo tudi odločilno prispevala. O [[Krščanstvo|krščanstvu]] pričajo na primer samosvoje lesene [[Cerkev (zgradba)|cerkve]] in biser nordijske gotike, [[stolnica v Trondheimu]]. »Ledenomorska stolnica« v [[Tromsø]]ju, mestna hiša v [[Oslo|Oslu]] in v [[Art nouveau|jugendstil]]u zgrajeno mesto [[Ålesund]] kažejo na tokove evropske moderne v [[norveška arhitektura|norveški arhitekturi]]. V [[norveško slikarstvo|slikarstvu]] in [[Književnost|književnosti]] so dali tej moderni odločilne spodbude prav Norvežani. [[Edvard Munch]] spada med predhodnike [[ekspresionizem|ekspresionizma]], [[Dramatika|drame]] [[Henrik Ibsen|Henrika Ibsena]] so postale zgled sodobnega [[Gledališče|gledališča]], a tudi najbolj posebni norveški glasovi niso ostali na provincialni ravni, temveč so dosegli svetovno slavo. O tišini in turobnosti obmorske dežele, a tudi o razdvojenosti njenih ljudi med resnobo in arhaično veselje pripovedujejo [[glasba|glasbena]] dela [[Edvard Grieg|Edvarda Griega]] in [[roman]]i [[Knut Hamsun|Knuta Hamsuna]]. == Geografske značilnosti == [[Slika:Gaulosen og Øysand.jpg|thumb|right|Norveško nižavje]] [[Slika:Reine Lofoten 2009.JPG|thumb|right|Za Norveško so značilni številni fjordi iz katerih se dvigujejo visoke gore.]] {{glavni|Geografija Norveške|Geologija Norveške}} Norveška se razteza od rta [[Lindesnes]] na jugu do več kot 1.700 kilometrov zračne črte oddaljenega [[Severni rt|Nordkappa]] na [[Sever|severu]] in od tam še nadaljnjih 250 kilometrov proti vzhodu. Izredno razčlenjena [[obala]] obroblja [[Norveško morje]] in gorata notranjost je povprečno komaj kje širša od sto kilometrov, pri [[Narvik]]u samo šest, pri [[Oslo|Oslu]] pa vendarle 430 kilometrov. Obala meri v zračni črti 2.650 kilometrov, če pa ji prištejemo še [[fjord]]e, [[Zaliv|zalive]] in ob obali ležeče [[Otok|otoke]], teh je okoli 50.000, se podaljša kar za desetkrat in razkazuje igro narave posebne vrste. Površina države znaša 324.220&nbsp;km², od tega je 16.360&nbsp;km² voda in 307.860&nbsp;km² [[kopno|kopnega]]. Najvišja [[gora]] je [[Goldhøpingen]] z 2469 metri [[nadmorska višina|nadmorske višine]]. Norveška pokrajina je posledica [[Ledena doba|ledenih dob]], ki so zapustile razločne sledi od zahodne obale do [[Državna meja|državne meje]] s [[Švedska|Švedsko]]. Rodovitna tla so dar morja, ki je pustilo za seboj z [[Rudnina|rudninami]] bogate usedline. Ostri gorski grebeni so samo na [[Lofoti]]h. [[Fjord|Fjorde]], ki se globoko zarezujejo v strmo [[Skandinavsko gorovje]] in segajo marsikje več kot sto kilometrov v notranjost, so izbrusili [[Ledenik|ledeniki]], pozneje pa jih je zalilo morje. O debeli plasti celinskega ledu, ki je prekrivala kopno, pričajo samo še ostanki ledu na visokih [[Planota|planotah]]. [[Skandinavsko gorovje]], ki poteka v smeri sever-jug, se vleče čez Norveško po vsej dolžini in sega do 2.470 metrov visoko. Visoke [[Planota|planote]] nad drevesno mejo pa sestavljajo neskončni ''viddi'' in ''fielli'', po katerih se raztezajo [[Tajga|tajge]] in [[Tundra|tundre]] z [[mahovi]] in vresjem, ki jih prekinjajo [[Jezero|jezera]] in [[Močvirje|močvirja]]. Zaradi pokrajine so kraji v fjordih težko dostopni, do njih dostikrat pelje le ena pot. Deli obale so bili dolgo dosegljivi samo z ladjami in še danes so najbolj priljubljeno prevozno sredstvo [[Poštna ladja|poštne]] in [[Tovorna ladja|tovorne ladje]] na sloviti Hurtigovi ruti, ki se mimo [[Čer|čeri]] zvija skozi fjorde tako do najbolj odročnih [[Pristanišče|pristanišč]] kot do velikih mest. ===Podnebje === Južni in zahodni deli Norveške, ki so popolnoma izpostavljeni [[Atlantski ocean|atlantskim]] nevihtnim frontam, imajo več padavin in imajo milejše zime kot vzhodni in skrajni severni deli. Območja vzhodno od obalnih gora so v [[padavinska senca|padavinski senci]] in imajo manjše količine dežja in snega kot na zahodu. Nižine okoli Osla imajo najtoplejša poletja, a tudi hladno vreme in sneg pozimi. Najbolj sončno vreme je ob južni obali, včasih pa je lahko celo obala daleč na severu zelo sončna – najbolj sončen mesec s 430 sončnimi urami je bil zabeležen v [[Tromsø]]ju.<ref name=Norwegian-Meteorological-Institute>{{navedi splet|url=https://met.no/English/Climate_in_Norway/|title=Climate in Norway(English)|last=Met.no|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320232734/https://met.no/English/Climate_in_Norway/|archive-date=20 March 2017}}</ref><ref name=Book-Climate>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=az3qCAAAQBAJ&q=koppen+climate+norway&pg=PA5|title=Selected climatic data for a global set of standard stations for vegetation|isbn=978-9400980402|date=6 December 2012|last1=Muller|first1=M. J.}}</ref> Zaradi velike zemljepisne širine Norveške so v dnevni svetlobi velike sezonske razlike. Od konca maja do konca julija se sonce nikoli popolnoma ne spusti pod obzorje na območjih severno od arktičnega kroga (zato Norveško opisujejo kot »deželo polnočnega sonca«), preostali del države pa doživi do 20 ur dnevne svetlobe na dan. Nasprotno pa od konca novembra do konca januarja sonce nikoli ne vzide nad obzorjem na severu, preostali del države pa je dnevni dan zelo kratek. Obalno podnebje Norveške je izjemno blago v primerjavi z območji na podobnih zemljepisnih širinah drugod po svetu, saj [[Zalivski tok]] teče neposredno ob obali severnih območij atlantske obale in pozimi stalno segreva regijo. Temperaturne anomalije, ugotovljene na obalnih lokacijah, so izjemne, saj imajo južni [[Lofoti]] in Bø vse mesečne vrednosti nad lediščem (brez meteorološke zime), čeprav so severno od polarnega kroga. Najsevernejša obala Norveške bi bila tako pozimi pokrita z ledom, če ne bi bilo Zalivskega toka.<ref>{{navedi splet|url=http://ocp.ldeo.columbia.edu/res/div/ocp/gs/|title=The Gulf Stream Myth|website=ocp.ldeo.columbia.edu}}</ref> Vzhod države ima bolj celinsko podnebje, v gorskih verigah pa subarktično in tundro. Več padavin je tudi na območjih, ki so izpostavljena Atlantiku, zlasti na zahodnih pobočjih gorskih verig in bližnjih območjih, kot je [[Bergen]]. Doline vzhodno od gorskih verig so najbolj suhe; nekatere doline so v večini smeri zaščitene z gorami. Saltdal (81 m) v Nordlandu je najbolj suh kraj z 211 milimetri padavin letno (1991–2020). Na južnem Norveškem Skjåk v Innlandetu dobi 295 milimetrov padavin. Finnmarksvidda in nekatere notranje doline Troms prejmejo okoli 400 milimetrov letno, visoki Arktik Longyearbyen pa 217 milimetrov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.yr.no/artikkel/norske-steder-blant-de-torreste-i-europa-1.13096592|title=Norske steder blant de tørreste i Europa (Places in Norway among the driest in Europe)|last=NRK|date=21 August 2016|publisher=[[NRK]]|access-date=26 August 2016}}</ref> Deli jugovzhodne Norveške, vključno z deli Mjøse, imajo vlažno celinsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppen]] ''Dfb''), medtem ko imajo južna in zahodna obala ter tudi obala severno do Bodø oceansko podnebje (''Cfb''), medtem ko ima zunanja obala severneje skoraj do Severnega rta subpolarno oceansko podnebje (''Cfc''). Bolj v notranjosti na jugu in v višjih nadmorskih višinah ter tudi v večjem delu severne Norveške prevladuje subarktično podnebje (''Dfc''). Majhen pas zemlje vzdolž obale vzhodno od Severnega rta (vključno z Vardøjem) je prej imel tundra/alpsko/polarno podnebje (''ET''), vendar je to večinoma izginilo s posodobljenimi podnebnimi normalnimi razmerami 1991–2020, zaradi česar je tudi subarktično. Velike dele Norveške pokrivajo gore in visoke planote, približno ena tretjina kopnega pa je nad gozdno mejo, zato je podnebje tundra/alpsko/polarno (ET). === Biotska raznovrstnost === {{glavni|Živalstvo in rastlinstvo Norveške}} [[File:Elk-telemark (cropped).jpg|thumb|Imenovan ''elg'' v norveščini, je [[los]] narodna žival.]] Skupno število vrst vključuje 16.000 vrst žuželk (verjetno še 4000 vrst, ki jih je treba še opisati), 20.000 vrst alg, 1800 vrst lišajev, 1050 vrst mahov, 2800 vrst vaskularnih rastlin, do 7000 vrst gliv, 450 vrst ptic (250 vrst gnezdi na Norveškem), 90 vrst sesalcev, 45 sladkovodnih vrst rib, 150 slanovodnih vrst rib, 1000 vrst sladkovodnih nevretenčarjev in 3500 vrst slanovodnih nevretenčarjev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.regjeringen.no/nb/dep/md/dok/nou-er/2004/nou-2004-28/6.html?id=388879 |title=NOU 2004 |publisher=Regjeringen.no |access-date=30 May 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080511130011/http://www.regjeringen.no/nb/dep/md/dok/NOU-er/2004/NOU-2004-28/6.html?id=388879 |archive-date=11 May 2008}}</ref> Znanost je opisala približno 40.000 teh vrst. Rdeči seznam leta 2010 obsega 4599 vrst.<ref name=red>[https://web.archive.org/web/20130527150736/http://www.artsdatabanken.no/Article.aspx?m=207&amid=8737 Norwegian Red List 2010]. Artsdatabanken.no</ref> Norveška vsebuje pet kopenskih [[ekoregija|ekoregij]]: sarmatske mešane gozdove, skandinavske obalne gozdove iglavcev, skandinavsko in rusko tajgo, tundro polotoka Kola ter skandinavske gorske brezove gozdove in travišča. Sedemnajst vrst je navedenih predvsem zato, ker so ogrožene v svetovnem merilu, kot na primer [[evropski bober]], čeprav se populacija na Norveškem ne šteje za ogroženo. Število ogroženih in skoraj ogroženih vrst je 3682; vključuje 418 vrst gliv, od katerih so mnoge tesno povezane z majhnimi preostalimi območji starih gozdov,<ref>[http://wwf.panda.org/who_we_are/wwf_offices/norway/news/?6911/norways-forest-heritage-under-threat "WWF – Norway's forest heritage under threat"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151018113754/http://wwf.panda.org/who_we_are/wwf_offices/norway/news/?6911%2FNorways-forest-heritage-under-threat |date=18 October 2015 }}. panda.org. 15 April 2003</ref> 36 vrst ptic in 16 vrst sesalcev. Leta 2010 je bilo 2398 vrst uvrščenih na seznam ogroženih ali ranljivih; od tega jih je bilo 1250 navedenih kot ranljivih (''VU''), 871 kot ogroženih (''EN'') in 276 vrst kot kritično ogroženih (''CR''), med katerimi so bili sivi [[volk]], [[polarna lisica]] (zdrava populacija na Svalbardu) in [[pisana žaba]]. Največji plenilec v norveških vodah je [[kit glavač]], največja riba pa [[morski pes orjak]] (''Cetorhinus maximus''). Največji plenilec na kopnem je [[severni medved]], medtem ko je [[rjavi medved]] največji plenilec na norveški celini. Največja kopenska žival na celini je [[los]]. Los na Norveškem je znan po svoji velikosti in moči in se pogosto imenuje ''skogens konge'', »kralj gozda«. === Narodni parki === {{glavni|Narodni parki Norveške}} Norveška ima 47 narodnih parkov, od tega 40 na celini in 7 na Svalbardu. Narodni parki na Norveškem so strožji kot v mnogih drugih državah in skoraj vsa motorna vozila so prepovedana. Velja pravica do pohajkovanja, zato so pohodništvo, smučanje in kampiranje po celotnem parku dovoljeni, ob upoštevanju narave. Ceste, nastanitve in centri narodnih parkov so zunaj narodnih parkov. Parki so pod upravljanjem Norveške agencije za okolje in lokalnega okrožnega guvernerja.<ref name=info>{{navedi splet |url=http://english.dirnat.no/multimedia/48381/Kart-og-informasjon-eng.pdf |title=Maps and information |publisher=Norwegian Directorate for Nature Management |access-date=21 August 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110926234128/http://english.dirnat.no/multimedia/48381/Kart-og-informasjon-eng.pdf |archive-date=26 September 2011 }}</ref> == Demografija == Norveška je leta 2003 štela 4.546.123 prebivalcev, 2021 pa že 5,4 milijona. Rast prebivalstva je 0,46 %. Za razliko od [[Švedska|Švedske]] in [[Finska|Finske]], ima Norveška pozitiven [[naravni prirastek]]. [[Povprečna pričakovana starost]] je 79,09 let, za [[moški|moške]] 76,15 let in za [[ženska|ženske]] 82,22 let. Poleg [[Norvežani|Norvežanov]] v državi avtohtono prebivajo še [[Laponci]], ki jih je okoli 20.000. Večina prebivalcev (86 %) se prišteva med [[evangeličanstvo|evangeličane]], med ostale, [[protestantizem|protestante]] in [[katolištvo|katolike]] pa 3 % prebivalcev. Imajo tudi 100 % [[pismenost]]. Uradni jezik je [[norveščina|norveški]], obstajajo pa tudi [[laponščina|laponsko]] in [[finščina|finsko]] govoreče manjšine. V [[Finnmark]]i namreč živi, statistično gledano, na vsakem kvadratnem kilometru samo po en človek, medtem ko si enako površino deli v južni Norveški osemdeset ljudi. Na obali in v mestih živi kar 80 odstotkov prebivalstva, praznjenje notranjosti pa postaja problem. Ne glede na to ostajajo ljudje povezani s podeželskim življenjem in odhajajo ob koncu tedna in v počitnicah v enkratno naravo. Na Norveškem je tudi dovolj prostora za manjšine. Okrog 20.000 [[Laponci|Laponcev]] živi še danes, posebno v Finnmarki, po starem se preživljajo z ribolovom in vzrejo severnih jelenov, imajo značilne običaje, oblačijo pa se v slikovite noše. Norveški jezik ima dve uradni obliki: ''nynorsk'', nekoč imenovan landsmal izhaja iz stare norveščine in podeželskih narečij, ''bokmal'', za katerega se ogreva večina prebivalstva, je danskemu jeziku soroden knjižni jezik. == Gospodarstvo == [[Slika:StatfjordA(Jarvin1982).jpg|thumb|right|Od leta 1970 norveško gospodarstvo večinoma poganjata nafta in zemeljski plin.]] [[Slika:Ewf 7092 noorwegen 2007.jpg|thumb|right|Norveška je znana tudi po ribištvu, je ena izmed držav, ki izvozi največ polenovk.]] Nekoč se je na Norveškem vse vrtelo okrog vode, danes se vse vrti okrog [[nafta|nafte]]. Nekoč Norvežani niso živeli slabo od svojih tradicionalnih gospodarskih panog, danes živijo dobro z visokimi plačami in pretiranimi cenami pregrete konjunkture. Zemljepisne značilnosti so za gospodarski razvoj Norveške bolj slabe, lega na severnem obrobju in brezpotja na kopnem z velikimi razdaljami, slabo rodovitne pokrajine, zato pa veliko obale in vode. Toda Norvežani so znali pomanjkljivosti že zgodaj spremeniti v prednosti. Njihova glavna zaposlitev je postala pomorstvo, kamor štejemo osvajalska potovanja vikinških ladij, trgovska potovanja v okviru Hanse, roparske vožnje ribiške industrije do današnje nevarnosti prevelikega izlova in sodobno plovbo zaradi izvoza, katere donosnost vse bolj ogroža prevoz na ladjah iz držav v razvoju, saj so njihove storitve cenejše kot norveške. Norveška je pač dežela visokih plač in cen. Norveška pa ne spada med največje na svetu samo kot ribiška in pomorska država. Zaradi morja in kopenskih voda, gorskih slapov in zajezitvenih jezer na nenaseljenih planotah, zaradi vsega velikanskega potenciala vodne energije je Norveška postala vodilna proizvajalka naravi prijaznega električnega toka. Na prebivalca pride več kot 18.000 kilovatnih ur električne energije, presežke izvažajo v sosednje države, še vedno pa ostane dovolj energije za oskrbo drugače zasnovanega norveškega gospodarstva, V bližini hidroelektrarn deluje industrija, ki porabi izredno veliko energije, in druge dežele bi njene potrebe težko pokrivale brez toplotnih in jedrskih elektrarn. Tako proizvajajo na Norveškem: aluminij, magnezij in umetna gnojila z naravi prijaznim električnim tokom, pri čemer pa je nastala nova težava, smog, v hladnem podnebju fjordov se odpadni plini te industrije ne razpršujejo dovolj. Pomorstvo in proizvodnja energije na svetovni ravni sta zagotovila norveškemu ladjedelništvu in tehnologiji elektrarn mednarodno veljavo. Od tako zbranega znanja imata korist tudi strojegradnja, ki dela za domačo lesno, tekstilno in živilsko industrijo, in zadnja leta vedno bolj uveljavljanje sodobne visoke tehnologije kot nove gospodarske panoge. Morje in vodno bogastvo kot jedro prepletene gospodarske zasnove bosta najbrž odrinila v ozadje kmetijstvo. Za kmetijstvo so tako ali tako uporabni samo trije odstotki nerodovitnih tal in samo del tega tudi za poljedelstvo. Tradicionalno majhne kmetije so le s težavo še donosne in silijo kmete k dodatnim dejavnostim. Tudi ti so se usmerili k bolj posebnim naravnim bogastvom dežele. Velikanski gozdovi že stoletja oskrbujejo pomembno lesno industrijo, strogi ekološki predpisi in pogozdovanje pa zagotavljajo dovolj lesa tudi za prihodnost. Deloma izlovljeno morje daje mimo negotovega visokomorskega ribolova možnosti za sodobno akvakulturo, gojenje boljših vrst rib spada med najbolj donosne norveške gospodarske veje. Tako na morju kot na kopnem je v središču norveškega gospodarstva zmožnost, da s specializacijo spreminjajo pomanjkanje v korist. Norveška si je samo na tak način pridobila precejšnjo blaginjo, tako nastala industrija pa je vtisnila pečat vsej družbi, ki jo sestavljajo ribiči in kapitani trgovske mornarice, ladjarji in trgovci v izvoznih podjetjih, gozdarski in vodnogospodarski strokovnjaki, dokaj številna vodilna plast, za njimi pa širok srednji sloj in revnejši kmetje. Norveška od leta 1976 spada med države, ki izvažajo nafto in zemeljski plin. Ti surovini sta danes najvažnejše izvozno blago od kmetijskega uvoza odvisne dežele. Norveški sta prinesla precejšnjo gospodarsko rast. Toda padec naftnih cen sredi osemdesetih let je povzročil hudo gospodarsko krizo. Težavno črpanje tekočega zlata iz viharnega [[Severno morje|Severnega morja]] je dalo v obliki vrtalnih ploščadi pri Ekofisku in Friggu tehnične čudeže, ki pa so postali predragi. Padec naftnih cen je razgalil tudi slabost prej obstoječe industrije, na tradicionalnih temeljih delujoče gospodarstvo se je zapodilo v nafto in živelo nad svojimi zmožnostmi. A Norvežani so se iz vsega nekaj naučili. Zdaj jim pomeni nafta pri normalnih svetovnih cenah pomembno oporo blaginji, toda dobiček vlagajo tudi v preoblikovanje tradicionalnih industrijskih vej. Nosilka tega preobrata je nova generacija Norvežanov, kajti naftni čudež je poleg industrijske strukture spremenil tudi družbeno. Država je zelo odvisna od črpanja nafte, saj so leta 1999 naftni derivati predstavljali 35 % vsega izvoza. Več nafte izvozita samo še [[Saudova Arabija]] in [[Rusija]]. Imajo velik BDP na prebivalca: 33.000 USD. V storitvenem sektorju je bilo leta 1995 zaposlenega 74 % aktivnega prebivalstva, v industriji 22 % in v gozdarstvu, kmetijstvu in ribolovu 4 %. Njihovo industrijo predstavljajo predvsem naftna, prehrambenopredelovalna, ladjedelniška, kemična, ribiška in tekstilna industrija. Izvažajo nafto in njene derivate, stroje, kovine, kemikalije, ladje in ribe, uvažajo pa predvsem [[hrana|hrano]]. == Politika == <!--[[Slika:President Medvedev with King Harald V of Norway big225593 (crop).jpg|thumb|200px|right|Norveški kralj Harald V.]] -->Osrednjo vlogo, čeprav le reprezentativno, pri vodenju države ima kralj. Priljubljenost monarhije in to, da je vključena v demokratično ustavo kot konstitucionalna dedna monarhija, ima korenine v zgodovini in izročilu. Že majhne germanske države so imele za kralja njegovega »jarleja« (kraljevega namestnika), vikinška skupščina thing pa je imela že preddemokratične poteze, čeprav so se tam pogosto sporekli gorkeje kot v današnjem norveškem parlamentu Stortingu. Norveški kralji so bili vedno simbol narodnostne in kulturne samostojnosti dežele, ki je postala avtonomna šele leta 1905. Ko je kralj Haakon Vll. moral med drugo svetovno vojno skupaj z vlado zbežati v pregnanstvo v [[London]], mu je bila dodeljena vloga povezovalne osebnosti norveškega odporniškega gibanja. Pa tudi njegov sin kralj Olav V., ki so ga spoštovali zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju, je bil v najboljšem pomenu besede ljudski kralj. Ta olimpijski zmagovalec v jadranju je leta 1928 zastopal Norveško enako dobro kot pozneje v diplomatski vlogi. Ko je leta 1957 prevzel dediščino svojega očeta, zaradi svoje prisrčnosti in skromnosti pa je postal v svoji deželi vzor pokončnega človeka z visoko moralo. To populistično tradicijo je nadaljeval njegov sin, kralj Harald. Norveška je [[ustavna monarhija]] s [[parlament]]arnim sistemom vladanja. Kraljeva hiša je veja plemenite družine [[Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]], izvirno iz [[Nemčija|nemškega]] [[Schleswig-Holstein]]a. Kralj opravlja pretežno [[ceremonija|ceremonialne]] funkcije, a ima na svoje državljane vpliv kot [[simbol]] [[narodna enotnost|narodne enotnosti]]. V [[zunanja politika|zunanji politiki]] si Norveški prizadeva za dobre odnose s sosednjo [[Evropska unija|Evropsko unijo]], a po dveh neuspelih [[referendum]]ih o vstopu (1972 in 1994) ostaja vključena le v [[Evropska zveza za prosto trgovino|EFTO]]. Kljub temu je vključena v [[Schengenski sporazum]]. Država je tudi članica [[Nordijski svet|Nordijskega sveta]], [[Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj|OECD]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]], [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in drugih mednarodnih organizacij. [[Obrambna politika]] Norveške se močno naslanja na dobre odnose z [[Združene države Amerike|ZDA]]. Država je ustanovna članica zveze [[NATO]] in je ob [[invazija na Irak 2003|invaziji leta 2003]] kot del [[koalicije voljnih]] poslala v [[Irak]] svoje vojake. Od leta 1992 je tudi pridružena članica [[Zahodnoevropska unija|Zahodnoevropske unije]]. == Upravna delitev == [[File:Fylkesinndeling2024 original.webp|thumb|250px|Administrativne regije 2024<ref name="fylker" />]] Norveška je po reorganizaciji leta 2024 pravno razdeljena na 15 [[administrativne regije Norveške|administrativnih regij]] (''fylker,'' edninsko ''fylke'')<ref name="fylker">{{navedi splet|url=https://www.regjeringen.no/no/tema/kommuner-og-regioner/kommunestruktur/fylkesinndelingen-fra-2024/id2922222/|title=Fylkesinndelingen fra 2024 |publisher=Regjeringen|date=2022-07-05|accessdate=2024-03-01|language=no}}</ref>, te pa nadalje na 357 [[občine Norveške|občin]], imenovanih ''kommuner'' (edninsko ''kommune''). Svalbard in Jan Mayen pripadata Norveški, vendar nista dodeljena nobeni regiji. Norveške pokrajine so razvrščene v pet delov države (''landsdeler''), ki poleg Svalbarda in Jan Mayena predstavljajo najvišjo raven administrativne delitve po standardu NUTS 2. {| class="wikitable sortable" !Nr !Administrativne regije 2024<ref name="fylker" /> !Glavno mesto |- | align=left|3||[[File:Oslo_komm.svg| 28x28px]] [[Oslo]]||[[Oslo]] |- | align=left|11||[[File:Rogaland_våpen.svg| 28x28px]] [[Rogaland]]||[[Stavanger]] |- | align=left|15||[[File:Møre_og_Romsdal_våpen.svg| 27x27px]] [[Møre og Romsdal]]||[[Molde]] |- | align=left|18||[[File:Nordland_våpen.svg| 28x28px]] [[Nordland]]||[[Bodø]] |- | align=left|31||[[File:Østfold_våpen.svg| 28x28px]] [[Østfold]]||[[Sarpsborg]] |- | align=left|32||[[File:Akershus_våpen.svg| 28x28px]] [[Akershus]]||[[Oslo]] |- | align=left|33||[[File:Buskerud_våpen.svg| 28x28px]] [[Buskerud]]||[[Drammen]] |- | align=left|34||[[File:Innlandet_våpen.svg| 28x28px]] [[Innlandet]]||[[Hamar]] |- | align=left|39||[[File:Vestfold våpen.svg| 28x28px]] [[Vestfold]]||[[Tønsberg]] |- | align=left|40||[[File:Telemark våpen.svg| 28x28px]] [[Telemark]]||[[Skien]] |- | align=left|42||[[File:Agder_våpen.svg| 28x28px]] [[Agder]]||[[Kristiansand]] |- | align=left|46||[[File:Vestland_våpen.svg| 28x28px]] [[Vestland]]||[[Bergen]] |- | align=left|50||[[File:Trøndelag våpen.svg| tlo|28x28px]] [[Trøndelag]]||[[Steinkjer]] |- | align=left|55||[[File:Troms våpen.svg| 28x28px]] [[Troms]]||[[Tromsø]] |- | align=left|56||[[File:Finnmark våpen.svg| 28x28px]] [[Finnmark]]||[[Vadsø]] |}{{clear|left}} === Norveške čezmorske odvisnosti === {{glavni|Norveške čezmorske odvisnosti}} [[File:Norway (+overseas), administrative divisions - english.svg|center|thumb|upright=2.5|Norveška in njene čezmorske upravne enote]] Obstajajo tri antarktične in subantarktične odvisnosti: Bouvetov otok, otok Petra I. in Dežela kraljice Maud. Na večini zemljevidov je med Deželo kraljice Maud in južnim tečajem do 12. junija 2015 obstajalo nezavzeto območje, ko je Norveška uradno priključila to območje.<ref>{{navedi novice|last1=Rapp|first1=Ole Magnus|title=Norge utvider Dronning Maud Land helt frem til Sydpolen|journal=Aftenposten|url=http://www.aftenposten.no/nyheter/iriks/Norge-utvider-Dronning-Maud-Land-helt-frem-til-Sydpolen-8168779.html|access-date=22 September 2015|date=21 September 2015|location=Oslo, Norway|language=no|quote=…formålet med anneksjonen var å legge under seg det landet som til nå ligger herreløst og som ingen andre enn nordmenn har kartlagt og gransket. Norske myndigheter har derfor ikke motsatt seg at noen tolker det norske kravet slik at det går helt opp til og inkluderer polpunktet.}}</ref> == Norveška mesta == [[Slika:Oslo Royal Palace left.jpg|thumb|right|200px|Kraljeva palača v Oslu]] [[Slika:BergenComposite.jpg|thumb|right|200px|Bergen]] [[Slika:Overview of Trondheim 2008 03.jpg|thumb|right|200px|Trondheim]] Zaradi izredno gorate pokrajine živi večina Norvežanov na samo petnajst kilometrov širokem prehodnem območju od morja k celini. Norveška mesta so se razvila tam, kjer so razmere primerne za ribolov in trgovino, in so v glavnem majhna, niti prgišče jih nima več kot sto tisoč prebivalcev, Življenje in podoba velikih mest se spreminjata, odkar pred norveško obalo črpajo nafto, naftni boom pušča za seboj bolj ali manj opazno sled. === Oslo === {{glavni|Oslo}} Christiania je bila ustanovljena okrog leta 1000, od leta 1814 je bila glavno mesto, leta 1924 pa so jo preimenovali v Oslo. Danes šteje približno 450.000 prebivalcev. Mesto so že od nekdaj slavili zaradi čudovite lege ob fjordu, prozornega zraka in najboljše pitne vode v Evropi. Svetovno znano je smučarsko središče Holmenkollen v bližini mesta, v gozdove, parke, do jezer in kopališč se je mogoče sprehoditi. Iz norveškega srednjega veka pozdravljajo razstavljene vikinške ladje in trdnjava Äkerhus. Za Oslo je bilo do nedavnega težko reči, da je sodobna metropola. Udobno mesto, katerega podobo obvladujejo mogočen, a precej preprost kraljevi grad, opečnati kompleks mestne hiše z obema nezamenljivima stolpoma in zgradba parlamenta, ki združuje nordijske, italijanske in celo mavrske sloge. V obdobju naftnega razcveta se je Oslo opazno spremenil. Naglica se je povečala, kulturna ponudba je postala bolj mednarodna, ceste so kljub velikopotezni graditvi mreže primestnih in glavnih prometnic velikokrat zamašene. Mestna podoba dobiva nove poteze, deloma zaradi obnavljanja starega jedra, deloma zaradi neprijaznih novogradenj kapitalsko močnih družb. Število kavarn in restavracij narašča in Norvežani odkrivajo zadovoljstvo ob haut cuísine (visoki kuhinji). Oslo ni več prav udobno počasen, temveč je postal svetovna metropola Še vedno pa je mesto, ki ga odlikuje kakovostno življenje. Stavanger - središče naftne industrije Srednjeveška stolnica v središču mesta spominja na to, daje bil Stavanger od 12. do 17. stoletja sedež deželnega škofa, majhen stari del mesta z ljubko pobarvanimi lesenimi hišami pa razkazuje izročilo ribiškega in pristaniškega mesta, ki je imelo v 18. stoletju lastno trgovsko ladjevje. Toda nafta, ki jo črpajo kakih tristo kilometrov pred obalo, je Stavanger postavila na glavo. industrija se je povsem prilagodila črpalni tehnologiji, pogled se ti zaustavi na steklenih in jeklenih palačah naftnih koncernov, vrtalne ploščadi, pripravljene, da jih bodo odvlekli na morje. === Bergen === {{glavni|Bergen}} Bergen, ki so ga ustanovili leta 1070 v čudovitem fjordu in je bil do leta 1300 norveško glavno mesto, je danes drugo največje mesto v deželi. Zgodovinska privlačnost starega hanzeatskega mesta se nepretrgano ohranja v pristaniški četrti Bryggen. Slikovito prepletene lesene hiše, pisarne in skladiščne barake nekdanjih hanzeatskih trgovcev, ki so prevažali sol in polenovke za menjavo med Bergnom in [[Hamburg]]om, je [[UNESCO]] zapisal v seznam svetovne kulturne dediščine. Toda niti Bryggen niti tri srednjeveške cerkve, niti trdnjava Bergenhus in stara mestna hiša, niti tihi dom skladatelja Edvarda Griega niti tradicionalni rožni in ribji trg s svojo kljubovalno mediteransko barvitostjo v večno deževnem Bergnu ne morejo prikriti, da se je mesto zaradi naftnega vzpona spremenilo. V središču poganjajo iz tal nebotičniki koncernov, na obrobju in na lepem nabrežju fjorda vsepovsod gradijo. Vzporedno z novo industrijo, ki je povezana z nafto, nastajajo nove stanovanjske četrti, v okoliške hribe se zarezujejo nove ceste in čez fjord se pnejo novi mostovi. Pravi Bergen postaja vse bolj muzej. === Trondheim === {{glavni|Trondheim}} Trondheim je bil ustanovljen leta 997 in je bil še v 13. stoletju kraljeva rezidenca. Danes je najprijaznejše in tretje največje norveško mesto. Tukaj se v upravnem in trgovskem središču, zadnjem velikem mestu, ki odpira vrata proti severu, izgublja vonj po nafti. Ritem v preglednem mestnem središču je umirjen, stara skladišča ob reki Nidelv in ceste, ki jih obrobljajo čedne lesene, v tradicionalnem slogu grajene hiše, hitro odrinejo v pozabo t. i. naftni vek. Sicer ima tudi Trondheim svojo industrijo in pomembno tehniško visoko šolo, toda na obličju prijaznega mesta skorajda ni sodobnih megalomanskih objektov. Pogled z baročne trdnjave Kristiansten zajame meniški otok z njegovim srednjeveškim samostanom in mestnim jedrom, kjer stoji Stiftsgarden, največja evropska lesena palača. Nekdanjo kraljevo rezidenco so postavili leta 1770, okrasto pobarvana učinkuje bolj prijazno kot kljubovalno, zaradi česar kralj še danes rad prebiva v njej med svojimi obiski v Trondheimu. Nedaleč od rezidence je kraj, kjer kronajo norveške kralje, to je Nidarosova stolnica, ki so jo začeli graditi v romanskem slogu in jo dokončali v gotskem. S svojo ganljivo preprostostjo spada med najlepše evropske cerkve in najpomembnejše norveške srednjeveške stavbne spomenike. === Večja mesta na Norveškem === {{Largest cities | name = Večja mesta na Norveškem | country = Norveška | stat_ref = V skladu s [https://www.ssb.no/en/befolkning/statistikker/beftett/aar Statistics Dec. 2018] | list_by_pop = List of towns and cities in Norway | div_name = Okrožje | div_link = Okrožja Norveške{{!}}Okrožje | name_link = Seznam mest na Norveškem |city_1 = Oslo |div_1 = Oslo |pop_1 = 1.000.467 |img_1 = Oslo from Ekeberg 2015-04 --7.JPG |city_2 = Bergen |div_2 = Vestland |pop_2 = 255.464 |img_2 = 08-08-01 Fløyen utsikt.jpg |city_3 = Stavanger |div_3 = Rogaland |pop_3 = 222.697 |img_3 = Stavanger sett fra fly.jpg |city_4 = Trondheim |div_4 = Trøndelag |pop_4 = 183.378 |img_4 = Overview of Trondheim 2008 03.jpg |city_5 = Drammen{{!}}Drammen |div_5 = Viken (okrožje){{!}}Viken |pop_5 = 117.510 |city_6 = Fredrikstad/Sarpsborg |div_6 = Viken (county){{!}}Viken |pop_6 = 111.267 |city_7 = Porsgrunn/Skien |div_7 = Vestfold og Telemark |pop_7 = 92.753 |city_8 = Kristiansand{{!}}Kristiansand |div_8 = Agder |pop_8 = 61.536 |city_9 = Ålesund{{!}}Ålesund |div_9 = Møre og Romsdal |pop_9 = 52.163 |city_10 = Tønsberg{{!}}Tønsberg |div_10 = Vestfold og Telemark |pop_10 = 51.571 |city_11 = Moss, Norveška{{!}}Moss |div_11 = Viken (county){{!}}Viken |pop_11 = 46.618 |city_12 = Haugesund{{!}}Haugesund |div_12 = Rogaland |pop_12 = 44.830 |city_13 = Sandefjord{{!}}Sandefjord |div_13 = Vestfold og Telemark |pop_13 = 43.595 |city_14 = Arendal{{!}}Arendal |div_14 = Agder |pop_14 = 43.084 |city_15 = Bodø{{!}}Bodø |div_15 = Nordland |pop_15 = 40.705 |city_16 = Tromsø{{!}}Tromsø |div_16 = Troms og Finnmark |pop_16 = 38.980 |city_17 = Hamar{{!}}Hamar |div_17 = Innlandet |pop_17 = 27.324 |city_18 = Halden |div_18 = Viken (county){{!}}Viken |pop_18 = 25.300 |city_19 = Larvik{{!}}Larvik |div_19 = Vestfold og Telemark |pop_19 = 24.208 |city_20 = Askøy |div_20 = Vestland |pop_20 = 23.194 }}<noinclude> == Unescova dediščina na Norveškem == {{glavni|Unescova dediščina na Norveškem}} Kraljevina Norveška je Unescovo konvencijo o svetovni dediščini sprejela 12. maja 1977, zaradi česar so njena zgodovinska mesta upravičena do vključitve na seznam. Od leta 2017 je na Norveškem osem območij svetovne dediščine, vključno s sedmimi kulturnimi in enim naravnim območjem. Obstaja eno transnacionalno območje, [[Struvejev geodetski lok]], ki si ga deli z devetimi drugimi državami.<ref name=Norway>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/no/ |title=Norway |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=14 July 2017 |archive-date=11 July 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170711002218/http://whc.unesco.org/en/statesparties/no |url-status=live }}</ref> Prvi dve norveški znamenitosti, Urnes Stave Church in Bryggen, sta bili vpisani na seznam na 3. zasedanju Odbora za svetovno dediščino, ki je potekalo v Kairu in Luksorju v Egiptu leta 1979.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/archive/repcom79.htm#58 |title=Report of the 3rd Session of the Committee |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=14 July 2017 |archive-date=23 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170823202538/http://whc.unesco.org/archive/repcom79.htm#58 |url-status=live }}</ref> Zadnji vpis, območje industrijske dediščine Rjukan–Notodden, je bil dodan na seznam leta 2015.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/decisions/6379 |title=Decision : 39 COM 8B.29 |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=14 July 2017 |archive-date=18 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170618065556/http://whc.unesco.org/en/decisions/6379/ |url-status=live }}</ref> Norveška poleg svojih območij svetovne dediščine ohranja tudi pet objektov na svojem poskusnem seznamu, od katerih so tri transnacionalne nominacije. Na seznamu so: * [[Urneška lesena cerkev]] (''Urnes Stave Church''): vpisana leta 1979; kriterij kulturno: i, ii, iii; stolpna cerkev v Urnesu je eden najstarejših in najvidnejših primerov te vrste lesenih cerkva. Zgrajena je bila v 12. in 13. stoletju in vključuje elemente vikinške tradicije iz prejšnje cerkve iz 11. stoletja. * [[Pristaniška četrt Bryggen]]: vpisana 1979; kriterij kulturno: iii; je serija poslovnih stavb hanzeatske dediščine, ki se vrstijo na vzhodni strani pristanišča Vågen v mestu [[Bergen]]. * [[Rudarsko mesto Røros z kolico]] (''Røros Mining Town and the Circumference''): vpisana 1980; kriterij kulturno: iii, iv; Røros je bil rudarsko mesto od leta 1644 do leta 1977, ko je rudarsko podjetje bankrotiralo. Mesto je v celoti zgrajeno iz lesa. Švedski vojaki so ga leta 1679 med skanijsko vojno popolnoma uničili, a so ga pozneje obnovili. * [[Skalne rezbarije v Alti]] (''Rock Art of Alta''); vpisana 1985; kriterij kulturno: iii; ta lokacija vsebuje 45 najdišč [[petroglif]]ov na petih območjih okoli fjorda Alta, daleč severno od arktičnega kroga. * [[Vegaøyan – otočje Vega]] (''Vegaøyan – The Vega Archipelago''); vpisana 2004; kriterij kulturno: v; Prebivalci otočja Vega so poleg ribičev in kmetov že vsaj od 9. stoletja nabirali gagji puh, perje gag. Kulturna krajina vključuje ribiške vasi, pomole, skladišča, kmetijsko pokrajino, svetilnike in svetilnike. * [[Struvejev geodetski lok]] (''Struve Geodetic Arc''); vpisana 2005; kriterij kulturno: ii, iii, vi; Struvejev geodetski lok je serija triangulacijskih točk, ki se raztezajo na razdalji 2820 kilometrov od [[Hammerfest]]a na Norveškem do [[Črno morje|Črnega morja]]. Svetovna dediščina vključuje 34 točk v desetih državah (od severa proti jugu: Norveška, Švedska, Finska, Rusija, Estonija, Latvija, Litva, Belorusija, Moldavija, Ukrajina), od katerih so štiri na Norveškem. * [[Zahodno norveški fjordi]] – [[Geirangerfjord]] in [[Nærøyfjord]] (''West Norwegian Fjords – Geirangerfjord and Nærøyfjord''); vpisana 2005; kriterij naravno: vii, viii; Fjorda sta med najdaljšimi in najglobljimi na svetu. So klasični primeri fjordov, potopljenih ledeniških dolin. * [[Območje industrijske dediščine Rjukan–Notodden]] (''Rjukan–Notodden Industrial Heritage Site''); vpisana 2015; kriterij kulturno: ii, iv; Industrijski kompleks v mestih Rjukan in Notodden je v začetku 20. stoletja ustanovilo podjetje Norsk Hydro. Zgodnje hidroelektrarne so zagotavljale energijo za industrijsko proizvodnjo umetnih gnojil iz dušika v zraku, nove svetovne industrije. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Commonscat|Norway|Norwegen}} * [http://www.norway.no/ Norway.no], Norway's official portal * [http://www.ssb.no/english/ Statistics Norway] * [http://www.environment.no/ State of the Environment Norway] * [http://www.environment.no/Topics/Norway/ State of the Environment Norway: About Norway] * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/420178/Norway Norway] entry at ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/norway.htm Norway] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160126102504/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/norway.htm |date=2016-01-26 }} from ''UCB Libraries GovPubs'' * [http://www.norway.info/ Norway.info], official foreign portal of the Norwegian Ministry of Foreign Affairs * [http://www.visitnorway.com/ VisitNorway.com], official travel guide to Norway. * [http://www.vifanord.de/index.php?id=1&L=1&rd=243343734 vifanord] – a digital library that provides scientific information on the Nordic and Baltic countries as well as the Baltic region as a whole. * [http://bird.dintur.no/ Birdwatching Norway] * [http://www.youtube.com/watch?v=M1h_wIvwhzI National Anthem of Norway] {{Nordijski svet}} {{Evropa}} {{NATO}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Norveška| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Skandinavija]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropsko združenje za prosto trgovino]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1905]] bdyquhm3xprdn4ajpeoo6cebhkm5gsf 6743815 6743721 2026-08-28T11:29:56Z Upwinxp 126544 Haakon VIII. Norveški 6743815 wikitext text/x-wiki {{infopolje Država |native_name = ''Kongeriket Norge''<br />''Kongeriket Noreg'' |conventional_long_name = Kraljevina Norveška |common_name = Norveška |common_name2 = Norveške |image_flag = Flag of Norway.svg |image_coat = Coat of Arms of Norway.svg |image_map = Europe-Norway.svg |map_caption = Lega Norveške (zeleno) na evropski celini |national_motto = Kraljevo: ''Alt for Norge/Alt for Noreg''<br /><small>(»Vse za Norveško«)</small> |national_anthem = ''Ja, vi elsker dette landet''<br />[[Slika:Norway (National Anthem).ogg]] |royal_anthem = ''Kongesangen'' |official_languages = [[norveščina]] ([[bokmål]] in [[nynorsk]]), [[samijščina]]{{smallsup|1}} |demonym = Norvežàn, Norvežánka |capital = [[Oslo]] |latd=59 |latm=56 |latNS=N |longd=10 |longm=41 |longEW=E |largest_city = Oslo |government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[ustavna monarhija]] |leader_title1 = [[Seznam norveških kraljev|kralj]] |leader_name1 = [[Haakon VIII. Norveški|Haakon VIII.]] |leader_title2 = predsednik vlade |leader_name2 = [[Jonas Gahr Støre]] |established_event1 = [[ustava]] |established_date1 = 17. maja 1814 |established_event2 = [[neodvisnost]] od zveze s [[Švedska|Švedsko]] |established_date2 = razglašena 7. junija 1905 |area_rank = 67. |area_km2 = 385.207<ref name="kart_2019">{{navedi splet|url=https://www.kartverket.no/Kunnskap/Fakta-om-Norge/Arealstatistikk/Arealstatistikk-Norge/|title=Arealstatistics for Norway 2019|publisher=Kartverket, mapping directory for Norway|year=2019|accessdate=2019-03-25|archive-date=2019-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20190608034913/https://www.kartverket.no/Kunnskap/Fakta-om-Norge/Arealstatistikk/Arealstatistikk-Norge/|url-status=dead}}</ref>{{smallsup|2}} |percent_water = 7,0{{smallsup|3}} |population_estimate = 5.627.400<ref name="ssbf">{{navedi splet|url=https://www.ssb.no/en/befolkning/folketall/statistikk/befolkning|title=Population, 2026-01-01|publisher=Statistics Norway|date=2026-02-25|accessdate=2026-02-25|language=en}}</ref> |population_estimate_rank = 120. |population_estimate_year = 2026 |population_density_km2 = 14,6 |population_density_rank = 202. |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.NO">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=142,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Norway) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=11 October 2023}}</ref> |GDP_nominal = 546,77 mrd. $ |GDP_nominal_rank = 30. |GDP_PPP = 452,96 mrd. $ |GDP_PPP_rank = 52. |GDP_nominal_per_capita = 99.266 $ |GDP_nominal_per_capita_rank = 3. |GDP_PPP_per_capita = 82,236 $ |GDP_PPP_per_capita_rank = 6. |Gini_year = 2020 |Gini_change = <!--rast/upad/nespremenjen--> |Gini = 25,3 |Gini_ref = <ref name=eurogini>{{navedi splet |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey|publisher=[[Eurostat]] |website=ec.europa.eu |access-date=22 June 2022}}</ref> |Gini_rank = |HDI_year = 2022 |HDI_change = <!--rast/upad/nespremenjen--> |HDI = 0,966 |HDI_ref = <ref name="UNDP2023">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/data-center/human-development-indexindicies/HDI|title=2022 Human Development Index Ranking|publisher=United Nations Development Programme|date=2023-03-13|accessdate=2024-03-17|language=en}}</ref> |HDI_rank = 2. |currency = [[norveška krona]] |currency_code = NOK |time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |cctld = [[.no]]{{smallsup|4}} |calling_code = 47 |footnote1 = V šestih občinah se uporablja [[severna samijščina]], v občini [[Tysfjord]] [[luleška samijščina]] in v občini [[Porsanger]] [[finščina]] in [[kvenščina]]. |footnote2 = Vključuje tudi otočje Svalbard in otok Jan Mayen. |footnote3 = Odstotek je naveden za celino in vključuje tudi ledenike.<ref>[http://www.ssb.no/areal/] {{ikona en}}</ref> |footnote4 = Dodeljeni sta tudi domeni [[.sj]] za Svalbard in Jan Mayen ter [[.bv]] za [[Bouvetov otok]]. }} '''Norveška''' [norvéška]<ref>{{Navedi splet|title=Norveška – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/norveska-norveski/|accessdate=2023-05-01|language=sl-SI}}</ref> (uradno '''Kraljevina Norveška''') je [[država]] in [[ustavna monarhija]] v [[Severna Evropa|Severni Evropi]], ki zaseda zahodni del [[Skandinavski polotok|Skandinavskega polotoka]]. Meji na [[Švedska|Švedsko]], [[Finska|Finsko]] in [[Rusija|Rusijo]]. Spada med večje evropske države, saj meri 385.000 km<sup>2</sup>, po prebivalstvu pa s 5 in pol milijoni med manjše. Deželo odlikuje razčlenjena obala ob [[Atlantski ocean|Severnem Atlantskem oceanu]] s številnimi [[fjord]]i. Največji fjord je [[Sognefjord]] dolg je 205 km in širok do 5 km. Vpisan je tudi na seznam naravne dediščine Unesca. Kraljevina Norveška vključuje tudi [[Arktika|arktična]] otoška ozemlja [[Svalbard]] in [[Jan Mayen]]. Norveška [[suverenost]] nad Svalbardom temelji na [[Spitsberška pogodba|Spitsberški pogodbi]]. Zunanji odvisnosti sta tudi [[Bouvetov otok]] v južnem [[Atlantski ocean|Atlantiku]] ter [[Otok Petra I.]] in [[Zemlja kraljice Maud]] na [[Antarktika|Antarktiki]], ki pa niso del kraljevine. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Norveška gospodarsko hitro razvijala. Danes je med najbogatejšimi državami sveta in ima v polni meri razvit [[socialno varstvo|sistem socialnega varstva]]. Njen gospodarski napredek deloma temelji na izkoriščanju priobalnih zalog [[Nafta|nafte]] in [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]]. Po [[indeks človekovega razvoja|indeksu človekovega razvoja]] je bila Norveška od leta 2001 do 2006 prva med državami,{{Cn|datum=marec 2023}} po [[svetovni indeks miru|svetovnem indeksu miru]] pa je najmiroljubnejša na svetu.<ref>http://news.bbc.co.uk/1/hi/in_depth/6704767.stm {{ikona en}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Gokstad Ship Side View.JPG|thumb|left|250px|Vikinška ladja iz Gokstada]] {{glavni|Zgodovina Norveške}} Številni kamniti spomeniki dokazujejo, da je bila Norveška naseljena že v mlajši [[kamena doba|kameni dobi]], okrog leta 3000 pr. n. št. Iz [[bronasta doba|bronaste dobe]], ko so se na obalah in v dolinah te dežele naselili [[Germani]], so risbe na skalah blizu [[Trondheim]]a. Naselja, katerih imena se končujejo na ''-vik'' ali ''-heim'' pričajo o nekdanjih majhnih kraljestvih, ki jih je leta 872 prvikrat združil v državo [[Harald Lepolasi]] (ok. 850 – ok. 932), vendar je ta kmalu spet razpadla na posamezne dele. [[Vikingi]] so bili od 9. do l0. stoletja osvajalci, ki so se jih bali v [[Severno morje|Severnem morju]]. Njihove ladje so priplule do [[Anglija|Anglije]], [[Islandija|Islandije]], [[Grenlandija|Grenlandije]] in celo do obal [[Severna Amerika|Severne Amerike]]. A gospodarji morja niso dolgo ostali gospodarji v lastni deželi. V 11. in 12. stoletju se je [[Danci|Dancem]] večkrat posrečilo zasesti Norveško in s tem utirati pot [[Krščanstvo|krščanstvu]]. V ta namen je bila ustanovljena [[trondheimska nadškofija]] s čimer se je začela graditev lesenih [[Cerkev (zgradba)|cerkva]]. Te lesene cerkve so še danes simbol Norveške. Danska kraljica [[Margareta I. Danska|Margareta I.]], vdova norveškega kralja čigar oče je bil švedski kralj, je Norveško, [[Danska|Dansko]] in [[Švedska|Švedsko]] leta 1397 pogodbeno združila v [[Kalmarska zveza|Kalmarsko zvezo]]. Zveza je leta 1523 zaradi izstopa Švedske sicer razpadla, toda danski kralji so še naprej ostali tudi norveški kralji, Norveška pa se je tako za več stoletij spremenila v dansko [[Provinca|provinco]]. Danci so vpeljali [[reformacija|reformacijo]] povezali so vladarske posle, [[danščina]] je postala šolski in [[uradni jezik]], [[srebro]] in [[baker]] iz norveškega gorovja pa sta polnila dansko blagajno. Ko je bila Danska premagana v [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]], je Norveško leta 1814, kot zmagovalka, prevzela [[Švedska]]. Pri menjavi vladarjev so Norvežani zahtevali samostojnost, te niso dobili, dobili pa so liberalno ustavo v zameno pa je morala Norveška priznati unijo z Švedsko. [[Slika:Kong Haakon ankommer Norge 1905.jpg|thumb|left|250px|Prihod novega norveškega kralja, Haakona VII., v Oslo, 1905.]] Sredi 19. stoletja se je na Norveškem močno okrepila narodna zavest, ki je prišla še posebno do izraza v jezikovnem sporu. Dežela je postala neodvisna leta 1905 in Norvežani so se na plebiscitu odločili za ohranitev [[Monarhija|monarhije]]. Za svojega norveškega kralja okronali danskega princa kot [[Haakon IV. Norveški|Haakona IV.]] Samostojna Norveška se je spomnila svoje pomorske tradicije in je z razvojem trgovskega ladjevja doživela med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], v kateri je ostala politično [[Nevtralnost|nevtralna]], občuten gospodarski napredek. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Norveško napadla in zasedla [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] ter poskušala z njenega dolgega obalnega boka zavračati [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] napade na celino. [[Kralj]] in [[vlada]] sta odšla v izgnanstvo. Danes je Norveška kot svobodna država članica vseh pomembnih zahodnih zvez, kot sta [[NATO]] in [[EFTA]], vstop v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] pa so na plebiscitu zavrnili zaradi [[Ribolov|ribolovnih]] pogojev. Svobodno in širšo ponovitev je doživela celo zgodovinska [[Kalmarska unija|Kalmarska zveza]] in sicer v [[Nordijski svet|Nordijskem svetu]], v katerega so se leta 1951 včlanile Norveška, [[Danska]] in [[Švedska]], pozneje pa tudi [[Finska]]. ===Norveški prispevek k evropski kulturi === Norveška kultura je zavezana evropski tradiciji in je vanjo tudi odločilno prispevala. O [[Krščanstvo|krščanstvu]] pričajo na primer samosvoje lesene [[Cerkev (zgradba)|cerkve]] in biser nordijske gotike, [[stolnica v Trondheimu]]. »Ledenomorska stolnica« v [[Tromsø]]ju, mestna hiša v [[Oslo|Oslu]] in v [[Art nouveau|jugendstil]]u zgrajeno mesto [[Ålesund]] kažejo na tokove evropske moderne v [[norveška arhitektura|norveški arhitekturi]]. V [[norveško slikarstvo|slikarstvu]] in [[Književnost|književnosti]] so dali tej moderni odločilne spodbude prav Norvežani. [[Edvard Munch]] spada med predhodnike [[ekspresionizem|ekspresionizma]], [[Dramatika|drame]] [[Henrik Ibsen|Henrika Ibsena]] so postale zgled sodobnega [[Gledališče|gledališča]], a tudi najbolj posebni norveški glasovi niso ostali na provincialni ravni, temveč so dosegli svetovno slavo. O tišini in turobnosti obmorske dežele, a tudi o razdvojenosti njenih ljudi med resnobo in arhaično veselje pripovedujejo [[glasba|glasbena]] dela [[Edvard Grieg|Edvarda Griega]] in [[roman]]i [[Knut Hamsun|Knuta Hamsuna]]. == Geografske značilnosti == [[Slika:Gaulosen og Øysand.jpg|thumb|right|Norveško nižavje]] [[Slika:Reine Lofoten 2009.JPG|thumb|right|Za Norveško so značilni številni fjordi iz katerih se dvigujejo visoke gore.]] {{glavni|Geografija Norveške|Geologija Norveške}} Norveška se razteza od rta [[Lindesnes]] na jugu do več kot 1.700 kilometrov zračne črte oddaljenega [[Severni rt|Nordkappa]] na [[Sever|severu]] in od tam še nadaljnjih 250 kilometrov proti vzhodu. Izredno razčlenjena [[obala]] obroblja [[Norveško morje]] in gorata notranjost je povprečno komaj kje širša od sto kilometrov, pri [[Narvik]]u samo šest, pri [[Oslo|Oslu]] pa vendarle 430 kilometrov. Obala meri v zračni črti 2.650 kilometrov, če pa ji prištejemo še [[fjord]]e, [[Zaliv|zalive]] in ob obali ležeče [[Otok|otoke]], teh je okoli 50.000, se podaljša kar za desetkrat in razkazuje igro narave posebne vrste. Površina države znaša 324.220&nbsp;km², od tega je 16.360&nbsp;km² voda in 307.860&nbsp;km² [[kopno|kopnega]]. Najvišja [[gora]] je [[Goldhøpingen]] z 2469 metri [[nadmorska višina|nadmorske višine]]. Norveška pokrajina je posledica [[Ledena doba|ledenih dob]], ki so zapustile razločne sledi od zahodne obale do [[Državna meja|državne meje]] s [[Švedska|Švedsko]]. Rodovitna tla so dar morja, ki je pustilo za seboj z [[Rudnina|rudninami]] bogate usedline. Ostri gorski grebeni so samo na [[Lofoti]]h. [[Fjord|Fjorde]], ki se globoko zarezujejo v strmo [[Skandinavsko gorovje]] in segajo marsikje več kot sto kilometrov v notranjost, so izbrusili [[Ledenik|ledeniki]], pozneje pa jih je zalilo morje. O debeli plasti celinskega ledu, ki je prekrivala kopno, pričajo samo še ostanki ledu na visokih [[Planota|planotah]]. [[Skandinavsko gorovje]], ki poteka v smeri sever-jug, se vleče čez Norveško po vsej dolžini in sega do 2.470 metrov visoko. Visoke [[Planota|planote]] nad drevesno mejo pa sestavljajo neskončni ''viddi'' in ''fielli'', po katerih se raztezajo [[Tajga|tajge]] in [[Tundra|tundre]] z [[mahovi]] in vresjem, ki jih prekinjajo [[Jezero|jezera]] in [[Močvirje|močvirja]]. Zaradi pokrajine so kraji v fjordih težko dostopni, do njih dostikrat pelje le ena pot. Deli obale so bili dolgo dosegljivi samo z ladjami in še danes so najbolj priljubljeno prevozno sredstvo [[Poštna ladja|poštne]] in [[Tovorna ladja|tovorne ladje]] na sloviti Hurtigovi ruti, ki se mimo [[Čer|čeri]] zvija skozi fjorde tako do najbolj odročnih [[Pristanišče|pristanišč]] kot do velikih mest. ===Podnebje === Južni in zahodni deli Norveške, ki so popolnoma izpostavljeni [[Atlantski ocean|atlantskim]] nevihtnim frontam, imajo več padavin in imajo milejše zime kot vzhodni in skrajni severni deli. Območja vzhodno od obalnih gora so v [[padavinska senca|padavinski senci]] in imajo manjše količine dežja in snega kot na zahodu. Nižine okoli Osla imajo najtoplejša poletja, a tudi hladno vreme in sneg pozimi. Najbolj sončno vreme je ob južni obali, včasih pa je lahko celo obala daleč na severu zelo sončna – najbolj sončen mesec s 430 sončnimi urami je bil zabeležen v [[Tromsø]]ju.<ref name=Norwegian-Meteorological-Institute>{{navedi splet|url=https://met.no/English/Climate_in_Norway/|title=Climate in Norway(English)|last=Met.no|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320232734/https://met.no/English/Climate_in_Norway/|archive-date=20 March 2017}}</ref><ref name=Book-Climate>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=az3qCAAAQBAJ&q=koppen+climate+norway&pg=PA5|title=Selected climatic data for a global set of standard stations for vegetation|isbn=978-9400980402|date=6 December 2012|last1=Muller|first1=M. J.}}</ref> Zaradi velike zemljepisne širine Norveške so v dnevni svetlobi velike sezonske razlike. Od konca maja do konca julija se sonce nikoli popolnoma ne spusti pod obzorje na območjih severno od arktičnega kroga (zato Norveško opisujejo kot »deželo polnočnega sonca«), preostali del države pa doživi do 20 ur dnevne svetlobe na dan. Nasprotno pa od konca novembra do konca januarja sonce nikoli ne vzide nad obzorjem na severu, preostali del države pa je dnevni dan zelo kratek. Obalno podnebje Norveške je izjemno blago v primerjavi z območji na podobnih zemljepisnih širinah drugod po svetu, saj [[Zalivski tok]] teče neposredno ob obali severnih območij atlantske obale in pozimi stalno segreva regijo. Temperaturne anomalije, ugotovljene na obalnih lokacijah, so izjemne, saj imajo južni [[Lofoti]] in Bø vse mesečne vrednosti nad lediščem (brez meteorološke zime), čeprav so severno od polarnega kroga. Najsevernejša obala Norveške bi bila tako pozimi pokrita z ledom, če ne bi bilo Zalivskega toka.<ref>{{navedi splet|url=http://ocp.ldeo.columbia.edu/res/div/ocp/gs/|title=The Gulf Stream Myth|website=ocp.ldeo.columbia.edu}}</ref> Vzhod države ima bolj celinsko podnebje, v gorskih verigah pa subarktično in tundro. Več padavin je tudi na območjih, ki so izpostavljena Atlantiku, zlasti na zahodnih pobočjih gorskih verig in bližnjih območjih, kot je [[Bergen]]. Doline vzhodno od gorskih verig so najbolj suhe; nekatere doline so v večini smeri zaščitene z gorami. Saltdal (81 m) v Nordlandu je najbolj suh kraj z 211 milimetri padavin letno (1991–2020). Na južnem Norveškem Skjåk v Innlandetu dobi 295 milimetrov padavin. Finnmarksvidda in nekatere notranje doline Troms prejmejo okoli 400 milimetrov letno, visoki Arktik Longyearbyen pa 217 milimetrov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.yr.no/artikkel/norske-steder-blant-de-torreste-i-europa-1.13096592|title=Norske steder blant de tørreste i Europa (Places in Norway among the driest in Europe)|last=NRK|date=21 August 2016|publisher=[[NRK]]|access-date=26 August 2016}}</ref> Deli jugovzhodne Norveške, vključno z deli Mjøse, imajo vlažno celinsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppen]] ''Dfb''), medtem ko imajo južna in zahodna obala ter tudi obala severno do Bodø oceansko podnebje (''Cfb''), medtem ko ima zunanja obala severneje skoraj do Severnega rta subpolarno oceansko podnebje (''Cfc''). Bolj v notranjosti na jugu in v višjih nadmorskih višinah ter tudi v večjem delu severne Norveške prevladuje subarktično podnebje (''Dfc''). Majhen pas zemlje vzdolž obale vzhodno od Severnega rta (vključno z Vardøjem) je prej imel tundra/alpsko/polarno podnebje (''ET''), vendar je to večinoma izginilo s posodobljenimi podnebnimi normalnimi razmerami 1991–2020, zaradi česar je tudi subarktično. Velike dele Norveške pokrivajo gore in visoke planote, približno ena tretjina kopnega pa je nad gozdno mejo, zato je podnebje tundra/alpsko/polarno (ET). === Biotska raznovrstnost === {{glavni|Živalstvo in rastlinstvo Norveške}} [[File:Elk-telemark (cropped).jpg|thumb|Imenovan ''elg'' v norveščini, je [[los]] narodna žival.]] Skupno število vrst vključuje 16.000 vrst žuželk (verjetno še 4000 vrst, ki jih je treba še opisati), 20.000 vrst alg, 1800 vrst lišajev, 1050 vrst mahov, 2800 vrst vaskularnih rastlin, do 7000 vrst gliv, 450 vrst ptic (250 vrst gnezdi na Norveškem), 90 vrst sesalcev, 45 sladkovodnih vrst rib, 150 slanovodnih vrst rib, 1000 vrst sladkovodnih nevretenčarjev in 3500 vrst slanovodnih nevretenčarjev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.regjeringen.no/nb/dep/md/dok/nou-er/2004/nou-2004-28/6.html?id=388879 |title=NOU 2004 |publisher=Regjeringen.no |access-date=30 May 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080511130011/http://www.regjeringen.no/nb/dep/md/dok/NOU-er/2004/NOU-2004-28/6.html?id=388879 |archive-date=11 May 2008}}</ref> Znanost je opisala približno 40.000 teh vrst. Rdeči seznam leta 2010 obsega 4599 vrst.<ref name=red>[https://web.archive.org/web/20130527150736/http://www.artsdatabanken.no/Article.aspx?m=207&amid=8737 Norwegian Red List 2010]. Artsdatabanken.no</ref> Norveška vsebuje pet kopenskih [[ekoregija|ekoregij]]: sarmatske mešane gozdove, skandinavske obalne gozdove iglavcev, skandinavsko in rusko tajgo, tundro polotoka Kola ter skandinavske gorske brezove gozdove in travišča. Sedemnajst vrst je navedenih predvsem zato, ker so ogrožene v svetovnem merilu, kot na primer [[evropski bober]], čeprav se populacija na Norveškem ne šteje za ogroženo. Število ogroženih in skoraj ogroženih vrst je 3682; vključuje 418 vrst gliv, od katerih so mnoge tesno povezane z majhnimi preostalimi območji starih gozdov,<ref>[http://wwf.panda.org/who_we_are/wwf_offices/norway/news/?6911/norways-forest-heritage-under-threat "WWF – Norway's forest heritage under threat"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151018113754/http://wwf.panda.org/who_we_are/wwf_offices/norway/news/?6911%2FNorways-forest-heritage-under-threat |date=18 October 2015 }}. panda.org. 15 April 2003</ref> 36 vrst ptic in 16 vrst sesalcev. Leta 2010 je bilo 2398 vrst uvrščenih na seznam ogroženih ali ranljivih; od tega jih je bilo 1250 navedenih kot ranljivih (''VU''), 871 kot ogroženih (''EN'') in 276 vrst kot kritično ogroženih (''CR''), med katerimi so bili sivi [[volk]], [[polarna lisica]] (zdrava populacija na Svalbardu) in [[pisana žaba]]. Največji plenilec v norveških vodah je [[kit glavač]], največja riba pa [[morski pes orjak]] (''Cetorhinus maximus''). Največji plenilec na kopnem je [[severni medved]], medtem ko je [[rjavi medved]] največji plenilec na norveški celini. Največja kopenska žival na celini je [[los]]. Los na Norveškem je znan po svoji velikosti in moči in se pogosto imenuje ''skogens konge'', »kralj gozda«. === Narodni parki === {{glavni|Narodni parki Norveške}} Norveška ima 47 narodnih parkov, od tega 40 na celini in 7 na Svalbardu. Narodni parki na Norveškem so strožji kot v mnogih drugih državah in skoraj vsa motorna vozila so prepovedana. Velja pravica do pohajkovanja, zato so pohodništvo, smučanje in kampiranje po celotnem parku dovoljeni, ob upoštevanju narave. Ceste, nastanitve in centri narodnih parkov so zunaj narodnih parkov. Parki so pod upravljanjem Norveške agencije za okolje in lokalnega okrožnega guvernerja.<ref name=info>{{navedi splet |url=http://english.dirnat.no/multimedia/48381/Kart-og-informasjon-eng.pdf |title=Maps and information |publisher=Norwegian Directorate for Nature Management |access-date=21 August 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110926234128/http://english.dirnat.no/multimedia/48381/Kart-og-informasjon-eng.pdf |archive-date=26 September 2011 }}</ref> == Demografija == Norveška je leta 2003 štela 4.546.123 prebivalcev, 2021 pa že 5,4 milijona. Rast prebivalstva je 0,46 %. Za razliko od [[Švedska|Švedske]] in [[Finska|Finske]], ima Norveška pozitiven [[naravni prirastek]]. [[Povprečna pričakovana starost]] je 79,09 let, za [[moški|moške]] 76,15 let in za [[ženska|ženske]] 82,22 let. Poleg [[Norvežani|Norvežanov]] v državi avtohtono prebivajo še [[Laponci]], ki jih je okoli 20.000. Večina prebivalcev (86 %) se prišteva med [[evangeličanstvo|evangeličane]], med ostale, [[protestantizem|protestante]] in [[katolištvo|katolike]] pa 3 % prebivalcev. Imajo tudi 100 % [[pismenost]]. Uradni jezik je [[norveščina|norveški]], obstajajo pa tudi [[laponščina|laponsko]] in [[finščina|finsko]] govoreče manjšine. V [[Finnmark]]i namreč živi, statistično gledano, na vsakem kvadratnem kilometru samo po en človek, medtem ko si enako površino deli v južni Norveški osemdeset ljudi. Na obali in v mestih živi kar 80 odstotkov prebivalstva, praznjenje notranjosti pa postaja problem. Ne glede na to ostajajo ljudje povezani s podeželskim življenjem in odhajajo ob koncu tedna in v počitnicah v enkratno naravo. Na Norveškem je tudi dovolj prostora za manjšine. Okrog 20.000 [[Laponci|Laponcev]] živi še danes, posebno v Finnmarki, po starem se preživljajo z ribolovom in vzrejo severnih jelenov, imajo značilne običaje, oblačijo pa se v slikovite noše. Norveški jezik ima dve uradni obliki: ''nynorsk'', nekoč imenovan landsmal izhaja iz stare norveščine in podeželskih narečij, ''bokmal'', za katerega se ogreva večina prebivalstva, je danskemu jeziku soroden knjižni jezik. == Gospodarstvo == [[Slika:StatfjordA(Jarvin1982).jpg|thumb|right|Od leta 1970 norveško gospodarstvo večinoma poganjata nafta in zemeljski plin.]] [[Slika:Ewf 7092 noorwegen 2007.jpg|thumb|right|Norveška je znana tudi po ribištvu, je ena izmed držav, ki izvozi največ polenovk.]] Nekoč se je na Norveškem vse vrtelo okrog vode, danes se vse vrti okrog [[nafta|nafte]]. Nekoč Norvežani niso živeli slabo od svojih tradicionalnih gospodarskih panog, danes živijo dobro z visokimi plačami in pretiranimi cenami pregrete konjunkture. Zemljepisne značilnosti so za gospodarski razvoj Norveške bolj slabe, lega na severnem obrobju in brezpotja na kopnem z velikimi razdaljami, slabo rodovitne pokrajine, zato pa veliko obale in vode. Toda Norvežani so znali pomanjkljivosti že zgodaj spremeniti v prednosti. Njihova glavna zaposlitev je postala pomorstvo, kamor štejemo osvajalska potovanja vikinških ladij, trgovska potovanja v okviru Hanse, roparske vožnje ribiške industrije do današnje nevarnosti prevelikega izlova in sodobno plovbo zaradi izvoza, katere donosnost vse bolj ogroža prevoz na ladjah iz držav v razvoju, saj so njihove storitve cenejše kot norveške. Norveška je pač dežela visokih plač in cen. Norveška pa ne spada med največje na svetu samo kot ribiška in pomorska država. Zaradi morja in kopenskih voda, gorskih slapov in zajezitvenih jezer na nenaseljenih planotah, zaradi vsega velikanskega potenciala vodne energije je Norveška postala vodilna proizvajalka naravi prijaznega električnega toka. Na prebivalca pride več kot 18.000 kilovatnih ur električne energije, presežke izvažajo v sosednje države, še vedno pa ostane dovolj energije za oskrbo drugače zasnovanega norveškega gospodarstva, V bližini hidroelektrarn deluje industrija, ki porabi izredno veliko energije, in druge dežele bi njene potrebe težko pokrivale brez toplotnih in jedrskih elektrarn. Tako proizvajajo na Norveškem: aluminij, magnezij in umetna gnojila z naravi prijaznim električnim tokom, pri čemer pa je nastala nova težava, smog, v hladnem podnebju fjordov se odpadni plini te industrije ne razpršujejo dovolj. Pomorstvo in proizvodnja energije na svetovni ravni sta zagotovila norveškemu ladjedelništvu in tehnologiji elektrarn mednarodno veljavo. Od tako zbranega znanja imata korist tudi strojegradnja, ki dela za domačo lesno, tekstilno in živilsko industrijo, in zadnja leta vedno bolj uveljavljanje sodobne visoke tehnologije kot nove gospodarske panoge. Morje in vodno bogastvo kot jedro prepletene gospodarske zasnove bosta najbrž odrinila v ozadje kmetijstvo. Za kmetijstvo so tako ali tako uporabni samo trije odstotki nerodovitnih tal in samo del tega tudi za poljedelstvo. Tradicionalno majhne kmetije so le s težavo še donosne in silijo kmete k dodatnim dejavnostim. Tudi ti so se usmerili k bolj posebnim naravnim bogastvom dežele. Velikanski gozdovi že stoletja oskrbujejo pomembno lesno industrijo, strogi ekološki predpisi in pogozdovanje pa zagotavljajo dovolj lesa tudi za prihodnost. Deloma izlovljeno morje daje mimo negotovega visokomorskega ribolova možnosti za sodobno akvakulturo, gojenje boljših vrst rib spada med najbolj donosne norveške gospodarske veje. Tako na morju kot na kopnem je v središču norveškega gospodarstva zmožnost, da s specializacijo spreminjajo pomanjkanje v korist. Norveška si je samo na tak način pridobila precejšnjo blaginjo, tako nastala industrija pa je vtisnila pečat vsej družbi, ki jo sestavljajo ribiči in kapitani trgovske mornarice, ladjarji in trgovci v izvoznih podjetjih, gozdarski in vodnogospodarski strokovnjaki, dokaj številna vodilna plast, za njimi pa širok srednji sloj in revnejši kmetje. Norveška od leta 1976 spada med države, ki izvažajo nafto in zemeljski plin. Ti surovini sta danes najvažnejše izvozno blago od kmetijskega uvoza odvisne dežele. Norveški sta prinesla precejšnjo gospodarsko rast. Toda padec naftnih cen sredi osemdesetih let je povzročil hudo gospodarsko krizo. Težavno črpanje tekočega zlata iz viharnega [[Severno morje|Severnega morja]] je dalo v obliki vrtalnih ploščadi pri Ekofisku in Friggu tehnične čudeže, ki pa so postali predragi. Padec naftnih cen je razgalil tudi slabost prej obstoječe industrije, na tradicionalnih temeljih delujoče gospodarstvo se je zapodilo v nafto in živelo nad svojimi zmožnostmi. A Norvežani so se iz vsega nekaj naučili. Zdaj jim pomeni nafta pri normalnih svetovnih cenah pomembno oporo blaginji, toda dobiček vlagajo tudi v preoblikovanje tradicionalnih industrijskih vej. Nosilka tega preobrata je nova generacija Norvežanov, kajti naftni čudež je poleg industrijske strukture spremenil tudi družbeno. Država je zelo odvisna od črpanja nafte, saj so leta 1999 naftni derivati predstavljali 35 % vsega izvoza. Več nafte izvozita samo še [[Saudova Arabija]] in [[Rusija]]. Imajo velik BDP na prebivalca: 33.000 USD. V storitvenem sektorju je bilo leta 1995 zaposlenega 74 % aktivnega prebivalstva, v industriji 22 % in v gozdarstvu, kmetijstvu in ribolovu 4 %. Njihovo industrijo predstavljajo predvsem naftna, prehrambenopredelovalna, ladjedelniška, kemična, ribiška in tekstilna industrija. Izvažajo nafto in njene derivate, stroje, kovine, kemikalije, ladje in ribe, uvažajo pa predvsem [[hrana|hrano]]. == Politika == <!--[[Slika:President Medvedev with King Harald V of Norway big225593 (crop).jpg|thumb|200px|right|Norveški kralj Harald V.]] -->Osrednjo vlogo, čeprav le reprezentativno, pri vodenju države ima kralj. Priljubljenost monarhije in to, da je vključena v demokratično ustavo kot konstitucionalna dedna monarhija, ima korenine v zgodovini in izročilu. Že majhne germanske države so imele za kralja njegovega »jarleja« (kraljevega namestnika), vikinška skupščina thing pa je imela že preddemokratične poteze, čeprav so se tam pogosto sporekli gorkeje kot v današnjem norveškem parlamentu Stortingu. Norveški kralji so bili vedno simbol narodnostne in kulturne samostojnosti dežele, ki je postala avtonomna šele leta 1905. Ko je kralj Haakon Vll. moral med drugo svetovno vojno skupaj z vlado zbežati v pregnanstvo v [[London]], mu je bila dodeljena vloga povezovalne osebnosti norveškega odporniškega gibanja. Pa tudi njegov sin kralj Olav V., ki so ga spoštovali zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju, je bil v najboljšem pomenu besede ljudski kralj. Ta olimpijski zmagovalec v jadranju je leta 1928 zastopal Norveško enako dobro kot pozneje v diplomatski vlogi. Ko je leta 1957 prevzel dediščino svojega očeta, zaradi svoje prisrčnosti in skromnosti pa je postal v svoji deželi vzor pokončnega človeka z visoko moralo. To populistično tradicijo je nadaljeval njegov sin, kralj Harald. Norveška je [[ustavna monarhija]] s [[parlament]]arnim sistemom vladanja. Kraljeva hiša je veja plemenite družine [[Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]], izvirno iz [[Nemčija|nemškega]] [[Schleswig-Holstein]]a. Kralj opravlja pretežno [[ceremonija|ceremonialne]] funkcije, a ima na svoje državljane vpliv kot [[simbol]] [[narodna enotnost|narodne enotnosti]]. V [[zunanja politika|zunanji politiki]] si Norveški prizadeva za dobre odnose s sosednjo [[Evropska unija|Evropsko unijo]], a po dveh neuspelih [[referendum]]ih o vstopu (1972 in 1994) ostaja vključena le v [[Evropska zveza za prosto trgovino|EFTO]]. Kljub temu je vključena v [[Schengenski sporazum]]. Država je tudi članica [[Nordijski svet|Nordijskega sveta]], [[Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj|OECD]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]], [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in drugih mednarodnih organizacij. [[Obrambna politika]] Norveške se močno naslanja na dobre odnose z [[Združene države Amerike|ZDA]]. Država je ustanovna članica zveze [[NATO]] in je ob [[invazija na Irak 2003|invaziji leta 2003]] kot del [[koalicije voljnih]] poslala v [[Irak]] svoje vojake. Od leta 1992 je tudi pridružena članica [[Zahodnoevropska unija|Zahodnoevropske unije]]. == Upravna delitev == [[File:Fylkesinndeling2024 original.webp|thumb|250px|Administrativne regije 2024<ref name="fylker" />]] Norveška je po reorganizaciji leta 2024 pravno razdeljena na 15 [[administrativne regije Norveške|administrativnih regij]] (''fylker,'' edninsko ''fylke'')<ref name="fylker">{{navedi splet|url=https://www.regjeringen.no/no/tema/kommuner-og-regioner/kommunestruktur/fylkesinndelingen-fra-2024/id2922222/|title=Fylkesinndelingen fra 2024 |publisher=Regjeringen|date=2022-07-05|accessdate=2024-03-01|language=no}}</ref>, te pa nadalje na 357 [[občine Norveške|občin]], imenovanih ''kommuner'' (edninsko ''kommune''). Svalbard in Jan Mayen pripadata Norveški, vendar nista dodeljena nobeni regiji. Norveške pokrajine so razvrščene v pet delov države (''landsdeler''), ki poleg Svalbarda in Jan Mayena predstavljajo najvišjo raven administrativne delitve po standardu NUTS 2. {| class="wikitable sortable" !Nr !Administrativne regije 2024<ref name="fylker" /> !Glavno mesto |- | align=left|3||[[File:Oslo_komm.svg| 28x28px]] [[Oslo]]||[[Oslo]] |- | align=left|11||[[File:Rogaland_våpen.svg| 28x28px]] [[Rogaland]]||[[Stavanger]] |- | align=left|15||[[File:Møre_og_Romsdal_våpen.svg| 27x27px]] [[Møre og Romsdal]]||[[Molde]] |- | align=left|18||[[File:Nordland_våpen.svg| 28x28px]] [[Nordland]]||[[Bodø]] |- | align=left|31||[[File:Østfold_våpen.svg| 28x28px]] [[Østfold]]||[[Sarpsborg]] |- | align=left|32||[[File:Akershus_våpen.svg| 28x28px]] [[Akershus]]||[[Oslo]] |- | align=left|33||[[File:Buskerud_våpen.svg| 28x28px]] [[Buskerud]]||[[Drammen]] |- | align=left|34||[[File:Innlandet_våpen.svg| 28x28px]] [[Innlandet]]||[[Hamar]] |- | align=left|39||[[File:Vestfold våpen.svg| 28x28px]] [[Vestfold]]||[[Tønsberg]] |- | align=left|40||[[File:Telemark våpen.svg| 28x28px]] [[Telemark]]||[[Skien]] |- | align=left|42||[[File:Agder_våpen.svg| 28x28px]] [[Agder]]||[[Kristiansand]] |- | align=left|46||[[File:Vestland_våpen.svg| 28x28px]] [[Vestland]]||[[Bergen]] |- | align=left|50||[[File:Trøndelag våpen.svg| tlo|28x28px]] [[Trøndelag]]||[[Steinkjer]] |- | align=left|55||[[File:Troms våpen.svg| 28x28px]] [[Troms]]||[[Tromsø]] |- | align=left|56||[[File:Finnmark våpen.svg| 28x28px]] [[Finnmark]]||[[Vadsø]] |}{{clear|left}} === Norveške čezmorske odvisnosti === {{glavni|Norveške čezmorske odvisnosti}} [[File:Norway (+overseas), administrative divisions - english.svg|center|thumb|upright=2.5|Norveška in njene čezmorske upravne enote]] Obstajajo tri antarktične in subantarktične odvisnosti: Bouvetov otok, otok Petra I. in Dežela kraljice Maud. Na večini zemljevidov je med Deželo kraljice Maud in južnim tečajem do 12. junija 2015 obstajalo nezavzeto območje, ko je Norveška uradno priključila to območje.<ref>{{navedi novice|last1=Rapp|first1=Ole Magnus|title=Norge utvider Dronning Maud Land helt frem til Sydpolen|journal=Aftenposten|url=http://www.aftenposten.no/nyheter/iriks/Norge-utvider-Dronning-Maud-Land-helt-frem-til-Sydpolen-8168779.html|access-date=22 September 2015|date=21 September 2015|location=Oslo, Norway|language=no|quote=…formålet med anneksjonen var å legge under seg det landet som til nå ligger herreløst og som ingen andre enn nordmenn har kartlagt og gransket. Norske myndigheter har derfor ikke motsatt seg at noen tolker det norske kravet slik at det går helt opp til og inkluderer polpunktet.}}</ref> == Norveška mesta == [[Slika:Oslo Royal Palace left.jpg|thumb|right|200px|Kraljeva palača v Oslu]] [[Slika:BergenComposite.jpg|thumb|right|200px|Bergen]] [[Slika:Overview of Trondheim 2008 03.jpg|thumb|right|200px|Trondheim]] Zaradi izredno gorate pokrajine živi večina Norvežanov na samo petnajst kilometrov širokem prehodnem območju od morja k celini. Norveška mesta so se razvila tam, kjer so razmere primerne za ribolov in trgovino, in so v glavnem majhna, niti prgišče jih nima več kot sto tisoč prebivalcev, Življenje in podoba velikih mest se spreminjata, odkar pred norveško obalo črpajo nafto, naftni boom pušča za seboj bolj ali manj opazno sled. === Oslo === {{glavni|Oslo}} Christiania je bila ustanovljena okrog leta 1000, od leta 1814 je bila glavno mesto, leta 1924 pa so jo preimenovali v Oslo. Danes šteje približno 450.000 prebivalcev. Mesto so že od nekdaj slavili zaradi čudovite lege ob fjordu, prozornega zraka in najboljše pitne vode v Evropi. Svetovno znano je smučarsko središče Holmenkollen v bližini mesta, v gozdove, parke, do jezer in kopališč se je mogoče sprehoditi. Iz norveškega srednjega veka pozdravljajo razstavljene vikinške ladje in trdnjava Äkerhus. Za Oslo je bilo do nedavnega težko reči, da je sodobna metropola. Udobno mesto, katerega podobo obvladujejo mogočen, a precej preprost kraljevi grad, opečnati kompleks mestne hiše z obema nezamenljivima stolpoma in zgradba parlamenta, ki združuje nordijske, italijanske in celo mavrske sloge. V obdobju naftnega razcveta se je Oslo opazno spremenil. Naglica se je povečala, kulturna ponudba je postala bolj mednarodna, ceste so kljub velikopotezni graditvi mreže primestnih in glavnih prometnic velikokrat zamašene. Mestna podoba dobiva nove poteze, deloma zaradi obnavljanja starega jedra, deloma zaradi neprijaznih novogradenj kapitalsko močnih družb. Število kavarn in restavracij narašča in Norvežani odkrivajo zadovoljstvo ob haut cuísine (visoki kuhinji). Oslo ni več prav udobno počasen, temveč je postal svetovna metropola Še vedno pa je mesto, ki ga odlikuje kakovostno življenje. Stavanger - središče naftne industrije Srednjeveška stolnica v središču mesta spominja na to, daje bil Stavanger od 12. do 17. stoletja sedež deželnega škofa, majhen stari del mesta z ljubko pobarvanimi lesenimi hišami pa razkazuje izročilo ribiškega in pristaniškega mesta, ki je imelo v 18. stoletju lastno trgovsko ladjevje. Toda nafta, ki jo črpajo kakih tristo kilometrov pred obalo, je Stavanger postavila na glavo. industrija se je povsem prilagodila črpalni tehnologiji, pogled se ti zaustavi na steklenih in jeklenih palačah naftnih koncernov, vrtalne ploščadi, pripravljene, da jih bodo odvlekli na morje. === Bergen === {{glavni|Bergen}} Bergen, ki so ga ustanovili leta 1070 v čudovitem fjordu in je bil do leta 1300 norveško glavno mesto, je danes drugo največje mesto v deželi. Zgodovinska privlačnost starega hanzeatskega mesta se nepretrgano ohranja v pristaniški četrti Bryggen. Slikovito prepletene lesene hiše, pisarne in skladiščne barake nekdanjih hanzeatskih trgovcev, ki so prevažali sol in polenovke za menjavo med Bergnom in [[Hamburg]]om, je [[UNESCO]] zapisal v seznam svetovne kulturne dediščine. Toda niti Bryggen niti tri srednjeveške cerkve, niti trdnjava Bergenhus in stara mestna hiša, niti tihi dom skladatelja Edvarda Griega niti tradicionalni rožni in ribji trg s svojo kljubovalno mediteransko barvitostjo v večno deževnem Bergnu ne morejo prikriti, da se je mesto zaradi naftnega vzpona spremenilo. V središču poganjajo iz tal nebotičniki koncernov, na obrobju in na lepem nabrežju fjorda vsepovsod gradijo. Vzporedno z novo industrijo, ki je povezana z nafto, nastajajo nove stanovanjske četrti, v okoliške hribe se zarezujejo nove ceste in čez fjord se pnejo novi mostovi. Pravi Bergen postaja vse bolj muzej. === Trondheim === {{glavni|Trondheim}} Trondheim je bil ustanovljen leta 997 in je bil še v 13. stoletju kraljeva rezidenca. Danes je najprijaznejše in tretje največje norveško mesto. Tukaj se v upravnem in trgovskem središču, zadnjem velikem mestu, ki odpira vrata proti severu, izgublja vonj po nafti. Ritem v preglednem mestnem središču je umirjen, stara skladišča ob reki Nidelv in ceste, ki jih obrobljajo čedne lesene, v tradicionalnem slogu grajene hiše, hitro odrinejo v pozabo t. i. naftni vek. Sicer ima tudi Trondheim svojo industrijo in pomembno tehniško visoko šolo, toda na obličju prijaznega mesta skorajda ni sodobnih megalomanskih objektov. Pogled z baročne trdnjave Kristiansten zajame meniški otok z njegovim srednjeveškim samostanom in mestnim jedrom, kjer stoji Stiftsgarden, največja evropska lesena palača. Nekdanjo kraljevo rezidenco so postavili leta 1770, okrasto pobarvana učinkuje bolj prijazno kot kljubovalno, zaradi česar kralj še danes rad prebiva v njej med svojimi obiski v Trondheimu. Nedaleč od rezidence je kraj, kjer kronajo norveške kralje, to je Nidarosova stolnica, ki so jo začeli graditi v romanskem slogu in jo dokončali v gotskem. S svojo ganljivo preprostostjo spada med najlepše evropske cerkve in najpomembnejše norveške srednjeveške stavbne spomenike. === Večja mesta na Norveškem === {{Largest cities | name = Večja mesta na Norveškem | country = Norveška | stat_ref = V skladu s [https://www.ssb.no/en/befolkning/statistikker/beftett/aar Statistics Dec. 2018] | list_by_pop = List of towns and cities in Norway | div_name = Okrožje | div_link = Okrožja Norveške{{!}}Okrožje | name_link = Seznam mest na Norveškem |city_1 = Oslo |div_1 = Oslo |pop_1 = 1.000.467 |img_1 = Oslo from Ekeberg 2015-04 --7.JPG |city_2 = Bergen |div_2 = Vestland |pop_2 = 255.464 |img_2 = 08-08-01 Fløyen utsikt.jpg |city_3 = Stavanger |div_3 = Rogaland |pop_3 = 222.697 |img_3 = Stavanger sett fra fly.jpg |city_4 = Trondheim |div_4 = Trøndelag |pop_4 = 183.378 |img_4 = Overview of Trondheim 2008 03.jpg |city_5 = Drammen{{!}}Drammen |div_5 = Viken (okrožje){{!}}Viken |pop_5 = 117.510 |city_6 = Fredrikstad/Sarpsborg |div_6 = Viken (county){{!}}Viken |pop_6 = 111.267 |city_7 = Porsgrunn/Skien |div_7 = Vestfold og Telemark |pop_7 = 92.753 |city_8 = Kristiansand{{!}}Kristiansand |div_8 = Agder |pop_8 = 61.536 |city_9 = Ålesund{{!}}Ålesund |div_9 = Møre og Romsdal |pop_9 = 52.163 |city_10 = Tønsberg{{!}}Tønsberg |div_10 = Vestfold og Telemark |pop_10 = 51.571 |city_11 = Moss, Norveška{{!}}Moss |div_11 = Viken (county){{!}}Viken |pop_11 = 46.618 |city_12 = Haugesund{{!}}Haugesund |div_12 = Rogaland |pop_12 = 44.830 |city_13 = Sandefjord{{!}}Sandefjord |div_13 = Vestfold og Telemark |pop_13 = 43.595 |city_14 = Arendal{{!}}Arendal |div_14 = Agder |pop_14 = 43.084 |city_15 = Bodø{{!}}Bodø |div_15 = Nordland |pop_15 = 40.705 |city_16 = Tromsø{{!}}Tromsø |div_16 = Troms og Finnmark |pop_16 = 38.980 |city_17 = Hamar{{!}}Hamar |div_17 = Innlandet |pop_17 = 27.324 |city_18 = Halden |div_18 = Viken (county){{!}}Viken |pop_18 = 25.300 |city_19 = Larvik{{!}}Larvik |div_19 = Vestfold og Telemark |pop_19 = 24.208 |city_20 = Askøy |div_20 = Vestland |pop_20 = 23.194 }}<noinclude> == Unescova dediščina na Norveškem == {{glavni|Unescova dediščina na Norveškem}} Kraljevina Norveška je Unescovo konvencijo o svetovni dediščini sprejela 12. maja 1977, zaradi česar so njena zgodovinska mesta upravičena do vključitve na seznam. Od leta 2017 je na Norveškem osem območij svetovne dediščine, vključno s sedmimi kulturnimi in enim naravnim območjem. Obstaja eno transnacionalno območje, [[Struvejev geodetski lok]], ki si ga deli z devetimi drugimi državami.<ref name=Norway>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/no/ |title=Norway |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=14 July 2017 |archive-date=11 July 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170711002218/http://whc.unesco.org/en/statesparties/no |url-status=live }}</ref> Prvi dve norveški znamenitosti, Urnes Stave Church in Bryggen, sta bili vpisani na seznam na 3. zasedanju Odbora za svetovno dediščino, ki je potekalo v Kairu in Luksorju v Egiptu leta 1979.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/archive/repcom79.htm#58 |title=Report of the 3rd Session of the Committee |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=14 July 2017 |archive-date=23 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170823202538/http://whc.unesco.org/archive/repcom79.htm#58 |url-status=live }}</ref> Zadnji vpis, območje industrijske dediščine Rjukan–Notodden, je bil dodan na seznam leta 2015.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/decisions/6379 |title=Decision : 39 COM 8B.29 |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=14 July 2017 |archive-date=18 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170618065556/http://whc.unesco.org/en/decisions/6379/ |url-status=live }}</ref> Norveška poleg svojih območij svetovne dediščine ohranja tudi pet objektov na svojem poskusnem seznamu, od katerih so tri transnacionalne nominacije. Na seznamu so: * [[Urneška lesena cerkev]] (''Urnes Stave Church''): vpisana leta 1979; kriterij kulturno: i, ii, iii; stolpna cerkev v Urnesu je eden najstarejših in najvidnejših primerov te vrste lesenih cerkva. Zgrajena je bila v 12. in 13. stoletju in vključuje elemente vikinške tradicije iz prejšnje cerkve iz 11. stoletja. * [[Pristaniška četrt Bryggen]]: vpisana 1979; kriterij kulturno: iii; je serija poslovnih stavb hanzeatske dediščine, ki se vrstijo na vzhodni strani pristanišča Vågen v mestu [[Bergen]]. * [[Rudarsko mesto Røros z kolico]] (''Røros Mining Town and the Circumference''): vpisana 1980; kriterij kulturno: iii, iv; Røros je bil rudarsko mesto od leta 1644 do leta 1977, ko je rudarsko podjetje bankrotiralo. Mesto je v celoti zgrajeno iz lesa. Švedski vojaki so ga leta 1679 med skanijsko vojno popolnoma uničili, a so ga pozneje obnovili. * [[Skalne rezbarije v Alti]] (''Rock Art of Alta''); vpisana 1985; kriterij kulturno: iii; ta lokacija vsebuje 45 najdišč [[petroglif]]ov na petih območjih okoli fjorda Alta, daleč severno od arktičnega kroga. * [[Vegaøyan – otočje Vega]] (''Vegaøyan – The Vega Archipelago''); vpisana 2004; kriterij kulturno: v; Prebivalci otočja Vega so poleg ribičev in kmetov že vsaj od 9. stoletja nabirali gagji puh, perje gag. Kulturna krajina vključuje ribiške vasi, pomole, skladišča, kmetijsko pokrajino, svetilnike in svetilnike. * [[Struvejev geodetski lok]] (''Struve Geodetic Arc''); vpisana 2005; kriterij kulturno: ii, iii, vi; Struvejev geodetski lok je serija triangulacijskih točk, ki se raztezajo na razdalji 2820 kilometrov od [[Hammerfest]]a na Norveškem do [[Črno morje|Črnega morja]]. Svetovna dediščina vključuje 34 točk v desetih državah (od severa proti jugu: Norveška, Švedska, Finska, Rusija, Estonija, Latvija, Litva, Belorusija, Moldavija, Ukrajina), od katerih so štiri na Norveškem. * [[Zahodno norveški fjordi]] – [[Geirangerfjord]] in [[Nærøyfjord]] (''West Norwegian Fjords – Geirangerfjord and Nærøyfjord''); vpisana 2005; kriterij naravno: vii, viii; Fjorda sta med najdaljšimi in najglobljimi na svetu. So klasični primeri fjordov, potopljenih ledeniških dolin. * [[Območje industrijske dediščine Rjukan–Notodden]] (''Rjukan–Notodden Industrial Heritage Site''); vpisana 2015; kriterij kulturno: ii, iv; Industrijski kompleks v mestih Rjukan in Notodden je v začetku 20. stoletja ustanovilo podjetje Norsk Hydro. Zgodnje hidroelektrarne so zagotavljale energijo za industrijsko proizvodnjo umetnih gnojil iz dušika v zraku, nove svetovne industrije. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Commonscat|Norway|Norwegen}} * [http://www.norway.no/ Norway.no], Norway's official portal * [http://www.ssb.no/english/ Statistics Norway] * [http://www.environment.no/ State of the Environment Norway] * [http://www.environment.no/Topics/Norway/ State of the Environment Norway: About Norway] * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/420178/Norway Norway] entry at ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/norway.htm Norway] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160126102504/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/norway.htm |date=2016-01-26 }} from ''UCB Libraries GovPubs'' * [http://www.norway.info/ Norway.info], official foreign portal of the Norwegian Ministry of Foreign Affairs * [http://www.visitnorway.com/ VisitNorway.com], official travel guide to Norway. * [http://www.vifanord.de/index.php?id=1&L=1&rd=243343734 vifanord] – a digital library that provides scientific information on the Nordic and Baltic countries as well as the Baltic region as a whole. * [http://bird.dintur.no/ Birdwatching Norway] * [http://www.youtube.com/watch?v=M1h_wIvwhzI National Anthem of Norway] {{Nordijski svet}} {{Evropa}} {{NATO}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Norveška| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Skandinavija]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropsko združenje za prosto trgovino]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1905]] smwf7gw72gh7tjoc1ldss5l81bh6oek 6743816 6743815 2026-08-28T11:31:30Z Upwinxp 126544 6743816 wikitext text/x-wiki {{infopolje Država |native_name = ''Kongeriket Norge''<br />''Kongeriket Noreg'' |conventional_long_name = Kraljevina Norveška |common_name = Norveška |common_name2 = Norveške |image_flag = Flag of Norway.svg |image_coat = Coat of Arms of Norway.svg |image_map = Europe-Norway.svg |map_caption = Lega Norveške (zeleno) na evropski celini |national_motto = Kraljevo: ''Alt for Norge/Alt for Noreg''<br /><small>(»Vse za Norveško«)</small> |national_anthem = ''Ja, vi elsker dette landet''<br />[[Slika:Norway (National Anthem).ogg]] |royal_anthem = ''Kongesangen'' |official_languages = [[norveščina]] ([[bokmål]] in [[nynorsk]]), [[samijščina]]{{smallsup|1}} |demonym = Norvežàn, Norvežánka |capital = [[Oslo]] |latd=59 |latm=56 |latNS=N |longd=10 |longm=41 |longEW=E |largest_city = Oslo |government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[ustavna monarhija]] |leader_title1 = [[Seznam norveških kraljev|kralj]] |leader_name1 = [[Haakon VIII. Norveški|Haakon VIII.]] |leader_title2 = predsednik vlade |leader_name2 = [[Jonas Gahr Støre]] |established_event1 = [[ustava]] |established_date1 = 17. maja 1814 |established_event2 = [[neodvisnost]] od zveze s [[Švedska|Švedsko]] |established_date2 = razglašena 7. junija 1905 |area_rank = 67. |area_km2 = 385.207<ref name="kart_2019">{{navedi splet|url=https://www.kartverket.no/Kunnskap/Fakta-om-Norge/Arealstatistikk/Arealstatistikk-Norge/|title=Arealstatistics for Norway 2019|publisher=Kartverket, mapping directory for Norway|year=2019|accessdate=2019-03-25|archive-date=2019-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20190608034913/https://www.kartverket.no/Kunnskap/Fakta-om-Norge/Arealstatistikk/Arealstatistikk-Norge/|url-status=dead}}</ref>{{smallsup|2}} |percent_water = 7,0{{smallsup|3}} |population_estimate = 5.627.400<ref name="ssbf">{{navedi splet|url=https://www.ssb.no/en/befolkning/folketall/statistikk/befolkning|title=Population, 2026-01-01|publisher=Statistics Norway|date=2026-02-25|accessdate=2026-02-25|language=en}}</ref> |population_estimate_rank = 120. |population_estimate_year = 2026 |population_density_km2 = 14,6 |population_density_rank = 202. |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.NO">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=142,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Norway) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=11 October 2023}}</ref> |GDP_nominal = 546,77 mrd. $ |GDP_nominal_rank = 30. |GDP_PPP = 452,96 mrd. $ |GDP_PPP_rank = 52. |GDP_nominal_per_capita = 99.266 $ |GDP_nominal_per_capita_rank = 3. |GDP_PPP_per_capita = 82,236 $ |GDP_PPP_per_capita_rank = 6. |Gini_year = 2020 |Gini_change = <!--rast/upad/nespremenjen--> |Gini = 25,3 |Gini_ref = <ref name=eurogini>{{navedi splet |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey|publisher=[[Eurostat]] |website=ec.europa.eu |access-date=22 June 2022}}</ref> |Gini_rank = |HDI_year = 2022 |HDI_change = <!--rast/upad/nespremenjen--> |HDI = 0,966 |HDI_ref = <ref name="UNDP2023">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/data-center/human-development-indexindicies/HDI|title=2022 Human Development Index Ranking|publisher=United Nations Development Programme|date=2023-03-13|accessdate=2024-03-17|language=en}}</ref> |HDI_rank = 2. |currency = [[norveška krona]] |currency_code = NOK |time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |cctld = [[.no]]{{smallsup|4}} |calling_code = 47 |footnote1 = V šestih občinah se uporablja [[severna samijščina]], v občini [[Tysfjord]] [[luleška samijščina]] in v občini [[Porsanger]] [[finščina]] in [[kvenščina]]. |footnote2 = Vključuje tudi otočje Svalbard in otok Jan Mayen. |footnote3 = Odstotek je naveden za celino in vključuje tudi ledenike.<ref>[http://www.ssb.no/areal/] {{ikona en}}</ref> |footnote4 = Dodeljeni sta tudi domeni [[.sj]] za Svalbard in Jan Mayen ter [[.bv]] za [[Bouvetov otok]]. }} '''Norveška''' [norvéška]<ref>{{Navedi splet|title=Norveška – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/norveska-norveski/|accessdate=2023-05-01|language=sl-SI}}</ref> (uradno '''Kraljevina Norveška''') je [[država]] in [[ustavna monarhija]] v [[Severna Evropa|Severni Evropi]], ki zaseda zahodni del [[Skandinavski polotok|Skandinavskega polotoka]]. Meji na [[Švedska|Švedsko]], [[Finska|Finsko]] in [[Rusija|Rusijo]]. Spada med večje evropske države, saj meri 385.000 km<sup>2</sup>, po prebivalstvu pa s 5 in pol milijoni med manjše. Deželo odlikuje razčlenjena obala ob [[Atlantski ocean|Severnem Atlantskem oceanu]] s številnimi [[fjord]]i. Največji fjord je [[Sognefjord]] dolg je 205 km in širok do 5 km. Vpisan je tudi na seznam naravne dediščine Unesca. Kraljevina Norveška vključuje tudi [[Arktika|arktična]] otoška ozemlja [[Svalbard]] in [[Jan Mayen]]. Norveška [[suverenost]] nad Svalbardom temelji na [[Spitsberška pogodba|Spitsberški pogodbi]]. Zunanji odvisnosti sta tudi [[Bouvetov otok]] v južnem [[Atlantski ocean|Atlantiku]] ter [[Otok Petra I.]] in [[Zemlja kraljice Maud]] na [[Antarktika|Antarktiki]], ki pa niso del kraljevine. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Norveška gospodarsko hitro razvijala. Danes je med najbogatejšimi državami sveta in ima v polni meri razvit [[socialno varstvo|sistem socialnega varstva]]. Njen gospodarski napredek deloma temelji na izkoriščanju priobalnih zalog [[Nafta|nafte]] in [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]]. Po [[indeks človekovega razvoja|indeksu človekovega razvoja]] je bila Norveška od leta 2001 do 2006 prva med državami,{{Cn|datum=marec 2023}} po [[svetovni indeks miru|svetovnem indeksu miru]] pa je najmiroljubnejša na svetu.<ref>http://news.bbc.co.uk/1/hi/in_depth/6704767.stm {{ikona en}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Gokstad Ship Side View.JPG|thumb|left|250px|Vikinška ladja iz Gokstada]] {{glavni|Zgodovina Norveške}} Številni kamniti spomeniki dokazujejo, da je bila Norveška naseljena že v mlajši [[kamena doba|kameni dobi]], okrog leta 3000 pr. n. št. Iz [[bronasta doba|bronaste dobe]], ko so se na obalah in v dolinah te dežele naselili [[Germani]], so risbe na skalah blizu [[Trondheim]]a. Naselja, katerih imena se končujejo na ''-vik'' ali ''-heim'' pričajo o nekdanjih majhnih kraljestvih, ki jih je leta 872 prvikrat združil v državo [[Harald Lepolasi]] (ok. 850 – ok. 932), vendar je ta kmalu spet razpadla na posamezne dele. [[Vikingi]] so bili od 9. do l0. stoletja osvajalci, ki so se jih bali v [[Severno morje|Severnem morju]]. Njihove ladje so priplule do [[Anglija|Anglije]], [[Islandija|Islandije]], [[Grenlandija|Grenlandije]] in celo do obal [[Severna Amerika|Severne Amerike]]. A gospodarji morja niso dolgo ostali gospodarji v lastni deželi. V 11. in 12. stoletju se je [[Danci|Dancem]] večkrat posrečilo zasesti Norveško in s tem utirati pot [[Krščanstvo|krščanstvu]]. V ta namen je bila ustanovljena [[trondheimska nadškofija]] s čimer se je začela graditev lesenih [[Cerkev (zgradba)|cerkva]]. Te lesene cerkve so še danes simbol Norveške. Danska kraljica [[Margareta I. Danska|Margareta I.]], vdova norveškega kralja čigar oče je bil švedski kralj, je Norveško, [[Danska|Dansko]] in [[Švedska|Švedsko]] leta 1397 pogodbeno združila v [[Kalmarska zveza|Kalmarsko zvezo]]. Zveza je leta 1523 zaradi izstopa Švedske sicer razpadla, toda danski kralji so še naprej ostali tudi norveški kralji, Norveška pa se je tako za več stoletij spremenila v dansko [[Provinca|provinco]]. Danci so vpeljali [[reformacija|reformacijo]] povezali so vladarske posle, [[danščina]] je postala šolski in [[uradni jezik]], [[srebro]] in [[baker]] iz norveškega gorovja pa sta polnila dansko blagajno. Ko je bila Danska premagana v [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]], je Norveško leta 1814, kot zmagovalka, prevzela [[Švedska]]. Pri menjavi vladarjev so Norvežani zahtevali samostojnost, te niso dobili, dobili pa so liberalno ustavo v zameno pa je morala Norveška priznati unijo z Švedsko. [[Slika:Kong Haakon ankommer Norge 1905.jpg|thumb|left|250px|Prihod novega norveškega kralja, Haakona VII., v Oslo, 1905.]] Sredi 19. stoletja se je na Norveškem močno okrepila narodna zavest, ki je prišla še posebno do izraza v jezikovnem sporu. Dežela je postala neodvisna leta 1905 in Norvežani so se na plebiscitu odločili za ohranitev [[Monarhija|monarhije]]. Za svojega norveškega kralja okronali danskega princa kot [[Haakon IV. Norveški|Haakona IV.]] Samostojna Norveška se je spomnila svoje pomorske tradicije in je z razvojem trgovskega ladjevja doživela med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], v kateri je ostala politično [[Nevtralnost|nevtralna]], občuten gospodarski napredek. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Norveško napadla in zasedla [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]] ter poskušala z njenega dolgega obalnega boka zavračati [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] napade na celino. [[Kralj]] in [[vlada]] sta odšla v izgnanstvo. Danes je Norveška kot svobodna država članica vseh pomembnih zahodnih zvez, kot sta [[NATO]] in [[EFTA]], vstop v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] pa so na plebiscitu zavrnili zaradi [[Ribolov|ribolovnih]] pogojev. Svobodno in širšo ponovitev je doživela celo zgodovinska [[Kalmarska unija|Kalmarska zveza]] in sicer v [[Nordijski svet|Nordijskem svetu]], v katerega so se leta 1951 včlanile Norveška, [[Danska]] in [[Švedska]], pozneje pa tudi [[Finska]]. ===Norveški prispevek k evropski kulturi === Norveška kultura je zavezana evropski tradiciji in je vanjo tudi odločilno prispevala. O [[Krščanstvo|krščanstvu]] pričajo na primer samosvoje lesene [[Cerkev (zgradba)|cerkve]] in biser nordijske gotike, [[stolnica v Trondheimu]]. »Ledenomorska stolnica« v [[Tromsø]]ju, mestna hiša v [[Oslo|Oslu]] in v [[Art nouveau|jugendstil]]u zgrajeno mesto [[Ålesund]] kažejo na tokove evropske moderne v [[norveška arhitektura|norveški arhitekturi]]. V [[norveško slikarstvo|slikarstvu]] in [[Književnost|književnosti]] so dali tej moderni odločilne spodbude prav Norvežani. [[Edvard Munch]] spada med predhodnike [[ekspresionizem|ekspresionizma]], [[Dramatika|drame]] [[Henrik Ibsen|Henrika Ibsena]] so postale zgled sodobnega [[Gledališče|gledališča]], a tudi najbolj posebni norveški glasovi niso ostali na provincialni ravni, temveč so dosegli svetovno slavo. O tišini in turobnosti obmorske dežele, a tudi o razdvojenosti njenih ljudi med resnobo in arhaično veselje pripovedujejo [[glasba|glasbena]] dela [[Edvard Grieg|Edvarda Griega]] in [[roman]]i [[Knut Hamsun|Knuta Hamsuna]]. == Geografske značilnosti == [[Slika:Gaulosen og Øysand.jpg|thumb|right|Norveško nižavje]] [[Slika:Reine Lofoten 2009.JPG|thumb|right|Za Norveško so značilni številni fjordi iz katerih se dvigujejo visoke gore.]] {{glavni|Geografija Norveške|Geologija Norveške}} Norveška se razteza od rta [[Lindesnes]] na jugu do več kot 1.700 kilometrov zračne črte oddaljenega [[Severni rt|Nordkappa]] na [[Sever|severu]] in od tam še nadaljnjih 250 kilometrov proti vzhodu. Izredno razčlenjena [[obala]] obroblja [[Norveško morje]] in gorata notranjost je povprečno komaj kje širša od sto kilometrov, pri [[Narvik]]u samo šest, pri [[Oslo|Oslu]] pa vendarle 430 kilometrov. Obala meri v zračni črti 2.650 kilometrov, če pa ji prištejemo še [[fjord]]e, [[Zaliv|zalive]] in ob obali ležeče [[Otok|otoke]], teh je okoli 50.000, se podaljša kar za desetkrat in razkazuje igro narave posebne vrste. Površina države znaša 324.220&nbsp;km², od tega je 16.360&nbsp;km² voda in 307.860&nbsp;km² [[kopno|kopnega]]. Najvišja [[gora]] je [[Goldhøpingen]] z 2469 metri [[nadmorska višina|nadmorske višine]]. Norveška pokrajina je posledica [[Ledena doba|ledenih dob]], ki so zapustile razločne sledi od zahodne obale do [[Državna meja|državne meje]] s [[Švedska|Švedsko]]. Rodovitna tla so dar morja, ki je pustilo za seboj z [[Rudnina|rudninami]] bogate usedline. Ostri gorski grebeni so samo na [[Lofoti]]h. [[Fjord|Fjorde]], ki se globoko zarezujejo v strmo [[Skandinavsko gorovje]] in segajo marsikje več kot sto kilometrov v notranjost, so izbrusili [[Ledenik|ledeniki]], pozneje pa jih je zalilo morje. O debeli plasti celinskega ledu, ki je prekrivala kopno, pričajo samo še ostanki ledu na visokih [[Planota|planotah]]. [[Skandinavsko gorovje]], ki poteka v smeri sever-jug, se vleče čez Norveško po vsej dolžini in sega do 2.470 metrov visoko. Visoke [[Planota|planote]] nad drevesno mejo pa sestavljajo neskončni ''viddi'' in ''fielli'', po katerih se raztezajo [[Tajga|tajge]] in [[Tundra|tundre]] z [[mahovi]] in vresjem, ki jih prekinjajo [[Jezero|jezera]] in [[Močvirje|močvirja]]. Zaradi pokrajine so kraji v fjordih težko dostopni, do njih dostikrat pelje le ena pot. Deli obale so bili dolgo dosegljivi samo z ladjami in še danes so najbolj priljubljeno prevozno sredstvo [[Poštna ladja|poštne]] in [[Tovorna ladja|tovorne ladje]] na sloviti Hurtigovi ruti, ki se mimo [[Čer|čeri]] zvija skozi fjorde tako do najbolj odročnih [[Pristanišče|pristanišč]] kot do velikih mest. ===Podnebje === Južni in zahodni deli Norveške, ki so popolnoma izpostavljeni [[Atlantski ocean|atlantskim]] nevihtnim frontam, imajo več padavin in imajo milejše zime kot vzhodni in skrajni severni deli. Območja vzhodno od obalnih gora so v [[padavinska senca|padavinski senci]] in imajo manjše količine dežja in snega kot na zahodu. Nižine okoli Osla imajo najtoplejša poletja, a tudi hladno vreme in sneg pozimi. Najbolj sončno vreme je ob južni obali, včasih pa je lahko celo obala daleč na severu zelo sončna – najbolj sončen mesec s 430 sončnimi urami je bil zabeležen v [[Tromsø]]ju.<ref name=Norwegian-Meteorological-Institute>{{navedi splet|url=https://met.no/English/Climate_in_Norway/|title=Climate in Norway(English)|last=Met.no|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320232734/https://met.no/English/Climate_in_Norway/|archive-date=20 March 2017}}</ref><ref name=Book-Climate>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=az3qCAAAQBAJ&q=koppen+climate+norway&pg=PA5|title=Selected climatic data for a global set of standard stations for vegetation|isbn=978-9400980402|date=6 December 2012|last1=Muller|first1=M. J.}}</ref> Zaradi velike zemljepisne širine Norveške so v dnevni svetlobi velike sezonske razlike. Od konca maja do konca julija se sonce nikoli popolnoma ne spusti pod obzorje na območjih severno od arktičnega kroga (zato Norveško opisujejo kot »deželo polnočnega sonca«), preostali del države pa doživi do 20 ur dnevne svetlobe na dan. Nasprotno pa od konca novembra do konca januarja sonce nikoli ne vzide nad obzorjem na severu, preostali del države pa je dnevni dan zelo kratek. Obalno podnebje Norveške je izjemno blago v primerjavi z območji na podobnih zemljepisnih širinah drugod po svetu, saj [[Zalivski tok]] teče neposredno ob obali severnih območij atlantske obale in pozimi stalno segreva regijo. Temperaturne anomalije, ugotovljene na obalnih lokacijah, so izjemne, saj imajo južni [[Lofoti]] in Bø vse mesečne vrednosti nad lediščem (brez meteorološke zime), čeprav so severno od polarnega kroga. Najsevernejša obala Norveške bi bila tako pozimi pokrita z ledom, če ne bi bilo Zalivskega toka.<ref>{{navedi splet|url=http://ocp.ldeo.columbia.edu/res/div/ocp/gs/|title=The Gulf Stream Myth|website=ocp.ldeo.columbia.edu}}</ref> Vzhod države ima bolj celinsko podnebje, v gorskih verigah pa subarktično in tundro. Več padavin je tudi na območjih, ki so izpostavljena Atlantiku, zlasti na zahodnih pobočjih gorskih verig in bližnjih območjih, kot je [[Bergen]]. Doline vzhodno od gorskih verig so najbolj suhe; nekatere doline so v večini smeri zaščitene z gorami. Saltdal (81 m) v Nordlandu je najbolj suh kraj z 211 milimetri padavin letno (1991–2020). Na južnem Norveškem Skjåk v Innlandetu dobi 295 milimetrov padavin. Finnmarksvidda in nekatere notranje doline Troms prejmejo okoli 400 milimetrov letno, visoki Arktik Longyearbyen pa 217 milimetrov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.yr.no/artikkel/norske-steder-blant-de-torreste-i-europa-1.13096592|title=Norske steder blant de tørreste i Europa (Places in Norway among the driest in Europe)|last=NRK|date=21 August 2016|publisher=[[NRK]]|access-date=26 August 2016}}</ref> Deli jugovzhodne Norveške, vključno z deli Mjøse, imajo vlažno celinsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppen]] ''Dfb''), medtem ko imajo južna in zahodna obala ter tudi obala severno do Bodø oceansko podnebje (''Cfb''), medtem ko ima zunanja obala severneje skoraj do Severnega rta subpolarno oceansko podnebje (''Cfc''). Bolj v notranjosti na jugu in v višjih nadmorskih višinah ter tudi v večjem delu severne Norveške prevladuje subarktično podnebje (''Dfc''). Majhen pas zemlje vzdolž obale vzhodno od Severnega rta (vključno z Vardøjem) je prej imel tundra/alpsko/polarno podnebje (''ET''), vendar je to večinoma izginilo s posodobljenimi podnebnimi normalnimi razmerami 1991–2020, zaradi česar je tudi subarktično. Velike dele Norveške pokrivajo gore in visoke planote, približno ena tretjina kopnega pa je nad gozdno mejo, zato je podnebje tundra/alpsko/polarno (ET). === Biotska raznovrstnost === {{glavni|Živalstvo in rastlinstvo Norveške}} [[File:Elk-telemark (cropped).jpg|thumb|Imenovan ''elg'' v norveščini, je [[los]] narodna žival.]] Skupno število vrst vključuje 16.000 vrst žuželk (verjetno še 4000 vrst, ki jih je treba še opisati), 20.000 vrst alg, 1800 vrst lišajev, 1050 vrst mahov, 2800 vrst vaskularnih rastlin, do 7000 vrst gliv, 450 vrst ptic (250 vrst gnezdi na Norveškem), 90 vrst sesalcev, 45 sladkovodnih vrst rib, 150 slanovodnih vrst rib, 1000 vrst sladkovodnih nevretenčarjev in 3500 vrst slanovodnih nevretenčarjev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.regjeringen.no/nb/dep/md/dok/nou-er/2004/nou-2004-28/6.html?id=388879 |title=NOU 2004 |publisher=Regjeringen.no |access-date=30 May 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080511130011/http://www.regjeringen.no/nb/dep/md/dok/NOU-er/2004/NOU-2004-28/6.html?id=388879 |archive-date=11 May 2008}}</ref> Znanost je opisala približno 40.000 teh vrst. Rdeči seznam leta 2010 obsega 4599 vrst.<ref name=red>[https://web.archive.org/web/20130527150736/http://www.artsdatabanken.no/Article.aspx?m=207&amid=8737 Norwegian Red List 2010]. Artsdatabanken.no</ref> Norveška vsebuje pet kopenskih [[ekoregija|ekoregij]]: sarmatske mešane gozdove, skandinavske obalne gozdove iglavcev, skandinavsko in rusko tajgo, tundro polotoka Kola ter skandinavske gorske brezove gozdove in travišča. Sedemnajst vrst je navedenih predvsem zato, ker so ogrožene v svetovnem merilu, kot na primer [[evropski bober]], čeprav se populacija na Norveškem ne šteje za ogroženo. Število ogroženih in skoraj ogroženih vrst je 3682; vključuje 418 vrst gliv, od katerih so mnoge tesno povezane z majhnimi preostalimi območji starih gozdov,<ref>[http://wwf.panda.org/who_we_are/wwf_offices/norway/news/?6911/norways-forest-heritage-under-threat "WWF – Norway's forest heritage under threat"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151018113754/http://wwf.panda.org/who_we_are/wwf_offices/norway/news/?6911%2FNorways-forest-heritage-under-threat |date=18 October 2015 }}. panda.org. 15 April 2003</ref> 36 vrst ptic in 16 vrst sesalcev. Leta 2010 je bilo 2398 vrst uvrščenih na seznam ogroženih ali ranljivih; od tega jih je bilo 1250 navedenih kot ranljivih (''VU''), 871 kot ogroženih (''EN'') in 276 vrst kot kritično ogroženih (''CR''), med katerimi so bili sivi [[volk]], [[polarna lisica]] (zdrava populacija na Svalbardu) in [[pisana žaba]]. Največji plenilec v norveških vodah je [[kit glavač]], največja riba pa [[morski pes orjak]] (''Cetorhinus maximus''). Največji plenilec na kopnem je [[severni medved]], medtem ko je [[rjavi medved]] največji plenilec na norveški celini. Največja kopenska žival na celini je [[los]]. Los na Norveškem je znan po svoji velikosti in moči in se pogosto imenuje ''skogens konge'', »kralj gozda«. === Narodni parki === {{glavni|Narodni parki Norveške}} Norveška ima 47 narodnih parkov, od tega 40 na celini in 7 na Svalbardu. Narodni parki na Norveškem so strožji kot v mnogih drugih državah in skoraj vsa motorna vozila so prepovedana. Velja pravica do pohajkovanja, zato so pohodništvo, smučanje in kampiranje po celotnem parku dovoljeni, ob upoštevanju narave. Ceste, nastanitve in centri narodnih parkov so zunaj narodnih parkov. Parki so pod upravljanjem Norveške agencije za okolje in lokalnega okrožnega guvernerja.<ref name=info>{{navedi splet |url=http://english.dirnat.no/multimedia/48381/Kart-og-informasjon-eng.pdf |title=Maps and information |publisher=Norwegian Directorate for Nature Management |access-date=21 August 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110926234128/http://english.dirnat.no/multimedia/48381/Kart-og-informasjon-eng.pdf |archive-date=26 September 2011 }}</ref> == Demografija == Norveška je leta 2003 štela 4.546.123 prebivalcev, 2021 pa že 5,4 milijona. Rast prebivalstva je 0,46 %. Za razliko od [[Švedska|Švedske]] in [[Finska|Finske]], ima Norveška pozitiven [[naravni prirastek]]. [[Povprečna pričakovana starost]] je 79,09 let, za [[moški|moške]] 76,15 let in za [[ženska|ženske]] 82,22 let. Poleg [[Norvežani|Norvežanov]] v državi avtohtono prebivajo še [[Laponci]], ki jih je okoli 20.000. Večina prebivalcev (86 %) se prišteva med [[evangeličanstvo|evangeličane]], med ostale, [[protestantizem|protestante]] in [[katolištvo|katolike]] pa 3 % prebivalcev. Imajo tudi 100 % [[pismenost]]. Uradni jezik je [[norveščina|norveški]], obstajajo pa tudi [[laponščina|laponsko]] in [[finščina|finsko]] govoreče manjšine. V [[Finnmark]]i namreč živi, statistično gledano, na vsakem kvadratnem kilometru samo po en človek, medtem ko si enako površino deli v južni Norveški osemdeset ljudi. Na obali in v mestih živi kar 80 odstotkov prebivalstva, praznjenje notranjosti pa postaja problem. Ne glede na to ostajajo ljudje povezani s podeželskim življenjem in odhajajo ob koncu tedna in v počitnicah v enkratno naravo. Na Norveškem je tudi dovolj prostora za manjšine. Okrog 20.000 [[Laponci|Laponcev]] živi še danes, posebno v Finnmarki, po starem se preživljajo z ribolovom in vzrejo severnih jelenov, imajo značilne običaje, oblačijo pa se v slikovite noše. Norveški jezik ima dve uradni obliki: ''nynorsk'', nekoč imenovan landsmal izhaja iz stare norveščine in podeželskih narečij, ''bokmal'', za katerega se ogreva večina prebivalstva, je danskemu jeziku soroden knjižni jezik. == Gospodarstvo == [[Slika:StatfjordA(Jarvin1982).jpg|thumb|right|Od leta 1970 norveško gospodarstvo večinoma poganjata nafta in zemeljski plin.]] [[Slika:Ewf 7092 noorwegen 2007.jpg|thumb|right|Norveška je znana tudi po ribištvu, je ena izmed držav, ki izvozi največ polenovk.]] Nekoč se je na Norveškem vse vrtelo okrog vode, danes se vse vrti okrog [[nafta|nafte]]. Nekoč Norvežani niso živeli slabo od svojih tradicionalnih gospodarskih panog, danes živijo dobro z visokimi plačami in pretiranimi cenami pregrete konjunkture. Zemljepisne značilnosti so za gospodarski razvoj Norveške bolj slabe, lega na severnem obrobju in brezpotja na kopnem z velikimi razdaljami, slabo rodovitne pokrajine, zato pa veliko obale in vode. Toda Norvežani so znali pomanjkljivosti že zgodaj spremeniti v prednosti. Njihova glavna zaposlitev je postala pomorstvo, kamor štejemo osvajalska potovanja vikinških ladij, trgovska potovanja v okviru Hanse, roparske vožnje ribiške industrije do današnje nevarnosti prevelikega izlova in sodobno plovbo zaradi izvoza, katere donosnost vse bolj ogroža prevoz na ladjah iz držav v razvoju, saj so njihove storitve cenejše kot norveške. Norveška je pač dežela visokih plač in cen. Norveška pa ne spada med največje na svetu samo kot ribiška in pomorska država. Zaradi morja in kopenskih voda, gorskih slapov in zajezitvenih jezer na nenaseljenih planotah, zaradi vsega velikanskega potenciala vodne energije je Norveška postala vodilna proizvajalka naravi prijaznega električnega toka. Na prebivalca pride več kot 18.000 kilovatnih ur električne energije, presežke izvažajo v sosednje države, še vedno pa ostane dovolj energije za oskrbo drugače zasnovanega norveškega gospodarstva, V bližini hidroelektrarn deluje industrija, ki porabi izredno veliko energije, in druge dežele bi njene potrebe težko pokrivale brez toplotnih in jedrskih elektrarn. Tako proizvajajo na Norveškem: aluminij, magnezij in umetna gnojila z naravi prijaznim električnim tokom, pri čemer pa je nastala nova težava, smog, v hladnem podnebju fjordov se odpadni plini te industrije ne razpršujejo dovolj. Pomorstvo in proizvodnja energije na svetovni ravni sta zagotovila norveškemu ladjedelništvu in tehnologiji elektrarn mednarodno veljavo. Od tako zbranega znanja imata korist tudi strojegradnja, ki dela za domačo lesno, tekstilno in živilsko industrijo, in zadnja leta vedno bolj uveljavljanje sodobne visoke tehnologije kot nove gospodarske panoge. Morje in vodno bogastvo kot jedro prepletene gospodarske zasnove bosta najbrž odrinila v ozadje kmetijstvo. Za kmetijstvo so tako ali tako uporabni samo trije odstotki nerodovitnih tal in samo del tega tudi za poljedelstvo. Tradicionalno majhne kmetije so le s težavo še donosne in silijo kmete k dodatnim dejavnostim. Tudi ti so se usmerili k bolj posebnim naravnim bogastvom dežele. Velikanski gozdovi že stoletja oskrbujejo pomembno lesno industrijo, strogi ekološki predpisi in pogozdovanje pa zagotavljajo dovolj lesa tudi za prihodnost. Deloma izlovljeno morje daje mimo negotovega visokomorskega ribolova možnosti za sodobno akvakulturo, gojenje boljših vrst rib spada med najbolj donosne norveške gospodarske veje. Tako na morju kot na kopnem je v središču norveškega gospodarstva zmožnost, da s specializacijo spreminjajo pomanjkanje v korist. Norveška si je samo na tak način pridobila precejšnjo blaginjo, tako nastala industrija pa je vtisnila pečat vsej družbi, ki jo sestavljajo ribiči in kapitani trgovske mornarice, ladjarji in trgovci v izvoznih podjetjih, gozdarski in vodnogospodarski strokovnjaki, dokaj številna vodilna plast, za njimi pa širok srednji sloj in revnejši kmetje. Norveška od leta 1976 spada med države, ki izvažajo nafto in zemeljski plin. Ti surovini sta danes najvažnejše izvozno blago od kmetijskega uvoza odvisne dežele. Norveški sta prinesla precejšnjo gospodarsko rast. Toda padec naftnih cen sredi osemdesetih let je povzročil hudo gospodarsko krizo. Težavno črpanje tekočega zlata iz viharnega [[Severno morje|Severnega morja]] je dalo v obliki vrtalnih ploščadi pri Ekofisku in Friggu tehnične čudeže, ki pa so postali predragi. Padec naftnih cen je razgalil tudi slabost prej obstoječe industrije, na tradicionalnih temeljih delujoče gospodarstvo se je zapodilo v nafto in živelo nad svojimi zmožnostmi. A Norvežani so se iz vsega nekaj naučili. Zdaj jim pomeni nafta pri normalnih svetovnih cenah pomembno oporo blaginji, toda dobiček vlagajo tudi v preoblikovanje tradicionalnih industrijskih vej. Nosilka tega preobrata je nova generacija Norvežanov, kajti naftni čudež je poleg industrijske strukture spremenil tudi družbeno. Država je zelo odvisna od črpanja nafte, saj so leta 1999 naftni derivati predstavljali 35 % vsega izvoza. Več nafte izvozita samo še [[Saudova Arabija]] in [[Rusija]]. Imajo velik BDP na prebivalca: 33.000 USD. V storitvenem sektorju je bilo leta 1995 zaposlenega 74 % aktivnega prebivalstva, v industriji 22 % in v gozdarstvu, kmetijstvu in ribolovu 4 %. Njihovo industrijo predstavljajo predvsem naftna, prehrambenopredelovalna, ladjedelniška, kemična, ribiška in tekstilna industrija. Izvažajo nafto in njene derivate, stroje, kovine, kemikalije, ladje in ribe, uvažajo pa predvsem [[hrana|hrano]]. == Politika == [[Slika:Sametingsåpning - 51609646697 (Haakon).jpg|sličica|desno|Norveški kralj Haakon VIII.]] Osrednjo vlogo, čeprav le reprezentativno, pri vodenju države ima kralj. Priljubljenost monarhije in to, da je vključena v demokratično ustavo kot konstitucionalna dedna monarhija, ima korenine v zgodovini in izročilu. Že majhne germanske države so imele za kralja njegovega »jarleja« (kraljevega namestnika), vikinška skupščina thing pa je imela že preddemokratične poteze, čeprav so se tam pogosto sporekli gorkeje kot v današnjem norveškem parlamentu Stortingu. Norveški kralji so bili vedno simbol narodnostne in kulturne samostojnosti dežele, ki je postala avtonomna šele leta 1905. Ko je kralj Haakon Vll. moral med drugo svetovno vojno skupaj z vlado zbežati v pregnanstvo v [[London]], mu je bila dodeljena vloga povezovalne osebnosti norveškega odporniškega gibanja. Pa tudi njegov sin kralj Olav V., ki so ga spoštovali zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju, je bil v najboljšem pomenu besede ljudski kralj. Ta olimpijski zmagovalec v jadranju je leta 1928 zastopal Norveško enako dobro kot pozneje v diplomatski vlogi. Ko je leta 1957 prevzel dediščino svojega očeta, zaradi svoje prisrčnosti in skromnosti pa je postal v svoji deželi vzor pokončnega človeka z visoko moralo. To populistično tradicijo je nadaljeval njegov sin, kralj Harald. Norveška je [[ustavna monarhija]] s [[parlament]]arnim sistemom vladanja. Kraljeva hiša je veja plemenite družine [[Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]], izvirno iz [[Nemčija|nemškega]] [[Schleswig-Holstein]]a. Kralj opravlja pretežno [[ceremonija|ceremonialne]] funkcije, a ima na svoje državljane vpliv kot [[simbol]] [[narodna enotnost|narodne enotnosti]]. V [[zunanja politika|zunanji politiki]] si Norveški prizadeva za dobre odnose s sosednjo [[Evropska unija|Evropsko unijo]], a po dveh neuspelih [[referendum]]ih o vstopu (1972 in 1994) ostaja vključena le v [[Evropska zveza za prosto trgovino|EFTO]]. Kljub temu je vključena v [[Schengenski sporazum]]. Država je tudi članica [[Nordijski svet|Nordijskega sveta]], [[Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj|OECD]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]], [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in drugih mednarodnih organizacij. [[Obrambna politika]] Norveške se močno naslanja na dobre odnose z [[Združene države Amerike|ZDA]]. Država je ustanovna članica zveze [[NATO]] in je ob [[invazija na Irak 2003|invaziji leta 2003]] kot del [[koalicije voljnih]] poslala v [[Irak]] svoje vojake. Od leta 1992 je tudi pridružena članica [[Zahodnoevropska unija|Zahodnoevropske unije]]. == Upravna delitev == [[File:Fylkesinndeling2024 original.webp|thumb|250px|Administrativne regije 2024<ref name="fylker" />]] Norveška je po reorganizaciji leta 2024 pravno razdeljena na 15 [[administrativne regije Norveške|administrativnih regij]] (''fylker,'' edninsko ''fylke'')<ref name="fylker">{{navedi splet|url=https://www.regjeringen.no/no/tema/kommuner-og-regioner/kommunestruktur/fylkesinndelingen-fra-2024/id2922222/|title=Fylkesinndelingen fra 2024 |publisher=Regjeringen|date=2022-07-05|accessdate=2024-03-01|language=no}}</ref>, te pa nadalje na 357 [[občine Norveške|občin]], imenovanih ''kommuner'' (edninsko ''kommune''). Svalbard in Jan Mayen pripadata Norveški, vendar nista dodeljena nobeni regiji. Norveške pokrajine so razvrščene v pet delov države (''landsdeler''), ki poleg Svalbarda in Jan Mayena predstavljajo najvišjo raven administrativne delitve po standardu NUTS 2. {| class="wikitable sortable" !Nr !Administrativne regije 2024<ref name="fylker" /> !Glavno mesto |- | align=left|3||[[File:Oslo_komm.svg| 28x28px]] [[Oslo]]||[[Oslo]] |- | align=left|11||[[File:Rogaland_våpen.svg| 28x28px]] [[Rogaland]]||[[Stavanger]] |- | align=left|15||[[File:Møre_og_Romsdal_våpen.svg| 27x27px]] [[Møre og Romsdal]]||[[Molde]] |- | align=left|18||[[File:Nordland_våpen.svg| 28x28px]] [[Nordland]]||[[Bodø]] |- | align=left|31||[[File:Østfold_våpen.svg| 28x28px]] [[Østfold]]||[[Sarpsborg]] |- | align=left|32||[[File:Akershus_våpen.svg| 28x28px]] [[Akershus]]||[[Oslo]] |- | align=left|33||[[File:Buskerud_våpen.svg| 28x28px]] [[Buskerud]]||[[Drammen]] |- | align=left|34||[[File:Innlandet_våpen.svg| 28x28px]] [[Innlandet]]||[[Hamar]] |- | align=left|39||[[File:Vestfold våpen.svg| 28x28px]] [[Vestfold]]||[[Tønsberg]] |- | align=left|40||[[File:Telemark våpen.svg| 28x28px]] [[Telemark]]||[[Skien]] |- | align=left|42||[[File:Agder_våpen.svg| 28x28px]] [[Agder]]||[[Kristiansand]] |- | align=left|46||[[File:Vestland_våpen.svg| 28x28px]] [[Vestland]]||[[Bergen]] |- | align=left|50||[[File:Trøndelag våpen.svg| tlo|28x28px]] [[Trøndelag]]||[[Steinkjer]] |- | align=left|55||[[File:Troms våpen.svg| 28x28px]] [[Troms]]||[[Tromsø]] |- | align=left|56||[[File:Finnmark våpen.svg| 28x28px]] [[Finnmark]]||[[Vadsø]] |}{{clear|left}} === Norveške čezmorske odvisnosti === {{glavni|Norveške čezmorske odvisnosti}} [[File:Norway (+overseas), administrative divisions - english.svg|center|thumb|upright=2.5|Norveška in njene čezmorske upravne enote]] Obstajajo tri antarktične in subantarktične odvisnosti: Bouvetov otok, otok Petra I. in Dežela kraljice Maud. Na večini zemljevidov je med Deželo kraljice Maud in južnim tečajem do 12. junija 2015 obstajalo nezavzeto območje, ko je Norveška uradno priključila to območje.<ref>{{navedi novice|last1=Rapp|first1=Ole Magnus|title=Norge utvider Dronning Maud Land helt frem til Sydpolen|journal=Aftenposten|url=http://www.aftenposten.no/nyheter/iriks/Norge-utvider-Dronning-Maud-Land-helt-frem-til-Sydpolen-8168779.html|access-date=22 September 2015|date=21 September 2015|location=Oslo, Norway|language=no|quote=…formålet med anneksjonen var å legge under seg det landet som til nå ligger herreløst og som ingen andre enn nordmenn har kartlagt og gransket. Norske myndigheter har derfor ikke motsatt seg at noen tolker det norske kravet slik at det går helt opp til og inkluderer polpunktet.}}</ref> == Norveška mesta == [[Slika:Oslo Royal Palace left.jpg|thumb|right|200px|Kraljeva palača v Oslu]] [[Slika:BergenComposite.jpg|thumb|right|200px|Bergen]] [[Slika:Overview of Trondheim 2008 03.jpg|thumb|right|200px|Trondheim]] Zaradi izredno gorate pokrajine živi večina Norvežanov na samo petnajst kilometrov širokem prehodnem območju od morja k celini. Norveška mesta so se razvila tam, kjer so razmere primerne za ribolov in trgovino, in so v glavnem majhna, niti prgišče jih nima več kot sto tisoč prebivalcev, Življenje in podoba velikih mest se spreminjata, odkar pred norveško obalo črpajo nafto, naftni boom pušča za seboj bolj ali manj opazno sled. === Oslo === {{glavni|Oslo}} Christiania je bila ustanovljena okrog leta 1000, od leta 1814 je bila glavno mesto, leta 1924 pa so jo preimenovali v Oslo. Danes šteje približno 450.000 prebivalcev. Mesto so že od nekdaj slavili zaradi čudovite lege ob fjordu, prozornega zraka in najboljše pitne vode v Evropi. Svetovno znano je smučarsko središče Holmenkollen v bližini mesta, v gozdove, parke, do jezer in kopališč se je mogoče sprehoditi. Iz norveškega srednjega veka pozdravljajo razstavljene vikinške ladje in trdnjava Äkerhus. Za Oslo je bilo do nedavnega težko reči, da je sodobna metropola. Udobno mesto, katerega podobo obvladujejo mogočen, a precej preprost kraljevi grad, opečnati kompleks mestne hiše z obema nezamenljivima stolpoma in zgradba parlamenta, ki združuje nordijske, italijanske in celo mavrske sloge. V obdobju naftnega razcveta se je Oslo opazno spremenil. Naglica se je povečala, kulturna ponudba je postala bolj mednarodna, ceste so kljub velikopotezni graditvi mreže primestnih in glavnih prometnic velikokrat zamašene. Mestna podoba dobiva nove poteze, deloma zaradi obnavljanja starega jedra, deloma zaradi neprijaznih novogradenj kapitalsko močnih družb. Število kavarn in restavracij narašča in Norvežani odkrivajo zadovoljstvo ob haut cuísine (visoki kuhinji). Oslo ni več prav udobno počasen, temveč je postal svetovna metropola Še vedno pa je mesto, ki ga odlikuje kakovostno življenje. Stavanger - središče naftne industrije Srednjeveška stolnica v središču mesta spominja na to, daje bil Stavanger od 12. do 17. stoletja sedež deželnega škofa, majhen stari del mesta z ljubko pobarvanimi lesenimi hišami pa razkazuje izročilo ribiškega in pristaniškega mesta, ki je imelo v 18. stoletju lastno trgovsko ladjevje. Toda nafta, ki jo črpajo kakih tristo kilometrov pred obalo, je Stavanger postavila na glavo. industrija se je povsem prilagodila črpalni tehnologiji, pogled se ti zaustavi na steklenih in jeklenih palačah naftnih koncernov, vrtalne ploščadi, pripravljene, da jih bodo odvlekli na morje. === Bergen === {{glavni|Bergen}} Bergen, ki so ga ustanovili leta 1070 v čudovitem fjordu in je bil do leta 1300 norveško glavno mesto, je danes drugo največje mesto v deželi. Zgodovinska privlačnost starega hanzeatskega mesta se nepretrgano ohranja v pristaniški četrti Bryggen. Slikovito prepletene lesene hiše, pisarne in skladiščne barake nekdanjih hanzeatskih trgovcev, ki so prevažali sol in polenovke za menjavo med Bergnom in [[Hamburg]]om, je [[UNESCO]] zapisal v seznam svetovne kulturne dediščine. Toda niti Bryggen niti tri srednjeveške cerkve, niti trdnjava Bergenhus in stara mestna hiša, niti tihi dom skladatelja Edvarda Griega niti tradicionalni rožni in ribji trg s svojo kljubovalno mediteransko barvitostjo v večno deževnem Bergnu ne morejo prikriti, da se je mesto zaradi naftnega vzpona spremenilo. V središču poganjajo iz tal nebotičniki koncernov, na obrobju in na lepem nabrežju fjorda vsepovsod gradijo. Vzporedno z novo industrijo, ki je povezana z nafto, nastajajo nove stanovanjske četrti, v okoliške hribe se zarezujejo nove ceste in čez fjord se pnejo novi mostovi. Pravi Bergen postaja vse bolj muzej. === Trondheim === {{glavni|Trondheim}} Trondheim je bil ustanovljen leta 997 in je bil še v 13. stoletju kraljeva rezidenca. Danes je najprijaznejše in tretje največje norveško mesto. Tukaj se v upravnem in trgovskem središču, zadnjem velikem mestu, ki odpira vrata proti severu, izgublja vonj po nafti. Ritem v preglednem mestnem središču je umirjen, stara skladišča ob reki Nidelv in ceste, ki jih obrobljajo čedne lesene, v tradicionalnem slogu grajene hiše, hitro odrinejo v pozabo t. i. naftni vek. Sicer ima tudi Trondheim svojo industrijo in pomembno tehniško visoko šolo, toda na obličju prijaznega mesta skorajda ni sodobnih megalomanskih objektov. Pogled z baročne trdnjave Kristiansten zajame meniški otok z njegovim srednjeveškim samostanom in mestnim jedrom, kjer stoji Stiftsgarden, največja evropska lesena palača. Nekdanjo kraljevo rezidenco so postavili leta 1770, okrasto pobarvana učinkuje bolj prijazno kot kljubovalno, zaradi česar kralj še danes rad prebiva v njej med svojimi obiski v Trondheimu. Nedaleč od rezidence je kraj, kjer kronajo norveške kralje, to je Nidarosova stolnica, ki so jo začeli graditi v romanskem slogu in jo dokončali v gotskem. S svojo ganljivo preprostostjo spada med najlepše evropske cerkve in najpomembnejše norveške srednjeveške stavbne spomenike. === Večja mesta na Norveškem === {{Largest cities | name = Večja mesta na Norveškem | country = Norveška | stat_ref = V skladu s [https://www.ssb.no/en/befolkning/statistikker/beftett/aar Statistics Dec. 2018] | list_by_pop = List of towns and cities in Norway | div_name = Okrožje | div_link = Okrožja Norveške{{!}}Okrožje | name_link = Seznam mest na Norveškem |city_1 = Oslo |div_1 = Oslo |pop_1 = 1.000.467 |img_1 = Oslo from Ekeberg 2015-04 --7.JPG |city_2 = Bergen |div_2 = Vestland |pop_2 = 255.464 |img_2 = 08-08-01 Fløyen utsikt.jpg |city_3 = Stavanger |div_3 = Rogaland |pop_3 = 222.697 |img_3 = Stavanger sett fra fly.jpg |city_4 = Trondheim |div_4 = Trøndelag |pop_4 = 183.378 |img_4 = Overview of Trondheim 2008 03.jpg |city_5 = Drammen{{!}}Drammen |div_5 = Viken (okrožje){{!}}Viken |pop_5 = 117.510 |city_6 = Fredrikstad/Sarpsborg |div_6 = Viken (county){{!}}Viken |pop_6 = 111.267 |city_7 = Porsgrunn/Skien |div_7 = Vestfold og Telemark |pop_7 = 92.753 |city_8 = Kristiansand{{!}}Kristiansand |div_8 = Agder |pop_8 = 61.536 |city_9 = Ålesund{{!}}Ålesund |div_9 = Møre og Romsdal |pop_9 = 52.163 |city_10 = Tønsberg{{!}}Tønsberg |div_10 = Vestfold og Telemark |pop_10 = 51.571 |city_11 = Moss, Norveška{{!}}Moss |div_11 = Viken (county){{!}}Viken |pop_11 = 46.618 |city_12 = Haugesund{{!}}Haugesund |div_12 = Rogaland |pop_12 = 44.830 |city_13 = Sandefjord{{!}}Sandefjord |div_13 = Vestfold og Telemark |pop_13 = 43.595 |city_14 = Arendal{{!}}Arendal |div_14 = Agder |pop_14 = 43.084 |city_15 = Bodø{{!}}Bodø |div_15 = Nordland |pop_15 = 40.705 |city_16 = Tromsø{{!}}Tromsø |div_16 = Troms og Finnmark |pop_16 = 38.980 |city_17 = Hamar{{!}}Hamar |div_17 = Innlandet |pop_17 = 27.324 |city_18 = Halden |div_18 = Viken (county){{!}}Viken |pop_18 = 25.300 |city_19 = Larvik{{!}}Larvik |div_19 = Vestfold og Telemark |pop_19 = 24.208 |city_20 = Askøy |div_20 = Vestland |pop_20 = 23.194 }}<noinclude> == Unescova dediščina na Norveškem == {{glavni|Unescova dediščina na Norveškem}} Kraljevina Norveška je Unescovo konvencijo o svetovni dediščini sprejela 12. maja 1977, zaradi česar so njena zgodovinska mesta upravičena do vključitve na seznam. Od leta 2017 je na Norveškem osem območij svetovne dediščine, vključno s sedmimi kulturnimi in enim naravnim območjem. Obstaja eno transnacionalno območje, [[Struvejev geodetski lok]], ki si ga deli z devetimi drugimi državami.<ref name=Norway>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/no/ |title=Norway |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=14 July 2017 |archive-date=11 July 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170711002218/http://whc.unesco.org/en/statesparties/no |url-status=live }}</ref> Prvi dve norveški znamenitosti, Urnes Stave Church in Bryggen, sta bili vpisani na seznam na 3. zasedanju Odbora za svetovno dediščino, ki je potekalo v Kairu in Luksorju v Egiptu leta 1979.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/archive/repcom79.htm#58 |title=Report of the 3rd Session of the Committee |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=14 July 2017 |archive-date=23 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170823202538/http://whc.unesco.org/archive/repcom79.htm#58 |url-status=live }}</ref> Zadnji vpis, območje industrijske dediščine Rjukan–Notodden, je bil dodan na seznam leta 2015.<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/decisions/6379 |title=Decision : 39 COM 8B.29 |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=14 July 2017 |archive-date=18 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170618065556/http://whc.unesco.org/en/decisions/6379/ |url-status=live }}</ref> Norveška poleg svojih območij svetovne dediščine ohranja tudi pet objektov na svojem poskusnem seznamu, od katerih so tri transnacionalne nominacije. Na seznamu so: * [[Urneška lesena cerkev]] (''Urnes Stave Church''): vpisana leta 1979; kriterij kulturno: i, ii, iii; stolpna cerkev v Urnesu je eden najstarejših in najvidnejših primerov te vrste lesenih cerkva. Zgrajena je bila v 12. in 13. stoletju in vključuje elemente vikinške tradicije iz prejšnje cerkve iz 11. stoletja. * [[Pristaniška četrt Bryggen]]: vpisana 1979; kriterij kulturno: iii; je serija poslovnih stavb hanzeatske dediščine, ki se vrstijo na vzhodni strani pristanišča Vågen v mestu [[Bergen]]. * [[Rudarsko mesto Røros z kolico]] (''Røros Mining Town and the Circumference''): vpisana 1980; kriterij kulturno: iii, iv; Røros je bil rudarsko mesto od leta 1644 do leta 1977, ko je rudarsko podjetje bankrotiralo. Mesto je v celoti zgrajeno iz lesa. Švedski vojaki so ga leta 1679 med skanijsko vojno popolnoma uničili, a so ga pozneje obnovili. * [[Skalne rezbarije v Alti]] (''Rock Art of Alta''); vpisana 1985; kriterij kulturno: iii; ta lokacija vsebuje 45 najdišč [[petroglif]]ov na petih območjih okoli fjorda Alta, daleč severno od arktičnega kroga. * [[Vegaøyan – otočje Vega]] (''Vegaøyan – The Vega Archipelago''); vpisana 2004; kriterij kulturno: v; Prebivalci otočja Vega so poleg ribičev in kmetov že vsaj od 9. stoletja nabirali gagji puh, perje gag. Kulturna krajina vključuje ribiške vasi, pomole, skladišča, kmetijsko pokrajino, svetilnike in svetilnike. * [[Struvejev geodetski lok]] (''Struve Geodetic Arc''); vpisana 2005; kriterij kulturno: ii, iii, vi; Struvejev geodetski lok je serija triangulacijskih točk, ki se raztezajo na razdalji 2820 kilometrov od [[Hammerfest]]a na Norveškem do [[Črno morje|Črnega morja]]. Svetovna dediščina vključuje 34 točk v desetih državah (od severa proti jugu: Norveška, Švedska, Finska, Rusija, Estonija, Latvija, Litva, Belorusija, Moldavija, Ukrajina), od katerih so štiri na Norveškem. * [[Zahodno norveški fjordi]] – [[Geirangerfjord]] in [[Nærøyfjord]] (''West Norwegian Fjords – Geirangerfjord and Nærøyfjord''); vpisana 2005; kriterij naravno: vii, viii; Fjorda sta med najdaljšimi in najglobljimi na svetu. So klasični primeri fjordov, potopljenih ledeniških dolin. * [[Območje industrijske dediščine Rjukan–Notodden]] (''Rjukan–Notodden Industrial Heritage Site''); vpisana 2015; kriterij kulturno: ii, iv; Industrijski kompleks v mestih Rjukan in Notodden je v začetku 20. stoletja ustanovilo podjetje Norsk Hydro. Zgodnje hidroelektrarne so zagotavljale energijo za industrijsko proizvodnjo umetnih gnojil iz dušika v zraku, nove svetovne industrije. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Commonscat|Norway|Norwegen}} * [http://www.norway.no/ Norway.no], Norway's official portal * [http://www.ssb.no/english/ Statistics Norway] * [http://www.environment.no/ State of the Environment Norway] * [http://www.environment.no/Topics/Norway/ State of the Environment Norway: About Norway] * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/420178/Norway Norway] entry at ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/norway.htm Norway] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160126102504/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/norway.htm |date=2016-01-26 }} from ''UCB Libraries GovPubs'' * [http://www.norway.info/ Norway.info], official foreign portal of the Norwegian Ministry of Foreign Affairs * [http://www.visitnorway.com/ VisitNorway.com], official travel guide to Norway. * [http://www.vifanord.de/index.php?id=1&L=1&rd=243343734 vifanord] – a digital library that provides scientific information on the Nordic and Baltic countries as well as the Baltic region as a whole. * [http://bird.dintur.no/ Birdwatching Norway] * [http://www.youtube.com/watch?v=M1h_wIvwhzI National Anthem of Norway] {{Nordijski svet}} {{Evropa}} {{NATO}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Norveška| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Skandinavija]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropsko združenje za prosto trgovino]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1905]] 4xiwlv4wvoieyhgmt19eby11i3s2np7 Zlatko Zahović 0 6876 6743645 6741005 2026-08-27T20:41:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743645 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Zlatko Zahovič | height = 180 cm<ref name=Bio>{{navedi splet|url=https://www.eurosport.com/football/zlatko-zahovic_prs194/person.shtml|title=Zlatko Zahovic|publisher=[[Eurosport]]|access-date=12 April 2020}}</ref> | position = [[Vezist (nogomet)|Napadalni vezist]] |youthyears1 = 1979–1981 | youthclubs1 = [[NK Maribor|Maribor]]<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/sportal/nogomet/sobotni-intervju-zlatko-zahovic-451257|title=Oče NK Maribor se je odločil, da ne bo več molčal|trans-title=The father of NK Maribor decided to speak out|publisher=[[Siol]]|first=Rok|last=Plestenjak|language=sl|date=14 October 2017|access-date=14 October 2017}}</ref> |youthyears2 = 1981–1989 | youthclubs2 = [[NK Kovinar Maribor|Kovinar Maribor]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=27333|title=Tezenčan – Glasilo Mestne četrti Tezno, maj 2015|trans-title=Tezenčan – News bulletin from the Tezno city district, May 2015|publisher=Maribor.si|language=sl|pages=15–16|date=May 2015|access-date=22 June 2020|archive-date=2021-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20210629022755/https://www.maribor.si/dokument.aspx?id=27333|url-status=dead}}</ref> |years1 = 1989–1993 | clubs1 = [[FK Partizan|Partizan]] | caps1 = 37 | goals1 = 6 |years2 = 1990–1991 | clubs2 = → [[FK Proleter Zrenjanin|Proleter Zrenjanin]] (pos.) | caps2 = 25 | goals2 = 0 |years3 = 1993–1996 | clubs3 = [[Vitória S.C.|Vitória Guimarães]] | caps3 = 79 | goals3 = 13 |years4 = 1996–1999 | clubs4 = [[FC Porto|Porto]] | caps4 = 87 | goals4 = 27 |years5 = 1999–2000 | clubs5 = [[Olympiacos F.C.|Olympiacos]] | caps5 = 14 | goals5 = 7 |years6 = 2000–2001 | clubs6 = [[Valencia CF|Valencia]] | caps6 = 20 | goals6 = 3 |years7 = 2001–2005 | clubs7 = [[S.L. Benfica|Benfica]] | caps7 = 80 | goals7 = 14 |years8 = 2008–2009 | clubs8 = [[NK Limbuš-Pekre|Limbuš-Pekre]]<ref>{{navedi novice|url=https://ekipa.svet24.si/clanek/magazin/sportni-anali/5411e60511dd1/tehtnica-najvecja-premija|title=Kje je kariero končal Zlatko Zahović?|trans-title=Where did Zlatko Zahović end his career?|newspaper=[[Ekipa (Slovenia)|Ekipa]]|first=Robert|last=Pogačar|language=sl|date=11 September 2014|access-date=25 June 2020}}</ref> | caps8 = 11 | goals8 = 12 |totalcaps = 353 | totalgoals = 82 | nationalyears1 = 1992–2004 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps1 = 80 | nationalgoals1 = 35 |nationalyears2 = 2003 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.nzs.si/reprezentanca/default.asp?id_igralca=110&id_selekcije=17&id_menu=8|title=Zlatko Zahovič – B reprezentanca|trans-title=Zlatko Zahovič – B appearances|publisher=[[Football Association of Slovenia]]|language=sl|access-date=6 January 2017}}</ref> | nationalcaps2 = 2 | nationalgoals2 = 1 }} '''Zlatko Zahovič''' [zlátko záhovič], {{Avdio|Sl-Zlatko Zahovič.oga|izgovorjava}}, [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[1. februar]] [[1971]], [[Maribor]]. Zahovič je bil eden najboljših slovenskih nogometašev. Proslavil se je v [[FC Porto|Portu]], igral pa je tudi za [[Benfica|Benfico]], [[Olympiakos]] in [[Valencia CF|Valencio]], s katero je leta [[2001]] zaigral v finalu [[Nogometna Liga prvakov|Lige prvakov]]. Bil je znan po svojih preigravanjih in zmožnosti doseganja zadetkov.<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/euro2000/teams/slovenia/squad/746407.stm EURO 2000 profile]; [[BBC Sport]]</ref> Kot član reprezentance je bil osrednja figura moštva, ki se je uvrstilo na dve največji tekmovanji, evropsko in svetovno prvenstvo. Je rekorder po številu nastopov in zadetkov za reprezentanco.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nzs.si/slovenija/statistika |title=arhivska kopija |access-date=2011-08-30 |archive-date=2011-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110903172332/http://www.nzs.si/slovenija/statistika |url-status=dead }}</ref> == Članska kariera == [[Nogomet]] je začel igrati v mladinskem moštvu NK Limbuš-Pekre, vendar za ta klub ni nikoli zaigral kot član. Člansko kariero je začel pri mariborskem NK Kovinar, kjer ga je opazil [[Milko Gjurovski]], ki je bil na složenju vojaškega roka v [[Maribor]]u. Gjurovski ga je priporočil vodstvu [[FK Partizan|Partizana]], kamor je odšel leta [[1989]]. V sezoni 1990/91 je bil posojen v [[zrenjanin]]ski [[Proleter]]. Leta [[1993]] je zaradi tamkajšnjih vedno bolj negotovih razmer po razpadu [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]] odšel na [[Portugalska|Portugalsko]] in zaigral za klub [[Vitória Guimarães]]. Leta [[1996]] je prestopil v sloviti [[FC Porto]] in v njegovem dresu doživel najbolj zvezdniške trenutke v portugalski ligi in [[Nogometna Liga prvakov|ligi prvakov]] saj je bil v sezoni 1998/1999 celo najboljši strelec porta in eden od treh najboljših strelcev tega tekmovanja. V [[Porto|Portu]] je ostal do leta [[1999]] in z moštvom osvojil tri naslove portugalskega prvaka, leta [[1998]] je osvojil tudi portugalski pokal. Leta [[1999]] je prestopil v [[pirej]]ski [[Olympiakos]], vendar je klub zaradi nesoglasij s trenerjem hitro zapustil. Leta [[2000]] je prestopil v [[C. F. Valencia|Valencio]] in se z njo še v isti sezoni uvrstil v finale lige prvakov, kjer jih je po streljanju enajstmetrovk premagal [[münchen]]ski [[Bayern München|Bayern]]. Med tistimi, ki so izvajali enajstmetrovke, je bil tudi Zahović, vendar je njegov sicer dobro merjeni stel vratar Bayerna [[Oliver Kahn]] mojstrsko obranil. Tudi v [[Valencija|Valenciji]] je prišel v navzkrižje s trenerjem, tokrat s [[Hector Cupér|Hectorjem Cupérjem]], ki mu je po njegovem mnenju dal premalo priložnosti. Zato je leta [[2001]] zapustil Valencio in se vrnil na Portugalsko. Tokrat k [[Lizbona|lizbonski]] [[Benfica|Benfici]]. V zimskem prestopnem roku [[januar]]ja [[2005]] je Zahović prekinil pogodbo z Benfico in se poslovil od igranja nogometa, do sezone 2008/2009, ko je v [[1. MNZ Maribor]] zaigral nekaj tekem pri ekipi [[Limbuš Pekre]].<ref>{{navedi splet|url = http://ekipa24.si/clanek/magazin/sportni-anali/5411e60511dd1/tehtnica-najvecja-premija|title = Kje je kariero končal Zlatko Zahović? [Ekipa 24 - intervju]}}</ref> == Reprezentančna kariera == Dres slovenske reprezentance je prvič oblekel [[7. november|7. novembra]] [[1992]] za prijateljsko tekmo proti [[Ciper|Cipru]]. Leta [[1999]] se je pod taktirko [[Srečko Katanec|Srečka Katanca]] uvrstil na [[EURO 2000|evropsko prvenstvo]] [[2000]] v [[Belgija|Belgiji]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]] in tam zabil tri od štirih slovenskih zadetkov. Po prvenstvu so prišla na dan prva nasprotja s selektorjem Katancem, ki pa jih je [[NZS]] pometla pod preprogo. Skupaj s slovensko reprezentanco se je uvrstil na [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovno prvenstvo]] leta [[2002]] na [[Japonska|Japonskem]] in v [[Južna Koreja|Južni Koreji]], kjer pa je po prvi tekmi (ki jo je Slovenija s 3:1 izgubila proti Španiji) dokončno počilo. Po ostrem besednem dvoboju s Katancem (javnost si je najbolj zapomnila iz konteksta iztrgano izjavo glede namer o nakupu [[Šmarna gora|Šmarne gore]]) ga je NZS izključila iz ekipe in poslala domov. Po svetovnem prvenstvu, ko je Katanec odstopil z mesta selektorja, se je vrnil v izbrano vrsto. Po neuspehu v kvalifikacijah za [[EURO 2004]] je moral z mesta selektorja odstopiti [[Bojan Prašnikar]], nasledil pa ga je [[Branko Oblak]], nekdanji selektor mlade slovenske reprezentance. Kmalu je postalo jasno, da želi Oblak pomladiti izbrano vrsto. Tako sta iz reprezentance izpadla še Zahović in [[Miran Pavlin|Pavlin]], zadnja predstavnika generacije, ki se je uvrstila na EURO 2000. == Funkcija športnega direktorja == Avgusta [[2007]] se je vrnil v domači [[Maribor]] in v najuspešnejšem slovenskem klubu [[NK Maribor]] prevzel vlogo športnega direktorja. Po začetnem skepticizmu in neuspešnem poskusu, da bi prvi trener moštva postal [[Milko Gjurovski]], je Zahovič na mesto trenerja pripeljal nekdanjega soigralca iz reprezentance [[Darko Milanič|Darka Milaniča]]. V sezoni 2008-09 je [[NK Maribor]] spet postal državni prvak, v naslednji sezoni pa osvojil pokalno lovoriko. V sezoni 2010-11 je Maribor osvojil še 9. naslov. V klubu velja Zahovič za gradnika teh uspehov in glavnega "krivca" za ponoven vzpon kluba na vrh in uvrstitev v [[Liga Evropa|Ligo Evropa]]. Zaradi tega je izjemno priljubljen pri navijačih. Izkazal se je tudi kot uspešen pogajalec pri prestopih nogometašev, saj je izpeljal kar nekaj odmevnih prestopov, najbolj izstopa prestop [[Josip Iličić|Josipa Iličića]] in [[Armin Bačinovič|Armina Bačinoviča]] v [[U.S. Città di Palermo|Palermo]]. == Zasebno življenje == Živi v Mariboru. Njegov sin [[Luka Zahović]] je nogometaš.<ref name = "name">{{navedi splet|archive-url=https://web.archive.org/web/20180714164354/https://www.nkmaribor.com/igralci/?id=79170&id_mostva=1|archive-date=14 July 2018|url = https://www.nkmaribor.com/igralci/?id=79170&id_mostva=1 | title = Luka Zahović – osebni karton |trans-title=Luka Zahovic – personal card | publisher = [[NK Maribor]] | access-date = 1 December 2018 | language = sl}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Jogador que tirou 500 mil euros ao Sporting "esteve na inauguração da Luz" |url=https://expresso.pt/desporto/jogador-que-tirou-500-mil-euros-ao-sporting-esteve-na-inauguracao-da-luz=f890153 |website=Jornal Expresso |access-date=2 October 2020 |language=pt-PT |date=19 September 2014}}</ref> == Lovorike == ;Partizan *[[Jugoslovanska nogometna liga|Jugoslovanska liga]]: 1992–93 ;Porto *[[Portugalska nogometna liga|Portugalska Liga]]: 1996–97, 1997–98, 1998–99 *[[Taça de Portugal|Portugalski pokal]]: 1997–98 *[[Supertaça Cândido de Oliveira|Portugalski Superpokal]]: 1998, 1999 ;Olympiacos *[[Grška liga]]: 1999–2000 ; Benfica *[[Portugalska nogometna liga|Portugalska liga]]: 2004–05 *[[Taça de Portugal|Portugalski pokal]]: 2003–04 ;Valencia *[[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]]: Finalist 2000–01 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} * [https://www.youtube.com/watch?v=8rakj1nNwoM Pogovor z Zlatkom Zahovičem], serijal ''(Ne)uspeh prvaka z [[Mario Stanić|Mariom Stanićem]]'', 27. 11. 2023. ([[YouTube]]) {{Slovenia Squad 2000 UEFA Euro}} {{Slovenia Squad 2002 World Cup}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zahovič, Zlatko}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2000]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]] [[Kategorija:Nogometaši Partizana Beograd]] [[Kategorija:Nogometaši FK Proleterja Zrenjanin]] [[Kategorija:Nogometaši Vitórie Guimarães]] [[Kategorija:Nogometaši Porta]] [[Kategorija:Nogometaši Olympiacosa]] [[Kategorija:Nogometaši Valencie]] [[Kategorija:Nogometaši Benfice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Limbuša-Peker]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] 01fwbrmx7tb8tvc2y044wjghv4ih5e6 Bogdan 0 14735 6743598 6741598 2026-08-27T17:46:11Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci imena */ 6743598 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Bogdan |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = moški |meaning = ''božji dar'' |region = slovansko ime |origin = |name day = 8.november |related name = |fotonotes = }} '''Bogdan''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == Bogdan je zloženo [[Slovani|slovansko]] [[ime]], in sicer iz besed ''bog'' in glagolske oblike ''dan'' (iz besede ''dati''). Po izvoru je to [[krščanstvo|krščansko]] in teoforično ime. Prvotno ga je dobil otrok, ki so si ga starši dolgo želeli, pa jim ga je končno »Bog dal«. Ime Bogdan je nastalo po [[latinščina|latinskem]] imenu ''Deodatus'', [[grščina|grško]] ''Θεóδοτς'' (''Theoódotos''), to pa iz hebrejskega ''[[Jonatan|Jehonatán]]'' v pomenu besede »Jahve je dal«.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Slovenske različice == *moške različice imena: [[Bogo]], [[Bogoslav]], Dan, Danče, Danček, Dančo, [[Dane]], Dani, Boni *ženske različice imena: [[Bogdana]], Bogi, Boni *pomensko sorodna imena: [[Bogoljub]], [[Bogomil]], [[Bogomir]], [[Bogoslav]], [[Božidar]], [[Božo]], [[Darko]] == Tujejezikovne različice == *pri [[Angleži]]h, [[Nemci]]h, [[Poljaki]]h: Bogdan *pri [[Čehi]]h, [[Slovaki]]h (tudi Poljakih, Ukrajincih): Bohdan *pri [[Rusi]]h, [[Ukrajinci]]h: Богдан (izg. Bogdan oz. Bohdan) *pri Hrvatih, Srbih, Črnogorcih...: Bogdan, Bogo(-ljub), Bogomir/-mil, Božo, Božidar, Darko ... *pri [[Romuni|Romunih]] in Ukrajincih poleg imena tudi [[priimek Bogdan]] == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Bogdan: 2.418. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Bogdan po pogostosti uporabe uvrščeno na 94. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Bogdan|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime Bogdan zapisano [[8. november|8. novembra]] skupaj z Bogomirjem ([[škof]], † 8.nov. 1115) in Deodatom (škof, † 8.nov. 115). .<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> Bogdan je tudi prevod imena [[Matija]] ("moj dar je Bog", oz. "dan od Boga"), ki goduje 14. februarja. == Znani nosilci imena == {{div col|colwidth=18em}} *[[Bogdan Ambrožič]] *[[Bogdan Aurescu]] *[[Bogdan Babić]] *[[Bogdan Badovinac]] *[[Bogdan Barovič]] *[[Bogdan Batič]] *[[Bogdan Bebar]] *[[Bogdan Beltram]] *[[Bogdan Benigar]] *[[Bogdan Benko]] *[[Bogdan Berce]] *[[Bogdan Berdon]] *[[Bogdan Binter]] *[[Bogdan Birsa]] *[[Bogdan Biščak]] *[[Bogdan Bogdanov]] *[[Bogdan Bogdanović]] *[[Bogdan Borčić]] *[[Bogdan Borusewicz]] *[[Bogdan Božič]] *[[Bogdan Bradač]] *[[Bogdan Brecelj]] *[[Bogdan Breznik]] *[[Bogdan Bricelj]] *[[Bogdan Butkovič]] *[[Bogdan Cepuder]] *[[Bogdan Comino]] *[[Bogdan Crnobrnja]] *[[Bogdan Čeh]] ("Boni" Čeh) *[[Bogdan Čepič]] *[[Bogdan Černe]] *[[Bogdan Čizmarević]] *[[Bogdan Čobal]] *[[Bogdan Črnko]] *[[Bogdan Debenjak]] *[[Bogdan Derč]] *[[Bogdan Devidé]] *[[Bogdan Ditrich]] *[[Bogdan Dobnik]] *[[Bogdan Dolenc]] *[[Bogdan Erjavec]] *[[Bogdan Fajon]] *[[Bogdan Ferlinc]] *[[Bogdan Filipič]] *[[Bogdan Fink]] (drug=arhitekt) *[[Bogdan Finžgar]] *[[Bogdan Gabrovec]] *[[Bogdan Gavrilović]] *[[Bogdan Gerk]] *[[Bogdan Gjud]] *[[Bogdan Gradišnik]] *[[Bodgan Greif]] *[[Bogdan Grom]] *[[Bogdan Habe]] /Habbé? *[[Bogdan Hladnik]] *[[Bogdan Hmelnicki]] *[[Bogdan Horvat]] *[[Bogdan Hribar]] *[[Bogdan Hrovat - Miha]] *[[Bogdan Jakopič]] *[[Bogdan Jenko]] *[[Bogdan Jež]] *[[Bogdan Jordan]] *[[Bogdan Jug]] *[[Bogdan Kavčič]] *[[Bogdan Kejžar]] *[[Bogdan Kilar]] *[[Bogdan Kladnik]] *[[Bogdan Knavs]] *[[Bogdan Kolar]] *[[Bogdan Koprivnikar]] *Ivo (Bogdan) Kosi/[[Ivo Kosi]] *[[Bogdan Kotnik]] *[[Bogdan Kozina]] *[[Bogdan Kralj]] *[[Bogdan Krizman]] *[[Bogdan Kronovšek]] *[[Bogdan Krušič]] *[[Bogdan Kur-bus]] *[[Bogdan Lah]] *[[Bogdan Leskovic]] *[[Bogdan Lešnik]] *[[Bogdan Lipičnik]] *[[Bogdan Lipovšek]] *[[Bogdan Lorber]] *[[Bogdan Lubej]] *[[Bogdan Macarol]] *[[Bogdan Makovec]] *[[Bogdan Makovšek]] *[[Bogdan Makuc]] *[[Bogdan Mali]] *[[Bogdan Mamula]] *[[Bogdan Menih]] *[[Bogdan Meško]] *[[Bogdan Mikuž]] *[[Bogdan Mirnik]] *[[Bogdan Mrovlje]] *[[Bogdan Müller]]- Panta *[[Bogdan Mureșanu]] *[[Bogdan Norčič]] *[[Bogdan Novak]] *[[Bogdan Ciril Novak]] *[[Bogdan Oblak]] - "Hamurabi" *[[Bogdan Obradović]] *[[Bogdan Oreščanin|Bogdan Orešćanin]] *[[Bogdan Osolnik]] *[[Bogdan Pahor]] *[[Bogdan Pecotić]] *[[Petar Bogdan Peko]] *[[Bogdan Perko]] *[[Bogdan Petelin]] *[[Bogdan Petriceicu Hasdeu]] *[[Bogdan Pirc]] *[[Bogdan Pleša]] *[[Bogdan Podlesnik]] *[[Bogdan Podobnik]] *[[Bogdan Pogačar]] *[[Bogdan Pogačnik]] *[[Bogdan Povh]] *[[Bogdan Radica]] *[[Bogdan Ravbar]] *[[Bogdan Reichenberg]] *[[Bogdan Renčelj]] *[[Bogdan Repe]] *[[Bogdan Robida]] *[[Bogdan Roščić]] *[[Bogdan Sajovic]] *[[Bogdan Saksida]] *[[Bogdan Sežun]] *[[Bogdan Sieberer]] *[[Bogdan Skoberne]] *[[Bogdan Soban]] *[[Bogdan Spindler]] *[[Bogdan Stare]] *[[Bogdan Stelea]] *[[Bogdan Stopar]] *[[Bogdan Stupar]] *[[Bogdan Svet]] *[[Bogdan Šavli]] *[[Bogdan Šega]] *[[Bogdan Škerlj]] *[[Bogdan Špacapan]] *[[Bogdan Tanjević]] *[[Bogdan Tekavčič]] *[[Igor (Bogdan) Tekavčič]] *[[Bujor-Bogdan Teodoriu]] *[[Bogdan Terzić]] *[[Bogdan Tome]] *[[Bogdan Tratnik]] *[[Bogdan Trgovčević]] *[[Bogdan Trifunović]] *[[Bogdan Tušar]] *[[Bogdan Učakar]] *[[Bogdan Urbar]] *[[Bogdan Varićak]] *[[Bogdan Vidmar]] *[[Bogdan Vizjak]] *[[Bogdan Volavšek]] *[[Bogdan Vorkapič]] *[[Bogdan Vovk]] *[[Bogdan Vrčon]] *[[Bogdan Vrhovec]] *[[Bodgan Vuk]] *[[Bogdan Vulaković]] *[[Bodgan Zalar]] *[[Bogdan Zega]] *[[Bogdan Zgonc]] *[[Bogdan Zupan]] *[[Bogdan Žagar]] *[[Bogdan Žižić]] *[[Bogdan Žolnir]] *[[Bogdan Žorž]] *[[Bogdan Žužek]] {{div col end}} == Glej tudi == *[[Ljutica Bogdan]] *[[Seznam osebnih imen na B]] *[[seznam najpogostejših osebnih imen v Sloveniji|seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] *priimke [[Bogdanov]], [[Bogdanovič]] itd. *ime [[Bogo]], [[Božidar]], [[Bogomil]] == Viri == {{sklici|2}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] r4dmpnqv3ytn53yjufkoubpg623zwni Seznam planetarnih meglic 0 15240 6743776 6577288 2026-08-28T09:53:57Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke NGC_5189.jpg z [[c:File:Potw1012a.jpg|Potw1012a.jpg]] 6743776 wikitext text/x-wiki Sledi [[seznam]] znanih [[planetarna meglica|planetarnih meglic]]. {| class="sortable wikitable" |-- bgcolor="#aaaaff" ! [[Messierov katalog|Messier]] <br /> &nbsp; ! [[Novi splošni katalog|NGC]] <br /> &nbsp; ! druge oznake ! [[slovenščina|slovensko]] [[ime]] <br /> &nbsp; ! [[:commons:Category:Planetary nebulae|slika]] <br /> &nbsp; ! [[datum|odkritje]] <br /> &nbsp; ! [[razdalja|oddaljenost]]<br />[{{e|3}}&nbsp;[[svetlobno leto|sv.&nbsp;l.]]] ! [[navidezni sij]] ! [[ozvezdje]] <br /> &nbsp; |-- | &nbsp; | &nbsp; | [[Planetarna meglica M2-9|Minkowski 2-9]] (M2-9) <br /> PN G010.8+18.0 <br /> PK 010+18.2 | Metuljasta planetarna meglica | [[Slika:Planetary Nebula M2-9.jpg|60px]] | [[1947 v znanosti|1947]] | 2,1 | 5,6 | [[Kačenosec (ozvezdje)|Kačenosec]] Oph |-- | [[M27|27]] | [[NGC 6853]] | PN G060.8-03.6 <br /> PK 060-03.1 | [[Ročka (meglica)|Ročka]] | [[Slika:M27 - Dumbbell Nebula.jpg|60px]] | [[1764 v znanosti|1764]]-07-12 | 1,36 | 7,5 | [[Lisička (ozvezdje)|Lisička]] Vul |-- | [[M57|57]] | [[NGC 6720]] | PN G063.1+13.9 <br /> PK 063+13.1 | [[Obročasta meglica]] | [[Slika:M57 The Ring Nebula.JPG|60px]] | [[1779 v znanosti|1779]]-01-23 | 2,3 | 8,8 | [[Lira (ozvezdje)|Lira]] Lyr |-- | [[Mala ročka (meglica)|76]] | [[NGC 650]] <br /> [[NGC 651]] | PN G130.9-10.5 <br /> PK 130-10.1 | [[Mala ročka (meglica)|Mala ročka]] | [[Slika:M76-RL5-DDmin-Gamma-LRGB 883x628.jpg|60px]] | [[1780 v znanosti|1780]]-09-05 | 2,5 | 10,1 | [[Perzej (ozvezdje)|Perzej]] Per |-- | [[M97|97]] | [[NGC 3587]] | PN G148.4+57.0 <br /> PK 148+57.1 | [[Sova (meglica)|Sova]] | [[Slika:M97.jpg|60px]] | [[1781 v znanosti|1781]]-02-16 | 2,6 | 9,9 | [[Veliki medved (ozvezdje)|Veliki medved]] UMa |-- | &nbsp; | [[NGC 40]] | PN G120.0+09.8 <br /> PK 120+9.1 <br /> HD 826 | Metuljček | [[Slika:Ngc40.jpg|60px]] | [[1788 v znanosti|1788]]-11-25 | 3,5 | 11,4 | [[Kefej (ozvezdje)|Kefej]] Cep |-- | &nbsp; | [[NGC 246]] | PN G118.8-74.7 <br /> PK 118-74.1 | Lobanja | [[Slika:NGC 246.jpg|60px]] | [[1785 v znanosti|1785]]-11-27 | 2 | 11,78 | [[Kit (ozvezdje)|Kit]] Cet |-- | &nbsp; | [[NGC 1360]] | PN G220.3-53.9 <br /> PK 220-53.1 | &nbsp; | [[Slika:NGC1360 Planetary Nebula from the Mount Lemmon SkyCenter Schulman Telescope courtesy Adam Block.jpg|60px]] | [[1868 v znanosti|1868]]-01-12 | 1,145 | 9,4 | [[Peč (ozvezdje)|Peč]] For |-- | &nbsp; | [[NGC 1501]] | PK 144+6.1 | &nbsp; | [[Slika:NGC 15012MASS.jpg|60px]] | [[1787 v znanosti|1787]]-11-03 | &nbsp; | &nbsp; | [[Žirafa (ozvezdje)|Žirafa]] Cam |-- | &nbsp; | [[NGC 1514]] | PN G165.5-15.2 <br /> PK 165-15.1 | &nbsp; | [[Slika:NGC1514.jpg|60px]] | [[1790 v znanosti|1790]]-11-13 | 0,6 | 9,43 | [[Bik (ozvezdje)|Bik]] Tau |-- | &nbsp; | [[NGC 1535]] | PK 206-40.1 | [[Kleopatrino oko (meglica)|Kleopatrino oko]] | [[Slika:Ngc1535.jpg|60px]] | [[1785 v znanosti|1785]]-02-01 | &nbsp; | &nbsp; | [[Eridan (ozvezdje)|Eridan]] Eri |-- | &nbsp; | [[NGC 2022]] | PK 196-10.1 | &nbsp; | [[Slika:NGC2022.jpg|60px]] | [[1785 v znanosti|1785]]-12-28 | &nbsp; | &nbsp; | [[Orion (ozvezdje)|Orion]] Ori |-- | &nbsp; | [[NGC 2242]] | ZWG 204.5 | &nbsp; | &nbsp; | [[1886 v znanosti|1886]]-11-24 | &nbsp; | &nbsp; | [[Voznik (ozvezdje)|Voznik]] Aur |-- | &nbsp; | [[NGC 2346]] | PK 215+3.1 | &nbsp; | [[Slika:NGC2346.jpg|60px]] | [[1790 v znanosti|1790]]-03-05 | &nbsp; | &nbsp; | [[Enorog (ozvezdje)|Enorog]] Mon |-- | &nbsp; | [[NGC 2371]] / <br />[[NGC 2372]] | PK 189+19.1 | &nbsp; | [[Slika:NGC 2371HST.jpg|60px]] | [[1785 v znanosti|1785]]-03-12 | &nbsp; | &nbsp; | [[Dvojčka (ozvezdje)|Dvojčka]] Gem |-- | &nbsp; | [[NGC 2392]] | PK 197+17.1 | [[Eskim (meglica)|Eskim]] | [[Slika:Ngc2392.jpg|60px]] | [[1787 v znanosti|1787]]-01-17 | &nbsp; | &nbsp; | [[Dvojčka (ozvezdje)|Dvojčka]] Gem |-- | &nbsp; | [[NGC 2438]] | PK 231+4.2 | &nbsp; | | [[1786 v znanosti|1786]]-03-19 | &nbsp; | &nbsp; | [[Krma (ozvezdje)|Krma]] Pup |-- | &nbsp; | [[NGC 2440]] | PK 234+2.1 | &nbsp; | [[Slika:Ngc 2440.jpg|60px]] | [[1790 v znanosti|1790]]-03-04 | &nbsp; | &nbsp; | [[Krma (ozvezdje)|Krma]] Pup |-- | &nbsp; | [[NGC 2818]] | PLN 261+8.1 | &nbsp; | [[Slika:NGC 2818 by the Hubble Space Telescope.jpg|60px]] | [[1826 v znanosti|1826]]-05-28 | &nbsp; | &nbsp; | [[Kompas (ozvezdje)|Kompas]] Pyx |-- | &nbsp; | [[NGC 2867]] | PK 278-5.1 | &nbsp; | [[Slika:NGC 2867HST.jpg|60px]] | [[1834 v znanosti|1834]]-04-01 | &nbsp; | &nbsp; | [[Gredelj (ozvezdje)|Gredelj]] Car |-- | &nbsp; | [[NGC 3132]] | PK 272+12.1 | [[Južna obročasta meglica]] | [[Slika:NGC 3132.jpg|60px]] | [[1835 v znanosti|1835]]-03-02 | &nbsp; | &nbsp; | [[Zračna črpalka (ozvezdje)|Zračna črpalka]] Ant |-- | &nbsp; | [[NGC 3195]] | PK 296-20.1 | &nbsp; | [[Slika:Ngc3195.jpg|60px]] | [[1835 v znanosti|1835]]-02-24 | &nbsp; | &nbsp; | [[Kameleon (ozvezdje)|Kameleon]] Cha |-- | &nbsp; | [[NGC 3242]] | PK 261+32.1 | [[Jupitrov duh (meglica)|Jupitrov duh]] | [[Slika:Ngc3242b.jpg|60px]] | [[1785 v znanosti|1785]]-02-07 | &nbsp; | &nbsp; | [[Vodna kača (ozvezdje)|Vodna kača]] Hya |-- | &nbsp; | [[NGC 3918]] | PK 294+4.1 | &nbsp; | [[Slika:Ngc3918.jpg|60px]] | [[1834 v znanosti|1834]]-04-03 | &nbsp; | &nbsp; | [[Kentaver (ozvezdje)|Kentaver]] Cen |-- | &nbsp; | [[NGC 4361]] | PK 294+43.1 | &nbsp; | [[Slika:NGC 4361.jpg|60px]] | [[1785 v znanosti|1785]]-02-07 | &nbsp; | &nbsp; | [[Krokar (ozvezdje)|Krokar]] Crv |-- | &nbsp; | [[NGC 5189]] | PK 307-3.1 | Spiralna planetna meglica | [[Slika:Potw1012a.jpg|60px]] | [[1826 v znanosti|1826]]-07-01 | &nbsp; | &nbsp; | [[Muha (ozvezdje)|Muha]] Mus |-- | &nbsp; | [[NGC 5307]] | PK 312+10.1 | &nbsp; | [[Slika:Ngc5307.jpg|60px]] | [[1836 v znanosti|1836]]-04-15 | &nbsp; | &nbsp; | [[Kentaver (ozvezdje)|Kentaver]] Cen |-- | &nbsp; | [[NGC 5315]] | PK 309-4.2 | &nbsp; | [[Slika:NGC 5315HSTfull.jpg|60px]] | [[1883 v znanosti|1883]]-05-04 | &nbsp; | &nbsp; | [[Šestilo (ozvezdje)|Šestilo]] Cir |-- | &nbsp; | [[NGC 5882]] | IC 1108 <br /> PK 327+10.1 <br /> ESO 274-7 | &nbsp; | [[Slika:Ngc5882.jpg|60px]] | [[1834 v znanosti|1834]]-09-27 | &nbsp; | &nbsp; | [[Volk (ozvezdje)|Volk]] Lup |-- | &nbsp; | [[NGC 5979]] | PK 322-5.1 <br /> ESO 136-PN3 | &nbsp; | [[Slika:Ngc5979.jpg|60px]] | [[1835 v znanosti|1835]]-04-24 | &nbsp; | 11,5 | [[Južni trikotnik (ozvezdje)|Južni trikotnik]] TrA |-- | &nbsp; | [[NGC 6058]] | PK 64+48.1 | &nbsp; | &nbsp; | [[1787 v znanosti|1787]]-03-18 | &nbsp; | 12,9 | [[Herkul (ozvezdje)|Herkul]] Her |-- | &nbsp; | [[NGC 6072]] | PK 342+10.1 | &nbsp; | [[Slika:NGC 6072.jpg|60px]] | [[1837 v znanosti|1837]]-06-07 | &nbsp; | 11,7 | [[Škorpijon (ozvezdje)|Škorpijon]] Sco |-- | &nbsp; | [[NGC 6210]] | PN G043.1+37.7 <br /> PK 43+37.1 | &nbsp; | [[Slika:NGC 6210 HST.tif|60px]] | [[1825 v znanosti|1825]] | &nbsp; | 8,8 | [[Herkul (ozvezdje)|Herkul]] Her |-- | &nbsp; | [[NGC 6302]] | [[C69]] <br /> PK 349+01.1 | [[Hrošč (meglica)|Hrošč]] | [[Slika:NGC 6302 Hubble 2009.full.jpg|60px]] | [[1880 v znanosti|1880]] | &nbsp; | 9,6 | [[Škorpijon (ozvezdje)|Škorpijon]] Sco |-- | &nbsp; | [[NGC 6309]] | PK 9 + 14.1 | [[Škatla (meglica)|Škatla]] | &nbsp; | [[1876 v znanosti|1876]] | &nbsp; | 11,5 | [[Kačenosec (ozvezdje)|Kačenosec]] Oph |-- | &nbsp; | [[NGC 6326]] | PK 338-8.1 | &nbsp; | [[Slika:NGC 6326 by Hubble Space Telescope.jpg|60px]] | [[1826 v znanosti|1826]]-08-26 | &nbsp; | &nbsp; | [[Oltar (ozvezdje)|Oltar]] Ara |-- | &nbsp; | [[NGC 6369]] | PK 2+5.1 | [[Duhec (meglica)|Duhec]] | [[Slika:NGC 6369HST.jpg|60px]] | [[1784 v znanosti|1784]]-05-21 | &nbsp; | 11,4 | [[Kačenosec (ozvezdje)|Kačenosec]] Oph |-- | &nbsp; | [[NGC 6445]] | PK 8+3.1 | Škatla | &nbsp; | [[1786 v znanosti|1786]]-05-28 | &nbsp; | &nbsp; | [[Strelec (ozvezdje)|Strelec]] Sgr |-- | &nbsp; | [[NGC 6537]] | PK 10+0.1 | [[Rdeči pajek (meglica)|Rdeči pajek]] | [[Slika:NGC6537.jpg|60px]] | [[1882 v znanosti|1882]]-07-15 | &nbsp; | &nbsp; | [[Strelec (ozvezdje)|Strelec]] Sgr |-- | &nbsp; | [[NGC 6543]] | PK 96+29.1 | [[Mačje oko (meglica)|Mačje oko]] | [[Slika:NGC6543.jpg|60px]] | [[1786 v znanosti|1786]]-02-15 | &nbsp; | &nbsp; | [[Zmaj (ozvezdje)|Zmaj]] Dra |-- | &nbsp; | [[NGC 6565]] | PK 3-4.5 | &nbsp; | [[Slika:Ngc6565.jpg|60px]] | [[1880 v znanosti|1880]]-07-14 | &nbsp; | &nbsp; | [[Strelec (ozvezdje)|Strelec]] Sgr |-- | &nbsp; | [[NGC 6572]] | PK 34+11.1 | &nbsp; | [[Slika:Ngc6572.jpg|60px]] | [[1825 v znanosti|1825]] | &nbsp; | &nbsp; | [[Kačenosec (ozvezdje)|Kačenosec]] Oph |-- | &nbsp; | [[NGC 6578]] | PK 10-1.1 | &nbsp; | [[Slika:Ngc6578.jpg|60px]] | [[1882 v znanosti|1882]]-08-18 | &nbsp; | &nbsp; | [[Strelec (ozvezdje)|Strelec]] Sgr |-- | &nbsp; | [[NGC 6629]] | PK 9-5.1 | &nbsp; | &nbsp; | [[1784 v znanosti|1784]]-08-07 | &nbsp; | &nbsp; | [[Strelec (ozvezdje)|Strelec]] Sgr |-- | &nbsp; | [[NGC 6751]] | PK 29-5.1 | &nbsp; | [[Slika:NGC6751.jpg|60px]] | [[1863 v znanosti|1863]]-07-20 | &nbsp; | &nbsp; | [[Orel (ozvezdje)|Orel]] Aql |-- | &nbsp; | [[NGC 6765]] | PK 62+9.1 | &nbsp; | &nbsp; | [[1864 v znanosti|1864]]-06-28 | &nbsp; | &nbsp; | [[Lira (ozvezdje)|Lira]] Lyr |-- | &nbsp; | [[NGC 6781]] | PK 41-2.1 | &nbsp; | [[Slika:NGC-6781.jpg|60px]] | [[1788 v znanosti|1788]]-07-30 | &nbsp; | &nbsp; | [[Orel (ozvezdje)|Orel]] Aql |-- | &nbsp; | [[NGC 6790]] | PK 37-6.1 | &nbsp; | [[Slika:Ngc6790.jpg|60px]] | [[1882 v znanosti|1882]]-07-16 | &nbsp; | &nbsp; | [[Orel (ozvezdje)|Orel]] Aql |-- | &nbsp; | [[NGC 6804]] | PK 45-4.1 | &nbsp; | &nbsp; | [[1791 v znanosti|1791]]-08-25 | &nbsp; | &nbsp; | [[Orel (ozvezdje)|Orel]] Aql |-- | &nbsp; | [[NGC 6818]] | PK 25-17.1 | [[Mali biser (meglica)|Mali biser]] | [[Slika:Ngc6818.jpg|60px]] | [[1787 v znanosti|1787]]-08-08 | &nbsp; | &nbsp; | [[Strelec (ozvezdje)|Strelec]] Sag |-- | &nbsp; | [[NGC 6826]] | PK 83+12.1 | Mežikajoča planetarna meglica | [[Slika:NGC 6826HSTFull.jpg|60px]] | [[1793 v znanosti|1793]]-09-06 | &nbsp; | &nbsp; | [[Labod (ozvezdje)|Labod]] Cyg |-- | &nbsp; | [[NGC 6852]] | PK 42-14.1 | &nbsp; | &nbsp; | [[1863 v znanosti|1863]]-06-25 | &nbsp; | &nbsp; | [[Orel (ozvezdje)|Orel]] Aql |-- | &nbsp; | [[NGC 6884]] / <br /> [[NGC 6766]] | PK 82+7.1 | &nbsp; | [[Slika:Ngc6884.jpg|60px]] | [[1883 v znanosti|1883]]-05-06 | &nbsp; | &nbsp; | [[Labod (ozvezdje)|Labod]] Cyg |-- | &nbsp; | [[NGC 6886]] | PK 60-7.2 | &nbsp; | [[Slika:NGC 6886.jpg|60px]] | [[1884 v znanosti|1884]]-09-17 | &nbsp; | &nbsp; | [[Strelec (ozvezdje)|Strelec]] Sag |-- | &nbsp; | [[NGC 6891]] | PK 54-12.1 | &nbsp; | [[Slika:Ngc6891-hst-R658GB502.jpg|60px]] | [[1884 v znanosti|1884]]-09-22 | &nbsp; | 10,5 | [[Delfin (ozvezdje)|Delfin]] Del |-- | &nbsp; | [[NGC 6894]] | PK 69-2.1 | &nbsp; | &nbsp; | [[1784 v znanosti|1784]]-07-17 | &nbsp; | &nbsp; | [[Labod (ozvezdje)|Labod]] Cyg |-- | &nbsp; | [[NGC 6905]] | PK 61-9.1 | [[Modri blisk (meglica)|Modri blisk]]<ref>- osrednja [[zvezda]] je [[Wolf-Rayetova zvezda]], ena od treh najbolj vročih znanih zvezd.</ref> | &nbsp; | [[1784 v znanost|1784]]-09-16 | &nbsp; | &nbsp; | [[Delfin (ozvezdje)|Delfin]] Del |-- | &nbsp; | [[NGC 6960]] | &nbsp; | [[Tornado (meglica)|Tornado]] / <br /> [[Čarovničina metla (meglica)|Čarovničina metla]]<ref>- [[ostanek supernove]]</ref> | [[Slika:WestVeilHunterWilson.jpg|60px]] | [[1784 v znanosti|1784]]-09-07 | &nbsp; | &nbsp; | [[Labod (ozvezdje)|Labod]] Cyg |-- | &nbsp; | [[NGC 7008]] | PK 93+5.2 | [[Zarodek (meglica)|Zarodek]] | [[Slika:NGC7008Hunter1.jpg|60px]] | [[1787 v znanosti|1787]]-10-14 | &nbsp; | &nbsp; | [[Labod (ozvezdje)|Labod]] Cyg |-- | &nbsp; | [[NGC 7009]] | PK 37-34.1 <br /> [[C55]] | [[Saturn (meglica)|Saturn]] | [[Slika:NGC 7009 Hubble.jpg|60px]] | [[1782 v znanosti|1782]]-09-07 | &nbsp; | &nbsp; | [[Vodnar (ozvezdje)|Vodnar]] Aqr |-- | &nbsp; | [[NGC 7026]] | PK 89+0.1 | &nbsp; | &nbsp; | [[1873 v znanosti|1873]]-07-06 | &nbsp; | 10,9 | [[Labod (ozvezdje)|Labod]] Cyg |-- | &nbsp; | [[NGC 7027]] | PK 84-3.1 | &nbsp; | [[Slika:Hst NGC7027 big.gif|60px]] | [[1878 v znanosti|1878]] | &nbsp; | &nbsp; | [[Labod (ozvezdje)|Labod]] Cyg |-- | &nbsp; | [[NGC 7048]] | PK 88-1.1 | &nbsp; | &nbsp; | [[1878 v znanosti|1878]]-10-19 | &nbsp; | 12,1 | [[Labod (ozvezdje)|Labod]] Cyg |-- | &nbsp; | [[NGC 7076]] | PK 101+08.1 | &nbsp; | &nbsp; | [[1794 v znanosti|1794]]-10-15 | &nbsp; | 13,5 | [[Kefej (ozvezdje)|Kefej]] Cep |-- | &nbsp; | [[NGC 7094]] | PK 66-28.1 | &nbsp; | &nbsp; | [[1884 v znanosti|1884]]-10-10 | &nbsp; | 13,4 | [[Pegaz (ozvezdje)|Pegaz]] Peg |-- | &nbsp; | [[NGC 7139]] | PK 104+7.1) | &nbsp; | [[Slika:NGC7139 Zoom.jpg|60px]] | [[1787 v znanosti|1787]]-11-05 | &nbsp; | 13,3 | [[Kefej (ozvezdje)|Kefej]] Cep |-- | &nbsp; | [[NGC 7293]] | PK 36-57.1 <br /> [[C63]] | [[Vijačnica (meglica)|Vijačnica]] / <br /> Heliks | [[Slika:NGC 7293.jpg|60px]] | [[1824 v znanosti|1824]] | &nbsp; | &nbsp; | [[Vodnar (ozvezdje)|Vodnar]] Aqr |-- | &nbsp; | [[NGC 7354]] | PK 107+2.1 | Vreteno | [[Slika:Ngc7354.jpg|60px]] | [[1787 v znanosti|1787]]-11-03 | &nbsp; | &nbsp; | [[Kefej (ozvezdje)|Kefej]] Cep |-- | &nbsp; | [[NGC 7662]] | PK 106-17.1 | [[Modra snežena kepa (meglica)|Modra snežena kepa]] | [[Slika:NGC 7662 Hubble WikiSky.jpg|60px]] | [[1784 v znanosti|1784]]-10-06 | &nbsp; | &nbsp; | [[Andromeda (ozvezdje)|Andromeda]] And |-- | &nbsp; | [[IC 289]] | PK 138+2.1 | &nbsp; | &nbsp; | &nbsp; | &nbsp; | &nbsp; | [[Kasiopeja (ozvezdje)|Kasiopeja]] Cas |-- | &nbsp; | [[IC 418]] | &nbsp; | [[Spirograf (meglica)|Spirograf]] | [[Slika:Spirograph Nebula - Hubble 1999.jpg|60px]] | &nbsp; | &nbsp; | &nbsp; | [[Zajec (ozvezdje)|Zajec]] Lep |-- | &nbsp; | [[IC 2149]] | PK 166+10.1 | &nbsp; | &nbsp; | &nbsp; | &nbsp; | &nbsp; | [[Voznik (ozvezdje)|Voznik]] Aur |-- | &nbsp; | [[IC 4406]] | &nbsp; | [[Oko volka (meglica)|Oko volka]] / <br /> Očesna mrežnica / <br /> Retina | [[Slika:Retinanebel.jpg|60px]] | &nbsp; | &nbsp; | &nbsp; | [[Volk (ozvezdje)|Volk]] Lep |-- | &nbsp; | [[IC 4593]] | PK 25+40.1 | &nbsp; | [[Slika:IC4593.jpg|60px]] | &nbsp; | &nbsp; | &nbsp; | [[Herkul (ozvezdje)|Herkul]] Her |-- | &nbsp; | &nbsp; | [[Abell 39]] | &nbsp; | &nbsp; | [[1966 v znanosti|1966]] | &nbsp; | &nbsp; | [[Herkul (ozvezdje)|Herkul]] Nor |-- | &nbsp; | &nbsp; | [[Abell 43]] | &nbsp; | &nbsp; | &nbsp; | &nbsp; | &nbsp; | [[Kačenosec (ozvezdje)|Kačenosec]] Oph |-- | &nbsp; | &nbsp; | [[CRL 2688]] | [[Jajce (meglica)|Jajce]] | &nbsp; | [[1996 v znanosti|1996]] | &nbsp; | &nbsp; | [[Labod (ozvezdje)|Labod]] Cyg |-- | &nbsp; | &nbsp; | [[Henize 2-47]] <br /> ESO 127-16 | &nbsp; | [[Slika:Hen2-47.jpg|60px]] | &nbsp; | 6,6 | &nbsp; | [[Gredelj (ozvezdje)|Gredelj]] Car |-- | &nbsp; | &nbsp; | [[Henize 3-1333]] <br /> PK 332-09 1 | &nbsp; | [[Slika:Henize 3-1333 (HST).jpg|60px]] | &nbsp; | &nbsp; | &nbsp; | [[Oltar (ozvezdje)|Oltar]] Ara |-- | &nbsp; | &nbsp; | [[Henize 3-1357]] <br /> Henize-1357 <br /> PK 331-12 1 | [[Morski bič (meglica)|Morski bič]] | [[Slika:Stingraynebula.jpg|60px]] | [[1967 v znanosti|1967]] | 18 | 10,75 | [[Oltar (ozvezdje)|Oltar]] Ara |-- | &nbsp; | &nbsp; | [[Henize 3-401]] <br /> PK 285-02 2 | &nbsp; | [[Slika:Henize 3-401 (HST).jpg|60px]] | &nbsp; | 10 | &nbsp; | [[Gredelj (ozvezdje)|Gredelj]] Car |-- | &nbsp; | &nbsp; | [[Planetarna meglica M1-92|M1-92]] | [[Stopinja (meglica)|Stopinja]] | &nbsp; | &nbsp; | &nbsp; | &nbsp; | [[Labod (ozvezdje)|Labod]] Cyg |-- | &nbsp; | &nbsp; | [[MyCn18]] | [[Peščena ura (meglica)|Peščena ura]] | &nbsp; | [[1996 v znanosti|1996]] | &nbsp; | &nbsp; | [[Muha (ozvezdje)|Muha]] Mus |-- | &nbsp; | &nbsp; | [[Mz3]] <br /> PN G331.7-01.0 <br /> PK 331-01 1 <br /> Henize 2-154 <br /> ESO 225-9 | [[Mravlja (meglica)|Mravlja]] | [[Slika:Ant_Nebula.jpg|60px]] | [[1922 v znanosti|1922]]<ref>Menzel (1922).</ref> | 8 | 13,8 | [[Kotomer (ozvezdje)|Kotomer]] Nor |-- | &nbsp; | &nbsp; | [[OH231.8 plus 4.2|OH231.8+4.2]] | [[Gnilo jajce (meglica)|Gnilo jajce]] / <br /> Buča | &nbsp; | &nbsp; | &nbsp; | &nbsp; | [[Krma (ozvezdje)|Krma]] Pup |-- | &nbsp; | &nbsp; | [[PK 131-5.1]] <br /> [[BV 5-3]] | &nbsp; | &nbsp; | &nbsp; | &nbsp; | &nbsp; | [[Perzej (ozvezdje)|Perzej]] Per |-- | &nbsp; | &nbsp; | [[SH2-128]] <br /> PK 97+3.1 | &nbsp; | &nbsp; | &nbsp; | &nbsp; | &nbsp; | [[Herkul (ozvezdje)|Herkul]] Her |-- | &nbsp; | &nbsp; | &nbsp; | [[Bumerang (meglica)|Bumerang]] | [[Slika:Boomerang nebula.jpg|60px]] | [[1980 v znanosti|1980]] | &nbsp; | &nbsp; | [[Kentaver (ozvezdje)|Kentaver]] Cen |-- | &nbsp; | &nbsp; | PK 205+14 1 <br /> PN G054.2-03.4 <br /> [[Sharplessov katalog|Sh]] 2-274 <br /> [[Abellov katalog|Abell]] 21 | [[Meduza (meglica)|Meduza]] | [[Slika:Medusa nebula.jpg|60px]] | [[1955 v znanosti|1955]] | &nbsp; | &nbsp; | [[Dvojčka (ozvezdje)|Dvojčka]] Gem |-- | &nbsp; | &nbsp; | PN G054.2-03.4 | [[Ogrlica (meglica)|Ogrlica]] | [[Slika:Necklace Nebula by Hubble.jpg|60px]] | [[2005 v znanosti|2005]] | &nbsp; | &nbsp; | [[Puščica (ozvezdje)|Puščica]] Sge |} == Glej tudi == * [[meglica]] == Opombe in sklici == {{sklici}} == Viri == * {{citat | last1 = Menzel | first1 = Donald Howard | author1-link = Donald Howard Menzel | title = Five new planetary nebulae | journal = Harvard Bull. | year = 1922 | volume = 177 | bibcode = 1922BHarO.777....0M | pages = 0 }} == Zunanje povezave == * [http://www.blackskies.com/ Stran za opazovalce planetarnih meglic] {{ikona en}} {{stublist}} {{portal|Astronomija}} [[Kategorija:Astronomski seznami|Planetarne meglice]] [[Kategorija:Planetarne meglice| ]] pkl33acajmp0zr55efhn01x2h56nkhp Mali princ 0 17403 6743619 6674580 2026-08-27T19:20:38Z Erardo Galbi 166658 6743619 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Mali princ | title_orig = Le petit prince | translator = [[Ivan Minatti]] | image = [[Slika:LePetitPrince.JPG|200px]] | image_caption = Mali princ, Exupéryjeva risba | author = [[Antoine de Saint-Exupéry]] | illustrator = Antoine de Saint-Exupéry | cover_artist = Antoine de Saint-Exupéry | country =[[Francija]] | language = [[francoščina]] | series = | genre = | publisher = [[Gallimard]] | release_date = 1943 | media_type = | pages = | isbn = | preceded_by = | followed_by = ''Le petit prince retrouvé'' (1997) }} '''Mali princ''' ({{Jezik-fr|Le Petit Prince}}) je najbolj znano delo [[Francija|francoskega]] pisatelja in pilota [[Antoine de Saint-Exupéry|Antoina de Saint-Exupéryja]]. Napisal jo je med svojim bivanjem v [[New York|newyorškem]] hotelu, prvič pa je izšla leta [[1943]]. Ima 27 poglavij. Prevedena je bila v 180 svetovnih jezikov, slovenski prevod je zasluga [[Ivan Minatti|Ivana Minattija]]. Pisateljev prvotni namen je bila otroška knjiga. Zanimivo je tudi omeniti, da so ilustracije del knjige, saj so nastale izključno kot pisateljevo delo. == Vsebina == * I. poglavje: Pisatelj opisuje svoje otroške slike. * II. poglavje: Govori o svojem srečanju z malim princem v puščavi in o prošnji, da mu nariše backa. * III. poglavje: Mali princ sprašuje pisatelja o njegovem letalu. * IV. poglavje: Princ razlaga o svojem domu, asteroidu B612, o Turku, ki ga je predstavljal javnosti. * V. poglavje: Tu razlaga o svojih vulkanih na planetu, o kruhovcih in backu, ki naj bi jih pojedel. * VI. poglavje: Govori o sončnih zahodih na njegovem planetu. * VII., VIII., IX. poglavje: Pilotu pripoveduje o svoji vrtnici, kako je rasla, in kakšen je njun odnos. Zaradi vrtnice se odloči iti na potovanja po bližnjih asteroidih: # Kralj (X. poglavje): kralj kraljuje samemu sebi. # Domišljavec (XI. poglavje): Malega princa prisili, da ga občuduje. # Pijanec (XII. poglavje): pije, da bi pozabil, da ga je sram, ker pije. # Poslovnež (XIII. poglavje): nima časa za princa, ker neprestano šteje zvezde. # Svetilničar (XIV. poglavje): prižiga in ugaša svetilko, toda planet se tako hitro vrti, da mora to delati vsako minuto. # Geograf (XV. poglavje): naj bi pisal o površju planeta, toda nenehno sedi za mizo. On mu svetuje, naj obišče Zemljo. * XVI. poglavje: Mali princ pripoveduje o padcu na Zemljo v Sahari. * XVII. poglavje: Govori o srečanju s kačo, ki mu je pomagala. * XVIII., XIX. poglavje: Pripoveduje o srečanju z edino rožo v puščavi in kako se je pogovarjal z odmevom. * XX. poglavje: Govori, kako je prišel do vrta polnega vrtnic. * XXI. poglavje: V njem spozna lisico, ki jo kasneje udomači. * XXII. poglavje: Odpravi se dalje. Sreča kretničarja. Pojasni mu, da se vsem zelo mudi v prazno, razen otrokom, ki vedo, kam hočejo. * XXIII. poglavje: Sreča prodajalca tablet, ki ti preprečijo žejo. Tako privarčuješ 53 minut na teden. * XXIV. poglavje: Konča pripovedovanje, s pisateljem se odpravita iskat vodo * XXV. poglavje: Sredi puščave najdeta ruševine s polnim vodnjakom. * XXVI. poglavje: Ko se napijeta, Mali princ pove, da mora nazaj domov, saj bo točno eno leto od njegovega prihoda na Zemljo. Blizu najde kačo in se z njo pogovarja, kar pisatelja zelo zmede. * XXVII. poglavje: Ponoči se poslovi od pilota in se s kačo odpravi na pravo mesto. Kača ga piči v gleženj in Mali princ pade mrtev na pesek. == Knjižni liki == * Mali princ: Simbolizira nedolžnost, ljubezen, prijateljstvo, upanje. Skozi njega tudi odraslim predstavi otroški, čist pogled na svet. Je glavni lik, ob katerem spremljamo različne osebe, ki jih srečuje na poti. * Pisatelj: Pripovedovalec, ki preživi osem dni z Malim princem pred njegovim odhodom. Je nekakšen povezovalec med otroškim svetom, kot ga vidi princ, in odraslim, kot ga vidijo bralci. * Lisica: Čeprav je lisica samo žival, princa uči pomembnosti v življenju. Nauči ga, da mora gledati s srcem in da je za ljubezen pomembna odgovornost. * Vrtnica: Navidezno je brezčustvena, samovšečna. Malega princa njeno obnašanje odžene stran. V sebi pa ima rada princa, saj je njen edini skrbnik. * Kača: Je prvo bitje, ki jo princ sreča na Zemlji, hkrati pa ga pošlje nazaj na svoj planet. Govori v ugankah, ker meni, da jih zna rešiti. Vzvišenost se pokaže tudi v bahanju s strupom, kar pa lahko razumemo tudi kot atribut zagotove smrti. * Kruhovci: Kruhovci so na zemlji neškodljivi, če pa jih princ ne bi izpulil, bi zdrobili njegov planet. Ponazarjajo škodo človeške nemarnosti. * Posamezni planeti prikazujejo človekove lastnosti: 1. Kralj: Ponazarja željo po oblasti. Ukazi so brez namena, saj ukazuje stvari, ki se že dogajajo. To mu daje moč in občutek pomembnosti. 2. Domišljavec: Predstavlja pomanjkanje samokritike. Svojo podobo ima izoblikovano in tudi od ostalih pričakuje, da jo brezpogojno sprejmejo. Misli, da so vsi ljudje njegovi oboževalci. Zato je tudi rekel malemu princu, naj mu zaploska. Princ je zaploskal in domišljavec je dvignil klobuk ter skromno odzdravil. 3. Pijanec: Prikazuje osebo, ki se je vdala v usodo. Je žalosten, hkrati pa tudi neumen, saj pije, da bi pozabil, da ga je sram, da pije. 4. Trgovec: To naj bi bil preprost odrasel človek, ki pozablja na svojo osebnost. Predstavlja povprečnega odraslega. Tako se mu je mudilo, da ni imel časa niti za najosnovnejše stvari v življenju. Da bi bil srečen. Cel čas je prešteval zvezde in jih vlagal v banko, zato da bi bil bogat in da bi lahko kupil nove zvezde. 5. Svetilničar: Zvečer je prižgal svetilko na planetu, zjutraj pa ugasnil. Svetilničar je princu razložil, da mu ja bila včasih služba všeč. Zjutraj jo je ugasnil, potem pa je čez dan počival in zvečer prižgal, potem pa ponoči spal. Ampak od takrat se služba ni spremenila. Njegov planet se vrti zmeraj hitreje in tako mora sedaj vsako minuto prižigati in ugašati svetilko in nima časa za spanje. Na prvi pogled se zdi njegovo delo zelo nesmiselno, toda princ občuduje njegovo vztrajnost, torej nas ta obisk nauči zvestobe. 6. Geograf: Živel je na lepem planetu, a kljub temu da je geograf, ni vedel, koliko oceanov, gora, rek in puščav je na njem. Za geografa je bilo preveč zapleteno, da bi si ogledal svoj, lasten planet, kaj šele druge. Menil je, da naj to delo opravljajo raziskovalci. Geograf je tudi priporočal Malemu princu, naj si gre ogledat planet Zemljo. Je prispodoba posameznika, ki skuša krojiti zgodovino, toda njegova vzvišenost mu to preprečuje. Želja je premajhna, da bi se sam lotil raziskovanja. 7. Zemlja: Združuje vse prej omenjene lastnosti, torej simbolizira individualizem. == Simbolika == * Zvezde: pilotu predstavljajo navigacijo, po srečanju s princem pa mu predstavljajo nov pomen, saj princ živi na eni izmed njih. Simbolizirajo tudi mistično neskončnost, a hkrati prav tako pisateljevo samoto. * Puščava: je kraj dogajanja. Običajno pomeni nekaj suhega, praznega, tudi tukaj simbolizira pisateljeve misli. S pomočjo malega princa se mu misli širijo. Skupaj najdeta tudi vodo. * Voda: na koncu zgodbe simbolizira duhovno izpopolnjenje. Pisateljevo veselje ob vodi lahko pomeni tudi, da je bil duhovno žejen. * Vlak: pojavi se v poglavju XXII. Je kot navidezna rešitev za ljudi, saj niso nikoli zadovoljni z mestom, kjer se nahajajo. Le otroci pri vlakih vedo, da je pot bolj pomembna od končne destinacije. == Zanimivosti == * Knjigo je s slikami opremil pisatelj sam, ena izmed originalnih [[ilustracija|ilustracij]] Malega princa pa je bila natisnjena tudi na [[bankovec|bankovcu]] za 50 [[francoski frank|francoskih frankov]]. * Asteroid B612 ne obstaja. Saint-Exupéry ga je izumil po asteroidu ''612 Veronika,'' ki ga je odkril nemški astronom [[August Kopff]] leta [[1906]] ter po svojem službenem letalu, ki je nosilo identifikacijsko število ''A612.'' * Junaka otroške zgodbe je za svoj [[arhetip]] vzel [[Carl Gustav Jung]], njegova učenka, [[psiholog]]inja [[Marie Luise von Franz]] pa je izdala slavno knjigo ''[[Puer Aeternus]]'', ki se v celoti nanaša na Exupéryjevo delo in analizira pojem »večnega otroka«. * Boa, ki je narisana na začetku knjige, naj bi predstavljala nevarnost nacistov pred drugo sv. vojno. * Leta 1975 so asteroid 2578 poimenovali “Saint-Exupéry”. == Nauki == Glavni nauki so: * ''Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.'' * ''Ne pride daleč, kdor gre naravnost!'' == Narečni prevodi == 2018 se je objavil Mali princ v [[prekmurščina|prekmurščini]] z naslovom ''Mali kralič''<ref>[https://cajt.si/knjige/mali-kralic/ Mali kralič (cajt.si)]</ref> (prev. [[Akoš Dončec]]). 2021 je v [[Nemčija|Nemčiji]] izdala založba Tintenfass prevod romana v [[rezijanščina|rezijanščino]] z naslovom ''Te Mali Prïncip.'' Prevajalki sta [[Silvana Paletti]] in Malinka Pila.<ref>[https://www.verlag-tintenfass.de/HTM/366%20Der%20Kleine%20Prinz%20resiano.html Te Mali Prïncip (.verlag-tintenfass.de)]</ref> == Sklici == <references /> == Glej tudi == * [[Sto knjig stoletja]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|The Little Prince}} {{wikinavedek}} * [http://www.petit-prince.at ''Mali princ'' v 462-ih jezikih (naslovnice in deli besedila)] * [http://www.petit-prince-collection.com/lang/translations.php?lang=en 673 prevodov ''Malega princa''] * [http://www2.arnes.si/~oskrfrpr1/kazalo.html Deli besedila v slovenščini] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090309231309/http://www2.arnes.si/~oskrfrpr1/kazalo.html |date=2009-03-09 }} * [http://wikilivres.info/wiki/The_Little_Prince Besedilo in risbe v angleščini] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110315053347/http://wikilivres.info/wiki/The_Little_Prince |date=2011-03-15 }} * Antoine de Saint-Exupéry (1989): Mali princ. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Novele]] [[Kategorija:Knjige leta 1943]] llm4x54zvjy6wmg0lif8bt4nc2ejd2a Pravi peteršilj 0 22712 6743568 6527775 2026-08-27T16:57:53Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Navadni peteršilj]] na [[Pravi peteršilj]] prek preusmeritve: uveljavljeno botanično ime 5742465 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Navadni peteršilj | image =Petroselinum_crispum_-_Köhler–s_Medizinal-Pflanzen-103.jpg | image_width = 250px | image_caption = Peteršilj | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Apiales]] | familia = [[Apiaceae]] (kobulnice) | genus = [[Petroselinum]] (peteršilj) | species = '''Petroselinum crispum''' | species_authority = (P. Mill.) Nyman ex A.W. Hill | subdivision_ranks = Podvrste | subdivision = * '''Petroselinum crispum crispum''' - kodrolistni peteršilj * '''Petroselinum crispum neapolitanum''' - gladkolistni peteršilj }} {{hranilna vrednost | name=Peteršilj, surovi | kJ=153 | protein=3 g | fat=1 g | carbs=6 g | fiber=3 g | vitC_mg=133 | vitA_ug=421 | right=1 }} '''Navadni peteršílj''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Petroselinum crispum''''') je svetlo[[zelena]], [[dvoletnica|dvoletna]] [[zel]], ki se zelo uporablja v [[Srednjevzhodna kuhinja|srednjevzhodni]], [[Evropska kuhinja|evropski]] in [[ameriška kuhinja|ameriški]] [[kulinarika|kuhinji]]. V prvem letu razvije listnato maso, v drugem letu pa [[steblo]] s [[cvet]]nimi [[kobul]]i. Podobno kot pri [[koriander|koriandru]], se uporablja [[List (rastlina)|list]], ki pa ima blažjo aromo, uporabimo pa lahko tudi [[steblo]] (ki je enako aromatično kot listje) ali [[korenina|korenino]]. Kot začimba se uporabljata dve obliki peteršilja: s kodrastimi listi in italijanski oz. z gladkimi listi (''P. neapolitanum''). Peteršilj s kodrastimi listi se pogosto uporablja za [[omaka|omake]]. Marsikdo meni, da ima gladkolistni peteršilj močnejšo aromo, to mnenje pa podpira tudi kemična analiza, ki pokaže mnogo višjo raven [[eterično olje|eteričnega olja]] pri tovrstnih [[kultivar]]jih. Ena izmed spojin esencialnega olja je [[apiol]]. Druga vrsta peteršilja raste kot [[korenska zelenjadnica]]. Pri uporabi se kodrastolistnemu peteršilju pogosto daje prednost, saj ga, v nasprotju z gladkolistnim, ne moremo zamenjati s [[pikasti mišjak|pikastim mišjakom]]. Ponekod v Evropi in predvsem v Zahodni Aziji marsikatero hrano postrežejo posuto z narezanim paradžnikom. Sveža aroma se še posebej sklada z ribami. Peteršilj je bistvena sestavina več [[Jugozahodna Azija|zahodnoazijskih]] solat, npr. narodne [[libanon]]ske jedi [[tabuleh]]. V Južni in Srednji Evropi je peteršilj sestavina [[zeliščni šopek|zeliščnega šopka]] (fr. ''bouquet garni''), ki se uporablja kot začimba za [[enolončnica|enolončice]] in druge [[juha|juhe]], pa tudi [[omaka|omake]]. Poleg tega se peteršilj pogosto uporablja kot [[omaka]]. [[Tržaška omaka]] je mešanica narezanega česna in narezanega peteršilja. [[Gremolata]] je mešanica peteršilja, česna in naribane limonine lupinice. Peteršilj se uporablja tudi kot osvežilec daha, saj vsebuje visoko koncentracijo [[klorofil]]a. == Gojenje == Peteršilj dobro raste v globoki posodi, saj potrebuje prostor za svojo dolgo korenino. Kadar ga gojimo notri, potrebuje vsaj pet ur svetlobe na dan. == Medicinska uporaba == [[Zeliščni čaj|Čaj]] peteršilja se lahko uporabi kot [[diuretik]]. Kitajski in nemški [[zeliščarstvo|zeliščarji]] priporočajo peteršiljev čaj za nadzor [[krvni tlak|krvnega tlaka]], [[Čerokeški Indijanci]] pa ga uporabljajo kot [[tonik]] za okrepitev [[mehur]]ja. Pogosto se uporablja tudi kot [[emenagog]]. Peteršilj povečuje [[diureza|diurezo]] z inhibicijo [[Na+/K+-ATPaza|Na<sup>+</sup>/K<sup>+</sup>-ATPazne črpalke]] v ledvicah, kar pomeni, da hkrati s povečanjem izločanja [[natrij]]a in [[voda|vode]] poveča tudi resorpcijo [[kalij]]a (PMID 11849841). == Viri == * Gööck Roland, ''Gewürze und Krauter von A - Z" (V svetu začimb in dišav)'', Založba Mladinska knjiga in HP Droga Portorož, Ljubljana, 1979 {{COBISS|ID=14143751}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|peteršilj|Peteršilj}} {{Zbirka|Petroselinum crispum}} ; v angleščini * [http://www.uni-graz.at/~katzer/engl/Petr_cri.html Gernot Katzer's Spice Pages] * [http://herbarium.uvsc.edu/Virtual/search.asp?s=genus&p=1&n=11253&t=Petroselinum UVSC Herbarium - Petroselinum] == Galerija == <gallery> Slika:Parsley bush.jpg|Grmiček peteršilja Slika:Parsley Curled.jpg|Kodrolistni peteršilj Slika:Parsley Flat.jpg|Gladkolistni peteršilj Slika:Petroselinum neapolitanum flower.jpg|Cvet gladkolistnega peteršilja </gallery> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kobulnice]] [[Kategorija:Listna zelenjava]] [[Kategorija:Korenčnice]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] c9avdjvjhi7vq9st6nkwjqhy40tn7e0 6743576 6743568 2026-08-27T16:59:48Z TadejM 738 popravek imena 6743576 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Pravi peteršilj | image =Petroselinum_crispum_-_Köhler–s_Medizinal-Pflanzen-103.jpg | image_width = 250px | image_caption = Peteršilj | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Apiales]] | familia = [[Apiaceae]] (kobulnice) | genus = [[Petroselinum]] (peteršilj) | species = '''Petroselinum crispum''' | species_authority = (P. Mill.) Nyman ex A.W. Hill | subdivision_ranks = Podvrste | subdivision = * '''Petroselinum crispum crispum''' - kodrolistni peteršilj * '''Petroselinum crispum neapolitanum''' - gladkolistni peteršilj }} {{hranilna vrednost | name=Peteršilj, surovi | kJ=153 | protein=3 g | fat=1 g | carbs=6 g | fiber=3 g | vitC_mg=133 | vitA_ug=421 | right=1 }} '''Právi peteršílj''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Petroselinum crispum''''') je svetlo[[zelena]], [[dvoletnica|dvoletna]] [[zel]], ki se zelo uporablja v [[Srednjevzhodna kuhinja|srednjevzhodni]], [[Evropska kuhinja|evropski]] in [[ameriška kuhinja|ameriški]] [[kulinarika|kuhinji]]. V prvem letu razvije listnato maso, v drugem letu pa [[steblo]] s [[cvet]]nimi [[kobul]]i. Podobno kot pri [[koriander|koriandru]], se uporablja [[List (rastlina)|list]], ki pa ima blažjo aromo, uporabimo pa lahko tudi [[steblo]] (ki je enako aromatično kot listje) ali [[korenina|korenino]]. Kot začimba se uporabljata dve obliki peteršilja: s kodrastimi listi in italijanski oz. z gladkimi listi (''P. neapolitanum''). Peteršilj s kodrastimi listi se pogosto uporablja za [[omaka|omake]]. Marsikdo meni, da ima gladkolistni peteršilj močnejšo aromo, to mnenje pa podpira tudi kemična analiza, ki pokaže mnogo višjo raven [[eterično olje|eteričnega olja]] pri tovrstnih [[kultivar]]jih. Ena izmed spojin esencialnega olja je [[apiol]]. Druga vrsta peteršilja raste kot [[korenska zelenjadnica]]. Pri uporabi se kodrastolistnemu peteršilju pogosto daje prednost, saj ga, v nasprotju z gladkolistnim, ne moremo zamenjati s [[pikasti mišjak|pikastim mišjakom]]. Ponekod v Evropi in predvsem v Zahodni Aziji marsikatero hrano postrežejo posuto z narezanim paradžnikom. Sveža aroma se še posebej sklada z ribami. Peteršilj je bistvena sestavina več [[Jugozahodna Azija|zahodnoazijskih]] solat, npr. narodne [[libanon]]ske jedi [[tabuleh]]. V Južni in Srednji Evropi je peteršilj sestavina [[zeliščni šopek|zeliščnega šopka]] (fr. ''bouquet garni''), ki se uporablja kot začimba za [[enolončnica|enolončice]] in druge [[juha|juhe]], pa tudi [[omaka|omake]]. Poleg tega se peteršilj pogosto uporablja kot [[omaka]]. [[Tržaška omaka]] je mešanica narezanega česna in narezanega peteršilja. [[Gremolata]] je mešanica peteršilja, česna in naribane limonine lupinice. Peteršilj se uporablja tudi kot osvežilec daha, saj vsebuje visoko koncentracijo [[klorofil]]a. == Gojenje == Peteršilj dobro raste v globoki posodi, saj potrebuje prostor za svojo dolgo korenino. Kadar ga gojimo notri, potrebuje vsaj pet ur svetlobe na dan. == Medicinska uporaba == [[Zeliščni čaj|Čaj]] peteršilja se lahko uporabi kot [[diuretik]]. Kitajski in nemški [[zeliščarstvo|zeliščarji]] priporočajo peteršiljev čaj za nadzor [[krvni tlak|krvnega tlaka]], [[Čerokeški Indijanci]] pa ga uporabljajo kot [[tonik]] za okrepitev [[mehur]]ja. Pogosto se uporablja tudi kot [[emenagog]]. Peteršilj povečuje [[diureza|diurezo]] z inhibicijo [[Na+/K+-ATPaza|Na<sup>+</sup>/K<sup>+</sup>-ATPazne črpalke]] v ledvicah, kar pomeni, da hkrati s povečanjem izločanja [[natrij]]a in [[voda|vode]] poveča tudi resorpcijo [[kalij]]a (PMID 11849841). == Viri == * Gööck Roland, ''Gewürze und Krauter von A - Z" (V svetu začimb in dišav)'', Založba Mladinska knjiga in HP Droga Portorož, Ljubljana, 1979 {{COBISS|ID=14143751}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|peteršilj|Peteršilj}} {{Zbirka|Petroselinum crispum}} ; v angleščini * [http://www.uni-graz.at/~katzer/engl/Petr_cri.html Gernot Katzer's Spice Pages] * [http://herbarium.uvsc.edu/Virtual/search.asp?s=genus&p=1&n=11253&t=Petroselinum UVSC Herbarium - Petroselinum] == Galerija == <gallery> Slika:Parsley bush.jpg|Grmiček peteršilja Slika:Parsley Curled.jpg|Kodrolistni peteršilj Slika:Parsley Flat.jpg|Gladkolistni peteršilj Slika:Petroselinum neapolitanum flower.jpg|Cvet gladkolistnega peteršilja </gallery> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kobulnice]] [[Kategorija:Listna zelenjava]] [[Kategorija:Korenčnice]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] 3lc2k74gs58nr55zg3d7osh24s2oocl Petroselinum crispum 0 22717 6743575 688817 2026-08-27T16:58:47Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Navadni peteršilj]] na stran [[Pravi peteršilj]] 6743575 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Pravi peteršilj]] 6y4n1cv1xf8ajdmn2s1538zv59m92bn Herman Potočnik 0 24214 6743465 6134221 2026-08-27T12:00:04Z ~2026-45085-22 264465 /* Dela */ 6743465 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik | name = Herman Potočnik | image = | image_width = | caption = Herman Potočnik Noordung | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | residence = [[slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|22px]] [[Avstro-Ogrska]] <br /> [[Slika:Flag of Austria.svg|22px]] [[Avstrija]] | nationality = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|slovenska]] | field = [[raketna tehnika]], [[kozmonavtika]] ([[astronavtika]]), [[vesoljska tehnologija]] | work_institutions = | alma_mater = [[Tehniška univerza na Dunaju]] | doctoral_advisor = | academic_advisors = | doctoral_students = | notable_students = | known_for = [[geostacionarni satelit]] <br /> ''[[Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor]]'' {{small|(1929)}} <br /> načrt [[vesoljska postaja|vesoljske postaje]] |signature = }} '''Herman Potočnik''' [hêrman potóčnik] ([[psevdonim]] '''Hermann Noordung''' [nórdung-]), [[Slovenci|slovenski]] [[raketni inženir]], [[častnik]], pionir [[kozmonavtika|kozmonavtike]] ([[astronavtika|astronavtike]]), [[vesoljski polet|vesoljskih poletov]] in [[vesoljska tehnologija|tehnologij]], *&nbsp;[[22.&nbsp;december]] [[1892]], [[Pulj]], [[Avstro-Ogrska]] (sedaj [[Hrvaška]]), †&nbsp;[[27.&nbsp;avgust]] [[1929]], [[Dunaj]], [[Avstrija]]. == Življenje == [[slika:Noordung space station.jpg|thumb|right|200px|Potočnikov načrt [[geostacionarna orbita|geostacionarne]] [[vesoljska postaja|vesoljske postaje]]]] [[slika:Noordung's Space Station Habitat Wheel - GPN-2003-00101.jpg|thumb|right|200px|Potočnikov načrt za bivalno kolo (''Wohnrad''), ki ustvarja umetno gravitacijo)]] Oče Jožef Potočnik se je rodil leta 1841 v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]] in je služboval kot štabni [[zdravnik]] in visok mornariški častnik (general) v [[Avstro-Ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrski vojni mornarici]]<ref>klasifikacijska listina 179/4374, Kriegsarchiv Wien</ref>, med drugim je bil tudi udeleženec [[bitka pri Visu (1866)|bitke pri Visu]]<ref>Primož Premzl: Herman Potočnik Noordung, življenjepis v besedi in sliki, stran 27 {{COBISS|ID=76028161}} </ref> pod poveljstovm zmagovitega Tegetthoffa iz Maribora. Mati Minka (Marija) se je rodila leta 1854 in je bila hči znanega trgovca z vini Franca Kokošinka (Franz Kokoschinegg), rojenega v [[Vitanje|Vitanju]], ki se je že leta 1842 preselil v [[Maribor]]. Oče je leta 1894 v Pulju umrl,<ref>Sterb-Register Matične knjige umrlih vojne mornarice Pulj (1858-1894), list št. 32 Matični ured u Puli</ref> zato se je mati s štirimi otroki preselila v Maribor, kjer je še živela njena mati, Hermanova babica Camilla Kokoschinegg. Kot vdova po vojnem veteranu je dobila v najem novo stanovanje v drugem nadstropju leta 1894 zgrajene palače na vogalu sedanjega Slomškovega trga in Poštne ulice. Tako je Herman prve štiri razrede osnovne šole obiskoval v Mariboru, skupaj z bratoma Adolfom in Gustavom (kasneje oba mornariška častnika), ter sestro Frančko. V šolskem letu 1903/1904 se je preselil v [[Bad Fischau]] pri [[Dunaj]]u, kjer je obiskoval nižjo realko in prebival v deškem internatu. Njegov skrbnik je bil stric Josef Kokoschinegg, odvetnik v [[Gradec|Gradcu]]. Vojaško šolo je obiskoval v [[Hranice|Hranicah]] na [[Moravska|Moravskem]]. Njegov stric Heinrich je bil generalmajor v [[Avstro-ogrska skupna vojska|vojski]] in mu je verjetno omogočil študij v avstrijskih vojaških šolah. Med letoma 1910 in 1913 je študiral na Vojaški tehniški akademiji v [[Mödling|Mödlingu]] pri Dunaju in postal inženirski poročnik. Že naslednje leto je moral na fronto, kot strokovnjak za [[most]]ovne in [[železnica|železniške]] gradnje je deloval v Galiciji, Srbiji, Bosni, na [[Soška fronta|soški fronti]] kjer je bil priča predora do [[Piava|Piave]] in kasnejšega umika. Ker je v vojski zbolel za [[tuberkuloza|tuberkulozo]], so ga leta 1919 upokojili s stotniškim činom. Tedaj je na [[Tehniška univerza na Dunaju|Tehniški univerzi na Dunaju]] začel študirati [[elektrotehnika|elektrotehniko]] in [[strojništvo]], leta 1922 je absolviral, tri leta kasneje postal inženir – strokovnjak za raketno tehniko. Naslednja štiri leta, ki so mu še preostala do smrti, je preživel z bratom Adolfom na Dunaju in se je popolnoma posvetil načrtovanju prodora v vesolje. Konec leta 1928 je (z letnico 1929) v Berlinu izšla njegova edina knjiga: ''[[Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor]]'', ki velja za eno temeljnih del prve generacije raziskovalcev vesolja, kjer je opisal načrt za preboj v vesolje in ureditev stalne vesoljske postaje z namenom opazovanja zemlje za mirne in (manj) za vojaške namene ter ugodnosti vesolja za raziskave. Knjiga je bila prevedena v ruščino 1935 in delno v angleščino 1929. V Berlinu so njegove zamisli vzeli resno medtem, ko so dunajski inženirji ocenili njegovo delo za domišljijo, čeprav je postala temelj za nadaljnje osvajanje vesolja. Je eden prvih snovateljev na svetu, ki je načrtoval izvorne rešitve in zasnove naprav za vesolje. Prvi je opisal krožno vesoljsko postajo, ki s kroženjem ustvarja umetno težnost in tako omogoča daljše in bolj učinkovito bivanje v vesolju brez stranskih učinkov breztežnosti na telo. Z izdajo knjige je Potočnik postal eden izmed najpomembnejših svetovnih utemeljiteljev potovanja in bivanja v vesolju. V knjigi je načrtoval izvirno (a ne njegovo – [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski|Ciolkovski]]) zamisel za navidezno nepremični satelit nad Zemljo, ki se vrti z enako hitrostjo, ter sporočanje z Zemlje preko radia. Poznavalci knjigo ''Problem vožnje po Vesolju'' razumejo kot temeljno delo z veliko rešitvami, ki omogočajo bivanje človeka v vesolju, saj je Herman Potočnik že načrtoval proizvodnjo elektrike s pomočjo sonca, kar priča o njegovi izjemni nadarjenosti. Njegova knjiga je vplivala tako na nemški, ameriški ([[Wernher von Braun]]: V2 prve balistične rakete – prvi predmet v vesolju, Apollo – prvi človek na Mesecu) kot ruski oz. sovjetski ([[Sergej Pavlovič Koroljov]]: oče sovjetskega vesoljskega osvajanja, poslal in sprehodil prvega človeka v Vesolje ) vesoljski razvoj. Von Braun, oče V2 in kasneje eden vodilnih v ameriških Apollo odpravah na Luno je celo izjavil, da mu je knjiga služila kot učbenik. Knjiga naj bi vplivala že na ruski film ''[[Pot k zvezdam]]'' režiserja [[Pavel Klušancev|Pavla Klušanceva]], posnet leta 1958, pozneje pa še na veliko bolj slavni izdelek režiserja [[Stanley Kubrick|Stanleyja Kubricka]], ki je leta 1968 v filmu ''[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Vesoljska odiseja]]'' (istoimensko knjižno predlogo je napisal [[Arthur Charles Clarke]]) za prikaz vesoljske postaje uporabil Potočnikove zamisli. Pri 36 letih je na Dunaju umrl zaradi tuberkuloze, tam so ga tudi pokopali. Osmrtnica z navedbo čina in bolezni, ki pa ni omenjala njegovega dela o vesoljski tehnologiji, je bila objavljena v mariborskem časopisu. == Dela == * Problem vožnje po vesolju (1986) (slovenski prevod) {{COBISS|ID=97674752}} * Problem vožnje po vesolju - Raketni motor (2010) (2. izdaja slovenskega prevoda) {{COBISS|ID=254086400}} * Problem vožnje po vesolju - Raketni motor : 1929/2025 (2024) (3. izdaja slovenskega prevoda, Vitanje : Center Noordung) == Priznanja == === Objekti, posvečeni Hermanu Potočniku === * 8. septembra 2006 so v Vitanju, od koder je bil doma Hermanov ded, odprli spominsko sobo, posvečeno temu pionirju astronavtike.<ref>Kumer, Nada. [http://euscreen.eu/play.jsp?id=EUS_2DF051EB912F424EA310BB7279ED229D "POROČILA OB 13.00 06/06/2007"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160315153359/http://euscreen.eu/play.jsp?id=EUS_2DF051EB912F424EA310BB7279ED229D |date=2016-03-15 }}. ''MMC RTV Slovenija''. RTV Slovenija. Pridobljeno 8. marca 2013.</ref><ref>Hahonina, Ksenija. [http://www.mladina.si/98047/arhitekt-brezteznosti"Arhitekt breztežnosti"]. ''Mladina''. Pridobljeno 8. marca 2013.</ref><ref>Baturin, Jurij. [http://www.novayagazeta.ru/society/37384.html ''"ИЗ СЛОВЕНИИ — К ЗВЕЗДАМ"''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140904025346/http://www.novayagazeta.ru/society/37384.html |date=2014-09-04 }}. ''Novaya Gazeta''. ''Редакционно-издательский дом "НОВАЯ ГАЗЕТА"''. Pridobljeno 8. marca 2013.</ref> * 6. septembra 2012 je bilo v Vitanju odprtje [[KSEVT|Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij]]. === Poimenovanja === * Po njem se imenujeta ulici v Ljubljani in Gradcu. * Predlagali so, da bi se [[mednarodna vesoljska postaja]] imenovala po njem, vendar predlog ni uspel. * Po njem se imenuje [[asteroid]] [[19612 Noordung]], odkrit 17. julija 1999 na [[Observatorij Črni Vrh|Observatoriju Črni Vrh]]. === Knjige o Hermanu Potočniku === * Primož Premzl: Herman Potočnik Noordung, življenjepis v besedi in sliki {{COBISS|ID=76028161}} * Herman Potočnik Noordung: mednarodni znanstveni simpozij: zbornik (1999) {{COBISS|ID=44131073}} * Herman Potočnik Noordung (2008) {{COBISS|ID=241922816}} * Noordung.doc (2009) {{COBISS|ID=244696320}} == Glej tudi == * ''[[Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor]]'' * [[KSEVT|Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT)]] == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == * ''Problem vožnje po vesolju'' / Herman Potočnik ; ''[prevedel Peter Srakar ; uredil in spremno besedo napisal Sandi Sitar]''. - Ponatis izd. iz leta 1986. - Ljubljana : Slovenska matica, 1999 (Maribor : Dravska tiskarna). - 245 str. : ilustr. ; 20 cm. - (Naravoslovna knjižnica / Slovenska matica ; 3) * ''Problem vožnje po vesolju : raketni motor'' / Herman Potočnik Noordung ; ''[prevajalci Peter Srakar, Andreja Alt (rus), Rok Podgrajšek (ang) ; urednica Narvika Bovcon; Predgovor I / T. N. Želnina; Predgovor II / Frederick I. Ordway III, Roger D. Launius, J. D. Hunley]''. - 2. izd. slovenskega prevoda. - Ljubljana : KSEVT [i. e.] Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, 2010 (Ljubljana : Formatisk). - 202 str. : ilustr. ; 23 cm == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Herman Potočnik}} * [http://noordung.vesolje.net Noordung.vesolje.net], slovenska stran o Noordungu na Vesolje.net * [http://www.vitanje.si/index.php/herman-potocnik-noordung/predstavitev-hermana-potocnika-noordunga/65-spominska-soba-hermana-potocnika-noordunga.html Spominska soba Hermana Potočnika Noordunga] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150417110357/http://www.vitanje.si/index.php/herman-potocnik-noordung/predstavitev-hermana-potocnika-noordunga/65-spominska-soba-hermana-potocnika-noordunga.html |date=2015-04-17 }}, stran Občine Vitanje o spominski sobi v Vitanju * [http://noordung.blogspot.com ''Noordung Orbit''], neuradni angleški blog o Potočniku in KSEVT v Vitanju * [http://ksevt.eu KSEVT], Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, Vitanje * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/dokumentarci/noordung-herman-potocnik-pionir-vesoljskih-potovanj Noordung - Herman Potočnik - pionir vesoljskih potovanj], dokumentarec RTV Slovenija * [http://www.kam.si/veliki_slovenci/herman_potocnik_noordung.html Herman Potočnik Noordung], članek ob Washingtonskem simpoziju v reviji Moja Slovenija * [http://www.postgravityart.org Postgravityart.org] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090815023929/http://www.postgravityart.org/ |date=2009-08-15 }}, zavod DELAK {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Potočnik, Herman}} [[Kategorija:Slovenski inženirji]] [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]] [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Tehniške univerze na Dunaju]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Avstro-ogrske kopenske vojske]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Umrli za tuberkulozo]] aqq8zywz5g6alam27fxvolrafe6bgzj 6743469 6743465 2026-08-27T12:07:28Z ~2026-45085-22 264465 /* Poimenovanja */ 6743469 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik | name = Herman Potočnik | image = | image_width = | caption = Herman Potočnik Noordung | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | residence = [[slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|22px]] [[Avstro-Ogrska]] <br /> [[Slika:Flag of Austria.svg|22px]] [[Avstrija]] | nationality = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|slovenska]] | field = [[raketna tehnika]], [[kozmonavtika]] ([[astronavtika]]), [[vesoljska tehnologija]] | work_institutions = | alma_mater = [[Tehniška univerza na Dunaju]] | doctoral_advisor = | academic_advisors = | doctoral_students = | notable_students = | known_for = [[geostacionarni satelit]] <br /> ''[[Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor]]'' {{small|(1929)}} <br /> načrt [[vesoljska postaja|vesoljske postaje]] |signature = }} '''Herman Potočnik''' [hêrman potóčnik] ([[psevdonim]] '''Hermann Noordung''' [nórdung-]), [[Slovenci|slovenski]] [[raketni inženir]], [[častnik]], pionir [[kozmonavtika|kozmonavtike]] ([[astronavtika|astronavtike]]), [[vesoljski polet|vesoljskih poletov]] in [[vesoljska tehnologija|tehnologij]], *&nbsp;[[22.&nbsp;december]] [[1892]], [[Pulj]], [[Avstro-Ogrska]] (sedaj [[Hrvaška]]), †&nbsp;[[27.&nbsp;avgust]] [[1929]], [[Dunaj]], [[Avstrija]]. == Življenje == [[slika:Noordung space station.jpg|thumb|right|200px|Potočnikov načrt [[geostacionarna orbita|geostacionarne]] [[vesoljska postaja|vesoljske postaje]]]] [[slika:Noordung's Space Station Habitat Wheel - GPN-2003-00101.jpg|thumb|right|200px|Potočnikov načrt za bivalno kolo (''Wohnrad''), ki ustvarja umetno gravitacijo)]] Oče Jožef Potočnik se je rodil leta 1841 v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]] in je služboval kot štabni [[zdravnik]] in visok mornariški častnik (general) v [[Avstro-Ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrski vojni mornarici]]<ref>klasifikacijska listina 179/4374, Kriegsarchiv Wien</ref>, med drugim je bil tudi udeleženec [[bitka pri Visu (1866)|bitke pri Visu]]<ref>Primož Premzl: Herman Potočnik Noordung, življenjepis v besedi in sliki, stran 27 {{COBISS|ID=76028161}} </ref> pod poveljstovm zmagovitega Tegetthoffa iz Maribora. Mati Minka (Marija) se je rodila leta 1854 in je bila hči znanega trgovca z vini Franca Kokošinka (Franz Kokoschinegg), rojenega v [[Vitanje|Vitanju]], ki se je že leta 1842 preselil v [[Maribor]]. Oče je leta 1894 v Pulju umrl,<ref>Sterb-Register Matične knjige umrlih vojne mornarice Pulj (1858-1894), list št. 32 Matični ured u Puli</ref> zato se je mati s štirimi otroki preselila v Maribor, kjer je še živela njena mati, Hermanova babica Camilla Kokoschinegg. Kot vdova po vojnem veteranu je dobila v najem novo stanovanje v drugem nadstropju leta 1894 zgrajene palače na vogalu sedanjega Slomškovega trga in Poštne ulice. Tako je Herman prve štiri razrede osnovne šole obiskoval v Mariboru, skupaj z bratoma Adolfom in Gustavom (kasneje oba mornariška častnika), ter sestro Frančko. V šolskem letu 1903/1904 se je preselil v [[Bad Fischau]] pri [[Dunaj]]u, kjer je obiskoval nižjo realko in prebival v deškem internatu. Njegov skrbnik je bil stric Josef Kokoschinegg, odvetnik v [[Gradec|Gradcu]]. Vojaško šolo je obiskoval v [[Hranice|Hranicah]] na [[Moravska|Moravskem]]. Njegov stric Heinrich je bil generalmajor v [[Avstro-ogrska skupna vojska|vojski]] in mu je verjetno omogočil študij v avstrijskih vojaških šolah. Med letoma 1910 in 1913 je študiral na Vojaški tehniški akademiji v [[Mödling|Mödlingu]] pri Dunaju in postal inženirski poročnik. Že naslednje leto je moral na fronto, kot strokovnjak za [[most]]ovne in [[železnica|železniške]] gradnje je deloval v Galiciji, Srbiji, Bosni, na [[Soška fronta|soški fronti]] kjer je bil priča predora do [[Piava|Piave]] in kasnejšega umika. Ker je v vojski zbolel za [[tuberkuloza|tuberkulozo]], so ga leta 1919 upokojili s stotniškim činom. Tedaj je na [[Tehniška univerza na Dunaju|Tehniški univerzi na Dunaju]] začel študirati [[elektrotehnika|elektrotehniko]] in [[strojništvo]], leta 1922 je absolviral, tri leta kasneje postal inženir – strokovnjak za raketno tehniko. Naslednja štiri leta, ki so mu še preostala do smrti, je preživel z bratom Adolfom na Dunaju in se je popolnoma posvetil načrtovanju prodora v vesolje. Konec leta 1928 je (z letnico 1929) v Berlinu izšla njegova edina knjiga: ''[[Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor]]'', ki velja za eno temeljnih del prve generacije raziskovalcev vesolja, kjer je opisal načrt za preboj v vesolje in ureditev stalne vesoljske postaje z namenom opazovanja zemlje za mirne in (manj) za vojaške namene ter ugodnosti vesolja za raziskave. Knjiga je bila prevedena v ruščino 1935 in delno v angleščino 1929. V Berlinu so njegove zamisli vzeli resno medtem, ko so dunajski inženirji ocenili njegovo delo za domišljijo, čeprav je postala temelj za nadaljnje osvajanje vesolja. Je eden prvih snovateljev na svetu, ki je načrtoval izvorne rešitve in zasnove naprav za vesolje. Prvi je opisal krožno vesoljsko postajo, ki s kroženjem ustvarja umetno težnost in tako omogoča daljše in bolj učinkovito bivanje v vesolju brez stranskih učinkov breztežnosti na telo. Z izdajo knjige je Potočnik postal eden izmed najpomembnejših svetovnih utemeljiteljev potovanja in bivanja v vesolju. V knjigi je načrtoval izvirno (a ne njegovo – [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski|Ciolkovski]]) zamisel za navidezno nepremični satelit nad Zemljo, ki se vrti z enako hitrostjo, ter sporočanje z Zemlje preko radia. Poznavalci knjigo ''Problem vožnje po Vesolju'' razumejo kot temeljno delo z veliko rešitvami, ki omogočajo bivanje človeka v vesolju, saj je Herman Potočnik že načrtoval proizvodnjo elektrike s pomočjo sonca, kar priča o njegovi izjemni nadarjenosti. Njegova knjiga je vplivala tako na nemški, ameriški ([[Wernher von Braun]]: V2 prve balistične rakete – prvi predmet v vesolju, Apollo – prvi človek na Mesecu) kot ruski oz. sovjetski ([[Sergej Pavlovič Koroljov]]: oče sovjetskega vesoljskega osvajanja, poslal in sprehodil prvega človeka v Vesolje ) vesoljski razvoj. Von Braun, oče V2 in kasneje eden vodilnih v ameriških Apollo odpravah na Luno je celo izjavil, da mu je knjiga služila kot učbenik. Knjiga naj bi vplivala že na ruski film ''[[Pot k zvezdam]]'' režiserja [[Pavel Klušancev|Pavla Klušanceva]], posnet leta 1958, pozneje pa še na veliko bolj slavni izdelek režiserja [[Stanley Kubrick|Stanleyja Kubricka]], ki je leta 1968 v filmu ''[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Vesoljska odiseja]]'' (istoimensko knjižno predlogo je napisal [[Arthur Charles Clarke]]) za prikaz vesoljske postaje uporabil Potočnikove zamisli. Pri 36 letih je na Dunaju umrl zaradi tuberkuloze, tam so ga tudi pokopali. Osmrtnica z navedbo čina in bolezni, ki pa ni omenjala njegovega dela o vesoljski tehnologiji, je bila objavljena v mariborskem časopisu. == Dela == * Problem vožnje po vesolju (1986) (slovenski prevod) {{COBISS|ID=97674752}} * Problem vožnje po vesolju - Raketni motor (2010) (2. izdaja slovenskega prevoda) {{COBISS|ID=254086400}} * Problem vožnje po vesolju - Raketni motor : 1929/2025 (2024) (3. izdaja slovenskega prevoda, Vitanje : Center Noordung) == Priznanja == === Objekti, posvečeni Hermanu Potočniku === * 8. septembra 2006 so v Vitanju, od koder je bil doma Hermanov ded, odprli spominsko sobo, posvečeno temu pionirju astronavtike.<ref>Kumer, Nada. [http://euscreen.eu/play.jsp?id=EUS_2DF051EB912F424EA310BB7279ED229D "POROČILA OB 13.00 06/06/2007"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160315153359/http://euscreen.eu/play.jsp?id=EUS_2DF051EB912F424EA310BB7279ED229D |date=2016-03-15 }}. ''MMC RTV Slovenija''. RTV Slovenija. Pridobljeno 8. marca 2013.</ref><ref>Hahonina, Ksenija. [http://www.mladina.si/98047/arhitekt-brezteznosti"Arhitekt breztežnosti"]. ''Mladina''. Pridobljeno 8. marca 2013.</ref><ref>Baturin, Jurij. [http://www.novayagazeta.ru/society/37384.html ''"ИЗ СЛОВЕНИИ — К ЗВЕЗДАМ"''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140904025346/http://www.novayagazeta.ru/society/37384.html |date=2014-09-04 }}. ''Novaya Gazeta''. ''Редакционно-издательский дом "НОВАЯ ГАЗЕТА"''. Pridobljeno 8. marca 2013.</ref> * 6. septembra 2012 je bilo v Vitanju odprtje [[KSEVT|Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij]]. === Poimenovanja === * Po njem se imenujeta ulici v Ljubljani in Gradcu. * Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga v [[Vitanje|Vitanju]] * Predlagali so, da bi se [[mednarodna vesoljska postaja]] imenovala po njem, vendar predlog ni uspel. * Po njem se imenuje [[asteroid]] [[19612 Noordung]], odkrit 17. julija 1999 na [[Observatorij Črni Vrh|Observatoriju Črni Vrh]]. === Knjige o Hermanu Potočniku === * Primož Premzl: Herman Potočnik Noordung, življenjepis v besedi in sliki {{COBISS|ID=76028161}} * Herman Potočnik Noordung: mednarodni znanstveni simpozij: zbornik (1999) {{COBISS|ID=44131073}} * Herman Potočnik Noordung (2008) {{COBISS|ID=241922816}} * Noordung.doc (2009) {{COBISS|ID=244696320}} == Glej tudi == * ''[[Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor]]'' * [[KSEVT|Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT)]] == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == * ''Problem vožnje po vesolju'' / Herman Potočnik ; ''[prevedel Peter Srakar ; uredil in spremno besedo napisal Sandi Sitar]''. - Ponatis izd. iz leta 1986. - Ljubljana : Slovenska matica, 1999 (Maribor : Dravska tiskarna). - 245 str. : ilustr. ; 20 cm. - (Naravoslovna knjižnica / Slovenska matica ; 3) * ''Problem vožnje po vesolju : raketni motor'' / Herman Potočnik Noordung ; ''[prevajalci Peter Srakar, Andreja Alt (rus), Rok Podgrajšek (ang) ; urednica Narvika Bovcon; Predgovor I / T. N. Želnina; Predgovor II / Frederick I. Ordway III, Roger D. Launius, J. D. Hunley]''. - 2. izd. slovenskega prevoda. - Ljubljana : KSEVT [i. e.] Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, 2010 (Ljubljana : Formatisk). - 202 str. : ilustr. ; 23 cm == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Herman Potočnik}} * [http://noordung.vesolje.net Noordung.vesolje.net], slovenska stran o Noordungu na Vesolje.net * [http://www.vitanje.si/index.php/herman-potocnik-noordung/predstavitev-hermana-potocnika-noordunga/65-spominska-soba-hermana-potocnika-noordunga.html Spominska soba Hermana Potočnika Noordunga] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150417110357/http://www.vitanje.si/index.php/herman-potocnik-noordung/predstavitev-hermana-potocnika-noordunga/65-spominska-soba-hermana-potocnika-noordunga.html |date=2015-04-17 }}, stran Občine Vitanje o spominski sobi v Vitanju * [http://noordung.blogspot.com ''Noordung Orbit''], neuradni angleški blog o Potočniku in KSEVT v Vitanju * [http://ksevt.eu KSEVT], Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, Vitanje * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/dokumentarci/noordung-herman-potocnik-pionir-vesoljskih-potovanj Noordung - Herman Potočnik - pionir vesoljskih potovanj], dokumentarec RTV Slovenija * [http://www.kam.si/veliki_slovenci/herman_potocnik_noordung.html Herman Potočnik Noordung], članek ob Washingtonskem simpoziju v reviji Moja Slovenija * [http://www.postgravityart.org Postgravityart.org] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090815023929/http://www.postgravityart.org/ |date=2009-08-15 }}, zavod DELAK {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Potočnik, Herman}} [[Kategorija:Slovenski inženirji]] [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]] [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Tehniške univerze na Dunaju]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Avstro-ogrske kopenske vojske]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Umrli za tuberkulozo]] iirj7dtz7h0og2ls0mohdpn3qrst443 6743470 6743469 2026-08-27T12:09:44Z ~2026-45085-22 264465 /* Poimenovanja */ 6743470 wikitext text/x-wiki {{infopolje Znanstvenik | name = Herman Potočnik | image = | image_width = | caption = Herman Potočnik Noordung | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | residence = [[slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|22px]] [[Avstro-Ogrska]] <br /> [[Slika:Flag of Austria.svg|22px]] [[Avstrija]] | nationality = {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slovenci|slovenska]] | field = [[raketna tehnika]], [[kozmonavtika]] ([[astronavtika]]), [[vesoljska tehnologija]] | work_institutions = | alma_mater = [[Tehniška univerza na Dunaju]] | doctoral_advisor = | academic_advisors = | doctoral_students = | notable_students = | known_for = [[geostacionarni satelit]] <br /> ''[[Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor]]'' {{small|(1929)}} <br /> načrt [[vesoljska postaja|vesoljske postaje]] |signature = }} '''Herman Potočnik''' [hêrman potóčnik] ([[psevdonim]] '''Hermann Noordung''' [nórdung-]), [[Slovenci|slovenski]] [[raketni inženir]], [[častnik]], pionir [[kozmonavtika|kozmonavtike]] ([[astronavtika|astronavtike]]), [[vesoljski polet|vesoljskih poletov]] in [[vesoljska tehnologija|tehnologij]], *&nbsp;[[22.&nbsp;december]] [[1892]], [[Pulj]], [[Avstro-Ogrska]] (sedaj [[Hrvaška]]), †&nbsp;[[27.&nbsp;avgust]] [[1929]], [[Dunaj]], [[Avstrija]]. == Življenje == [[slika:Noordung space station.jpg|thumb|right|200px|Potočnikov načrt [[geostacionarna orbita|geostacionarne]] [[vesoljska postaja|vesoljske postaje]]]] [[slika:Noordung's Space Station Habitat Wheel - GPN-2003-00101.jpg|thumb|right|200px|Potočnikov načrt za bivalno kolo (''Wohnrad''), ki ustvarja umetno gravitacijo)]] Oče Jožef Potočnik se je rodil leta 1841 v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]] in je služboval kot štabni [[zdravnik]] in visok mornariški častnik (general) v [[Avstro-Ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrski vojni mornarici]]<ref>klasifikacijska listina 179/4374, Kriegsarchiv Wien</ref>, med drugim je bil tudi udeleženec [[bitka pri Visu (1866)|bitke pri Visu]]<ref>Primož Premzl: Herman Potočnik Noordung, življenjepis v besedi in sliki, stran 27 {{COBISS|ID=76028161}} </ref> pod poveljstovm zmagovitega Tegetthoffa iz Maribora. Mati Minka (Marija) se je rodila leta 1854 in je bila hči znanega trgovca z vini Franca Kokošinka (Franz Kokoschinegg), rojenega v [[Vitanje|Vitanju]], ki se je že leta 1842 preselil v [[Maribor]]. Oče je leta 1894 v Pulju umrl,<ref>Sterb-Register Matične knjige umrlih vojne mornarice Pulj (1858-1894), list št. 32 Matični ured u Puli</ref> zato se je mati s štirimi otroki preselila v Maribor, kjer je še živela njena mati, Hermanova babica Camilla Kokoschinegg. Kot vdova po vojnem veteranu je dobila v najem novo stanovanje v drugem nadstropju leta 1894 zgrajene palače na vogalu sedanjega Slomškovega trga in Poštne ulice. Tako je Herman prve štiri razrede osnovne šole obiskoval v Mariboru, skupaj z bratoma Adolfom in Gustavom (kasneje oba mornariška častnika), ter sestro Frančko. V šolskem letu 1903/1904 se je preselil v [[Bad Fischau]] pri [[Dunaj]]u, kjer je obiskoval nižjo realko in prebival v deškem internatu. Njegov skrbnik je bil stric Josef Kokoschinegg, odvetnik v [[Gradec|Gradcu]]. Vojaško šolo je obiskoval v [[Hranice|Hranicah]] na [[Moravska|Moravskem]]. Njegov stric Heinrich je bil generalmajor v [[Avstro-ogrska skupna vojska|vojski]] in mu je verjetno omogočil študij v avstrijskih vojaških šolah. Med letoma 1910 in 1913 je študiral na Vojaški tehniški akademiji v [[Mödling|Mödlingu]] pri Dunaju in postal inženirski poročnik. Že naslednje leto je moral na fronto, kot strokovnjak za [[most]]ovne in [[železnica|železniške]] gradnje je deloval v Galiciji, Srbiji, Bosni, na [[Soška fronta|soški fronti]] kjer je bil priča predora do [[Piava|Piave]] in kasnejšega umika. Ker je v vojski zbolel za [[tuberkuloza|tuberkulozo]], so ga leta 1919 upokojili s stotniškim činom. Tedaj je na [[Tehniška univerza na Dunaju|Tehniški univerzi na Dunaju]] začel študirati [[elektrotehnika|elektrotehniko]] in [[strojništvo]], leta 1922 je absolviral, tri leta kasneje postal inženir – strokovnjak za raketno tehniko. Naslednja štiri leta, ki so mu še preostala do smrti, je preživel z bratom Adolfom na Dunaju in se je popolnoma posvetil načrtovanju prodora v vesolje. Konec leta 1928 je (z letnico 1929) v Berlinu izšla njegova edina knjiga: ''[[Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor]]'', ki velja za eno temeljnih del prve generacije raziskovalcev vesolja, kjer je opisal načrt za preboj v vesolje in ureditev stalne vesoljske postaje z namenom opazovanja zemlje za mirne in (manj) za vojaške namene ter ugodnosti vesolja za raziskave. Knjiga je bila prevedena v ruščino 1935 in delno v angleščino 1929. V Berlinu so njegove zamisli vzeli resno medtem, ko so dunajski inženirji ocenili njegovo delo za domišljijo, čeprav je postala temelj za nadaljnje osvajanje vesolja. Je eden prvih snovateljev na svetu, ki je načrtoval izvorne rešitve in zasnove naprav za vesolje. Prvi je opisal krožno vesoljsko postajo, ki s kroženjem ustvarja umetno težnost in tako omogoča daljše in bolj učinkovito bivanje v vesolju brez stranskih učinkov breztežnosti na telo. Z izdajo knjige je Potočnik postal eden izmed najpomembnejših svetovnih utemeljiteljev potovanja in bivanja v vesolju. V knjigi je načrtoval izvirno (a ne njegovo – [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski|Ciolkovski]]) zamisel za navidezno nepremični satelit nad Zemljo, ki se vrti z enako hitrostjo, ter sporočanje z Zemlje preko radia. Poznavalci knjigo ''Problem vožnje po Vesolju'' razumejo kot temeljno delo z veliko rešitvami, ki omogočajo bivanje človeka v vesolju, saj je Herman Potočnik že načrtoval proizvodnjo elektrike s pomočjo sonca, kar priča o njegovi izjemni nadarjenosti. Njegova knjiga je vplivala tako na nemški, ameriški ([[Wernher von Braun]]: V2 prve balistične rakete – prvi predmet v vesolju, Apollo – prvi človek na Mesecu) kot ruski oz. sovjetski ([[Sergej Pavlovič Koroljov]]: oče sovjetskega vesoljskega osvajanja, poslal in sprehodil prvega človeka v Vesolje ) vesoljski razvoj. Von Braun, oče V2 in kasneje eden vodilnih v ameriških Apollo odpravah na Luno je celo izjavil, da mu je knjiga služila kot učbenik. Knjiga naj bi vplivala že na ruski film ''[[Pot k zvezdam]]'' režiserja [[Pavel Klušancev|Pavla Klušanceva]], posnet leta 1958, pozneje pa še na veliko bolj slavni izdelek režiserja [[Stanley Kubrick|Stanleyja Kubricka]], ki je leta 1968 v filmu ''[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Vesoljska odiseja]]'' (istoimensko knjižno predlogo je napisal [[Arthur Charles Clarke]]) za prikaz vesoljske postaje uporabil Potočnikove zamisli. Pri 36 letih je na Dunaju umrl zaradi tuberkuloze, tam so ga tudi pokopali. Osmrtnica z navedbo čina in bolezni, ki pa ni omenjala njegovega dela o vesoljski tehnologiji, je bila objavljena v mariborskem časopisu. == Dela == * Problem vožnje po vesolju (1986) (slovenski prevod) {{COBISS|ID=97674752}} * Problem vožnje po vesolju - Raketni motor (2010) (2. izdaja slovenskega prevoda) {{COBISS|ID=254086400}} * Problem vožnje po vesolju - Raketni motor : 1929/2025 (2024) (3. izdaja slovenskega prevoda, Vitanje : Center Noordung) == Priznanja == === Objekti, posvečeni Hermanu Potočniku === * 8. septembra 2006 so v Vitanju, od koder je bil doma Hermanov ded, odprli spominsko sobo, posvečeno temu pionirju astronavtike.<ref>Kumer, Nada. [http://euscreen.eu/play.jsp?id=EUS_2DF051EB912F424EA310BB7279ED229D "POROČILA OB 13.00 06/06/2007"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160315153359/http://euscreen.eu/play.jsp?id=EUS_2DF051EB912F424EA310BB7279ED229D |date=2016-03-15 }}. ''MMC RTV Slovenija''. RTV Slovenija. Pridobljeno 8. marca 2013.</ref><ref>Hahonina, Ksenija. [http://www.mladina.si/98047/arhitekt-brezteznosti"Arhitekt breztežnosti"]. ''Mladina''. Pridobljeno 8. marca 2013.</ref><ref>Baturin, Jurij. [http://www.novayagazeta.ru/society/37384.html ''"ИЗ СЛОВЕНИИ — К ЗВЕЗДАМ"''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140904025346/http://www.novayagazeta.ru/society/37384.html |date=2014-09-04 }}. ''Novaya Gazeta''. ''Редакционно-издательский дом "НОВАЯ ГАЗЕТА"''. Pridobljeno 8. marca 2013.</ref> * 6. septembra 2012 je bilo v Vitanju odprtje [[KSEVT|Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij]]. === Poimenovanja === * Po njem se imenujeta ulici v Ljubljani in Gradcu. * ''[[Center Hermana Potočnika Noordunga]]'' ''(KSEVT)'' v [[Vitanje|Vitanju]] * Predlagali so, da bi se [[mednarodna vesoljska postaja]] imenovala po njem, vendar predlog ni uspel. * Po njem se imenuje [[asteroid]] [[19612 Noordung]], odkrit 17. julija 1999 na [[Observatorij Črni Vrh|Observatoriju Črni Vrh]]. === Knjige o Hermanu Potočniku === * Primož Premzl: Herman Potočnik Noordung, življenjepis v besedi in sliki {{COBISS|ID=76028161}} * Herman Potočnik Noordung: mednarodni znanstveni simpozij: zbornik (1999) {{COBISS|ID=44131073}} * Herman Potočnik Noordung (2008) {{COBISS|ID=241922816}} * Noordung.doc (2009) {{COBISS|ID=244696320}} == Glej tudi == * ''[[Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor]]'' * [[KSEVT|Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT)]] == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == * ''Problem vožnje po vesolju'' / Herman Potočnik ; ''[prevedel Peter Srakar ; uredil in spremno besedo napisal Sandi Sitar]''. - Ponatis izd. iz leta 1986. - Ljubljana : Slovenska matica, 1999 (Maribor : Dravska tiskarna). - 245 str. : ilustr. ; 20 cm. - (Naravoslovna knjižnica / Slovenska matica ; 3) * ''Problem vožnje po vesolju : raketni motor'' / Herman Potočnik Noordung ; ''[prevajalci Peter Srakar, Andreja Alt (rus), Rok Podgrajšek (ang) ; urednica Narvika Bovcon; Predgovor I / T. N. Želnina; Predgovor II / Frederick I. Ordway III, Roger D. Launius, J. D. Hunley]''. - 2. izd. slovenskega prevoda. - Ljubljana : KSEVT [i. e.] Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, 2010 (Ljubljana : Formatisk). - 202 str. : ilustr. ; 23 cm == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Herman Potočnik}} * [http://noordung.vesolje.net Noordung.vesolje.net], slovenska stran o Noordungu na Vesolje.net * [http://www.vitanje.si/index.php/herman-potocnik-noordung/predstavitev-hermana-potocnika-noordunga/65-spominska-soba-hermana-potocnika-noordunga.html Spominska soba Hermana Potočnika Noordunga] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150417110357/http://www.vitanje.si/index.php/herman-potocnik-noordung/predstavitev-hermana-potocnika-noordunga/65-spominska-soba-hermana-potocnika-noordunga.html |date=2015-04-17 }}, stran Občine Vitanje o spominski sobi v Vitanju * [http://noordung.blogspot.com ''Noordung Orbit''], neuradni angleški blog o Potočniku in KSEVT v Vitanju * [http://ksevt.eu KSEVT], Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, Vitanje * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/dokumentarci/noordung-herman-potocnik-pionir-vesoljskih-potovanj Noordung - Herman Potočnik - pionir vesoljskih potovanj], dokumentarec RTV Slovenija * [http://www.kam.si/veliki_slovenci/herman_potocnik_noordung.html Herman Potočnik Noordung], članek ob Washingtonskem simpoziju v reviji Moja Slovenija * [http://www.postgravityart.org Postgravityart.org] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090815023929/http://www.postgravityart.org/ |date=2009-08-15 }}, zavod DELAK {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Potočnik, Herman}} [[Kategorija:Slovenski inženirji]] [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]] [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Tehniške univerze na Dunaju]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Avstro-ogrske kopenske vojske]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Umrli za tuberkulozo]] 6w0oe8inoqq81nf2ilc6ze63dt919ar Ameriška državljanska vojna 0 33187 6743730 6734239 2026-08-28T07:38:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743730 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{Infopolje Vojaški konflikt |image = [[Slika:American Civil War Montage 2.jpg|300px]] |caption = Podobe iz ameriške državljanske vojne. |conflict = Ameriška državljanska vojna |partof = |date = [[12. april]] [[1861]]-[[9. april]] [[1865]] |place = Večinoma južni del ZDA |casus = Politična trenja med severnimi in južnimi država ZDA, ter napad konfederacijske vojske na trdnjavo Fort Sumter |result = Zmaga unije |combatant1 = <center>[[Slika:U.S. flag, 34 stars.svg|65px|border]] [[Združene države Amerike]] ("Unija") |combatant2 = <center>[[Slika:Flag of the Confederate States of America (March 4, 1865).svg|border|65px]] [[Konfederacija ameriških držav]] ("Konfederacija") |commander1 = [[Abraham Lincoln]]<br />[[Ulysses S. Grant]] |commander2 = [[Jefferson Davis]]<br />[[Robert Edward Lee]] |strength1 = 2.200,000 |strength2 = 1.064,000 |casualties1 = 110.000 mrtvih v bojih<br />360.000 mrtvih skupaj<br />275,200 ranjenih |casualties2 = 93.000 mrtvih v bojih<br />260,.000 mrtvih skupaj<br />137,000 +ranjenih }} '''Ameriška državljanska vojna''' (tudi '''[[secesija (politika)|secesijska]] vojna''') je bila [[državljanska vojna|državljanska]] [[vojna]] v [[Združene države Amerike|ZDA]] med južnim in severnimi [[zvezna država Združenih držav Amerike|zveznimi državami]] zaradi pravic posameznih držav ter vprašanja [[suženjstvo|suženjstva]]. <ref name="Woods2012">{{Cite journal |last=Woods |first=Michael E. |date=August 20, 2012 |title=What Twenty-First-Century Historians Have Said about the Causes of Disunion: A Civil War Sesquicentennial Review of the Recent Literature |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-american-history_2012-09_99_2/page/415 |journal=[[Journal of American History]] |volume=99 |issue=2 |pages=415–439 |doi=10.1093/jahist/jas272 |issn=0021-8723}}</ref> Desetletja polemik glede suženjstva so dosegla vrhunec, ko je Abraham Lincoln, ki je nasprotoval širjenju suženjstva, zmagal na predsedniških volitvah leta 1860. Sedem južnih suženjskih držav se je na Lincolnovo zmago odzvalo z odcepitvijo od Združenih držav in ustanovitvijo [[Konfederacija ameriških držav|Konfederacije]]. [[Konfederacija ameriških držav|Konfederacija]] je zasegla ameriške utrdbe in drugo zvezno premoženje znotraj svojih meja. Vojna se je začela 12. aprila 1861, ko je Konfederacija bombardirala Fort Sumter v Južni Karolini. Val navdušenja nad vojno je zajel Sever in Jug, saj se je vojaško novačenje močno povečalo. Še štiri južne države so se odcepile po začetku vojne in pod vodstvom svojega predsednika Jeffersona Davisa, je Konfederacija uveljavila nadzor nad tretjino prebivalstva ZDA v enajstih državah. Sledila so štiri leta intenzivnih bojev, večinoma na Jugu. Med letoma 1861 in 1862 je v zahodnem gledališču Unija dosegla trajne pridobitve – čeprav je bil v vzhodnem gledališču konflikt neodločen. Odprava suženjstva je postala vojni cilj Unije 1. januarja 1863, ko je Lincoln izdal Proklamacijo o emancipaciji, ki je razglasila vse sužnje v uporniških državah za svobodne, kar je veljalo za več kot 3,5 milijona od 4 milijonov zasužnjenih ljudi v državi. Na zahodu je Unija najprej uničila rečno mornarico Konfederacije do poletja 1862, nato pa večino njenih zahodnih vojsk in zavzela [[New Orleans]]. Uspešno obleganje Vicksburga s strani Unije leta 1863 je razdelilo Konfederacijo na dvoje pri reki [[Mississippi]], medtem ko je vdor konfederacijskega generala [[Robert Edward Lee|Roberta E. Leeja]] na sever propadel v [[Bitka pri Gettysburgu|bitki pri Gettysburgu]]. Zahodni uspehi so leta 1864 pripeljali do poveljstva generala [[Ulysses S. Grant|Ulyssesa S. Granta]] nad vsemi vojskami Unije. Z vedno strožjo pomorsko blokado konfederacijskih pristanišč je Unija zbrala vire in delovno silo za napad na Konfederacijo z vseh smeri. To je leta 1864 privedlo do padca [[Atlanta|Atlante]] v roke generala Unije Williama Tecumseha Shermana, čemur je sledil njegov pohod na morje, ki je dosegel vrhunec z zavzetjem Savannaha. Zadnje pomembne bitke so divjale okoli desetmesečnega obleganja Petersburga, vhoda v konfederacijsko prestolnico Richmond v [[Virginija|Virginiji]]. Konfederati so zapustili Richmond in 9. aprila 1865 se je Lee predal Grantu po bitki pri Appomattox Court House, kar je sprožilo konec vojne. Lincoln je dočakal to zmago, vendar ga je 14. aprila ustrelil atentator, umrl pa je naslednji dan. Do konca vojne je bila večina južne infrastrukture uničena. Konfederacija je propadla, suženjstvo je bilo odpravljeno in štirje milijoni zasužnjenih črncev so bili osvobojeni. Zaradi vojne uničena nacija je nato vstopila v obdobje rekonstrukcije v poskusu obnove države, vrnitve nekdanjih konfederacijskih držav v Združene države in podelitve državljanskih pravic osvobojenim sužnjem. Vojna je eden najbolj obsežno preučevanih in opisanih dogodkov v zgodovini Združenih držav. Še vedno je predmet kulturnih in historiografskih razprav. Še vedno je zanimiv mit o izgubljeni stvari Konfederacije. Vojna je bila med prvimi, ki je uporabila industrijsko vojskovanje. Železnice, električni telegraf, parniki, oklepne ladje in množično proizvedeno orožje so bili široko uporabljeni. Vojna je pustila približno 698.000 mrtvih vojakov, skupaj z nedoločenim številom civilnih žrtev, zaradi česar je državljanska vojna najsmrtonosnejši vojaški konflikt v ameriški zgodovini.{{Efn|To predpostavlja, da so žrtve Unije in Konfederacije štete skupaj; več Američanov je bilo ubitih v drugi svetovni vojni kot v vojskah Unije ali Konfederacije, če se njihove skupne žrtve štejejo ločeno.}} Tehnologija in brutalnost državljanske vojne sta napovedovali prihajajoče svetovne vojne. == Izvori vojne== Izvori vojne so bili zakoreninjeni v želji južnih držav Združenih držav, da ohranijo institucijo suženjstva.<ref>{{Cite journal |last=Woods |first=M. E. |date=August 20, 2012 |title=What Twenty-First-Century Historians Have Said about the Causes of Disunion: A Civil War Sesquicentennial Review of the Recent Literature |url=https://doi.org/10.1093/jahist/jas272 |journal=[[Journal of American History]] |volume=99 |issue=2 |pages=415–439 |doi=10.1093/jahist/jas272 |issn=0021-8723}}</ref> Zgodovinarji v 21. stoletju se v veliki meri strinjajo o osrednji vlogi suženjstva v konfliktu – vsaj za južne države. Ne strinjajo se o tem, kateri vidiki (ideološki, ekonomski, politični ali socialni) so bili najpomembnejši in o razlogih Severa za zavračanje dovoljenja južnim državam, da se odcepijo.<ref>Aaron Sheehan-Dean, "A Book for Every Perspective: Current Civil War and Reconstruction Textbooks", ''Civil War History'' (2005) 51#3 pp. 317–324</ref> Psevdozgodovinska ideologija Izgubljene stvari zanika, da je bilo suženjstvo glavni vzrok odcepitve, kar je stališče, ki ga zgodovinski dokazi ovržejo, zlasti nekateri dokumenti o odcepitvi samih odcepljenih držav.<ref>{{Cite magazine |last=Loewen |first=James W. |date=2011 |title=Using Confederate Documents to Teach About Secession, Slavery, and the Origins of the Civil War |magazine=OAH Magazine of History |volume=25 |issue=2 |pages=35–44 |doi=10.1093/oahmag/oar002 |jstor=23210244 |issn=0882-228X |quote=Confederate leaders themselves made it plain that slavery was the key issue sparking secession.}}</ref> Po izstopu iz Unije je Mississippi izdal izjavo, v kateri je navedel: "Naš položaj je popolnoma povezan z institucijo suženjstva – največjim materialnim interesom na svetu."<ref name="Coates-2015">{{navedi novice |last1=Coates |first1=Ta-Nehisi |title=What This Cruel War Was Over |url=https://www.theatlantic.com/politics/archive/2015/06/what-this-cruel-war-was-over/396482/ |work=The Atlantic |date=June 23, 2015 |archive-url=https://archive.today/20171031234944/https://www.theatlantic.com/politics/archive/2015/06/what-this-cruel-war-was-over/396482/ |archive-date=October 31, 2017 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=A Declaration of the Immediate Causes which Induce and Justify the Secession of the State of Mississippi from the Federal Union. |work=The Declaration of Causes of Seceding States |url=https://www.battlefields.org/learn/primary-sources/declaration-causes-seceding-states#South_Carolina |via=American Battlefield Trust |access-date=September 12, 2024 |year=1861}}</ref> Glavni politični boj, ki je vodil do odcepitve Juga je bil o tem ali se bo suženjstvo razširilo na zahodna ozemlja, ki naj bi postale nove zvezne države. Sprva je [[Kongres Združenih držav Amerike]] sprejemal nove države v Unijo v parih, eno suženjsko in eno svobodno. To je ohranjalo sekcijsko ravnotežje v [[Senat Združenih držav Amerike|Senatu Združenih držav]], ne pa tudi v [[Predstavniški dom ameriškega kongresa|Predstavniškem domu Združenih držav], ker so svobodne države po številu volilnih upravičencev prekašale suženjske države.<ref name="O'Brien2002qs">{{navedi knjigo |author=Patrick Karl O'Brien |title=Atlas of World History |url=https://books.google.com/books?id=ffZy5tDjaUkC&pg=PA184 |year=2002 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-521921-0 |page=184 |access-date=October 25, 2015 |archive-date=September 5, 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150905202421/https://books.google.com/books?id=ffZy5tDjaUkC&pg=PA184 |url-status=live}}</ref> Tako je sredi 19. stoletja status novih ozemelj – svobodno ali suženjsko – postal kritično vprašanje, tako za Sever, kjer je raslo protisuženjsko razpoloženje, kot za Jug, kjer je rasel strah pred ukinitvijo suženjstva. Drug dejavnik, ki je vodil do odcepitve in oblikovanja [[Konfederacija ameriških držav|Konfederacije]], je bil razvoj južnjaškega belega nacionalizma v preteklih desetletjih.<ref>John McCardell, ''The Idea of a Southern Nation: Southern Nationalists and Southern Nationalism, 1830–1860'' (1981)</ref> Glavni razlog, da je Sever zavrnil odcepitev, je bil ohranitev Unije, kar je bil cilj, ki je temeljil na ameriškem nacionalizmu.<ref>Susan-Mary Grant, ''North Over South: Northern Nationalism and American Identity in the Antebellum Era'' (2000)</ref> Ozadje dejavnikov, ki so vodili do državljanske vojne, so bili strankarska politika, [[Abolicionizem|abolicionizem]], ničnost proti odcepitvi]], južnjaški in severnjaški nacionalizem, ekspanzionizem, ekonomija in modernizacija v predvojnem obdobju. Kot je poudarila skupina zgodovinarjev leta 2011, "čeprav je bilo [[suženjstvo]] in njegovo različno in večplastno nezadovoljstvo glavni vzrok za razkol, je bil razkol sam tisti, ki je sprožil vojno."<ref>[[Elizabeth R. Varon]], Bruce Levine, Marc Egnal, and Michael Holt at a plenary session of the organization of American Historians, March 17, 2011, reported by David A. Walsh "Highlights from the 2011 Annual Meeting of the Organization of American Historians in Houston, Texas" [http://www.hnn.us/articles/137673.html HNN online] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111204081355/http://hnn.us/articles/137673.html|date=December 4, 2011}}</ref> === Lincolnove volitve === [[File:Abraham Lincoln 1860.jpg|thumb|''Portret Abrahama Lincolna'', fotografski portret [[Abraham Lincoln|Abrahama Lincolna]] iz leta 1860, avtor Mathew Brady|alt=Portret srednjeletnega Abrahama Lincolna iz leta 1860, avtor Mathew Brady]] [[Abraham Lincoln]] je zmagal napredsedniških volitvah leta 1860.{{sfn|Potter|Fehrenbacher|1976|p=485}} Južnjaški voditelji so se bali, da bo Lincoln ustavil širjenje suženjstva in ga usmeril proti izumrtju.{{sfn|McPherson|1988|pp=254–255}} Njegova zmaga je sprožila razglasitve odcepitve sedmih suženjskih držav [globokega Juga, katerih rečna ali obalna gospodarstva so temeljila na bombažu, ki so ga gojili s suženjskim delom. Lincoln ni bil inavguriran do 4. marca 1861, štiri mesece po volitvah leta 1860, kar je Jugu dalo čas za pripravo na vojno.<ref name="NegativesPrints">{{navedi splet |title=1861 Time Line |url=https://www.loc.gov/collections/civil-war-glass-negatives/articles-and-essays/time-line-of-the-civil-war/1861 |access-date=January 22, 2022 |website=Civil War Glass Negatives and Related Prints |publisher=Library of Congress}}</ref> Nacionalisti na Severu in "unionisti" na Jugu niso hoteli sprejeti razglasitev odcepitve in nobena tuja vlada ni nikoli priznala [[Konfederacija ameriških držav|Konfederacije]]. Vlada ZDA, pod predsednikom [[James Buchanan|Jamesom Buchananom]] je zavrnila opustitev nacionalnih utrdb, za katere je Konfederacija trdila, da se nahajajo na njenem ozemlju. Po Lincolnovih besedah je ameriško ljudstvo je pokazalo, začenši z zmago v [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriški revoluciji in revolucionarni vojni]] ter kasnejšo ustanovitvijo suverene države, da lahko uspešno ustanovi in upravlja republiko. Vendar je Lincoln verjel, da je ostalo neodgovorjeno vprašanje: ali se lahko narod ohrani kot republika, kjer je vlada izbrana na podlagi glasovanja ljudi, glede na tekoče notranje poskuse uničenja ali ločitve od takšnega sistema. == Izbruh vojne == === Kriza odcepitve === =Južna Karolina v ameriški državljanski vojni= [[File:US map 1864 Civil War divisions.svg|thumb|Razdelitev zveznih držav med ameriško državljansko vojno: {{legend|#204A87|Unija}} {{legend|#A40000|[[Konfederacija ameriških držav]]}} {{legend|#729FCF|Obmejne države}} {{legend|#949494|Ozemlja Združenih držav Amerike}}| alt=Division of the states during the American Civil War: Union, Confederacy, border states, and territories]] Izvolitev Lincolna so spodbudile zakonodajno telo Južne Karoline, da je sklicalo državno konvencijo za obravnavo odcepitve. Južna Karolina je storila več kot katera koli druga država, da bi uveljavila zamisel, da ima država pravico razveljaviti zvezne zakone in se celo odcepiti. 20. decembra 1860 je konvencija soglasno glasovala za odcepitev in sprejela deklaracijo o odcepitvi Južne Karoline. Zagovarjala je pravice držav za lastnike sužnjev, vendar se je pritoževala nad pravicami držav na Severu v obliki upora proti zveznemu zakonu o pobeglih sužnjih, trdeč, da severne države ne izpolnjujejo svojih obveznosti pri pomoči pri vračanju pobeglih sužnjev. "Bombažne države" [[Misisipi (zvezna država)|Misisipi]], [[Florida]], [[Alabama]], [[Georgia]], [[Louisiana]] in [[Teksas]] in so sledile zgledu in se odcepile januarja in februarja 1861. Med odloki o odcepitvi so tisti iz Teksasa, Alabame in Virginije omenjali stisko "sužnjelastniških držav" v rokah severnih abolicionistov. Ostali niso omenjali suženjstva, ampak so bili kratka obvestila zakonodajnih teles o razpustitvi vezi z Unijo.<ref>{{navedi splet |title=Ordinances of Secession of the 13 Confederate States of America |url=http://www.civil-war.net/pages/ordinances_secession.asp |archive-url=https://web.archive.org/web/20040611023102/http://civil-war.net/pages/ordinances_secession.asp |archive-date=June 11, 2004 |access-date=November 28, 2012}}</ref> Vendar pa so vsaj štiri – Južna Karolina,<ref>{{navedi splet |title=Confederate States of America – Declaration of the Immediate Causes which Induce and Justify the Secession of South Carolina from the Federal Union |url=http://avalon.law.yale.edu/19th_century/csa_scarsec.asp |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190220121942/http://avalon.law.yale.edu/19th_century/csa_scarsec.asp |archive-date=February 20, 2019 |access-date=November 28, 2012 |website=The Avalon Project}}</ref> Mississippi,<ref>{{navedi splet |title=A Declaration of the Immediate Causes which Induce and Justify the Secession of the State of Mississippi from the Federal Union |url=http://avalon.law.yale.edu/19th_century/csa_missec.asp |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20141010225636/http://avalon.law.yale.edu/19th_century/csa_missec.asp |archive-date=October 10, 2014 |access-date=November 28, 2012 |website=The Avalon Project}}</ref> Georgia,<ref>{{navedi splet |title=Confederate States of America – Georgia Secession |url=http://avalon.law.yale.edu/19th_century/csa_geosec.asp |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110714154731/http://avalon.law.yale.edu/19th_century/csa_geosec.asp |archive-date=July 14, 2011 |access-date=November 28, 2012 |website=The Avalon Project}}</ref> in Teksas<ref>{{navedi splet |title=Confederate States of America – A Declaration of the Causes which Impel the State of Texas to Secede from the Federal Union |url=http://avalon.law.yale.edu/19th_century/csa_texsec.asp |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110811013053/http://avalon.law.yale.edu/19th_century/csa_texsec.asp |archive-date=August 11, 2011 |access-date=November 28, 2012 |website=The Avalon Project}}</ref>—so podale podrobne razloge za svojo odcepitev, pri čemer so vse krivile gibanje za odpravo suženjstva in njegov vpliv na Sever. Južne države so verjele, da je Fugitive Slave Clause (klavzula o pobeglih sužnjih) suženjstvo določala kot ustavno pravico. Te države so se 4. februarja 1861 dogovorile o ustanovitvi nove zvezne vlade, [[Konfederativne države Amerike]].{{sfn|McPherson|1988|p=24}} Prevzele so nadzor nad zveznimi utrdbami in drugim premoženjem znotraj svojih meja, z majhnim odporom odhajajočega predsednika [[James Buchanan|Jamesa Buchanana]], čigar mandat se je končal 4. marca. Buchanan je dejal, da je Dred Scott decision (odločitev v primeru Dred Scott) dokaz, da južne države niso imele razloga za odcepitev in da je bila Unija "namenjena biti trajna". Dodal pa je, da "moč s silo orožja prisiliti državo, da ostane v Uniji" ni bila med "naštetimi pooblastili, dodeljenimi kongresu".<ref name="Buchanan1860" /> Četrtina ameriške vojske – teksaška garnizija – se je februarja predala državnim silam s strani svojega generala, Davida E. Twiggsa, ki se je pridružil Konfederaciji.{{sfn|Winters|1963|p=28}} Ko so Južnjaki odstopili s svojih sedežev v senatu in predstavniškem domu, so republikanci lahko sprejeli projekte, ki so bili prej blokirani. Ti so vključevali Morrill Tariff (Morrillovo carino), visoke šole za dodeljevanje zemljišč, |Homestead Act (zakon o kmetijah), transkontinentalno železnico,<ref>{{navedi splet |year=1865 |title=Profile Showing the Grades upon the Different Routes Surveyed for the Union Pacific Rail Road Between the Missouri River and the Valley of the Platte River |url=http://www.wdl.org/en/item/4608/ |access-date=July 16, 2013 |publisher=[[World Digital Library]]}}</ref> National Bank Act (zakon o nacionalni banki), pooblastilo za United States Notes (bankovce Združenih držav) z Legal Tender Act of 1862 (zakonom o zakonitem plačilnem sredstvu iz leta 1862), konec [[Washington, D.C.|suženjstva v okrožju Kolumbija]] in prepoved suženjstva na ozemljih.<ref>{{navedi splet | url=http://www.freedmen.umd.edu/freeterr.htm | title=Emancipation in the Federal Territories, June 19, 1862 }}</ref> Revenue Act of 1861 (zakon o prihodkih iz leta 1861) je uvedel income tax (dohodnino) za pomoč pri financiranju vojne.<ref>{{navedi splet |title=Abraham Lincoln imposes first federal income tax |url=https://www.history.com/this-day-in-history/lincoln-imposes-first-federal-income-tax |access-date=June 12, 2021 |website=History.com|date=November 16, 2009 }}</ref> [[File:President-Jefferson-Davis.jpg|thumb|upright=0.8|left|[[Jefferson Davis]], Predsednik Konfederacijskih držav Amerike (1861–1865)|alt=Moški srednjih let z bradico, ki stoji v obleki, telovniku in metuljčku]] Decembra 1860 je bil predlagan Crittendenski kompromis za ponovno vzpostavitev linije Misurijskega kompromisa, tako da bi se suženjstvo ustavno prepovedalo na ozemljih severno od nje, medtem ko bi bilo dovoljeno na jugu. Kompromis bi verjetno preprečil odcepitev, vendar sta ga Lincoln in republikanci zavrnili.{{sfn|McPherson|1988|pp=252–254}} Lincoln je izjavil, da bi vsak kompromis, ki bi razširil suženjstvo, uničil Unijo.{{sfn|McPherson|1988|p=253}} Mirovna konferenca leta 1861 se je sestala v [[Washington]]u in predlagala rešitev, podobno kompromisu; kongres jo je zavrnil. Republikanci so predlagali Corwinov amandma, alternativo, da se ne bi vmešavali v suženjstvo tam, kjer je obstajalo, vendar ga je jug štel za nezadostnega. Preostalih osem suženjskih držav je zavrnilo prošnje za pridružitev Konfederaciji po neuspešnem glasovanju na prvi secesionistični konvenciji v Virginiji 4. aprila.{{sfn|McPherson|1988|pp=234–266}} 4. marca je bil Lincoln prisegel kot predsednik. V svojem inavguracijskem govoru je trdil, da je ustava ''Preambula k ustavi Združenih držav Amerike popolnejša unija'' kot prejšnji členi konfederacije in trajne unije, da je zavezujoča pogodba in odcepitev označil za "pravno nično".<ref name="Lincoln1861" /> Ni nameraval napasti južnih držav niti končati suženjstva tam, kjer je obstajalo, vendar je dejal, da bo uporabil silo za ohranitev posesti zvezne lastnine,<ref name="Lincoln1861" /> vključno z utrdbami, arzenali, kovnicami in carinarnicami, ki so bile zasežene.{{sfn|McPherson|1988|p=262}} Vlada ne bi poskušala pridobiti poštnih uradov in če bi naletela na odpor, bi se dostava pošte končala na državnih mejah. Kjer razmere niso dopuščale mirnega uveljavljanja zvezne zakonodaje, bi bili ameriški maršali in sodniki umaknjeni. Ni bilo omenjeno izgubljeno zlato iz kovnic. Izjavil je, da bo politika ZDA "pobirati dajatve in davke"; "ne bo invazije, ne bo uporabe sile proti ali med ljudmi nikjer", kar bi upravičilo oboroženo revolucijo. Njegov govor se je zaključil s prošnjo za obnovo vezi unije, znamenito je pozval k "mističnim strunam spomina", ki povezujejo obe regiji.<ref name="Lincoln1861" /> Davisova vlada nove Konfederacije je poslala delegate v Washington, da bi se pogajali o mirovni pogodbi. Lincoln je zavrnil pogajanja, ker je trdil, da Konfederacija ni legitimna vlada in da bi jo s sklenitvijo pogodbe priznal kot tako.{{sfn|Potter|Fehrenbacher|1976|pp=572–573}} Lincoln je namesto tega poskušal neposredno pogajati z guvernerji odcepljenih držav, katerih administracije je še naprej priznaval.<ref>{{Cite journal |last=Harris |first=William C. |date=Winter 2000 |title=The Hampton Roads Peace Conference: A Final Test of Lincoln's Presidential Leadership |url=http://hdl.handle.net/2027/spo.2629860.0021.104 |journal=Journal of the Abraham Lincoln Association |volume=21 |issue=1 |pages=30–61 |doi=10.5406/19457987.21.1.04 |issn=1945-7987 |hdl=2027/spo.2629860.0021.104|hdl-access=free }}</ref> Lincolnove poskuse, da bi umiril krizo, je zapletel državni sekretar William H. Seward, ki je bil Lincolnov tekmec za republikansko nominacijo. Ogorčen zaradi poraza je Seward privolil v podporo Lincolnovi kandidaturi šele, ko mu je bila zagotovljena izvršna funkcija, ki je takrat veljala za drugo najmočnejšo. V zgodnjih fazah Lincolnovga predsedovanja je Seward malo cenil Lincolna zaradi njegove domnevne neizkušenosti. Seward se je imel za de facto vodjo vlade, "predsednik vlade" za prestolom. Seward je poskušal sodelovati v nepooblaščenih in posrednih pogajanjih, ki so propadla.{{sfn|Potter|Fehrenbacher|1976|pp=572–573}} Lincoln je bil odločen obdržati vse preostale utrdbe, ki jih je zasedala Unija v Konfederaciji: Fort Monroe v Virginiji, Fort Pickens, Fort Jefferson (Florida) in Fort Taylor na Floridi in Fort Sumter v Južni Karolini.<ref>{{navedi knjigo |last=Hardyman |first=Robyn |url=https://books.google.com/books?id=D11iDwAAQBAJ |title=What Caused the Civil War? |year=2016 |publisher=Gareth Stevens |isbn=978-1-4824-5180-1 |page=27}}</ref> === Bitka za Fort Sumter === [[File:Sumter.jpg|alt=Artwork Despite him stone fort at center surrounded by water. The fort is on fire, and shells explode in the air above it.|thumb|Bitka za Fort Sumter, kot jo je upodobil Currier and Ives]] Ameriška državljanska vojna se je začela 12. aprila 1861, ko so konfederacijske sile odprle ogenj na Fort Sumter, ki so ga držale sile Unije. Fort Sumter se nahaja v pristanišču Charlestona, [[Južna Karolina]].{{Sfn|McPherson|1988|p=264}} Njegov status je bil sporen že mesece. Odhajajoči predsednik Buchanan je okleval pri okrepitvi njegove posadke, ki ji je poveljeval major Robert Anderson. Anderson je vzel stvari v svoje roke in 26. decembra 1860, pod okriljem teme, odplul s posadko iz slabo postavljenega Fort Moultrie na trdnjavski otok Fort Sumter.{{Sfn|McPherson|1988|p=265}} Andersonova dejanja so ga povzdignila v status junaka na Severu. Poskus oskrbe trdnjave 9. januarja 1861 je propadel in skoraj sprožil vojno takrat, vendar je veljalo neformalno premirje.{{Sfn|McPherson|1988|p=266}} 5. marca je bil Lincoln obveščen, da trdnjavi primanjkuje zalog.{{Sfn|McPherson|1988|p=267}} Fort Sumter se je izkazal za ključen izziv za Lincolnovo administracijo.{{Sfn|McPherson|1988|p=267}} Sewardovo zakulisno dogovarjanje s Konfederati je spodkopavalo Lincolnovo odločanje; Seward se je želel umakniti.{{Sfn|McPherson|1988|p=268}} Toda Lincolnova trdna roka je ukrotila Sewarda, ki je bil zvest Lincolnov zaveznik. Lincoln se je odločil, da je edina izvedljiva možnost zadržanje trdnjave, kar bi zahtevalo njeno okrepitev. 6. aprila je Lincoln obvestil guvernerja Južne Karoline, da bo ladja s hrano, a brez streliva, poskušala oskrbeti trdnjavo. Zgodovinar McPherson ta zmagovalni pristop opisuje kot "prvi znak mojstrstva, ki bo zaznamovalo Lincolnovo predsedovanje"; Unija bi zmagala, če bi lahko ponovno oskrbela in zadržala trdnjavo, Jug pa bi bil agresor, če bi odprl ogenj na neoboroženo ladjo, ki oskrbuje lačne moške.{{Sfn|McPherson|1988|p=272}} Srečanje konfederacijskega kabineta 9. aprila je privedlo do Davisovega ukaza generalu P. G. T. Beauregardu, naj zavzame trdnjavo, preden jo dosežejo zaloge.{{Sfn|McPherson|1988|p=273}} Ob 4:30 zjutraj 12. aprila so konfederacijske sile izstrelile prvih 4.000 granat na trdnjavo; padla je naslednji dan. Izguba Fort Sumterja je na Severu zanetila domoljubni ogenj.{{Sfn|McPherson|1988|pp=273–274}} 15. aprila je Lincoln pozval države, naj postavijo 75.000 pripadnikov milice za 90 dni; navdušene države Unije so hitro izpolnile kvote.{{sfn|McPherson|1988|p=274}} 3. maja 1861 je Lincoln pozval k dodatnim 42.000 prostovoljcem za tri leta.<ref name="Presidency.ucsb.edu" />{{sfn|McPherson|1988|p=278}} Kmalu zatem so se [[Virginija]], [[Tennessee]], [[Arkansas]] in [[Severna Karolina]] odcepile in se pridružile Konfederaciji. Da bi nagradili Virginijo, je bila konfederacijska prestolnica prestavljena v [[Richmond, Virginija|Richmond]].{{sfn|McPherson|1988|pp=276–307}} === Odnos obmejnih držav === [[File:US Secession map 1863.svg|thumb|upright=1.35|Zemljevid odcepitve ZDA, ki prikazuje [[Unija (ameriška državljanska vojna)|Unijo]] in [[Konfederativne države Amerike|Konfederacijo]] {{legend|#1A3E7A| Države Unije}} {{legend|#00cdff| Ozemlja Unije, ki ne dovoljujejo suženjstva}} {{legend|#ffff00| Južne obmejne države Unije, ki dovoljujejo suženjstvo}} (Ena od teh držav, [[Zahodna Virginija]], je bila ustanovljena leta 1863, medtem ko so imele zvezne države KY, WV in MO dvojne, konkurenčne konfederacijske in unionistične vlade) {{legend|#C95200| Konfederacijske države}} {{legend|#EDB360| Unionistična ozemlja, ki so dovoljevala suženjstvo (zahtevala jih je Konfederacija) na začetku vojne, vendar je bilo suženjstvo v njih prepovedano s strani ZDA leta 1862}}]] [[Maryland]], [[Delaware]], [[Missouri]], [[Zahodna Virginija]] in [[Kentucky]] so bile suženjske države, katerih prebivalci so imeli razdeljeno lojalnost do severnih in južnih podjetij ter družinskih članov. Nekateri moški so se pridružili vojski Unije, drugi pa konfederacijski vojski.{{sfn|Jones|2011|pp=203–204}} Zahodna Virginija se je ločila od Virginije in bila sprejeta v Unijo 20. junija 1863, čeprav je bila polovica njenih okrožij secesionističnih.{{sfn|Jones|2011|p=21}} Ozemlje Marylanda je obkrožalo [[Washington, D.C.]] in bi ga lahko odrezalo od Severa.<ref>{{navedi splet |title=Civil War and the Maryland General Assembly |url=http://msa.maryland.gov/msa/stagser/s1259/121/7590/html/0000.html |access-date=May 28, 2017 |website=Maryland State Archives}}</ref> Imelo je proti-Lincolnske uradnike, ki so tolerirali proti-vojaške izgrede v [[Baltimor]]ju in požiganje mostov, oboje z namenom oviranja prehoda čet na Jug. Zakonodaja Marylanda je z veliko večino glasovala za ostajanje v Uniji, vendar je zavrnila sovražnosti s svojimi južnimi sosedami, glasovala je za zaprtje železniških prog Marylanda, da bi preprečila njihovo uporabo za vojno.<ref name="MarylandArchives2005">{{navedi splet |year=2005 |title=Teaching American History in Maryland – Documents for the Classroom: ''Arrest of the Maryland Legislature, 1861'' |url=http://teachingamericanhistorymd.net/000001/000000/000017/html/t17.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20080111110628/http://teachingamericanhistorymd.net/000001/000000/000017/html/t17.html |archive-date=January 11, 2008 |access-date=February 6, 2008 |publisher=Maryland State Archives}}</ref> Lincoln se je odzval z uvedbo vojaškega prava in enostransko prekinitvijo habeas corpusa v Marylandu, skupaj s pošiljanjem miličniških enot.{{sfn|McPherson|1988|pp=284–287}} Lincoln je prevzel nadzor nad Marylandom in okrožjem Columbia z aretacijo pomembnih osebnosti, vključno z aretacijo tretjine članov Generalne skupščine Marylanda na dan, ko se je ponovno sestala.<ref name="MarylandArchives2005" /><ref>{{navedi knjigo |last=Harris |first=William C. |title=Lincoln and the Border States: Preserving the Union |url=https://archive.org/details/lincolnbordersta0000harr |year=2011 |publisher=University Press of Kansas |page=[https://archive.org/details/lincolnbordersta0000harr/page/70 71]}}</ref> Vsi so bili pridržani brez sojenja, Lincoln pa je ignoriral odločitev z dne 1. junija 1861, ki jo je sprejel vrhovni sodnik Roger Taney, ne da bi govoril v imenu sodišča,{{efn|Zgodovinarji se ne strinjajo, ali je Roger Taney obravnaval ''Ex parte Merryman'' kot sodnik ameriškega okrožnega sodišča ali kot vrhovni sodnik v zbornici.<ref>{{navedi knjigo |last=White |first=Jonathan W. |title=Abraham Lincoln and Treason in the Civil War: The Trials of John Merryman |year=2011 |publisher=Louisiana State University Press |location=Baton Rouge |pages=38–39}}</ref><ref>{{Cite magazine |last=Vladeck |first=Stephen I. |author-link=Steve Vladeck |date=Summer 2007 |title=The Field Theory: Martial Law, The Suspension Power, and The Insurrection Act |url=https://www.templelawreview.org/article/80-2_vladeck/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220927142538/https://www.templelawreview.org/article/80-2_vladeck/ |archive-date=September 27, 2022 |magazine=Temple Law Review |page=391, n. 2 |volume=80 |issue=2}}</ref>}} da lahko samo kongres prekine habeas corpus (''Ex parte Merryman''). Zvezne čete so zaprle urednika časopisa iz Baltimora, Franka Keyja Howarda, potem ko je v uvodniku kritiziral Lincolna, ker je ignoriral Taneyjevo odločitev.<ref>{{navedi knjigo |last=Howard |first=F. K. |url=https://archive.org/details/fourteenmonthsin00inhowa |title=Fourteen Months in American Bastiles |year=1863 |publisher=H. F."""Mackintosh |location=London |access-date=August 18, 2014}}</ref> V Missouriju je izvoljena konvencija o odcepitvi (Missouri Constitutional Convention of 1861–1863) glasovala za ostanek v Uniji. Ko je prokonfederacijski guverner Claiborne Fox Jackson poklical državno milico, so jo napadle zvezne sile pod generalom Nathanielom Lyonom, ki je guvernerja in preostanek državne garde pregnal v jugozahodni kot Missourija. V začetku vojne je Konfederacija nadzorovala južni Missouri prek konfederacijske vlade Missourija, vendar je bila po letu 1862 pregnana. V nastalem vakuumu se je konvencija o odcepitvi ponovno sestala in prevzela oblast kot unionistična začasna vlada Missourija.<ref name="Nevins1959 pp. 119–129" /> Kentucky se ni odcepil, razglasil se je za nevtralnega. Ko so septembra 1861 vstopile konfederacijske sile, se je nevtralnost končala in država je ponovno potrdila svoj status v Uniji, hkrati pa ohranila suženjstvo. Med invazijo konfederacijskih sil leta 1861 so konfederacijski simpatizerji in delegati iz 68 okrožij Kentuckyja organizirali secesijsko konvencijo v Russellvillu, ustanovili senco konfederacijske vlade Kentuckyja, inavgurirali guvernerja in Kentucky je bil sprejet v Konfederacijo 10. decembra 1861. Njegova pristojnost se je raztezala le do konfederacijskih bojnih linij v Commonwealthu, ki so bile v največjem obsegu več kot polovica države, in je šla v izgnanstvo po oktobru 1862.<ref name="Nevins1959 pp. 129–136" /> Po odcepitvi Virginije je unionistična vlada v Wheelingu, Zahodna Virginija, oktobra 1861 prosila 48 okrožij, naj glasujejo o odloku za ustanovitev nove države. Volilna udeležba 34 % je potrdila zakon o državnosti (96 % jih je odobrilo).<ref>{{navedi splet |title=A State of Convenience, The Creation of West Virginia |url=http://www.wvculture.org/History/statehood/statehood10.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120518153656/http://www.wvculture.org/History/statehood/statehood10.html |archive-date=May 18, 2012 |access-date=April 20, 2012 |publisher=West Virginia Archives & History}}</ref> Dvaindvajset secesionističnih okrožij je bilo vključenih v novo državo,<ref name="Curry1964" /> in posledična gverilska vojna je za večino vojne angažirala približno 40.000 zveznih vojakov.{{sfn|McPherson|1988|p=303}}{{sfn|Weigley|2004|p=55}} Kongres je Zahodno Virginijo sprejel v Unijo 20. junija 1863. Zahodni Virginijci so vsaki strani v vojni zagotovili približno 20.000 vojakov.<ref name="Snell2011" /> Unionistični poskus odcepitve se je zgodil v Vzhodnem Tennesseeju, vendar ga je Konfederacija zatrla, ki je aretirala več kot 3.000 moških, osumljenih zvestobe Uniji; ti so bili pridržani brez sojenja.{{sfn|Neely|1993|pp=10–11}} == Vojna == Državljansko vojno so zaznamovale intenzivne in pogoste bitke. V štirih letih je bilo 237 poimenovanih bitk, skupaj z mnogimi manjšimi akcijami, pogosto značilnimi po svoji grenki intenzivnosti in visokih žrtvah. Zgodovinar John Keegan jo je opisal kot "eno najhujših vojn, kar so jih kdajkoli bojevali", kjer so bili v mnogih primerih edini cilj sovražnikovi vojaki.<ref>{{harvnb|Keegan|2009|p=73.}} "Med vojno je potekalo več kot 10.000 vojaških spopadov, 40 odstotkov jih v Virginiji in Tennesseeju."</ref><ref>Gabor Boritt (ed.). ''War Comes Again'' (1995), p.&nbsp;247.</ref> === Mobilizacija === [[File:Anti Civil War Draft Rioters in Lexington Avenue New York 1863.jpg|thumb|upright=0.8|Izgredniki napadajo stavbo med newyorškimi protirekrutacijskimi izgredi leta 1863|alt=Stavba v plamenih, izgredniki opazujejo, eden drži napis "brez rekrutacije"]] Ko so se konfederacijske države organizirale, je ameriška vojska štela 16.000 mož, medtem ko so severni guvernerji začeli mobilizirati svoje milice.<ref>{{navedi knjigo |title=American Military History |pages=199–221 |chapter=The Civil War, 1861 |quote=With an actual strength of 1,080 officers and 14,926 enlisted men on June 30, 1860, the Regular Army... |chapter-url=http://www.history.army.mil/html/bookshelves/resmat/civil_war/extracts/the_civil_war_1861_(pg_199-221).pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20121017195124/http://www.history.army.mil/html/bookshelves/resmat/civil_war/extracts/the_civil_war_1861_(pg_199-221).pdf |archive-date=October 17, 2012 |url-status=live}}</ref> Konfederacijski kongres je februarja odobril do 100.000 vojakov. Do maja je Jefferson Davis zahteval še 100.000 vojakov za eno leto ali za čas trajanja vojne in kongres ZDA se je odzval enako.<ref>{{navedi knjigo |last1=Nicolay |first1=John George |url={{google books |plainurl=y |id=9lAfAQAAIAAJ |page=264}} |title=Abraham Lincoln: A History |last2=Hay |first2=John |year=1890 |publisher=Century |page=264}}</ref>{{sfn|Coulter|1950|p=308}} V prvem letu vojne sta imeli obe strani več prostovoljcev, kot sta jih lahko učinkovito usposobili in opremili. Ko je začetno navdušenje zbledelo, se zanašanje na mlade moške, ki so vsako leto dopolnili polnoletnost, ni bilo dovolj. Obe strani sta sprejeli zakone o naboru (vojaška obveznost), da bi spodbudili ali prisilili k prostovoljstvu, čeprav je bilo vpoklicanih razmeroma malo ljudi. Konfederacija je aprila 1862 sprejela zakon o naboru za moške, stare od 18 do 35 let, z izjemami za nadzornike, vladne uradnike in duhovnike. Kongres ZDA je sledil julija in odobril nabor milice v zveznih državah, ki niso mogle izpolniti svoje kvote s prostovoljci. Evropski priseljenci so se v velikem številu pridružili vojski Unije, vključno s 177.000 rojenimi v Nemčiji in 144.000 na Irskem.<ref>{{navedi knjigo |last=Faust |first=Albert Bernhardt |url={{google books |plainurl=y |id=4xgOAAAAIAAJ |page=523}} |title=The German Element in the United States: With Special Reference to Its Political, Moral, Social, and Educational Influence |year=1909 |publisher=Houghton Mifflin}}</ref> Služilo je približno 50.000 Kanadčanov, od katerih je bilo okoli 2.500 temnopoltih.<ref>{{navedi knjigo |last=Reid |first=Richard M. |url=https://books.google.com/books?id=bi9nAwAAQBAJ |title=African Canadians in Union Blue: Volunteering for the Cause in the Civil War |publisher=University of British Columbia Press |year=2014 |isbn=978-0-7748-2745-4 |location=Vancouver |pages=4–5, 40}}</ref> Ko je januarja 1863 začela veljati Emancipation Proclamation (Osvobodilna proklamacija), so bili nekdanji sužnji energično rekrutirani za izpolnjevanje državnih kvot. Države in lokalne skupnosti so ponujale višje denarne bonuse za bele prostovoljce. Kongres je marca 1863 zaostril zakon o naboru. Moški, izbrani v naboru, so lahko priskrbeli nadomestke ali do sredine leta 1864 plačali tudi odškodnino. Mnogi upravičenci so združili svoj denar za kritje stroškov vpoklicanih. Družine so uporabile določbo o nadomestkih, da so izbrale, kateri moški naj gre v vojsko in kateri naj ostane doma. Prišlo je do veliko izogibanja in upora proti naboru, zlasti v katoliških območjih. Izgredi zaradi nabora v New Yorku julija 1863 so vključevali irske priseljence, ki so bili vpisani kot državljani, da bi povečali glasove mestnega demokratskega političnega stroja, ne da bi se zavedali, da jih to dela odgovorne za nabor.{{sfn|Schecter|2007|p={{page needed|date=September 2024}}}} Od 168.649 moških, pridobljenih za Unijo z naborom, jih je bilo 117.986 nadomestnih, kar pomeni, da je bilo vpoklicanih le 50.663.<ref name="Murdock1971" /> Na severu in jugu so bili zakoni o naboru zelo nepriljubljeni. Na severu se je približno 120.000 moških izognilo vpoklicu, mnogi so pobegnili v Kanado in še 280.000 vojakov je med vojno dezertiralo.<ref>{{Cite journal |last=Hallock |first=Judith Lee |year=1983 |title=The Role of the Community in Civil War Desertion |url=http://mtw160-198.ippl.jhu.edu/journals/civil_war_history/v029/29.2.hallock.pdf |journal=Civil War History |volume=29 |issue=2 |pages=123–134 |doi=10.1353/cwh.1983.0013}}</ref> Vsaj 100,000 Južnjakov je dezertiralo, približno 10 odstotkov vseh. Dezertiranje na jugu je bilo visoko, ker je bilo veliko vojakov bolj zaskrbljenih za usodo svojega lokalnega območja kot za južno stvar.<ref>{{Cite journal |last=Bearman |first=Peter S. |year=1991 |title=Desertion as Localism: Army Unit Solidarity and Group Norms in the U.S. Civil War |url=https://archive.org/details/sim_social-forces_1991-12_70_2/page/n22 |journal=Social Forces |volume=70 |issue=2 |pages=321–342 |doi=10.1093/sf/70.2.321 |jstor=2580242}}</ref> Na severu so se "bounty jumpers" vpisali, da bi zbrali velikodušen bonus, dezertirali, nato pa se ponovno vpisali pod drugim imenom za drugi bonus; 141 jih je bilo ujetih in usmrčenih.<ref name="Fantina2006" /> Iz majhne obmejne sile leta 1860 sta se vojski Unije in Konfederacije v nekaj letih razvili v "največji in najučinkovitejši vojski na svetu". Nekateri evropski opazovalci so jih takrat zavračali kot amaterske in neprofesionalne,<ref>{{navedi splet |last=Nadeau |first=Ryan |date=January 5, 2015 |title=A Prussian Observes the American Civil War |url=https://gettysburgcompiler.org/2015/01/05/a-prussian-observes-the-american-civil-war/ |access-date=January 6, 2022 |website=The Gettysburg Compiler}}</ref> vendar je zgodovinar John Keegan zaključil, da je vsaka od njiju prekašala francosko, prusko in rusko vojsko in brez [[Atlantik]]a bi lahko kateri koli od njih grozila s porazom.{{sfn|Keegan|2009|p=57}} === Južni unionisti === [[File:Newton-knight.jpg|thumb|136x136px|Newton Knight (Mississippi), vodja ''Knight Company'' in eden od ustanoviteljev Free State of Jones]] Unionizem je bil močan na določenih območjih znotraj Konfederacije. Kar 100.000 moških, ki so živeli v državah pod nadzorom Konfederacije, je služilo v vojski Unije ali pro-unijskih gverilskih skupinah. Čeprav so prihajali iz vseh slojev, so se večina južnih unionistov socialno, kulturno in ekonomsko razlikovali od prevladujočega predvojnega razreda lastnikov sužnjev v njihovi regiji.<ref>Scott, E. Carole. [https://warfarehistorynetwork.com/article/southerner-vs-southerner-union-supporters-below-the-mason-dixon-line/ Southerner vs. Southerner: Union Supporters Below the Mason-Dixon Line]. ''Warfare History Network''. Retrieved November 11, 2024.</ref> === Zaporniki === [[File:Prisoner of war, from Belle Isle, Richmond, at the U.S. General Hospital, Div. 1, Annapolis.jpg|left|thumb|142x142px|Vojak Unije, ujet kot vojni ujetnik v Georgii]] Na začetku vojne je deloval sistem pogojnega izpusta, po katerem so se ujetniki strinjali, da se ne bodo borili, dokler ne bodo izmenjani. Bili so zadržani v taboriščih, ki jih je vodila njihova vojska, plačani, vendar jim ni bilo dovoljeno opravljati nobenih vojaških dolžnosti.<ref>{{navedi knjigo |last=Pickenpaugh |first=Roger |url={{google books |plainurl=y |id=pWOfsOceCNUC |page=57}} |title=Captives in Blue: The Civil War Prisons of the Confederacy |publisher=University of Alabama Press |year=2013 |isbn=978-0-8173-1783-6 |pages=57–73}}</ref> Sistem izmenjav se je zrušil leta 1863, ko je Konfederacija zavrnila izmenjavo črnih zapornikov. Potem je približno 56.000 od 409.000 vojnih ujetnikov umrlo v zaporih, kar predstavlja 10 odstotkov smrtnih žrtev konflikta.{{sfn|Tucker|Pierpaoli|White|2010|p=1466}} === Ženske === Zgodovinarka Elizabeth D. Leonard piše, da se je med 500 in 1.000 žensk vpisalo kot vojakinje na obeh straneh, preoblečene v moške.{{sfn|Leonard|1999|pp=165, 310–311}} Ženske so služile tudi kot vohunke, aktivistke odpora, medicinske sestre in bolnišnično osebje.{{sfn|Leonard|1999|p=240}} Ženske so služile na bolniški ladji Unije ''USS Red Rover'' in negovale čete Unije in Konfederacije v poljskih bolnišnicah.<ref>{{navedi splet |title=Highlights in the History of Military Women |url=http://www.womensmemorial.org/Education/timeline.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20130403045042/http://www.womensmemorial.org/Education/timeline.html |archive-date=April 3, 2013 |access-date=June 22, 2013 |website=Women In Military Service For America Memorial}}</ref> Mary Edwards Walker,edina ženska, ki je kdaj prejela Medaljo časti, je služila v vojski Unije in prejela medaljo za oskrbo ranjencev med vojno.<ref>{{navedi knjigo |last=Pennington |first=Reina |title=Amazons to Fighter Pilots: A Biographical Dictionary of Military Women |publisher=Greenwood |year=2003 |isbn=0-313-32708-4 |volume=2 |pages=474–475}}</ref><ref>{{navedi novice |date=June 4, 1977 |title=The Case of Dr. Walker, Only Woman to Win (and Lose) the Medal of Honor |url=https://www.nytimes.com/1977/06/04/archives/the-case-of-dr-walker-only-woman-to-win-and-lose-the-medal-of-honor.html |access-date=January 6, 2018 |work=[[The New York Times]]}}</ref> Ena ženska, Jennie Hodgers, se je borila za Unijo pod imenom Albert D. J. Cashier. Po vrnitvi v civilno življenje je še naprej živela kot moški, dokler ni umrla leta 1915 v starosti 71 let.<ref>Blanton, DeAnne, "A Life on His Own Terns: Albert D. J. Cashier, 95th Illinois Infantry", in Brian Matthew Jordan and Jonathan W. White, eds., ''Final Resting Places: Reflections on the Meaning of Civil War Graves''. Athen, Georgia: The University of Georgia Press, 2023, pp. 47-53.</ref> === Mornarica Unije === [[File:Battle of Hampton Roads 3g01752u.jpg|thumb|Bitka med {{USS|Monitor}} in USS Merrimack|alt=Slika kopenske bitke v ospredju in pomorske bitke s potapljajočimi se ladjami v ozadju]] Mornarica Unije je bila leta 1861 razmeroma majhna, vendar se je do leta 1865 hitro razširila na 6.000 častnikov, 45.000 mornarjev in 671 plovil s skupno 510.396 tonami.<ref>{{Cite magazine |last=Welles |first=Gideon |author-link=Gideon Welles |date=January 1865 |title=Secretary of the Navy's Report |url={{google books |plainurl=y |id=u4gfAAAAYAAJ}} |magazine=The Sailors' Magazine and Seamen's Friend |publisher=American Seamen's Friend Society |page=152 |volume=37 |issue=5}}</ref>{{sfn|Tucker|Pierpaoli|White|2010|p=462}} Njena naloga je bila blokirati konfederacijska pristanišča, nadzorovati rečni sistem, se braniti pred konfederacijskimi napadalci na odprtem morju in biti pripravljena na morebitno vojno z britansko [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljevo mornarico]].{{sfn|Canney|1998|p={{page needed|date=September 2024}}}} Glavna rečna vojna se je odvijala na Zahodu, kjer so velike reke omogočale dostop do osrčja Konfederacije. Mornarica ZDA je sčasoma nadzorovala reke Red, Tennessee, Cumberland, Mississippi in Ohio. Na Vzhodu je mornarica obstreljevala konfederacijske utrdbe in podpirala obalne vojaške operacije.<ref>{{Cite encyclopedia |title=American Civil War: The naval war |url=https://www.britannica.com/event/American-Civil-War/The-naval-war |access-date=January 24, 2022 |encyclopedia=Encyclopædia Britannica}}</ref> Državljanska vojna se je zgodila v zgodnjih fazah [[Industrijska revolucija|industrijske revolucije]], kar je privedlo do pomorskih inovacij, vključno z [[Oklepnica|oklepnimi ladjami]]. Konfederacija, ki je prepoznala potrebo po boju proti pomorski premoči Unije, je zgradila ali predelala več kot 130 plovil, vključno s 26 oklepnimi ladjami.{{sfn|Nelson|2005|p=92}} Kljub tem prizadevanjem so bile konfederacijske ladje večinoma neuspešne proti oklepnim ladjam Unije.{{sfn|Anderson|1989|p=300}} Mornarica Unije je uporabljala lesene ladje, pločevinaste ladje in oklepne topnjače. Ladjedelnice v Kairo, [[Illinois]] in [[St. Louis]] so gradile ali predelovale [[parnik|parnike]].<ref>Myron J. Smith, ''Tinclads in the Civil War: Union Light-Draught Gunboat Operations on Western Waters, 1862–1865'' (2009).</ref> Konfederacija je eksperimentirala s podmornico CSS Hunley, ki se je izkazala za neuspešno, in z oklepno ladjo CSS Virginia, predelano iz potopljene ladje Unije USS Merrimack.<ref>Gerald F. Teaster and Linda and James Treaster Ambrose, ''The Confederate Submarine H. L. Hunley'' (1989).</ref> 8. marca 1862 je ''Virginia'' povzročila znatno škodo leseni floti Unije, vendar je naslednji dan prva oklepna ladja Unije, {{USS|Monitor}}, prispela, da bi jo izzvala v Zaliv Chesapeake.N astala triurna bitka pri Hampton Roadsu se je končala neodločeno, kar je dokazalo, da so oklepne ladje učinkovite bojne ladje. Konfederacija je potopila CSS Virginijo, da bi preprečila njeno zajetje, medtem ko je Unija zgradila veliko kopij Monitorja. Prizadevanja Konfederacije, da bi pridobila bojne ladje od Velike Britanije, so propadla, saj Britanija ni imela interesa prodajati bojnih ladij državi v vojni z močnejšim sovražnikom in se je bala poslabšanja odnosov z ZDA. === Blokada Unije === V začetku leta 1861 je general Winfield Scott zasnoval načrt Anakonda za zmago v vojni z minimalnim prelivanjem krvi, ki je pozival k blokadi Konfederacije, da bi Jug prisilil k predaji. Lincoln je sprejel dele načrta, vendar se je odločil za bolj aktivno vojaško strategijo. Aprila 1861 je Lincoln napovedal blokado vseh južnih pristanišč; komercialne ladje niso mogle dobiti zavarovanja, kar je končalo reden promet. Jug je naredil napako z embargom na izvoz bombaža, preden je bila blokada v celoti učinkovita; ko so to odločitev preklicali, je bilo prepozno. "Kralj bombaž" je bil mrtev, saj je Jug lahko izvozil manj kot 10% svojega bombaža. Blokada je zaprla deset konfederacijskih morskih pristanišč z železniškimi vozlišči, ki so premikala skoraj ves bombaž. Do junija 1861 so bile bojne ladje nameščene ob glavnih južnih pristaniščih, leto kasneje pa je bilo v službi skoraj 300 ladij. ==== Prebijači blokade ==== Konfederati so začeli vojno s pomanjkanjem vojaških zalog, ki jih agrarni Jug ni mogel proizvesti. Severne tovarne orožja so bile omejene z embargom, kar je končalo obstoječe in prihodnje pogodbe z Jugom. Konfederacija se je obrnila na tuje vire, povezala se je s finančniki in podjetji, kot sta S. Isaac, Campbell & Company in London Armoury Company v Britaniji, ki sta postala glavni vir orožja za [[Konfederacija ameriških držav|Konfederacijo]]. Za varen prevoz orožja v Konfederacijo so britanski vlagatelji zgradili majhne, hitre, parne prebijače blokade, ki so trgovali z orožjem in zalogami iz Britanije, preko Bermudov, Kube in Bahamov v zameno za drag bombaž. Mnogi so bili lahki in zasnovani za hitrost, v Anglijo pa so prevažali le majhne količine bombaža. Ko je mornarica Unije zasegla prebijača blokade, sta bila ladja in tovor obsojena kot vojni plen in prodana, izkupiček pa je bil dan mornarjem mornarice; zajeti člani posadke, večinoma Britanci, so bili izpuščeni. ==== Gospodarski vpliv ==== Južno gospodarstvo je med vojno skoraj propadlo zaradi več dejavnikov, med katerimi so bili najpomembnejši hudo pomanjkanje hrane, propadajoče železnice, izguba nadzora nad ključnimi rekami, iskanje hrane s strani severnih vojsk in zaseg živali in pridelkov s strani konfederacijskih sil.{{sfn|Wise|1991|p={{page needed|date=August 2024}}}} Zgodovinarji se strinjajo, da je bila blokada pomemben dejavnik pri uničenju gospodarstva Konfederativnih držav Amerike. Vendar pa Wise trdi, da so prebijalci blokade zagotovili dovolj rešilne bilke, da je Robert E. Lee, general Konfederacije, lahko nadaljeval boj še nekaj mesecev, zahvaljujoč zalogam, ki so vključevale 400.000 pušk, svinca, odej in škornjev, ki jih gospodarstvo Konfederacije ni moglo več zagotoviti.{{sfn|Wise|1991|p={{page needed|date=August 2024}}}} Pridelek bombaža Konfederacije je postal skoraj neuporaben, kar je prekinilo primarni vir dohodka Konfederacije. Kritični uvoz je bil redek, obalna trgovina pa se je prav tako v veliki meri končala.<ref>{{Cite journal |last=Surdam |first=David G. |year=1998 |title=The Union Navy's blockade reconsidered |url=https://archive.org/details/sim_naval-war-college-review_autumn-1998_51_4/page/n86 |journal=Naval War College Review |volume=51 |issue=4 |pages=85–107}}</ref> Uspeh blokade ni bil merjen z nekaj ladjami, ki so se prebile, temveč s tisočerimi, ki sploh niso poskušale. Evropske trgovske ladje niso mogle dobiti zavarovanja za svoje ladje in prevoz ter so bile prepočasne, da bi se izognile blokadi, kar jih je privedlo do prenehanja pristajanja v konfederacijskih pristaniščih.<ref>{{navedi knjigo |last=Surdam |first=David G. |title=Northern Naval Superiority and the Economics of the American Civil War |year=2001 |publisher=University of South Carolina Press}}</ref> Za vodenje ofenzivne vojne je Konfederacija kupovala orožje v Veliki Britaniji in britanske ladje preuredila v trgovske napadalce, ki so ciljali na ladje trgovske mornarice Združenih držav v Atlantskem in Tihem oceanu. Konfederacija je pretihotapila 600.000 kosov orožja, kar ji je omogočilo nadaljevanje boja še dve leti.<ref>{{navedi novice |last=Keys |first=David |date=June 24, 2014 |title=Historians reveal secrets of UK gun-running which lengthened the American civil war by two years |url=https://www.independent.co.uk/news/science/archaeology/historians-reveal-secrets-of-uk-gunrunning-which-lengthened-the-american-civil-war-by-two-years-9557937.html |work=[[The Independent]]}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Kevin Dougherty |url=https://books.google.com/books?id=2pMqE2E63XgC&pg=PA87 |title=Weapons of Mississippi |publisher=[[University Press of Mississippi]] |year=2010 |isbn=978-1-60473-452-2 |page=87}}</ref> Ker so se zavarovalne premije dvignile, so ladje pod ameriško zastavo v veliki meri prenehale potovati v mednarodnih vodah, čeprav so bile nekatere preimenovane pod evropske zastave, kar jim je omogočilo nadaljevanje delovanja.{{sfn|Anderson|1989|p=300}} Po koncu državljanske vojne je vlada ZDA zahtevala, da ji Velika Britanija povrne škodo, ki so jo povzročili prebijalci blokade in napadalci, opremljeni v britanskih pristaniščih. Velika Britanija je ZDA leta 1871 plačala &nbsp;milijonov, kar je pokrilo stroške, povezane s trgovskim napadanjem, vendar nič več.{{sfn|Jones|2002|p=225}} === Diplomacija === [[File:Abraham Lincoln and the London Punch; cartoons, comments and poems, published in the London charivari, during the American Civil War (1861-1865) (1909) (14782634093).jpg|thumb|left|Karikatura iz decembra 1861 v reviji ''Punch'' v Londonu se posmehuje ameriški agresivnosti v aferi Trent. John Bull, desno, opozarja strica Sama: "Naredi, kar je prav, sin moj ali pa te bom razstrelil."]] Čeprav je Konfederacija upala, da se bosta Velika Britanija in Francija pridružili proti Uniji, to ni bilo nikoli verjetno, zato so jih poskušali pridobiti kot posrednike.{{sfn|McPherson|1988|pp=546–557}}{{sfn|Herring|2011|p=237}} Unija si je prizadevala to preprečiti in grozila z vojno proti kateri koli državi, ki bi priznala Konfederacijo. Leta 1861 so Južnjaki prostovoljno uvedli embargo na pošiljke bombaža, v upanju, da bodo sprožili gospodarsko depresijo v Evropi, ki bi prisilila Veliko Britanijo v vojno, vendar to ni uspelo. Še huje, Evropa se je obrnila na Egipt in Indijo po bombaž, ki se jim je zdel boljši, kar je oviralo povojno okrevanje Juga.{{sfn|McPherson|1988|p=386}}<ref name="Nevins1959 pp. 263–264" /> Diplomacija bombaža se je izkazala za neuspešno, ker je imela Evropa presežek bombaža, medtem ko so bile slabe letine v Evropi v letih 1860–62 kritično pomembne za izvoz žita s Severa. Pomagala je tudi obrniti evropsko mnenje proti Konfederaciji. Rečeno je bilo, da je "kralj koruza močnejši od kralja bombaža", saj se je ameriško žito povečalo s četrtine na skoraj polovico britanskega uvoza.{{sfn|McPherson|1988|p=386}} Medtem je vojna ustvarila delovna mesta za proizvajalce orožja, železarje in ladje za prevoz orožja.<ref name="Nevins1959 pp. 263–264" /> Lincolnova administracija se je sprva trudila pritegniti evropsko javno mnenje. Sprva so diplomati pojasnjevali, da ZDA niso zavezane končanju suženjstva, in poudarjali pravne argumente o neustavnosti odcepitve. Predstavniki Konfederacije pa so se osredotočali na svoj boj za svobodo, zavezanost prosti trgovini in bistveno vlogo bombaža v evropskem gospodarstvu.{{sfn|Doyle|2015|pp=69–70}} Evropska aristokracija je bila "absolutno navdušena nad razglasitvijo ameriškega debakla kot dokaza, da je celoten eksperiment v ljudski vladavini propadel. Evropski vladni voditelji so pozdravili razdrobljenost vzpenjajoče se Ameriške republike."{{sfn|Doyle|2015|p=8}} Vendar pa je ostala evropska javnost z liberalnimi čustvi, na katero so se ZDA skušale pritožiti z vzpostavljanjem povezav z mednarodnim tiskom. Do leta 1861 so se diplomatski predstavniki Unije, kot je Carl Schurz, zavedali, da je poudarjanje vojne proti suženjstvu najučinkovitejše moralno sredstvo Unije za vplivanje na evropsko javno mnenje. Seward je bil zaskrbljen, da bi preveč radikalen primer za ponovno združitev vznemiril evropske trgovce z interesi za bombaž; kljub temu je podprl široko kampanjo javne diplomacije.{{sfn|Doyle|2015|pp=70–74}} Ameriški ambasador v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]] Charles Francis Adams, Sr. se je izkazal za spretnega in prepričal Britanijo, naj ne izziva blokade Unije. Konfederacija je kupovala vojaške ladje od komercialnih ladjedelnic v Britaniji, med katerimi je bila najbolj znana CSS Alabama, ki je povzročila precejšnjo škodo in privedla do resnih [povojnih sporov. Vendar pa je javno mnenje proti suženjstvu v Britaniji ustvarilo politično breme za politike, kjer je bilo protisuženjsko gibanje močno.<ref>Richard Huzzeym, ''Freedom Burning: Anti-Slavery and Empire in Victorian Britain'' (2013).</ref> Konec leta 1861 je med ZDA in Britanijo grozila vojna zaradi |afere ''Trent'', ki se je začela, ko so pripadniki ameriške mornarice vkrcali na britansko ladjo RMS Trent in zajeli dva diplomatska predstavnika Konfederacije. Vendar sta London in Washington to zgladila, potem ko je Lincoln izpustil oba moška.<ref name="Oates" /> Princ Albert je zapustil svojo smrtno posteljo, da bi izdal diplomatska navodila lordu Lyonsu med afero ''Trent''. Njegova prošnja je bila uslišana in posledično je bil britanski odziv na ZDA omiljen, kar je pomagalo preprečiti vojno.<ref>{{navedi splet |date=January 5, 2022 |title=The Trent Affair: Diplomacy, Britain, and the American Civil War – National Museum of American Diplomacy |url=https://diplomacy.state.gov/u-s-diplomacy-stories/the-trent-affair-diplomacy-britain-and-the-american-civil-war/ |access-date=January 18, 2022}}</ref> Leta 1862 je britanska vlada razmišljala o posredovanju med Unijo in Konfederacijo, čeprav bi takšna ponudba tvegala vojno z ZDA. Britanski premier Lord Palmerston naj bi trikrat prebral ''Kočo strica Toma'', ko se je odločal, kakšna bo njegova odločitev.<ref name="Oates" /> Zmagoslavje Unije v bitki pri Antietamu je povzročilo, da so Britanci odložili to odločitev. Razglasitev emancipacije je povečala politično breme podpore Konfederaciji. Ko je Washington spoznal, da ne more posredovati v [[[mehika|Mehiki]], dokler Konfederacija nadzoruje [[Teksas]], je [[Francija]] leta 1861 napadla Mehiko in postavila habsburškega avstrijskega nadvojvodo [[Maksimilijan I. Mehiški|Maksimilijana I.]] za cesarja.<ref>Shawcross, Edward (2021). The Last Emperor of Mexico: The Dramatic Story of the Habsburg Archduke Who Created a Kingdom in the New World. New York: Basic Books. ISBN 978-1541-674196. Also titled The Last Emperor of Mexico: A Disaster in the New World. London: Faber & Faber, 2022.</ref> Washington je večkrat protestiral proti francoski kršitvi Monroejeve doktrine. Kljub naklonjenosti Konfederaciji je francoska zasedba Mehike na koncu preprečila vojno z Unijo. Konfederacijske ponudbe ob koncu vojne, da bi odpravili suženjstvo v zameno za diplomatsko priznanje, [[London]] in [[Pariz]] nista resno obravnavala. Po letu 1863 je [[Zgodovina_Poljske#Vstaja_januarja_1863|poljski upor]] proti Rusiji še bolj odvrnil pozornost evropskih sil in zagotovil, da so ostale nevtralne.{{sfn|Herring|2011|p=261}} [[rusko cesarstvo|Rusija]] je podpirala Unijo, predvsem zato, ker je verjela, da [[ZDA]] uravnotežijo njenega geopolitičnega tekmeca, Združeno kraljestvo. Leta 1863 sta baltska in pacifiška flota Ruske imperialne mornarice prezimovali v ameriških pristaniščih [[New York]] oziroma [[San Francisco]].<ref>Norman E. Saul, Richard D. McKinzie, eds. Russian-American Dialogue on Cultural Relations, 1776–1914. Columbia, Missouri, and London, UK: University of Missouri Press, p. 95. ISBN 978-0826210975.</ref> == Vzhodno bojišče == [[File:American Civil War Battles by Theater, Year.png|thumb|upright=1.5|Zemljevid okrožij bitk državljanske vojne po bojiščih in letih|alt=Zemljevid Združenih držav Amerike z obarvanimi okrožji]] Vzhodno bojišče se nanaša na vojaške operacije vzhodno od [[apalači|Apalaških gora]], vključno z Virginijo, Zahodno Virginijo, Marylandom in Pensilvanijo, okrožjem Columbia ter obalnimi utrdbami in pristanišči Severne Karoline.<ref>{{navedi splet |title=Eastern Theater of the Civil War |url=https://www.legendsofamerica.com/ah-easterntheater/ |access-date=April 22, 2024 |website=Legends of America}}</ref> === Ozadje === ==== Vojska Potomaca ==== Generalmajor [[George Brinton McClellan|George B. McClellan]] je 26. julija 1861 prevzel poveljstvo nad vojsko Potomaca Unije, vojna pa se je zares začela leta 1862. Strategija Unije za leto 1862 je predvidevala sočasne napade vzdolž štirih osi:{{sfn|Anderson|1989|p=91}} # McClellan bi vodil glavni napad v Virginiji proti Richmondu. # Sile Ohia bi napredovale skozi Kentucky v Tennessee. # Oddelek Missouri bi se pomikal proti jugu vzdolž reke Mississippi. # Najzahodnejši napad bi izviral iz [[Kansas]]a. ==== Vojska Severne Virginije ==== [[File:Robert Edward Lee.jpg|thumb|upright=0.8|[[Robert E. Lee]]|alt=Star moški s sivo brado in vojaško uniformo]] Glavna konfederacijska sila na vzhodnem bojišču je bila Vojska Severne Virginije. Vojska je nastala kot (konfederacijska) Vojska Potomaca, ki je bila organizirana 20. junija 1861 iz vseh operativnih sil v Severni Virginiji. 20. in 21. julija sta bili dodani Vojska Shenandoaha in sile iz okrožja Harpers Ferry. Enote iz Vojske Severozahoda so bile združene v Vojsko Potomaca med 14. marcem in 17. majem 1862. Vojska Potomaca je bila 14. marca preimenovana v "Vojsko Severne Virginije". Vojska polotoka je bila vanjo združena 12. aprila 1862. Ko je Virginija aprila 1861 razglasila odcepitev, se je Robert E. Lee odločil slediti svoji matični državi, kljub želji, da bi država ostala nedotaknjena, in ponudbi visokega poveljstva Unije.V svoji štirih zvezkih biografije Leeja, objavljeni leta 1934 in 1935, je zgodovinar Douglas S. Freeman zapisal, da je vojska dobila svoje končno ime od Leeja, ko je 1. junija 1862 izdal ukaze o prevzemu poveljstva. Vendar pa je Freeman zapisal, da je Lee pred tem datumom dopisoval z brigadnim generalom Josephom E. Johnstonom, svojim predhodnikom v poveljstvu vojske, in Johnstonovo poveljstvo imenoval Vojska Severne Virginije. Del zmede izhaja iz dejstva, da je Johnston poveljeval Oddelku Severne Virginije od 22. oktobra 1861, in ime Vojska Severne Virginije je bilo obravnavano kot neformalna posledica imena matičnega oddelka. Jefferson Davis in Johnston nista sprejela imena, vendar je bila organizacija enot od 14. marca jasno enaka organizaciji, ki jo je Lee prejel 1. junija in se na splošno imenuje Vojska Severne Virginije, četudi je to pravilno le retrospektivno. 4. julija v Harper's Ferryju je polkovnik Thomas J. Jackson dodelil Jebu Stuartu poveljstvo nad vsemi konjeniškimi četami Vojske Shenandoaha, in Jackson je sčasoma poveljeval konjenici Vojske Severne Virginije. === Bitke === [[File:Thure de Thulstrup - Battle of Antietam.jpg|thumb|Portret, ki prikazuje bitko pri Antietamu, ki je povzročila več kot 22.000 žrtev, najsmrtonosnejšo enodnevno bitko državljanske vojne|alt=Slika bojišča]] Imenovana "Philippi Races" zaradi svoje kratkosti, je bila Philippi, Virginija (zdaj Philippi, Zahodna Virginija) prizorišče prve organizirane kopenske akcije ameriške državljanske vojne, 3. junija 1861. Julija 1861, v prvi v nizu pomembnih bitk v vojni, so čete Unije, ki jim je poveljeval generalmajor Irvin McDowell, napadle konfederacijske sile, ki so bile pod poveljstvom Beauregarda blizu nacionalne prestolnice v Washingtonu. Konfederacija je uspešno odbila napad v prvi bitki pri Bull Runu. Na začetku državljanske vojne se je zdelo, da ima Unija premoč. Vojska Unije je premagala konfederacijske sile, ki so takrat držale obrambne položaje, vendar so konfederacijske okrepitve pod Josephom E. Johnstonom prispele iz doline Shenandoah po železnici in potek bitke se je hitro spremenil. Brigada Virginijcev, ki ji je poveljeval Thomas J. Jackson, takrat relativno neznan brigadni general iz Vojaškega inštituta Virginije, je obdržala svoj položaj, kar je Jacksonu prineslo vzdevek "Stonewall". Lincoln je pozval vojsko Unije, naj začne ofenzivne operacije proti konfederacijskim silam, kar je generala Georgea B. McClellana spomladi 1862 pripeljalo do napada na Virginijo preko polotoka med reko York in reko James jugovzhodno od Richmonda. McClellanova vojska je dosegla vrata Richmonda v kampanji na polotoku. Prav tako spomladi 1862, v dolini Shenandoah, je Jackson vodil svojo kampanjo v dolini, med katero je uporabljal hitre in nepredvidljive premike na notranjih linijah. Jacksonovih 17.000 vojakov je prehodilo 646 milj (1.040 km) v 48 dneh, med katerimi so zmagali v manjših bitkah, ko so se uspešno spopadli s tremi vojskami Unije, ki so štele 52.000 mož, vključno s tistimi Nathaniela P. Banksa in Johna C. Frémonta, s čimer so jim preprečili okrepitev ofenzive Unije proti Richmondu. Hitrost Jacksonovih vojakov jim je prinesla vzdevek pehotna konjenica. Johnston je ustavil McClellanovo napredovanje v bitki pri Seven Pines, vendar je bil v bitki ranjen in [[Robert E. Lee]] je prevzel poveljniško mesto. Lee in njegova višja podrejena, [[James Longstreet]] in Stonewall Jackson, sta premagala McClellana v ti. "Bitki pri sedmih borovcih", kar je prisililo McClellana k umiku.{{sfn|McPherson|1988|pp=538–544}} [[File:Union soldiers entrenched along the west bank of the Rappahannock River at Fredericksburg, Virginia (111-B-157).jpg|thumb|Vojaki Unije v jarkih, tik pred Drugo bitko pri Fredericksburgu maja 1863]] Med kampanjo v Severni Virginiji, ki je vključevala [[Drugo bitko pri Bull Runu, so konfederacijske sile zabeležile še eno pomembno vojaško zmago.{{sfn|McPherson|1988|pp=528–533}} McClellan se je upiral ukazom generala-načelnika Hallecka, naj pošlje okrepitve generalu Johnu Popu]] in njegovi vojski Unije (Vojska Virginije), kar je Leejevim konfederacijskim silam omogočilo, da so premagale dvakrat večje število združenih sovražnih vojakov.<ref>{{navedi splet |title=Overview of the Battle |url=https://history.army.mil/books/Staff-Rides/2Manassas/2mns-ov.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20071217114921/http://www.history.army.mil/books/Staff-Rides/2Manassas/2mns-ov.htm |url-status=dead |archive-date=December 17, 2007 |access-date=September 13, 2024 |website=history.army.mil |quote=On 3 August, General Halleck directed General McClellan to begin his final withdrawal from the Peninsula and to return to Northern Virginia to support Pope. McClellan protested and did not begin his redeployment until 14 August. The situation created an opportunity for General Lee. The removal of the Army of the Potomac as a threat meant that there would be a short period when he could turn on Pope's force and actually outnumber it before the merger of the two Federal armies.}}</ref> Ohrabrene z Drugo bitko pri Bull Runu, so konfederacijske sile sprožile svojo prvo invazijo na Sever v kKampanji v Marylandu, med katero je Lee 5. septembra vodil 45.000 vojakov Vojske Severne Virginije čez [[Potomac (reka)|reko Potomac]] v [[Maryland]]u. Lincoln je nato Popejeve čete vrnil McClellanu in McClellan in Lee sta se spopadla v bitki pri Antietamu blizu Sharpsburga, [[Maryland]], 17. septembra 1862, kar se je izkazalo za najbolj krvav dan tako v državljanski vojni kot v vojaški zgodovini ZDA.{{sfn|McPherson|1988|pp=538–544}}{{sfn|McPherson|1988|pp=543–545}} Leejeva vojska se je umaknila v Virginijo, preden jo je McClellan lahko uničil, kar je povzročilo, da je bila bitka pri Antietamu splošno obravnavana kot zmaga Unije, saj je ustavila Leejevo invazijo na Sever in ponudila Lincolnu priložnost za izdajo Osvobodilne proklamacije, ki jo je izdal kot izvršni ukaz 1. januarja 1863.{{sfn|McPherson|1988|pp=557–558}} McClellanova nezmožnost, da bi se na kakršen koli merljiv način odzval na Leejev poskus invazije na Sever pri Antietamu, je privedla do njegove zamenjave z generalmajorjem Ambroseom Burnsideom. Burnside je vodil čete vojske Unije v Bitki pri Fredericksburgu,{{sfn|McPherson|1988|pp=571–574}} kjer so bili poraženi 13. decembra 1862. Več kot 12.000 vojakov Unije je bilo ubitih ali ranjenih med neuspešnimi poskusi čet Unije, da bi izvedle čelne napade na Marye's Heights.<ref>[[Matteson, John]], ''A Worse Place Than Hell: How the Civil War Battle of Fredericksburg Changed a Nation'', New York: W. W.&nbsp;Norton, 2021.</ref> Po bitki je Burnsidea zamenjal generalmajor Joseph Hooker.<ref>{{navedi knjigo |last=Jones |first=Wilmer L. |url=https://books.google.com/books?id=neq3DAAAQBAJ&pg=PA237 |title=Generals in Blue and Gray: Lincoln's Generals |publisher=Stackpole |year=2006 |isbn=978-1-4617-5106-9 |pages=237–238}}</ref> [[File:Thure de Thulstrup - L. Prang and Co. - Battle of Gettysburg - Restoration by Adam Cuerden.jpg|thumb|Portret, ki prikazuje Pickettov napad 3. julija 1863, zadnji dan [[Bitka pri Gettysburgu|Bitke pri Gettysburgu]], ki se je izkazala za najbolj smrtonosno bitko državljanske vojne, a tudi eno najpomembnejših, saj je spremenila potek vojne v korist Unije|alt=Konjenica napada na bojišču]] Hooker tudi ni mogel premagati Leejeve vojske; kljub temu, da je imel več kot dvakrat toliko vojakov kot Lee, se je Hookerjeva kampanja pri Chancellorsvillu na koncu izkazala za neučinkovito in bil je močno poražen v bitki pri Chancellorsvillu, ki je potekala med 30. aprilom in 6. majem 1863.{{sfn|McPherson|1988|pp=639–645}} Chancellorsville je znan kot Leejeva "popolna bitka", ker se je njegova tvegana odločitev, da razdeli svojo vojsko, izplačala. Med bitko pri Chancellorsvillu je bil Stonewall Jackson ustreljen v levo roko in desno dlan s prijateljskim ognjem, kar je privedlo do amputacije njegove roke in umrl je zaradi pljučnice.<ref>{{navedi knjigo |last=Noyalas |first=Jonathan A. |url={{google books |plainurl=y |id=EHRDCgAAQBAJ |page=93}} |title=Stonewall Jackson's 1862 Valley Campaign |year=2010 |publisher=Arcadia |isbn=978-1-61423-040-3 |page=93}}</ref> Lee je slavno dejal: "Izgubil je levo roko, jaz pa sem izgubil desno roko."<ref>{{navedi knjigo |last=Thomas |first=Emory M. |url=https://books.google.com/books?id=2tJZ_TCHUjAC&pg=PA287 |title=Robert E. Lee: A Biography |year=1997 |publisher=W. W. Norton |isbn=978-0-393-31631-5 |page=287}}</ref> Najhujši boji bitke – in drugi najbolj krvav dan državljanske vojne – so se zgodili 3. maja, ko je Lee sprožil več napadov na položaj Unije pri Chancellorsvillu. Istega dne je John Sedgwick napredoval čez reko Rappahannock, premagal majhno konfederacijsko silo pri Marye's Heights v drugi bitki pri Fredericksburgu in se nato premaknil na zahod. Konfederacijskim silam je uspelo vojaško zadržati sile Unije v bitki pri Salem Churchu.<ref>{{navedi splet |date=October 5, 2021 |title=Salem Church |url=https://www.nps.gov/frsp/learn/historyculture/sc.htm |access-date=March 30, 2022 |website=National Park Service}}</ref> Hookerja je med Leejevo drugo invazijo na sever, meseca junija, zamenjal generalmajor George Meade. V [[Bitka pri Gettysburgu|Bitki pri Gettysburgu]], ki se je izkazala za najbolj krvavo in eno strateško najpomembnejših v vojni, je Meade premagal Leeja v tridnevni bitki med 1. in 3. julijem 1863.{{sfn|McPherson|1988|pp=653–663}} Bitka pri Gettysburgu je povzročila več kot 50.000 žrtev na strani Unije in Konfederacije, vendar se je izkazala tudi za prelomnico vojne, saj je spremenila potek vojne v korist Unije. Pickettov napad, sprožen 3. julija, zadnji dan bitke pri Gettysburgu, velja za največji prodor Konfederacije, ki predstavlja propad vsake verodostojne možnosti, da bi Konfederacija zmagala v vojni. Pri Gettysburgu je Leejeva vojska Severne Virginije utrpela 28.000 žrtev v primerjavi z Meadejevimi 23.000, Lee pa je bil odbit v neuspešnem poskusu invazije in zasedbe ozemlja Unije.{{sfn|McPherson|1988|p=664}}<ref>{{navedi splet |title=Gettysburg |url=https://www.battlefields.org/learn/civil-war/battles/gettysburg |access-date=2025-05-05 |website=American Battlefield Trust |language=en}}</ref> == Zahodno bojišče == Zahodno bojišče se nanaša na vojaške operacije med [[apalači|Apalaškimi gorami]] in reko [[Mississippi]], vključno z Alabamo, Georgijo (zvezna država ZDA), Florido, Mississippijem, Severno Karolino, Kentuckyjem, Južno Karolino, Tennesseejem in deli Louisiane.<ref name="Bowery2014">{{navedi knjigo |last=Bowery |first=Charles R. |title=The Civil War in the Western Theater, 1862 |year=2014 |publisher=Center of Military History |isbn=978-0-16-092316-6 |location=Washington, D.C. |pages=58–72}}</ref> === Ozadje === ==== Vojska Cumberlanda in Vojska Tennesseeja ==== [[File:Gen. Ulysses S. Grant (4228634580).jpg|thumb|[[Ulysses S. Grant]], general vojske Unije, ki je bil pozneje izvoljen za 18. predsednika države.]] Glavne sile Unije na tem območju so bile vojska Tennesseeja in vojska Cumberlanda, poimenovani po dveh rekah, reki Tennessee in reki Cumberland. Po Meadovi neprepričljivi jesenski kampanji se je Lincoln obrnil na zahodno območje za novo vodstvo. Hkrati se je predala konfederacijska trdnjava Vicksburg, kar je Uniji dalo nadzor nad reko Mississippi, trajno izoliralo zahodno Konfederacijo in ustvarilo novega vodjo, ki ga je Lincoln potreboval, Ulysses S. Grant. Vojska Tennesseeja, ki je služila kot glavna konfederacijska sila na zahodnem območju, je bila ustanovljena 20. novembra 1862, ko je general Braxton Bragg preimenoval nekdanjo vojsko Mississippija. Medtem ko so konfederacijske sile imele uspehe na vzhodnem območju, so bile na zahodu večkrat poražene. === Bitke === Ključni strateg in taktik Unije na zahodu je bil Ulysses S. Grant, ki je Unijo vodil do zmag v bitkah pri Fort Henryju (6. februar 1862) in Fort Donelsonu (11. do 16. februar 1862), s čimer si je prislužil vzdevek "brezpogojna predaja" Grant. S temi zmagami je Unija pridobila nadzor nad rekama Tennessee in Cumberland. Nathan Bedford Forrest je zbral skoraj 4.000 konfederacijskih vojakov in jih vodil, da so pobegnili čez reko Cumberland. Nashville in osrednji Tennessee sta padla v roke Unije, kar je povzročilo izčrpavanje lokalnih zalog hrane in živine ter razpad družbene organizacije. Konfederacijski general Leonidas Polk je nato napadel Columbus v Kentuckyju, kar je končalo politiko nevtralnosti [[Kentucky]]ja in ga obrnilo proti Konfederaciji. Grant je uporabil rečni transport in topnjače Andrewa Hulla Footeja iz zahodne flotilje, s čimer je ogrozil konfederacijski "Gibraltar zahoda" v Columbusu v Kentuckyju. Čeprav je bil pri Belmontu zavrnjen, je Grant odrezal Columbus. Konfederacijske sile, ki niso imele svojih topnjač, so bile prisiljene k umiku in Unija je marca 1862 prevzela nadzor nad zahodnim Kentuckyjem in odprla [[Tennessee]]. V bitki pri Shilohu, v Shilohu v okrožju Hardin v Tennesseeju, aprila 1862, so konfederacijske sile sprožile presenetljiv napad na sile Unije, jih potisnile nazaj k reki, ko se je spustila noč. Vendar pa je čez noč mornarica pripeljala okrepitve in Grant je izvedel protinapad. Grant in Unija sta na koncu dosegla odločilno zmago v prvi bitki z velikim številom žrtev, kar se je izkazalo za prvo v nizu takšnih bitk. Konfederacijske sile so izgubile Alberta Sidneya Johnstona, ki je veljal za njihovega najboljšega generala, preden je Lee prevzel poveljstvo. Ena od zgodnjih ciljev Unije je bila zavzeti reko Mississippi, kar bi ji omogočilo, da Konfederacijo prereže na pol. Mississippi je bil odprt za promet Unije do južne meje Tennesseeja, potem ko je zavzela otok št. 10, New Madrid v Missouriju in nato Memphis v Tennesseeju.{{sfn|McPherson|1988|pp=418–420}} "Aprila 1862 je mornarica Unije zavzela [[New Orleans]]. Ključ do reke Mississippi je bil New Orleans, največje pristanišče na jugu ter največje industrijsko središče. Ameriške pomorske sile pod poveljstvom Davida Farraguta so preplavile konfederacijske obrambne položaje južno od [[New Orleans]]a. [[Konfederacija ameriških držav|Konfederacijske sile]] so zapustile mesto, s čimer so Uniji dale ključno oporišče na globokem jugu, kar je omogočilo silam Unije, da so se premaknile navzgor po Mississippiju. [Memphis je padel v roke silam Unije 6. junija 1862, kar mu je omogočilo, da je služil kot ključna baza za nadaljnje napredovanje Unije proti jugu vzdolž Mississippija. Na reki Mississippi je Unija zavzela vsa utrjena mesta z izjemo Vicksburga, Mississippi. Toda konfederacijski nadzor nad Vicksburgom je bil zadosten, da je Uniji preprečil nadzor nad celotno reko. Braggova druga invazija na Kentucky je vključevala začetne uspehe, vključno z zmago Kirbyja Smitha v Bitki pri Richmondu in zavzetjem prestolnice Kentuckyja, Frankforta 3. septembra 1862. Kampanja se je končala z nepomembno zmago nad generalmajorjem Donom Carlosom Buellom v Bitki pri Perryvillu, in Bragg je bil prisiljen končati svoj poskus invazije in nadzora nad Kentuckyjem. Zaradi pomanjkanja logistične podpore in pehotnih rekrutov je bil Bragg namesto tega prisiljen k umiku in je bil na koncu tesno poražen s strani generalmajorja Williama Rosecransa v Bitki pri Stones River v Tennesseeju, kar se je izkazalo za vrhunec kampanje pri Stones River. Ameriške pomorske sile so pomagale Grantu v dolgi, kompleksni Vicksburški kampanja, ki je privedla do predaje konfederacijskih sil v bitki pri Vicksburgu julija 1863, kar je utrdilo nadzor Unije nad reko Mississippi v eni od prelomnic vojne. Edina jasna konfederacijska zmaga na Zahodu je bila bitka pri Chickamaugi. Po Rosecransovi uspešni kampanji pri Tullahoma je Bragg, okrepljen s korpusom generalpodpolkovnika Jamesa Longstreeta premagal Rosecransa, kljub obrambnemu stališču generalmajorja Georgea Henryja Thomasa. Rosecrans se je umaknil v Chattanoogo, [[Tennessee]], kjer je bil Bragg nato oblegan v kampanji pri Chattanoogi. Grant je odkorakal na pomoč Rosecransu, kjer je vodil poraz Bragga v tretji bitki pri Chattanoogi, kar je sčasoma povzročilo, da je Longstreet opustil svojo kampanjo pri Knoxvilleu in pregnal konfederacijske sile iz Tennesseeja ter odprl pot v [[Atlanta|Atlanto]] in srce Konfederacije.<ref>{{navedi splet |date=September 17, 2014 |title=Sherman's March to the Sea |url=https://www.battlefields.org/learn/articles/shermans-march-sea |publisher=American Battlefield Trust}}</ref> == Trans-Mississippi gledališče == === Ozadje === Trans-Mississippi gledališče se nanaša na vojaške operacije zahodno od Mississippija, ki zajemajo večino Missourija, [[Arkansas]]a, večino Louisiane in Indijansko ozemlje v današnji [[Oklahoma|Oklahomi]]. Trans-Mississippi okrožje je ustanovila vojska Konfederativnih držav za boljše usklajevanje poveljstva Ben McCullocha nad četami v Arkansasu in Louisiani, Sterling Priceove Državne garde Missourija, kot tudi dela poveljstva Earla Van Dorna, ki je vključevalo Indijansko ozemlje in izključevalo Vojsko Zahoda. Poveljstvo Unije je bilo Trans-Mississippi divizija ali Vojaška divizija Zahodnega Mississippija.{{sfn|Jones|2011|p=1476}} === Bitke === [[File:Wilson's Creek charge of 1st Iowa (rotate).jpg|thumb|Nathaniel Lyon je zavaroval doke in arzenal v [[St. Louis]]u, kar je vodilo sile Vojske Unije k izgonu konfederativnih sil in vlade Missourija.{{sfn|Keegan|2009|p=100}}]] Prva bitka trans-mississippijskega gledališča je bila Bitka pri Wilson's Creeku (avgust 1861). Konfederativne sile so bile izgnane iz Missourija zgodaj v vojni kot posledica Bitke pri Pea Ridgeu.{{sfn|McPherson|1988|pp=404–405}} Obsežno [[gverilsko vojskovanje]] je zaznamovalo trans-mississippijsko regijo, saj Konfederaciji ni bilo na voljo dovolj vojakov in logistike za podporo rednim vojskam, ki bi lahko izzvale nadzor Unije.<ref>{{navedi knjigo |last=Martin |first=James B. |title=Third War: Irregular Warfare on the Western Border 1861–1865 |year=2012 |publisher=Combat Studies Institute Press |series=Leavenworth papers |volume=23 |location=Fort Leavenworth, KS |oclc=1029877004}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Fellman |first=Michael |title=Inside War: The Guerrilla Conflict in Missouri during the Civil War |url=https://archive.org/details/insidewarguerril0000fell |year=1989 |publisher=Oxford University Press |location=New York |quote=Samo Missouri je bil prizorišče več kot 1.000 spopadov med rednimi enotami in neštetih gverilskih napadov in vpadov neformalnih prokonfederativnih skupin, zlasti v nedavno poseljenih zahodnih okrožjih.}}</ref> Potujoče konfederativne skupine, kot so bili Quantrillovi napadalci, so terorizirale podeželje, napadale vojaške objekte in civilna naselja.<ref>{{Cite journal |last=Bohl |first=Sarah |year=2004 |title=A War on Civilians: Order Number 11 and the Evacuation of Western Missouri |journal=Prologue |volume=36 |issue=1 |pages=44–51}}</ref> "Sinovi svobode" in "Red ameriških vitezov" so napadali pro-unijske ljudi, izvoljene uradnike in neoborožene uniformirane vojake. Teh partizanov ni bilo mogoče pregnati iz Missourija, dokler ni bila angažirana celotna redna pehotna divizija Unije. Do leta 1864 so te nasilne dejavnosti škodovale vsenacionalnemu protivojnemu gibanju, ki se je organiziralo proti ponovni izvolitvi Lincolna. Missouri ni le ostal v Uniji, ampak je Lincoln prejel 70 odstotkov glasov za ponovno izvolitev.{{sfn|Keegan|2009|p=270}} Manjše vojaške akcije južno in zahodno od Missourija so si prizadevale nadzorovati Indijansko ozemlje in [[Nova Mehika|Novo Mehiko]] za Unijo. Bitka pri Glorieta Passu je bila odločilna bitka kampanje v Novi Mehiki. Unija je leta 1862 odbila konfederativne vpade v Novo Mehiko, izgnana arizonska vlada pa se je umaknila v Teksas. Na Indijanskem ozemlju je izbruhnila državljanska vojna znotraj plemen. Približno 12.000 indijanskih bojevnikov se je borilo za Konfederacijo, vendar manj za Unijo.<ref>{{Cite journal |last=Graves |first=William H. |year=1991 |title=Indian Soldiers for the Gray Army:"""Konfederacijsko novačenje na indijanskem ozemlju |journal=Chronicles of Oklahoma |volume=69 |issue=2 |pages=134–145}}</ref> Najvidnejši [[Cherokee]] je bil brigadni general Stand Watie, zadnji konfederacijski general, ki se je predal.<ref>{{Cite journal |last=Neet |first=J. Frederick Jr. |year=1996 |title=Stand Watie: Confederate General in the Cherokee Nation |journal=Great Plains Journal |volume=6 |issue=1 |pages=36–51}}</ref> Po padcu Vicksburga julija 1863 je Jefferson Davis obvestil generala Kirbyja Smitha v Teksasu, da ne more pričakovati nadaljnje pomoči z vzhoda Mississippija. Čeprav mu je primanjkovalo sredstev za premagovanje vojsk Unije, je v Tylerju zgradil mogočen arzenal, skupaj s svojim gospodarstvom Kirby Smithdom, virtualno "neodvisnim fevdom" v Teksasu, vključno z gradnjo železnic in mednarodnim tihotapljenjem. Unija se mu, po drugi strani, ni neposredno zoperstavila.{{sfn|Keegan|2009|pp=220–221}} Njena kampanja Red River Campaign leta 1864 za zavzetje Shreveporta v Louisiani je propadla in Teksas je ostal v rokah Konfederacije skozi celotno vojno.<ref>{{Cite encyclopedia |title=Red River Campaign |encyclopedia=Encyclopedia Britannica |url=https://www.britannica.com/event/Red-River-Campaign |archive-url=https://web.archive.org/web/20220327234657/https://www.britannica.com/event/Red-River-Campaign |archive-date=March 27, 2022 |url-status=live}}</ref> == Spodnje obalno bojišče == === Ozadje === Spodnje obalno bojišče se nanaša na vojaške in pomorske operacije, ki so se odvijale v bližini obalnih območij jugovzhoda ter v južnem delu Mississippija. Pomorske dejavnosti Unije so bile določene z načrtom Anaconda.<ref>{{navedi knjigo |last=Symonds |first=Craig L. |title=The Civil War at Sea |year=2012 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-993168-2 |location=New York |page=110}}</ref> === Bitke === [[File:Naval Triumph on the Mississippi below New Orleans 1862 (cropped).jpg|thumb|Bitka pri trdnjavah Jackson in St. Philip, New Orleans zavzet]] Ena najzgodnejših bitk se je odvijala novembra 1861 pri Port Royal Soundu, južno od Charlestona. Velik del vojne ob obali Južne Karoline se je osredotočal na zavzetje Charlestona. Pri poskusu zavzetja Charlestona je vojska Unije poskusila dva pristopa: po kopnem preko otokov James ali Morris ali skozi pristanišče. Vendar so Konfederati uspeli odbiti vsak napad. Znan kopenski napad je bila druga bitka pri Fort Wagnerju, v kateri je sodelovala 54. pehotna divizija Massachusettsa. Unija je utrpela hud poraz, izgubila je 1.515 vojakov, medtem ko so Konfederati izgubili le 174. Vendar je bila 54. divizija hvaljena zaradi svoje hrabrosti, kar je spodbudilo splošno sprejetje novačenja afroameriških vojakov v vojsko Unije, kar je okrepilo številčno prednost Unije.<ref>{{Cite encyclopedia |title=Second Battle of Fort Wagner |url=https://www.britannica.com/topic/Second-Battle-of-Fort-Wagner |access-date=January 25, 2022 |encyclopedia=Encyclopædia Britannica}}</ref> Fort Pulaski na obali Georgie je bil zgodnja tarča mornarice Unije. Po zavzetju Port Royala je bila organizirana ekspedicija z inženirskimi četami pod poveljstvom kapitana Quincyja Adamsa Gillmoreja, ki je prisilila Konfederate k predaji. Vojska Unije je po popravilu zasedla trdnjavo do konca vojne.<ref>{{navedi splet |last=Lattimore |first=Ralston B. |title=Battle for Fort Pulaski – Fort Pulaski National Monument |url=https://www.nps.gov/fopu/learn/historyculture/battle-for-fort-pulaski.htm |access-date=April 20, 2022 |website=National Park Service}}</ref> Aprila 1862 je pomorska delovna skupina Unije pod poveljstvom poveljnika Davida Dixona Porterja napadla trdnjavi Jackson in St. Philip, ki sta varovali rečni pristop do [[New Orleans]]a z juga. Medtem ko je del flote bombardiral trdnjavi, druga plovila so prebila ovire v reki in omogočila preostanku flote, da je plula gorvodno do mesta. Sile vojske Unije pod poveljstvom generalmajorja Benjamina Butlerja so pristale blizu utrdb in jih prisilile k predaji. Butlerjevo kontroverzno poveljstvo v New Orleansu mu je prislužilo vzdevek "Zver".<ref>{{navedi knjigo |last=Trefousse |first=Hans L. |author-link=Hans L. Trefousse |title=Ben Butler: The South Called Him Beast! |url=https://archive.org/details/benbutlersouthca0000hans |publisher=Twayne |year=1957 |location=New York |oclc=371213}}</ref> Naslednje leto je vojska Unije Army of the Gulf pod poveljstvom generalmajorja Nathaniela P. Banksa oblegala Port Hudson skoraj osem tednov, kar je bilo najdaljše obleganje v vojaški zgodovini ZDA. Konfederati so se poskušali braniti z Bayou Teche Campaign, vendar so se predali po Vicksburgu. Te predaje so Uniji dale nadzor nad Mississippijem.<ref name="BattlefieldTrust" /> V Floridi je bilo nekaj manjših spopadov, vendar nobenih večjih bitk. Največja je bila bitka v Olustee v začetku leta 1864. == Pacifiško obalno bojišče == Pacifiško obalno bojišče se nanaša na vojaške operacije na Tihem oceanu ter v zveznih državah in ozemljih zahodno od kontinentalne razvodnice Amerik.<ref>{{navedi splet |title=War in the West · Civil War · Digital Exhibits |url=http://digitalexhibits.wsulibs.wsu.edu/exhibits/show/civilwar/war-in-the-west/war-in-the-west |access-date=March 7, 2022 |website=digitalexhibits.wsulibs.wsu.edu}}</ref> == Osvojitev Virginije == V začetku leta 1864 je Lincoln imenoval Granta za poveljnika vseh vojsk Unije. Grant je svoj štab postavil pri vojski Potomaca in generalmajorja Williama Tecumseha Shermana postavil za poveljnika večine zahodnih vojsk. Grant je razumel koncept totalne vojne in je verjel, skupaj z Lincolnom in Shermanom, da bo vojno končal le popoln poraz konfederacijskih sil in njihove ekonomske baze.<ref>{{Cite journal |last=Neely |first=Mark E. |date=December 2004 |title=Was the Civil War a Total War? |url=https://archive.org/details/sim_civil-war-history_2004-12_50_4/page/n75 |journal=Civil War History |volume=50 |issue=4 |pages=434–458 |doi=10.1353/cwh.2004.0073}}</ref> To je bila totalna vojna ne v smislu ubijanja civilistov, temveč v smislu škodovanja sposobnosti Konfederacije za proizvodnjo in transport zalog, potrebnih za nadaljevanje vojne. Sherman je po Grantovih navodilih zasegel zaloge in uničil domove, kmetije in železnice, za kar je Grant dejal, da bi "drugače šlo v podporo secesiji in uporu. Verjamem, da je ta politika bistveno vplivala na pospešitev konca."<ref>{{navedi knjigo |last=Grant |first=Ulysses S. |url=https://archive.org/details/memoirsselectedl00gran_0 |title=Personal Memoirs of U.S. Grant; Selected Letters |publisher=Library of America |year=1990 |isbn=978-0-940450-58-5 |page=[https://archive.org/details/memoirsselectedl00gran_0/page/247 247]}}</ref> Grant je zasnoval usklajeno strategijo, ki bi udarila po celotni Konfederaciji iz več smeri. Generaloma Meadu in Butlerju je bilo ukazano, naj se premakneta proti Leeju blizu Richmonda, general Franz Sigel naj bi |napadal dolino Shenandoah, general Sherman naj bi zavzel Atlanto in se odpravil proti Atlantskemu oceanu, generala George Crook in William W. Averell naj bi delovala proti železniškim oskrbovalnim linijam v Zahodni Virginiji, generalmajor Nathaniel P. Banks pa naj bi zavzel Mobile, Alabama, Alabama.<ref>{{navedi knjigo |last=Field |first=Ron |title=Petersburg 1864–65: The Longest Siege |publisher=Osprey |year=2013 |isbn=978-1-4728-0305-4 |page=6}}</ref> === Grantova kopenska kampanja === Grantova vojska se je odpravila na Overland Campaign (kopensko kampanjo) z namenom, da bi Leeja zvabila v obrambo Richmonda, kjer bi poskušali prikleniti in uničiti konfederacijsko vojsko.Vojska Unije je najprej poskušala manevrirati mimo Leeja in se borila v več bitkah, zlasti pri Wildernessu, Spotsylvanii in Cold Harborju. Te so povzročile velike izgube na obeh straneh in prisilile Leejeve konfederate k večkratnemu umiku.{{sfn|McPherson|1988|pp=724–735}} V bitki pri Yellow Tavernu so konfederati izgubili Jeba Stuarta.{{sfn|McPherson|1988|p=728}} Poskus, da bi Leeja obkolili z juga, je Butlerju spodletel, saj je bil ujet v okljuku reke Bermuda Hundred. Vsaka bitka je povzročila nazadovanja za Unijo, ki so odražala tista, ki so jih utrpeli pod prejšnjimi generali, čeprav se je Grant, za razliko od njih, odločil za boj namesto za umik. Grant je bil vztrajen in je Leejevo vojsko Severne Virginije potiskal nazaj proti Richmondu. Medtem, ko se je Lee pripravljal na napad na Richmond, se je Grant nepričakovano obrnil proti jugu, da bi prečkal reko James in začel dolgotrajno obleganje Petersburga, kjer sta se vojski več kot devet mesecev borili v vojni iza jarkov.{{sfn|McPherson|1988|pp=724–742}} === Sheridanova dolinska kampanja === [[File:Philip Sheridan 1-restored.jpg|thumb|upright=0.8|Philip Sheridan]] Da bi Konfederaciji preprečil nadaljnjo uporabo doline Shenandoah kot baze za napade na Maryland in območje Washingtona ter ogrozil Leejeve oskrbovalne linije za njegove sile, je Grant spomladi 1864 sprožil dolinske kampanje. Začetne napore, ki jih je vodil general Sigel, je v bitki pri New Marketu odbil konfederacijski general John C. Breckinridge. Bitka pri New Marketu je bila zadnja velika zmaga Konfederacije in je vključevala napad najstniških kadetov Vojaškega inštituta Virginije (VMI). Po razrešitvi Sigela in po mešanih predstavah njegovega naslednika je Grant končno našel poveljnika, generala Philipa Sheridana, dovolj agresivnega, da je premagal vojsko generalmajorja Jubala A. Earlyja. Po previdnem začetku je Sheridan premagal Earlyja v nizu bitk septembra in oktobra 1864, vključno z odločilnim porazom v bitki pri Cedar Creeku. Sheridan je nato čez zimo uničil kmetijsko bazo doline Shenandoah, strategijo, podobno taktiki, ki jo je Sherman kasneje uporabil v Georgii.{{sfn|McPherson|1988|pp=778–779}} === Shermanov pohod na morje === Medtem je Sherman manevriral iz Chattanooge v Atlanto in premagal konfederacijska generala Josepha E. Johnstona in Johna Bella Hooda. Padec Atlante 2. septembra 1864 je zagotovil ponovno izvolitev Lincolna.{{sfn|McPherson|1988|pp=773–776}} Hood je zapustil območje Atlante, da bi se obrnil in ogrozil Shermanove oskrbovalne linije ter napadel Tennessee v kampanji Franklin–Nashville. Generalmajor Unije John Schofield je premagal Hooda v bitki pri Franklinu, George H. Thomas pa je Hoodu zadal velik poraz v bitki pri Nashvillu, s čimer je dejansko uničil Hoodovo vojsko.{{sfn|McPherson|1988|pp=812–815}} Zapustivši Atlanto in svojo oskrbovalno bazo, je Shermanova vojska, brez določene destinacije, uničila približno 20% kmetij v Georgii v svojem "Pohodu na morje". Decembra 1864 je prispela do Atlantika v Savannah, Georgia. Shermanovi vojski je sledilo na tisoče osvobojenih sužnjev; med pohodom ni bilo večjih bitk. Sherman se je obrnil proti severu skozi Južno Karolino in Severno Karolino, da bi se približal konfederacijskim virginijskim linijam z juga, s čimer je povečal pritisk na Leejevo vojsko.{{sfn|McPherson|1988|pp=825–830}} === Waterloo Konfederacije === Leejeva vojska, oslabljena zaradi dezertiranja in žrtev, je bila zdaj veliko manjša od Grantove. Zadnji poskus [[Konfederacija ameriških držav|Konfederacije]], da bi prekinila nadzor Unije nad Petersburgom, je propadel v odločilni bitki pri Five Forks 1. aprila. Unija je zdaj nadzorovala celoten obod okoli Richmonda–Petersburga, saj jo je popolnoma odrezal od Konfederacije. Ko je spoznala, da je prestolnica izgubljena, sta bila Leejeva vojska in konfederacijska vlada prisiljeni v evakuacijo. Konfederacijska prestolnica je padla 2.–3. aprila v roke XXV. korpusa Unije, sestavljenega iz črnih vojakov. Preostale konfederacijske enote so po porazu v bitki pri Saylerjevem potoku 6. aprila pobegnile na zahod.{{sfn|McPherson|1988|pp=846–847}} == Konec vojne == {{multiple image | align = right | direction = horizontal | total_width = 400 | image1 = 18650410 Surrender of General Lee and His Whole Army - The New York Times.png | alt1 = | width1 = | caption1 = Ta naslovnica ''New York Timesa'' je slavila Leejevo predajo, z naslovom, kako je Grant konfederacijskim častnikom dovolil obdržati orožje in "pogojno izpustil" konfederacijske častnike in vojake.<ref>{{navedi novice |date=April 10, 1865 |title=Union / Victory! / Peace! / Surrender of General Lee and His Whole Army |url=https://newspaperarchive.com/new-york-times-apr-10-1865-p-1/ |work=The New York Times |page=1}}</ref> | image2 = 18650416 Lee Has Surrendered to Grant - Savannah Daily Herald.png | caption2 = Novica o Leejevi predaji 9. aprila je dosegla ta južni časopis (Savannah, Georgia) 15. aprila – po streljanju na predsednika Lincolna 14. aprila. Članek navaja Grantove pogoje predaje.<ref>{{navedi novice |date=April 16, 1865 |title=Most Glorious News of the War / Lee Has Surrendered to Grant ! / All Lee's Officers and Men Are Paroled |url=https://newspaperarchive.com/savannah-daily-herald-apr-16-1865-p-1/ |url-access=subscription |work=Savannah Daily Herald |location=Savannah, GA |pages=1, 4}}</ref> }} Lee se ni nameraval predati, ampak se je nameraval pregrupirati pti Appomattox Station, kjer naj bi ga čakale zaloge in nato nadaljevati vojno. Grant je zasledoval Leeja in ga prehitel, tako da je bila Leejeva vojska, ko je prispela v Nacionalni zgodovinski park Appomattox Court House, obkoljena. Po začetni bitki]] se je Lee odločil, da je boj brezupen in 9. aprila 1865 predal svojo vojsko Severne Virginije Grantu med konferenco v McLean House (Appomattox, Virginia).<ref>{{navedi knjigo |last=Simpson |first=Brooks D. |title=Let Us Have Peace: Ulysses S. Grant and the Politics of War and Reconstruction, 1861–1868 |url=https://archive.org/details/letushavepeace00broo |publisher=The University of North Carolina Press |year=1991 |location=Chapel Hill |page=[https://archive.org/details/letushavepeace00broo/page/84 84]}}</ref><ref>William Marvel (2002) ''Lee's Last Retreat: The Flight to Appomattox'', pp. 158–181.</ref> V netradicionalni gesti in kot znak Grantovega spoštovanja ter pričakovanja mirne vrnitve konfederacijskih držav v Unijo, je Leeju bilo dovoljeno obdržati meč in konja. Njegovi možje so bili pogojno izpuščeni in začela se je veriga konfederacijskih predaj.<ref>{{navedi knjigo |last=Winik |first=Jay |title=April 1865: the month that saved America |url=https://archive.org/details/april1865monthth0000wini |year=2001 |publisher=HarperCollins |isbn=0-06-018723-9 |location=New York |pages=[https://archive.org/details/april1865monthth0000wini/page/n209 188]–189}}</ref> 14. aprila 1865 je bil [[Atentat na Abrahama Lincolna|predsednik Lincoln ustreljen]] s strani Johna Wilkesa Bootha, konfederacijskega simpatizerja. Lincoln je umrl zgodaj naslednje jutro. Lincolnov podpredsednik, [[Andrew Johnson]], je ostal nepoškodovan, ker je njegov morebitni morilec George Atzerodt]] izgubil pogum, zato je bil Johnson takoj zaprisežen kot predsednik. Medtem so se konfederacijske sile po jugu predale, ko jih je dosegla novica o Leejevi predaji.<ref group="lower-alpha">Nevedoč za Leejevo predajo, so se 16. aprila odvijale zadnje večje bitke vojne pri pri Columbusu, Georgia in pri West Pointu.</ref> 26. aprila, istega dne, ko je narednik Boston Corbett ubil Bootha v tobakarni, je Johnston predal skoraj 90.000 vojakov Vojske Tennesseeja Shermanu pri Bennett Place, blizu današnjega Durhama, [[Severna Karolina]]. Izkazalo se je, da je bila to največja predaja konfederacijskih sil. 4. maja so se vse preostale konfederacijske sile v Alabami, Mississippiju in Louisiani vzhodno od Mississippija, pod poveljstvom generalpodpolkovnika Richarda Taylorja, predale.{{sfn|Long|1971|p=685}} Konfederacijski predsednik Davis je bil ujet med umikom v Irwinville, Georgia 10. maja.<ref>{{navedi knjigo |last1=Arnold |first1=James R. |url=https://books.google.com/books?id=35LvCgAAQBAJ |title=Understanding U.S. Military Conflicts through Primary Sources [4 volumes] |last2=Wiener |first2=Roberta |publisher=ABC-CLIO |year=2016 |isbn=978-1-61069-934-1 |page=15}}</ref> Zadnja kopenska bitka je bila 13. maja 1865 pri pri Palmito Ranchu v Teksasu.{{sfn|Long|1971|p=688}}{{sfn|Bradley|2015|p=68}}{{sfn|Hunt|2015|p=5}} 26. maja 1865 je konfederacijski generalpodpolkovnik [imon B. Buckner, ki je deloval v imenu Edmunda Smitha, podpisal vojaško konvencijo o predaji konfederacijskih sil v Trans-Mississippi Department]{{sfn|Long|1971|p=690}}{{sfn|Dunkerly|2015|p=117}} Ta datum sodobniki in zgodovinarji pogosto navajajo kot dejanski konec vojne.{{efn|name=End1}}{{efn|name=End2}} 2. junija, ko je večina njegovih čet že odšla domov, Kirby Smith ni imel druge izbire, kot da podpiše uradni dokument o predaji.{{sfn|Long|1971|p=692}}<ref>{{navedi splet |date=April 17, 2009 |title=Ulysses S. Grant: The Myth of 'Unconditional Surrender' Begins at Fort Donelson |url=https://www.battlefields.org/learn/articles/ulysses-s-grant-myth-unconditional-surrender-begins-fort-donelson |archive-url=https://web.archive.org/web/20160207004144/http://www.civilwar.org/education/history/end-of-war/smith-surrenders.html |archive-date=February 7, 2016 |publisher=American Battlefield Trust}}</ref> 23. junija je vodja Cherokee plemena in brigadni general Stand Watie postal zadnji konfederacijski general, ki je predal svoje sile.<ref>{{navedi knjigo |last=Morris |first=John Wesley |url={{google books |plainurl=y |id=fSqmnpHFEF0C |page=68}} |title=Ghost Towns of Oklahoma |year=1977 |publisher=University of Oklahoma Press |isbn=978-0-8061-1420-0 |page=68}}</ref><ref>{{harvnb|Bradley|2015|p=69}}. "58-letni poglavar Cherokeejev je bil zadnji konfederacijski general, ki je odložil orožje. Zadnje pleme, povezano s Konfederacijo, ki se je predalo, je bilo pleme Chickasaw, ki je kapituliralo 14. julija."</ref> 19. junija 1865 je generalmajor Unije Gordon Granger objavil Splošni ukaz št. 3, s čimer je v Teksasu začela veljati Proklamacija o emancipaciji in osvobodila zadnje sužnje Konfederacije.<ref>Conner, Robert C. ''General Gordon Granger: The Savior of Chickamauga and the Man Behind "Juneteenth"''. Havertown, PA: Casemate Publishers, 2013. {{ISBN|978-1-61200-186-9}}. p. 177.</ref> Obletnica tega datuma se zdaj praznuje kot Juneteenth.<ref>{{navedi splet |last=Gates |first=Henry Louis Jr. |author-link=Henry Louis Gates Jr. |date=January 16, 2013 |title=What Is Juneteenth? |url=https://www.pbs.org/wnet/african-americans-many-rivers-to-cross/history/what-is-juneteenth/ |access-date=June 12, 2020 |publisher=[[PBS]]}}</ref> Pomorski del vojne se je končal počasneje. Začel se je 11. aprila, dva dni po Leejevi predaji, ko je Lincoln razglasil, da tuje države nimajo več "zahtev ali pretvez", da bi zanikale enakost pomorskih pravic in gostoljubja ameriškim vojnim ladjam in da bi se pravice, podeljene konfederacijskim ladjam za uporabo nevtralnih pristanišč kot varnih zatočišč pred ameriškimi vojnimi ladjami, morale končati.{{sfn|Neff|2010|p=205}}<ref name="PresidencyProject1865a" /> Ker ni bilo odziva na Lincolnovo proklamacijo, je predsednik Johnson izdal podobno proklamacijo z dne 10. maja, v kateri je bolj neposredno navedel, da se vojna skoraj končuje in da uporniške križarke, ki so še na morju in se pripravljajo na napad na ameriške ladje, ne bi smele imeti pravice do tega z uporabo varnih tujih pristanišč ali voda.<ref name="PresidencyProject1865b" /> Britanija se je končno odzvala 6. junija, s posredovanjem pisma zunanjega ministra Johna Russella, 1st Earl Russell, lordom Admiralitete, s katerim je umaknil pravice konfederacijskim vojaškim ladjam za vstop v britanska pristanišča in vode.<ref>{{Cite journal |date=June 24, 1865 |title=Withdrawal of Belligerent Rights by Great Britain |url=https://archive.org/details/sim_armed-forces-journal_1865-06-24_2_44 |journal=[[Army and Navy Journal]] |location=New York |publisher=American News Company |volume=2 |issue=44 |page=695 |access-date=July 25, 2022}}</ref> Ameriški državni sekretar Seward je pozdravil umik koncesij Konfederaciji.<ref>{{Cite journal |date=July 22, 1865 |title=England and the Termination of the Rebellion |url=https://archive.org/details/sim_armed-forces-journal_1865-07-22_2_48 |journal=[[Army and Navy Journal]] |location=New York |publisher=American News Company |volume=2 |issue=48 |page=763 |access-date=July 25, 2022}}</ref> Končno, 18. oktobra, je Russell obvestil Admiraliteto, da je čas, določen v njegovem junijskem sporočilu, potekel in da so "vsi omejevalni ukrepi za vojaške ladje Združenih držav v britanskih pristaniščih, zalivih in vodah zdaj končani".<ref>{{Cite journal |date=November 4, 1865 |title=Withdrawal of British Restrictions Upon American Naval Vessels |url=https://archive.org/details/sim_armed-forces-journal_1865-11-04_3_11 |journal=[[Army and Navy Journal]] |location=New York |publisher=American News Company |volume=3 |issue=11 |page=172 |access-date=July 25, 2022}}</ref> Kljub temu je bila končna predaja Konfederacije v [[Liverpool]]u v Angliji, kjer je James Iredell Waddell, kapitan ladje ''Shenandoah'', 6. novembra predal križarko britanskim oblastem.{{sfn|Heidler|Heidler|Coles|2002|pp=703–706}} Pravno se vojna ni končala do 20. avgusta 1866, ko je predsednik Johnson izdal proglas, ki je razglasil, "da je omenjeni upor končan in da mir, red, spokojnost in civilna oblast zdaj obstajajo v in po celotnih Združenih državah Amerike".{{efn|{{multiref2|{{harvnb|Murray|1967|p=[https://archive.org/details/northcarolinahis1967nort/page/336/mode/1up 336]}} | {{harvnb|Neff|2010|p=207}} | {{harvnb|Trudeau|1994|p=396}}. V ''United States v. Anderson'', 76 U.S. 56 (1869), "So ameriški odvetniki trdili, da je bil upor zatrt po predaji Trans-Mississippi Departmenta, kot je bilo določeno v dokumentu o predaji, dogovorjenem 26. maja 1865." | {{harvnb|Trudeau|1994|p=397}}. Vrhovno sodišče je odločilo, da je bil "pravni konec ameriške državljanske vojne s strani kongresa določen na 20. avgust 1866 – datum končnega proglasa Andrewa Johnsona o zaključku upora."}}}} == Zmaga Unije == [[File:Civil war 1861-1865.png|thumb|upright=1.35|Zemljevid ozemeljskih izgub Konfederacije po letih|alt=Zemljevid južnega dela ZDA, ki prikazuje krčenje ozemlja pod nadzorom upornikov]] Vzroki vojne, razlogi za njen izid in celo njeno ime so predmet dolgotrajnih sporov. Sever in Zahod sta obogatela, medtem ko je nekoč bogati Jug za stoletje osiromašel. Nacionalna politična moč lastnikov sužnjev in bogatih južnjakov se je končala. Zgodovinarji so manj prepričani o rezultatih povojne rekonstrukcije, zlasti glede drugorazrednega državljanstva osvobojenih in njihove revščine.{{sfn|McPherson|1988|p=851}} Zgodovinarji so razpravljali o tem, ali bi Konfederacija lahko zmagala v vojni. Večina strokovnjakov, vključno z James M. McPhersonom trdi, da je bila zmaga Konfederacije mogoča.{{sfn|McPherson|1988|p=855}} McPherson trdi, da je prednost Severa v prebivalstvu in virih verjetno omogočila zmago Severa, vendar ne zagotovljeno. Trdi, da bi Konfederacija, če bi se borila z nekonvencionalnimi taktikami, lažje zdržala dovolj dolgo, da bi izčrpala Unijo.<ref name="Boritt" /> Konfederati niso potrebovali invazije in zasedbe sovražnega ozemlja za zmago, ampak le obrambno vojno, da bi prepričali Sever, da je cena zmage previsoka. Sever je moral osvojiti in obdržati obsežna območja sovražnega ozemlja ter premagati konfederacijske vojske, da bi zmagal.<ref name="Boritt" /> Lincoln ni bil vojaški diktator in se je lahko boril le, dokler je ameriška javnost podpirala vojno. Konfederacija si je prizadevala pridobiti neodvisnost tako, da bi preživela Lincolna; vendar pa je po padcu Atlante in Lincolnovi zmagi nad McClellana na volitvah leta 1864 upanje na politično zmago Juga izginilo. Lincoln si je zagotovil podporo republikancev, vojnih demokratov, obmejnih držav, osvobojenih sužnjev ter nevtralnost Britanije in Francije. S premagovanjem demokratov in McClellana je premagal Copperheadse] ki so si želeli pogajalski mir s Konfederacijo.{{sfn|McPherson|1988|pp=771–772}} {| class="wikitable floatright" style="border-collapse: collapse; margin: 0 0 1em 1em; padding: 10px; border: 1px solid #ccc;" |+ Primerjava Unije in Konfederacije, 1860–1864<ref name="Manufactures1860" /><ref name="Carter2006" /> ! ! scope="col" | Leto ! scope="col" | Unija ! scope="col" | Konfederacija |- |rowspan="2"|'''Prebivalstvo''' |1860 | 22.100.000 (71%) | 9.100.000 (29%) |- |1864 | 28.800.000 (90%){{refn|name=UnionPop|group=lower-alpha|"Prebivalstvo Unije 1864" združuje prebivalstvo iz leta 1860, povprečno letno priseljevanje 1855–1864 in prebivalstvo, ki ga je prej upravljala CSA, po viru Kennetha Martisa. Izključeni so kontrabandi in po razglasitvi emancipacije osvobojenci, ki so se selili pod nadzor Unije na obalah in k napredujočim vojskam, ter naravni prirast.}} | 3.000.000 (10%)<ref>{{navedi knjigo |last=Martis |first=Kenneth C. |title=The Historical Atlas of the Congresses of the Confederate States of America: 1861–1865 |publisher=Simon & Schuster |year=1994 |isbn=978-0-13-389115-7 |page=27}} V začetku leta 1865 je Konfederacija nadzorovala eno tretjino svojih kongresnih okrožij, ki so bila razdeljena glede na prebivalstvo. Glavne suženjske populacije v Louisiani, Mississippiju, Tennesseeju in Alabami so bile do konca leta 1864 dejansko pod nadzorom Unije.</ref> |- | '''Svobodni''' |1860 | 21.700.000 (98%) | 5.600.000 (62%) |- |rowspan="2"| '''Sužnji''' |1860 | 490.000 (2%) | 3.550.000 (38%) |- |1864 | ''zanemarljivo'' | 1.900.000{{refn|name=CSASlaves|group=lower-alpha|"Sužnji 1864, CSA" združuje popis sužnjev iz leta 1860 v Virginiji, Severni Karolini, Južni Karolini, Georgii in Teksasu. Izpušča izgube zaradi kontrabanda in po razglasitvi emancipacije, osvobojence, ki so se selili v obalna pristanišča pod nadzorom Unije in tiste, ki so se pridružili napredujočim vojskam Unije, zlasti v dolini Mississippija.}} |- | '''Vojaki''' | 1860–64 | 2.100.000 (67%) | 1.064.000 (33%) |- |rowspan="2"| '''Železniške milje'''<ref>{{navedi knjigo |url=https://archive.org/details/17951895onehundr0001unse/page/111/mode/2up |title=One Hundred Years of American Commerce 1795–1895 |year=1968 |publisher=Greenwood |editor-last=Depew |editor-first=Chauncey |editor-link=Chauncey Depew |location=New York |page=111}}</ref> |1860 | 21.800 (71%) | 8.800 (29%) |- |1864 | 29.100 (98%){{efn|"Skupne železniške milje Unije" združujejo obstoječe proge, poročane leta 1860 @ 21800, plus novo gradnjo 1860–1864 @ 5000, plus južne železnice, ki jih je upravljala USMRR @ 2300.<ref>{{navedi splet |title=U.S. Railroad Construction, 1860–1880 |url=http://www.dhr.history.vt.edu/modules/us/mod05_industry/images/railroad_construction.jpg |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160611102443/http://www.dhr.history.vt.edu/modules/us/mod05_industry/images/railroad_construction.jpg |archive-date=June 11, 2016 |access-date=August 21,2012 |website=Digital History Reader |publisher=Virginia Tech}}</ref>}} | ''zanemarljivo'' |- |rowspan="2"| '''Proizvodnja''' |1860 | 90% | 10% |- |1864 | 98% | 2% |- |rowspan="2"| '''Proizvodnja orožja''' |1860 | 97% | 3% |- |1864 | 98% | 2% |- |rowspan="2"| '''Bale bombaža''' |1860 | ''zanemarljivo'' | 4,500,000 |- |1864 | 300,000 | ''zanemarljivo'' |- |rowspan="2"| '''Izvoz''' |1860 | 30% | 70% |- |1864 | 98% | 2% |} Nekateri strokovnjaki trdijo, da je Unija imela nepremostljivo dolgoročno prednost pred Konfederacijo v industrijski moči in prebivalstvu. Konfederacijska dejanja so, trdijo, le odložila poraz.{{sfn|Murray|Bernstein|Knox|1996|p=235}}{{sfn|Heidler|Heidler|Coles|2002|pp=1207–1210}} Zgodovinar Shelby Foote je to mnenje jedrnato izrazil: {{blockquote|Mislim, da se je Sever boril v tej vojni z eno roko za hrbtom .... če bi bilo več južnih zmag in to veliko več, bi Sever preprosto potegnil tisto drugo roko izza hrbta. Mislim, da Jug nikoli ni imel možnosti, da bi zmagal v tej vojni.{{sfn|Ward|1990|p=272}}}} Manjšinsko mnenje med zgodovinarji je, da je Konfederacija izgubila, ker, kot je dejal E. Merton Coulter, "ljudje niso dovolj močno in dovolj dolgo hoteli zmagati".{{sfn|Coulter|1950|p=566}}<ref>{{navedi knjigo |last1=Beringer |first1=Richard E. |title=Why the South Lost the Civil War |last2=Hattaway |first2=Herman |last3=Jones |first3=Archer |last4=Still |first4=William N. Jr. |year=1991 |at=ch. 1}}</ref> Vendar pa večina zgodovinarjev zavrača ta argument.<ref>{{navedi splet |last=Farmer |first=Alan |year=2005 |title=Why was the Confederacy Defeated? |url=http://www.historytoday.com/alan-farmer/why-was-confederacy-defeated |archive-url=https://web.archive.org/web/20140323165319/http://www.historytoday.com/alan-farmer/why-was-confederacy-defeated |archive-date=March 23, 2014 |website=History Review |pages=15–20 |via=History Today |issue=52}}</ref> McPherson je po branju tisočev pisem, ki so jih napisali konfederacijski vojaki, ugotovil močan patriotizem, ki se je nadaljeval do konca; resnično so verjeli, da se borijo za svobodo in neodvisnost. Tudi ko je Konfederacija vidno propadala v letih 1864–65, se je večina konfederacijskih vojakov močno borila.{{sfn|McPherson|1997|pp=169–172}} Zgodovinar Gary Gallagher navaja generala Shermana, ki je v začetku leta 1864 komentiral: "Hudiči se zdijo odločni, kar je vredno občudovanja." Kljub izgubi sužnjev in bogastva, z grozečo lakoto, je Sherman nadaljeval: "vendar ne vidim nobenega znaka popuščanja – nekaj dezerterjev – veliko jih je utrujenih od vojne, vendar so množice odločene, da se bodo borile do konca."<ref>{{navedi knjigo |last=Gallagher |first=Gary W. |author-link=Gary W. Gallagher |url={{google books |plainurl=y |id=QHNEtpvEB30C |page=57}} |title=The Confederate War |publisher=Harvard University Press |year=1999 |isbn=978-0-674-16056-9 |location=Cambridge, MA |page=57}}</ref> Pomembna sta bila tudi Lincolnova zgovornost pri artikuliranju nacionalnega namena in njegova spretnost pri ohranjanju zavezanosti obmejnih držav k cilju Unije. Emancipacijska proklamacija je bila učinkovita uporaba predsednikovih vojnih pooblastil.<ref name="Fehrenbacher2004" /> Konfederacijska vlada ni uspela vključiti Evrope v vojaške operacije. Južni voditelji so potrebovali pomoč evropskih sil, da bi prekinili blokado, ki jo je Unija vzpostavila okoli južnih pristanišč. Lincolnova pomorska blokada je bila 95-odstotno učinkovita pri zaustavljanju trgovskega blaga; posledično sta se uvoz in izvoz na jug znatno zmanjšala. Obilje evropskega bombaža in britansko sovraštvo do suženjstva, skupaj z Lincolnovimi pomorskimi blokadami, so močno zmanjšali možnosti, da bi se Velika Britanija ali Francija vključili v vojno.{{sfn|McPherson|1988|pp=382–388}} Zgodovinar Don H. Doyle je trdil, da je zmaga Unije imela velik vpliv na svetovno zgodovino.{{sfn|Doyle|2015}} Zmaga Unije je okrepila popularne demokratične sile. Zmaga Konfederacije pa bi pomenila novo rojstvo suženjstva, ne svobode. Zgodovinar [[Fergus Bordewich]], po Doylu, trdi: Severna zmaga je odločno dokazala trajnost demokratične vlade. Neodvisnost [[Konfederacija ameriških držav|Konfederacije]] bi po drugi strani vzpostavila ameriški model za reakcionarno politiko in zatiranje na podlagi rase, kar bi verjetno vrglo mednarodno senco v 20. stoletje in morda dlje.<ref>{{navedi splet |last=Bordewich |first=Fergus M. |date=February 6, 2015 |title=The World Was Watching: America's Civil War slowly came to be seen as part of a global struggle against oppressive privilege |url=https://www.wsj.com/articles/book-review-the-cause-of-all-nations-by-don-h-doyle-1423260658 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170221081620/https://www.wsj.com/articles/book-review-the-cause-of-all-nations-by-don-h-doyle-1423260658 |archive-date=February 21, 2017 |website=The Wall Street Journal}}</ref> Učenci so razpravljali o tem, kakšni so bili učinki vojne na politično in gospodarsko moč na jugu.<ref name="Dupont2018">{{Cite journal |last1=Dupont |first1=Brandon |last2=Rosenbloom |first2=Joshua L. |year=2018 |title=The Economic Origins of the Postwar Southern Elite |url=https://lib.dr.iastate.edu/econ_las_pubs/644 |journal=Explorations in Economic History |volume=68 |pages=119–131 |doi=10.1016/j.eeh.2017.09.002 |archive-date=2019-09-03 |access-date=2025-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190903195636/https://lib.dr.iastate.edu/econ_las_pubs/644/ |url-status=dead }}</ref> Prevladujoče mnenje je, da je južna plantažna elita ohranila svoj močan položaj na jugu.<ref name="Dupont2018" /> Vendar pa študija iz leta 2017 to izpodbija, saj ugotavlja, da so nekateri južni eliti ohranili svoj ekonomski status, vendar je nemir v 1860-ih ustvaril večje priložnosti za ekonomsko mobilnost na jugu kot na severu.<ref name="Dupont2018" /> == Žrtve == {{multiple image | total_width = 550 | align = right | image1 = Alfred A. Stratton.jpg | alt1 = | caption1 = Eden od trinajstih veteranov je bil amputiranec. | image2 = Cold Harbor burial party.jpg | alt2 = | caption2 = Posmrtni ostanki obeh strani so bili ponovno pokopani. | image3 = Andersonville National Cemetery.jpg | alt3 = | caption3 = Nacionalno pokopališče Andersonville, Georgia | footer = }} {| class="wikitable floatright" style="border-collapse: collapse; margin: 0 0 1em 1em;" |+ Žrtve po podatkih Nacionalne službe parkov ZDA<ref name="NationalParkService" /> ! scope="col" | Kategorija ! scope="col" | Unija ! scope="col" | Konfederacija |- ! scope="row" | Ubiti v akciji | 110,100 | 94,000 |- ! scope="row" | Bolezen | 224,580 | 164,000 |- ! scope="row" | Ranjeni v akciji | 275,154 | 194,026 |- ! scope="row" | Ujeti <br />(vključno s tistimi, ki so umrli kot vojni ujetniki) | 211,411 <br />(30,192) | 462,634 <br />(31,000) |- ! scope="row" | Skupaj | 821,245 | 914,660 |} Natančne številke žrtev so bile zbrane za Unijo, vendar so bili zapisi Konfederacije slabo vodeni ali izgubljeni v kaosu poraza. Zato so številke žrtev nenatančne in temeljijo na statistični ekstrapolaciji. Nobena stran ni vodila evidence civilnih žrtev zaradi vojne. V 19. stoletju je bil število mrtvih ocenjeno na nižjih 620.000.<ref name="Nofi2001" /> Leta 2011 je bilo število mrtvih ponovno izračunano na podlagi 1% vzorca podatkov popisa, kar je dalo približno 750.000 mrtvih vojakov, 20 odstotkov več, kot je bilo tradicionalno ocenjeno, in morda celo 850.000.<ref name="Hacker2011" /><ref>{{navedi splet |date=September 22, 2011 |title=U.S. Civil War Took Bigger Toll Than Previously Estimated, New Analysis Suggests |url=https://www.sciencedaily.com/releases/2011/09/110921120124.htm |access-date=September 22, 2011 |website=Science Daily}}</ref> Številka je bila leta 2024 ponovno izračunana na 698.000 mrtvih vojakov po pregledu novo dostopnih celotnih popisnih zapisov. Stopnja umrljivosti med moškimi je bila kar 19 odstotkov v Louisiani in 16,6–16,7 odstotka v Georgiji oziroma Južni Karolini.<ref>{{navedi splet |date=November 19,2024 |title=Civil War Toll Much Worse in Confederate States, New Estimates Show|url=https://www.nytimes.com/2024/11/19/health/civil-war-death-toll.html#selection-835.50-835.66 |access-date=November 27, 2024 |website=archive.ph |archive-url=https://archive.today/20241119193351/https://www.nytimes.com/2024/11/19/health/civil-war-death-toll.html#selection-835.50-835.66 |archive-date=November 19, 2024}}</ref><ref name="auto">{{Cite journal |last1=Barceló |first1=Joan |last2=Jensen |first2=Jeffrey L. |last3=Peisakhin |first3=Leonid |last4=Zhai |first4=Haoyu |date=November 26, 2024 |title=New Estimates of US Civil War mortality from full-census records |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences |volume=121 |issue=48 |pages=e2414919121 |doi=10.1073/pnas.2414919121 |pmid=39556740 |doi-access=free |pmc=11621511 |bibcode=2024PNAS..12114919B}}</ref> Vojna je povzročila najmanj 1.030.000 žrtev (3 % prebivalstva), vključno z ocenjenimi 698.000 smrtmi vojakov – dve tretjini zaradi bolezni.<ref name="auto" /><ref name="Nofi2001" /> Na podlagi podatkov popisa iz leta 1860 je v vojni umrlo 8 % vseh belih moških, starih od 13 do 43 let, vključno s 6 % na Severu in 18 % na Jugu.{{sfn|Vinovskis|1990|p=7}}<ref name="Fox2008" /> Približno 56.000 vojakov je umrlo v taboriščih za vojne ujetnike med vojno.<ref name="NationalGeographic2003" /> Ocenjuje se, da je 60.000 vojakov izgubilo ude.<ref>{{navedi novice |last=Riordan |first=Teresa |date=March 8, 2004 |title=When Necessity Meets Ingenuity: Art of Restoring What's Missing |url=https://www.nytimes.com/2004/03/08/business/technology-when-necessity-meets-ingenuity-art-of-restoring-what-s-missing.html |access-date=December 23, 2013 |website=The New York Times |agency=[[Associated Press]]}}</ref> Kot ugotavlja McPherson, je vojna "stala toliko ameriških življenj kot vse druge vojne države skupaj do [[Vietnamska vojna|Vietnama]]".{{Sfn|McPherson|1988|p=854}} Od 359.528 mrtvih vojakov Unije, kar je znašalo 15 % od več kot dveh milijonov, ki so služili:<ref name="Fox1889" /> * 110.070 jih je bilo ubitih v akciji (67.000) ali umrlo zaradi ran (43.000). * 199.790 jih je umrlo zaradi bolezni (75 % je bilo posledica vojne, preostali bi se zgodili v civilnem življenju tako ali tako) * 24.866 jih je umrlo v taboriščih za vojne ujetnike Konfederacije * 9.058 jih je umrlo zaradi nesreč ali utopitve * 15.741 drugih/neznanih smrti Poleg tega je bilo 4.523 smrti v mornarici (2.112 v bitki) in 460 v marincih (148 v bitki).<ref name="DCAS" /> Potem, ko je Emancipacijska proklamacija pooblastila osvobojene sužnje, da "so sprejeti v oborožene sile Združenih držav", so bili nekdanji sužnji, ki so pobegnili s plantaž ali so jih osvobodile sile Unije, rekrutirani v polke United States Colored Troops vojske Unije, prav tako pa tudi črni moški, ki niso bili sužnji. U.S. Colored Troops so predstavljali 10 % smrtnih žrtev Unije – 15 % smrti Unije zaradi bolezni in manj kot 3 % tistih, ki so bili ubiti v bitki.<ref name="Fox1889" /> Izgube med [[Afroameričani]] so bile visoke. V zadnjem letu in pol in od vseh prijavljenih žrtev je približno 20 % vseh črncev, vključenih v vojsko, umrlo med vojno. Njihova stopnja umrljivosti je bila bistveno višja kot pri belih vojakih. Medtem ko je umrlo 15 % prostovoljcev ZDA in le 9 % belih vojakov redne vojske, je umrlo 21 % vojakov U.S. Colored Troops.<ref>{{cite journal |first=Herbert |last=Aptheker |author-link=Herbert Aptheker |title=Negro Casualties in the Civil War |journal=The Journal of Negro History |volume=32 |issue=1 |date=January 1947 |pages=10–80 |jstor=2715291 |publisher=University of Chicago Press |doi=10.2307/2715291 |issn=0022-2992}}</ref>{{Rp|16}} [[File:Burial of the dead on the Antietam battlefield army.mil-2008-09-10-145638.jpg|thumb|Ilustracija mrtvih v vojni po bitki pri Antietamu]] bojišču leta 1862]] Medtem, ko so številke 360.000 mrtvih vojakov za Unijo in 260.000 za Konfederacijo ostale pogosto citirane, vendar so nepopolne. Poleg tega, da veliko konfederacijskih zapisov manjka, deloma zato, ker konfederacijske vdove niso poročale o smrtih zaradi neupravičenosti do ugodnosti, sta obe vojski šteli le vojake, ki so umrli med služenjem, in ne desettisočev, ki so umrli zaradi ran ali bolezni po odpustu. To se je pogosto zgodilo le nekaj dni ali tednov kasneje. Francis Amasa Walker, nadzornik popisa prebivalstva leta 1870, je uporabil podatke popisa in glavnega kirurga za oceno najmanj 500.000 vojaških smrti Unije in 350.000 vojaških smrti Konfederacije, skupaj 850.000 vojakov. Medtem ko so bile Walkerjeve ocene prvotno zavrnjene zaradi podcenjevanja popisa prebivalstva leta 1870, je bilo kasneje ugotovljeno, da je bil popis napačen le za 6,5 odstotka in da bi bili podatki, ki jih je uporabil Walker, približno točni.<ref name="Hacker2011" /> Izgube so bile veliko večje kot med [[Ameriško-mehiška vojna|vojno z Mehiko]], v kateri je med letoma 1846 in 1848 umrlo približno 13.000 Američanov, vključno z manj kot dva tisoč ubitimi v bitki. Eden od razlogov za veliko število smrtnih žrtev v državljanski vojni je bila nadaljnja uporaba taktik, podobnih tistim iz [[napoleonske vojne|Napoleonovih vojn]], kot je napad. Z razvojem natančnejših narebričenih cevi, Minié krogel in (proti koncu vojne za Unijo) ponavljajočih se strelnega orožja, kot staSpencerjeva ponavljajoča se puška in Henryjeva ponavljajoča se puška, so bili vojaki pokošeni, ko so stali v vrstah na odprtem. To je privedlo do sprejetja jarkovske vojne, sloga bojevanja, ki je opredelil velik del [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]].<ref>{{navedi splet |title=American Civil War Fortifications |url=https://ospreypublishing.com/american-civil-war-fortifications-2 |website=Osprey}}</ref> Smrti med nekdanjimi sužnji je bilo težko oceniti zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov popisa, čeprav je bilo znano, da so bile precejšnje, saj so bili nekdanji sužnji osvobojeni ali so pobegnili v velikem številu na območjih, kjer vojska Unije ni imela dovolj zavetja, zdravnikov ali hrane zanje. Profesor Jim Downs navaja, da je med vojno zaradi bolezni, lakote ali izpostavljenosti umrlo na desettisoče do stotisoče sužnjev in da bi, če bi se te smrti štele v skupno število žrtev vojne, število mrtvih preseglo 1 milijon.<ref>Jim Downs, ''Sick from Freedom: African-American Illness and Suffering during the Civil War and Reconstruction'', Oxford University Press, 2012.</ref> Ocenjuje se, da je med vojno od ubitih kopitarjev, vključno s konji, mulami, osli in celo zaplenjenimi otroškimi poniji, več kot 32.600 pripadalo Uniji in 45.800 Konfederaciji. Vendar pa druge ocene postavljajo skupno število na 1.000.000.<ref>{{navedi splet |date=June 25, 2013 |title=The Battle of Gettysburg & the History of the Civil War Horse |url=https://thehorsemenscorral.com/2013/06/25/the-battle-of-gettysburg-the-history-of-the-cival-war-horse/ |access-date=January 2, 2024 |archive-date=2024-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240102155247/https://thehorsemenscorral.com/2013/06/25/the-battle-of-gettysburg-the-history-of-the-cival-war-horse/ |url-status=dead }}</ref> Ocenjuje se, da je Unija med vojno zajela 544 konfederacijskih zastav. Zastave so bile poslane Ministrstvu za vojno v [[Washington]]u.<ref>{{navedi knjigo |title=Southern Historical Society Papers |editor-last=Jones |editor-first=J. William |volume=32 |chapter=1.37: Confederate States' flags |access-date=January 9, 2024 |chapter-url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:2001.05.0290:chapter=1.37 |via=Perseus Digital Library}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Returned Flags Booklet, 1905 |url=https://www.pbslearningmedia.org/resource/ket-history-civilwar58/returned-flags-booklet/ |access-date=January 9, 2024 |via=PBS LearningMedia}}</ref> Zastave Unije, ki so jih zajeli konfederati, so bile poslane v Richmond. == Emancipacija == [[File:Abolition of slavery in the United States SVG map.svg|thumb|upright=2|Odprava suženjstva v različnih državah skozi čas:{{Legend|#84c6c9|Odprava suženjstva med ameriško revolucijo ali kmalu po njej}} {{Legend|#7be3de|Severozahodna uredba, 1787}} {{Legend|#64e5c5|Postopna emancipacija v New Yorku (začela se je leta 1799, končana leta 1827) in New Jerseyju (začela se je leta 1804, končana s trinajstim amandmajem, 1865)}} {{Legend|#7ab377|Kompromis iz Missourija, 1821}} {{Legend|#5f9b4a|Učinkovita odprava suženjstva s strani mehiških ali skupnih ameriško-britanskih oblasti}} {{Legend|#97cf2d|Odprava suženjstva z aktom kongresa, 1861}} {{Legend|#c7dd47|Odprava suženjstva z aktom kongresa, 1862}} {{Legend|#ffe86d|Emancipacijska proklamacija, kot je bila prvotno izdana, 1. januar 1863}} {{Legend|#f1c84e|Nadaljnje delovanje Emancipacijske proklamacije leta 1863}} {{Legend|#d39c59|Odprava suženjstva z državnim aktom med državljansko vojno}} {{Legend|#f7b360|Delovanje Emancipacijske proklamacije leta 1864}} {{Legend|#f6a89a|Delovanje Emancipacijske proklamacije leta 1865}} {{Legend|#d3595f|Trinajsti amandma k ustavi ZDA, 18. december 1865}} {{Legend|#bca4b1|Ozemlje, vključeno v ZDA po sprejetju trinajstega amandmaja}}]] Odprava suženjstva ni bila od samega začetka vojni cilj Unije, vendar je to hitro postala.{{Sfn|McPherson|1988|pp=vii–viii}} Lincoln je sprva trdil, da je ohranitev Unije osrednji cilj.{{sfn|Foner|2010|p=74}} Nasprotno, Jug se je boril za ohranitev suženjstva.{{Sfn|McPherson|1988|pp=vii–viii}} Čeprav se niso vsi južnjaki videli kot borci za suženjstvo, je imela večina častnikov in več kot tretjina navadnih vojakov v Leejevi vojski tesne družinske vezi s suženjstvom. Za severnjake je bila motivacija predvsem ohranitev Unije, ne odprava suženjstva.{{sfn|Foner|1981|p={{page needed|date=September 2024}}}} Vendar pa, ko se je vojna vlekla in je postalo jasno, da je suženjstvo osrednjega pomena za konflikt in da je emancipacija (če citiramo Emancipacijsko proklamacijo) "primerna in nujna vojna mera za zatiranje [upora]", sta Lincoln in njegov kabinet postavila konec suženjstvu kot vojni cilj, kar je kulminiralo v Emancipacijski proklamaciji.{{Sfn|McPherson|1988|pp=vii–viii}}{{sfn|McPherson|1988|pp=506–508}} Lincolnova odločitev za izdajo Proklamacije je razjezila mirovniške demokrate ("Copperheads") in vojne demokrate, vendar je spodbudila večino republikancev.{{sfn|McPherson|1988|pp=506–508}} Z opozorilom, da bodo svobodni črnci preplavili Sever, so demokrati dosegli napredek na volitvah leta 1862, vendar niso pridobili nadzora nad [[Kongres Združenih držav Amerike|kongresom]]. Republikanski protiargument, da je suženjstvo opora sovražnika, je nenehno pridobival podporo, demokrati pa so odločno izgubili na volitvah leta 1863 v severni državi [[Ohio]], ko so poskušali obuditi protičrnske občutke.{{sfn|McPherson|1988|p=686}} === Emancipacijska proklamacija === Emancipacijska proklamacija je pravno osvobodila sužnje v državah "v uporu", vendar se je v praksi suženjstvo za 3.5 milijona temnopoltih ljudi na Jugu dejansko končalo na vsakem območju, ko so prispele vojske Unije. Zadnji konfederacijski sužnji so bili osvobojeni 19. junija 1865, kar se praznuje kot sodobni praznik Juneteenth. Sužnje v obmejnih državah in tiste na nekaterih nekdanjih konfederacijskih ozemljih, zasedenih pred Emancipacijsko proklamacijo, so osvobodili z državnim aktom ali (6. decembra 1865) s Trinajstim amandmajem.<ref>{{navedi novice |last=Cathey |first=Libby |date=June 17, 2021 |title=Biden signs bill making Juneteenth, marking the end of slavery, a federal holiday |url=https://abcnews.go.com/Politics/biden-sign-bill-making-juneteenth-federal-holiday-commemorating/story?id=78335485 |access-date=June 17, 2021 |work=[[ABC News (United States)|ABC News]]}}</ref><ref>[[Claudia Goldin]], "The economics of emancipation." ''The Journal of Economic History'' 33#1 (1973): 66–85.</ref> Emancipacijska proklamacija je omogočila črncem, tako svobodnim temnopoltim kot pobeglim sužnjem, da se pridružijo vojski Unije. Približno 190.000 se jih je javilo, kar je še povečalo številčno prednost, ki so jo imele vojske Unije pred Konfederati, ki si niso upali posnemati enakovrednega vira delovne sile iz strahu pred spodkopavanjem legitimnosti suženjstva.{{efn|Kljub pomanjkanju vojakov na jugu je večina južnih voditeljev – do leta 1865 – nasprotovala vpoklicu sužnjev. Uporabljali so jih kot delavce za podporo vojnim naporom. Kot je dejal Howell Cobb, "Če bodo sužnji dobri vojaki, je celotna naša teorija suženjstva napačna." Konfederacijska generala Patrick Cleburne]in [[Robert E. Lee]] sta se pozno v vojni zavzemala za oborožitev črncev, in [[Jefferson Davis]] je bil sčasoma prepričan, da podpre načrte za oborožitev sužnjev, da bi se izognil vojaškemu porazu. Konfederacija se je pred uresničitvijo tega načrta predala v [[Appomattox, Virginia|Appomattoxu]].{{sfn|McPherson|1988|pp=831–837}}}} Med vojno so bila mnenja glede sužnjev, suženjstva in emancipacije v Združenih državah razdeljena. Lincolnovi strahovi pred tem, da bi suženjstvo postalo vojno vprašanje, so temeljili na kruti resničnosti: odprava suženjstva ni uživala široke podpore na zahodu, na ozemljih in v obmejnih državah.{{Sfn|Donald|1995|pp=417–419}}<ref name=":4" group="lower-alpha" /> Leta 1861 je Lincoln skrbelo, da bi prezgodnji poskusi emancipacije pomenili izgubo obmejnih držav, in da je "izgubiti Kentucky skoraj enako kot izgubiti celotno igro".<ref name=":4" group="lower-alpha">{{multiref2 |Lincolnovo pismo O. H. Browningu, 22. september 1861. | {{harvnb|Wittke|1952}}{{failed verification|date=May 2025}}<!-- Cited source does not contain the following quoted text -->. "Razpoloženje med nemškimi Američani je bilo v veliki meri proti suženjstvu, zlasti med [[Osemindvajsetičarji]], kar je povzročilo, da se je na stotine tisoč nemških Američanov javilo za boj za Unijo." | {{harvnb|Keller|2009}}. | za primarne vire glej Walter D. Kamphoefner in Wolfgang Helbich, ur., ''Nemci v državljanski vojni: Pisma, ki so jih pisali domov'' (2006). "Po drugi strani pa so mnogi nedavni priseljenci na severu gledali na osvobojene sužnje kot na konkurenco za redka delovna mesta in kot na razlog, zakaj se je vodila državljanska vojna." | {{harvnb|Baker|2003}}. "V veliki meri zaradi te hude konkurence z osvobojenimi črnci za delovne priložnosti so revni in delavski razred [[Irski Američani|irskih katoličanov]] na splošno nasprotovali emancipaciji. Ko se je poleti 1863 začel nabor, so sprožili [[Newyorški nabori nemiri|velike nemire v New Yorku]], ki jih je zatrla vojska, pa tudi veliko manjše proteste v drugih mestih." | {{harvnb|Schecter|2007|loc=ch. 6}}. "Mnogi katoliki na severu so se leta 1861 javili za boj, poslali na tisoče vojakov na fronto in utrpeli velike žrtve, zlasti pri [[Bitka pri Fredericksburgu|Fredericksburgu]]; njihovo prostovoljstvo je po letu 1862 upadlo."}}</ref> Copperheadi in nekateri vojni demokrati so nasprotovali emancipaciji, čeprav so jo slednji sčasoma sprejeli kot del totalne vojne, potrebne za rešitev Unije.{{sfn|Baker|2003}} Lincoln je razveljavil poskuse emancipacije s strani vojnega ministra Simona Camerona in generalov Johna C. Frémonta in Davida Hunterja, da bi ohranil zvestobo obmejnih držav in vojnih demokratov. Lincoln je obmejne države opozoril, da se bo zgodila bolj radikalna vrsta emancipacije, če bodo zavrnile njegov načrt postopne kompenzirane emancipacije in prostovoljne kolonizacije nazaj v Afriko.<ref>McPherson, James M., "Lincoln and the Strategy of Unconditional Surrender", v [[Gabor Boritt|Boritt, Gabor S.]] (ur.). ''Lincoln, the War President'', str. 52–54; tudi v McPherson, James M., ''Abraham Lincoln and the Second American Revolution'', str. 83–85.</ref> Toda kompenzirana emancipacija se je zgodila le v okrožju Columbia, kjer je imel kongres pooblastilo za njeno uveljavitev. Ko je Lincoln svojemu kabinetu povedal o svoji predlagani razglasitvi emancipacije, ki bi veljala za države, ki so bile še vedno v uporu 1. januarja 1863, je Seward Lincolnu svetoval, naj počaka na vojaško zmago Unije, preden jo izda, ker bi se sicer zdelo kot "naš zadnji krik ob umiku".<ref>[[Stephen B. Oates|Oates, Stephen B.]], ''Abraham Lincoln: The Man Behind the Myths'', p.&nbsp;106.</ref> Walter Stahr pa piše: "Obstajajo pa sodobni viri, ki kažejo, da so bili pri odločitvi za odložitev vpleteni tudi drugi," in Stahr jih citira.<ref>Stahr, Walter, ''Stanton: Lincoln's War Secretary'', New York: Simon & Schuster, 2017, p. 226.</ref> {{multiple image | align = right | total_width = 500 | image1 = Contrabands at Headquarters of General Lafayette by Mathew Brady.jpg | alt1 = | caption1 = Kontrabandi, ki so bili pobegli sužnji, vključno s kuharji, perice, delavci, vozniki, posadke za popravilo železnic, so pobegnili k Vojski Unije, vendar niso bili zakonito osvobojeni do razglasitve emancipacije, ki jo je Lincoln podpisal 1. januarja 1863, več kot dve leti pred koncem državljanske vojne. | image2 = Soldiers White Black 1861.jpg | alt2 = | caption2 = Leta 1863 je Vojska Unije sprejela osvobojence; tukaj so prikazani črni in beli najstniški vojaki, ki so se prostovoljno javili za boj za Unijo. }} Lincoln je postavil temelje za javno podporo v odprtem pismu, objavljenem kot odgovor na "Molitev dvajsetih milijonov" Horace Greeleyja; pismo je navajalo, da je Lincolnov cilj rešiti Unijo in da bi, če bi osvobodil sužnje, to bilo sredstvo za ta cilj.<ref>{{navedi splet |date=June 14, 2022 |title=Horace Greeley (1811–1872). "The Prayer of Twenty Millions". Stedman and Hutchinson, eds. 1891. A Library of American Literature: An Anthology in 11 Volumes |url=https://www.bartleby.com/400/prose/1279.html |website=www.bartleby.com}}</ref><ref>Lincolnovo pismo je bilo prvič objavljeno v ''Washington National Intelligencer'' 23. avgusta 1862. [[Holzer, Harold]], ''Lincoln and the Power of the Press: The War for Public Opinion'', New York: Simon & Schuster, 2014, p. 401.</ref><ref><!-- Lincoln (1862-08-23) A LETTER FROM PRESIDENT LINCOLN.; Reply to Horace Greeley. Slavery and the Union The Restoration of the Union the Paramount Object.-->{{cite Q|Q116965145}}</ref> Imel je tudi srečanje v Beli hiši s petimi afroameriškimi predstavniki 14. avgusta 1862. Uredil je prisotnost novinarja in svoje obiskovalce pozval, naj se strinjajo z prostovoljno kolonizacijo črncev. Lincolnov motiv za pismo Greeleyju in izjavo črnim obiskovalcem je bil očitno, da bi svojo prihajajočo razglasitev emancipacije naredil bolj sprejemljivo za rasistične [[belci|belce]].<ref>White, Jonathan W., ''A House Built by Slaves: African American Visitors to the Lincoln White House'', Lanham, MD: Rowman & Littlefield, 2022, ch. 3.</ref> Zmaga Unije v bitki pri Antietamu 17. septembra 1862 je Lincolnu omogočila izdajo predhodne razglasitve emancipacije, konferenca vojnih guvernerjev pa je dodala podporo razglasitvi.<ref>Pulling, Sr. Anne Frances, ''Altoona: Images of America'', Arcadia Publishing, 2001, 10.</ref> Lincoln je svojo predhodno razglasitev emancipacije izdal 22. septembra 1862. Navajala je, da bodo sužnji v vseh državah v uporu 1. januarja 1863 svobodni. Svojo končno razglasitev emancipacije je izdal 1. januarja 1863 in s tem izpolnil svojo obljubo. V pismu Albertu G. Hodgesu je Lincoln pojasnil svoje prepričanje, da "če suženjstvo ni narobe, nič ni narobe&nbsp;.... In vendar nikoli nisem razumel, da mi je predsedstvo podelilo neomejeno pravico, da uradno delujem na podlagi te sodbe in občutka&nbsp;... Ne trdim, da sem nadzoroval dogodke, ampak odkrito priznam, da so dogodki nadzorovali mene."<ref>Lincolnovo pismo A. G. Hodgesu, 4. april 1864.</ref>{{efn|Konec marca 1864 se je Lincoln srečal s guvernerja Bramletta, Archibalda Dixoan in Alberat G. Hodgesa, da bi razpravljali o novačenju črnskih vojakov v zvezni državi Kentucky. V pismu z dne 4. aprila 1864 je Lincoln na Hodgesovo zahtevo povzel svoje stališče o suženjstvu.<ref>{{navedi splet |title=Lincoln Lore – Albert G. Hodges |url=https://apps.legislature.ky.gov/LegislativeMoments/moments08RS/49_web_leg_moments.htm |access-date=January 20, 2022 |website=Kentucky Legislature}}</ref>}} Lincolnov zmerni pristop je uspel prepričati obmejne države, da so ostale v Uniji, in vojne demokrate, da so podprli Unijo. Obmejne države, ki so vključevale Kentucky, Missouri, Maryland, Delaware in območja pod nadzorom Unije okoli New Orleansa, Norfolka, Virginia in drugod, niso bile zajete z Emancipacijsko proklamacijo. Prav tako ne Tennessee, ki je prišel pod nadzor Unije.<ref>{{navedi splet |title=Andrew Johnson and Emancipation in Tennessee – Andrew Johnson National Historic Site |url=https://www.nps.gov/anjo/learn/historyculture/johnson-and-tn-emancipation.htm |website=National Park Service}}</ref> Missouri in Maryland sta suženjstvo odpravila sama; Kentucky in Delaware nista.<ref>{{navedi splet |last=Harper |first=Douglas |year=2003 |title=Slavery in Delaware |url=http://www.slavenorth.com/delaware.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20071016062740/http://slavenorth.com/delaware.htm |archive-date=October 16, 2007 |access-date=October 16, 2007}}</ref> Kljub temu proklamacija ni uživala splošne podpore. Povzročila je veliko nemirov v takratnih zahodnih državah, kjer so rasistična čustva povzročila velik strah pred odpravo suženjstva. Obstajala je določena zaskrbljenost, da bi proklamacija privedla do odcepitve zahodnih držav in njena izdaja je spodbudila namestitev vojakov Unije v [[Illinois]]u v primeru upora.{{Sfn|Donald|1995|pp=417–419}} Ker je Emancipacijska proklamacija temeljila na predsednikovih vojnih pooblastilih, je veljala le na ozemlju, ki so ga v času izdaje zasedali konfederati. Vendar pa je proklamacija postala simbol naraščajoče zavezanosti Unije, da k definiciji svobode Unije doda emancipacijo.<ref>{{Cite magazine |last=McPherson |first=James |author-link=James M. McPherson |date=March 1990 |title=A War that Never Goes Away |url=https://www.americanheritage.com/war-never-goes-away |magazine=American Heritage Magazine |volume=41 |issue=2}}</ref> Emancipacijska proklamacija je močno zmanjšala upanje Konfederacije, da bi jo priznala ali kako drugače pomagala Velika Britanija ali Francija.{{sfn|Asante|Mazama|2004|p=82}} Do konca leta 1864 je Lincoln igral vodilno vlogo pri prepričevanju Predstavniškega doma, da glasuje za Trinajsti amandma, ki je določal konec suženjstva.{{sfn|Holzer|Gabbard|2007|pp=172–174}} == Rekonstrukcija == [[File:Freedmen richmond sewing women.jpg|thumb|Pod nadzorom Urada za osvobojence so severni učitelji potovali na jug, da bi zagotovili izobraževanje in usposabljanje za novo osvobojeno prebivalstvo.]] Vojna je opustošila jug in postavila resna vprašanja o tem, kako ga bo mogoče ponovno vključiti v Unijo. Vojna je uničila velik del bogastva juga, deloma zato, ker je bilo bogastvo, ki so ga predstavljali zasužnjeni ljudje (vsaj 1.000 dolarjev za zdravega odraslega pred vojno), izbrisano iz knjig.<ref>{{Cite magazine |last=Rhodes-Pitts |first=Sharifa |date=October 9, 2014 |title=The Worth of Black Men, From Slavery to Ferguson |url=https://www.nytimes.com/2014/10/12/magazine/the-worth-of-black-men-from-slavery-to-ferguson.html |access-date=December 25, 2023 |magazine=The New York Times Magazine |issn=0362-4331}}</ref> Vse nakopičene naložbe v konfederacijske obveznice so bile zaplenjene; večina bank in železnic je bankrotirala. Dohodek na osebo je padel na manj kot 40 odstotkov dohodka na severu in to je trajalo do 20. stoletja. Južni vpliv v zvezni vladi, prej precejšen, je bil močno zmanjšan do druge polovice 20. stoletja.<ref name="Economist2011" /> Obnova se je začela med vojno, z razglasitvijo emancipacije januarja 1863 in se nadaljevala do leta 1877.<ref>[[Hans L. Trefousse]], ''Historical Dictionary of Reconstruction'' (Greenwood, 1991) zajema vse glavne dogodke in voditelje.</ref> Obsegala je več kompleksnih metod za reševanje preostalih vprašanj po vojni, od katerih so bile najpomembnejše tri "Reconstruction Amendments" k ustavi: 13. amandma prepoved suženjstva (1865), 14. amandma zagotavljanje državljanstva nekdanjim sužnjem (1868) in 15. amandma prepoved odvzema volilnih pravic "zaradi rase, barve kože ali prejšnjega statusa suženjstva" (1870). Z vidika Unije so bili cilji obnove utrditi zmago z ponovno združitvijo Unije, zagotoviti "republikansko obliko vladavine" za nekdanje konfederacijske države in trajno odpraviti suženjstvo – ter preprečiti status polsuženjstva.<ref>Eric Foner's ''A Short History of Reconstruction'' (1990) je kratek pregled – skrajšana različica njegovega dela ''Reconstruction: America's Unfinished Revolution, 1863–1877'' (1988).</ref> Predsednik Johnson, ki je prevzel položaj aprila 1865, je imel blag pristop in je menil, da so bili glavni vojni cilji doseženi leta 1865, ko je vsaka nekdanja uporniška država zavrnila odcepitev in ratificirala Trinajsti amandma. Radical Republicans so zahtevali dokaz, da je konfederacijski nacionalizem mrtev in da so sužnji resnično svobodni. Preglasili so Johnsonove vete na zakonodajo o državljanskih pravicah in [[Predstavniški dom ameriškega kongresa|Predstavniški dom]] ga je obtožil, čeprav ga [[Senat Združenih držav Amerike|Senat]] ni obsodil. Leta 1868 in 1872 je republikanski kandidat Grant zmagal na predsedniških volitvah. Leta 1872 so "Liberalni republikanci" trdili, da so bili vojni cilji doseženi in da bi se morala obnova končati. Za predsedniškega kandidata leta 1872 so izbrali Horaceja Greeleyja, vendar so bili odločno poraženi. Leta 1874 so demokrati, predvsem južni, prevzeli nadzor nad kongresom in nasprotovali nadaljnji obnovi. Compromise of 1877 se je zaključil z nacionalnim soglasjem, razen s strani nekdanjih sužnjev, da se je vojna končno končala.<ref>[[C. Vann Woodward]], ''Reunion and Reaction: The Compromise of 1877 and the End of Reconstruction'' (2. izd. 1991).</ref> Z umikom zveznih čet pa so belci ponovno prevzeli nadzor nad vsakim južnim zakonodajnim telesom in začela se je doba Jima Crowa z odvzemom volilnih pravic in zakonsko segregacijo.<ref>{{navedi knjigo |last1=Williams |first1=Susan Millar |title=Upheaval in Charleston: Earthquake and Murder on the Eve of Jim Crow |url=https://archive.org/details/upheavalincharle0000will |last2=Hoffius |first2=Stephen G. |year=2011 |publisher=University of Georgia Press |isbn=978-0-8203-3715-9 |jstor=j.ctt46nc9q}}</ref> Vojna je imela dokazljiv vpliv na ameriško politiko. Mnogi veterani na obeh straneh so bili izvoljeni na politične položaje, vključno s petimi predsedniki ZDA: Ulysses Grant, [[Rutherford B. Hayes]], [[James A. Garfield]], [[Benjamin Harrison]] in [[William McKinley]].<ref>{{navedi splet |title=Presidents Who Were Civil War Veterans |url=https://www.essentialcivilwarcurriculum.com/presidents-who-were-civil-war-veterans.html |website=Essential Civil War Curriculum |accessdate=2025-06-10 |archive-date=2025-08-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250830153442/https://www.essentialcivilwarcurriculum.com/presidents-who-were-civil-war-veterans.html |url-status=dead }}</ref> == Spomin in historiografija == {{multiple image | align = right | total_width = 470 | image1 = Grand Army of the Republic by Swatjester.jpg | alt1 = | caption1 = Spomenik veteranski organizaciji Unije | image2 = Cherokee Confederates Reunion.gif | alt2 = | caption2 = Srečanje Cherokee konfederatov v [[New Orleans]]u leta 1903 | footer = }} Vojna je osrednji dogodek v ameriškem kolektivnem spominu. Obstaja nešteto kipov, spominskih obeležij, knjig in arhivskih zbirk. Spomin vključuje domačo fronto, vojaške zadeve, obravnavo vojakov, tako živih kot mrtvih, po vojni, upodobitve vojne v literaturi in umetnosti, ocene junakov in zlikovcev ter razmisleke o moralnih in političnih lekcijah vojne.<ref name="Joan Waugh and Gary W" /> Zadnja tema vključuje moralne ocene [[rasizem|rasizma]] in suženjstva, junaštvo v boju in za frontnimi črtami ter vprašanja demokracije in pravic manjšin, pa tudi pojem "Imperij svobode", ki vpliva na svet.<ref name="Blight2001" /> Zgodovinarji so več pozornosti posvetili vzrokom vojne kot sami vojni. Vojaška zgodovina se je v veliki meri razvijala zunaj akademskega okolja, kar je privedlo do razmnoževanja študij s strani ne-znanstvenikov, ki pa so kljub temu seznanjeni s primarnimi viri in pozorno spremljajo bitke in kampanje ter pišejo za širšo javnost.{{sfn|Woodworth|1996|p=208}}<ref>{{navedi knjigo |last=Cushman |first=Stephen |url={{google books |plainurl=y |id=95l6BAAAQBAJ |page=5}} |title=Belligerent Muse: Five Northern Writers and How They Shaped Our Understanding of the Civil War |publisher=University of North Carolina Press |year=2014 |isbn=978-1-4696-1878-4 |pages=5–6}}</ref> Praktično vsaka pomembna osebnost v vojni, tako na severu kot na jugu, je bila predmet resne biografske študije. Celo ime, uporabljeno za konflikt, je bilo sporno, saj je bilo zanj uporabljenih mnogo imen. Med vojno in takoj po njej so severni zgodovinarji pogosto uporabljali izraz, kot je "vojna upora". Pisci v uporniških državah so jo pogosto imenovali "vojna za južno neodvisnost". Nekateri južnjaki so jo opisali kot "vojno severne agresije".<ref><!-- Harvard Guide to American History-->{{cite Q|Q118746838 |pages=385–398}}</ref> === Izgubljena stvar === Spomin na vojno na belem jugu se je kristaliziral v mitu o "Izgubljeni stvari": da je bila konfederacijska stvar pravična in junaška. Mit je oblikoval regionalno identiteto in rasne odnose za generacije.<ref name="Foster1988" /> Alan T. Nolan ugotavlja, da je bila Izgubljena stvar izrecno racionalizacija, prikrivanje, da bi se upravičilo ime in slavo tistih v uporu. Nekatere trditve se vrtijo okoli nepomembnosti suženjstva kot vzroka; nekatere pritožbe poudarjajo kulturne razlike med severom in jugom; vojaški konflikt s strani konfederacijskih akterjev je idealiziran; v vsakem primeru naj bi bila odcepitev zakonita.{{sfn|Nolan|2000|pp=14–19}} Nolan trdi, da je sprejetje perspektive Izgubljene stvari olajšalo ponovno združitev severa in juga, hkrati pa opravičilo "virulentni rasizem" 19. stoletja, žrtvujoč napredek črnih Američanov za ponovno združitev belcev. Prav tako meni, da je Izgubljena stvar "karikatura resnice. Ta karikatura popolnoma napačno predstavlja in izkrivlja dejstva zadeve" v vsakem primeru.{{sfn|Nolan|2000|pp=28–29}} Mit o Izgubljeni stvari sta formalizirala Charles A. Beard in Mary R. Beard, katerih ''The Rise of American Civilization'' (1927) je sprožil "Beardovo historiografijo". Bearda sta zmanjšala pomen suženjstva, abolicionizma in moralnih vprašanj. Čeprav sta to interpretacijo Bearda opustila v 40. letih 20. stoletja in zgodovinarji na splošno do 50. let 20. stoletja, Beardove teme še vedno odmevajo med pisci Izgubljene stvari.</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Hofstadter |first=Richard |url={{google books |plainurl=y |id=iLdMzbv2IDQC |page=459}} |title=Progressive Historians |publisher=Knopf Doubleday |year=2012 |isbn=978-0-307-80960-5 |page=304 |orig-year=1968}}</ref> '''Združene hčere Konfederacije''' Združene hčere Konfederacije (UDC) je južnjaška dediščinska organizacija, ki jo je leta 1894 v Nashvillu v Tennesseeju ustanovila skupina žensk, katerih navedeno poslanstvo je bilo počastiti veterane Konfederacije in ohraniti njihov spomin. Organizacija je hitro rasla v vplivu v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju in je na koncu igrala ključno vlogo pri oblikovanju kolektivnega spomina na ameriško državljansko vojno. UDC se je osredotočala na postavljanje spomenikov Konfederacije, financiranje izobraževanja potomcev Konfederacije in promocijo zgodovine Konfederacije prek učbenikov in javnih slovesnosti. Skupina je poudarjala pogum vojakov Konfederacije in pravičnost južnjaške stvari, pogosto izpuščala ali zmanjševala osrednjo vlogo suženjstva v konfliktu. UDC je postala glavni zagovornik ideologije Izgubljena stvar, pripovedi, ki je Konfederacijo romantizirala kot plemenito, z državnimi pravicami vodeno prizadevanje, namesto kot upor za ohranitev suženjstva. Prek govorov, publikacij in vpliva na učne načrte je UDC delala na preoblikovanju Konfederacije v sočutno luč, pri čemer je državljansko vojno prikazovala kot boj proti severni agresiji. To prizadevanje je prispevalo k širokemu širjenju simbolov Konfederacije in očiščeni predstavitvi južnjaške zgodovine v javnih prostorih in šolah. Kritiki trdijo, da so dejavnosti UDC ohranjale rasistične ideologije s spodbujanjem nostalgije po predvojnem Jugu in zmanjševanjem grozot suženjstva. V zadnjih letih sta vloga UDC in mit o Izgubljeni stvari pod drobnogledom sredi razprav o spomenikih Konfederacije in sistemskem rasizmu v Združenih državah. Mnogi spomeniki in zgodovinske oznake, ki jih je sponzorirala UDC, so bili ponovno ocenjeni in odstranjeni, kar je sprožilo tekoče razprave o spominu, dediščini in pravičnosti. === Ohranjanje bojišč === [[File:Civil War centennial issues.jpg|thumb|Od leta 1961 je Pošta Združenih držav Amerike izdala spominske znamke za pet znanih bitk, vsaka je bila izdana ob 100. obletnici zadevne bitke.]] Prva prizadevanja za ohranjanje in spominjanje bojišč državljanske vojne so se začela med vojno, z ustanovitvijo nacionalnih pokopališč v Gettysburgu, Mill Springsu in Chattanoogi. Vojaki so začeli postavljati oznake na bojiščih, začenši s prvo bitko pri Bull Runu leta 1861. Najstarejši ohranjeni spomenik je Spomenik Hazenovi brigadi blizu Murfreesboro v Centralnem Tennesseeju, ki so ga poleti 1863 zgradili vojaki v brigadi polkovnika Unije William B. Hazena, da bi označili mesto, kjer so pokopali svoje mrtve, po bitki pri Stones Riverju.<ref>{{navedi novice |last=West |first=Mike |date=April 27, 2007 |title=Hazen's Monument a rare, historic treasure |url=https://www.murfreesboropost.com/community/hazen-s-monument-a-rare-historic-treasure/article_0498c498-c95b-5569-8d8a-ce0830be17d7.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20181118185935/https://www.murfreesboropost.com/community/hazen-s-monument-a-rare-historic-treasure/article_0498c498-c95b-5569-8d8a-ce0830be17d7.html |archive-date=November 18, 2018 |access-date=May 30, 2018 |work=Murfreesboro Post}}</ref> V devetdesetih letih 19. stoletja je vlada ustanovila pet parkov bojnih polj državljanske vojne pod jurisdikcijo vojnega ministrstva, začenši z ustanovitvijo Nacionalnega vojaškega parka Chickamauga in Chattanooga v Fort Oglethorpe, Georgia in Nacionalnega bojišča Antietam v Sharpsburgu v Marylandu leta 1890. Nacionalni vojaški park Shiloh je bil ustanovljen leta 1894 v Shiloh, okrožje Hardin, Tennessee, sledil mu je Nacionalni vojaški park Gettysburg leta 1895 in Nacionalni vojaški park Vicksburg leta 1899. Leta 1933 je bilo teh pet parkov in drugih nacionalnih spomenikov prenesenih na Službo narodnih parkov.<ref>Timothy B. Smith, "Zlata doba ohranjanja bojnih polj" (2008; The University of Tennessee Press).</ref> Med sodobnimi prizadevanji za ohranitev območij državljanske vojne je bil American Battlefield Trust, z več kot 130 bojišč v 24 državah.<ref>Bob Zeller, "Fighting the Second Civil War: A History of Battlefield Preservation and the Emergence of the Civil War Trust", (2017: Knox Press)</ref><ref>{{navedi splet |title=Saved Land |url=https://www.battlefields.org/preserve/saved-land |archive-url=https://web.archive.org/web/20190812162007/https://www.battlefields.org/preserve/saved-land |archive-date=August 12, 2019 |access-date=May 30, 2018 |publisher=American Battlefield Trust}}</ref> Pet glavnih parkov bojišč, ki jih upravlja Služba narodnih parkov, je leta 2018 skupaj obiskalo 3 milijone obiskovalcev, kar je 70 % manj kot 10 milijonov leta 1970.10&nbsp;million in 1970.<ref>{{navedi novice |last=McWhirter |first=Cameron |date=May 25, 2019 |title=Civil War Battlefields Lose Ground as Tourist Draws |url=https://www.wsj.com/articles/civil-war-battlefields-lose-ground-as-tourist-draws-11558776600?mod=searchresults&page=1&pos=2 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191010233320/https://www.wsj.com/articles/civil-war-battlefields-lose-ground-as-tourist-draws-11558776600?mod=searchresults&page=1&pos=2 |archive-date=October 10, 2019 |work=The Wall Street Journal}}</ref> === Spomin na ameriško državljansko vojno === {{multiple image | align = right | total_width = 230 | direction = vertical | image1 = Grand Army of the Republic issue 1948 3c.JPG | alt1 = | caption1 = Velika armada republike (Unija) | image2 = United Confederate Veterans 1951 3c.JPG | alt2 = | caption2 = Združeni veterani Konfederacije | caption_align = center | footer = }} Državljanska vojna je bila obeležena na več načinov, od uprizarjanja bitk, postavitve kipov in spominskih dvoran, filmov ter izdajanja znamk in kovancev s tematiko državljanske vojne, kar je vse pripomoglo k oblikovanju javnega spomina. Te spominske slovesnosti so se v večjem številu odvijale ob 100. in 150. obletnici vojne.<ref name="Gallagher2008" /> Pogled v vojno v [[Hollywood|Hollywoodu]] je še posebej vplival na oblikovanje javnega spomina, kot na primer v filmskih klasikah, kot so ''Rojstvo naroda'' (1915), ''[[V vrtincu (film)|V vrtincu]]'' (1939) in ''[[Lincoln (film)|Lincoln]]'' (2012). Televizijska serija Kena Burnsa z naslovom *The Civil War* (1990) je bila dobro sprejeta, čeprav je bila kritizirana zaradi zgodovinske netočnosti.<ref>{{Cite magazine |last=Merritt |first=Keri Leigh |title=Why We Need a New Civil War Documentary |url=https://www.smithsonianmag.com/history/why-we-need-new-civil-war-documentary-180971996/ |access-date=May 4, 2020 |magazine=Smithsonian Magazine}}</ref> === Tehnološki pomen === Tehnološke inovacije med vojno so imele velik vpliv na znanost 19. stoletja. Vojna je bila zgodnji primer "industrijske vojne", v kateri se tehnološka moč uporablja za doseganje vojaške premoči.<ref>{{navedi knjigo |last1=Bailey |first1=Thomas |title=The American Pageant |url=https://archive.org/details/americanpageanth0000thom |last2=Kennedy |first2=David |year=1987 |page=434}}{{full citation needed|date=August 2024 |reason=Several volumes, several editions, none with this date.}}</ref> Novi izumi, kot sta [[železnica|vlak]] in [[telegraf]], so dostavljali vojake, zaloge in sporočila v času, ko so bili konji najhitrejše prevozno sredstvo.<ref>{{Cite journal |last=Dome |first=Steam |year=1974 |title=A Civil War Iron Clad Car |journal=Railroad History |publisher=The Railway & Locomotive Historical Society |volume=130 |issue=Spring 1974 |pages=51–53}}</ref><ref>William Rattle Plum, ''The Military Telegraph During the Civil War in the United States'', Christopher H. Sterling (ed.) (New York: Arno Press, 1974) vol. 1 p. 63.</ref> V tej vojni je bilo prvič uporabljeno tudi zračno vojskovanje v obliki izvidniških [[Nadzorni balon|baloni]].<ref>{{navedi knjigo |last=Buckley |first=John |url={{google books |plainurl=y |id=YSSPAgAAQBAJ |page=6}} |title=Air Power in the Age of Total War |publisher=Routledge |year=2006 |isbn=978-1-135-36275-1 |pages=6, 24}}</ref> V tej vojni je prišlo do prvega spopada, v katerega so bile vpletene parne [[oklepnica|ladij oklepnic]] v zgodovini pomorskega vojskovanja.<ref>Sondhaus, ''Pomorski boj 1815–1914'' str. 77.</ref> [[Repetirna puška|Repetirno strelno orožje]], kot so puška Henry, puška Spencer, revolverska puška Colt, karabinka Triplett & Scott in druga, so se prvič pojavila med državljansko vojno; bila so revolucionaren izum, ki je kmalu nadomestil strelno orožje s polnjenjem iz cevi in enostrelno strelno orožje. Vojna je bila priča prvim pojavom hitrostrelnega orožja in mitraljezov, kot sta Agar top in [[Gatlingov top|Gatling top]].{{sfn|Keegan|2009|p=75}} == V delih kulture in umetnosti == [[File:The Peacemakers 1868.jpg|thumb|''[[Mirovniki]]'' [[George Peter Alexander Healy|Georgea Petra Alexandra Healyja]] prikazujejo, od leve proti desni, Shermana, Granta, Lincolna in [[David Dixon Porter|Porterja]], ki marca 1865 na parniku ''[[River Queen (parnik)|River Queen]]'' razpravljajo o načrtih za zadnje tedne državljanske vojne. Trenutno visi v jedilnici [[Ovalna pisarna|Ovalne pisarne]].|alt=Slika štirih moških, ki se posvetujejo v ladijski kabini, z naslovom "Mirovniki".]] Državljanska vojna je eden najbolj preučevanih dogodkov v ameriški zgodovini, zbirka kulturnih del okoli nje pa je ogromna.<ref>{{navedi knjigo |last=Hutchison |first=Coleman |url={{google books |plainurl=y |id=ovYTCwAAQBAJ |page=278}} |title=A History of American Civil War Literature |publisher=Cambridge University Press |year=2015 |isbn=978-1-316-43241-9}}</ref> Ta razdelek podaja skrajšan pregled najpomembnejših del. === Literatura === * ''Ko so lilije nazadnje cvetele na dvorišču'' in ''O kapitan! Moj kapitan!'' (1865) Walt Whitman in Abraham Lincoln, slavni pesniški hvalospevi Lincolnu * ''Bitke in vidiki vojne'' (1866), poezija [[Herman Melville|Hermana Melvilla]] * ''Vzpon in padec konfederacijske vlad]'' (1881) [[Jefferson Davis|Jeffersona Davisa]] * ''Zasebna zgodovina neuspešne kampanje'' (1885) [[Mark Twain|Marka Twaina]] * ''Texarjevo maščevanje ali Sever proti Jugu'' (1887) [[Jules Verne|Julesa Verna]] * ''Dogodek na mostu Owl Creek'' (1890) Ambrose Bierce * ''Rdeča značka poguma'' (1895) Stephen Crane * ''Izziv Sirijusu'' (1917) Sheila Kaye-Smith * ''V vrtincu'' (1936) Margaret Mitchell * ''Sever in Jug (trilogija)]'' (1982) John Jakes * ''Pohod (roman)'' (2005) E. L. Doctorow, izmišljen prikaz Shermanovega pohoda na morje === Film === {{colbegin|colwidth=25em}} * ''Rojstvo naroda (film)'' (1915, ZDA) * ''General (film)'' (1926, ZDA) * ''Operater 13 (film)'' (1934, ZDA) * ''[[V vrtincu (film)|V vrtincu]]'' (1939, ZDA) * ''Rdeča značka poguma (film)'' (1951, ZDA) * ''Konjeniki (film)'' (1959, ZDA) * ''Shenandoah (film)'' (1965, ZDA) * ''Dobri, grdi, zli (film)'' (1966, Italija-Španija-ZRN) * ''Zapeljani (film)'' (1971, ZDA) * ''Odpadnik Josey Wales (film)'' (1976, ZDA) * ''Sever in Jug'' (miniserija; 1985–1994, ZDA) * ''Slava (film)'' (1989, ZDA) * ''Državljanska vojna (miniserija)'' (1990, ZDA) * ''Gettysburg (film)'' (1993, ZDA) * ''Zadnji odpadnik (film)'' (1993, ZDA) * ''Hladna gora (film)'' (2003, ZDA) * ''Bogovi in generali (film)'' (2003, ZDA) * ''Lincoln (film)'' (2012, ZDA) * ''Svobodna država Jones (film)'' (2016, ZDA) {{colend}} === Glasba === {{colbegin|colwidth=28em}} * "Dixie (pesem)" * "Bojni krik svobode" * "Bojna himna republike" * "Zastava Bonnie Blue" * "Telo Johna Browna" * "Ko se Johnny vrne domov" * "Pohod skozi Georgio" * "Noč, ko so podirali stari Dixie" * "O kapitan! Moj kapitan!", pesem Walta Whitmana, uglasbena s strani Kurta Weilla * "Ko so lila nazadnje cvetele na dvorišču", pesem Walta Whitmana, uglasbena s strani [[Paul Hindemith|Paula Hindemitha]], Rogerja Sessionsa, Jennifer Higdon in [[Charles Villiers Stanford]]a {{colend}} == Reference == {{sklici|24em|refs= <ref name="Presidency.ucsb.edu">{{navedi splet |title=Abraham Lincoln: Proclamation 83 – Increasing the Size of the Army and Navy |url=http://www.presidency.ucsb.edu/ws/index.php?pid=70123 |access-date=November 3, 2011 |publisher=Presidency.ucsb.edu |archive-date=2012-05-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120515155504/http://www.presidency.ucsb.edu/ws/index.php?pid=70123 |url-status=dead }}</ref> <ref name="Nofi2001">{{navedi splet |last=Nofi |first=Al |author-link=Albert Nofi |date=June 13, 2001 |title=Statistics on the War's Costs |url=http://www.cwc.lsu.edu/other/stats/warcost.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20070711050249/http://www.cwc.lsu.edu/other/stats/warcost.htm |archive-date=July 11, 2007 |access-date=October 14, 2007 |publisher=Louisiana State University}}</ref> <ref name="Fehrenbacher2004">{{Cite journal |last=Fehrenbacher |first=Don |year=2004 |title=Lincoln's Wartime Leadership: The First Hundred Days |url=http://quod.lib.umich.edu/cgi/t/text/text-idx?c=jala;view=text;rgn=main;idno=2629860.0009.103 |journal=Journal of the Abraham Lincoln Association |publisher=University of Illinois |volume=9 |issue=1 |access-date=October 16, 2007}}</ref> <ref name="Blight2001">[[David W. Blight]] (2001) ''Race and Reunion: The Civil War in American Memory''.</ref> <ref name="Oates">[[Stephen B. Oates]], ''The Approaching Fury: Voices of the Storm 1820–1861'', p.&nbsp;125.</ref> <ref name="Manufactures1860">{{navedi splet |title=Manufactures of the United States in 1860; Compiled from the original returns of the Eight Census |url=http://www2.census.gov/prod2/decennial/documents/1860c-01.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20170817153653/https://www2.census.gov/prod2/decennial/documents/1860c-01.pdf |archive-date=August 17, 2017}}</ref> <ref name="Carter2006">Carter, Susan B. (ed.). ''The Historical Statistics of the United States: Millennial Edition'' (5 vols), 2006.</ref> <ref name="Snell2011">Snell, Mark A. (2011), ''West Virginia and the Civil War'', History Press, Charleston, SC, p. 28.</ref> <ref name="Boritt">[[Gabor S. Boritt]] (ed.). ''Why the Confederacy Lost''.</ref> <ref name="Foster1988">Gaines M. Foster (1988), ''Ghosts of the Confederacy: Defeat, the Lost Cause and the Emergence of the New South, 1865–1913''.</ref> <!--ref name="confederate36">Mark A. Weitz (2005), ''More Damning than Slaughter: Desertion in the Confederate Army''.</ref--> <ref name="Joan Waugh and Gary W">[[Joan Waugh]] and [[Gary W. Gallagher]], eds. (2009), ''Wars within a War: Controversy and Conflict over the American Civil War'' (University of North Carolina Press).</ref> <ref name="Curry1964">Curry, Richard Orr (1964), ''A House Divided: A Study of the Statehood Politics and the Copperhead Movement in West Virginia'', University of Pittsburgh Press, map on p. 49.</ref> <!--<ref name="counterpoint">C. Vann Woodward (1971), ''American Counterpoint: Slavery and Racism in the North-South Dialogue'', p. 281.</ref>--> <!--ref name="desertion">Ella Lonn, ''Desertion During the Civil War'' (1928), pp.&nbsp;205–06.</ref--> <ref name="Fantina2006">Robert Fantina, ''Desertion and the American Soldier, 1776–2006'' (2006), p.&nbsp;74.</ref> <ref name="Economist2011">{{navedi novice |date=March 31, 2011 |title=Finally Passing |url=http://www.economist.com/node/18486035?story_id=18486035 |url-access=registration |archive-url=https://web.archive.org/web/20110420045142/http://www.economist.com/node/18486035?story_id=18486035 |archive-date=April 20, 2011 |newspaper=[[The Economist]] |pages=23–25}}</ref> <ref name="Gallagher2008">Gary Gallagher, ''Causes Won, Lost, and Forgotten: How Hollywood and Popular Art Shape What We Know about the Civil War'' (Univ of North Carolina Press, 2008).</ref> <ref name="Lincoln1861">Abraham Lincoln, First Inaugural Address, Monday, March 4, 1861.</ref> <ref name="Murdock1971">Eugene Murdock, ''One Million Men: the Civil War draft in the North'' (1971).</ref> <ref name="NationalGeographic2003">{{navedi splet |last=Yancey Hall |date=July 1, 2003 |title=U.S. Civil War Prison Camps Claimed Thousands |url=http://news.nationalgeographic.com/news/2003/07/0701_030701_civilwarprisons.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20030707041320/http://news.nationalgeographic.com/news/2003/07/0701_030701_civilwarprisons.html |archive-date=July 7, 2003 |website=National Geographic News}}</ref> <ref name="Nevins1959 pp. 119–129">Nevins, ''The War for the Union'' (1959), 1:119–129.</ref> <ref name="Nevins1959 pp. 129–136">Nevins, ''The War for the Union'' (1959), 1:129–136.</ref> <ref name="Nevins1959 pp. 263–264">[[Allan Nevins]], ''War for the Union 1862–1863'', pp. 263–264.</ref> <ref name="Hacker2011">{{navedi novice |last=Hacker |first=J. David |date=September 20, 2011 |title=Recounting the Dead |url=http://opinionator.blogs.nytimes.com/2011/09/20/recounting-the-dead/ |url-access=subscription |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110925090025/http://opinionator.blogs.nytimes.com/2011/09/20/recounting-the-dead/ |archive-date=September 25, 2011 |access-date=September 22, 2011 |work=The New York Times |agency=[[Associated Press]]}}</ref> <ref name="Fox2008">Richard Wightman Fox (2008). "[https://web.archive.org/web/20110716083839/http://www.slate.com/toolbar.aspx?action=read&id=2180856 National Life After Death]". ''[[Slate.com|Slate]]''.</ref> <ref name="Catton">[[Bruce Catton]], ''Terrible Swift Sword'', pp. 263–296.</ref> <ref name="Buchanan1860">{{navedi splet |last=Buchanan |first=James |date=December 3, 1860 |title=Fourth Annual Message |url=http://www.presidency.ucsb.edu/ws/index.php?pid=29501 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20081220011320/http://www.presidency.ucsb.edu/ws/index.php?pid=29501 |archive-date=December 20, 2008 |access-date=November 28, 2012 |via=The American Presidency Project}}</ref> <ref name="PresidencyProject1865a">{{navedi splet |last=Lincoln |first=Abraham |date=April 11, 1865 |others=Online by Gerhard Peters and John T. Woolley |title=Proclamation 128—Claiming Equality of Rights with All Maritime Nations |url=https://www.presidency.ucsb.edu/node/202896 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221116151716/https://www.presidency.ucsb.edu/documents/proclamation-128-claiming-equality-rights-with-all-maritime-nations |archive-date=November 16, 2022 |access-date=July 25, 2022 |website=The American Presidency Project |publisher=University of California, Santa Barbara}} The proclamation did not use the term "belligerent rights".</ref> <ref name="PresidencyProject1865b">{{navedi splet |last=Johnson |first=Andrew |date=May 10, 1865 |others=Online by Gerhard Peters and John T. Woolley |title=Proclamation 132—Ordering the Arrest of Insurgent Cruisers |url=https://www.presidency.ucsb.edu/node/203414 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221116151715/https://www.presidency.ucsb.edu/documents/proclamation-132-ordering-the-arrest-insurgent-cruisers |archive-date=November 16, 2022 |access-date=July 25, 2022 |website=The American Presidency Project |publisher=University of California, Santa Barbara}} The proclamation did not use the term "belligerent rights".</ref> <!-- The following references appeared in the reflist but were not used in the prior text. Please return them to the reflist once they have been correctly cited in the main article. <ref name="United States Volunteers – Indian Troops">{{navedi splet |date=January 28, 2008 |title=United States Volunteers – Indian Troops |url=http://www.civilwararchive.com/Unreghst/unindtr.htm |access-date=August 10, 2008 |website=civilwararchive.com}}</ref> <ref name="Forrest McDonald 2002">Forrest McDonald (2002) ''States' Rights and the Union: Imperium in Imperio, 1776–1876''.</ref> <ref name="Lincoln's Call for Troops">{{navedi splet |title=Lincoln's Call for Troops |url=http://www.civilwarhome.com/lincolntroops.htm}}</ref> <ref name="Lincoln's Call to Arms">{{navedi splet |last=Bornstein |first=David |date=April 14, 2011 |title=Lincoln's Call to Arms |url=http://opinionator.blogs.nytimes.com/2011/04/14/lincoln-declares-war/ |access-date=August 11, 2011 |website=[[The New York Times]]}}</ref> <ref name="progressive">Kenneth M. Stampp, ''The Imperiled Union: Essays on the Background of the Civil War'' (1981), p. 198; Richard Hofstadter, ''The Progressive Historians: Turner, Beard, Parrington'' (1969).</ref> <ref name="republican18">"Republican Platform of 1860", in Kirk H. Porter, and Donald Bruce Johnson, eds. ''National Party Platforms, 1840–1956'', (University of Illinois Press, 1956). p. 32.</ref> <ref name="sectionalism">Charles S. Sydnor, ''The Development of Southern Sectionalism 1819–1848'' (1948).</ref> <ref name="sectionalism17">Robert Royal Russel, ''Economic Aspects of Southern Sectionalism, 1840–1861'' (1973).</ref> <ref name="southern">Bertram Wyatt-Brown, ''The Shaping of Southern Culture: Honor, Grace, and War, 1760s–1880s'' (2000).</ref> <ref name="taussig">Frank Taussig, ''The Tariff History of the United States'' (1931), pp.&nbsp;115–61</ref> <ref name="nationalism">[[Avery Craven]], ''The Growth of Southern Nationalism, 1848–1861'' (1953).</ref> <ref name="nationalism19">Susan-Mary Grant, ''North over South: Northern Nationalism and American Identity in the Antebellum Era'' (2000); Melinda Lawson, ''Patriot Fires: Forging a New American Nationalism in the Civil War North'' (2005).</ref> <ref name="infantry">Mark Johnson, ''That Body of Brave Men: the U.S. regular infantry and the Civil War in the West'' (2003), p. 575.</ref> <ref name="proclamation">[[Frank J. Williams]], "'Doing Less' and 'Doing More': The President and the Proclamation – Legally, Militarily and Politically", in [[Harold Holzer]], [[Edna Greene Medford]], and Frank J. Williams, ''The Emancipation Proclamation: Three Views'' (2006), pp. 74–75.</ref> <ref name="teachinghistory">Hamner, Christopher. "[http://teachinghistory.org/history-content/ask-a-historian/24413 Great Expectations for the Civil War]." [http://www.teachinghistory.org/ Teachinghistory.org]. Retrieved July 11, 2011.</ref> <ref name="abolitionists">David Brion Davis, ''Inhuman Bondage'' (2006). p.&nbsp;197, 409; Stanley Harrold, ''The Abolitionists and the South, 1831–1861'' (1995) p. 62; Jane H. and William H. Pease, "Confrontation and Abolition in the 1850s" ''Journal of American History'' (1972) 58(4): 923–37.</ref> <ref name="civil-war">[http://www.civil-war.net/pages/1860_census.html 1860 Census Results], The Civil War Home Page.</ref> <ref name="abraham">Abraham Lincoln, Speech at New Haven, Conn., March 6, 1860.</ref> <ref name="butterfield">Fox Butterfield; ''All God's Children'', p. 17.</ref> <ref name="trager">''The People's Chronology'', 1994 by James Trager.</ref> <ref name="secessionists">William W. Freehling, ''The Road to Disunion: Secessionists Triumphant, 1854–1861'', pp. 9–24.</ref> <ref name="Freehling">William W. Freehling, ''The Road to Disunion: Secessionists Triumphant, 1854–1861'', pp. 269–462, p. 274. (The quote about slave states "encircled by fire" is from the ''New Orleans Delta'', May 13, 1860.)</ref> <ref name="representatives">Most of her slave owners are "decent, honorable people, themselves victims" of that institution. Much of her description was based on personal observation, and the descriptions of Southerners; she herself calls them and Legree representatives of different types of masters.;Gerson, ''Harriet Beecher Stowe'', p. 68; Stowe, ''Key to Uncle Tom's Cabin'' (1953), p. 39.</ref> <ref name="american">Quoted in [[Eric Foner]], ''The Fiery Trial: Abraham Lincoln and American Slavery'' (2010), p. 100.</ref> <ref name="Voices from the Gathering Storm: The Coming of the American Civil War">{{navedi knjigo |last=Linden |first=Glenn M. |url={{google books |plainurl=y |id=F20ZsA5ZeeEC |page=184}} |title=Voices from the Gathering Storm: The Coming of the American Civil War |publisher=Rowman & Littlefield |year=2001 |isbn=978-0-8420-2999-5 |location=United States |page=236 |quote=Prevent, as far as possible, any of our friends from demoralizing themselves, and our cause, by entertaining propositions for compromise of any sort, on slavery extension. There is no possible compromise upon it, but which puts us under again, and leaves all our work to do over again. Whether it be a Mo. Line, or Eli Thayer's Pop. Sov. It is all the same. Let either be done, & immediately filibustering and extending slavery recommences. On that point hold firm, as with a chain of steel. – Abraham Lincoln to Elihu B. Washburne, December 13, 1860}}</ref> <ref name="AvalonProject">Winkler, E. [http://avalon.law.yale.edu/19th_century/csa_texsec.asp "A Declaration of the Causes which Impel the State of Texas to Secede from the Federal Union"]. ''Journal of the Secession Convention of Texas''. Retrieved October 16, 2007.</ref> <ref name="william">William C. Davis, ''Look Away'', pp. 130–40.</ref> <ref name="townsend">John Townsend, The Doom of Slavery in the Union, its Safety out of it, October 29, 1860.</ref> <ref name="secessionist">Lipset looked at the secessionist vote in each Southern state in 1860–61. In each state he divided the counties into high, medium or low proportion of slaves. He found that in the 181 high-slavery counties, the vote was 72% for secession. In the 205 low-slavery counties. the vote was only 37% for secession. (And in the 153 middle counties, the vote for secession was in the middle at 60%). Seymour Martin Lipset, ''Political Man: The Social Bases of Politics'' (Doubleday, 1960), p. 349.</ref> <ref name="schlesinger">Schlesinger ''Age of Jackson'', p. 190.</ref> <ref name="sandford">Roger B. Taney: Dred Scott v. Sandford (1857).</ref> <ref name="reconstruction">James G. Randall and David Donald, '' Civil War and Reconstruction'' (1961), p. 68.</ref> <ref name="republican">Eric Foner. ''Free Soil, Free Labor, Free Men: The Ideology of the Republican Party Before the Civil War'' (1970), p. 9.</ref> <ref name="randall">Randall and Donald, p. 67.</ref> <ref name="Texas12">A Declaration of the Causes which Impel the State of Texas to Secede from the Federal Union, February 2, 1861 – [http://www2.tsl.state.tx.us/ref/abouttx/secession/2feb1861.html A declaration of the causes which impel the State of Texas to secede from the Federal Union.]</ref> <ref name="photography">Kathleen Collins, "The Scourged Back", History of Photography 9 (January 1985): 43–45.</ref> <ref name="secession">Maury Klein, ''Days of Defiance: Sumter, Secession, and the Coming of the Civil War'' (1999).</ref> <ref name="profession">Allan Peskin, ''Winfield Scott and the profession of arms'' (2003), pp. 249–52.</ref> <ref name="international">Dean B. Mahin, ''One war at a time: the international dimensions of the American Civil War''(2000) ch 6</ref> <ref name="MissFacts">{{navedi splet |year=1998 |title=Civil War in Missouri Facts |url=http://home.usmo.com/~momollus/MOFACTS.HTM |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20071016074650/http://home.usmo.com/~momollus/MOFACTS.HTM |archive-date=October 16, 2007 |access-date=October 16, 2007}}</ref> --> }} === Bibliografija=== {{Main|Bibliography of the American Civil War|Bibliography of early American naval history#American Civil War|label2=Bibliography of American Civil War naval history}} ==== Navedeni viri ==== {{refbegin|30em}} * {{navedi knjigo |last=Anderson |first=Bern |url={{google books |plainurl=y |id=41-3swEACAAJ}} |title=By Sea and By River: The naval history of the Civil War |publisher=Hachette |year=1989 |isbn=978-0-306-80367-3}} * {{navedi knjigo |last1=Asante |first1=Molefi Kete |url={{google books |plainurl=y |id=RcBkDlJ7qjwC |page=82}} |title=Encyclopedia of Black Studies |last2=Mazama |first2=Ama |publisher=SAGE |year=2004 |isbn=978-0-7619-2762-4 |location=Thousand Oaks, CA}} * {{Cite magazine |last=Baker |first=Kevin |date=February–March 2003 |title=Violent City |url=http://americanheritage.com/articles/magazine/ah/2003/1/2003_1_17.shtml |archive-url=https://web.archive.org/web/20101019000238/http://americanheritage.com/articles/magazine/ah/2003/1/2003_1_17.shtml |archive-date=October 19, 2010 |access-date=July 29, 2010 |magazine=American Heritage Magazine |volume=54 |issue=1}} * {{Cite journal |last=Blair |first=William A. |year=2015 |title=Finding the Ending of America's Civil War |journal=The American Historical Review |publisher=Oxford University Press |volume=120 |issue=5 |pages=1753–1766 |doi=10.1093/ahr/120.5.1753 |issn=0002-8762 |jstor=43697075}} * {{navedi knjigo |last=Bradley |first=Mark L. |url=https://history.army.mil/html/books/075/75-17/cmhPub_75-17.pdf |title=The Civil War Ends |year=2015 |publisher=US Army, Center of Military History |access-date=May 26, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220526083556/https://history.army.mil/html/books/075/75-17/cmhPub_75-17.pdf |archive-date=May 26, 2022 |url-status=dead}} * {{navedi knjigo |last=Canney |first=Donald L. |url={{google books |plainurl=y |id=o_fB_SD5QhIC}} |title=Lincoln's Navy: The Ships, Men and Organization, 1861–65 |publisher=Naval Institute Press |year=1998 |isbn=978-1-55750-519-4 |location=Annapolis, MD}} * {{navedi knjigo |last1=Chambers |first1=John W. |url={{google books |plainurl=y |id=_Rzy_yNMKbcC}} |title=The Oxford Companion to American Military History |last2=Anderson |first2=Fred |publisher=Oxford University Press |year=1999 |isbn=978-0-19-507198-6}} * {{navedi knjigo |last=Catton |first=Bruce |author-link=Bruce Catton |title=The Centennial History of the Civil War |volume=3: Never Call Retreat |year=1965 |publisher=Doubleday |location=Garden City, NY}} * {{navedi knjigo |last=Coulter |first=E. Merton |url={{google books |plainurl=y |id=Z2_ZM0dWVrsC |page=308}} |title=The Confederate States of America, 1861–1865: A History of the South |publisher=Louisiana State University Press |year=1950 |isbn=978-0-8071-0007-3}} * {{navedi knjigo |last=Davis |first=Jefferson |author-link=Jefferson Davis |title=The Rise And Fall Of The Confederate Government |date=1881 |publisher=D. Appleton & Co. |volume=II |location=New York |oclc=1249017603}} * {{navedi knjigo |last=Dinçaslan |first=M. Bahadırhan |title=Amerikan İç Savaşı El Kitabı |publisher=Altınordu Yayınları Press |year=2022 |isbn=978-6-257-61066-7 |location=Ankara |language=tr |trans-title=American Civil War Handbook}} * {{navedi knjigo |last=Donald |first=David Herbert |author-link=David Herbert Donald |title=Lincoln |url=https://archive.org/details/lincolndona00dona |publisher=Simon & Schuster |year=1995 |isbn=978-0-684-80846-8 |location=New York}} * {{navedi knjigo |last=Doyle |first=Don H. |title=The Cause of All Nations: An International History of the American Civil War |url=https://archive.org/details/causeofallnation0000doyl |year=2015 |publisher=Basic |location=New York}} * {{navedi knjigo |last=Draper |first=John William |author-link=John William Draper |url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.278844 |title=History of the American Civil War |year=1870 |publisher=Harper & Brothers |volume=3 |location=New York |oclc=830251756 |access-date=July 28, 2022}} * {{navedi knjigo |last=Dunkerly |first=Robert M. |title=To the Bitter End: Appomattox, Bennett Place and the Surrenders of the Confederacy |url=https://archive.org/details/tobitterendappom0000dunk |publisher=Savas Beatie |year=2015 |isbn=978-1-61121-252-5 |location=El Dorado Hills, CA}} * {{navedi knjigo |last=Dyer |first=Frederick H. |author-link=Frederick H. Dyer |url=https://archive.org/details/08697590.3359.emory.edu |title=A compendium of the War of the Rebellion |year=1908 |publisher=Dyer |location=Des Moines, IA |oclc=8697590}} * {{navedi knjigo |last=Foner |first=Eric |author-link=Eric Foner |url={{google books |plainurl=y |id=rQSYk-LWTxcC}} |title=Politics and Ideology in the Age of the Civil War |publisher=Oxford University Press |year=1981 |isbn=978-0-19-502926-0 |access-date=April 20, 2012}} * {{navedi knjigo |last=Foner |first=Eric |url={{google books |plainurl=y |id=earytjxi6pEC}} |title=The Fiery Trial: Abraham Lincoln and American Slavery |publisher=W. W. Norton |year=2010 |isbn=978-0-393-34066-2 |location=New York}} * {{navedi knjigo |last=Foote |first=Shelby |title=The Civil War: A Narrative |volume=1: Fort Sumter to Perryville |title-link=The Civil War: A Narrative |publisher=Vintage |year=1974 |isbn=978-0-394-74623-4 |location=New York}} * {{navedi knjigo |last1=Frank |first1=Joseph Allan |url={{google books |plainurl=y |id=J_GlcVOb374C |page=170}} |title=Seeing the Elephant: Raw Recruits at the Battle of Shiloh |last2=Reaves |first2=George A. |publisher=University of Illinois Press |year=2003 |isbn=978-0-252-07126-3 |location=Urbana}} * {{navedi knjigo |last=Fuller |first=Howard J. |title=Clad in Iron: The American Civil War and the Challenge of British Naval Power |url=https://archive.org/details/cladiniron0000full |publisher=Naval Institute Press |year=2008 |isbn=978-1-59114-297-3 |location=Annapolis, MD}} * {{navedi knjigo |last1=Gallagher |first1=Gary W. |title=The American Civil War: This Mighty Scourge of War |url=https://archive.org/details/americancivilwar0000unse_b9v2 |last2=Engle |first2=Stephen D. |last3=Krick |first3=Robert K. |last4=Glatthaar |first4=Joseph T. |publisher=Osprey |year=2003 |isbn=978-1-84176-736-9 |location=New York}} * {{navedi knjigo |last=Grant |first=Ulysses S. |author-link=Ulysses S. Grant |url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.160835 |title=Personal Memoirs of U.S. Grant |year=1886 |publisher=Charles L. Webster & Co. |volume=2 |location=New York |oclc=255136538}} * {{navedi knjigo |last=Greeley |first=Horace |author-link=Horace Greeley |url=https://archive.org/details/americanconflic00greegoog |title=The American Conflict: A History of the Great Rebellion in the United States, 1860–'65 |date=1866 |publisher=O. D. Case & Co. |volume=II |location=Hartford |oclc=936872302}} * {{navedi knjigo |last1=Heidler |first1=David S. |title=Encyclopedia of the American Civil War: A Political, Social, and Military History |url=https://archive.org/details/isbn_9791576070665_4 |last2=Heidler |first2=Jeanne T. |last3=Coles |first3=David J. |publisher=ABC-CLIO |year=2002 |isbn=978-1-57607-382-7 |location=Santa Barbara, CA}} * {{navedi knjigo |last=Herring |first=George C. |title=From Colony to Superpower: U.S. Foreign Relations since 1776 |publisher=Oxford University Press |year=2011 |isbn=978-0-19-976553-9}} * {{navedi knjigo |url={{google books |plainurl=y |id=xLbkXsn6xHAC |page=174}} |title=Lincoln and Freedom: Slavery, Emancipation, and the Thirteenth Amendment |publisher=Southern Illinois University Press |year=2007 |isbn=978-0-8093-2764-5 |editor-last=Holzer |editor-first=Harold |editor-link=Harold Holzer |location=Carbondale |editor-last2=Gabbard |editor-first2=Sara Vaughn}} * {{navedi knjigo |last=Hunt |first=Jeffrey William |title=The Last Battle of the Civil War: Palmetto Ranch |year=2015 |publisher=University of Texas Press |isbn=978-0-292-73461-6 |location=Austin}} * {{navedi knjigo |last=Johnson |first=Timothy D. |title=Winfield Scott: The Quest for Military Glory |url=https://archive.org/details/winfieldscottque0000john |publisher=University Press of Kansas |year=1998 |isbn=978-0-7006-0914-7 |location=Lawrence}} * {{navedi knjigo |last=Jones |first=Howard |url={{google books |plainurl=y |id=TFyLOUrdGFwC |page=225}} |title=Crucible of Power: A History of American Foreign Relations to 1913 |publisher=Rowman & Littlefield |year=2002 |isbn=978-0-8420-2916-2 |location=Wilmington, DE}} * {{navedi knjigo |last=Jones |first=Terry L. |url=https://books.google.com/books?id=ET6CDfczq9gC&pg=PA203 |title=Historical Dictionary of the Civil War |publisher=Scarecrow Press |year=2011 |isbn=978-0-8108-7953-9}} * {{navedi knjigo |last=Keegan |first=John |url=https://archive.org/details/americancivilwar00keeg |title=The American Civil War: A Military History |publisher=Alfred A. Knopf |year=2009 |isbn=978-0-307-26343-8 |location=New York}} * {{Cite journal |last=Keller |first=Christian B. |date=January 2009 |title=Flying Dutchmen and Drunken Irishmen: The Myths and Realities of Ethnic Civil War Soldiers |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-military-history_2009-01_73_1/page/116 |journal=Journal of Military History |volume=73 |issue=1 |pages=117–145 |doi=10.1353/jmh.0.0194}} * {{navedi knjigo |last=Leonard |first=Elizabeth D. |url=https://archive.org/details/alldaringofsoldi00leon/page/165/mode/1up |title=All the Daring of the Soldier: Women of the Civil War Armies |date=1999 |publisher=W.W. Norton & Co. |isbn=0-393-04712-1 |url-access=registration}} * {{navedi knjigo |last=Long |first=E. B. |title=The Civil War Day by Day: An Almanac, 1861–1865 |url=https://archive.org/details/civilwardaybyday00eblo |year=1971 |publisher=Doubleday |location=Garden City, NY |oclc=68283123}} * {{navedi knjigo |last=McPherson |first=James M. |title=Battle Cry of Freedom: The Civil War Era |title-link=Battle Cry of Freedom: The Civil War Era |publisher=Oxford University Press |year=1988 |isbn=978-0-19-503863-7}} * {{navedi knjigo |last=McPherson |first=James M. |url={{google books |plainurl=y |id=1qhEHVki8tEC}} |title=For Cause and Comrades: Why Men Fought in the Civil War |publisher=Oxford University Press |year=1997 |isbn=978-0-19-974105-2 |location=Oxford; New York}} * {{Cite journal |last=Mendelsohn |first=Adam |year=2012 |title=Samuel and Saul Isaac: International Jewish Arms Dealers, Blockade Runners, and Civil War Profiteers |url=https://www.jewishsouth.org/sites/default/files/sjh_v._15_2012_mendelsohn.pdf |url-status=live |journal=Journal of the Southern Jewish Historical Society |publisher=Southern Jewish Historical Society |volume=15 |pages=41–79 |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://www.jewishsouth.org/sites/default/files/sjh_v._15_2012_mendelsohn.pdf |archive-date=October 9, 2022}} * {{navedi knjigo |last=Murray |first=Robert B. |url=https://archive.org/details/northcarolinahis1967nort |title=The End of the Rebellion |date=Autumn 1967 |publisher=The North Carolina Historical Review}} * {{navedi knjigo |last1=Murray |first1=Williamson |url={{google books |plainurl=y |id=ld8NPYqqUnMC |page=235}} |title=The Making of Strategy: Rulers, States, and War |last2=Bernstein |first2=Alvin |last3=Knox |first3=MacGregor |publisher=Cambridge University Press |year=1996 |isbn=978-0-521-56627-8}} * {{navedi knjigo |last=Neely |first=Mark E. |author-link=Mark E. Neely Jr. |url={{google books |plainurl=y |id=zPV2AAAAMAAJ}} |title=Confederate Bastille: Jefferson Davis and Civil Liberties |publisher=Marquette University Press |year=1993 |isbn=978-0-87462-325-3 |location=Milwaukee, WI}} * {{navedi knjigo |last=Neff |first=Stephen C. |title=Justice in Blue and Gray: A Legal History of the Civil War |url=https://archive.org/details/justiceinbluegra0000neff |publisher=Harvard University Press |year=2010 |isbn=978-1-61121-252-5 |location=Cambridge, MA}} * {{navedi knjigo |last=Nelson |first=James L. |url={{google books |plainurl=y |id=d8XD-j--EVsC |page=149}} |title=Reign of Iron: The Story of the First Battling Ironclads, the Monitor and the Merrimack |publisher=HarperCollins |year=2005 |isbn=978-0-06-052404-3 |location=New York}} * {{navedi knjigo |last=Nolan |first=Alan T. |title=The Myth of the Lost Cause and Civil War History |year=2000 |editor-last=Gallagher |editor-first=Gary W. |editor-last2=Nolan |editor-first2=Alan T.}} * {{navedi knjigo |last1=Potter |first1=David M. |url=https://archive.org/details/impendingcrisis00pott |title=The Impending Crisis, 1848–1861 |last2=Fehrenbacher |first2=Don E. |publisher=Harper & Row |year=1976 |isbn=978-0-06-013403-7 |location=New York |url-access=registration}} * {{navedi knjigo |last=Richter |first=William L. |url={{google books |plainurl=y |id=obFt-MmS6ygC |page=49}} |title=The A to Z of the Civil War and Reconstruction |publisher=Scarecrow |year=2009 |isbn=978-0-8108-6336-1 |location=Lanham}} * {{navedi knjigo |last=Robertson |first=James I. Jr. |author-link=James I. Robertson Jr. |url=https://www.gutenberg.org/files/58549/58549-h/58549-h.htm#c10 |title=The Civil War |publisher=[[American Civil War Centennial|Civil War Centennial Commission]] |year=1963 |location=Washington, DC |oclc=299955768}} * {{navedi knjigo |last=Schecter |first=Barnet |title=The Devil's Own Work: The Civil War Draft Riots and the Fight to Reconstruct America |year=2007}} * {{navedi knjigo |last=Stephenson |first=Nathaniel W. |url=https://archive.org/details/dayconfederacya01stepgoog/page/n220/mode/2up?ref=ol&view=theater |title=The Day of the Confederacy''. Vol. 30, ''A Chronicle of the Embattled South |year=1919 |publisher=New Haven: Yale University Press; Toronto: Glasgow, Brook & Co.; London: Oxford University Press |series=The Chronicles Of America Series}} * {{navedi knjigo |last=Stern |first=Phillip Van Doren |author-link=Philip Van Doren Stern |url={{google books |plainurl=y |id=GDeqAAAAIAAJ}} |title=The Confederate Navy |publisher=Doubleday |year=1962}} * {{navedi knjigo |last1=Symonds |first1=Craig L. |author-link1=Craig Symonds |url={{google books |plainurl=y |id=q_HIcc8n3K4C}} |title=The Naval Institute Historical Atlas of the U.S. Navy |last2=Clipson |first2=William J. |publisher=Naval Institute Press |year=2001 |isbn=978-1-55750-984-0}} * {{navedi knjigo |last=Trudeau |first=Noah Andre |author-link=Noah Andre Trudeau |title=Out of the Storm: The End of the Civil War, April–June 1865 |url=https://archive.org/details/outofstormendofc0000trud |publisher=Little, Brown & Co. |year=1994 |isbn=978-0-316-85328-6 |location=Boston}} * {{navedi knjigo |last1=Tucker |first1=Spencer C. |url={{google books |plainurl=y |id=q4mwAtj2r3UC |page=462}} |title=The Civil War Naval Encyclopedia |last2=Pierpaoli |first2=Paul G. |last3=White |first3=William E. |publisher=ABC-CLIO |year=2010 |isbn=978-1-59884-338-5 |location=Santa Barbara, CA}} * {{navedi knjigo |last=Vinovskis |first=Maris |url={{google books |plainurl=y |id=9D4TAwc93VoC}} |title=Toward a Social History of the American Civil War: Exploratory Essays |publisher=Cambridge University Press |year=1990 |isbn=978-0-521-39559-5}} * {{navedi knjigo |last=Ward |first=Geoffrey R. |title=The Civil War: An Illustrated History |url=https://archive.org/details/civilwarillustra0000ward |publisher=Alfred A. Knopf |year=1990 |isbn=978-0-394-56285-8 |location=New York}} * {{navedi knjigo |last=Weigley |first=Frank Russell |url=https://archive.org/details/greatcivilwarmil00russ |title=A Great Civil War: A Military and Political History, 1861–1865 |publisher=Indiana University Press |year=2004 |isbn=978-0-253-33738-2 |location=Bloomington}} * {{navedi knjigo |last=Winters |first=John D. |url={{google books |plainurl=y |id=PjicJWUQhPYC&pg=PR3}} |title=The Civil War in Louisiana |publisher=[[Louisiana State University Press]] |year=1963 |isbn=978-0-8071-0834-5 |location=Baton Rouge}} * {{navedi knjigo |last=Wise |first=Stephen R. |url=https://books.google.com/books?id=0i-KzgEACAAJ |title=Lifeline of the Confederacy: Blockade Running During the Civil War |publisher=University of South Carolina Press |year=1991 |isbn=978-0-87249-799-3}} * {{navedi knjigo |last=Wittke |first=Carl |title=Refugees of Revolution |url=https://archive.org/details/refugeesofrevolu0000unse |publisher=University of Pennsylvania Press |year=1952 |isbn=978-1-5128-0874-2 |location=Philadelphia}} * {{navedi knjigo |last=Woodworth |first=Steven E. |url={{google books |plainurl=y |id=rb3ANWoZt1YC}} |title=The American Civil War: A Handbook of Literature and Research |publisher=Greenwood |year=1996 |isbn=978-0-313-29019-0 |location=Wesport, CT}} {{refend}} === Spletni viri === {{refbegin}} * {{navedi splet |last=Downs |first=James |date=April 13, 2012 |title=Colorblindness in the demographic death toll of the Civil War |url=https://blog.oup.com/2012/04/black-white-demographic-death-toll-civil-war/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180119065611/https://blog.oup.com/2012/04/black-white-demographic-death-toll-civil-war/ |archive-date=January 19, 2018 |website=Oxford University Press blog}} {{refend}} === Further reading === {{refbegin|30em}} * {{navedi knjigo |last=Ahlstrom |first=Sydney E. |url={{google books |plainurl=y |id=5kFF6a1viGcC}} |title=A Religious History of the American People |publisher=Yale University Press |year=1972 |isbn=978-0-300-01762-5 |location=New Haven, CT}} * {{navedi knjigo |last1=Beringer |first1=Richard E. |title=Why the South Lost the Civil War |url=https://archive.org/details/whysouthlostcivi0000beri |last2=Hattaway |first2=Herman |last3=Jones |first3=Archer |last4=Still |first4=William N. Jr. |publisher=University of Georgia Press |year=1986 |isbn=978-0-8203-0815-9 |location=Athens}} Influential analysis of factors; an abridged version is {{navedi knjigo |last=Beringer |first=Richard E. |title=The Elements of Confederate Defeat: Nationalism, War Aims, and Religion |url=https://archive.org/details/elementsofconfed0000unse |publisher=University of Georgia Press |year=1988 |isbn=978-0-8203-1077-0 |location=Athens}} * {{Cite journal |last=Bestor |first=Arthur |year=1964 |title=The American Civil War as a Constitutional Crisis |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1964-01_69_2/page/326 |journal=[[American Historical Review]] |volume=69 |issue=2 |pages=327–352 |doi=10.2307/1844986 |jstor=1844986}} * {{navedi knjigo |last=Gallagher |first=Gary W. |title=The Union War |url=https://archive.org/details/unionwar0000gall |publisher=Harvard University Press |year=2011 |isbn=978-0-674-06608-3 |location=Cambridge, MA}} * {{navedi knjigo |title=New Perspectives on the Union War |publisher=Fordham University Press |year=2019 |isbn=978-0-8232-8456-6 |editor-last=Gallagher |editor-first=Gary W. |editor-link=Gary W. Gallagher |location=New York |doi=10.2307/j.ctvh1dnpx |jstor=j.ctvh1dnpx |editor-last2=Varon |editor-first2=Elizabeth R. |editor-link2=Elizabeth R. Varon}} * {{navedi knjigo |last=Gara |first=Larry |title=Essays on the Civil War and Reconstruction |url=https://archive.org/details/essaysoncivilwar0000unge |publisher=Holt, Rinehart and Winston |year=1964 |isbn=978-0-03-079640-1 |editor-last=Unger |editor-first=Irwin |editor-link=Irwin Unger |location=New York |publication-date=1970 |chapter=The Fugitive Slave Law: A Double Paradox}} (originally published in ''Civil War History'', Vol. 10, No. 3, September 1964, pp.&nbsp;229–240). * {{Cite journal |last=Hofstadter |first=Richard |author-link=Richard Hofstadter |year=1938 |title=The Tariff Issue on the Eve of the Civil War |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1938-10_44_1/page/50 |journal=[[American Historical Review]] |volume=44 |issue=1 |pages=50–55 |doi=10.2307/1840850 |jstor=1840850}} * {{navedi knjigo |last=Johannsen |first=Robert W. |title=Stephen A. Douglas |url=https://archive.org/details/stephenadouglas0000joha_o4n6 |publisher=Oxford University Press |year=1973 |isbn=978-0-19-501620-8 |location=New York}} * {{navedi knjigo |last=Krannawitter |first=Thomas L. |url=https://archive.org/details/vindicatinglinco00kran |title=Vindicating Lincoln: defending the politics of our greatest president |publisher=Rowman & Littlefield |year=2008 |isbn=978-0-7425-5972-1 |location=Lanham, MD}} * {{navedi knjigo |last=McPherson |first=James M. |author-link=James M. McPherson |url=https://archive.org/details/isbn_9780195313666 |title=This Mighty Scourge: Perspectives on the Civil War |publisher=Oxford University Press |year=2007 |isbn=978-0-19-539242-5 |url-access=registration}} * [[Allan Nevins|Nevins, Allan]]. ''[[Ordeal of the Union]]'', an 8-volume set (1947–1971). the most detailed political, economic and military narrative; by Pulitzer Prize-winner. *# ''Ordeal of the Union: Fruits of Manifest Destiny, 1847–1852''; [https://archive.org/details/ordealofunion00nevi online]; *# ''Ordeal of the Union: A House Dividing, 1852–1857''; *# ''The Emergence of Lincoln: Douglas, Buchanan, and Party Chaos, 1857–1859''; *# ''The Emergence of Lincoln: Prologue to Civil War, 1859–1861''; *# ''War for the Union: The Improvised War, 1861–1862''; *# ''War for the Union: War Becomes Revolution, 1862–1863''; [https://archive.org/details/warforunionvol202nevi online]; *# ''War for the Union: The Organized War, 1863–1864''; *# ''War for the Union: The Organized War to Victory, 1864–1865'' * {{navedi knjigo |last=Olsen |first=Christopher J. |url={{google books |plainurl=y |id=RrBb2ThDuCkC |page=237}} |title=Political Culture and Secession in Mississippi: Masculinity, Honor, and the Antiparty Tradition, 1830–1860 |publisher=Oxford University Press |year=2002 |isbn=978-0-19-516097-0}} * {{Cite journal |last=Potter |first=David M. |year=1962 |title=The Historian's Use of Nationalism and Vice Versa |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1962-07_67_4/page/924 |journal=[[American Historical Review]] |volume=67 |issue=4 |pages=924–950 |doi=10.2307/1845246 |jstor=1845246}} * {{navedi knjigo |title=Leaders of the American Civil War: A Biographical and Historiographical Dictionary |url=https://archive.org/details/leadersofamerica00ritt |date=1998 |editor-last=Ritter |editor-first=Charles F. |editor-last2=Wakelyn |editor-first2=Jon L.}} Provides short biographies and historiographical summaries. * {{Cite journal |last=Russell |first=Robert R. |year=1966 |title=Constitutional Doctrines with Regard to Slavery in Territories |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-southern-history_1966-11_32_4/page/466 |journal=[[Journal of Southern History]] |volume=32 |issue=4 |pages=466–486 |doi=10.2307/2204926 |jstor=2204926}} * {{navedi knjigo |last=Sheehan-Dean |first=Aaron |url=https://www.wiley.com/en-us/A+Companion+to+the+U+S+Civil+War%2C+2+Volume+Set-p-9781444351316 |title=A Companion to the U.S. Civil War |date=April 2014 |publisher=Wiley-Blackwell |isbn=978-1-4443-5131-6 |series=2-Volume Set |location=New York}} 1232 pp; 64 Topical chapters by scholars and experts; emphasis on historiography. * {{navedi knjigo |last=Stampp |first=Kenneth M. |author-link=Kenneth M. Stampp |url=https://archive.org/details/americain185700kenn |title=America in 1857: A Nation on the Brink |publisher=Oxford University Press |year=1990 |isbn=978-0-19-503902-3 |url-access=registration}} * {{navedi knjigo |last1=Thornton |first1=Mark |url=https://books.google.com/books?id=Tv_ZLOx8_ywC |title=Tariffs, Blockades, and Inflation: The Economics of the Civil War |last2=Ekelund |first2=Robert Burton |publisher=SR |year=2004 |isbn=978-0-8420-2961-2 |location=Wilmington, DE}} * {{navedi knjigo |last=Varon |first=Elizabeth R. |author-link=Elizabeth R. Varon |title=Disunion!: The Coming of the American Civil War, 1789–1859 |url=https://archive.org/details/disunioncomingof0000varo |publisher=University of North Carolina Press |year=2008 |isbn=978-0-8078-3232-5 |location=Chapel Hill}} * {{navedi knjigo |last=Weeks |first=William E. |url={{google books |plainurl=y |id=e3thBAAAQBAJ}} |title=The New Cambridge History of American Foreign Relations |publisher=Cambridge University Press |year=2013 |isbn=978-1-107-00590-7 |volume=1}} {{refend}} === Vojaško življenje: Sever in Jug === {{refbegin|30em}} * {{navedi knjigo |last=Carmichael |first=Peter S. |author-link=Peter S. Carmichael |url=https://books.google.com/books?id=Lfp1DwAAQBAJ |title=The War for the Common Soldier: How Men Thought, Fought, and Survived in Civil War Armies |date=2018 |publisher=[[The University of North Carolina Press]] |isbn=978-1-4696-4309-0 |series=The Littlefield history of the Civil War era |location=Chapel Hill}} * {{navedi knjigo |last1=Frank |first1=Joseph Allan |url=https://books.google.com/books?id=b67lCQAAQBAJ |title='Seeing the Elephant': Raw Recruits at the Battle of Shiloh |last2=Reaves |first2=George A. |date=2003 |publisher=University of Illinois Press |isbn=978-0-252-07126-3 |location=Urbana |orig-year=1989 |ref=none}} * {{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=NZK6KP4zVqIC |title=Civil War Prisons |date=1972 |publisher=[[Kent State University Press]] |isbn=978-0-87338-131-4 |editor-last=Hesseltine |editor-first=William B. |location=Kent, Ohio}} * {{navedi knjigo |last=Linderman |first=Gerald |url=https://books.google.com/books?id=GSbGEEjmcKUC |title=Embattled Courage: The Experience of Combat in the American Civil War |date=1989 |publisher=[[Free Press (publisher)|Free Press]] |isbn=978-1-4391-1857-3 |location=New York}} * {{navedi knjigo |last=Livermore |first=Thomas L. |url=https://archive.org/details/numberlossesinci00live |title=Numbers and Losses in the Civil War in America, 1861–65 |date=1901 |publisher=[[Houghton, Mifflin and Company]] |location=Boston and New York}} * {{navedi knjigo |last=McPherson |first=James M. |url=https://books.google.com/books?id=1qhEHVki8tEC |title=For Cause and Comrades: Why Men Fought in the Civil War |date=1997 |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=978-0-19-509023-9 |location=New York ; Oxford |ref=none}} * {{navedi knjigo |last=Manning |first=Chandra |author-link=Chandra Manning |url=https://books.google.com/books?id=cOuDP5fwkTgC |title=What This Cruel War Was Over: Soldiers, Slavery, and the Civil War |date=2007 |publisher=Alfred A. Knopf |isbn=978-0-307-26482-4 |location=New York |oclc=ocm72989064}} Uses letters, diaries, and regimental newspapers to probe the world view of soldiers—black and white, Yankee and Rebel. ** [https://repository.lsu.edu/cwbr/vol9/iss3/2 Interview with author] * {{navedi knjigo |last=Mitchell |first=Reid |url=https://archive.org/details/civilwarsoldiers00mitc_0 |title=Civil War Soldiers: Their Expectations and Their Experiences |date=1988 |publisher=[[Viking (publisher)|Viking]] |isbn=978-0-670-81742-9 |location=New York, N.Y., U.S.A |url-access=registration}} * {{navedi knjigo |last=Robertson |first=James I. |url=https://archive.org/details/soldiersbluegray0000robe_y2i7 |title=Soldiers Blue and Gray |date=1988 |publisher=[[University of South Carolina Press]] |isbn=978-0-87249-572-2 |series=American military history |location=Columbia, S.C |url-access=registration}} * {{navedi knjigo |last=Meier |first=Kathryn |url=https://books.google.com/books?id=RRuRAAAAQBAJ |title=Nature's Civil War: Common Soldiers and the Environment in 1862 Virginia |date=2013 |publisher=[[The University of North Carolina Press]] |isbn=978-1-4696-1076-4 |series=Civil War America |location=Chapel Hill}} * {{navedi knjigo |last=Wiley |first=Bell I. |author-link=Bell I. Wiley |url=https://archive.org/details/lifeofjohnnyrebt0000bell/ |title=The Life of Johnny Reb ''and'' The Life of Billy Yank |date=1994 |publisher=Book-of-the-Month Club |location=New York |url-access=registration}} Two standard scholarly histories combined, originals: ** {{navedi knjigo |last=Wiley |first=Bell I. |url=https://archive.org/details/lifeofjohhnyreb0000unse |title=The Life of Johnny Reb: The Common Soldier of the Confederacy |publisher=[[Bobbs-Merrill Company]] |year=1943 |location=Indianopolis ; New York |author-mask=2 |url-access=registration}} ** {{navedi knjigo |last=Wiley |first=Bell I. |url=https://archive.org/details/lifeofbillyyank0000unse |title=The Life of Billy Yank: The Common Soldier of the Union |publisher=[[Bobbs-Merrill Company]] |year=1952 |location=Indianopolis ; New York |author-mask=2 |url-access=registration}} {{refend}} ==Zunanje povezave== {{sister project links|auto=1|wikt=y |commons=y |n=y |q=y |s=y |b=y |voy=y |v=y}} * [https://westpoint.edu/academics/academic-departments/history/american-civil-war West Point Atlas of Civil War Battles] * [https://web.archive.org/web/20160818205335/http://www.archives.gov/research/civil-war/photos/index.html Civil War photos] at the [[National Archives and Records Administration|National Archives]] * [https://www.loc.gov/pictures/search?st=grid&c=100&co=cwp View images] from the [https://www.loc.gov/pictures/collection/cwp/ Civil War Photographs Collection] at the Library of Congress * {{Internet Archive short film|id=gov.archives.arc.54756|name=A House Divided (1960)}} * [https://persuasivemaps.library.cornell.edu/browse-subject "American Civil World" maps at the Persuasive Cartography, The PJ Mode Collection], [[Cornell University Library]] * [https://www.battlefields.org/learn/primary-sources/declaration-causes-seceding-states Statements of each state as to why they were seceding], battlefields.org * [https://www.nps.gov/civilwar/places.htm National Park Service Civil War Places] * [https://www.nps.gov/subjects/battlefields/civil-war.htm Civil War Battlefield Places] from the [[National Park Service]] * [https://www.battlefields.org/ American Battlefield Trust] – A non-profit land preservation and educational organization with two divisions, the Civil War Trust and the Revolutionary War Trust, dedicated to preserving America's battlefields through land acquisitions. * [https://gettysburg.contentdm.oclc.org/digital/collection/p4016coll2 Civil War Era Digital Collection at Gettysburg College] – This collection contains digital images of political cartoons, personal papers, pamphlets, maps, paintings and photographs from the Civil War Era held in Special Collections at Gettysburg College. * [http://www.sonofthesouth.net/ The Civil War] – site with 7,000 pages, including the complete run of ''Harper's Weekly'' newspapers from the Civil War {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Državljanske vojne]] [[Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Ameriška državljanska vojna|*]] [[Kategorija:Vojne Združenih držav Amerike]] {{normativna kontrola}} 5y4lccrpdzymhrhg1u6oo5p89qjv9yo Seznam slovenskih športnih plezalcev in alpinistov 0 33380 6743713 6741770 2026-08-28T06:35:02Z ~2026-44996-51 264415 /* J */ 6743713 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] pomembnejših [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2|g=G}} == A == * [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938) * [[Uroš Ahačič]] * [[Janez Aleš]] * [[Janez Aljančič]] (1937 - 2025) * [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927) * [[Aljaž Anderle]] (1973 -) * [[Matjaž Anderle]] - Libor; Ful * [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]]) *[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik, reševalec) *[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (1950 - 2010) *[[Matej Arh]] * [[Miha Arih]] (1918 - 1944) *[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]]) * [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009) *[[Ivan Arnšek]] * [[Tomislav Aurednik]] (1977 -) * [[France Avčin]] (1910 - 1984) *Lilijana Avčin ? * [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti (1945 -) *[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec) *[[Urban Ažman]] - Urbi == B == * [[Silvo Babič]] * [[Metod Badjura]] * [[Rudolf Badjura]] * Lev Baebler * [[Ambrož Bajde]] * Inko Bajde * [[Peter Bajec]] - Poli * [[Ana Baumgartner]] * [[Franc Bauman]] *[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944) *[[Jure Bečan]] (1989 -) * [[Klemen Bečan]] (1982 -) * [[Marko Bekeš]] * [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995) * [[Andreja Belavič Benedik]] * I. Bele * [[Jani Bele]] * [[Iztok Belehar]] (1941 - 2024) * [[Filip Bence]] - "Ta črn" (1950 - 2009) *[[Roman Benet]] (1962 -) (Italija) *[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002) * [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985) *[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926) *[[Zvonko Berlič]] *[[Dinko Bertoncelj]] (1928 -) ([[Argentina]]) * [[Zoran Bešlin]] * F. Bešter * T. Bešter * [[Matej Balažic]] *[[Bogdan Biščak]] (1958 -) *[[Franc Bizjak]] *Janez Bizjak * [[Aleksander Bjelčevič|Aleksander (Aleš) Bjelčevič]] (1962 -) * [[Rok Blagus]] * [[Anton Blažej]] (1898 - 1972) * [[Janko Blažej]] * Benjamin Blažič *[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020) *[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (1928 - 2025) *[[Zvone Blažina]] *[[Martin Bombač]] *[[Franc Borštnar]] (1905 - ?) *[[Saša Bolčič]] *[[Ines Božič Skok]] *[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav) *[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962) * [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995) * [[Bogdan Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] *[[Drago Bregar]] (1952 - 1977) *Jernej Breščak * [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003) *[[Marjeta Brežnik]] - Daisy *[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953) *[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914) *[[Vesna Britovšek]] *[[Janez Brojan]] (1906 - 2002) *Janez Brojan ml. (1947 -) *Tine Bucik *[[Jennifer Buckley]] (2007 -) * [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950) * [[Lado Bučer]] * [[Tone Bučer]] (1917 - 1986) *Lojze (Alojz) Budkovič (1953 -) *[[Stojan Burnik]] (1951 -) *[[Marko Butinar]] == C == * [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983) *[[Slavko Cankar]] - "Ata" *[[Danilo Cedilnik]] (1947 -) *B. Cegnar *[[Jure Cencelj]] (1979/80? - 2026) *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) * [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988) * [[Jože Cesar]] (1907 - 1993) *[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977) * [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013) * J. Ciperle * [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944) * [[Tine Cuder]] (1979 -) *[[Rok Cencelj]] *[[Jurij Cencelj]] *[[Josip Cerk]]? *[[Fanny Copeland]]? == Č == * [[Matic Čakš]] (1991 -) * [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006) * [[Marko Čar]] (1969 - 2000) *[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022) * [[Urh Čehovin]] (1977 -) * [[Klemen Čepič]] (1967 -) * [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973) * [[Milan Černilogar]] * [[Aleš Česen]] (1982 -) * [[Nejc Česen]] (1985 -) * [[Tomo Česen]] (1959 -) * [[Jože Četina]] (1927 - 2017) (reševalec) * [[Anže Čokl]] (1982 -) * [[Jaka Čop]] (1911 - 2002) * [[Miha Čop]] (1888 - 1938) * [[Joža Čop]] (1893 - 1975) * [[Sara Čopar]] *[[Martin Čufar]] (1947 - 2003) * [[Martina Čufar]] (1977 -) * [[Iztok Čurči]] (1972 -) == D == * [[Nastja Davidova]] (1979 -) * [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982) * [[David Debeljak]] *[[Dušan Debelak]] (1966 -) * [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948) * [[Katja Debevec]] (r. Kadić) (1995 -) * [[Tadej Debevec]] (1978 -) * [[Friderik Degen]] (1906 - 2001) *[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005) *[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961) *Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926) *[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018) * [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980) * [[Matjaž Deržaj]] (1936 - 2017) * Albert (=Dorči?) Detiček *[[Metod Di Batista]] * [[Tina Di Batista]] (1975 -) * [[Branko Diehl]] (1905 - 1950?) *[[Pavle Dimitrov|Pavle]]/[[Pavel Dimitrov]] (1937 - 2023) *[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020) *[[Polona Dobrovoljc]] *[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]] (1921 - 2005) *[[Aleš Dolenc]] (1963 -) *[[Eva Dolenc]] Barbara Bajcer, Maja Šuštar, Nastja Davidova, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Marta Krejan Čokl, Katarina Rogelj, Metka Križič, Eva Dolenc, Miranda Ortar *[[Matjaž Dolenc]] *[[Alojz Dolhar]] (1902 - 1969) *[[Rafko Dolhar]] (1933 - 2026) *[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936) *[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994) *[[Vladimir Dougan]] (1891 - 1955) *[[Tone Dovjak]] *[[Janez Dovžan]] - Švelc (1943/45 -) *[[Jože Drab]] *Peter Dragar * [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (1941 -) * [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993) * [[Tomo Drolec]] * [[Robert Držan]] (1964 -) * [[Janez Duhovnik]] (1942 -) * [[Marko Dular]] (1936 - 1957) == E == *[[Franc Ekar]] *[[Andrej Erceg]] - Crni *[[Boris Erjavec]] *[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943) *[[Peter Erjavšek]] == F == *Maja Fabjan *[[Rado Fabjan]] *[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989) *[[Polona Fajdiga]] (1982 -) *[[Vlado Fajgelj]]? *[[Peter Ficko]] *[[Mitja Filipič]] *[[Matjaž Fistravec]]? * [[Matej Flis]] * [[Jure Franko]] * [[Lučka Franko|Lučka (Lucija) Franko]] (1983 -) (por. [[Podlipnik]]) * [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991) * [[Slavko Frantar]] - Čopk * Bruno Fras ? * [[Marica Frece]] * Drago Frelih * [[Janez Frelih]] *[[Jože Frelih]] *[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944) * [[Marjan Frešer]] (1953 -) * [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996) == G == * [[Janja Garnbret]] (1999 -) * [[Andrej Gaspari]] *[[Mario Gec]] * [[Milan Gladek]] * Aleš Glavnik *Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka) *[[Borut Gogala]] (1986 -) *[[Tone Golnar]] * [[Janez Golob]] (1940 -) * [[Jure Golob]] (1971 -) * [[Lojze Golob]] (1939 -) * Ludvik Golob * [[Tadej Golob]] (1967 -) * [[Urban Golob]] (1970 - 2015) *[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950) *Marko Gorišek (1962 - 2026) *[[France Gorjanc]] (1913 - 1986) * [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik * Marko Goršič *[[Asja Gosar]] *[[Milan Gostiša]] *[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000) *[[Jože Grabljevec]] *[[Daniel Gradišar]] *[[Janez Gradišar]] - Čirčang (1944 -) *[[Živojin Gradišar]]? *[[Andrej Gradišnik]] (1963 -) * [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) * [[Matevž Gradišnik]] * [[Blaž Grapar]] (1978 -) * [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan (in brat)'' * [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007) * [[Živa Grgič]] *[[Cene Griljc]] (1933 -) * [[Andrej Grmovšek]] (1973 -) * [[Tanja Grmovšek]] (1976 -) * [[Aljoša Grom]] (1973 -) * [[Marjan Gros]] - Torta (1951/2 -) * [[Natalija Gros]] (1984 -) *[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970) * [[Viki Grošelj]] (1952 -) * M. Grubešič * [[Andrej Grudnik]] * [[Matic Grudnik]] (1985 -) *[[Jernej Grudnik]] * [[Vili Guček]] (1966 -) * [[Nastja Guzzi]] * [[Gustl Vršnik]] == H == * [[Miha Habjan]] (1977 -) *[[Vladimir Habjan]] (1957 -) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Žiga Hafner]] - "Baron" *Ljubo Hansel *[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921) *[[Erika Heim]] (1913 - 2014) *[[Hubert Hajm|Hubert Heim]] (Hajm) (1914- 1981) *Emil Herlec (predvojni alpinist) *[[Emil Herlec]] ml. - Milč (1931 - 2020); bratje Roman, Janez, Ferdo Herle *[[Hubert Hercek]] (1942 - 1987) *[[Franc Herle]] (1917 - 1944) *[[Roman Herlec]] *[[Jože Herman]] - John * [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (1984 -) * [[Marija Hlavaty]] - Marička (r. [[Horvat]]) * [[Jože Hobič]] (1955 -) * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] * [[Metod Hočevar]] * [[Marička Horvat]]=[[Marija Hlavaty]] * [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935) * [[Aleš Holc]] (1975 - 2014) * [[Lidija Honzak]] * [[Matija Horvat]] (1935 - 2014) * [[Tina Horvat]] (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]]) * [[Primož Hostnik]] (1982 -) *[[Andreja Hrastnik]] & [[Martin Hrastnik]] *Gorazd Hren *Stanko Hribar? *[[Bojan Hribernik]] *J. Hribernik *Ursula Hribernik (2012 -) * [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011) *[[Stanko Hudnik]] * [[Janko Humar]] (1959 -) * [[Marko Humar]] * [[Metod Humar]] (1939 - 2012) * [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009) == I == *[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'') *[[Franc Intihar]] * [[Iztok Ipavec]] * [[Matjaž Ivnik]] (1962 - 2022) == J == *[[Andreja Jagodic]] (1975 -) *[[Cveto Jagodic]] *B. Jaklič *[[Sara Jaklič]] (1993? -) *[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979) *[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (1970 -) *[[Alenka Jamnik]] *[[Matjaž Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (1947 -) *[[Igor Jamnikar]] *[[Peter Janežič]] - Peko=? /Petrač (1936 - 2015) *[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (1935 -) * [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997) *[[Marija Jeglič]] - Meri (1991 -) * [[Dušan Jelinčič]] (1953 -) * [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965) * Tjaša Jelovčan * [[Slavko Jenko|Slav(k)o Jenko]] (1929 - 2022) * [[Aleš Jensterle]] (1972 -) * [[Matjaž Jeran]] (1980 -) * J. Jeranko * [[Rado Jeranko]] (1931 - 2022) * Denis Jerant *[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (1928 -) *[[Blaž Jereb]] * [[France Jerman]] (1920 - 1980) * [[Janko Jerman]] - Jančman * Mojca Jernejc * [[Peter Jeromel]] *[[Anže Jerše]] *Jure Jeršin *Tomo Jeseničnik (1964 -) *[[Julček Jesenšek]] * [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976) *[[Matic Jezeršek]] *[[Andrej Jež]] (1994) * [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942) *[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007) * [[Matic Jošt]] (1971 -) * Silvester Jošt * [[Klement Jug]] (1898 - 1924) * [[Darko Juhant]] (1963 -) * [[Stane Jurca]] (1933 -) *[[Jelena Justin]]? *[[Ljubo Juvan|Ljubo (Ludvik) Juvan]] (1936 - 2016) *[[Marjan Juvan]] (1949? -) *[[Peter Juvan]] *[[Sašo Juvan]] == K == * [[Katja Kadić]] > Katja Debevec (1995 -) *([[France Kadilnik]]) *[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar (1874 - 1939) *[[Miha Kajzelj]] (1967 -) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986) *[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972) *O. Kalan *[[Tjaša Kalan]] (1996 -) *[[Boris Kambič]] (1939 -) * [[Monika Kambič]] Mali (1969 -) *[[Rebeka Kamin]] *([[Janez Kanoni]]) *[[Andrej Karničar]] (1923 - 1998) * [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019) * [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (1970 -) *[[Luka Karničar]] (1956 - 1997) * [[Silvo Karo]] (1960 -) * [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016) * [[Jaka Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *Marija Kavar-Mica (= Marija Markež) *[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993) *[[Olga Kekec]] *[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017) *[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980) *[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921) *[[Marko Kern]] *N. Kern *[[Stane Kersnik]] *[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003) *[[Urša Kešar]] *[[Peter Keše]] - Šodr *Jože Kidrič? *[[Mitja Kilar]] *Gregor Kladnik *[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995) *[[Kristian Klanjšček]] *Matic Klanjšek? * [[Matija Klanjšček]] (1977 -) * [[Lado Klar]] (1936 -) * Klavora * [[Stane Klemenc]] (1950 -) * Alenka Klemenčič * [[Dušan Klepec]] * [[Janez Klinar]] - "Požganc" (1843 - 1926) *[[Rudi Klinar]] (1944 -) *[[Stanko Klinar]] (1933 - 2023) *Tomaž Klinar (1969 - 2016) *J. Klofutar *[[Ivanka Klopčič Casar]]? *[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937) *[[Gašper Knez]] * [[Franček Knez]] (1955 - 2017) * Knific * [[Klemen Kobal]] * [[Jože Kobilica]] *[[Stane Koblar]] (1919 - 1983) *[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930) *([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] 1954 -) *[[Rudi Kocjančič]] *[[Rado Kočevar]] (1928 - 2024) *I. Kodran *Kodrič *Grega Kofler *[[Zvone Kofler]] - Zvonc (1944 - 1971, Himalaja) *[[Boris Kofol]] * [[Andrej Kokalj]] - Koki (1959 -) * [[Rok Kolar]] *Andrej Komac - Mota (1853 - 1908) *[[Domen Komac]] *[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939) *[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006) *[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986) *[[Jože Kordiš]]? *[[Roman Kordiš]] *[[Dejan Koren]] *[[Janko Koren]] (1931 - 2011) *[[Zlatko Koren]] *[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar *Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975) *Luka Korošec (prvopristopnik na Triglav) *[[Tone Korošec]] (1917 - 1998) *[[Blaž Kos]] (1979 -) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *Miha Kos (1868 - 1927) * [[Ana Kosmač]] (1987 -) *[[Dušan Košir]] (1923 - 2010) *([[Fedor Košir]] 1908 - 1972) *[[Mitja Košir]] (1947 -) *J. Košnik * [[Vasja Košuta]] (1974 -) * [[Ivan Kotnik - Ivč]] (1951 -) *[[Marjan Kovač]] *[[Rajko Kovač]] - Rok (=[[Rok Kovač]]?) *Matej Kovačič * [[Pavle Kozjek]] - Pablo (1959 - 2008) * [[Edo Kozorog]] (1963 -) * [[Aleš Koželj]] (1974 -) * Marjan Kožuh ? * [[Silvo Kragelj]] (? - 2023) *[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995) *[[Gabrijela Krajnc]] (1965 -) *[[Roman Krajnik]] (1975 -) *[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988) * Tone Kralj * [[Matevž Kramer]] *[[Mia Krampl]] (2000 -) * [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (1965 -) * [[Luka Krajnc (alpinist)|Luka Kranjc]] * [[Matej Kranjc]] * M. Kraševec *Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 - ?) *[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) *M. Krč *F. Kreačič *[[Leonid Kregar]] - Ničo (1940 - 2020) *[[Marjan Kregar]] (1956 -) *[[Marta Krejan Čokl]] * [[Igor Kremser]] * [[Gregor Kresal]] (1969 -) * [[Dominik Krese]] *[[Anica Kristančič]] *[[Marijan Krišelj]] (1931 - 2005) *[[Boris Krivic]] - Boro *[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005) *[[Vinko Križaj]] *T. Križnar ? *[[Samo Krmelj]] (1973 -) *Luka Kronegger * [[Jernej Kruder]] (1990 -) *[[Julija Kruder]] (1997 -) *[[Franci Krumpak]] *[[Janez Krušic]] (1917 - 2003) *[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019) * [[Julius Kugy]] (1858 - 1944) * [[Dušan Kukovec]] (1928 - 2023) * [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984) *[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967) *[[Matjaž Kunaver]] ? *[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988) *[[Primož Kunaver]] *[[Vlasta Kunaver]] (1963 -) *Janez Kunstelj *[[Matevž Kunšič]] *[[Simon Kurinčič]] (1975 -) * [[Matej Kranjc]] (1957 -) * Boris Kurnik *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950) == L == * [[Grega Lačen]] (1976 - 2020) * [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]] * [[Leopold Lampič]] * [[Franc Langerholc]] *[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016) *[[Božo Lavrič]] (1943 -) *[[Alina Ledinek]] *Lemajič *[[Matevž Lenarčič]] *[[Davorin Lesjak|Davorin (Tine) Lesjak]] (1872 - 1946) * [[Bojan Leskošek]] * [[Ivana Leskovar]] *[[Ela Leskovšek]] *[[Marjeta Leva]] * [[Vlado Leva]] *[[Janez Levec (vojak)]] *[[Bor Levičnik]] *[[Igor Levstek]] (1931 - 2010) *[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005) *[[Srečko Likar]] * [[Tamara Likar]] (1959 - 1982) *[[Blaž Lindič]] *[[Luka Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] - Pipar *[[Matija Lipar]] *[[Beba Lipold]] *[[Jože Lipovec]] (1910 - ?) *[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) *[[Marijan Lipovšek]] (1910 - 1995) * [[Maja Lobnik]] (1979–2021) *[[Janez Lončar]] - Šodr (1943/46? -) * [[Boris Lorenčič]] - Lori (1970 -) * [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987) * Boštjan Ložar *[[Vita Lukan]] (2000 -) * [[Metka Lukančič]] Nemec (1969 -) *[[Alenka Lukič]] *[[Marko Lukič]] (1969 -) *[[Sara Lukič]] *[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932) == M == * [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011) *[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018) * [[Gregor Malenšek]] (1971 -) * [[France Malešič]] (1921 - 2020) * France Malešič (1944 -) (zdravnik, reševalec...) *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic (1927 - ?)? ([[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic) *[[Minka Mali]] (1893 - 1991) *[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000) *[[Marjan Manfreda - Marjon]] (1950 - 2015) *[[Nejc Marčič]] * [[Anže Marenče]] * [[Miha Marenče]] (1974 -) *[[Štefan Marenče]] - Štef * [[Tine Marenče]] * [[Janez Marinčič]] * [[Marija Markež]] - Mica (roj. [[Kavar]]) * [[Dušan Markič]] *[[Peter Markič]] - Pero *[[Rado Markič]] *S. Markič *[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000) * [[Mina Markovič]] (1987 -) * [[Tine Martinčič]] * ([[Andrej Mašera]]) (1946 -) * [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005) * [[Viktor Matičič]] (1966 -) * [[Vanja Matijevec]] (1946 -) (mdr. ledni) *([[Vilko Mazi]] 1888-1986) *[[Maks Medja]] (1906 - 1985) *[[Janko Meglič]] (1965 - 2012) * [[Matej Mejovšek]] (1970 -) * [[Jože Melanšek]] (1932 -) * [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020) * [[Damjan Meško]] (1943 -) *[[Igor Mezgec]] * [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014) *[[Ivan Michler]] (1891 - 1982) *Jože A.(ndrej) "Joža" Mihelič (1946 -) * [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004) * Davo Mihev * Stanko Mihev *[[Peter Mikša]] (1977 -) *[[Anton Mikuš]] *[[Janko Mirnik|Janko (Ivan) Mirnik]] (1929 - 2021) *[[Bine Mlač]]? *([[Janko Mlakar]]) *[[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) *Močnik in Poljanšek *[[Vinko Modec]] *Stane Mokotar * [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004) * [[Lojze Motore]] (1920 - 2004) * [[Anton Mrak]] * [[Franci Mrak]] * [[Irena Mrak]] (1973 -) * Peter Mrak * [[Tadej Mrak]] * [[Ervin Mlakar]] * [[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) * Vinko Modec * [[Minca Mramor]] *[[Peter Muck]] (1930 - 2023) *M. Murovec *[[Irena Mušič Habjan]] (1967 -) == N == * [[Blaž Navršnik]] - Dolfa * Justin Nemeček * [[Lara Nikolič]] * Boris Novak * [[Franjo Novak]] * Niko Novak * Silvo Novak * [[Urban Novak]] * Jurček Nowakk (IN-planinec) == O == *[[Blaž Oblak]] (ledni) *[[Igor Oblak]] *[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951) *Matjaž Ocepek *[[Erih Obrez]] *[[Domen Oder]] *[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009) *[[France Ogrin]] (1911 - 1944) *[[Ana Ogrinc]] *[[Dejan Ogrinec]] *[[Pavel Oman]] *[[Igor Omersa]] *[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -) *[[Žiga Oražem]] *[[Tine Orel]] (1913 - 1985) *[[Fran Orožen]]? *[[Miranda Ortar]] (1967 -) == P == * [[Andrej Pahovnik]] * [[Lidija Painkiher]] *[[Danica Pajer]] *[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]]) *M. Papler * [[Mateja Pate]] * [[Anton Pavlič]] - Čif * [[Janez Pečar - Bobek]] (1862 - 1949) *[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (1957 -) (ledni) *[[Matevž Pečovnik]] *[[Matjaž Pečovnik]] *[[Anže Peharc]] (1997 -) *[[Aco Pepevnik|Aco (Franc) Pepevnik]] (1959 -) *Franc Perc *[[Tone Perčič]] (1954 -) *[[Doriano Perhat]] ? *Kazimir Perko *[[Marjan Perko]] (+ 1997) * [[Uroš Perko]] (1976 -) * [[Željko Perko]] * Matija Perko - Janči * ([[Marko Pernhart]]) *[[Borut Peršolja]] (1972 -) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *Tomaž Petač *[[Anja Petek]] *[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999) *Eva Petrič ? * [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996) * [[Aleš Petrin]] - Čevl (1969 - 2006) * [[Lojze Pezdirnik]] * Janez Pikon *[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003) *Leo Pipan *Gorazd Pipenbaher (2012)? *Aleš Pirc *[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg) *[[Blaž Pišek]] * [[Katja Planinc]] * Peter Planko * [[Janko Plevel]] - Pubi (1955 - 1996) * [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996) * [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010) * M. Podbevšek * Srečo Podbevšek * [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982) * [[Peter Podgornik]] (1958 -) * Cveto Podlogar *Jože Pogačnik (1927 - 1951) *[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965) *[[Bojan Pograjc]] =? *Ivan Pohar (1887 - ?) *[[Cene Polajnar]] * [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998) * [[Peter Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Bojan Pollak]] - Bojč (1943 -) *B. Popovič *[[Luka Potočar]] (2001 -) *[[Franjo Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995) *[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012) *[[Nejc Pozvek]] *Zvone - [[Zvonko Požgaj]] *[[Ciril Praček]] & [[Lojzka Praček]] *[[Miha Praprotnik]] (1967 -) * [[Klemen Premrl]] (1973 -) * [[Angelca Prepotnik|Angelca ("Gelca") Prepotnik]] - Golob (1932 - 2023) & [[Jože Prepotnik]] (brat) * [[Milan Preskar]] * [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) *[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969) *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) * [[Marko Prezelj]] (1965 -) * [[Jaka Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] (1855 - 1944) *[[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (1944 -) (pediater=?) *[[Janez Primožič (alpinist)|Janez Primožič]] (1967 -) *[[Urban Primožič]] *[[Poldi Pristov]] *[[Lojze Pristovnik]] *[[Nataša Privšonik]] (paraplezalka) * [[Roman Pugelj]] (1948 - 2010) * [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi) *[[Brane Pečar]] * [[Anton Pavlič]] == R == *[[Gašper Rak]] *[[Lučka Rakovec]] (2001 -) *[[Blaž Rant]] (1983 -) * [[Tomaž Rant]] (1973 -) * [[Matjaž Ravhekar]] * [[Benjamin Ravnik]] * [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982) * [[Jurij Ravnik]] (1979 -) * [[Silvo Ravnik]] - Gvava * Marjan Raztresen? * Slavko Rebec *[[Milan Rebula]] - "Bistri" *Matic Redelonghi * [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926) * [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]] * [[Lojze Rekar]] (? - 1971) * [[Rosa Rekar]] (2005 -) * Marko Renčelj ? *[[Urška Repušič]] (2000 -) * [[Janez Resnik]] (1948 - 1969) *[[Boris Režek]] (1908 - 1996) *''Vilko Rifel'' *Ivan Rihar *Srečko Rihter (+ 1983, Kavkaz) * [[Roman Robas]] (1942 -) * [[Simon Robič]] (1824 - 1897) * [[Avgust Robnik]] *[[Tanja Rojs]] * [[Milan Romih]] (1960 -) * [[Nuša Romih]] (1964 -) * Roš *[[Tomaž Rotar]] *[[Bojan Rotovnik]] ? *[[Dolfi Rotovnik]] (1937 -) *[[Vlado Rotovnik]] *Jože Rovan ? *Žarko Rovšček (1951 -) *[[Jože Rozman]] (1955 - 1991) *[[Jože Rožič]] (1951 -) *[[Luka Rožič]] *[[Slavko Rožič]] - Slavc *Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav) *[[Janez Rožman]] (1901 - 1937) *[[Marjan Ručigaj]] (1948 - 2021) *[[Uroš Rupar]] (1965 -) *Jože Rus (1888 - 1945)? *[[Iztok Rutar]] == S == * [[Janez Sabolek]] - Sabl(j)a * M. Salberger * Milan (Emil) Savelli (1941 - 2015) * [[Franci Savenc]] (1935 - 2023) * [[Tone Sazonov]] - Tonač (1937 -) * [[Milan Schara]] * [[Janez Anton Scopoli]] * [[Boris Sedej]] - Pinko *[[Primož Sedej]] - "Logaški" *Sekloča *[[Grega Senčar]] *[[Karl Seunig]] - Pipar *[[Aljaž Simonič]] - Ali *[[Boris Simončič]] (1963 - 1983) *Ivan Simunič (1933 -) (Italija) *[[Janko Skerlep]] * [[Janez Skok]] *[[Stane Skok]] *[[Maks Skribe]] *[[Jurij Skvarča]] (Argentina) *[[Peter Skvarča]] (Argentina) * [[Tadej Slabe]] (1959 -) * [[Jaka Slapar]] (1992 -) * [[Mirko Slapar]] *Boštjan Slatenšek *[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933) * [[Simon Slejko]] * [[Gregor Sluga]] * [[Miha Smolej]] (1948 - 2015) * [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961) * Toni Smolej - reševalec * [[Manca Smrekar]] (1992 -) (paraplezalka) * [[Borut Soklič]] * [[Matej Sova]] (1979 -) * Sabina Sovinc *[[Borut Spacal]] (1947 -) *[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997) * [[Dušan Srečnik]] - Zobač (1949 - 2021) * [[Matic Standeker]] *[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847) *[[Uroš Stanonik]] *[[Luka Stražar]] (1988 -) *[[Janez Strehovec]] (1950 - 2025) *[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912) * [[Blaž Stres]] (1974 -) *[[Jernej Stritih]] *[[Boris Strmšek]] *Tone Strojin *[[Samo Supin]] (1965 -) (ledni... plezalec) * [[Marko Sušnik]] (1993 -) * Goran Suzić (? - 1987) * [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991) * [[Leo Svetičič]] * [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995) *[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019) == Š == *[[Marjana Šah Štrok]] *[[Marjan Šavelj]] (1928 - 2006) *[[Peter Ščetinin]] (1935 -) *[[Tine Ščuka]] *[[Gregor Šegel]] (ledni...) *D. Šegregur *[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017) *[[Gregor Šeliga]] *[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996) *[[Miha Šercer]] - Šerc * [[Matjaž Šerkezi]] - Šerki (1980 -) * ([[Vinko Šeško]] (1937 -) *[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) *[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011) *[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011) * [[Andrej Škafar]] (1955 -) * [[Igor Škamperle]] (1962 -) *Jože Škantar - Šest (1809 - 1891) *[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911) *[[Janez Škarja Kačon]] (1933 - 1997) * [[Metod Škarja]] (1963 -) * [[Simona Škarja]] (1967 -) * [[Tone Škarja]] (1937 - 2020) * [[Danilo Škerbinek]] (1940 -) *[[Dane Škerl]]?/D. Škerlj? *U. Škerl? *[[Vladimir Škerlak (1909|Vladimir Škerlak]] (1909 - 2002) *Aljaž Škerlavaj *Dušan Škodič ? *[[Anton Škof]] - Pipar *[[Nejc Škof]] * [[Domen Škofic]] (1994 -) * Martin Škrk * [[Martin Šolar]] * [[Jaka Šprah]] * [[Bojan Šrot]] (1960 -) * Štamcar * [[Miro Štebe]] (1953 -) * [[Lojze Šteblaj]] * [[Grega Štendler]] (1971 -) * F. Šter * J. Šterk * [[Andrej Štremfelj]] (1956 -) * [[Anže Štremfelj]] (1983 -) *[[Katarina Štremfelj]] (1980? -) *[[Maja Štremfelj]] (= [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]]) * [[Marija Štremfelj]] (1957 -) * [[Marko Štremfelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897 - 1974) * [[Jagoda Štrukelj]] * [[Urša Štrukelj]] (1975 -) * [[Mojca Štrumbelj]] * [[Albert Štupar]] (1929 - 1956) * [[Tomaž Štupar]] *[[Franc Štupnik|Franc(i) Štupnik]] - Cicko (? - 2024) * [[Ivan Šturm]] * [[Živko Šumer]] (? - 1966) *([[Ivan Šumljak]]) *[[Maja Šuštar]] Habjan (1979 -) *[[Franci Šušteršič]] (1943 -) *[[Miro Šušteršič]] - Čeha *[[Erik Švab]] (1970 -) * [[Mojca Švajger]] *[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954) *[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) == T == *[[Gabrijela Krajnc|Jelka Tajnik]] (1965 -) *P. Taler *[[Lucija Tarkuš]] (2003 -) *Karl Tarter (1909 - 1973) *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Franc Telcer]] (1918 - 2008) *[[Andrej Terčelj]] (1959 -) *Danilo (Dani) Tič (1961 -) *[[Josip Tičar]] (1875 - 1946) * [[Tomaž Tišler]] * [[Iztok Tomazin]] (1960 -) *[[Stane Tominec]] (1894 - 1991) *[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943) *[[Josip Tominšek]] *[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961) *[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]] *[[Janez Toni]] *[[Albin Torelli]] (1898 - 1973) * [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]] * [[Emil Tratnik]] * [[Jožica Trček]] (1947 -) *[[Dalibor Trnkóczy]] - Kore *[[Jožica Trobevšek]] ([[Škarja]]) *[[Tone Trobevšek]] *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) * [[Saša Truden]] * [[Žarko Trušnovec]] * [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935) * [[Matija Tuma]] (1938 - 2024) * [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996) * [[Eva Tušar]] *[[Slavko Tuta]] == U == * [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005) * [[Jure Ulčar]] * [[Simon Unuk]] * [[Bruno Urh]] (1968 -) *[[Franc Urh]] *[[Silva Urh]] *[[Nikolaj Užnik]] (Avstrija: koroški Slovenec) == V == *[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020) *[[Slavo Vajt]] (1935 - 2022?) *[[Milan Valant]] (1939 - 2014) *Ivo Valič *[[Miha Valič]] (1978 - 2008) * [[Tomaž Valjavec]] * [[Igor Varjačič]] (1966 -) * [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007) * Ivo Veberič (+ 1983, Kavkaz) *[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]<nowiki/>[[Petra Vencelj|j]] (1967 -) *[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]<nowiki/>[[Stane Veninšek|ek]] *[[Patricija Verdev|Patricija Ve]]<nowiki/>[[Patricija Verdev|rdev]] *[[Franc Verko-Verč|Franc Verko-]]<nowiki/>[[Franc Verko-Verč|Verč]] *[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]<nowiki/>[[Miha Verovšek|k]] *Brane Vezoni<nowiki/>k (1964 -) *Ciril Vezoni<nowiki/>k *[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]<nowiki/>[[Gregor Vezonik|ik]] (1995 -) *[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]<nowiki/>[[Danijel Vezovnik|vnik]] *Grega Vida (<nowiki/>1977 -) *[[Franc Vidic]] <nowiki/>(1957 -) *[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]<nowiki/>[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992) * [[Katja Vidmar]] (1984 -) * [[Lado Vidmar]] (ledni) * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (1985 -) * [[Saša Vidmar]] * [[Adi Vidmajer]] (1942 - 2021) * [[Tina Vintar]] * [[Tomo Virk]] (1960 -) * [[Srečko Vizjak]] (''Drenovec'') * [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006) *[[Marko Vogrič (alpinist)|Marko Vogrič]] *Vojvodič *[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]] *[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]] *[[Klemen Volontar]] (1962 - 2022) *[[Matija Volontar]] *[[Viktor Vovk]] (1893 - 1968) *Andrej Vrbec  *[[Miha Vreča]] *[[Damjan Vrečur]] *[[Miha Vrevc]] *[[Matevž Vukotić]]/[[Matevž Vukotič|Vukotič]] == W == * [[Matjaž Wiegele]] * Lovrenc Willomitzer (eden prvopristopnikov na Triglav, vodja odprave 1778) * [[Tatjana Winter]] == Z == * [[Drago Zagorc]] * [[Nuša Zagorc]] (1943 -) * [[Boris Zajc]] (1933 - 1995) * [[Luka Zajc]] * Maja Zalar * [[Rok Zalokar, alpinist]] * [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000) * [[Rudi Zaman]] * [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983) * [[Luka Zazvonil]] (1977 -) * [[Mira Zorič]] * [[Janez Zorko]] (1937 - 2023) * Andrej Zorman * [[Tadej Zorman]] (1977 -) * [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977) * [[Miha Zupin]] * [[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (1954 -) * [[Davor Zupančič]] (1959 -) *[[Ljubo Zupančič]] * [[Peter Zupančič]] (1973 -) == Ž == * [[Mojca Žerjav]] *Tomaž Žerovnik *Židan Stanko (1974 -) *[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995) *Žnidaršič *[[Jože Žumer]] (1953 - 2006) *[[Anton Žunter]]? * [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992) *[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920) *[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016) {{seznami narodov po poklicu|plezalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]] [[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]] eihvdq18dx1foukq5zz1sdtapyhz73w Seznam slovenskih arhitektov 0 43492 6743688 6741424 2026-08-28T00:15:33Z ~2026-44996-51 264415 6743688 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[arhitekt]]ov.'''{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} == A == *[[Jakica Accetto]] *[[Matjaž Accetto]] *[[Janez Ahačič]] *[[Igor Ajtič]] *[[Slavojka Akrapovič]] *[[Janez Aljančič]] (športni objekti) *[[Marijan Amalietti]] *[[Marija Andoljšek]] *[[Danilo Antoni]] (Italija) *[[Marko Apih]] *[[Marko Apollonio]] *[[Grega Arh]] *[[Gabrijel Arko]] *[[Ilija Arnautovič]] *[[Milan Arnež]] *[[Vladimir Assejev]] *[[Petra Atelšek (Cirman)]] *[[Aleksander Ažman]] *[[Janez Ažman (arhitekt)|Janez Ažman]] *[[Lucija Ažman|Lucija Ažman (Momirski)]] *[[Vladimir Ažman]] == B == *[[Bojana Babič]] *[[Blaž Babnik Romaniuk]] *[[Marjeta Marija (Meta) Babnik Mravlja]] *[[Rajko Bajc]] *[[Janez Bahar]] *[[Lidija Ariana Bahovec]] *[[Marija Milka Bahovec]] *[[Ajdin Bajrović]] *[[Štefan Baler (arhitekt)|Štefan Baler]] *[[Adolf Baltzer]] *[[Živa Baraga|Živa Baraga (Moškon)]] *[[Peter Bassin]] *[[Valentin Battelino]] *[[Alen Bauer]] *[[Katarina Bebler]] *[[Ana Belčič]] *[[Leon Belušič]] *[[Gregor Bergant]] *[[Majda Bergant]] *[[Edi Berk]] *[[Nejc Bernik]] *[[Matjaž Bertoncelj (arhitekt)]] *[[Biba Bertok]] *[[Dejan Bevc]] *[[Justin Bevk]] *[[Matija Bevk]] *([[Neda Bevk]]) *[[Borut Bezjak]] *[[Boris Bežan]] *[[Jaka Bežan]] *[[Marjan Bežan]] *[[Nikolaj Bežek]] *[[Sonja Bežek Zajec]] *[[Julija Bežek-Kajzer]] *[[Uroš Birsa]] *[[Barbara (Barbka) Bizjak (Bukovac)]] *[[Bojana Bizjak]] *[[Grega Bizjak]] *[[Igor Bizjak]] *[[Janez Bizjak (arhitekt)|Janez Bizjak]] *[[Jože Bizjak]] *[[Milan Bižal]] *[[Dušan Blaganje]] *[[Mirko Blaznik]] *[[Dejan Bleiweiss]] *[[Matej Blenkuš]] *[[Rok Bogataj]] *[[Nuša Boh Pečnik]] *[[Andrej Bohinc (arhitekt)|Andrej Bohinc]] *[[Raša Böhm Vidmar]] *[[Matjaž Bolčina]] *[[Simona Bonač]] *[[Jaka Bonča]] *[[Miloš Bonča]] *[[Borut Bončina]] *[[Dušan Borak]] *[[Tanja Borovšak]] *[[Marijan Božič]] *[[Milan Božič]] *[[Damjan Bradač]] *[[Ljubo Brandner]] *[[Urban Brandner]] *[[Jana Braniselj]] *[[Tomaž Brate]] *[[Milko Bratina]] *([[Vladimira Bratuž]]) *[[Katka Braz]] *[[Irena Brecelj]] *[[Ivan Bregant]] *[[Marjeta Brenk|Marjeta (Ciuha) Brenk]] *[[Tomaž Breskvar]] *[[Vladimir Brezar]] *[[Barbara Brinovčar]] *[[Boris Briški]] *[[Matjaž Briški]] *[[Hrvoj Brnčič|Hrvoj(e) Brnčič]] *[[Mirko Brnič Jager]] *[[Janja Brodar]] *[[Larisa Brojan]] *[[Gregor Bucik]] *[[Borut Bučar]] *[[Blaž Budja]] *[[Tomaž Budkovič (1981-)]] *[[Boštjan Bugarič]] *[[Damjan Burcar]] *[[Jože Burger]]? *[[Miha Burger]]? *[[Gvido Burja]] == C == *[[Franc Cacak]] *[[Valentin Caharija Simonitti]] *[[Majda Cajnko]] *[[Tatjana Capuder]] *[[Margarita Carič Jančič]] *[[Alfred Castelliz]]/[[Kastelic]] *[[Jože Cej]] *[[Marija Cerar]] *[[Marjan Cerar]] *[[Peter Cerkvenik]] *[[Padma Chitrakar]] *[[Marjan Cimolini]]? *[[Mika Cimolini]] *[[Katja Cimperman]] *[[Josip Costaperaria]] (hrv.-slov.) *[[Boštjan Cotič]] *[[Marko Cotič]] *[[Tina Cotič]] *[[Antonio Cragnolini]] *[[Mateja Cukala]] *[[Jožica Curk]] *[[Maša Cvetko]] *[[I. Cvikl?]] *[[Monika Cvirn]] *[[Max Czeike]] == Č == *[[Katarina Čakš]] *[[Goran Čala]] *[[Evgen Čargo]] *[[Emilija Čebašek]] *[[Miha Čebulj]] *[[Petra Čeferin]] *[[Sašo Čeh]] *[[Vilko Čekuta]] *[[Andreja Čeligoj]] *[[Tomaž Čeligoj]] *[[Matevž Čelik]] *[[Branko Čepič|Branko Čepić]] *[[Samo Černač]] *[[Bogdan Černe]] *[[Marjeta Černe]] *[[Vojica Černe]] *[[Andraž Černič]] *[[Dušan Černič]] *[[Andrej Černiček]] *[[Andrej Černigoj]] *[[Jaroslav Černigoj]] *[[Milan Černigoj]] *[[Mojca Černigoj Švigelj]] *[[Nejc Černigoj]] *[[Josip Černivec|Josip (Jože) Černivec]] *[[Ilka Čerpes]] *[[Boštjan Češarek]] *[[Jernej Červek]] *[[Gregor Čok]] *[[Nives Čorak]] *[[Andrej Čufer]] *[[Božidar Čulk]] *[[Božo Ćeranić Rozman]] == D == *[[Saša Dalla Valle]] *[[Boštjan Debelak]] *[[Marjan Debelak]] *[[Alenka Debenjak]] *[[Leon Debevec]] *[[Aljoša Dekleva]] *[[Jože Dekleva (1944)]] *[[Marko Dekleva|Marko (Marijan) Dekleva]] *[[Mateja Dekleva]] *[[Borut Delak]] *[[Gašper Demšar]] *[[Igor Derlink]] *[[Kristina Dešman]] *[[Miha Dešman]] *[[Milica Detoni|Milica Detoni]] (1926-1961) *[[Marko Deu]] *[[Matjaž Deu]] *[[Živa Deu]] *[[Aleksander Dev]] *[[Irena Didek Pregl]] *[[Kaliopa Dimitrovska]] (-Andrews) *[[Zala Dobnik]] *[[Breda Dobovišek]] *[[Majda Dobravec Lajovic]] *[[Jurij Dobrila]]? *[[Jože Dobrin]] *[[Miha Dobrin]] *[[Damir Dobronić]] *[[Polde Dolenc]] *[[Stane Dolenc]] *Vesna Dolenc? *[[Robert Dolinar]] *[[Urša Dolinar]] *[[Sašo Domijan]] *[[Lidija Dragišič]] *[[Rafael Draksler]] *[[Gašper Drašler]] *[[Lojze Drašler|Lojze (Alojzij) Drašler]] *[[Herbert Drofenik]] *[[Davorina Drolc Ahčin]] *[[Ignac Dugar]] *[[Mateja Duhovnik]]? *[[Adolf Dukič]]? *[[Matjaž Durjava]] == E == *[[Tomaž Ebenšpanger]] *[[Miloš Ebner]] *[[Veronica Egart]] *[[Marijan Eiletz]] (slov.-argent.) *[[Vlado Emeršič]] *[[Dušan Engelsberger]] *[[Hinko Engelsberger]]? *[[Vlado Ercegovič]]? == F == *[[Gašper Fabijan]] *[[Boštjan Fabjan]] *[[Maks Fabiani]] *[[David Faganel]] *[[Franc Faleschini]] *[[Dragotin Fatur]] *[[Grazia Ferlazzo]] *[[Vesna Ferluga]] *[[Štefan Ficko]] *[[Tomaž Fidler]] *[[Alenka Fikfak]] *[[Matej Filipčič]] *[[Karel Filipič]] *[[Polona Filipič]] *[[Vladimir Filipič]] *[[Bogdan Fink (arhitekt)|Bogdan Fink]] *[[Monika Fink]]-''Serša'' *[[Vanja Fink]] *[[Ljerka Finžgar]] *[[Jerneja Fischer Knap]] *[[Eva Fišer Berlot]] *[[Miloš Florjančič]] *[[Natalija Fon (Boštjančič)]] *[[Lidija Frankovič]] *[[Ernest Franz]] *[[Mojca Fratnik]] *[[Fritz Friedriger]] *[[Johann N. Fuchs]] *[[Barbara Furlan]] *[[Ariana Furlan Prijon]] *[[Danilo Fürst]] == G == *([[Boris Gaberščik]] star.) *[[Milan Gabrič]] *[[Aleš Gabrijelčič]] *[[Boštjan Gabrijelčič]] *[[Peter Gabrijelčič]] *[[Meta Gabron]] *[[Andreja Gabrovec]] *[[Slavko Gabrovšek]] *[[Hinko Gajšek]] *[[Miran Gajšek]] *[[Vladimir Gajšek (arhitekt)]] *[[Damjan Gale]] (arhitekturni fotograf) *[[Marjeta Gale]] (ind. oblikov.) *[[Zmaga Gale]] *[[Matjaž Garzarolli]] *[[Marjana Gaspari Krajcar]] *[[Oton Gaspari]] *[[Damijan Gašparič]] *[[Matej Gašperič]] *[[Boštjan Gašperšič]] *[[Marjan Gašperšič]]? *[[Tanja Gašperšič]] *[[Rok Gerbec]] *[[Domen Gerkšič]] *[[Vida Gerlanc]] *[[Andrej Girandon]] *[[Jernej Girandon]] *[[Staša Blažič Gjura]] *[[Janez Gjura]] *[[Bojan Gjura]] *[[Vinko Glanz]] *[[Barbara Glavič]] *[[Tadej Glažar]] *[[Katarina Gnezda]] *[[Vladimir Godinjski]] *[[Jana Gojanovič-Purger]] *[[Andrej Goljar]] *[[Alenka Golob]] *Ferdinand Gologranc? *[[Zvonko Gorečan]] *[[Valentin Gorenčič]] *[[Dušan Gorjup]] *[[Ivo Goropevšek]] *[[Pavel Göstl]] *[[Nika Grabar]] *[[Dušan Grabrijan]] *[[Matevž Granda|Matevž (in Nina) Granda]] *[[Katarina Grasselli]] *[[Rok Grdiša]] *[[Ignac Gregorač]] *[[Vanja Gregorc]] *[[Gregor Gregorčič]] *[[Miroslav Gregorič]] *[[Tina Gregorič (Dekleva)]] *[[Mojca Gregorski]] *[[Jadranka Grmek]] *[[Jure Grohar]] *[[Gorazd Groleger]] *[[Samo Groleger]] *[[Ana Gruden]] *[[Aleš Guček]] *[[Eva Gusel]] *[[Božidar Gvardijančič]] == H == *[[Marijan(c)a Habicht]] *[[Marlenka Habjanič]] *[[Janez Hacin]] (1931-2021) *[[Aleš Hafner]] *[[Benjamin Hafner]] *[[Borut Hafner]] *[[Boštjan Hafner]] *[[Mateja Hafner Dolenc]] *[[Andrej Halas]] *[[Janko Hartman]] *[[Ana Hawlina]] *[[Jerica Herman]] *[[Mojca Herzog]] *[[Zdenko Hlavaty]] *[[Meta Hočevar]] *[[Primož Hočevar]] *[[Karel Holinsky]] *[[Dare Homan]] *[[Andrej Hrausky]] *[[Feliks Hribernik]] *[[Mavra Hribernik-Sbrizaj]] *[[Jasna Hrovatin]] *[[Vesna Hrvatin]] *[[Jernej Hudolin]] *[[Ljubo Humek]] *[[Herman Hus]] *[[Karol Huss|Karol (Karlo) Huss]] == I == *[[Marjetica Ilich Štefanec]] *[[Bor Ivačič]] *[[Alenka Ivančič Felicijan]] *[[Maja Ivanič]] *[[France Ivanšek]] *[[Marta Ivanšek Ravnikar]] *[[Aleš Borut Ivanko]] == J == *[[Ivan (Janez) Jager]] *[[Dario Jagodic]] *[[Greta Jagodic]] *[[Danijel Jagrič]] *[[Jure Jaklič]] *[[Vekoslav Jakopič]] (1914 - 2012) *[[Nada Jakopič Blaganje]] *([[Jernej Jakopin]]) *[[Mojca Jambrek-Herzog]] *[[Marija Jamšek]] *[[Andreja Jan]] *[[Adrian Janc]] *[[Vladimir Jandl]] *[[Marko Jaušovec]] *[[Miha Jazbinšek]] *[[Rajmund Jeblinger]] *[[Tomaž Jeglič]] *[[Jože Jelenc|Jože Jelenec]] *[[Tomaž Jelovšek]] *[[Marija Jenko]] *[[Damjan Jensterle]]? *[[Jurij Jenšterle]] (1925-1993) *[[Emir Jelkić]] *[[Dimitrij Jeraj]] *[[Rok Jereb]] *[[Silvij Jereb]] *[[Aleš Jerman]] *[[Bojko Jerman]] *[[Mitja Jernejec]] *[[Primož Jeza]] *[[Ferdinand (Nande) Jocif]] *[[Ferdo Jordan]] *[[Andreja Jug]] *[[Oton Jugovec]] *[[Igor Jurančič]] *[[Andreja Jurc Pahor]] *[[Emil Jurca]] *[[Niko Jurca]] *[[Sanja Jurca Avci]] *[[Ivo Jurečič|Ivo (Ivan) Jurečič]] (Vurnikov učenec) *[[Tomo Jurčič]] *[[Dušan Jurkovič]] *[[Andrej Justin]] *[[Matevž Juvančič]] *[[Borut Juvanec]] == K == *[[Štefan Kacin]] *[[Miha Kajzelj]] *[[Mirko Kajzelj]] *[[Dušan Kajzer]] *[[Silvija Kajzer]] *[[Andrej Kalamar]] *[[Igor Kalčič]] *[[Nives Kalin Vehovar]] *[[Miran Kambič]] *[[Monika Kambič Mali]] *[[Marjanca Kanc-Čučkova]] *[[Tomaž Kancler]] *[[Blaž Kandus]] *[[Breda Kapelj]] *[[Peter Kariž]] *[[Matjaž Karlovšek]] *[[Andrej Kasal]] *[[Mateja Katrašnik]] *[[Andrej Kavčič]] *[[Lenka Kavčič]] *[[Andrej Kemr]] *[[Jožef Kerec]] *[[Miha Kerin]] *[[Damjana Kerševan]] *[[Peter Kerševan]] *[[Simon Kerševan]] *[[Andraž Keršič]] *[[Alenka Kham Pičman|Alenka Kham-Pičman]] *[[Lado Kham]] *[[Rasto Kirn]] *[[Milena Kitek]] *[[Toša Kitek]] *[[Vid Klančar]] *[[Rok Klanjšček]] *[[Fedja Klavora]] *[[David Klobčar]]? *[[Robert Klun]] *[[Boris Kobe]] *[[Janez Kobe]] *[[Jurij Kobe]] *[[Vilma Kobilšek]] *[[Pavla Koc]] *[[Branko Kocmut]] *[[Jana Kocbek]] *[[Ciril Metod Koch]] *[[Andrej Kocjan]] *[[Danilo Kocjan]] *[[Alenka Kocuvan Polutnik]] *[[Frančiška Kočar]] *[[Cveto Koder]] *[[Gašper Kogelnik]] *[[Borut Kokelj]] in [[Barbara Kokelj]] *[[Kamilo Kolarič]] *[[Boštjan Kolenc]] *[[Jurij Kolenc]] *[[Nataša Kolenc]] *[[Urša Komac]] *[[Dušan Končar]] *[[Stanko Konjedic]] *[[Josip Konstantinović]] *[[Edith Kopač]] *[[Vlasto Kopač]] *[[Jože Kopitar]] *[[Nejc Koradin]] *[[Natalija Koranter]] *[[Anže Koren]] *[[Igor Koren]] *[[Alenka Korenjak]] *[[Janez Koritnik]] *Marko Korošec? *[[Matevž Korošec]] *[[Marko Korošic]] *[[Janez Korpar]] *[[Nande Korpnik]] *[[Anastasia Korsič]] *[[Miroslav Kos]] *[[Miloš Kosec]] *[[Nataša Koselj]] *[[Franjo Kosovel]] *[[Aleš Košak]]* *[[Grega Košak]] *[[Karin Košak]] *[[Fedja Košir]] *[[Mitja Košir]] *[[Gregor Košorok]] *[[Karlo Košuta (arhitekt)|Karlo Košuta]] (1950) *[[Jure Kotnik]] *[[Andrej Kovač]] *[[Helena Kovač]] *[[Milan Kovač|Milan (Zdravko) Kovač]] *[[Tom Kovač]] (slov.-avstralski) *[[Maja Kovačič (arhitektka)|Maja Kovačič]] *[[Stane Kovič]] *[[David Kozamernik]] *[[Anton Koželj (arhitekt)|Anton Koželj]] *[[Janez Koželj]] *[[Jože Koželj]] *[[Urša Koželj]] *[[Vladimir Koželj]] *[[Αlenka Kragelj Eržen]] *[[Jernej Kraigher]] *[[Aleš Krainer]] *[[Viljem Krainer]] *[[Vladimir Krajcar]] *[[Miro Krajnc]] ([[Mirko Kranjc]]?) *[[Jože Krajnčič]]? *[[Josip Krajnik]] *[[Jasna Kralj]] *[[Niko Kralj]] *[[Tone Kralj]]? *[[Zlat Kralj]] *[[Marko Kramar]] *[[Dušan Kramberger]] *[[Janko Kramberger]] *[[Ivo Kranjc]] *[[Julijan Krapež]] *[[Branko Kraševac]] *[[Gregor Kraševac]] *[[Igor Kraševac]] *[[Mojca Kraševac]] *[[Jože Kregar (arhitekt)]] *[[Majda Kregar]] *[[Peter Kregar (arhitekt)]] *[[Rado Kregar]] *[[Simon Kregar]] *[[Luka Kreitmayer]] *[[Zoran Kreitmayer]] *[[Urša Kres]] *[[Gregor Kresal]] *[[Janez Kresal]] *[[Janez Kreševič]] *[[Žiga Kreševič]] *[[Jože Krisper]] *[[Samo Kristan]] *[[Mitja Kristančič]] *[[Stanko Kristl]] *[[Živa Kristl]] *[[Tomaž Krištof]] *[[Edo Krivic]] *[[Svetozar Križaj]] *[[Matjaž Križman]] *[[Urša Križman]] *[[Milan Križnar]] *[[Valentin Kropivšek]] *([[Juta Krulc]]) *[[Mirta Krulc Mokorel]] *[[Lena Krušec]] *[[Tomaž Krušec]] *[[Pavel Kryl]]? *([[Ana Kučan]]) *[[Špela Kuhar]] *[[Alenka Kumer]] *[[Sonja Kunčič]] *[[Tine (Valentin) Kurent]] *[[Vid Kurinčič]] *[[Domen Kušar]] *[[Jože Kušar]] *[[Klemen Kušar]] *[[Janez Kuzman]] *[[Miro Kvas]] *[[Franc Kvaternik (arhitekt)|Franc Kvaternik]] *[[Mateja Kvaternik Zupan]] == L == *[[Dean Lah]] *[[Ivo Lah (arhitekt)|Ivo Lah]] *[[Ljubo Lah]] *[[Zorko Lah]]? *[[Laibacher]]? *[[Janez Lajovic]] *[[Majda Dobravec Lajovic|Majda Lajovic Dobravec]] *[[Tomi Lajovic|Tomi (Tomaž) Lajovic]] *[[Tomi Lajovic]] *[[Janja Lap]]? *[[Danilo Lapajne]] *[[Marijan Lapajne]] *[[Miloš Lapajne]] *([[Sonja Lapajne Oblak]]) *([[Svetko Lapajne]]) *[[Milivoj Lapuh]] * [[Anton Laščak]] *[[Matic Lašič]] *[[Valentina Lavrenčič]] *[[Saša Lavrinc]] *[[Bojan Lebar]] *[[Jožica Lebar]] *[[Darko Lečnik]] *[[Miha Lečnik]] *[[Milojka Lečnik Urbar]] *Ivan Ledl? *[[Marina Lekič]] *[[Milan Lemič]] *[[Leonid Lenarčič]] *[[Vinko Lenarčič]] *[[Dan Lenard]] *[[Jure Lenard]] *[[Mojca Lenart]] *[[Sabina Les]] *[[Boris Leskovec]] *[[Špela Leskovic]] *[[Anton Lešnik]] *[[Marjan Lešnik]] *[[Bojan Leva]] *[[Jagoda Ličina]] *[[Darko Likar]] *[[Martina Lipnik]] *[[Kaja Lipnik Vehovar]] *[[Stojan Lipolt]] *[[Darja Lisjak]] *[[Vlatka Ljubanović]] *[[Uroš Lobnik]] *[[Marijan Loboda]] *[[Andrej Lodrant]] *[[Anika Logar]] (r. [[Kordaš]]) *[[Anina Logar]] *[[Teodor Lojk]] * Peter Lovšin *[[Polonca Lovšin]] *[[Mladen Lukas]] *[[Dušan Lukša]] * [[Jernej Lukša]] *[[Igor Lunaček]] *[[Milovan Lunder]] *[[Vito Lužar]] *[[Aleksander Lužnik]] == M == *[[Saša Mächtig]] *[[Tomaž Mächtig]] *[[Gregor Maček]] (stavbenik) *[[Matija Maček (ok.|Matija Maček]] (stavbenik) *[[Miha Maček]] *[[Marko Mahnič]] *[[Andrej Mahovič]] *[[Nina Majoranc]] *[[Ksenija Makarovič]] *[[Jana Malenšek]]? *[[Saša Malenšek]] *[[Lidija Malerič]] *[[Travica Maleš Grešak]] *[[Jurij Malešević]] *[[Darja Marinček Prosenc]] *[[Mladen Marinčič]] *[[Božidar Marinič]] *[[Jože Marinko]] *[[Matija Marinko]] *[[Peter Marolt]] *[[Tomaž Marolt]] *Boris Matič *[[Izidor Martinjak]] *[[Carlo Martinuzzi]] *[[Damjan Marušič]] *[[Aljoša Matanovič]] *[[Nada Matičič (1950)]] *[[Barbara Matul Kalamar]] *[[Ivo Medved]] *[[Matej Medved]] *[[Emil Medvešček]] *[[Tomaž Medvešček]] *[[Maja Mejak]] *[[Adolf Menaše]] (Menasze) *[[Jože Mesar]] *[[Sonja Miculinić]] *[[Tomaž Mihelčič]] *[[Milan Mihelič]] *[[Črtomir Mihelj]] *[[Edo Mihevc]] *[[Bogdan Mikuž]] *[[Miha Milič]] *[[Jovica Milošević]] *[[Živomir Milovanovič]] *[[Edib Miralem]] *[[David Mišič]] *[[Andrej Mlakar (arhitekt)|Andrej Mlakar]] *[[Samo Mlakar]] *[[Tone Mlakar]] *[[Matej Mljač]] *[[Alenka Močnik]] *[[Špela Modic]] *[[Urban Modic]] *[[Dušan Moškon]] *[[Jože Motoh]] *[[Domen Mozetič]] *[[Mitja Mozetič]] *[[Franc Možek]] *[[Darja Mrevlje Pollak]] *[[Mirko Mršnik]] *[[Mirko Mrva]] *[[Alojz Muhič]] *[[Stanko Murko]] *[[Meta Muršec]] *[[Miloš Musulin]] *[[Barbara Mušič]]? *[[Janez Mušič]] *[[Marijan Mušič|Marjan Mušič]] *[[Marjan "Zula" Mušič]] *[[Miklavž Mušič]] *[[Marko Mušič]] *[[Seta Mušič]] ? *[[Vladimir Mušič]] *[[Vladimir Braco Mušič]] == N == * [[Miha Nahtigal]] * [[Roberto Nanut]] * [[Emil Navinšek]] *[[Majda Neřima]] *[[Matej Nikšič]] * [[Ljudmila Noč]] *[[Tomaž Noč]] * [[Andrej Nolda]] *[[Feri Novak]] * [[Niko Novak]] * [[Mladen Novak]] * [[Radmila Novak-Ciuha]] * [[Tomaž Novljan]] == O == *[[Andrej Oblak]] *[[Andreja Oblak]] *[[Ciril Oblak]] *[[Ana Ocvirk Šafar]] *[[Marjan Ocvirk]] *[[Peter Ocvirk]] *[[Primož Ocvirk]] *[[Peter Ogorelec]] (maketar) *([[Dušan Ogrin]]) *([[Gustav Ogrin]]) *[[Sani Okretič]] *[[Artur Olaj]] *[[Janko Omahen]] *[[Miro Oman]] *[[Rok Oman]] *[[Martin Omerza]] *[[Miroslav Oražem]] *[[Igor Orešič]] *[[Aleksander S. Ostan]] *[[Janez Oswald]] == P == *[[Peter Pahor]]- "Ptica" *[[Mateja Panter]]/[[Mattea Panterr]] *[[Borut Pečar]] *[[Borut Pečenko]] *[[Matjaž Pangerc]] *[[Milena Papič]] *[[Hans Pascher]] *[[Ivan Paškulin]] *[[Vojko Pavčič]]? *[[Marjan Paternoster]] *[[Irena Pavlič (arhitektka)]] *[[Gregor Pavlin]] *[[Nataša Pavlin]] *[[Sergej Pavlin]] *[[Igor Pavšek]] *[[Lea Pavšek]] *[[Peter Pavšič (arhitekt)]] *[[Martin Pegan]] *[[Matjaž Pegan]] *[[Majda Pehani]] *[[Ivan Pengov]] *[[Miha Peperko]] *[[Brigita Pernuš Gantar]] *[[Mario Perossa]] *[[Vasa Perović]] *[[Matija Perski]] ([[Matija Persky]]) *[[Aleksander Peršin]] *[[Miha Pešec]] *[[Milan Petek]] *[[Jože Peterkoč]] *[[Marko Peterlin]] *[[Denis Petrovčič]] *[[Metod Pfeifer]]? *[[Nadja Pfeifer]] *[[Anton Pibernik]] *([[Boris Pipan]]) *([[Marjan Pipenbaher]]) *[[Jana Pipp]] *[[Katarina Pirkmajer-Dešman]] *[[Tom Pirkmajer]] *[[Pavel Pirnat]] *[[Sandi Pirš]] *[[Primož Pislak]] *[[Ljubo Pivk]] *[[Matjaž Planinc]] *[[Anja Planišček]] *[[Peter Plantan]] *[[Jože Platner|Jože (Josip) Platner]] *[[Manca Plazar]] *[[Jože Plečnik]] *[[Boris Pleskovič]] ? *[[Romana Pleteršek]] *[[Franci Pliberšek]] *[[Marjan Poboljšaj]] *[[Boris Počkar]]? *[[Lidija Podbregar Vasle]] *[[Andreja Podlipnik]] *[[Urša Podlipnik]] *[[Božo Podlogar]] *[[Boris Podrecca]] *[[Kaja Pogačar]] *[[Andrej Pogačnik]] *([[Ciril Pogačnik]]) *[[Marinka Pogačnik]] *[[Milan Pogačnik (arhitekt)]] *[[Peter Pokorn]] *[[Natalija Polenec]] *[[Rok Poles]] *[[Karel Pollak (arhitekt)]] *[[Miha Polutnik]] *[[Franc Popek]] *[[Radisav Popović]] *[[Hugo Porenta]] *[[Robert Potokar]] *[[Marjetica Potrč]] *[[Andrea Pozzo]] *[[(Jože Požauko)]] *[[Peter Požauko]] *[[Darko Poženel]] *[[Minka Prajnc Šarler]] *[[Ferdinand (Fric) Pregrad]] *[[Miha Praznik]] *[[Boris Predalič]] *[[Irena Barbara Predalič]] *[[Mojmir Prelog]]? *[[Andrej Prelovšek]] *[[Eva Prelovšek Niemelä]] *(Matko Prelovšek) *[[Rajmund Premrl]] * [[Vilibald Premzl]] *[[Darija Preradović]] *[[Marko Pretnar|Marko Pretnar & Katarina Štok Pretnar]] *[[Špela Prezelj]] *[[Metod Prijatelj]] *[[Aleš Prijon]] *[[Jernej Prijon]] *[[Mitja Primec]] *[[Ignac Primožič]] *[[Jurij Princes]] (1933-2022) *[[Aleš Prinčič]] *[[Mojca Prinčič]] *[[Vili Prinčič]] *[[Vojko Prinčič]] *[[Blaž Pristovšek]] ? *[[Miha Prosen]] *[[Željko Pupič]] *[[Bogomir Pust]] *[[Uroš Pust]] *[[Viktor Pust]] == R == *[[Mitja Race]] *[[Danica Račič-Ahačič]] *(Milan Radin) *[[Sandi Radovan]]? *Boris /Anže Radšel *[[Ina Radšel]] *[[Meta Rainer-Bassin]] *[[Iztok Rajšter]] *[[Joseph Rakotorahalahy]] *[[Ivan Ramšak]] *[[Vid Ratajc]] *[[Peter Rau]] *[[Edo Ravnikar mlajši]] *[[Edvard Ravnikar]] *[[Gorazd Ravnikar]] *[[Ana Ravnikar Mavko]] *[[Martin Ravnikar]] *[[Vojteh Ravnikar]] *[[Žiga Ravnikar (arhitekt)|Žiga Ravnikar]] *[[Eva Razboršek]] *[[Metka Razboršek-Rebolj]] *[[Uroš Razpet]] *[[Vid Razinger]] *[[Bika Rebek]] *[[Borut Rebolj]] *[[Igor Recer]] *[[Bogdan Reichenberg]] *[[Gregor Reichenberg]] *[[Sašo Rek]] *[[Katja Repič Vogelnik]] *[[Roman Rems]] *Vasja/[[Vasko Repinc]] *[[Renato Repše]] *[[Gregor Rihar (arhitekt)]] *[[France Rihtar]] *[[Katja Rihtar Šušnik]] *[[Klemen Rodman]] *[[Stanislav Rohrman|Stanislav (Stanko) Rohrman]] *[[Lojze Rojec]] *[[Peter Rolih]] *[[Riko Rosman]] *[[Primož Roškar]] *[[Uroš Rošker]] *[[Barbara Rot]] *[[Božo Rot]] *[[Boro Rotovnik]] *[[Lučka Rozin Šarec]] *[[Boris Rozman]] *[[Božo Ćeranić Rozman]] *([[Vinko Rozman]]) *[[Janko Rožič]] *[[Maja Rudolf Markovič]] *[[Tina Rugelj]] *[[Tina Rupar Kobe]] *[[Nataša Rus]] *[[Olga Rusanov]] *[[Božidar Rustja]] *[[Uroš Rustja]] *([[Donatella Ruttar]]) *[[Andrej Ržišnik]] == S == *([[Eta Sadar Breznik]]) *[[Jure Sadar]] (Cveta in Jure Sadar) *[[Jurij Sadar]] *[[Dominik Sagadin]] *([[Maruša Sagadin]]) *[[Zvonko Sagadin]] *[[Nastja Sajovic]] *[[Dušan Samec]] *[[Maša Samec]] *([[Igor Sapač]]) *[[Teja Savelli]] *([[Valentin Scagnetti]] 1909-2012) *[[Tone Schlaus]] *[[Bojan Schlegl]] *[[Tomaž Schlegl]] *([[Johann Schöbl]]) *Vladimir Sedej? *[[Vladislav Sedej]] *[[Saša Sedlar]] *[[Marko Selan]] *[[Mojca Selinšek]] *([[Niko Seliškar]]) *[[Peter Seljak]] *([[Richard Sendi]]) *[[Drago Senica]] - Pi *[[Domicijan Serjanik]] *[[Anin Sever]] *[[Janja Sever]] *[[Milan Sever]] *[[Savin Sever]] *[[Marjan Sežun]] *[[Alenka Sfiligoj]] *[[Miško Sibila]] *[[Branko Simčič]] *[[Izidor Simčič]] *[[Borut Simič]] *[[Denis Simčič]] *[[Mitja Simoniti]] *[[Valentin Simonitti|Valentin (Caharija) Simonitti]] *[[Metka Sitar]] *Kamilo Sitte *[[Josip Sivec|Josip (Jože) Sivec]] *[[Gašper Skalar]] *([[Judita Skalar]]) *([[Peter Skalar]]) *[[Stojan Skalicky]] *[[Vanja Skalicky]] *([[Luka Skansi]]) *[[Štefan Skledar]] *[[Bogdan Skoberne]] (1915-78) * [[Jan Skoberne]] *[[Miha Skok]] *[[Sanja Skorobrijin]] *[[Saša Skubic]] *[[Tomaž Slak]] *[[Blaž Slapšak]] *[[Lara Slivnik]] *Robert Smielowski (1863-1954) *[[Brane Smolej]] *[[Jaka Sokler]] *[[Tomaž Souvan]] *[[Alenka Sovinc Božič]] *[[Primož Šmajdek]] *[[Peter Sovinc]] *[[Ivo Spinčič]] (Spinčić) *[[Bogdan Špindler|Bogdan Spindler]] *[[Venčeslav Sprager]]/Šprager? *[[Jože Sraka]] *[[Danica Sretenović]] *[[Bojan Srpčič]] *[[Boris Stančev]] *([[Ciril Stanič]])? *[[Ivan Stanič (arhitekt)|Ivan Stanič]] *[[Tomo Stanič]]? *[[Ljubiša Stanojević]] *[[Mira Stantič]] *[[Nives Starc]] *[[Niko Stare (krajinski)]] *[[Tihomir Stepanov]] *[[Mojca Sterle]] *[[Nevenka Sterlekar]] *[[Tanisa Sterlekar-Benulič]] *[[Bogdan Stemberger]] *[[Veselin Stojanović]] *[[Alejandro Stoka]] (Štoka) (slov.-argent.) *[[Peter Stopar]] *[[Janez Stoporko]] * [https://strehovecarchitecture.wordpress.com/ Andrej Strehovec] *[[Tomaž Strehovec]] *[[Maks Strenar]] *[[Viljem Strmecki]] *[[Ana Struna|Ana Struna Bregar]] *[[Marko Studen]] *([[Bojan Stupica]]) *[[Lucija Stupica]]-Enbohm *[[Matija Stupica]] *(Anton Suhadolc) *[[Janez Suhadolc]] *[[Matija Suhadolc]] *[[Matjaž Suhadolc]] *[[Mima Suhadolc]] *[[Viktor Sulčič]] (slov.-argent.) *[[Tihomir Sulič|Tihomir (Miro) Sulič]] *[[Eva Svete]] *[[Beno Svetina]] == Š == *[[Andrej Šabec]] *[[Dušana Šantel Kanoni]] *[[Aleš Šarec]] *[[Lučka Šarec|Lučka (Rozin) Šarec]] *[[Mojca Šašek Divjak]] *[[Štefan Šček]] *[[Veronika Ščetinin]] *[[Tanja Šebek (Šuštaršič)]] *[[Aleš Šeligo]] *[[Jožef Marija Šemrl|Jožef Marija Šem(e)rl]] *[[Marko Šenk]] *[[Peter Šenk]] *[[Nikolaj Šercer]] *[[Igor Šilc]] *[[Jernej Šipoš]] *([[Lidija Šircelj]]) *[[Drago Škerlavaj]] *[[Peter Škerlavaj]] *[[Alenka Škofič]] *[[Živka Škrabar]] & Ines Š.? *[[Marinka Škrilec]] *[[Škrinjar Sanja|Sanja Škrinjar]] *[[Tina Škrinjar]] *[[Igor Škulj]] *[[Slavko Škulj]] *[[Marko Šlajmer]] *[[Andrej Šmid]] (st./ml.) *[[France Šmid]] *[[Jelka Šolmajer]] *[[Katja Šoltes]] *[[Mihajlo Šoltes]] *[[Marjan Šorli]] *[[Milojka Špacapan Batič]] *[[Primož Špacapan]] *[[Mateja Špan]] *[[Urška Šparemblek]] *[[Matjaž Špolar]] *[[Nina Štajner]] *[[Matej Štefanac]] ? *[[Drago Štefanec]] *[[Maja Štembal Capuder]] *[[Andreja Štok]] *[[Alejandro Stoka|Alejandro]] Štoka/Stoka (slov.-argent.) *[[Boštjan Štolfa]] *[[Andreja Štrukelj Sinčič]] *[[Ivo Štrukelj]] *[[Milan Štrukelj]] *[[Tomaž Štrukelj]] *[[Vojka Štrukelj]] *[[Nataša Štupar Šumi]] *[[Franci Šubelj]] *[[Barbara Viki Šubic]] *[[Špela Šubic]] *[[Vladimir Šubic]] *[[Gizela Šuklje]] *[[Nataša Šumi]] *[[Dunja Šutanovac]] *[[Nina Šuštaršič]] *[[Barbara Šušteršič (Perovič)]] *[[Dušan Šušteršič]] *[[Polona Šušteršič]] *[[Katja Švab]] *[[Mojca Švigelj Černigoj]] *[[Stane Švigelj]] == T == *[[Sonia Trošt]] *[[László Takács]] (Prekmurje-Madž.) *[[Branka Tancig Novak|Branka Tancig (Novak)]] *[[Dalija Tanšek]] *[[Maja Tasič-Demšar]] *[[Ciril Tavčar]] *[[Klemen Tavčar]] *[[Boštjan Temniker]] *[[Robert Tepež]] *[[Damjan Tepina]] *[[Marjan Tepina]] *[[Aleš Tišler]] *[[Milena Todorič Toplišek]] *[[Branko Tomac]] *[[Milan Tomac]] *[[France Tomažič]] *[[Ronald Tomažič]] *[[Ludvik Tomori]] *[[Luka Tomori]] [[Matjaž & Šimen Tomori|Matjaž &Šimen Tomori]] *[[Erna Tomšič]] *[[Martina Tomšič]] *[[Rikardo Tomšič]] *[[Matjaž Tonkli]] *[[Aleksandra Torbica]] *[[Andraž Torkar]] *[[Polde Torkar]] *[[Vinko Torkar]] *[[Bojan Tratnik]] *[[Lado Tratnik]] *[[Sanja Traunšek]] *[[Aljoša Trebše]] *[[Jože Trebše]] *[[Janez Trenz]] *([[Viljem Treo]]) *[[Mladen Treppo]] *[[Rok Triller]] *[[Mateja Trobec Lah]] *[[Peter Trpin]] *[[Gregor Trplan]] *[[Mario Turel]] (slov.-argent. *[[Gregor Turnšek]] == U == *[[Danilo Udovič]] *([[Hugo Uhliř]]) *[[Drago Umek]] *[[Damjana Umnik]] *[[Bogomir Ungar]] *[[Damijan Uranker]] *[[Bruno Urh]] *[[Carmen Urh]] *[[Branko Uršič]] *[[Marjan Uršič]] *Marko Uršič? *[[Darko Usenik]] *[[Jože Usenik]] *[[Marko Ušaj]] *[[Janez Urbanc]] (športni objekti) *[[Gregor Turnšek]] == V == *''Venceslav Vadlav'' *[[Uroš Vagaja]] *[[Tomáš Valena]] (češ.-slov. rodu) *[[Jana Valenčič]] *[[Janez Valentinčič]] *[[Martin Valinger]] *[[Josip Vancaš]] (bosansko-hrvaško-slov.) *[[Fran Varšek]] *[[Mojca Vasle Cejan]] *[[Egon Vatovec]] *[[Vido Vavken|Vido (Vladimir) Vavken]] *[[Tadej Veber]] &[[Jerneja Ačanski Veber]] *[[Arne Vehovar]] *[[Franci Vehovar]] *[[Ula Vehovar Kenda]] *[[Gregor Velepec]] *[[Alenka Velkavrh]] *[[Amalija Venturini]] *[[Tomaž Verbole]] *[[Majda Verčnik]]? *[[Petra Verhovčak]] *[[Vesna Vesel]] *[[Robert Veselko]] *[[Viktor Vičič]] *[[Špela Videčnik]] *[[Aleksander Vidmar]] *[[Manlio Vidovich]] *[[Vid Vidovič]] *[[Tea Vilhar Vidovič]] *[[Mojca Vimos Kocbek]] *Matej Vinazza *[[Igor Vintar]] *[[Oskar Virag]] *[[Klemen Vodnik]] *[[Aleš Vodopivec]] *[[Iztok Vodušek]] *[[Blaž Vogelnik]] *[[Boris Volk]] *[[Jure Vombergar]] (slov.-argent.) *[[Janez Vovk]] *[[Marija Vovk]] *[[Sašo Vovk]] *[[Tomaž Vovk]] *[[Mitja Vovko]] *[[Jani Vozelj]] *[[Mirko (Tugomir) Vozelj]] *[[Matej Vozlič]] *[[Vesna Vozlič|Vesna Vozlič Košir]] *[[Matic Vrabič]] *[[Nebojša Vranešič]] *[[Virginia Vrecl]] *[[Aleš Vrhovec]] *[[Marjan Vrhovec]] *[[Janez Vrhunc]] *[[Urška Vrhunc]] *[[Marjan Vrtovec]] *[[Boštjan Vuga]] *[[Tomaž Vuga]] *[[Aleksander Vujović]] *[[Mladen Vukmirović]] *[[Ivan Vurnik]] == W == *[[Tadej Weilguny]] *[[Andrej Weingerl]] *[[Dimitri Waltritsch]] == Z == *[[Janko Zadravec|Janko J. Zadravec]] *[[Brane Zalar]] *[[Miloš Zalaznik]] *[[Mitja Zalokar]]? *[[Jurij Zaninović]] *[[Damjana Zaviršek Hudnik]] *[[Alma Zavodnik Lamovšek]] *[[Miha Završnik]] *[[Silvester Zavrtanik]] *[[Ciril Zazula]] *[[Martina Zbašnik]] *[[Mirko Zdovc]] *[[Katja Zelinka Škerlevaj]] *[[Jurij Zeriali]] (Italija) *[[Rado Zgonik]] *[[Peter Zidanič]] *([[Janko Zlodre]]) *[[Mitja Zorc]] *[[Maruša Zorec]] *[[Ira Zorko]] *[[Candido Zulliani]] *[[Ivan Zupan (arhitekt)|Ivan Zupan]] (1888 - 1948) *[[Rudi Zupan]] *[[Zvone Zupan]]<nowiki/>(ek?) *[[Marjan Zupanc]] *[[Monika Zupanc Kovač]] *[[Bogo Zupančič]] *[[Marko Zupančič]] *[[Matej Zupančič]] *[[Petja Zupančič]] *[[Staša Zupančič]] *[[Tadeja Zupančič Strojan]] *[[Brane Zvonar]] *[[Jelena Zwitter]] == Ž == *[[Tadej Žaucer]] *[[Danica Žbontar]] *[[Vesna Žegarac Leskovar]] *[[Barbara Železnik]] Bizjak *[[Tomaž Železnik]] *[[Gašper Žemva]] *[[Janez Žerjav]] *[[Aleš Žetko]] *[[Barbara Žetko]] *[[Viktor Žigon]] *[[Maša Živec]] *[[Katja Žlajpah]] *[[Lučka Žlender]] *[[Aleš Žnidaršič]] *[[Ivo Žnidaršič]] *[[Pavel Žnidaršič]] *[[Rok Žnidaršič]] *[[Tadej Žugman]] *[[Vanda Žunič]] *[[Marko Župančič]] {{div col end}} == Zunanje povezave == * [http://www.arhitekturni-vodnik.org Arhitekturni vodnik] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Arhitekti]] [[Kategorija:Slovenski arhitekti|*]] 2p72pysff2l7dob980rv60qul4d4g9r Jedrsko orožje 0 48432 6743565 6742095 2026-08-27T16:38:04Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ zamenjava povezave 6743565 wikitext text/x-wiki [[Slika:Nagasakibomb.jpg|thumb|right|250px|[[Jedrska goba]] nad [[Nagasaki]]jem]] [[Slika:Little-boy-atom-bomb.svg|thumb|right|250px|Shematični prikaz bombe [[Deček (bomba)|Deček]], ki je uničila [[Hirošima|Hirošimo]]]] [[Slika:Fission bomb assembly methods.svg|thumb|right|262px|Dva glavna načina zasnove jedrskega orožja]] {{Jedrska fizika}} '''Jedrsko orožje''' je vsako [[orožje]], ki izrablja [[jedrska reakcija|jedrske reakcije]] [[cepitev jedra|cepitve jedra]] (fizije) in/ali [[Jedrsko zlivanje|jedrskega zlivanja]] (fuzije) kot poglaviten vir uničevalne sile. Vsako jedrsko orožje je občutno močnejše od največjih konvencionalnih [[eksploziv]]ov in eno tako orožje je zmožno uničiti celotno [[mesto]]. == Uporaba == V [[zgodovina vojskovanja|zgodovini vojskovanja]] je bilo jedrsko orožje uporabljeno dvakrat v [[boj]]u; obakrat v zadnjih dnevih [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Prvič je bilo jedrsko orožje uporabljeno [[6. avgust]]a [[1945]], ko je [[Združene države Amerike|ZDA]] odvrgla [[uran]]sko [[naprava|napravo]] ''[[Deček (bomba)|Deček]]'' (little boy), ki je imela rušilno moč ocenjeno med 14-17 kiloton TNT-ja na [[Japonska|japonsko]] mesto [[Hirošima]]. Tri dni kasneje je ZDA odvrgla [[plutonij]]evo napravo ''[[Debeluh (bomba)|Debeluh]]'' (fat man) na [[Nagasaki]], z rušilno močjo 21 kiloton TNT-ja, a, zaradi slabih vremenskih pogojev (gosta megla) zadetek ni bil tako natančen. == Posledice == Obe napravi sta povzročili takojšnjo smrt skoraj 120.000 ljudi (večinoma civilistov), vsaj dvakrat toliko pa je umrlo čez nekaj časa. Uporaba le-teh je povzročila mešane odzive: nekateri so kritizirali in obsojali ta dejanja [[množični poboj|množičnih pobojev]], medtem ko so drugi trdili, da bi drugače bile žrtve na obeh straneh še višje, če ne bi odvrgli obeh naprav (glej [[jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija]] za polno razpravo). == Jedrske sile == Potem so jedrsko orožje detonirali več kot dvatisočkrat, predvsem za potrebe poskusov; to so storile predvsem [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Sovjetska zveza]], [[Francija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Ljudska republika Kitajska]], [[Indija]] in [[Pakistan]]. Te države so imenovane tudi [[jedrske sile]] (poleg teh tudi [[Rusija]], ki je podedovala orožje po padcu Sovjetske unije). Združene države Amerike, Sovjetska zveza, Velika Britanija, Francija in Kitajska so leta [[1968]] sprejele Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, ki med drugim prepoveduje vsako obliko prenosa znanja, [[tehnologija|tehnologije]] in materiala za izdelavo jedrskega orožja državam, ki ne sodijo med omenjene jedrske sile. Ravno tako pogodba tem državam prepoveduje vsako obliko jedrskega programa za vojaške namene.<br /> Pakistan, Indija in [[Izrael]] te pogodbe niso podpisali, [[Severna Koreja]] pa je od nje odstopila leta [[2003]]. Kritiki opozarjajo, da pogodba ščiti priviligiran status jedrskih velesil. Različne druge [[država|države]] lahko posedujejo jedrsko orožje, a tega niso nikoli javno priznale oz. njihove trditve niso bile nikoli preverjene. Kot primer: * [[Izrael]] ima sodoben zračnoprevozni sistem in obsežen [[jedrski program]] (glej [[Izrael in orožje za množično uničenje]]), vendar obstoja jedrskega orožja uradno ni ne potrdil, ne zanikal. * [[Severna Koreja]] je objavila, da ima jedrske zmožnosti (a je kmalu zatem objavila, da bo opustila vse [[Severna Koreja in orožje za množično uničenje|svoje jedrske programe]]), čeprav je v letu [[2009]] objavila, da namerava te programe obnoviti. * [[Ukrajina]] lahko poseduje manjše število zastarelega jedrskega orožja iz sovjetske dobe, ki je lahko prišlo v njeno last po administrativni napaki. * [[Republika Južna Afrika|Južna Afrika]] je v [[1980.|osemdesetih letih]] razvila manjšo količino jedrskega orožja, vendar ga je kasneje uničila in opustila vse nadaljnje jedrske aktivnosti. * [[Iran]] si prizadeva razviti jedrske zmožnosti (predvsem lastne obrate za bogatenje urana), za katerega pa ni znano, če je dejansko namenjen le civilni uporabi (za več informacij glej [[seznam držav z jedrskim orožjem]]). Jedrsko orožje se danes primarno uporablja kot metoda za ustvarjanje [[vojaška strategija|strateške]] grožnje. Na primer, skrb, da ima Severna Koreja jedrsko orožje in da ga bo uporabila, je narekovala odnose med ZDA in Severno Korejo. Jedrski eksplozivi so poleg [[vojaštvo|vojaške rabe]] bili predlagani za različne druge nevojaške namene npr. [[Operacija Plowshare]]. ==Jedrski arzenal po državah== Trenutno je na svetu okrog 15700 jedrskih konic, od tega jih je okrog 4100 operativnih<ref name="nuclearweapons1">{{navedi splet |url=http://www.fas.org/programs/ssp/nukes/nuclearweapons/nukestatus.html |title=Federation of American Scientists: Status of World Nuclear Forces |publisher=Fas.org |date=2014 |accessdate=2014-05-26 |archive-date=2018-12-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181226010349/https://fas.org/ |url-status=dead }}</ref>Na višku, leta 1985, je bilo v uporabi okrog 68 000 konic. {| class="wikitable" border="1" |- style="background:#efefef;" ! Država ! Število jedrskih orožij <small>(Aktivnih/Skupno)</small>{{refn|All numbers are estimates from the [[Federation of American Scientists]]. The latest update was in December 2012. If differences between active and total stockpile are known, they are given as two figures separated by a forward slash. If specifics are not available (n.a.), only one figure is given. Stockpile number may not contain all intact warheads if a substantial amount of warheads are scheduled for but have not yet gone through dismantlement; not all "active" warheads are deployed at any given time. When a range of weapons is given (e.g., 0–10), it generally indicates that the estimate is being made on the amount of fissile material that has likely been produced, and the amount of fissile material needed per warhead depends on estimates of a country's proficiency at nuclear weapon design.|group=nb}} ! Datum prvega testa ! CTBT Status ! Način dostave |- style="background:white;" | colspan=5 align=center|'''Pet držav NPT''' |- | {{flagicon image|Flag of the United States.svg}} [[ZDA]] |align="right"| 2104 / 7200<ref name="nuclearweapons1"/>|| 16. julij 1945 (''[[Trinity (jedrski poskus)|Trinity]]'') || Podpisnik<ref name="CTBT Status">{{navedi splet|title=Status of Signature and Ratification of the Comprehensive Test Ban Treaty|url=http://www.ctbto.org/the-treaty/status-of-signature-and-ratification/|accessdate=13 January 2012}}</ref> || [[Jedrska triada]]<ref>[[#IISS2012|IISS 2012]], pp. 54–55</ref> |- | {{flagicon image|Flag of Russia.svg}} [[Rusija]] |align="right"| 1600 / 7500<ref name="nuclearweapons1"/> || 29. avgust 1949 (''[[RDS-1]]'') || Ratificiran<ref name="CTBT Status"/> || Jedrska triada |- | {{flagicon image|Flag of the United Kingdom.svg}} [[Združeno kraljestvo]] |align="right"| 160 / 225<ref name="nuclearweapons1"/> || 3. oktober 1952 (''[[Operation Hurricane|Hurricane]]'') || Ratifician|| [[SLBM]], v preteklosti tudi letala |- | {{flagicon image|Flag of France.svg}} [[Francija]] |align="right"| 290 / 300<ref name="nuclearweapons1"/> || 13. februar 1960 (''[[Gerboise Bleue]]'') || Ratificiran || Letala in podmornice |- | {{flagicon image|Flag of China.svg}} [[Kitajska]] |align="right"| n.a. / 250<ref name="nuclearweapons1"/> || 16. oktober 1964 || Podpisnik<ref name="CTBT Status"/> || Najverjetnje jedrska triada<ref>''The Long Shadow: Nuclear Weapons and Security in 21st Century Asia'' by Muthiah Alagappa (NUS Press, 2009), page 169: "China has developed strategic nuclear forces made up of land-based missiles, submarine-launched missiles, and bombers. Within this triad, China has also developed weapons of different ranges, capabilities, and survivability."</ref><ref>[[#IISS2012|IISS 2012]], pp. 223-224</ref> |- style="background:white;" | colspan=6 align=center|'''Tri ne-NPT države ''' |- | {{flagicon image|Flag of India.svg}} [[Indija]] |align="right"| n.a. / 110<ref name="nuclearweapons1"/> || 18. maj 1974 (''[[Smejoči Buda]]'') || Ne podpisnik<ref name="CTBT Status"/>|| Kopenska in zračna<ref>[[#IISS2012|IISS 2012]], p. 243</ref>V prihodnosti najverjetneje triada<ref>{{navedi novice|last1=Peri|first1=Dinakar|title=India’s Nuclear Triad Finally Coming of Age|url=http://thediplomat.com/2014/06/indias-nuclear-triad-finally-coming-of-age/|accessdate=10 March 2015|agency=The Diplomat|date=12 June 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.livemint.com/Politics/lvVxsu1L5GPLvD7Z5j3baJ/Nuclear-triad-weapons-ready-for-deployment-DRDO.html|title=Nuclear triad weapons ready for deployment: DRDO}}</ref> |- | {{flagicon image|Flag of Pakistan.svg}} [[Pakistan]] |align="right"| n.a. / 120<ref name="nuclearweapons1"/> || 28. maj 1998 (''[[Chagai-I]]'') || Ne podpisnik <ref name="CTBT Status"/> || Kopenska in zračna<ref>[[#IISS2012|IISS 2012]], p. 272</ref><ref>''Pakistan's Nuclear Weapons'', By Bhumitra Chakma, (Routledge 2012), page 61: "Pakistan possesses two types of nuclear delivery vehicles: aircraft and missiles. Initially in the pre-tests era, Islamabad depended solely on aircraft as its chief means of delivering nuclear weapons. In the early 1990s, Pakistan acquired a few dozen ballistic missiles from China, and subsequently, it developed a number of missile systems which became its mainstay of nuclear delivery".</ref> |- | {{flagicon image|Flag of North Korea.svg}} [[Severna Koreja]] |align="right"| n.a. / <10<ref name="nuclearweapons1"/> || 9. oktober 2006<ref>{{navedi novice|url=http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2006/10/13/AR2006101300576.html|date=October 13, 2006|title=U.S.: Test Points to N. Korea Nuke Blast|newspaper=The Washington Post}}</ref>|| Ne podpisnik<ref name="CTBT Status"/> || Kopenske (ocena)<ref>''Nuclear Proliferation in South Asia: Crisis Behaviour and the Bomb'' by Sumit Ganguly, Sumit Ganguly, S. Paul Kapur, (Routledge 2008), page 194-195</ref> |- style="background:white;" | colspan=6 align=center|'''Drugo''' |- | {{flagicon image|Flag of Israel.svg}} [[Izrael]] |align="right"| n.a. / Ocena 60-400<ref name="nuclearweapons1"/><ref name="israelcohen">There are a wide range of estimates as to the size of the Israeli nuclear arsenal. For a compiled list of estimates, see [[Avner Cohen]], ''The Worst-Kept Secret: Israel's bargain with the Bomb'' (Columbia University Press, 2010), Table 1, page xxvii and page 82.</ref><ref>{{Citation | first = Kenneth S | last = Brower | title = A Propensity for Conflict: Potential Scenarios and Outcomes of War in the Middle East | journal = Jane's Intelligence Review | type = special report | number = 14 |date=February 1997 | pages = 14–5}}.</ref>|| || Podpisnik<ref name="CTBT Status"/> || Najverjetneje jedrska triada<ref>''An Atlas of Middle Eastern Affairs'' By Ewan W. Anderson, Liam D. Anderson, (Routledge 2013), page 233: "In terms of delivery systems, there is strong evidence that Israel now possesses all three elements of the nuclear triad."</ref><ref>[[#IISS2012|IISS 2012]], p. 328</ref> |} == Rekord == Največja atomska bomba, ki je bila kadarkoli odvržena, se je imenovala [[Carska bomba]] (Tsar bomba) in so jo izdelali Rusi, tehtala je rekordnih 27 ton, dolga je bila 8 metrov in njen premer je bil 2 metra, rušilna moč pa je dosegla 50000 kiloton TNT-ja ali 50 megaton TNT-ja, sicer namerno zmanjšana iz 100 megaton, da so zmanjšali radioaktvino sevanje . Odvrgli so jo leta [[1961]] na otoku [[Nova Zemlja]] v Severnem morju. Njen rušilni sunek je v nekaj sekundah trikrat obkrožil svet. Žrtev naj ne bi bilo. == Glej tudi == * [[Jedrska fizika]] * [[Jedrska fisija]] * [[Jedrska fuzija]] * [[Jedrska zima]] * [[Jedrska podmornica]] * [[Jedrska puška Davy Crockett|Jedrska puška]] * [[Jedrska mina]] * [[Jedrska artilerija]] ==Sklici== {{sklici|group=nb}} {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== *[https://365.rtvslo.si/podkast/intelekta/175173566 Kako je atomska bomba spremenila svet]. Intelekta (11. november 2025). Prvi (RTV Slovenija). {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Orožje za množično uničevanje]] [[Kategorija:Jedrsko orožje|*]] {{normativna kontrola}} 94llyfivaifhke2epgpzz3c468qqy4y Aids 0 48460 6743557 6742066 2026-08-27T16:23:47Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +intelekta 6743557 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | name = HIV/AIDS | image = Red_Ribbon.svg | image_size = 220px | caption = [[Rdeča pentlja]] je simbol [[solidarnosti]] z osebami, okuženimi z virusom HIV, in osebami, obolelimi za aidsom.<ref>{{navedi splet |title=Wear your red ribbon this World AIDS Day |url=http://www.unaids.org/en/resources/presscentre/featurestories/2006/november/20061130redribbonen |publisher=UNAIDS Secretariat |access-date=10. septembra 2017}}</ref> | alt = Rdeč trak v obliki mašne | field = [[Infektologija]] | synonyms = akvirirani imunski deficitni sindrom, sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti | symptoms = '''zgodnji''': gripi podobna bolezen<ref name=WHO2015Fact/><br />'''poznejši''': [[povečane bezgavke]], vročina, izguba telesne mase<ref name=WHO2015Fact/> | complications = [[oportunistična okužba|oportunistične okužbe]], [[tumor]]ji<ref name=WHO2015Fact/> | onset = | duration = dosmrtno<ref name=WHO2015Fact/> | causes = [[virus humane imunske pomanjkljivosti]] (HIV)<ref name=WHO2015Fact/> | risks = izpostavljenost krvi, materinemu mleku, spolno občevanje<ref name=WHO2015Fact/> | diagnosis = preiskave krvi<ref name=WHO2015Fact/> | differential = | prevention = [[varna spolnost]], [[zamenjava igel]], [[obrezovanje moških]], [[predizpostavitvena profilaksa]], [[poizpostavitvena profilaksa]]<ref name=WHO2015Fact/> | treatment = [[protiretrovirusno zdravljenje]]<ref name=WHO2015Fact/> | medication = | prognosis = Ob zdravljenju je pričakovana življenjska doba skoraj normalna.<ref name=CDC21015Bas/><ref name=UN2012Vac/><br>Brez zdravljenja znaša pričakovana življenjska doba 11 let.<ref name=UNAIDS2007/> | frequency = 1,8&nbsp;milijona novih primerov (2016)<ref name=UN2017/><br />36,7&nbsp;milijona okuženih s HIV (2016)<ref name=UN2017>{{navedi splet |title=Global summary of the AIDS epidemic 2016 |url=http://www.unaids.org/sites/default/files/media_asset/UNAIDS_2017_core-epidemiology-slides_en.pdf |website=UNAIDS |publisher=UNAIDS |access-date=10. septembra 2017 |date=junij 2017}}</ref> | deaths = 1,0&nbsp;milijona (2016)<ref name=UN2017/> }} '''Akvirírani imúnski deficítni sindróm''' ({{Jezik-en|Acquired immunodeficiency syndrome}}), znan s kratico '''AIDS''' ali '''aids''' [ájts], ga poznamo tudi kot '''sindróm pridobljêne imúnske pomanjkljívosti''', je spekter bolezenskih stanj, ki jih povzroči [[okužba]] z [[virus humane imunske pomanjkljivosti|virusom humane imunske pomanjkljivosti]] (HIV).<ref name="pmid11396444">{{navedi časopis |author=Sepkowitz KA |title=AIDS – the first 20 years |journal=[[The New England Journal of Medicine]] |volume=344 |issue=23 |pages=1764–72 |date=June 2001 |pmid=11396444 |doi=10.1056/NEJM200106073442306| issn = 0028-4793 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |first1=Alexander |last1=Krämer |first2=Mirjam |last2=Kretzschmar |first3=Klaus |last3=Krickeberg |title=Modern infectious disease epidemiology concepts, methods, mathematical models, and public health |date=2010 |publisher=Springer |location=New York |isbn=978-0-387-93835-6 |page=88 |edition=Online-Ausg. |url=https://books.google.com/books?id=Di0_5x82HykC&pg=PA88 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |first=Wilhelm |last=Kirch |title=Encyclopedia of Public Health |date=2008 |publisher=Springer |location=New York |isbn=978-1-4020-5613-0 |pages=676–77 |url=https://books.google.com/books?id=eSPK7-CHw7oC&pg=PA676 }}</ref> Po začetni okužbi se pri osebi včasih ne pojavi noben simptom, večinoma pa se pojavi kratko obdobje [[gripi podobna bolezen|gripi podobne bolezni]].<ref name=WHO2015Fact/> Temu običajno sledi dolgotrajno obdobje brez simptomov.<ref name=CDC21015Bas>{{navedi splet |title=About HIV/AIDS |url=https://www.cdc.gov/hiv/basics/whatishiv.html |website=CDC |access-date=11. februarja 2016 |date=December 6, 2015 }}</ref> Ko okužba napreduje, prizadene [[imunski sistem]], zaradi česar se poveča tveganje za pojav pogostih okužb, kot je [[tuberkuloza]], drugih [[oportunistična okužba|oportunističnih okužb]] in [[tumor]]jev, ki redko prizadenejo ljudi z neokrnjenim imunskim sistemom.<ref name=WHO2015Fact/> Te pozne simptome okužbe imenujemo akvirirani imunski deficitni sindrom (aids).<ref name=CDC21015Bas/> To stanje je pogosto povezano tudi z [[kaheksija|nenamerno izgubo telesne mase]].<ref name=CDC21015Bas/> <!--Prenos, preprečevanje in zdravljenje --> Virus HIV se širi predvsem z [[nezaščiteni spolni odnos|nezaščitenimi spolnimi odnosi]] (vključno z [[analni spolni odnos|analnim]] in [[oralni spolni odnos|oralnim]] spolnim občevanjem), okuženimi [[transfuzija krvi|transfuzijami krvi]], [[podkožna igla|podkožnimi iglami]] ter s [[vertikalni prenos okužbe|prenosom z matere na otroka]] med nosečnostjo, ob porodu ali pri dojenju.<ref name=TransmissionM2007>{{navedi knjigo |veditors=Rom WN, Markowitz SB |title=Environmental and occupational medicine |year=2007 |publisher=[[Wolters Kluwer]]/Lippincott Williams & Wilkins |location=Philadelphia |isbn=978-0-7817-6299-1 |page=745 |url=https://books.google.com/books?id=H4Sv9XY296oC&pg=PA745 |edition=4th }}</ref> Nekatere telesne tekočine, npr. slina in solze, virusa HIV ne vsebujejo.<ref name=CDCtransmission>{{navedi splet |publisher=[[Centers for Disease Control and Prevention]] |year=2003 |url=https://www.cdc.gov/HIV/pubs/facts/transmission.htm |title=HIV and Its Transmission |access-date=23. maja 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050204141148/http://www.cdc.gov/HIV/pubs/facts/transmission.htm |archive-date=4. februarja 2005}}</ref> Načini preprečevanja vključujejo [[varna spolnost|varno spolnost]], [[program zamenjave igel]], [[zdravljenje kot preprečevanje|zdravljenje okuženih oseb]], [[predizpostavitvena profilaksa|predizpostavitveno]] in [[poizpostavitvena profilaksa|poizpostavitveno profilakso]] ter [[obrezovanje moških]].<ref name=WHO2015Fact/> Pri otroku je bolezen pogosto mogoče preprečiti s [[protiretrovirusno zdravilo|protiretrovirusnimi zdravili]].<ref name=WHO2015Fact>{{navedi splet |title=HIV/AIDS Fact sheet N°360 |url=http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs360/en/ |publisher=[[World Health Organization]] |access-date=11. februarja 2016 |date=November 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160217160830/http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs360/en/ |archive-date=17. februarja 2016 }}</ref> Za okužbo s HIV ni zdravila ali [[cepivo proti virusu HIV|cepiva]], vendar pa protiretrovirusno zdravljenje lahko upočasni potek bolezni in pričakovano življenjsko dobo skoraj popolnoma približa normalni.<ref name=CDC21015Bas/><ref name=UN2012Vac>{{navedi novice |title=The quest for an HIV vaccine |url=http://www.unaids.org/en/resources/presscentre/featurestories/2012/may/20120518vaccinesday/ |date=18. maja 2012 |author=UNAIDS |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120524051113/http://www.unaids.org/en/resources/presscentre/featurestories/2012/may/20120518vaccinesday/ |archive-date=24. maja 2012 }}</ref> Zdravljenje je priporočljivo uvesti takoj, ko je postavljena diagnoza.<ref name=WHO2015Tx>{{navedi knjigo |title=Guideline on when to start antiretroviral therapy and on pre-exposure prophylaxis for HIV |date=2015 |publisher=World Health Organization |isbn=978-92-4-150956-5 |page=13 |url=http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/186275/1/9789241509565_eng.pdf?ua=1 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151014071803/http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/186275/1/9789241509565_eng.pdf?ua=1 |archive-date=14. oktobra 2015 }}</ref> Brez zdravljenja znaša povprečni čas preživetja po okužbi 11&nbsp;let.<ref name=UNAIDS2007>{{navedi splet |author=[[Joint United Nations Programme on HIV/AIDS|UNAIDS]], World Health Organization |date=December 2007 |title=2007 AIDS epidemic update |url=http://data.unaids.org/pub/EPISlides/2007/2007_epiupdate_en.pdf |access-date=12. marca 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080527201701/http://data.unaids.org/pub/EPISlides/2007/2007_epiupdate_en.pdf |archive-date=27. maja 2008}}</ref> <!--Zgodovina in epidemiologija--> Leta 2016 je bilo z virusom HIV okuženih približno 36,7&nbsp;milijona ljudi, zaradi bolezni pa je tega leta umrlo 1&nbsp;milijon bolnikov.<ref name=UNAIDS2016>{{navedi splet |title=Fact sheet – Latest statistics on the status of the AIDS epidemic {{!}} UNAIDS |url=http://www.unaids.org/en/resources/fact-sheet |website=www.unaids.org |access-date=2017-07-21 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170713205307/http://www.unaids.org/en/resources/fact-sheet |archive-date=13. julija 2017 }}</ref> Leta 2016 je bilo 300.000 novih primerov HIV manj kot leta 2015.<ref>{{navedi novice |url=https://www.avert.org/global-hiv-and-aids-statistics |title=Global HIV and AIDS statistics |date=2015-07-16 |work=AVERT |access-date=2017-10-07 |language=en |archive-date=2020-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201222172104/https://www.avert.org/global-hiv-and-aids-statistics |url-status=dead }}</ref> Večina okuženih živi v [[Podsaharska Afrika|Podsaharski Afriki]].<ref name=WHO2015Fact/> Od časa odkritja aidsa (v začetku 1980-ih let) do leta 2017 je bolezen po ocenah povzročila 35&nbsp;milijonov smrti.<ref>{{navedi splet |url=http://www.unaids.org/en/resources/fact-sheet |title=Fact sheet – Latest statistics on the status of the AIDS epidemic |website=www.unaids.org |language=en |access-date=2018-03-16 |publisher=UNAIDS}}</ref> HIV/AIDS se šteje za [[pandemija|pandemijo]] — izbruh bolezni, ki je zajel široko geografsko območje in se aktivno širi.<ref name=Kallings>{{navedi časopis |author=Kallings LO |title=The first postmodern pandemic: 25 years of HIV/AIDS |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-internal-medicine_2008-03_263_3/page/n7 |journal=Journal of Internal Medicine |volume=263 |issue=3 |pages=218–43 |date=marec 2008 |pmid=18205765 |doi=10.1111/j.1365-2796.2007.01910.x}}(subscription required)</ref> Virus HIV se je konec 19. ali v začetku 20. stoletja razširil iz zahodnega dela centralne Afrike.<ref name=Orgin2011>{{navedi časopis |author1=Sharp PM |author2=Hahn BH |title=Origins of HIV and the AIDS pandemic |journal=Cold Spring Harbor Perspectives in Medicine |volume=1 |issue=1 |page=a006841 |date=September 2011 |pmid=22229120 |pmc=3234451 |doi=10.1101/cshperspect.a006841}}</ref> Aids so leta 1981 prvi opredelili ameriški [[Centri za nadzor in preprečevanje bolezni]] (CDC), vzrok – okužba s HIV – pa je bil ugotovljen v začetku 1980-ih let.<ref>{{navedi časopis |author=Gallo RC |title=A reflection on HIV/AIDS research after 25 years |journal=[[Retrovirology (journal)|Retrovirology]] |volume=3 |issue=1 |page=72 |date=oktober 2006 |pmid=17054781 |pmc=1629027 |doi=10.1186/1742-4690-3-72}}</ref> <!-- Družba in kultura --> HIV/aids ima na družbo velik vpliv tako kot bolezen kot tudi kot vir [[diskriminacija|diskriminacije]].<ref name=UNAIDS2006Ch4>{{navedi knjigo |publisher=[[Joint United Nations Programme on HIV/AIDS|UNAIDS]] |year=2006 |title=2006 Report on the global AIDS epidemic |chapter=The impact of AIDS on people and societies |chapter-url=http://data.unaids.org/pub/GlobalReport/2006/2006_GR_CH04_en.pdf |isbn=978-92-9173-479-5}}</ref> Bolezen povzroča tudi [[gospodarsko breme HIV-a/aidsa|veliko gospodarsko breme]].<ref name=UNAIDS2006Ch4/> O bolezni in njenem povzročitelju obstajajo številna zmotna prepričanja, npr. mnenje, da se virus HIV lahko prenaša z običajnim nespolnim stikom.<ref>{{navedi časopis |title=Myth Busters |journal=[[Science]] |volume=351 |issue=6268 |pages=35 |url=http://austintexas.gov/page/myth-busters |access-date=2016-02-14 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160222160217/http://austintexas.gov/page/myth-busters |archive-date=2016-02-22 |bibcode=2016Sci...351...35E |last1=Endersby |first1=Jim |year=2016 |doi=10.1126/science.aad2891}}</ref> Postala je predmet številnih [[religija in HIV/aids|kontroverznosti, povezanih z religijo]], vključno s stališčem [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], da ne podpre [[kondom]]a kot načina za preprečevanje širjenja bolezni.<ref>{{navedi splet |last1=McCullom |first1=Rob |title=An African Pope Won't Change the Vatican's Views on Condoms and AIDS |url=https://www.theatlantic.com/sexes/archive/2013/02/an-african-pope-wont-change-the-vaticans-views-on-condoms-and-aids/273535/ |website=The Atlantic |access-date=2016-02-14 |date=2013-02-26 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160308135849/http://www.theatlantic.com/sexes/archive/2013/02/an-african-pope-wont-change-the-vaticans-views-on-condoms-and-aids/273535/ |archive-date=March 8, 2016 }}</ref> Deležna je mednarodne zdravstvene in politične pozornosti, raziskave na tem področju pa so izdatno financirane.<ref name="isbn1-59797-294-0">{{navedi knjigo |author=Harden, Victoria Angela |title=AIDS at 30: A History |url=https://archive.org/details/aidsat30history0000hard |publisher=Potomac Books Inc |location= |year=2012 |page=[https://archive.org/details/aidsat30history0000hard/page/324 324] |isbn=978-1-59797-294-9 |oclc= |doi= }}</ref> Vsako leto se 1. decembra obeležuje [[svetovni dan boja proti aidsu]].[[File:En.Wikipedia-VideoWiki-HIV-AIDS.webm|thumb|thumbtime=2:46|upright=1.4|Videopovzetek ([[Wikipedia:VideoWiki/HIV/AIDS|skript]])]] == Potek bolezni == Okužba z virusom HIV poteka v 4 fazah: === Akutna faza === Dva do štiri tedne po okužbi se lahko pojavijo simptomi, podobni kot pri [[gripa|gripi]] ([[vročina]], nočno [[potenje]], zatečene [[bezgavka|bezgavke]], [[slabost]] ...). Zaradi nespecifičnosti jih bolniki bodisi spregledajo bodisi zamenjajo za gripozno obolenje, pri nekaterih pa se akutna faza sploh ne izrazi. Diagnostika v času akutne faze je možna s preskusom na virusno [[RNK]] s pomočjo [[verižna reakcija s polimerazo|verižne reakcije s polimerazo]]. === Latentna faza === Akutni fazi sledi latentna faza, ko se virus v telesu množi, a ne povzroča simptomov. Traja 9–11 let. Obstajajo tudi bolniki, ki že po nekaj mesecih po okužbi razvijejo aids, pri nekaterih pa kljub okužbi v 80. letih in brez terapije [[HAART]] do danes bolezen ni napredovala.<ref>https://archive.today/20130629115306/www.iht.com/articles/2005/05/04/healthscience/snlive.php?page=2.</ref> === Faza ARC === Ob koncu latentne faze se ponovno pojavijo simptomi, podobni tistim v akutni fazi, vendar ne minejo. Ta faza okužbe se je nekoč imenovala ARC (angl.''Aids Related Complex''). === Faza aidsa === Pri bolniku, okuženem s HIV-om, postavimo diagnozo aidsa, če so prisotne določene sekundarne okužbe ali zločeste novotvorbe, ki jih štejemo med tako imenovane aids definirajoče bolezni. Gre zlasti za okužbe, ki se jim posameznik z zdravim imunskim sistemom uspešno zoperstavi. Merilo prizadetosti imunskega sistema je število [[celica pomagalka|celic pomagalk]] ([[CD4]]) v krvi. == Simptomi == [[Slika:Hiv-timecourse.png|450px|thumb|right|Graf, ki prikazuje povprečno število kopij HIV ([[virusno breme]]) in število celic CD4 pri nezdravljenem okuženem bolniku. (modra krivulja = število CD4 na mm³ krvi; rdeča krivulja = število kopij virusa na ml krvne plazme)]] Za [[simptom]]e, ki se pojavijo pri bolnikih z aidsom, je značilno, da se pri posameznikih z normalno delujočim imunskim sistemom ne pojavijo; večinoma gre za okužbe z [[bakterija]]mi, [[virus]]i, [[gliva]]mi in [[zajedavci]], ki jih normalno imunski sistem zatre. Pri bolnikih z aidsom so pogoste te tako imenovane [[priložnostna okužba|priložnostne (oportunistične) okužbe]].<ref name=Holmes>{{ cite journal | author1=Holmes CB |author2=Losina E |author3=Walensky RP |author4=Yazdanpanah Y |author5=Freedberg KA | title=Review of human immunodeficiency virus type 1-related opportunistic infections in sub-Saharan Africa | url=https://archive.org/details/sim_clinical-infectious-diseases_2003-03-01_36_5/page/656 | journal=Clin. Infect. Dis. | year=2003 | pages=656–662 | volume=36 | issue=5 | pmid=12594648 }}</ref> HIV prizadene malodane vse [[organski sistem|organske sisteme]]. Okuženi imajo tudi večje tveganje za pojav nekaterih vrst [[rak (bolezen)|raka]], na primer [[Kaposijev sarkom|Kaposijevega sarkoma]], [[limfom]]ov ter pri bolnicah [[rak materničnega vratu|raka materničnega vratu]]. Prav tako se pogosto pojavijo sistemski znaki okužbe, kot so [[vročina]], [[potenje]], zatečene [[bezgavke]], slabotnost, izguba telesne teže ...<ref name=Guss>{{ cite journal | author=Guss DA | title=The acquired immune deficiency syndrome: an overview for the emergency physician, Part 1 | url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-emergency-medicine_1994-05_12_3/page/375 | journal=J. Emerg. Med. | year=1994 | pages=375–384 | volume=12 | issue=3 | pmid=8040596 }}</ref><ref name=Guss2>{{ cite journal | author=Guss DA | title=The acquired immune deficiency syndrome: an overview for the emergency physician, Part 2 | url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-emergency-medicine_1994-07_12_4/page/491 | journal=J. Emerg. Med. | year=1994 | pages=491–497 | volume=12 | issue=4 | pmid=7963396 }}</ref> Priložnostne okužbe, ki se pojavijo zaradi okužbe s HIV-om, so odvisne tudi od zemljepisnega območja in od prevalence določenih povzročiteljev na tem območju. === Okužbe dihal === Pri aidsu se pogosto pojavi [[pnevmocistoza]], [[pljučnica]], ki jo povzroči mikroorganizem ''[[Pneumocystis carinii]]'' in je pri zdravih posameznikih redka. Pojavi se zlasti tedaj, ko število celic [[CD4]] pade pod vrednost 200/µL krvi. Nekoč je bila pnevmocitoza pogost zaplet pri aidsu, ki je povzročil smrt, in je v nerazvitem svetu, kjer ni učinkovite diagnoze, zdravljenja in preprečevanja, še vedno pogosto prva [[indikacija]], na osnovi katere diagnosticirajo aids.<ref name=Feldman>{{ cite journal | author=Feldman C | title=Pneumonia associated with HIV infection | journal=Curr. Opin. Infect. Dis. | year=2005 | pages=165–170 | volume=18 | issue=2 | pmid=15735422 }}</ref> Naslednja okužba dihal, ki ogroža bolnike z aidsom, je [[jetika]] (tuberkuloza), in se lahko pojavi že v zgodnji fazi okužbe. Sicer obstajajo učinkovita zdravila, a težavo predstavlja multipla [[Odpornost proti antibiotikom|rezistenca]] (odpornost na večje število [[antibiotik]]ov). V zgodnji fazi okužbe (število CD4 > 300/µL krvi) se kaže zlasti kot pljučna tuberkuloza (sušica), v napredovani fazi pa zlasti kot sistemska okužba, ki prizadene [[kostni mozeg]], [[kosti]], [[sečila]], [[prebavila]], [[jetra]], [[bezgavke]] in [[osrednje živčevje]].<ref name=Decker>{{ cite journal | author1=Decker CF|author2= Lazarus A | title=Tuberculosis and HIV infection. How to safely treat both disorders concurrently | url=https://archive.org/details/sim_postgraduate-medicine_2000-08_108_2/page/57| journal=Postgrad Med. | year=2000 | pages=57–60, 65–68 | volume=108 | issue=2 | pmid=10951746 }}</ref> === Okužbe prebavil === Pogosta so vnetja [[požiralnik]]a ([[ezofagitis]]), ki jo povzroči okužba s [[kandida]]mi, [[virus herpesa simpleksa 1|virusom herpesa simpleksa 1]] ali [[citomegalovirus]]om. V redkih primerih je povzročitelj [[mikobakterija]].<ref name=Zaidi>{{navedi revijo | author1=Zaidi SA|author2= Cervia JS | title=Diagnosis and management of infectious esophagitis associated with human immunodeficiency virus infection | journal=J. Int. Assoc. Physicians AIDS Care (Chic Ill) | year=2002 | pages=53–62 | volume=1 | issue=2 | pmid=12942677}}</ref> Kronične [[driska|driske]] so posledica: * različnih okužb s patogenimi bakterijami, kot so ''[[Salmonella]]'', ''[[Shigella]]'', ''[[Listeria]]'' ali ''[[Campylobacter]]'', * priložnostnih okužb (na primer [[kriptosporidioza]], [[mikosporidioza]], okužba z bakterijo ''[[Mycobacterium avium]]''.<ref>{{navedi revijo |author=Pollok RC |title=Viruses causing diarrhoea in AIDS |journal=Novartis Found. Symp. |volume=238 |issue= |pages=276–283; discussion 283–288 |year=2001 |pmid=11444032 |doi= |url= }}</ref> * razne virusne okužbe (z [[astrovirus]]i, [[adenovirus]]i, [[rotavirus]]i ali[[citomegalovirus]]i), * zdravljenja s protivirusnimi zdravili ali antibiotiki. Driska je lahko tudi posledica primarne okužbe z virusom HIV. === Nevrološki in psihiatrični simptomi === Okužba s HIV-om lahko povzroči razne nevropsihiatrične motnje, bodisi zaradi dovzetnosti živčevja do drugih okužb ali pa kot posledica same okužbe z virusom HIV. [[Toksoplazmoza|Toksoplazmozo]] povzroča [[enoceličar]], ki prizadene možgane in povzroči [[encefalitis]], lahko pa okuži tudi [[oči]] in [[pljuča]].<ref name=Luft>{{navedi časopis | author1=Luft BJ|author2= Chua A | title=Central Nervous System Toxoplasmosis in HIV Pathogenesis, Diagnosis, and Therapy | journal=Curr. Infect. Dis. Rep. | year=2000 | pages=358–362 | volume=2 | issue=4 | pmid=11095878 }}</ref> [[Kriptokokni meningitis]] je okužba [[možganska ovojnica|možganskih ovojnic]] z glivo ''[[Cryptococcus neoformans]]'' in lahko povzroči vročino, [[glavobol]]e, izčrpanost, slabost, bruhanje. Lahko se pojavijo tudi [[krč]]i in [[zmedenost]]. Če ga ne zdravimo, je lahko smrten. [[Progresivna multifokalna levkoencefalopatija]] (PML) demielinizirane predele v možganih. Zaradi okvare [[mielin]]a, ki obdaja [[živčno vlakno|živčna vlakna]], je moten prenos živčnih impulzov. Povzroča jo [[virus JC]]. Hitro napreduje in običajno povzroči smrt nekaj mesecev po diagnozi.<ref name=Sadler>{{ cite journal | author1=Sadler M|author2= Nelson MR | title=Progressive multifocal leukoencephalopathy in HIV | journal=Int. J. STD AIDS | year=1997 | pages=351–357 | volume=8 | issue=6 | pmid=9179644}}</ref> Okužba s HIV-om lahko sproži tudi [[demenca|demenco]] zaradi presnovne encefalopatije. [[Makrofag]]i in [[mikroglija]] v možganih so aktivirani zaradi okužbe z virusom HIV in izločajo [[nevrotoksin]]e.<ref name=Gray>{{ cite journal | author1=Gray F |author2=Adle-Biassette H |author3=Chrétien F |author4=Lorin de la Grandmaison G |author5=Force G |author6=Keohane C | title=Neuropathology and neurodegeneration in human immunodeficiency virus infection. Pathogenesis of HIV-induced lesions of the brain, correlations with HIV-associated disorders and modifications according to treatments | journal=Clin. Neuropathol. | year=2001 | pages=146–155 | volume=20 | issue=4 | pmid=11495003 }}</ref> === Novotvorbe === [[Slika:Kaposi's Sarcoma.jpg|thumb|right|150px|Kaposijev sarkom]] Pri bolnikih, okuženih s HIV-om, je znatno povečana incidenca nekaterih vrst raka, kar je zlasti posledica sekundarnih okužb z onkogenimi [[virusi DNK]], zlasti z [[virus Epstein-Barr|virusom Epstein-Barr]], [[virus KSHV|virusom KSHV]] (angl. ''Kaposi's sarcoma-associated herpesvirus'') in [[humani virus papiloma|humanim virusom papiloma]] (HPV).<ref name=Boshoff>{{ cite journal | author1=Boshoff C|author2= Weiss R | title=AIDS-related malignancies | journal=Nat. Rev. Cancer | year=2002 | pages=373–382 | volume=2 | issue=5 | pmid=12044013 }}</ref><ref name=Yarchoan>{{ cite journal | author1=Yarchoan R |author2=Tosatom G |author3=Littlem RF | title=Therapy insight: AIDS-related malignancies — the influence of antiviral therapy on pathogenesis and management | journal=Nat. Clin. Pract. Oncol. | year=2005 | pages=406–415 | volume=2 | issue=8 | pmid=16130937 }}</ref> Kaposijev sarkom je najpogostejša oblika raka pri okuženih z virusom HIV. V letu 1981 je bil ravno pojav tega raka pri mladih istospolnih moških eden od prvih znakov nove epidemije. Povzroča ga [[gamaherpesvirus]] KSHV in se kaže na koži v obliki vijoličastih vozličev, lahko pa prizadene tudi usta, prebavila in pljuča. Tudi limfomi (na primer [[Burkittov limfom]]) se pri okuženih s HIV-om pojavljajo pogosteje. Glavna povzročitelja sta virus Epstein-Barr in KSHV. Pri ženskah, okuženih z virusom HIV, pride pogosteje do vznika raka materničnega vratu, ki ga povzroča virus HPV.<ref>{{navedi časopis |author=Palefsky J |title=Human papillomavirus infection in HIV-infected persons |journal=Top HIV Med |volume=15 |issue=4 |pages=130–133 |year=2007 |pmid=17720998 }}</ref> Večje tveganje je tudi za pojav drugih novotvorb, na primer [[Hodgkinov limfom|Hodgkinovega limfoma]], raka [[zadnjik]]a in [[danka|danke]]. Pojavnost nekaterih vrst raka (na primer [[rak dojke|raka dojke]] ali [[rak debelega črevesa|debelega črevesa]]) pri okuženih s HIV-om ni povišana. Uporaba terapije [[HAART]] je v razvitem svetu znižala incidenco novotvorb, povezanih z aidsom. === Pospešeno staranje === Z novimi učinkovitimi zdravili se je [[življenjska doba]] bolnikov znatno podaljšala, in tako so se v populaciji bolnikov s HIV/aidsom začeli pojavljati novi problemi, ki so povezani z boleznimi [[staranje|staranja]]. Okužba z virusom HIV pospešuje procese staranja in glavna težava postajajo počasni, kumulativni in potencialno nepovratni dolgoročni učinki virusa HIV in deloma tudi dolgoročni neželeni učinki zdravil ([[presnovni sindrom]], [[lipodistrofija]]).<ref>Tomažič J.: Aids. December 2008, ISIS, str. 53–55.</ref> == Preprečevanje == === Preprečevanje širjenja okužbe === Pri preprečevanju širjenja okužbe je pomembno osveščanje javnosti, predvsem o [[varna spolnost|varni spolnosti]], saj so spolni odnosi najpomembnejši način prenosa okužbe. Najboljšo zaščito zagotavlja uporaba kondomov, vendar lahko [[polzilo|polzila]] (lubrikanti) na maščobni osnovi poškodujejo [[lateks]] in zmanjšajo stopnjo zaščite.<ref name=Merck>Beers et al.: The Merck Mannual, 18th Ed., NJ 2006, str. 1639–1641.</ref> Dosledna uporaba kondomov zmanjša dolgoročno tveganje za prenos okužbe za okoli 80 %.<ref>{{navedi časopis|last=Crosby|first=R|last2=Bounse|first2=S|title=Condom effectiveness: where are we now?|journal=Sexual health|date=marec 2012|volume=9|issue=1|pages=10–17|pmid=22348628|doi=10.1071/SH11036}}</ref> Pri parih, kjer je le eden okužen, je tveganje za okužbo drugega neokuženega partnerja ob dosledni uporabi kondomov manj kot 1-odstotno v enem letu.<ref name=WHOCondoms>{{navedi splet| publisher=[[World Health Organization|WHO]] | year=2003|url=http://www.wpro.who.int/mediacentre/factsheets/fs_200308_Condoms/en/index.html | title=Condom Facts and Figures|accessdate=17. januar 2006 }}</ref> Za [[ženski kondom|ženske kondome]] podatki o stopnji zaščite niso dokončni.<ref>{{navedi časopis|last=Gallo|first=MF|last2=Kilbourne-Brook|first2=M|last3=Coffey|first3=PS|title=A review of the effectiveness and acceptability of the female condom for dual protection|journal=Sexual health|date=marec 2012|volume=9|issue=1|pages=18–26|pmid=22348629|doi=10.1071/SH11037}}</ref> Za vaginalni gel s [[tenofovir]]jem, [[zaviralec reverzne transkriptaze|zaviralcem reverzne transkriptaze]], ob uporabi neposredno pred spolnim odnosom podatki na afriških ženskah kažejo na zmanjšanje tveganja za okužbo za okoli 40 %.<ref name=VagGel2012>{{navedi časopis|last=Celum|first=C|last2=Baeten|first2=JM|title=Tenofovir-based pre-exposure prophylaxis for HIV prevention: evolving evidence|journal=Current opinion in infectious diseases|date=februar 2012|volume=25|issue=1|pages=51–7|pmid=22156901|doi=10.1097/QCO.0b013e32834ef5ef|pmc=3266126}}</ref> Pri okuženih osebah zmanjša tveganje za prenos na spolne partnerje uspešno protiretrovirusno zdravljenje. Pri intravenskih uživalcih drog je pomembna uporaba sterilnih igel. Prenos okužbe s transfuzijo krvi je v razvitih državah zelo malo verjeten, saj je vsa kri pregledana na prisotnost virusa.<ref name=Merck/> [[Obrezovanje]] moških spolnih organov naj bi prav tako zmanjšalo tveganje za prenos okužbe z virusom HIV. Študije, izvedene v podsaharski Afriki, kažejo, da imajo obrezani heteroseksualni moški od 38 do 66 % manjše tveganje za okužbo v časovnem razponu dveh let.<ref>{{navedi časopis|last=Siegfried|first=N|last2=Muller|first2=M|last3=Deeks|first3=JJ|last4= Volmink|first4=J|title=Male circumcision for prevention of heterosexual acquisition of HIV in men|journal=Cochrane database of systematic reviews (Online)|date=15. 4. 2009|issue=2|pages=CD003362|pmid=19370585|doi=10.1002/14651858.CD003362.pub2|editor1-last=Siegfried|editor1-first=Nandi}}</ref> Na osnovi teh študij sta SZO in UNAIDS leta 2007 izdala priporočila za obrezovanje moških kot metodo preprečevanja prenosa okužbe iz žensk na moške.<ref>{{navedi splet |title=WHO and UNAIDS announce recommendations from expert consultation on male circumcision for HIV prevention |publisher=World Health Organization |date=28. 4. 2007|url=http://www.who.int/mediacentre/news/releases/2007/pr10/en/index.html}}</ref> Podatki o tem, ali obrezovanje ščiti tudi pred prenosom okužbe iz moškega na žensko, so protislovni,<ref>{{navedi časopis|last=Larke|first=N|title=Male circumcision, HIV and sexually transmitted infections: a review|url=https://archive.org/details/sim_british-journal-of-nursing_2010-05-27_19_10/page/n11|journal=British journal of nursing (Mark Allen Publishing)|date=27. maj 2010|volume=19|issue=10|pages=629–634|pmid=20622758}}</ref><ref>{{navedi časopis|last=Eaton|first=L|last2=Kalichman|first2=SC|title=Behavioral aspects of male circumcision for the prevention of HIV infection|journal=Current HIV/AIDS reports|date=november 2009|volume=6|issue=4|pages=187–193|pmid=19849961|doi=10.1007/s11904-009-0025-9}}</ref> in tudi ni pojasnjeno, ali prinaša obrezovanje koristi tudi v [[razvita država|razvitih državah]] ter pri populaciji [[moških, ki imajo spolne odmose z moškimi]].<ref>{{navedi časopis|last=Kim|first=HH|last2=Li|first2=PS|last3=Goldstein|first3=M|title=Male circumcision: Africa and beyond?|journal=Current opinion in urology|date=2010|volume=20|issue=6|pages=515–519|pmid=20844437|doi=10.1097/MOU.0b013e32833f1b21}}</ref><ref>{{navedi časopis|last=Templeton|first=DJ|last2=Millett|first2=GA|last3=Grulich|first3=AE|title=Male circumcision to reduce the risk of HIV and sexually transmitted infections among men who have sex with men|journal=Current opinion in infectious diseases|date=februar 2010|volume=23|issue=1|pages=45–52|pmid=19935420|doi=10.1097/QCO.0b013e328334e54d}}</ref><ref>{{navedi časopis | last1 = Wiysonge | first1 = CS. | last2 = Kongnyuy | first2 = EJ. | last3 = Shey | first3 = M. | last4 = Muula | first4 = AS.|last5 = Navti | first5 = OB. | last6 = Akl | first6 = EA. | last7 = Lo | first7 = YR. | title = Male circumcision for prevention of homosexual acquisition of HIV in men | journal = Cochrane Database Syst Rev | volume = | issue = 6 | pages = CD007496 | year = 2011 | doi = 10.1002/14651858.CD007496.pub2 | pmid = 21678366 | editor1-last = Wiysonge |editor1-first = Charles Shey }}</ref> Nekateri znanstveniki izražajo bojazen, da bi se lahko obrezani moški zaradi zmanjšanega dojemanja nevarnosti za okužbo vedli bolj tvegano, kar bi lahko izničilo zaščitni učinek te metode.<ref>{{navedi časopis|author1=Eaton LA|author2= Kalichman S |title=Risk compensation in HIV prevention: implications for vaccines, microbicides, and other biomedical HIV prevention technologies |journal=Curr HIV/AIDS Rep |volume=4 |issue=4 |pages=165–72 |date=december 2007|pmid=18366947|pmc=2937204 |doi=10.1007/s11904-007-0024-7}}</ref> Obrezovanje žensk poveča tveganje za okužbo.<ref>{{navedi časopis|author1=Utz-Billing I|author2= Kentenich H|title=Female genital mutilation: an injury, physical and mental harm |journal=J Psychosom Obstet Gynaecol |volume=29|issue=4 |pages=225–229|date=december 2008 |pmid=19065392 |doi=10.1080/01674820802547087 |url=}}</ref> === Zaščita pred izpostavitvijo === Zgodnja uvedba protiretrovirusnega zdravljenja pri okuženem bolniku zagotavlja 96% zaščito pred prenosom okužbe na partnerje.<ref>National Institute of Allergy and Infectious Diseases (NIAID), [http://www.niaid.nih.gov/news/newsreleases/2011/Pages/HPTN052.aspx "Treating HIV-infected People with Antiretrovirals Protects Partners from Infection"], NIH News, 2011.</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Anglemyer|first1=A|last2=Rutherford|first2= GW|last3= Baggaley|first3= RC|last4= Egger|first4= M|last5= Siegfried|first5= N|title=Antiretroviral therapy for prevention of HIV transmission in HIV-discordant couples|journal=Cochrane database of systematic reviews (Online)|date=10. 8. 2011|issue=8|pages=CD009153|pmid=21833973|doi=10.1002/14651858.CD009153.pub2|editor1-last=Rutherford|editor1-first=George W}}</ref> Po drugi strani pa vsakodnevno jemanje protiretrovirusnega zdravila [[tenofovir]] (samega ali v kombinaciji z [[emtricitabin]]om) nudi delno zaščito pred okužbo, obstaja pa tudi vaginalni gel s tenofovirjem.<ref name=VagGel2012/> Zaščita pred izpostavitvijo s tenofovirjem ali s [[kombinirano zdravilo|kombiniranim zdravilom]] s tenofovirjem in emtricitabinom je v 4 kliničnih študijah izkazala pozitiven učinek, medtem ko 2 študiji zaščitnega učinka nista dokazali. Trenutno potekata še 2 študiji, vendar njuni izsledki še niso bili objavljeni. <ref>Celum, CL (2011 Dec). "HIV preexposure prophylaxis: new data and potential use.". Topics in antiviral medicine 19 (5): 181–185.</ref> === Zaščita po izpostavitvi === [[Zaščita po izpostavitvi]] pomeni prejetje protiretrovirusnega zdravljenja 48 do 72 ur po izpostavljenosti krvi ali spolnim izločkom okužene osebe.<ref name=Prevention2012/> Uporaba [[zidovudin]]a po vbodu z iglo zmanjša nevarnost za okužbo za 5-krat.<ref name=Prevention2012>{{navedi časopis |author= |title=HIV exposure through contact with body fluids |journal=Prescrire Int |volume=21 |issue=126 |pages=100–101, 103–105 |year=2012 |pmid=22515138}}</ref> Zaščita po izpostavitvi je pomembna tudi pri stiku zdravstvenega delavca z okuženim [[biološki material|biološkim materialom]] (vbod z iglo, vrez s kirurškim inštrumentom, razlitje kontaminirane [[telesna tekočina|telesne tekočine]] po [[sluznica|sluznici]] ali po poškodovani ali vneti koži, transfuzija okužene krvi. Po izpostavitvi je treba oceniti stopnjo tveganja in v primeru odločitve za zaščito po izpostavitvi prizadeta oseba prejme zdravljenje s tremi različnimi protiretrovirusnimi zdravili; prva izbira je [[kombinirano zdravilo]] s [[tenofovir]]jem in [[emtricitabin]]om (enkrat dnevno) ter [[lopinavir]], ojačan z [[ritonavir]]jem (dvakrat dnevno). Uvedba zdravil kasneje kot 72 ur po izpostavljenosti ni več smiselna. Zdravljenje traja 28 dni.<ref>Matičič M., Vidmar J., Vovko T., Tomažič J., Franko A.: Preprečevanje okužb po incidentu v zdravstvu.Infektološki simpozij 2012, marec 2012: 156–164.</ref> Tudi pri izpostavitvi s spolnim odnosom oziroma intravensko uporabo mamil veljajo podobne smernice; torej aplikacijo protiretrovirusnega zdravljenja, kot velja za na novo okužene bolnike, v prvih 72 urah po izpostavitvi ter trajanje zdravljenja 28 dni. Zaščita po izpostavitvi je priporočena v primeru, kadar je znano, da je izvorna oseba okužena. Kadar je status izvorne osebe nepoznan, je treba pretehtati kosristi in tveganja. Zaščita po izpostavitvi zahteva strogo [[sodelovalnost]] bolnika.<ref name="CDC">{{navedi splet |url=http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/rr5402a1.htm |title=Antiretroviral Postexposure Prophylaxis After Sexual, Injection-Drug Use, or Other Nonoccupational Exposure to HIV in the United States |last1=Smith |first1=Dawn K. |last2=Grohskopf |first2=Lisa A. |last3=Black |first3=Roberta J. |last4=Auerbach |first4=Judith D. |last5=Veronese |first5=Fulvia |last6=Struble |first6=Kimberly A. |date=21. 1. 2005 |work=cdc.gov |publisher=[[Centers for Disease Control]] |accessdate=7. 7. 2011}}</ref> == Zdravljenje == :''Glej tudi [[protiretrovirusna zdravila]]. [[Cepivo|Cepiva]] proti okužbi z virusom HIV ali zdravila, ki bi popolnoma pozdravila okužbo s HIV-om ali aids, zaenkrat še ne poznamo. Edina poznana ukrepa za preprečevanje okužbe je izogibanje izpostavljenosti ali protiretrovirusna terapija takoj po visoko tvegani izpostavljenosti (imenovana preprečevanje po izpostavljenosti, angl. ''post-exposure prophylaxis'').<ref>{{navedi časopis |author1=Hamlyn E|author2= Easterbrook P |title=Occupational exposure to HIV and the use of post-exposure prophylaxis |url=https://archive.org/details/sim_occupational-medicine_2007-08_57_5/page/329|journal=Occup Med (Lond) |volume=57 |issue=5 |pages=329–336 |date=avgust 2007 |pmid=17656498 |doi=10.1093/occmed/kqm046}}</ref> Preprečevanje po izpostavljenosti se izvaja s strogo štiritedensko shemo odmerjanja zdravil in povzroča zelo neprijetne neželene učinke ([[driska]], [[utrujenost]], siljenje na [[bruhanje]], izčrpanost).<ref name=PEPpocketguide>{{navedi splet | publisher=[[Department of Health and Human Services]] | year=februar 2006 | url=http://hab.hrsa.gov/tools/HIVpocketguide/PktGPEP.htm | title=A Pocket Guide to Adult HIV/AIDS Treatment February 2006 edition | accessdate=1. 9. 2006 | archive-date=2008-03-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080311174937/http://hab.hrsa.gov/tools/HIVpocketguide/PktGPEP.htm | url-status=dead }}</ref> === Protivirusno zdravljenje === [[Slika:abacavir.svg|thumb|Kemijska zgradba abakavirja – nukleozidnega zaviralca reverzne transkriptaze.]] Za zdravljenje okužb z virusom HIV se uporablja t. i. visoko aktivna protiretrovirusna terapija (angl. ''highly active antiretroviral therapy'' = HAART).<ref name=DhhsHivTreatment>{{navedi splet | publisher=[[Department of Health and Human Services]] | year=februar 2006 | url=http://hab.hrsa.gov/tools/HIVpocketguide/PktGARTtables.htm | title=A Pocket Guide to Adult HIV/AIDS Treatment February 2006 edition | accessdate=1. 9. 2006 | archive-date=2006-08-10 | archive-url=https://web.archive.org/web/20060810095150/http://www.hab.hrsa.gov/tools/HIVpocketguide/PktGARTtables.htm | url-status=dead }}</ref> Uvedena je bila leta [[1996]], ko so predstavili prvo visoko aktivno protiretrovirusno zdravilo iz skupine [[zaviralec proteaze|zaviralcev proteaze]].<ref name=Palella>{{navedi revijo | author1=Palella, F.J.Jr |author2=Delaney, K.M. |author3=Moorman, A.C. |author4=Loveless, M.O. |author5=Fuhrer, J. |author6=Satten, G.A. |author7=Aschman D.J. |author8=Holmberg, S.D. | title=Declining morbidity and mortality among patients with advanced human immunodeficiency virus infection. HIV Outpatient Study Investigators | journal=N. Engl. J. Med | year=1998 | pages=853–860 | volume=338 | issue=13 | id={{PMID |9516219}} |language=en}}</ref> Okužbo lahko s protiretrovirusnim zdravljenjem obvladamo, ne pa tudi ozdravimo. S tem zmanjšamo tako [[smrtnost]] kot [[zbolevnost]] ob okužbi s HIV, vendar pa so v marsikateri državi [[zdravilo|zdravila]] le stežka dosegljiva in za bolnike predraga. Sedanja optimalna oblika HAART sestoji iz kombinacije najmanj treh zdravil iz najmanj dveh različnih skupin protiretrovirusnih zdravil. Običajni režim zdravljenja sestoji iz dveh [[nukleozidni zaviralci reverzne transkriptaze|nukleotidnih zaviralcev reverzne transkriptaze]] ter enega [[zaviralec proteaze|zaviralca proteaze]] ali [[nenukleozidni zaviralci reverzne transkriptaze|nenukleozidnega zaviralca reverzne transkriptaze]]. Smernice priporočajo posebej intenzivno zdravljenje pri otrocih, ker pri njih okužba na splošno hitreje napreduje in ker iz laboratorijskih parametrov pri otrocih težje napovedujemo napredovanje bolezni.<ref name=2005dhhsHivChildren>{{navedi splet | publisher=[[Department of Health and Human Services]] Working Group on Antiretroviral Therapy and Medical Management of HIV-Infected Children | date=3. 11. 2005 | url=http://www.aidsinfo.nih.gov/ContentFiles/PediatricGuidelines_PDA.pdf | title=Guidelines for the Use of Antiretroviral Agents in Pediatric HIV Infection | format=PDF | accessdate=17. 1. 2006 | archive-date=2012-05-15 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120515110458/http://www.aidsinfo.nih.gov/ContentFiles/PediatricGuidelines_PDA.pdf | url-status=dead }}</ref> V razvitem svetu, kjer je na voljo HAART, zdravniki spremljajo [[virusno breme]], število celic CD4 in hitrost padanja njihovega števila ter se na podlagi teh podatkov odločajo o začetku zdravljenja.<ref name=2005DhhsHivTreatment>{{navedi splet | publisher=[[Department of Health and Human Services]] Panel on Clinical Practices for Treatment of HIV Infection | date=6. 10. 2005 | url=http://aidsinfo.nih.gov/ContentFiles/AdultandAdolescentGL.pdf | title=Guidelines for the Use of Antiretroviral Agents in HIV-1-Infected Adults and Adolescents | format=PDF | accessdate=17. 1. 2006 | archive-date=2012-04-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120403214446/http://www.aidsinfo.nih.gov/ContentFiles/AdultandAdolescentGL.pdf | url-status=dead }}</ref> Zdravljenje se priporoča pri sicer asimptomatski okužbi, če število celic CD4 pade na vrednost 200–500 na mikroliter krvi, vendar lahko še zgodnejše zdravljenje (pri vrednosti 350 celic/mikroliter) znatno zmanjša tveganje smrti.<ref name=CochraneART2010>{{navedi časopis|last1=Siegfried|first1=N|last2=Uthman|first2= OA|last3= Rutherford|first3= GW|title=Optimal time for initiation of antiretroviral therapy in asymptomatic, HIV-infected, treatment-naive adults|journal=Cochrane database of systematic reviews (Online)|date=17. 3. 2010|issue=3|pages=CD008272|pmid=20238364|doi=10.1002/14651858.CD008272.pub2|editor1-last=Siegfried|editor1-first=Nandi}}</ref> == Epidemiologija == [[Slika:AIDS and HIV prevalence 2008.svg|thumb|alt= A map of the world where most of the land is colored green or yellow except for sub Saharan Africa which is colored red|Ocenjena [[razširjenost]] okužbe s HIV med mlajšim odraslim prebivalstvom (15–49 let) po državah (2011).<ref>{{navedi splet|title=AIDSinfo|url=http://www.unaids.org/en/dataanalysis/datatools/aidsinfo/|work=UNAIDS|accessdate=4. 3. 2013}}</ref>]] HIV/aids je po vsem svetu razširjena [[pandemija]].<ref name=Cohen2008>{{navedi časopis|last1=Cohen|first1=MS|last2=Hellmann|first2= N|last3= Levy|first3= JA|last4= DeCock|first4= K|last5= Lange|first5= J|title=The spread, treatment, and prevention of HIV-1: evolution of a global pandemic|journal=The Journal of Clinical Investigation|date=april 2008|volume=118|issue=4|pages=1244–1254|pmid=18382737|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2276790/|accessdate=17. 9. 2012|doi=10.1172/JCI34706|pmc=2276790}}</ref> Leta 2010 je bilo v svetu okuženih z virusom HIV okoli 34 milijonov ljudi,<ref name=UN2011Ten>http://www.unaids.org/en/media/unaids/contentassets/documents/unaidspublication/2011/jc2216_worldaidsday_report_2011_en.pdf, UNAIDS 2011.</ref> od tega okoli 16,8 milijona žensk<ref name=UN2011Ten/> in 3,4 milijona otrok, mlajših od 15 let<ref name=UN2011Ten/>. Od prvega odkritja aidsa do leta 2009 je umrlo okoli 30 milijonov bolnikov.<ref name=TotalDeath2010>{{navedi splet|title=Global Report Fact Sheet|url=http://www.unaids.org/documents/20101123_FS_Global_em_en.pdf|work=UNAIDS|year=2010}}</ref> Najbolj prizadeto območje je [[podsaharska Afrika]]. Leta 2010 je po ocenah iz tega dela sveta izhajalo 68 % vseh okuženih (22,9&nbsp;milijona) in 66 % primerov vseh smrti zaradi aidsa (1,2&nbsp;milijona). Okuženih je okoli 5 % vsega prebivalstva podsaharske Afrike<ref name=UN2011Ten/> in ocenjujejo, da je vzrok za 10 % vseh smrti otrok.<ref name=M117>Mandell, Bennett, and Dolan (2010). Poglavje 117.</ref> Ženske za razliko od ostalih predelov sveta predstavljajo skoraj 60 % vseh primerov okuženih s HIV. [[Južna Afrika]] je država z največjim številom okuženih prebivalcev (leta 2010 jih je bilo 5,9 milijona).<ref name=UN2011Ten/> V najbolj prizadetih državah se je [[pričakovana življenjska doba]] znižala zaradi velike razširjenosti HIV-a, po ocenah se je na primer v [[Bocvana|Bocvani]] leta 2006 znižala iz 65 na 35 let.<ref name=Kallings /> V številnih državah se je v zadnjih letih prenos iz matere na otroka znatno zmanjšal zaradi povečanega dostopa do protiretrovirusnega zdravljenja; v Bocvani in Južni Afriki je tako padel pod 5 %.<ref>[http://www.unaids.org/en/resources/presscentre/pressreleaseandstatementarchive/2013/june/20130625prglobalplan/ New HIV infections among children have been reduced by 50% or more in seven countries in sub-Saharan Africa], UN AIDS, Ženeva, 25. junij 2013.</ref> Drugo najbolj prizadeto območje sta [[Južna Azija|Južna]] in [[Jugovzhodna Azija]]. Leta 2010 so bili po ocenah v tej regiji okuženi 4 milijoni ljudi oziroma 12 % vseh primerov v svetovnem merilu; umrlo je okoli 250.000 bolnikov.<ref name=UN2011Ten/> V [[ZDA]] je leta 2008 živelo okoli 1,2 milijona okuženih bolnikov in okoli 17.500 jih je umrlo. Po ocenah ameriškega Centra za nadziranje in preprečevanje bolezni se 20 % bolnikov ni zavedalo svoje okužbe.<ref name=USAEPI2011>{{navedi časopis|last=Centers for Disease Control and Prevention|first=(CDC)|title=HIV surveillance—United States, 1981–2008|journal=MMWR. Morbidity and mortality weekly report|date=3. 6. 2011|volume=60|issue=21|pages=689––693|pmid=21637182}}</ref> V [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]] je leta 2008 živelo okoli 86.500 okuženih bolnikov, umrlo je 516 ljudi.<ref>{{navedi knjigo|title=HIV in the United Kingdom: 2010 Report|year=2010|url=http://www.hpa.org.uk/webc/HPAwebFile/HPAweb_C/1287145367237|author=Health Protection Agency|access-date=2013-08-07|archive-date=2011-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20110119155546/http://www.hpa.org.uk/web/HPAwebFile/HPAweb_C/1287145367237|url-status=dead}}</ref> V Kanadi je bilo leta 2008 okuženih okoli 65.000 ljudi, umrlo jih je 53.<ref>{{navedi knjigo|last=Surveillance|title=HIV and AIDS in Canada : surveillance report to December 31, 2009|year=2010|publisher=Public Health Agency of Canada, Centre for Communicable Diseases and Infection Control, Surveillance and Risk Assessment Division|location=Ottawa|isbn=978-1-100-52141-1|url=http://www.phac-aspc.gc.ca/aids-sida/publication/survreport/2009/dec/pdf/2009-Report-Rapport.pdf|first=riques, Risk Assessment Division = Le VIH et le sida au Canada : rapport de surveillance en date du 31 décembre 2009 / Division de la surveillance et de l'évaluation des|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120119164919/http://www.phac-aspc.gc.ca/aids-sida/publication/survreport/2009/dec/pdf/2009-Report-Rapport.pdf|archivedate=2012-01-19|access-date=2013-08-07|url-status=live}}</ref> Območja z najmanjšo razširjenostjo okužbe v virusom HIV so [[Bližnji vzhod]] in [[Severna Afrika]] (0,1 % ali manj), [[Vzhodna Azija]] (0,1 %) in [[Zahodna Evropa|Zahodna]] ter [[Osrednja Evropa]] (0,2 %).<ref name=UN2011Ten/> === Slovenija === V Sloveniji je bilo od leta 2002 in do 26. novembra 2012 prepoznanih 394 okužb s HIV, medtem ko je umrlo 21 bolnikov z aidsom. Število okuženih s HIV v Sloveniji , čeprav je še vedno okužen manj kot eden na 1.000 prebivalcev. Najbolj prizadeta skupina v Sloveniji so [[moški, ki imajo spolne odnose z moškimi]]. Povečano letno število novih diagnoz okužbe s HIV po letu 2003 je predvsem posledica porasta novih diagnoz v tej skupini.<ref>Klavs I., Kustec T. , Kastelic Z. Okužba s HIV v Sloveniji. IVZ 2011. http://www.ivz.si/hiv_spo?pi=5&_5_Filename=6126.pdf&_5_MediaId=6126&_5_AutoResize=false&pl=107-5.3., dostop: 7. 8. 2013.</ref> == Opombe in reference == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|AIDS|aids}} {{Wikislovar}} * [http://www.virus.dsms.net/ Projekt VIRUS] – zdravstveno-vzgojni preventivni program , namenjen boju proti širjenju okužbe s HIV, stigmatizaciji in diskriminaciji okuženih, ter osveščanju mladih o varni in zdravi spolnosti. * [http://www.testirajse.com Testiraj se!] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161009170749/http://testirajse.com/ |date=2016-10-09 }} – Informacije o virusu HIV/AIDS, načinih prenašanja, seznam testirnih mest po Sloveniji, pogosta vprašanja, načini zdravljenja, preventivna zaščita, statistični podatki o okuženih ... * [https://365.rtvslo.si/podkast/glasovi-svetov/175193391 Boj proti HIV/AIDS pandemiji je treščil na teme, ki so bile zelo tabuizirane]. Glasovi svetov (28. januar 2026). ARS (RTV Slovenija). * [https://365.rtvslo.si/podkast/intelekta/175224160 40 let AIDS-a v Sloveniji]. Intelekta (26. maj 2026). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Okvare in pomanjkljivosti imunskega sistema]] [[Kategorija:Pandemije]] [[Kategorija:Spolno prenosljive bolezni]] [[Kategorija:Sindromi]] [[Kategorija:Virologija]] [[Kategorija:Kratice]] [[Kategorija:HIV/aids| ]] [[Kategorija:Virusne bolezni]] 780v5shxl9437amknzg90stw46a9abm Seznam nemških politikov 0 50085 6743670 6742952 2026-08-27T22:41:57Z ~2026-44996-51 264415 /* H */ 6743670 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *Heinz Albrecht *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Kurt Anclam]] (1918–1990) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[René Aust]] (1987–) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans-Joachim Böhme]] (1931–1995) (1929–2012) (=2 različna?) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun-Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray-Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Franz Bruk]] (1923–1996) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Günter Christoph]] (1933–2019) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn-Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) (kemik) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Fritz Dallmann]] (1923–1999) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans-Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Heinz Eichler]] (1927–2013) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Luise Ermisch]] (r. ''Thürmer'') (1916–2001) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Georg Ewald]] (1926–1973) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963–) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. ''Elfride Eisler'') (1895–1961) *[[Margarete Fischer-Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans-Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Anke Fuchs]] (1937–2019) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r. ''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Heinz Glaser (1920–1978) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Martin Gorholt]] (1956–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Otto Gotsche]] (1904–1985) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née ''Bachmann'') (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Willi Grandetzka]] (1927–1979) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh-Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Gerhard Grüneberg]] (1921–1981) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Erich Grützner]] (1910–2001) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl-Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Brunhilde Hanke]] (née ''Anweiler'') (1930–2024) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–2026) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *[[Karl Hausenschild]] (1920–2006) *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Leonhard Helmschrott]] (1921–2011) *[[Hans-Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig-Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *Lieselott Herforth (1916–2010) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann|Joachim (Achim) Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans-Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans-Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe-Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe-Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen|Karl Anton Fürst von Hohenzollern-Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker-Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Anton Jadasch]] (1888–1964) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge (1970) *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née ''Gohlke'') (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Friedrich Kind]] (1928–2000) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Eveline Klett]] (1949–) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–2023) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *[[Heinz Kluncker]] (1925–2005) *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl-Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch-Weser]] (1875–1944) *[[Bernard Koenen]] (1889–1964) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–2025) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Lothar Kolditz]] (1929–2025) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Otto Körting]] (1884–1959) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp-Karrenbauer]] (1962–) *[[Otto Kraus]] (1884–1971) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Julius Leber]] (1891–1945) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Sabine Leidig]] (1961–) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *[[Solveig Leo]] (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Gerhard Lindner]] (1929–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Gerhard Lindner|Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *Eugen Loderer (1920–1995) *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Siegfried Lorenz]] (1930–) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Stefan Ludwig]] (1967–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–2026) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (=''fiktiven lik!?!?)'' *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) *[[Else Merke]] (1920–2005) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Ewald Moldt]] (1927–2019) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–?) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Helmut Müller]] (1930–2019) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Margarete Müller]] (1931–2024) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Harald Neubauer]] (1951–2021) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *Anni Neumann (1926–) *[[Irmgard Neumann]] (1925–1989) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter (1942–) *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Rolf Opitz]] (1929–2006) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *[[Hans Paasche]] (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Alfonso Pantisano]] (1975–) *[[Luigi Pantisano]] (1979–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Christel Pappe]] (1935–2016) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Karl Polak]] (1905–1963) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky-Wehner]] (1845–1932) *[[Lydia Poser]] (1909–1984) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans-Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuss]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuss]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née ''Wildung'') (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Karl Rieke]] (1929–2018) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Hans-Joachim Rietz|Hans(-Joachim) Rietz]] (1914–1996) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Hans Rodenberg]] (1895–1978) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (''Nguyễn Tân Đinh'') (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer-Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff-Aicher]] *[[Hans-Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Gordon Schnieder]] (1975–)   *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz-Klink]]=[[Maria Stuckebrock]] (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. ''Sobanek'') (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–2026) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Werner Seifert]] (1920–2000) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Klaus Sorgenicht]] (1923–1999) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) ''Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein'' ("baron Stein") *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–2021) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *[[Christian Steinmüller]] (1927–) *Günter Stempel (1908–1981) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann|Wolfgang Strassmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Paul Strauss]] (1923–1995) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Max Suhrbier]] (1902–1971) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *Herbert Täschner (1916–1984) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Peter Adolf Thiessen]] (1899–1990) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Johanna Töpfer]] (r. ''Schrocko'') (1929–1990) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) * [[Frank Türkowsky]] (1959–) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Rosel Walther]] (née ''Fischer'') (1928–2006) *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *Heinz-Oskar Vetter *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–2025) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans-Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–2023) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter-Borjans]] (1952–) *[[Rosel Walther]] (r. ''Fischer'') (1928–2006) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–2023) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Friedrich Wehmer]] (1885–1964) *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *Monika Werner (1938–2024) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Willi Weyer]] (1917–1987) *[[Norbert Wieczorek]] (1940–2022) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *Jürgen Wirtz *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née ''Haschka'') (1908–1999) *[[Ingo Wolf]] (1955–) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz-Josef Wuermeling]] (1900–1986) *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *Fritz Zeuner (1921–1982) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] ltjhoypj992bmga19akum5dmgxhwfuz 6743796 6743670 2026-08-28T10:27:52Z ~2026-45085-22 264465 /* W */ 6743796 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *Heinz Albrecht *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Kurt Anclam]] (1918–1990) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[René Aust]] (1987–) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans-Joachim Böhme]] (1931–1995) (1929–2012) (=2 različna?) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun-Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray-Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Franz Bruk]] (1923–1996) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Günter Christoph]] (1933–2019) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn-Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) (kemik) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Fritz Dallmann]] (1923–1999) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans-Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Heinz Eichler]] (1927–2013) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Luise Ermisch]] (r. ''Thürmer'') (1916–2001) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Georg Ewald]] (1926–1973) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963–) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. ''Elfride Eisler'') (1895–1961) *[[Margarete Fischer-Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans-Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Anke Fuchs]] (1937–2019) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r. ''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Heinz Glaser (1920–1978) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Martin Gorholt]] (1956–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Otto Gotsche]] (1904–1985) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née ''Bachmann'') (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Willi Grandetzka]] (1927–1979) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh-Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Gerhard Grüneberg]] (1921–1981) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Erich Grützner]] (1910–2001) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl-Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Brunhilde Hanke]] (née ''Anweiler'') (1930–2024) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–2026) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *[[Karl Hausenschild]] (1920–2006) *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Leonhard Helmschrott]] (1921–2011) *[[Hans-Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig-Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *Lieselott Herforth (1916–2010) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann|Joachim (Achim) Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans-Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans-Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe-Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe-Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen|Karl Anton Fürst von Hohenzollern-Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker-Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Anton Jadasch]] (1888–1964) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge (1970) *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née ''Gohlke'') (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Friedrich Kind]] (1928–2000) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Eveline Klett]] (1949–) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–2023) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *[[Heinz Kluncker]] (1925–2005) *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl-Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch-Weser]] (1875–1944) *[[Bernard Koenen]] (1889–1964) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–2025) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Lothar Kolditz]] (1929–2025) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Otto Körting]] (1884–1959) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp-Karrenbauer]] (1962–) *[[Otto Kraus]] (1884–1971) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Julius Leber]] (1891–1945) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Sabine Leidig]] (1961–) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *[[Solveig Leo]] (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Gerhard Lindner]] (1929–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Gerhard Lindner|Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *Eugen Loderer (1920–1995) *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Siegfried Lorenz]] (1930–) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Stefan Ludwig]] (1967–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–2026) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (=''fiktiven lik!?!?)'' *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) *[[Else Merke]] (1920–2005) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Ewald Moldt]] (1927–2019) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–?) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Helmut Müller]] (1930–2019) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Margarete Müller]] (1931–2024) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Harald Neubauer]] (1951–2021) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *Anni Neumann (1926–) *[[Irmgard Neumann]] (1925–1989) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter (1942–) *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Rolf Opitz]] (1929–2006) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *[[Hans Paasche]] (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Alfonso Pantisano]] (1975–) *[[Luigi Pantisano]] (1979–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Christel Pappe]] (1935–2016) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Karl Polak]] (1905–1963) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky-Wehner]] (1845–1932) *[[Lydia Poser]] (1909–1984) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans-Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuss]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuss]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née ''Wildung'') (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Karl Rieke]] (1929–2018) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Hans-Joachim Rietz|Hans(-Joachim) Rietz]] (1914–1996) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Hans Rodenberg]] (1895–1978) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (''Nguyễn Tân Đinh'') (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer-Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff-Aicher]] *[[Hans-Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Gordon Schnieder]] (1975–)   *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz-Klink]]=[[Maria Stuckebrock]] (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. ''Sobanek'') (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–2026) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Werner Seifert]] (1920–2000) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Klaus Sorgenicht]] (1923–1999) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) ''Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein'' ("baron Stein") *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–2021) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *[[Christian Steinmüller]] (1927–) *Günter Stempel (1908–1981) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann|Wolfgang Strassmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Paul Strauss]] (1923–1995) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Max Suhrbier]] (1902–1971) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *Herbert Täschner (1916–1984) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Peter Adolf Thiessen]] (1899–1990) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Johanna Töpfer]] (r. ''Schrocko'') (1929–1990) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) * [[Frank Türkowsky]] (1959–) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Rosel Walther]] (née ''Fischer'') (1928–2006) *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *Heinz-Oskar Vetter *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–2025) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans-Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–2023) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Werner Walde]] (1926–2010) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter-Borjans]] (1952–) *[[Rosel Walther]] (r. ''Fischer'') (1928–2006) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–2023) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Friedrich Wehmer]] (1885–1964) *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *Monika Werner (1938–2024) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Willi Weyer]] (1917–1987) *[[Norbert Wieczorek]] (1940–2022) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *Jürgen Wirtz *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née ''Haschka'') (1908–1999) *[[Ingo Wolf]] (1955–) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz-Josef Wuermeling]] (1900–1986) *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *Fritz Zeuner (1921–1982) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] hrpnsfp8qg6yh0i7rmw6xr9x6j5ck9i 6743800 6743796 2026-08-28T10:43:37Z ~2026-45085-22 264465 /* S */ 6743800 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *Heinz Albrecht *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Kurt Anclam]] (1918–1990) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[René Aust]] (1987–) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans-Joachim Böhme]] (1931–1995) (1929–2012) (=2 različna?) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun-Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray-Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Franz Bruk]] (1923–1996) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Günter Christoph]] (1933–2019) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn-Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) (kemik) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Fritz Dallmann]] (1923–1999) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans-Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Heinz Eichler]] (1927–2013) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Luise Ermisch]] (r. ''Thürmer'') (1916–2001) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Georg Ewald]] (1926–1973) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963–) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. ''Elfride Eisler'') (1895–1961) *[[Margarete Fischer-Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans-Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Anke Fuchs]] (1937–2019) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r. ''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Heinz Glaser (1920–1978) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Martin Gorholt]] (1956–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Otto Gotsche]] (1904–1985) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née ''Bachmann'') (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Willi Grandetzka]] (1927–1979) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh-Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Gerhard Grüneberg]] (1921–1981) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Erich Grützner]] (1910–2001) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl-Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Brunhilde Hanke]] (née ''Anweiler'') (1930–2024) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–2026) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *[[Karl Hausenschild]] (1920–2006) *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Leonhard Helmschrott]] (1921–2011) *[[Hans-Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig-Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *Lieselott Herforth (1916–2010) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann|Joachim (Achim) Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans-Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans-Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe-Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe-Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen|Karl Anton Fürst von Hohenzollern-Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker-Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Anton Jadasch]] (1888–1964) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge (1970) *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née ''Gohlke'') (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Friedrich Kind]] (1928–2000) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Eveline Klett]] (1949–) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–2023) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *[[Heinz Kluncker]] (1925–2005) *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl-Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch-Weser]] (1875–1944) *[[Bernard Koenen]] (1889–1964) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–2025) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Lothar Kolditz]] (1929–2025) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Otto Körting]] (1884–1959) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp-Karrenbauer]] (1962–) *[[Otto Kraus]] (1884–1971) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Julius Leber]] (1891–1945) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Sabine Leidig]] (1961–) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *[[Solveig Leo]] (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Gerhard Lindner]] (1929–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Gerhard Lindner|Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *Eugen Loderer (1920–1995) *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Siegfried Lorenz]] (1930–) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Stefan Ludwig]] (1967–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–2026) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (=''fiktiven lik!?!?)'' *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) *[[Else Merke]] (1920–2005) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Ewald Moldt]] (1927–2019) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–?) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Helmut Müller]] (1930–2019) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Margarete Müller]] (1931–2024) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Harald Neubauer]] (1951–2021) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *Anni Neumann (1926–) *[[Irmgard Neumann]] (1925–1989) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter (1942–) *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Rolf Opitz]] (1929–2006) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *[[Hans Paasche]] (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Alfonso Pantisano]] (1975–) *[[Luigi Pantisano]] (1979–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Christel Pappe]] (1935–2016) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Karl Polak]] (1905–1963) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky-Wehner]] (1845–1932) *[[Lydia Poser]] (1909–1984) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans-Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuss]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuss]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née ''Wildung'') (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Karl Rieke]] (1929–2018) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Hans-Joachim Rietz|Hans(-Joachim) Rietz]] (1914–1996) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Hans Rodenberg]] (1895–1978) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (''Nguyễn Tân Đinh'') (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer-Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff-Aicher]] *[[Hans-Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Gordon Schnieder]] (1975–)   *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz-Klink]]=[[Maria Stuckebrock]] (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. ''Sobanek'') (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–2026) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Werner Seifert]] (1920–2000) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Peter Siegesmund]] (1940–2021) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Klaus Sorgenicht]] (1923–1999) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) ''Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein'' ("baron Stein") *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–2021) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *[[Christian Steinmüller]] (1927–) *Günter Stempel (1908–1981) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann|Wolfgang Strassmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Paul Strauss]] (1923–1995) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Max Suhrbier]] (1902–1971) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *Herbert Täschner (1916–1984) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Peter Adolf Thiessen]] (1899–1990) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Johanna Töpfer]] (r. ''Schrocko'') (1929–1990) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) * [[Frank Türkowsky]] (1959–) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Rosel Walther]] (née ''Fischer'') (1928–2006) *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *Heinz-Oskar Vetter *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–2025) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans-Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–2023) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Werner Walde]] (1926–2010) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter-Borjans]] (1952–) *[[Rosel Walther]] (r. ''Fischer'') (1928–2006) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–2023) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Friedrich Wehmer]] (1885–1964) *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *Monika Werner (1938–2024) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Willi Weyer]] (1917–1987) *[[Norbert Wieczorek]] (1940–2022) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *Jürgen Wirtz *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née ''Haschka'') (1908–1999) *[[Ingo Wolf]] (1955–) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz-Josef Wuermeling]] (1900–1986) *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *Fritz Zeuner (1921–1982) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] rrnaye9mvmq4c7p6pmqecklg16ccjec 6743801 6743800 2026-08-28T10:53:41Z ~2026-45085-22 264465 /* J */ 6743801 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *Heinz Albrecht *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Kurt Anclam]] (1918–1990) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[René Aust]] (1987–) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans-Joachim Böhme]] (1931–1995) (1929–2012) (=2 različna?) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun-Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray-Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Franz Bruk]] (1923–1996) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Günter Christoph]] (1933–2019) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn-Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) (kemik) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Fritz Dallmann]] (1923–1999) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans-Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Heinz Eichler]] (1927–2013) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Luise Ermisch]] (r. ''Thürmer'') (1916–2001) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Georg Ewald]] (1926–1973) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963–) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. ''Elfride Eisler'') (1895–1961) *[[Margarete Fischer-Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans-Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Anke Fuchs]] (1937–2019) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r. ''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Heinz Glaser (1920–1978) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Martin Gorholt]] (1956–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Otto Gotsche]] (1904–1985) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née ''Bachmann'') (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Willi Grandetzka]] (1927–1979) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh-Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Gerhard Grüneberg]] (1921–1981) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Erich Grützner]] (1910–2001) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl-Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Brunhilde Hanke]] (née ''Anweiler'') (1930–2024) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–2026) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *[[Karl Hausenschild]] (1920–2006) *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Leonhard Helmschrott]] (1921–2011) *[[Hans-Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig-Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *Lieselott Herforth (1916–2010) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann|Joachim (Achim) Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans-Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans-Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe-Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe-Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen|Karl Anton Fürst von Hohenzollern-Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker-Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Anton Jadasch]] (1888–1964) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Rudolf Jahn|Rudolf "Rudi"]] [[Rudolf Jahn|Jahn]] (1906–1990) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge (1970) *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née ''Gohlke'') (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Friedrich Kind]] (1928–2000) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Eveline Klett]] (1949–) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–2023) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *[[Heinz Kluncker]] (1925–2005) *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl-Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch-Weser]] (1875–1944) *[[Bernard Koenen]] (1889–1964) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–2025) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Lothar Kolditz]] (1929–2025) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Otto Körting]] (1884–1959) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp-Karrenbauer]] (1962–) *[[Otto Kraus]] (1884–1971) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Julius Leber]] (1891–1945) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Sabine Leidig]] (1961–) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *[[Solveig Leo]] (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Gerhard Lindner]] (1929–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Gerhard Lindner|Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *Eugen Loderer (1920–1995) *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Siegfried Lorenz]] (1930–) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Stefan Ludwig]] (1967–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–2026) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (=''fiktiven lik!?!?)'' *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) *[[Else Merke]] (1920–2005) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Ewald Moldt]] (1927–2019) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–?) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Helmut Müller]] (1930–2019) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Margarete Müller]] (1931–2024) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Harald Neubauer]] (1951–2021) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *Anni Neumann (1926–) *[[Irmgard Neumann]] (1925–1989) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter (1942–) *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Rolf Opitz]] (1929–2006) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *[[Hans Paasche]] (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Alfonso Pantisano]] (1975–) *[[Luigi Pantisano]] (1979–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Christel Pappe]] (1935–2016) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Karl Polak]] (1905–1963) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky-Wehner]] (1845–1932) *[[Lydia Poser]] (1909–1984) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans-Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuss]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuss]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née ''Wildung'') (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Karl Rieke]] (1929–2018) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Hans-Joachim Rietz|Hans(-Joachim) Rietz]] (1914–1996) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Hans Rodenberg]] (1895–1978) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (''Nguyễn Tân Đinh'') (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Wilhelm Sägebrecht]] (1904–1981) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer-Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff-Aicher]] *[[Hans-Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Gordon Schnieder]] (1975–)   *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz-Klink]]=[[Maria Stuckebrock]] (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. ''Sobanek'') (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–2026) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Werner Seifert]] (1920–2000) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Peter Siegesmund]] (1940–2021) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Klaus Sorgenicht]] (1923–1999) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) ''Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein'' ("baron Stein") *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–2021) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *[[Christian Steinmüller]] (1927–) *Günter Stempel (1908–1981) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann|Wolfgang Strassmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Paul Strauss]] (1923–1995) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Max Suhrbier]] (1902–1971) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *Herbert Täschner (1916–1984) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Peter Adolf Thiessen]] (1899–1990) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Johanna Töpfer]] (r. ''Schrocko'') (1929–1990) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) * [[Frank Türkowsky]] (1959–) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Rosel Walther]] (née ''Fischer'') (1928–2006) *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *Heinz-Oskar Vetter *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–2025) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans-Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–2023) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Werner Walde]] (1926–2010) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter-Borjans]] (1952–) *[[Rosel Walther]] (r. ''Fischer'') (1928–2006) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–2023) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Friedrich Wehmer]] (1885–1964) *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *Monika Werner (1938–2024) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Willi Weyer]] (1917–1987) *[[Norbert Wieczorek]] (1940–2022) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *Jürgen Wirtz *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née ''Haschka'') (1908–1999) *[[Ingo Wolf]] (1955–) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz-Josef Wuermeling]] (1900–1986) *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *Fritz Zeuner (1921–1982) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] ebiyw2g4lxqycvg2o1esg20dcm5ty8d 6743803 6743801 2026-08-28T11:00:32Z ~2026-45085-22 264465 /* M */ 6743803 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *Heinz Albrecht *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Kurt Anclam]] (1918–1990) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[René Aust]] (1987–) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans-Joachim Böhme]] (1931–1995) (1929–2012) (=2 različna?) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun-Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray-Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Franz Bruk]] (1923–1996) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Günter Christoph]] (1933–2019) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn-Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) (kemik) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Fritz Dallmann]] (1923–1999) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans-Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Heinz Eichler]] (1927–2013) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Luise Ermisch]] (r. ''Thürmer'') (1916–2001) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Georg Ewald]] (1926–1973) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963–) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. ''Elfride Eisler'') (1895–1961) *[[Margarete Fischer-Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans-Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Anke Fuchs]] (1937–2019) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r. ''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Heinz Glaser (1920–1978) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Martin Gorholt]] (1956–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Otto Gotsche]] (1904–1985) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née ''Bachmann'') (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Willi Grandetzka]] (1927–1979) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh-Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Gerhard Grüneberg]] (1921–1981) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Erich Grützner]] (1910–2001) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl-Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Brunhilde Hanke]] (née ''Anweiler'') (1930–2024) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–2026) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *[[Karl Hausenschild]] (1920–2006) *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Leonhard Helmschrott]] (1921–2011) *[[Hans-Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig-Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *Lieselott Herforth (1916–2010) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann|Joachim (Achim) Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans-Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans-Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe-Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe-Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen|Karl Anton Fürst von Hohenzollern-Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker-Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Anton Jadasch]] (1888–1964) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Rudolf Jahn|Rudolf "Rudi"]] [[Rudolf Jahn|Jahn]] (1906–1990) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge (1970) *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née ''Gohlke'') (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Friedrich Kind]] (1928–2000) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Eveline Klett]] (1949–) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–2023) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *[[Heinz Kluncker]] (1925–2005) *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl-Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch-Weser]] (1875–1944) *[[Bernard Koenen]] (1889–1964) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–2025) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Lothar Kolditz]] (1929–2025) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Otto Körting]] (1884–1959) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp-Karrenbauer]] (1962–) *[[Otto Kraus]] (1884–1971) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Julius Leber]] (1891–1945) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Sabine Leidig]] (1961–) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *[[Solveig Leo]] (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Gerhard Lindner]] (1929–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *Eugen Loderer (1920–1995) *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Siegfried Lorenz]] (1930–) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Stefan Ludwig]] (1967–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–2026) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (=''fiktiven lik!?!?)'' *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) *[[Else Merke]] (1920–2005) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Ewald Moldt]] (1927–2019) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–?) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Helmut Müller]] (1930–2019) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Margarete Müller]] (1931–2024) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Harald Neubauer]] (1951–2021) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *Anni Neumann (1926–) *[[Irmgard Neumann]] (1925–1989) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter (1942–) *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Rolf Opitz]] (1929–2006) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *[[Hans Paasche]] (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Alfonso Pantisano]] (1975–) *[[Luigi Pantisano]] (1979–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Christel Pappe]] (1935–2016) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Karl Polak]] (1905–1963) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky-Wehner]] (1845–1932) *[[Lydia Poser]] (1909–1984) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans-Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuss]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuss]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née ''Wildung'') (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Karl Rieke]] (1929–2018) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Hans-Joachim Rietz|Hans(-Joachim) Rietz]] (1914–1996) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Hans Rodenberg]] (1895–1978) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (''Nguyễn Tân Đinh'') (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Wilhelm Sägebrecht]] (1904–1981) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer-Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff-Aicher]] *[[Hans-Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Gordon Schnieder]] (1975–)   *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz-Klink]]=[[Maria Stuckebrock]] (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. ''Sobanek'') (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–2026) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Werner Seifert]] (1920–2000) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Peter Siegesmund]] (1940–2021) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Klaus Sorgenicht]] (1923–1999) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) ''Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein'' ("baron Stein") *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–2021) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *[[Christian Steinmüller]] (1927–) *Günter Stempel (1908–1981) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann|Wolfgang Strassmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Paul Strauss]] (1923–1995) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Max Suhrbier]] (1902–1971) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *Herbert Täschner (1916–1984) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Peter Adolf Thiessen]] (1899–1990) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Johanna Töpfer]] (r. ''Schrocko'') (1929–1990) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) * [[Frank Türkowsky]] (1959–) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Rosel Walther]] (née ''Fischer'') (1928–2006) *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *Heinz-Oskar Vetter *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–2025) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans-Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–2023) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Werner Walde]] (1926–2010) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter-Borjans]] (1952–) *[[Rosel Walther]] (r. ''Fischer'') (1928–2006) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–2023) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Friedrich Wehmer]] (1885–1964) *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *Monika Werner (1938–2024) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Willi Weyer]] (1917–1987) *[[Norbert Wieczorek]] (1940–2022) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *Jürgen Wirtz *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née ''Haschka'') (1908–1999) *[[Ingo Wolf]] (1955–) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz-Josef Wuermeling]] (1900–1986) *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *Fritz Zeuner (1921–1982) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] kmy39zui71fgpild2upenbd0jis1qsa Seznam nemških fizikov 0 50087 6743663 6740651 2026-08-27T21:52:11Z ~2026-44996-51 264415 /* T */ 6743663 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[fizik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ernst Karl Abbe]] (1840 – 1905) * [[Max Abraham]] (1875 – 1922) * [[Gerhard Abstreiter]] (1946 –) * [[Franz Carl Achard]] (1753 – 1821) * [[Johann Christian Gottlieb Ackermann]] (1756 – 1801) * [[Franz Aepinus]] (1724 – 1802) *[[Berni Julian Alder]] (1925 – 2020) (ZDA) *[[Franz Maria Ulrich Theodor Aepinus]] (1724 – 1802) (nem.-ruski) *[[Eva Ahnert-Rohlfs]] (1912 – 1954) * [[Georg Graf von Arco]] (1869 – 1940) * [[Manfred von Ardenne]] (1907 – 1997) * [[Peter Armbruster]] (1931 – 2024) * [[Martin Leo Arons]] (1860 – 1919) * [[Richard Assmann]] (1845 – 1918) == B == * [[Walter Baade]] (1893 – 1960) * [[Ernst Emil Alexander Back]] (1881 – 1959) * [[Heinrich Georg Barkhausen]] (1881 – 1956) * [[Johannes Georg Bednorz]] (1950 –) * [[August Beer]] (1825 – 1863) * [[Alexander Behm]] (1880 – 1952) * [[Peter Gabriel Bergmann]] (1915 – 2002) * [[Hans Albrecht Bethe]] (1906 – 2005) (nemško-ameriški) * [[Albert Betz]] (1885 – 1968) * [[Gerd Binnig]] (1947 –) {{ikona Nob nag}} 1986 (sonagrajenca Ruska in Rohrer) * [[Paul Richard Heinrich Blasius]] (1883 – 1970) * [[Max Born]] (1882 – 1970) *[[Richard Börnstein]] (1852 – 1913) * [[Carl Ferdinand Braun]] (1850 – 1918) == C == *[[Ernst Boris Chain]] (1906 – 1979) (nem.-britanski Jud) *[[Ernst Florens Friedrich Chladni]] (1756 – 1827) * [[Elwin Bruno Christoffel]] (1829 – 1900) * [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius]] (1822 – 1888) * [[Klaus Clusius]] (1903 – 1963) * [[Karl Sebastian Cornelius]] (1819 – 1896) == D == * [[Hans Georg Dehmelt]] (1922 – 2017) {{ikona Nob nag}} 1989 * [[Harry Dember]] (1882 – 1943) * [[Wolfgang Demtröder]] (1931 –) * [[Gerhard Dickel]] (1913 – 2017) (=104 letaǃ) * [[Gerhard Heinrich Dieke]] (1901 – 1965) * [[Friedrich Ernst Dorn]] (1848 – 1916) * [[Heinrich Wilhelm Dove]] (1803 – 1879) * [[Wolfgang Dreybrodt]] (1939 – 2025) * [[Paul Drude]] (1863 – 1906) * [[Hans-Peter Dürr]] (1929 – 2014) == E == *[[Werner Ebeling]] (1936 –) *[[John Eggert]] (1891 – 1973) * [[Jürgen Ehlers]] (1929 – 2008) * [[Albert Einstein]] (1879 – 1955) {{ikona Nob nag}} 1921 * [[Walter Maurice Elsasser]] (1904 – 1991) * [[Berthold-Georg Englert]] (1953 –) * [[Georg Adolf Erman]] (1806 – 1877) * [[Gerhard Ertl]] (1936 –) ( {{ikona Nob nag}} [[2007]]-za kemijo) * [[Abraham Esau]] (1884 – 1955) * [[Immanuel Estermann]] (1900 – 1973) * [[Andreas von Ettingshausen]] (1796 – 1878) * [[Hans Heinrich Euler]] (1909 – 1941) * [[Paul Peter Ewald]] (1888 – 1985) == F == * [[Daniel Gabriel Fahrenheit]] (1686 – 1736) * (Heino Falcke 1966 –) * [[Gustav Theodor Fechner]] (1801 – 1887) *[[Peter Finke]] (1944 –) *[[Siegfried Flügge]] (1912 – 1997) * [[James Franck]] (1882 – 1964) {{ikona Nob nag}} 1925 * [[Rudolph Franz]] (1826 – 1902) * [[Joseph von Fraunhofer]] (1787 – 1826) * [[Harald Friedrich]] (1947 – 2017) *[[Klaus Fuchs]] (1911 – 1988) *[[Reinhard Furrer]] (1940 – 1995) == G == * [[Carl Friedrich Gauss]] (1777 – 1855) * [[Ernst Gehrcke]] (1878 – 1960) * [[Paul Gerber]] (1854 – 1909) * [[Johannes Wilhelm Geiger]] (1882 – 1945) * [[Heinrich Geissler]] (1814 – 1879) * [[Walther Gerlach]] (1889 – 1979) *[[Alexander Gerst]] (geofizik, vulkanolog in astronavt) * [[Ludwig Wilhelm Gilbert]] (1769 - 1824) * [[Hubert Goenner]] (1936 –) * [[Maria Goeppert-Mayer]] (1906 – 1972) {{ikona Nob nag}} 1963 * [[Carl Wolfgang Benjamin Goldschmidt]] (1807 – 1851) * [[Eugen Goldstein]] (1850 – 1930) * [[Fritz Goos]] (1883 – 1968) * [[Leo Graetz]] (1856 – 1941) * [[Hermann Günther Grassmann]] (1809 – 1977) * [[Walter Greiner]] (1935 – 2016) * [[Peter Grünberg]] (1939 – 2018) {{ikona Nob nag}} 2007 * [[Eduard Grüneisen]] (1877 – 1949) * [[Otto von Guericke]] (1602 – 1686) * [[Beno Gutenberg]] (1889 – 1960) == H == * [[Hermann Haken]] (1927 – 2024) * [[Hilda Hänchen]] (1919 – 2013) * [[Theodor Wolfgang Hänsch]] (1941 –) {{ikona Nob nag}} 2005 *[[Klaus Hasselmann]] (1931 –) {{ikona Nob nag}} 2021 * [[Otto Haxel]] (1909 – 1998) * [[Kurt Heegner]] (1893 – 1965) * [[Burkhard Heim]] (1925 – 2001) * [[Joachim Heintze]] (1926 – 2012) * [[Werner Karl Heisenberg]] (1901 – 1976) * [[Walter Heitler]] (1904 – 1981) * [[Stefan Hell]] (1962 –) * [[Hans Gustav Adolf Hellmann]] (1903 – 1938) * [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz]] (1821 – 1894) * [[Lieselott Herforth]] (1916 – 2010) * [[Gustav Ludwig Hertz]] (1887 – 1975) {{ikona Nob nag}} 1925 * [[Heinrich Rudolf Hertz]] (1857 – 1894) * [[Gerhard Herzberg]] (1904 – 1999) * [[Rolf-Dieter Heuer]] (1948 –) * [[Johann Wilhelm Hittorf]] (1824 – 1914) * [[Stefan Hollands]] (1971 –) * [[Andreas Höecker]] (1967 –) * [[Ludwig Hopf]] (1884 – 1939) * [[Sabine Hossenfelder]] (1976 –) * Friedrich Georg "Fritz" Houtermans (1903 – 1966) (nemško-avstrijsko-nizoz.) * [[Erich Hückel]] (1896 – 1980) * [[Friedrich Hund|Friedrich Hermann Hund]] (1896 – 1997) == I == * [[Ernst Ising]] (1900 – 1998) == J == * [[Max Jakob]] (1879 – 1955) * [[Johannes Hans Daniel Jensen]] (1907 – 1973) {{ikona Nob nag}} 1963 * [[Ernst Pascual Jordan]] (1902 – 1980) == K == * [[Wolfgang Kaiser]] (1925 – 2023) * [[Harmut Kallmann]] (1896 – 1978) * [[Theodor Franz Eduard Kaluza]] (1885 – 1954) * [[August Karolus]] (1893 – 1972) * [[Gustav Karsten]] (1820 – 1900) * [[Alfred Kastler]] (1902 – 1984) (francoski nem. rodu, nobelovec 1966) * [[Wolfgang Ketterle]] (1957 –) {{ikona Nob nag}} 2001 * [[Gustav Robert Kirchhoff]] (1824 – 1887) * [[Klaus von Klitzing]] (1943 –) {{ikona Nob nag}} 1985 * [[Hermann Knoblauch]] (1820 – 1895) * [[Rudolph Koenig]] (1832 – 1901) * [[Friedrich Kohlrausch]] (1840 – 1910) * [[Rudolf Kohlrausch]] (1809 – 1858) * Friedrich Wilhelm Georg Kohlrausch (1840 – 1910) * [[Werner Kolhörster]] (1887 – 1946) * [[Walther Kossel]] (1888 – 1956) * [[Erich Kretschmann]] (1887 – 1973) * [[Herbert Kroemer]] (1928 – 2024) {{ikona Nob nag}} 2000 (nemško-ameriški) * [[August Karl Krönig]] (1822 – 1879) * [[Ralph Kronig]] (1904 – 1995) * [[Wilfried Kuhn]] (1923 – 2009) * [[August Kundt]] (1839 – 1894) * [[Polykarp Kusch]] (1911 – 1993) {{ikona Nob nag}} 1955 * [[Hans Georg Küssner]] (1900 – 1984) == L == * [[Alfred Landé]] (1888 – 1976) *[[Günther Landgraf]] (1928 – 2006) (Dresden) * [[Max von Laue]] (1879 – 1960) {{ikona Nob nag}} 1914 * [[Philipp Eduard Anton von Lenard]] (1862 – 1947) {{ikona Nob nag}} 1905 * [[Heinrich Lenz]] (1804 – 1865) * [[Wilhelm Lenz]] (1888 – 1957) * [[Georg Christoph Lichtenberg]] (1742 – 1799) * [[Franz Linke]] (1878 – 1944) * [[Detlef Lohse]] (1963 –) (nemško-nizozemski) * [[Fritz London]] (1900 – 1954) * [[Heinz London]] (1907 – 1970) * [[Otto Lummer]] (1860 – 1925) * [[Reimar Lüst]] (1923 – 2020) (astrofizik) == M == * [[Heinrich Gustav Magnus]] (1802 – 1870) * [[Heinz Maier-Leibnitz]] (1911 – 2000) * [[Herman William March]] (1878 – 1953) * [[Henry Margenau]] (1901 – 1997) *[[Mario Markus]] (1944 –) (čilsko-nemški) * [[Herbert Mataré]] (1912 – 2011) * [[Johann Tobias Mayer]] (1752 – 1830) * [[Tobias Mayer]] (1723 – 1762) * [[Julius Robert von Mayer]] (1814 – 1878) * [[Franz Melde]] (1832 – 1901) * [[Walther Meissner]] (1882 – 1974) *[[Ulf Merbold]] ([[1941|1941 –]]) * [[Oskar Emil Meyer]] (1834 – 1909) * [[Gustav Mie]] (1868 – 1957) * [[Hermann Minkowski]] (1864 – 1909) *[[Richard Mollier]] (1863 – 1935) * [[Rudolf Ludwig Mössbauer]] (1929 – 2011) {{ikona Nob nag}} 1961 * [[Erwin Wilhelm Müller]] (1911 – 1977) (nemško-ameriški) * [[Walther Müller]] (1905 – 1979) (nemško-ameriški) * [[Gottfried Münzenberg]] (1940 – 2024) == N == * [[Werner Nahm]] (1949 –) * [[Dieter Neher]] * [[Erwin Neher]] (1944 –) * [[Jordan Nemorarij]] (~1170 – 1237) * [[Walther Nernst]] (1864 – 1941) ({{ikona Nob nag}} 1920, za kemijo) * [[Franz Ernst Neumann]] (1798 – 1895) * [[Hermann Nicolai]] (1952 –) == O == * [[Hermann Oberth]] (1894 – 1989) * [[Robert Ochsenfeld]] (1901 – 1993) * [[Hans von Ohain]] (1911 – 1998) * [[Georg Simon Ohm]] (1789 – 1854) * [[Heinrich Wilhelm Mathias Olbers]] (1758 – 1840) * [[Heinrich Ott (fizik)|Heinrich Ott]] (1894 – 1962) == P == * [[Wolfgang Kurt Hermann Panofsky]] (1919 – 2007) * [[Friedrich Paschen]] (1865 – 1947) * [[Wolfgang Paul]] (1913 – 1993) * [[Rudolf Ernst Peierls]] (1907 – 1995) * [[Arno Allan Penzias]] (1933 – 2024) (nemško-ameriški {{ikona Nob nag}} 1978) * [[Anton Peterlin]] (1908 – 1993) (slovensko-nemški) * [[Christian Heinrich Pfaff]] (1773 – 1852) * [[Johann Wilhelm Andreas Pfaff]] (1774 – 1835) * [[Max Planck]] (1858 – 1947) * [[Julius Plücker]] (1801 – 1868) * [[Ludwig Prandtl]] (1875 – 1953) * [[Agnes Pockels]] (1862 – 1935) * [[Friedrich Carl Alwin Pockels]] (1865 – 1913) * [[Johann Christian Poggendorff]] (1796 – 1877) * [[Robert Wichard Pohl]] (1884 – 1976) * [[Bogdan Povh]] (1932 – 2024) (slovensko-nemški) * [[Carl Pulfrich]] (1858 – 1927) == Q == * [[Georg Hermann Quincke]] (1834 – 1924) == R == * [[Karl-Heinz Rädler]] (1935 – 2020) *[[Johann Philipp Reis]] (1834 – 1874) * [[Johann Wilhelm Ritter]] (1776 – 1810) * [[Robert Rompe]] (1905 – 1993) * [[Wilhelm Röntgen|Wilhelm Conrad Röntgen]] (1845 – 1923) *[[Michael Rossmann]] (1930 – 2019) (nemško-ameriški) * [[Heinrich Rubens]] (1865 – 1922) * [[Carl David Tolmé Runge]] (1856 – 1927) * [[Ernst Ruska]] (1906 – 1988) == S == * [[Fritz Sauter]] ([[1906]] – [[1983]]) ([[Avstrijci|avstrijsko]]-[[Nemci|nemški]]) * [[Gertrude Scharff-Goldhaber]] (1911 – 1998) * [[Moritz Schlick]] (1882 – 1936) * [[Walter Schottky]] (1886 – 1976) * [[Paul Schulz (fizik)|Paul Schulz]] (1911 – 1993) * [[Piet O. Schmidt]] * [[Theodor Schmidt (fizik)|Theodor Schmidt]] (1908 – 1986) * [[Karl Schwarzschild]] (1873 – 1916) * [[Johann Schweigger]] (1779 – 1857) * [[Thomas Johann Seebeck]] (1770 – 1831) * [[Rudolf Seeliger]] (1886 – 1965) * [[Johann Andreas von Segner]] (1704 – 1777) * [[Francis Simon]] (1893 – 1956) * [[Johann Georg von Soldner]] (1776 – 1833) * [[Arnold Sommerfeld]] (1868 – 1951) * [[Walter Eric Spear]] (1921 – 2008) * [[Johannes Stark]] (1874 – 1957) *[[Jack Steinberger]] (1921 – 2020) {{ikona Nob nag}} 1988 (ZDA) * [[Otto Stern]] (1888 – 1969) {{ikona Nob nag}} 1943 * [[Horst Stöcker]] (1952 –) * [[Horst Ludwig Störmer]] (1949 –) {{ikona Nob nag}} 1998 * [[Ernst Stuhlinger]] (1913 – 2008) == T == * [[Teodorik iz Freiberga]] (1250 – 1310) * [[Peter Adolf Thiessen]] (1899 – 1990) * [[Johann Daniel Titius]] (1729 – 1796) * [[Walter Tollmien]] (1900 – 1968) *[[Rudolf Tomaschek]] (1895 – 1966) * [[Johann Georg Tralles]] (1763 – 1822) * [[Hans-Jürgen Treder]] (1928 – 2006) * [[Ehrenfried Walther von Tschirnhaus]] (1651 – 1708) == U == * [[Albrecht Otto Johannes Unsöld]] (1905 – 1995) == V == * [[Hermann Carl Vogel]] (1841 – 1907) == W == * [[Ernst Wagner]] (1876 – 1928) *[[Friedrich Wagner]] (1943 –) * [[Herbert Wagner]] (1935 –) * [[Ludwig Waldmann]] (1913 – 1980) *[[Ulrich Hans Walter]] (1954 –) *[[Herbert Walther]] (1935 – 2006) * [[Emil Gabriel Warburg]] (1846 – 1931) *[[Wilhelm Eduard Weber]] (1804 – 1891) *([[Alfred Lothar Wegener]]) (1880 – 1930) * [[Artur Wehnelt]] (1871 – 1944) * [[Adolf Ferdinand Weinhold]] (1841 – 1917) *[[Rainer Weiss]] (1932 – 2025) (nemško-ameriški nobelov n. 2017) * [[Carl Friedrich von Weizsäcker]] (1912 – 2007) * [[Hermann Weyl]] (1885 – 1955) * [[Gustav Heinrich Wiedemann]] (1826 – 1899) * [[Max Wien]] (1866 – 1938) * [[Wilhelm Wien]] (1864 – 1928) * [[Karl Wirtz]] (1910 – 1994) * [[Hans Christoph Wolf]] (1929 – 2020) * [[Theodor Wulf]] (1868 – 1946) == Z == * H. [[Dieter Zeh]] (1932 – 2018) *([[Carl Zeiss]] 1816 – 1888) * [[Johann Karl Friedrich Zöllner]] (1834 – 1882) * [[Črtomir Zupančič]] (1928 – 2018) (slovensko-nemški) * ([[Konrad Zuse]] 1910–1995) {{seznami narodov po poklicu|fizikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Fiziki]] [[Kategorija:Nemški fiziki| ]] n8dle6rz2sd5w987wst0h1z6sgkxlzr Pontonski most 0 55912 6743480 6685632 2026-08-27T12:34:44Z Ljuba24b 92351 dp, np 6743480 wikitext text/x-wiki {{Infobox bridge |bridge_name = Pontonski most |image = US Army crossing the Rhine on heavy ponton bridge at Worms, March, 1945.png |caption = Vojaki ameriške vojske prečkajo Ren na težkem pontonskem mostu, marec 1945. |official_name = |carries = motorna vozila, pešci |crosses = |locale = |maint = |id = |designer = |design = nizek |material = različno: jeklo, beton, čolni, sodi, plastična plovila, različna vozna površina |spans = kratki in dolgi |pierswater = |mainspan = |length = |width = |height = |load = |clearance = |below = |traffic = |begin = |complete = |open = |closed = |toll = |map_cue = |map_image = |map_text = |map_width = |coordinates = |lat = |long = }} [[Slika:Poland Sobieszewo - pontoon bridge.jpg|thumb|Stalni pontonski most preko Visle, Poljska]] '''Pontonski most''', poznan tudi kot '''plavajoči most''', je oblika [[most]]u, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali [[deska|desk]] prirejen za [[promet]] ljudi in [[vozilo|vozil]]. Vzgon nosilcev omejuje največjo obremenitev, ki jo lahko nosijo. Večina pontonskih mostov je začasnih in se uporabljajo v vojnah in civilnih nesrečah. Pontonski mostovi se uporabljajo že od davnih časov in so bili v zgodovini zelo koristni v številnih bitkah, med njimi bitka za Garigliano, bitka pri Oudenardeju, prečkanju [[Ren]]a med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], med iransko-iraško vojno in v mnogih drugih. == Zasnova == Ime izvira iz [[latinščina|latinske]] [[beseda|besede]] ''ponto'', ki pomeni brod ali prevoz čez reko. Sestavlja ga poljubno število ''pontonov'' (plavajočih delov), ki so med seboj povezani, zasidrani v dno ter privezani na breg. V preteklosti so v ta namen uporabili kar [[čoln]]e, kasneje pa posebej v ta namen izdelane votle zaboje. Pri izdelavi je namreč treba paziti na nosilnost takega mostu, ki je samo tolikšna, kot je skupna plovnost na določenem odseku mostu<ref>{{navedi splet|title=UK Military Bridging – Floating Equipment|url=http://www.thinkdefence.co.uk/2011/12/uk-military-bridging-floating-equipment/|accessdate=6 December 2014|archive-date=2014-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20141209045339/http://www.thinkdefence.co.uk/2011/12/uk-military-bridging-floating-equipment/|url-status=dead}}</ref>. [[File:Bergsøysundbrua.jpg|thumb|Most Bergsøysund uporablja betonske pontone]] Pri načrtovanju pontonskega mosta mora [[gradbeni inženir]] upoštevati [[Arhimedov zakon]]: vsak ponton lahko podpira obremenitev, ki je enaka masi vode, ki jo izpodrine. Ta obremenitev vključuje maso mostu in samega pontona. Če je presežena največja obremenitev odseka mostu, se eden ali več pontonov potopi. Fleksibilne povezave morajo omogočiti, da se en del mosta giba bolj močno kot drugi deli. Cesta čez pontone mora biti razmeroma lahka, da ne bi omejila nosilnosti pontonov<ref>{{navedi splet |url=http://physics.weber.edu/carroll/archimedes/principle.htm |title=Archimedes' Principle}}</ref>. Priključitev mostu na obalo zahteva oblikovanje pristopov<ref>{{navedi splet |url=http://science.howstuffworks.com/engineering/structural/floating-bridge3.htm |title=Making the Critical Connections}}</ref>, ki niso preveč strmi, zaščito brežin pred erozijo in omogočajo premike mostu med nihanjem gladine vode. Plavajoči mostovi so bili zgodovinsko zasnovani z uporabo lesa. Pontone so oblikovani tako, da so preprosto zapletli več sodov skupaj z lesenimi splavi ali uporabili čolne. Vsak odsek mostu je sestavljen iz enega ali več pontonov, ki so jih premaknili na položaj in nato zasidrali pod vodo ali na kopnem. Pontoni so bili povezani z uporabo lesenih nosilcev. Te so pokrili z vrsto navzkrižnih desk, ki so oblikovale površino ceste<ref>{{navedi knjigo |last=de Tousard |first=Louis |title=American Artillerist's Companion: Or Elements of Artillery. Treating of All ... |page=424}}</ref>, nosilci pa so bili zavarovani z bočnimi zaščitnimi tramovi. Plavajoči most se lahko gradi iz več odsekov, ki se začnejo od zasidrane točke na obali. Sodobni pontonski mostovi običajno uporabljajo vnaprej izdelane plavajoče strukture<ref>{{navedi splet |url=http://www.fs.fed.us/t-d/pubs/pdfpubs/pdf02232812/pdf02232812dpi72.pdf |title=Floating Trail Bridges and Docks}}</ref>. Večina pontonskih mostov je namenjenih za začasno uporabo, vendar lahko mostovi čez vodna telesa s stalnim vodnim nivojem ostanejo na mestu dlje. [[Most v Hobartu]], dolg pontonski most, zgrajen leta 1943 v [[Hobart]]u na [[Tasmanija|Tasmaniji]], je bil zamenjan šele po 21 letih.<ref>{{navedi splet |url=http://www.abc.net.au/news/2015-05-05/hobart-floating-bridge-declared-national-heritage-marker/6446520 |title=Historic Hobart floating bridge declared National Engineering Heritage Landmark}}</ref> Četrti [[most Galata]], ki se razteza čez [[Zlati rog]] v [[Carigrad]]u v Turčiji, je bil zgrajen leta 1912 in je deloval 80 let. Začasni in lahki pontonski most se hitro poškodujejo. Ko je prekoračena meja obremenitve mostu, se lahko poruši ali ga preplavi. Most se lahko inducira, da se zavije ali oscilira na nevaren način zaradi nabreklosti, nevihte, poplave ali hitro premikajoče se obremenitve. Ledeni ali plavajoči predmeti se lahko kopičijo na pontonu, povečujejo pretok rečnega toka in potencialno poškodujejo most. == Zgodovina uporabe == [[File:1561-Akbar riding the elephant Hawa'I pursuing another elephant across a collapsing bridge of boats (left).jpg|right|thumb|Mogulski cesar [[Akbar Veliki]] jaha hudobnega slona Hawa'i, ki je zasledoval drugega slona preko podirajočega mosta iz čolnov, v Basawan in Chetar Muntisa ''Akbarjeva avantura s slonom Hawa’i'', datirano 1561]] === Antična Kitajska === V starodavni Kitajski iz obdobja [[dinastija Džov|dinastije Džov]] je tekst ''Šijing'' (Knjiga pesmi) v katerem piše, da je kralj Wen iz Džova prvič ustvaril pontonski most v 11. stoletju pred našim štetjem. Vendar je [[zgodovinar]] [[Joseph Needham]] poudaril, da je bil v vseh verjetnih scenarijih začasni pontonski most izumljen v 9. ali 8. stoletju pred našim štetjem na Kitajskem, saj je bil ta del morda poznejši dodatek h knjigi (glede na to, kako je bila knjiga urejena do dinastije Han, 202 pr. n. št. do 220 n. št.). Čeprav so na Kitajskem že poznali začasne pontonske mostove, je bil prvi varni in stalni (in povezan z železnimi verigami) znan najprej v času [[dinastija Čin|dinastije Čin]] (221—207 pr. n. št.). V kasnejši dinastija Song (960—1279), je kitajski državnik Cao Čeng tudi pisal o zgodnjih pontonskih mostovih na Kitajskem.<ref>Needham, Volume 4, Part 3, 160.</ref>}} V času vzhodne dinastije Han (25—220 n. št.) so Kitajci ustvarili zelo velik pontonski most, ki je prečkal [[Rumena reka|Rumene reke]]. Obstaja tudi upor Gongsun Šu leta 33, ko je bil velik velik pontonski most z utrjenimi mesti zgrajen čez reko [[Jangce]], v katerega so se zaleteli z ladjo z ovnom pripadniki uradnih sil Han, pod vodstvom komandanta Cen Penga. V času pozne vzhodne Han znotraj [[Tri kraljestva|Treh kraljestev]], med bitko pri Čibiju leta 208, je predsednik vlade Cao Cao, večino svoje flote povezal skupaj z železnimi verigami, kar se je izkazalo kot usodna napaka, ko je bil z njim onemogočen ognjeni napad flote Sun Čuana. Vojske cesarja Taizu Song so velik pontonski most zgradili čez reko Jangce leta 974, da bi zagotovili vodo med osvajanjem dinastije Song južnega Tang. 22. oktobra 1420 je bil Ghijasu'd-Din Naqqah, uradni pisar ambasade, ki ga je poslal vladar Timuridov iz Perzije, Mirza Šahruh (vladal 1404-1447), k dinastiji Ming med vlado cesarja Jongleja (vladal 1402-1424), zapisal svoj pogled in potoval po velikem plavajočem pontonskem mostu v Lanžuju (zgrajen leta 1372), ko je ta dan prečkal Rumeno reko.<ref>Brook, 38.</ref>}} === Grško-rimsko obdobje === {{multiple image| align = right | direction = vertical | header = Rimske upodobitve pontonskih mostov, 2. stoletje| header_align = left/right/center | footer = | footer_align = left | image1 = 007 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel VII.jpg | width1 = 220 | caption1 = Rimski legionarji po pontonskem mostu, reliefna scena iz Trajanovega stebra (vladal 98-117) v Rimu, Italija (enobarvno, iz fotografij Conrada Cichoriusa| image2 = Roman Pontoon Bridge, Column of Marcus Aurelius, Rome, Italy.jpg| width2 = 220 | caption2 = Rimski legionarji, ki prečkajo reko Donavo s pontonskim mostom, kot je opisano v reliefu na stebru cesarja Marka Avrelija (vladal 161-180 let) v Rimu, Italija }} Grški pisatelj [[Herodot]] v svoji ''Zgodovini'' opisuje več pontonskih mostov. Za cesarja [[Darej I.|Dareja I. Velikega]] (522-485 pr. n. št.) je Grk Mandrocles iz Samosa nekoč zgradil pontonski most, ki se je raztezal čez [[Bospor]] in povezal Azijo z Evropo, tako da je Darej lahko preganjal pobegle [[Skiti|Skite]] in premaknil svojo vojsko na Balkan, da bi premagal Makedonce. Drugi spektakularni pontonski mostovi so bili Kserksovi pontonski mostovi čez [[Helespont]], ko je [[Kserks I.]] leta 480 pr. n. št. prenesel svojo ogromno vojsko v Evropo. V Johna Haleaja ''Lord of the Sea'', da bi proslavili začetek Sicilijanske ekspedicije (415 - 413 pr. m. št.), je atenski general Nikij plačal graditeljem, da so izdelali izjemen pontonski most, sestavljen iz pozlačenih in tapiseriranih ladij za festival, ki je pritegnil Atence in Jonce preko morja do svetišča Apolona na Delosu. Ob priložnostih, ko je bil Nikij sponzor, so mladi Atenci paradirali čez čolne, peli, ko so hodili, da bi se od armade spektakularno poslovili.<ref>{{navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/276819722|title=Lords of the sea : the epic story of the Athenian navy and the birth of democracy|last=Hale|first=John R.|date=|publisher=Viking Penguin|year=2010|isbn=9780143117681|location=New York|pages=188|oclc=276819722}}</ref> [[File:035 Conrad Cichorius, Die Reliefs der Traianssäule, Tafel XXXV (Ausschnitt 01).jpg|thumb|Relief rimskega mostu iz čolnov, Cichorius]] Cesar [[Kaligula]] je rekel, da je jahal konja po pontonskem mostu, ki se je raztezal 2 milji med [[Baje]]m in [[Puzzuoli|Puteolijem]], medtem ko je nosil orožje Aleksandra Velikega, da bi se izmuznil napovedani usodi, ki je trdila, da »ni več možnosti, da postane cesar ko jaha konja čez zaliv Baiae«. Kaligulova gradnja mostu je stala veliko denarja in dodala, da ni prispevala k njegovemu vladanju. === Srednji vek === [[File:Puente Barcas Sevilla 1851.jpg|thumb|Stari ''Puente de barcas'', je povezoval Seviljo in Triano iz 1171 do 1851]] V srednjem veku so se za pontone uporabljali običajni čolni, ki so jih med pohodi povezali med seboj, če niso imeli sredstev za gradnjo trajnih mostov.<ref>[http://www.dsm.museum/MA/medieval_fleet.htm Per Hoffmann, The Medieval Fleet] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20080524032111/http://www.dsm.museum/MA/medieval_fleet.htm |date=May 24, 2008 }}</ref> [[Huni|Hunska]] vojska je med obleganjem [[Niš|Naissusa]] leta 442 zgradila most čez [[Nišava (reka)|Nišavo]], da bi v območje mesta pripeljala velike oblegovalne stolpe. [[Sasanidsko cesarstvo |Sasanidske]] sile so prešle [[Evfrat]] na hitro zgrajenem pontonskem mostu med obleganjem [[Raka (sirija)|Kallinikosa]] leta 542. [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko) |Ostrogotsko]] kraljestvo je zgradilo utrjen most čez [[Tibera|Tibero]] med obleganjem Rima leta 545, da bi blokirali sile bizantinskega generala Belizarja v mestu Sile [[Avarski kaganat|avarskega kaganata]] so prisilile bizantinske inženirje zgraditi dva pontonska mostova čez Savo med obleganjem Sirmiuma leta 580, da bi popolnoma obkrožili mesto s svojimi enotami in obleganjem. Cesar [[Heraklij]] je prečkal Bospor na konju na velikem pontonskem mostu leta 638. Vojska Umajadskega kalifata je zgradila pontonski most nad Bosporjem leta 717 med obleganjem [[konstantinopel|Konstantinopla]] (717-718). Vojska [[Karel Veliki|Karla Velikega]] je zgradila pontonski most na sidranih čolnih, ki so jih povezali za prečkanje [[Donava|Donave]] med pohodi proti avarskemu kaganatu v 790-ih. Zgradili so tudi dva utrjena pontonska mostova čez [[Laba|Labo]] leta 789 med pohodom proti slovanskim Veletom. Nemška vojska [[Oton I. Veliki |Otona Velikega]] je zgradila tri pontonske mostove iz že izdelanih materialov, da so hitro prečkali reko Recknitz v bitki za Raxo leta 955 in odločno zmagali proti slovanskim [[Obodriti|Obodritom]]. V nemških otonskih kapitularijih (zakonodajni ali upravni akti frankovskega dvora) iz desetega stoletja so zahtevali, da kraljeva posestva vzdržujejo zanesljiva rečna vozila, ki jih je mogoče zaseči v vojni. Danska vojska [[Knut Veliki|Knuta Velikega]] je leta 1026 med prečkanjem reke Helge v bitki za Helgeå zgradila pontonski most. Križarji so zgradili pontonski most čez reko [[Orontes]], da bi poskrbeli za oskrbo med obleganjem [[Antiohija|Antiohije]] decembra 1097. Po letopisih, so najzgodnejši plavajoči most čez reko Dneper zgradili leta 1115, blizu Vyshhoroda v Kijevski regiji. Češka vojska pod poveljstvom [[Friderik I. Barbarossa |Friderika I.]], je leta 1157 prečkala [[Adiža|Adižo]] na pontonskem mostu, ki so ga ljudje v [[Verona|Veroni]] vnaprej zgradili na ukaz nemškega cesarja. Francoska kraljeva vojska [[Filip II. Francoski |Filipa II.]] je zgradila pontonski most čez [[Sena|Seno]], da je leta 1203 zasegla [[Les Andelys]] iz angleškega obleganja v bitki za Château Gaillard. V času [[Peta križarska vojna |pete križarske vojne]] so križarji zgradili dva pontona mostova čez [[Nil]] v bitki pri Damietti (1218-1219), vključno z enim, ki ga je podpiralo 38 čolnov. 27. maja 1234 so križarske sile prešle reko Ochtum v Nemčiji na pontonskem mostu med bojem pri Stedingenu. [[Mongolsko cesarstvo |Imperialna mongolska]] vojska je leta 1241 zgradila pontonski most v bitki pri [[Muhi|Muhiju]], da bi napadla madžarsko vojsko. Francoska vojska kralja [[Ludvik IX. Francoski|Ludvika IX.]] je 21. julija 1242 prešla reko [[Charente (reka) |Charente]] na več pontonskih mostovih med bitko pri Taillebourgu. Ludvik IX. je zgradil pontonski most čez Nil, da bi zagotovil neoviran dostop do vojakov in zalog v začetku marca 1250 v sedmi križarski vojni. [[Florentinska republika|Florentinska]] vojska je postavila pontonski most čez reko [[Arno (reka)|Arno]] med obleganjem [[Pisa|Pise]] leta 1406. Angleška vojska Johna Talbota, prvega grofa Shrewsburskega, je leta 1450 prečkala reko Oise po pontonskem mostu iz usnjenih posod. Osmanski inženirji so zgradili pontonski most čez Zlati rog med obleganjem Konstantinopla (1453), s pomočjo več kot tisoč sodov. Most je bil dovolj močan za kočije. Osmanska vojska je med obleganjem Rodosa (1480) zgradila pontonski most. Beneški inženirji so zgradili plavajoči most čez Adižo na bitki za Calliano (1487). === Zgodnje moderno obdobje === [[File:Parma's bridge over the Scheldt, built of ships - Schipbrug van Parma over de Schelde.jpg|thumb|Parma's most čez Šeldo leta 1584, zgrajen iz čolnov. Ilustracija 1616.]] [[File:Virginia, Pontoon boat used by the Army of the Potomac - NARA - 533332.tif|thumb|Pontonski čoln ameriške vojske, 1864]] [[File:Bridge of Boats on the Ravi River, Pakistan, 1895.gif|right|thumb|Most iz čolnov čez reko Ravi v britanski Indiji, 1895]] Španska vojska je zgradila pontonski most v bitki pri Garigliano (1503). Španska vojska Flandrije pod [[Alessandro Farnese, vojvoda Parmski |Alesandrom Farnesejem]], vojvodom iz Parme, je zgradila 730-metrski, utrjen pontonski most čez reko Šeldo na obali Antwerpna leta 1584, da je zaprla dostop do mesta. V bitki za Saraighat leta 1671 so Ahomi prešli reko [[Brahmaputra]] pri Saraighatu preko improvizirane mostu iz čolnov. V 1670-ih so Francozi pripravili bakren ponton; od tedaj dalje reke in kanali niso več predstavljali znatno oviro. <ref>Duffy, Christopher. ''The Military Life of Frederick the Great'', 1985. p. 307. {{ISBN|0-689-11548-2}}</ref> V zgodnjem modernem obdobju pontoni prevladujejo v vojnah 18. in 19. stoletja, med katerimi se je umetnost in znanost o pontonskem premoščanju komaj spremenila. Vendar to ni ustavilo vseh inovacij. Leta 1708 je švedska vojska uporabila usnjeni pontonski most, ko je prečkala reko pred bitko pri Holowczynu. Francoskega generala Jeana Lannesa vojska je zgradila pontonski most, da bi prečkala reko [[Pad]] pred bitko pri Montebellu (1800). Napoleonova ''Grande Armée'' je veliko uporabljala pontonske mostove v bitkah za Aspern-Essling in Wagram pod nadzorom generala Henrija Gatiena Bertranda. Inženirji generala Jean Baptista Ebléja so postavili štiri pontonske mostove v eni noči čez Dneper med bitko na Smolensk (1812). V hladni vodi so nizozemski inženirji zgradili 100-metrski pontonski most v bitki pri [[Berezina|Berezini]], da bi Grande Armée omogočili varnost. V polotoški vojni je britanska vojska prevažala "kositrne pontone",<ref>{{navedi knjigo |last=Porter |first=Maj Gen Whitworth |title=History of the Corps of Royal Engineers Vol I |year=1889 |publisher=The Institution of Royal Engineers |location=Chatham}}</ref> ki so bili lahki in bi jih lahko hitro spremenili v plavajoči most. Lt Col Charles Pasley iz Kraljevske šole za vojaško inženirstvo v Chathamu Angliji je razvil novo obliko pontona, ki jo je leta 1817 sprejela britanska vojska. Vsak ponton je bil razdeljen na dve polovici in dva koničasta konca sta lahko povezana na mestih s plimovanjem. Vsaka polovica je bila zaprta, kar je zmanjšalo nevarnost pregrevanja, odseki pa so imeli več veznih točk.<ref name="think">{{navedi splet |url=http://www.thinkdefence.co.uk/2011/12/uk-military-bridging-floating-equipment/ |title=UK Military Bridging – Floating Equipment |publisher=thinkdefence.co.uk |accessdate=2018-10-05 |archive-date=2014-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141209045339/http://www.thinkdefence.co.uk/2011/12/uk-military-bridging-floating-equipment/ |url-status=dead }}</ref> Alternativa, ki jo je predlagal Charles Pasley, je bila sestavljen iz dveh bakrenih kanujev, ki sta bila široka 2 čevlja in 8 čevljev globoka ter dolga 22 čevljev. Baker je bil uporabljen v želji po hitre korozije kositra. Bili so dobri za konjenico, pehoto in lahke topove; posebej privezani pa bi se lahko uporabili tudi za težke topove.<ref>{{navedi novice |title=CW Pasley letter dated 28 June 1836 |newspaper=Army and Navy Chronicle |page=Volumes 3 No 18 page 274}}</ref> Primerjava pontonov, ki so jih uporabljale različne vojske kaže, da so bili skoraj vsi odprti čolni, iz enega ali več kosov, predvsem leseni, nekateri platneni in zaščiteni z gumo, Belgija pa je uporabljala železen čoln. Amerika je uporabljala cilindre, razdeljene na tri. Leta 1862 so sile Unije, ki jih je vodil general major Ambrose Burnside, obtičale na napačni strani reke Rappahannock v Fredericksburgju zaradi pomanjkanja prihoda pontonskega vlaka, kar je povzročilo hude izgube. Poročilo o tej nesreči je doseglo Britanijo, ki je oblikovala in usposabljala pontonsko vojsko inženirjev.<ref name="MJWII">{{navedi knjigo |last=Porter |first=Maj Gen Whitworth |title=History of the Corps of Royal Engineers Vol II |year=1889 |publisher=The Institution of Royal Engineers |location=Chatham}}</ref> Med [[Ameriška državljanska vojna |ameriško državljansko vojno]] so bile preizkušene in zavržene različne oblike pontonskih mostov. Leseni pontoni in indijski gumijasti pontoni, oblikovani kot torpedo, so se izkazali za nepraktične, dokler razvoj bombažnega platna ni pokril pontonov, ki so zahtevali več vzdrževanja, vendar so bili lahki in lažji za delo in prevoz. Od leta 1864 se je na široko uporabljala lahka zasnova, imenovana ''Cumberland Pontoons'', sistem zložljivih čolnov, za prevoz vojakov in artilerije čez reke na jugu. Leta 1872 je vojaški pregled pred kraljico [[Viktorija Britanska |Viktorijo]] potekal po reki [[Temza|Temzi]] v Windsorju, Berkshire, kjer je bila reka široka 76 metrov. Most, ki je obsegal 15 pontonov s 14 sidri, je bil končan v 22 minutah. Odstranjen je bil v 34 minutah naslednjega dne. Britanski Blanshard Pontoon je ostal v britanski rabi do konca 1870-ih, ko ga je zamenjal ''Bloodov Pontoon''. Ta se je vrnil v sistem odprtih čolnov, ki je omogočil uporabo teh, če niso bili potrebni kot pontoni. Nov ponton se je izkazal kot dovolj močan za podporo naloženih slonov in oblegovalnih topov, pa tudi vojaških lokomobil. == Druga svetovna vojna == Pontonski mostovi so se v veliki meri uporabljali med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], predvsem v evropskem delu operacij. Združene države so bile najpomembnejši uporabnik, sledila je Britanija. === Galerija === <gallery class="center" caption="Pontonski mostovi v drugi svetovni vojni"> File:Heavy and pneumatic pontons loaded for transport to Remagen.jpg|Majhni, lahki napihljivi pontoni na aluminijastih čolnih za kombiniran transport File:3rd Armored Division vehicles cross the Seine River.jpg|Napihljivi pontoni delujejo kot most File:Inflatable pontons headed for the Danube in Germany, April 1945.jpg|Napihljive pontone vozijo težki 6×6 transporterji File:Rhine River pontoon bridge wwii.png|Težek pontonski most podprt z aluminjastimi pontoni File:Engineers bridging the wide but placid Po.jpg|Sestavljanje pontonskega mostu File:Infantry support bridge over Saar River erected by 289th Engineers at Volklingen.jpg| Pontonski most za pešce, ki ga podpirajo lahki aluminijasti pontoni File:Bridge-construction-korea.jpg|Sestavljanje pontonskega mostu z dvigalom File:Footbridge on the Roer.jpg| Pontonski most za pešce File:Infantry support bridge built by 549th Light Ponton Company.jpg| Pontonski most za pešce zgrajen iz lahkih aluminijastih pontonov File:The British Army in Normandy 1944 B9743.jpg|Britanska vojska prečka Seno pri Vernonu, Francina 28. avgusta 1944 File:Pontonbruecke.jpg |Težek pontonski most File:Bailey Bridge over the River Maas.jpg|[[Baileyjev most]] na pontonih File:Bundesarchiv Bild 183-L20392, Kiew, Pioniere errichten Pontonbrücke.jpg|Nemški inženirci gradijo pontonski most preko Dnepre v času bitke za Kijev (septembra 1941) File:Bundesarchiv B 145 Bild-F016198-0033, Rumänien, Brückenbau über den Pruth.jpg| Nemški inženirci gradijo pontonski most preko reke Prut v času bitke za Uman, julij 1941 </gallery> == Moderna vojaška uporaba == [[Slika:PMP Folding Float Brisge 1996.jpg|thumb|Madžarski pripadniki [[IFOR]] postavljajo pontonski most sovjetskega projekta [[PMP]] za prečkanje reke [[Sava|Save]] pri [[Slavonski Brod|Slavonskem Brodu]], 9. junij 1996]] Pontonske mostove so v prvi polovici 20. stoletja in v obeh svetovnih vojnah obširno uporabljali tako vojske kot civilisti. Leta 1995 sta 502. in 38. inženirska enota 130. inženirske brigade Združenih narodov in 586. Engineer Company iz Ft. Benning GA je kot del IFOR sestavila pontonski most v neugodnih vremenskih razmerah preko Save pri Županji (med Hrvaško in Bosno), s skupno dolžino 620 m. Razstavljen je bil leta 1996. === Jugoslovanska vojna === V jugoslovanskih vojnah devetdesetih je bil uničen most v [[Maslenica|Maslenici]], julija 1993 pa so hrvaške civilne in vojaške oblasti zgradile kratek pontonski most čez ozko morsko ožino potem ko so ozemlje odvzeli iz [[Srbska republika Krajina|Srbske Krajine]]. Med letoma 1993 in 1995 je ponton služil kot ena izmed dveh operativnih kopenskih povezav do [[Dalmacija|Dalmacije]] ter hrvaških in bosanskih muslimanskih območij v Bosni in Hercegovini.<ref name="maslenica">{{navedi splet |first=Drago |last=Kelemen |url=http://www.hrvatski-vojnik.hr/hrvatski-vojnik/2232009/maslenica.asp |title=Article on the 16th anniversary of Operation Maslenica |publisher=Hrvatski-vojnik.hr |date= |accessdate=2014-08-17 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140819085443/http://www.hrvatski-vojnik.hr/hrvatski-vojnik/2232009/maslenica.asp |archivedate=2014-08-19 |df= }}</ref> == Napake in nesreče == Most sv. Izaka preko reke [[Neva|Neve]] v [[Sankt Peterburg]]u je doživel dve nesreči, eno naravno, veter leta 1733, nato pa požar leta 1916. Plavajoči mostovi so občutljivi na slabo vreme, še posebej na močne vetrove. V ZDA v Washingtonu je nekaj najdaljših stalnih plavajočih mostov na svetu, dva sta deloma propadla zaradi močnih vetrov.<ref>{{navedi novice |last=Gutierrez |first=Scott |date=February 29, 2012 |title=Washington: Floating bridge capitol of the world |url=http://www.seattlepi.com/local/transportation/article/Floating-bridges-of-the-world-2971885.php |newspaper=Seattle Post-Intelligencer |accessdate=July 23, 2015}}</ref> Leta 1979 je bil najdaljši plavajoči most, most preko Hoodovega kanala, podvržen vetrovom 130 km / h, s sunki 190 km / h. Valovi visoki med 3,0-4,6 m so udarili ob strani mostu in v nekaj urah potopili zahodni del dolg 1,2 km. Od takrat je bil obnovljen. Leta 1990 je bil zaradi obnove zaprt leta 1940 zgrajen Lacey V. Murrow spominski most. Natančneje, odstranjeni so bili pločniki, da bi razširili prometne pasove na standarde, ki jih je določil Interstate Highway System. Inženirji so spoznali, da ne morejo uporabiti vlačilcev za odstranjevanje pločnikov, ne da bi pri tem ogrozili strukturno celovitost celotnega mostu. Kot tak je bil uporabljen način pri katerem so močne curke vode uporabljali za odstranjevanje betona. Voda, uporabljena v tem postopku, je bila začasno shranjena v votlih komorah v pontonih mostu, da bi preprečila kontaminacijo jezera. V tednu dežja in močnih vetrov so bili pontoni dodatno prenapolnjeni z vodo iz nevihte. Preplavljen most se je zlomil in potonil. Most je bil obnovljen leta 1993. Znani so še številni drugi primeri. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons}} *[https://books.google.com/books?id=fScDAAAAMBAJ&pg=PA86&dq=popular+science+1943+there%27s+one+thrill+no+soldier&hl=en&ei=NlvOTJj2EIPMnAeRwYT-Dw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CC4Q6AEwAA#v=onepage&q&f=true '' "Combat Engineers Take a River In Their Stride" '', December 1943, Popular Mechanics] detailed World War Two article with rare photos of setting up of a pontoon bridge *[https://en.wikisource.org/wiki/The_American_Cyclop%C3%A6dia_(1879)/Bridge,_Military Bridge Military] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] [[Kategorija:Pontonski mostovi| ]] pnn7lc63b1xssuzjctmvm2p7fpye99u Pavlin 0 60116 6743679 6711543 2026-08-27T23:11:57Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6743679 wikitext text/x-wiki '''Pavlin''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|57. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.664 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.652 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti upurabe zasedel 58. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Aleš Pavlin]] (*1970), filmski (in TV) producent, cinefil... * [[Alfonz Pavlin]]/[[Paulin]] (1853—1942), botanik, dopisni član SAZU * [[Anja Pavlin,]] pevka (Indigo), producentka in besedilopiska * Anja Pavlin, dr. biokemije? * [[Barbara Pavlin]], gledališka maskerka * [[Blaž Pavlin]] (1961—2024), poslanec; Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije (prevajalec v [[Braillova pisava|Braillovo pisavo]]) * [[Boris Pavlin]] (*1949), tonski mojster (RTVS) * [[Boštjan Pavlin]], državni sekretar na [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|MORS]] * [[Branko Pavlin]] (*1959), geograf * [[Ciril Pavlin]] (1888—1964), pravnik, gospodarstvenik in publicist *[[Fran Pavlin]] (1872—1945) jeseniški fotograf in slikar, vzornik [[Jaka Čop|Jake Čopa]] * [[Franc Pavlin (inženir)|Franc Pavlin]] (1860—1916), gradbeni inženir, hidrotehnik, gospodarstvenik * [[Franc Pavlin (metalurg)|Franc Pavlin]] (*1937), metalurg in montanist * [[Franc Pavlin (partizan)]] * [[Franc Pavlin (teritorialec)]] * [[Gregor Pavlin]], arhitekt, fotograf, ambasador Mesta Ljubljana * [[Janez Pavlin (misijonar)|Janez Pavlin]] (1848—1896), rimskokatoliški duhovnik in misijonar v ZDA *[[Janez Pavlin (politik)|Janez Pavlin,]] župan občine [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]] * [[Jernej Pavlin]] (1881—1963), duhovnik, nabožni pisec in stenograf *[[Jernej Pavlin (politik)|Jernej Pavlin]], politik * [[Jožef Pavlin]] (1875—1914), podobar * [[Kim Daniela Pavlin]] (*1992), hrvaška plavalka * [[Luka Pavlin]] (*1988), nogometaš * [[Matic Pavlin]], kemik, raziskovalec IJS * [[Mile Pavlin]] (1926—2002), novinar, publicist, pisatelj * [[Miran Pavlin]] (*1971), nogometaš *Miran Pavlin (1920—2008), fotoreporter in publicist *[[Roman Pavlin]] (*1963), gozdar * [[Rudolf Pavlin]] (1922—2018), patofiziolog, prof. MF * [[Sandi Pavlin]] (*1942), igralec * [[Saša Pavlin Stošić]] (*1988), igralka * [[Sergej Pavlin]] (1929—2017), arhitekt, oblikovalec, prof. FA, slikar * [[Špela Pavlin|Špel(c)a Pavlin]] (*1985), pevka * [[Tomaž Pavlin]] (*1961), hokejist in zgodovinar športa * [[Vita Žerjal Pavlin]] (* 1963), pesnica, slavistka, literarna teoretičarka * [[Žiga Pavlin]] (*1985), hokejist == Glej tudi == * priimek [[Paulin (priimek)|Paulin]] * priimke [[Pavlinc]], [[Pavlinec]], [[Pavli]], [[Pauli]], [[Pavlič]], [[Pavličič]], [[Pavlišič]]; [[Jaklin]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pavlin}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] o91tao106kkr05ddctf9y627d0ua0lq Palestinci 0 63234 6743757 6743071 2026-08-28T09:00:40Z Erardo Galbi 166658 6743757 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Palestinci | native_name = الفلسطينيون | native_name_lang = ar | flag = Flag of Palestine.svg | flag_caption = [[Zastava Palestine|Palestinska zastava]] | image = Ramallah woman2.jpg | image_caption = Fahret Ishaq na poročni dan z naglavnim okrasjem iz dote v mestu Ramala v osmanski Palestini. Njena oblačila so okrašena s tatreezom, tradicionalno palestinsko vezenino (fotografija je nastala med letoma 1898 in 1914). | population = približno 15,5 milijona (konec 2025)<ref name="PCBS2026">{{Navedi splet |title=The 78th Annual Commemoration of the Palestinian Nakba, on 15/05/2026 |url=https://www.pcbs.gov.ps/en/post-details/?postId=25974 |publisher=Palestinian Central Bureau of Statistics |date=12. maj 2026 |access-date=17. avgust 2026 |language=en }}</ref> | region1 = [[Palestina (regija)|zgodovinska Palestina]] | pop1 = približno 7,4 milijona | ref1 = <ref name="PCBS2026"/> | region2 = od tega [[Palestina|Država Palestina]] | pop2 = približno 5,6 milijona | ref2 = <ref name="PCBS2026"/> | region3 = [[Palestinska diaspora|diaspora]] | pop3 = približno 8,1 milijona | ref3 = <ref name="PCBS2026"/> | languages = [[arabščina]], predvsem [[palestinska arabščina]]; v diaspori tudi jeziki držav prebivanja | religions = pretežno [[sunitski islam]]; pomembna [[palestinski kristjani|krščanska manjšina]] }} '''Palestinci''' ({{Jezik-ar|الفلسطينيون}}, ''al-Filasṭīniyyūn'') so [[Arabci|arabsko]] ljudstvo in etnonacionalna skupina, katere zgodovinska domovina je [[Palestina (regija)|Palestina]].<ref name="KhalidiIdentity">{{Navedi knjigo |last=Khalidi |first=Rashid |title=Palestinian Identity: The Construction of Modern National Consciousness |publisher=Columbia University Press |location=New York |year=2010 |orig-year=1997 |isbn=978-0-231-15075-0 |language=en }}</ref><ref name="KimmerlingMigdal">{{Navedi knjigo |last1=Kimmerling |first1=Baruch |last2=Migdal |first2=Joel S. |title=The Palestinian People: A History |url=https://archive.org/details/isbn_9780674011298 |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge, Massachusetts |year=2003 |isbn=978-0-674-01129-8 |language=en }}</ref> Palestinska družba vključuje prebivalce [[Zahodni breg|Zahodnega brega]], [[Gaza|Gaze]] in [[Izrael]]a ter veliko [[Palestinska diaspora|diasporo]], ki je nastala predvsem zaradi [[Nakba|nakbe]] leta 1948 in poznejših vojn, okupacije ter izseljevanja. Po oceni [[Palestinski centralni statistični urad|Palestinskega centralnega statističnega urada]] je konec leta 2025 po svetu živelo približno 15,5 milijona Palestincev, od tega 7,4 milijona v zgodovinski Palestini in 8,1 milijona v diaspori.<ref name="PCBS2026"/> Moderna palestinska nacionalna identiteta se je razvijala postopoma, zlasti v 19. in začetku 20. stoletja. Nastajala je iz že obstoječe arabsko govoreče družbe Palestine ter lokalnih, verskih, arabskih in [[Osmansko cesarstvo|osmanskih]] identitet, ki se med seboj niso nujno izključevale.<ref name="KhalidiIdentity"/><ref name="Tamari2017">{{Navedi knjigo |last=Tamari |first=Salim |title=The Great War and the Remaking of Palestine |publisher=University of California Press |location=Oakland |year=2017 |isbn=978-0-520-29126-3 |language=en }}</ref> Zgodovinarji se razlikujejo glede natančnega trenutka, ko je palestinska nacionalna zavest postala samostojna in množična politična identiteta, vendar njene korenine umeščajo v pozno osmansko obdobje, njeno posebno hitro utrjevanje pa v čas pred in po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] ter v [[Britanski mandat za Palestino|britansko mandatno obdobje]].<ref name="MigdalKimmerling1994">{{Navedi revijo |last1=Migdal |first1=Joel S. |last2=Kimmerling |first2=Baruch |title=The Shaping of a Nation: Palestinians in the Last Century of Ottoman Rule |journal=New Perspectives on Turkey |volume=10 |year=1994 |pages=75–94 |doi=10.1017/S0896634600000856 |language=en }}</ref><ref name="Muslih1988">{{Navedi knjigo |last=Muslih |first=Muhammad Y. |title=The Origins of Palestinian Nationalism |url=https://archive.org/details/originsofpalesti0000musl |publisher=Columbia University Press |location=New York |year=1988 |isbn=978-0-231-06509-2 |language=en }}</ref> Poimenovanje prebivalcev Palestine kot ''Filasṭīnī'' (»Palestinec«) v sodobnem arabskem jeziku je dokumentirano že v poznem osmanskem obdobju. Najzgodnejšo doslej ugotovljeno sodobno arabsko uporabo je leta 1898 zapisal [[Khalil Beidas]], izraza pa sta leta 1902 uporabljala tudi Salim Quba'in in [[Najib Nassar]].<ref name="BeskaFoster2021">{{Navedi revijo |last1=Beška |first1=Emanuel |last2=Foster |first2=Zachary J. |title=The Origins of the term “Palestinian” (“Filasṭīnī”) in late Ottoman Palestine, 1898–1914 |journal=Academia Letters |year=2021 |pages=1–22 |doi=10.20935/AL1884 |language=en }}</ref> Po [[Mladoturška revolucija|mladoturški revoluciji]] leta 1908 se je izraz hitro razširil v arabskem tisku: raziskava Emanuela Beške in Zacharyja Fosterja je v časnikih ''al-Quds'', ''al-Munadi'', ''[[Falastin (časopis)|Falastin]]'', ''al-Karmil'' in ''al-Nafir'' med letoma 1908 in 1914 našla približno 170 pojavitev izraza v več kot 110 člankih. Besedila so govorila tudi o »palestinski družbi«, »palestinskem narodu«, »palestinski mladini« in palestinski diaspori.<ref name="BeskaFoster2021"/> Leta 1948 je bila palestinska družba med [[Palestinska vojna (1948)|vojno v Palestini]] in ustanovitvijo [[Izrael]]a temeljito razbita. Več kot polovica približno 1,4 milijona palestinskih Arabcev je zbežala ali bila pregnana iz svojih domov, več sto palestinskih krajev pa je bilo izpraznjenih in veliko med njimi uničenih.<ref name="Khalidi1948">{{Navedi knjigo |last=Khalidi |first=Rashid |chapter=The Palestinians and 1948: the underlying causes of failure |editor-last1=Rogan |editor-first1=Eugene L. |editor-last2=Shlaim |editor-first2=Avi |title=The War for Palestine: Rewriting the History of 1948 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |year=2007 |pages=12–36 |doi=10.1017/CBO9781139167413.005 |language=en }}</ref><ref name="Morris2004">{{Navedi knjigo |last=Morris |first=Benny |title=The Birth of the Palestinian Refugee Problem Revisited |url=https://archive.org/details/birthofpalestini0000morr_e6e3 |edition=2 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |year=2004 |isbn=978-0-521-00967-6 |language=en }}</ref> Palestinci ta dogodek imenujejo [[nakba]] (»katastrofa«). Po vojni so bili razdeljeni med Izrael, jordansko upravljani Zahodni breg, egiptovsko upravo v Gazi in begunske skupnosti v sosednjih arabskih državah ter drugod po svetu.<ref name="Khalidi1948"/> == Poimenovanje == Ime Palestina ima kot geografska oznaka zgodovino, ki je mnogo starejša od moderne palestinske nacionalne identitete. Iz obstoja antičnega geografskega imena zato ni mogoče neposredno sklepati na obstoj današnje nacionalne identitete v antiki; enako pa pozno oblikovanje moderne nacionalne zavesti ne pomeni, da pred njenim nastankom na tem območju ni obstajala družba, iz katere se je pozneje razvila.<ref name="KhalidiIdentity"/><ref name="MigdalKimmerling1994"/> Sodobni arabski izraz za Palestinca je ''Filasṭīnī'' (فلسطيني), množina ''Filasṭīniyyūn'' (فلسطينيون). Beška in Foster sta najzgodnejšo do zdaj dokumentirano moderno arabsko uporabo izraza našla v prevodu Khalila Beidasa iz leta 1898. Beidas, palestinski arabski kristjan iz [[Nazaret]]a, je z besedo označil prebivalce Palestine.<ref name="BeskaFoster2021"/> [[Slika:Falastin newspaper's masthead.png|thumb|Glava časnika ''[[Falastin (časopis)|Falastin]]'', ustanovljenega leta 1911 v [[Jafa|Jafi]]. Palestinski tisk poznega osmanskega obdobja je pomemben vir za razvoj palestinske javne in nacionalne identitete.]] Uporaba izraza je po letu 1908 postala precej pogostejša. Časniki, ki so izhajali v Jeruzalemu, Jafi in Haifi, so uporabljali izraze, kot so »Palestinci«, »palestinska družba«, »palestinska mladina« in »palestinski narod«. Leta 1914 je ''Falastin'' poročal tudi o palestinskem združenju v Chicagu in ustanovitvi njegove podružnice v New Yorku.<ref name="BeskaFoster2021"/> To ne pomeni, da je bila palestinska identiteta v tem času že edina ali nujno najpomembnejša identiteta vseh arabskih prebivalcev Palestine. Prebivalec Jeruzalema, Jafe ali Nablusa se je lahko istočasno razumel kot Osman, Arabec, prebivalec Sirije oziroma Bilad al-Šama, musliman ali kristjan, pripadnik svoje družine ali mesta in Palestinec. Rashid Khalidi poudarja prav sočasnost in prekrivanje teh identitet v poznem osmanskem obdobju.<ref name="KhalidiIdentity"/> === Britanski mandat in državljanska raba === Po prvi svetovni vojni je izraz »palestinski« dobil tudi formalni pravni pomen. Britanska mandatna oblast je vzpostavila palestinsko državljanstvo, ki ni temeljilo na etnični pripadnosti. V tem pravnem smislu so bili »Palestinci« lahko arabski muslimani in kristjani, Judje ter drugi državljani mandatne Palestine.<ref name="Banko2016">{{Navedi knjigo |last=Banko |first=Lauren |title=The Invention of Palestinian Citizenship, 1918–1947 |publisher=Edinburgh University Press |location=Edinburgh |year=2016 |isbn=978-1-4744-1550-7 |doi=10.3366/edinburgh/9781474415507.001.0001 |language=en }}</ref> Ta državljanska raba se razlikuje od današnje etnonacionalne rabe izraza. Arabsko nacionalno gibanje v mandatni Palestini je zase vse pogosteje uporabljalo izraza Palestinci in palestinski Arabci, medtem ko se je večina sionističnih Judov politično opredeljevala kot del judovske narodne skupnosti oziroma jišuva.<ref name="Porath1974">{{Navedi knjigo |last=Porath |first=Yehoshua |title=The Emergence of the Palestinian-Arab National Movement, 1918–1929 |url=https://archive.org/details/emergenceofpales0000pora |publisher=Frank Cass |location=London |year=1974 |isbn=978-0-7146-2939-1 |language=en }}</ref><ref name="Banko2016"/> Po ustanovitvi Izraela leta 1948 in prenehanju mandatnega palestinskega državljanstva je izraz »Palestinec« postal predvsem etnonacionalna oznaka palestinskih Arabcev in njihovih potomcev.<ref name="KhalidiIdentity"/> == Zgodovinski razvoj == === Družba v poznem osmanskem obdobju === [[Slika:Ramallah-Family-1905.jpg|thumb|Palestinska družina iz [[Ramala|Ramale]] leta 1905 v poznem osmanskem obdobju.]] Moderno palestinsko ljudstvo se je oblikovalo iz arabsko govoreče družbe, ki je v 19. stoletju živela v mestih, vaseh in beduinskih skupnostih južnega dela [[Levant]]a. Družba ni bila homogena: pomembne so bile lokalne in regionalne pripadnosti, sorodstvene vezi, razlike med mesti in podeželjem ter verske skupnosti muslimanov in kristjanov.<ref name="KimmerlingMigdal"/><ref name="Tamari2017"/> V 19. stoletju so osmanske reforme, rast mest, trgovine, šolstva, tiska in prometnih povezav postopoma tesneje povezovale različne dele Palestine. Joel Migdal in Baruch Kimmerling ugotavljata, da se je ozemlje, ki je po prvi svetovni vojni postalo mandatna Palestina, v zadnjem stoletju osmanske oblasti vse bolj povezovalo gospodarsko in družbeno, spremembe v arabski družbi pa so pripravile podlago za nastanek palestinskega ljudstva v 20. stoletju.<ref name="MigdalKimmerling1994"/> Kimmerling in Migdal kot zgodnjo prelomnico v oblikovanju modernega palestinskega ljudstva obravnavata [[Kmečki upor v Palestini leta 1834|upor leta 1834]] proti egiptovski oblasti Ibrahim Paše. Upor je povezal kmečke, mestne in druge skupine iz različnih delov Palestine, vendar zgodovinarji glede njegovega pomena za poznejšo nacionalno identiteto niso enotni.<ref name="KimmerlingMigdal"/> V drugi polovici stoletja so se Jafa, Haifa, Jeruzalem, [[Nablus]], Akka, [[Gaza]] in druga mesta razvijala kot pomembna trgovska in kulturna središča. Razvoj šolstva in arabskega tiska je ustvarjal javni prostor, v katerem so se razpravljala vprašanja lokalne družbe, osmanske politike, arabskega kulturnega preporoda in pozneje sionističnega naseljevanja.<ref name="Tamari2017"/><ref name="Muslih1988"/> Po revoluciji leta 1908 je bila osmanska cenzura začasno omiljena, kar je spodbudilo nastanek novih časopisov. ''Al-Karmil'', ki ga je leta 1908 v Haifi ustanovil Najib Nassar, in ''Falastin'', ki sta ga leta 1911 v Jafi ustanovila bratranca Issa El-Issa in Yousef El-Issa, sta postala pomembna foruma palestinske arabske javnosti. Časnika sta objavljala razprave o lokalnih gospodarskih in političnih vprašanjih, prodaji zemljišč ter sionističnem naseljevanju.<ref name="Muslih1988"/><ref name="BeskaFoster2021"/> Salim Tamari v raziskavah zadnjega desetletja osmanske oblasti opisuje nastajanje moderne in sekularne palestinske javne sfere, povezane s časopisjem, šolstvom, mestnim življenjem, literaturo in političnimi razpravami.<ref name="Tamari2017"/> === Oblikovanje moderne nacionalne identitete === O začetku palestinske nacionalne identitete med zgodovinarji ni popolnega soglasja. Nekateri njene zgodnejše zametke povezujejo z družbenimi in političnimi spremembami 19. stoletja, drugi večjo težo pripisujejo poznemu osmanskemu obdobju ali letom neposredno po prvi svetovni vojni.<ref name="KimmerlingMigdal"/><ref name="KhalidiIdentity"/><ref name="Muslih1988"/> Rashid Khalidi poudarja, da je palestinska identiteta nastajala iz več medsebojno prepletenih virov: lokalnega patriotizma, navezanosti na Palestino, arabskega kulturnega in političnega preporoda, osmanskih izkušenj, verskih in mestnih identitet ter vse ostrejšega soočanja s sionističnim gibanjem in britansko politiko.<ref name="KhalidiIdentity"/> Sionistično priseljevanje in prizadevanja za vzpostavitev judovske nacionalne domovine so bila pomemben dejavnik palestinske politične mobilizacije, vendar zgodovinopisje nastanka palestinske identitete praviloma ne reducira zgolj na reakcijo na sionizem. Poznoosmanski tisk, lokalna združenja in raba izraza ''Filasṭīnī'' kažejo, da so se predstave o Palestini kot posebnem družbenem in geografskem prostoru razvijale že pred britanskim mandatom.<ref name="BeskaFoster2021"/><ref name="Tamari2017"/><ref name="KhalidiIdentity"/> Pomemben prelom so bila leta 1917–1923. Razpad Osmanskega cesarstva je odpravil skupni osmanski politični okvir, [[Balfourjeva deklaracija]] in britanska zasedba Palestine pa sta ustvarili novo politično stvarnost. Hkrati so propadli poskusi vzpostavitve širše arabske države v Siriji. V teh okoliščinah se je palestinska nacionalna identiteta hitreje institucionalizirala kot samostojen politični projekt.<ref name="KhalidiIdentity"/><ref name="Porath1974"/> Zgodovinopisne razprave o tem, kdaj je moderna palestinska nacionalna zavest postala prevladujoča, se zato razlikujejo od vprašanja, ali je pred letom 1948 obstajala arabska družba v Palestini. Obstoj te družbe, njenih mest in vasi, časopisov, šol, gospodarskih ustanov, političnih združenj in kulturnega življenja je obsežno dokumentiran v osmanskih, britanskih, palestinskih in drugih virih.<ref name="Tamari2017"/><ref name="MigdalKimmerling1994"/> == Britanski mandat == Po prvi svetovni vojni je [[Društvo narodov]] Veliki Britaniji podelilo mandat za Palestino. Meje mandatnega ozemlja so oblikovale enoten politično-upravni prostor, v katerem se je palestinska arabska nacionalna identiteta v naslednjih desetletjih dodatno utrdila.<ref name="Banko2016"/><ref name="Porath1974"/> Palestinski arabski politični predstavniki so v 1920. letih ustanavljali muslimansko-krščanska združenja, kongrese in izvršne odbore ter od britanske oblasti zahtevali predstavniško vlado, nasprotovali Balfourjevi deklaraciji in množičnemu sionističnemu priseljevanju ter zahtevali politične pravice arabske večine.<ref name="Porath1974"/> Palestinska identiteta je v mandatnem obdobju obstajala poleg širše arabske pripadnosti. Palestinski nacionalisti so Palestince pogosto razumeli kot del širšega arabskega naroda, ne pa kot skupnost, ki bi bila od drugih Arabcev kulturno ali zgodovinsko popolnoma ločena. Palestinski in arabski nacionalizem zato nista bila nujno nasprotujoči si identiteti.<ref name="Muslih1988"/><ref name="KhalidiIdentity"/> V letih 1936–1939 je veliki arabski upor proti britanski oblasti in sionističnemu priseljevanju zajel velik del palestinske družbe. Splošni stavki, oboroženi upor ter britansko vojaško zatrtje so predstavljali eno največjih političnih mobilizacij Palestincev pred letom 1948. Hkrati je represija močno oslabila palestinske politične in vojaške strukture pred vojno leta 1948.<ref name="KimmerlingMigdal"/> === Prebivalstvo pred letom 1948 === Britanske in mednarodne statistike dokumentirajo veliko in večinsko arabsko prebivalstvo Palestine pred ustanovitvijo Izraela. Po poročilu posebnega odbora Združenih narodov za Palestino (UNSCOP) je konec leta 1946 v Palestini živelo približno 1.846.000 ljudi: '''1.203.000 Arabcev''', 608.000 Judov in 35.000 prebivalcev drugih skupin.<ref name="UNSCOP1947">{{Navedi splet |title=Report to the General Assembly by the United Nations Special Committee on Palestine |url=https://www.un.org/unispal/document/auto-insert-179435/ |publisher=United Nations |year=1947 |access-date=17. avgust 2026 |language=en }}</ref> Arabci so tako predstavljali približno dve tretjini prebivalstva. Rashid Khalidi navaja, da so bili na začetku leta 1948 večina v petnajstih od šestnajstih upravnih okrožij mandatne Palestine in da so imeli v lasti veliko večino zasebno posedovane zemlje.<ref name="Khalidi1948"/> Palestinska arabska družba je obsegala velika mesta, kot so Jafa, Haifa, Jeruzalem, Gaza, Nablus, Akka in [[Lida]], ter na stotine manjših mest in vasi. Njeno gospodarstvo je vključevalo kmetijstvo, trgovino, obrt, pristaniške dejavnosti in industrijo. Med pomembnejšimi izvoznimi panogami je bilo gojenje citrusov, zlasti [[Jafska pomaranča|jafskih pomaranč]]. == Nakba in diaspora == [[Slika:Palestinian refugees.jpg|thumb|Palestinski begunci med [[Nakba|nakbo]] leta 1948.]] {{Glavni|Nakba}} Vojna leta 1948 je pomenila temeljni prelom v zgodovini palestinskega ljudstva. Med spopadi pred in po ustanovitvi Izraela je približno 700.000 Palestincev zbežalo ali bilo pregnanih z območij, ki so prišla pod izraelski nadzor.<ref name="Morris2004"/><ref name="Khalidi1948"/> Beg in izgon sta potekala zaradi različnih neposrednih vzrokov, med drugim napadov sionističnih oziroma pozneje izraelskih sil, neposrednih ukazov za izgon, strahu pred boji in pokoli ter razpada palestinskih lokalnih struktur. Po koncu vojne Izrael večini beguncev ni dovolil vrnitve na njihove domove.<ref name="Morris2004"/> Palestinska poselitvena struktura je bila močno preoblikovana. Delo ''All That Remains'', ki ga je uredil [[Walid Khalidi]], dokumentira 418 palestinskih vasi, ki so bile leta 1948 zavzete in izpraznjene; številne med njimi so bile pozneje v celoti ali deloma uničene.<ref name="AllThatRemains">{{Navedi knjigo |editor-last=Khalidi |editor-first=Walid |title=All That Remains: The Palestinian Villages Occupied and Depopulated by Israel in 1948 |url=https://archive.org/details/allthatremainspa0000unse |publisher=Institute for Palestine Studies |location=Washington, D.C. |year=1992 |isbn=0-88728-224-5 |language=en }}</ref> Palestinci, ki so ostali na ozemlju novoustanovljenega Izraela, so postali manjšina v izraelski državi. Zahodni breg je po vojni prišel pod jordansko oblast, Gaza pa pod egiptovsko upravo. Veliko beguncev se je naselilo v Jordaniji, Libanonu, Siriji, Gazi in na Zahodnem bregu, kjer so nastala številna [[Palestinsko begunsko taborišče|begunska taborišča]].<ref name="Khalidi1948"/> Nakba je tako preoblikovala palestinsko identiteto iz identitete prebivalstva pretežno vezanega na eno ozemlje v identiteto ljudstva, razdeljenega med več držav, političnih režimov in begunskih skupnosti. Spomin na izgubljena mesta in vasi, družinske kraje izvora ter zahteva po [[Palestinska pravica do vrnitve|pravici do vrnitve]] so postali pomembni elementi palestinskega kolektivnega spomina.<ref name="KhalidiIdentity"/> == Obdobje po letu 1948 == Po vojni palestinsko politično življenje ni imelo enotnega državnega središča. Palestinci v Izraelu so živeli pod izraelsko upravo, prebivalci Zahodnega brega pod Jordanijo, prebivalci Gaze pod Egiptom, velik del prebivalstva pa kot begunci v sosednjih državah. Leta 1964 je bila ustanovljena [[Palestinska osvobodilna organizacija]] (PLO). Po [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967, ko je Izrael zasedel Zahodni breg, Vzhodni Jeruzalem in Gazo, je PLO postopoma postal osrednja politična organizacija palestinskega nacionalnega gibanja. Poraz arabskih držav leta 1967 je hkrati okrepil politično predstavo o Palestincih kot samostojnem političnem subjektu, ki ne more svoje nacionalne prihodnosti prepuščati izključno drugim arabskim državam.<ref name="KimmerlingMigdal"/> Palestinski nacionalni svet je leta 1988 razglasil neodvisnost Države Palestine. Po sporazumih iz Osla med Izraelom in PLO je bila leta 1994 ustanovljena [[Palestinska narodna uprava]], ki je prevzela omejeno civilno upravo nad deli Zahodnega brega in Gaze. Politični in pravni položaj Palestincev danes ni enoten. Palestinci živijo kot prebivalci oziroma državljani Države Palestine, kot državljani Izraela, kot prebivalci priključenega Vzhodnega Jeruzalema z različnim pravnim statusom, kot registrirani ali neregistrirani begunci v arabskih državah ter kot državljani številnih držav v diaspori. == Demografija == Po oceni Palestinskega centralnega statističnega urada je konec leta 2025 po svetu živelo približno 15,5 milijona Palestincev.<ref name="PCBS2026"/> Od tega jih je približno 7,4 milijona živelo v zgodovinski Palestini, 8,1 milijona pa zunaj nje. Približno 6,8 milijona pripadnikov diaspore je živelo v arabskih državah.<ref name="PCBS2026"/> Na območju Države Palestine je po isti oceni živelo približno 5,6 milijona Palestincev: okoli 3,43 milijona na Zahodnem bregu in 2,13 milijona v Gazi.<ref name="PCBS2026"/> Palestinski centralni statistični urad je konec leta 2025 število Palestincev na območju Izraela oziroma ozemelj znotraj meja iz leta 1948 ocenjeval na približno 1,86 milijona.<ref name="PCBS2025">{{Navedi splet |title=A brief on the status of the Palestinian people at the end of 2025 |url=https://www.pcbs.gov.ps/en/post-details/?postId=23319 |publisher=Palestinian Central Bureau of Statistics |date=31. december 2025 |access-date=17. avgust 2026 |language=en }}</ref> Ocene skupnega števila Palestincev in posebej diaspore se med različnimi viri razlikujejo. Razlogi so različne definicije palestinskega porekla, pomanjkanje etničnih statistik v številnih državah, več generacij življenja v diaspori ter različni državljanski in begunski statusi. == Jezik == Glavni jezik Palestincev je [[arabščina]]. V vsakdanjem življenju se uporabljajo različice palestinske arabščine, ki sodijo v širšo skupino levantinskih arabskih narečij. Med mestnimi, podeželskimi in beduinskimi govori obstajajo opazne fonološke, slovnične in besedne razlike. Sodobna standardna arabščina se uporablja predvsem v formalnem izobraževanju, pisanih medijih, književnosti, uradnih dokumentih in drugih formalnih položajih. Med Palestinci v Izraelu je zaradi šolstva, dela in stika z izraelsko družbo razširjeno tudi znanje [[hebrejščina|hebrejščine]].<ref>{{Navedi revijo |last=Suleiman |first=Yasir |title=Charting the Nation: Arabic and the Politics of Identity |journal=Annual Review of Applied Linguistics |volume=26 |year=2006 |pages=125–148 |language=en }}</ref> Palestinske skupnosti v diaspori pogosto uporabljajo tudi jezike držav, v katerih živijo, med drugim angleščino, španščino, francoščino in portugalščino. == Vera == Večina Palestincev je muslimanov, predvsem [[sunitski islam|sunitov]]. Pomembno zgodovinsko manjšino predstavljajo [[palestinski kristjani]], med katerimi so pripadniki grške pravoslavne, rimskokatoliške, melhitske, protestantskih in drugih cerkva. Krščanske skupnosti imajo dolgo zgodovino predvsem v Jeruzalemu, [[Betlehem]]u, [[Beit Jala|Beit Jali]], [[Beit Sahour|Beit Sahourju]], Ramali, Nazaretu, Jafi, Haifi in drugih krajih. Zaradi izseljevanja in razseljevanja danes velik del palestinskih kristjanov živi v diaspori. Verska pripadnost in nacionalna identiteta nista isto. Palestinski nacionalizem se je od začetka razvijal med muslimani in kristjani; palestinski kristjani so imeli pomembno vlogo v časopisju, političnih gibanjih, književnosti, izobraževanju in gospodarskem življenju. Med pomembnimi zgodnjimi časopisi je bil tudi krščansko-arabski ''Falastin''. == Kultura == Palestinska kultura je del širše arabske in levantinske kulture, hkrati pa vsebuje številne lokalne tradicije, povezane z mesti, vasmi in posameznimi območji Palestine. Nakba in življenje v diaspori sta kulturnim oblikam dodala močne teme izgube domovine, spomina, izgnanstva, vrnitve in ohranjanja lokalnih tradicij. === Oblačila in vezenje === [[Slika:Ramallah Dress (Palestinian Thobe).jpg|thumb|Palestinska ženska obleka oziroma ''thobe'' iz okolice [[Ramala|Ramale]] iz 19. stoletja.]] Tradicionalna palestinska ženska obleka je ''thobe'', katere kroj in okrasje sta se zgodovinsko razlikovala po posameznih območjih in krajih. Pomembna značilnost številnih oblek je ročno vezenje, znano kot ''tatreez''. Tradicionalno znanje vezenja so predvsem ženske prenašale med generacijami. Vzorci, barve in način izdelave so lahko označevali lokalno poreklo, družbeni položaj ali življenjsko obdobje nosilke. UNESCO je leta 2021 »umetnost vezenja v Palestini, prakse, spretnosti, znanje in obrede« vpisal na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.<ref name="UNESCOEmbroidery">{{Navedi splet |title=The art of embroidery in Palestine, practices, skills, knowledge and rituals |url=https://ich.unesco.org/en/RL/the-art-of-embroidery-in-palestine-practices-skills-knowledge-and-rituals-01722 |publisher=UNESCO |access-date=17. avgust 2026 |language=en }}</ref> === Ples in glasba === [[Slika:Palestinian girls dancing traditional Dabke.jpg|thumb|Palestinska dekleta plešejo tradicionalni [[dabke]].]] Med najbolj znanimi palestinskimi ljudskimi plesi je [[dabke]], skupinski ples, ki se izvaja predvsem na porokah, praznovanjih in kulturnih dogodkih. Ples je razširjen tudi drugod po Levantu in ima več regionalnih različic. UNESCO je palestinski dabke leta 2023 vpisal na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.<ref name="UNESCODabke">{{Navedi splet |title=Dabkeh, traditional dance in Palestine |url=https://ich.unesco.org/en/RL/dabkeh-traditional-dance-in-palestine-01998 |publisher=UNESCO |access-date=17. avgust 2026 |language=en }}</ref> === Kulinarika === Palestinska kuhinja je del levantinske kulinarične tradicije in se regionalno razlikuje. Med značilnimi jedmi so ''musakhan'', jed iz kruha, čebule, sumaka in piščanca, ''maqluba'', različne jedi iz polnjenih zelenjav ter jedi iz oljčnega olja, stročnic, žita in jogurta. [[Kanafeh]], sladica iz sira in testa oziroma zdroba, je posebej povezana z Nablusom. V obalni in gazanski kuhinji imajo večjo vlogo ribe in pekoče začimbe, medtem ko so bile v podeželskih območjih pomembne predvsem jedi iz lokalnih žit, oljčnega olja in sezonskih pridelkov. === Književnost in umetnost === Palestinska književnost je v 20. stoletju postala pomemben del moderne arabske literature. Med najbolj znanimi palestinskimi pesniki in pisatelji so [[Mahmoud Darwish]], [[Ghassan Kanafani]], [[Fadwa Tuqan]], [[Samih al-Qasim]] in [[Emile Habibi]]. Izkušnje nakbe, begunstva, izraelske okupacije, političnega odpora in življenja v diaspori so postale pomembne teme palestinske književnosti, filma in vizualne umetnosti. Palestinsko-ameriški literarni teoretik [[Edward Said]] je s svojim delom pomembno vplival na razvoj postkolonialnih študij, vprašanja Palestine pa so imela pomembno mesto tudi v njegovem političnem in esejističnem delu. == Identiteta in diaspora == Palestinska diaspora ni enotna skupnost. Posamezne skupine imajo zelo različne pravne in družbene položaje. Veliko Palestincev v Jordaniji ima jordansko državljanstvo, medtem ko so Palestinci v nekaterih drugih arabskih državah desetletja živeli kot begunci z omejenimi državljanskimi pravicami. Velike skupnosti so nastale tudi v Severni in Južni Ameriki, Evropi ter državah Perzijskega zaliva. Kljub geografski razpršenosti so družinska povezava z določenim mestom ali vasjo v Palestini, palestinska arabščina, kulinarika, glasba, književnost ter spomin na nakbo pomembni elementi ohranjanja kolektivne identitete.<ref name="KhalidiIdentity"/> S tem je palestinska identiteta po letu 1948 dobila tudi izrazito diasporični značaj. Posameznik se lahko istočasno identificira kot Palestinec ter kot Jordanec, Čilenec, Američan ali državljan druge države, podobno kot so se v poznem osmanskem obdobju lokalna, arabska in osmanska pripadnost med seboj prekrivale. == Razprave o nastanku palestinske identitete == Čas nastanka moderne palestinske nacionalne identitete je predmet obsežne zgodovinopisne razprave. Kimmerling in Migdal nekatere začetke modernega političnega povezovanja vidita že v uporu leta 1834, medtem ko Khalidi, Muslih in drugi posebno težo pripisujejo spremembam poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja.<ref name="KimmerlingMigdal"/><ref name="KhalidiIdentity"/><ref name="Muslih1988"/> Yehoshua Porath je razvoj posebnega palestinsko-arabskega nacionalnega gibanja podrobno umestil predvsem v obdobje po prvi svetovni vojni.<ref name="Porath1974"/> V tej razlagi je mandatno obdobje odločilno za institucionalizacijo posebnega palestinskega nacionalnega programa, čeprav so njegove družbene in idejne podlage nastale že prej. Novejše raziskave poznoosmanskega tiska so dodatno dokumentirale uporabo palestinske terminologije pred prvo svetovno vojno. Beška in Foster sta pokazala, da izraz ''Filasṭīnī'' ni poznejša iznajdba mandatnega ali povojnega obdobja, temveč je bil v arabskem tisku Palestine pred letom 1914 že večkrat uporabljen kot oznaka ljudi in kolektivnih skupin.<ref name="BeskaFoster2021"/> Različni datumi, ki jih zgodovinarji predlagajo za nastanek moderne palestinske nacionalne zavesti, niso trditve o datumu nastanka prebivalstva Palestine. Moderna nacionalna identiteta je analitična kategorija, ki jo je treba razlikovati od zgodovine prebivalstva, družbe in poselitve. Viri iz osmanskega in mandatnega obdobja dokumentirajo razvito arabsko družbo Palestine že pred vzpostavitvijo britanskega mandata in desetletja pred ustanovitvijo Izraela.<ref name="Tamari2017"/><ref name="MigdalKimmerling1994"/><ref name="UNSCOP1947"/> == Glej tudi == * [[Palestina (regija)]] * [[Palestina]] * [[Palestinska diaspora]] * [[Nakba]] * [[Palestinska osvobodilna organizacija]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * {{Navedi knjigo |last=Banko |first=Lauren |title=The Invention of Palestinian Citizenship, 1918–1947 |publisher=Edinburgh University Press |location=Edinburgh |year=2016 |isbn=978-1-4744-1550-7 |language=en }} * {{Navedi knjigo |last=Khalidi |first=Rashid |title=Palestinian Identity: The Construction of Modern National Consciousness |publisher=Columbia University Press |location=New York |year=2010 |orig-year=1997 |isbn=978-0-231-15075-0 |language=en }} * {{Navedi knjigo |last1=Kimmerling |first1=Baruch |last2=Migdal |first2=Joel S. |title=The Palestinian People: A History |url=https://archive.org/details/isbn_9780674011298 |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge, Massachusetts |year=2003 |isbn=978-0-674-01129-8 |language=en }} * {{Navedi knjigo |last=Muslih |first=Muhammad Y. |title=The Origins of Palestinian Nationalism |url=https://archive.org/details/originsofpalesti0000musl |publisher=Columbia University Press |location=New York |year=1988 |isbn=978-0-231-06509-2 |language=en }} * {{Navedi knjigo |last=Porath |first=Yehoshua |title=The Emergence of the Palestinian-Arab National Movement, 1918–1929 |url=https://archive.org/details/emergenceofpales0000pora |publisher=Frank Cass |location=London |year=1974 |isbn=978-0-7146-2939-1 |language=en }} * {{Navedi knjigo |last=Tamari |first=Salim |title=The Great War and the Remaking of Palestine |publisher=University of California Press |location=Oakland |year=2017 |isbn=978-0-520-29126-3 |language=en }} == Zunanje povezave == * [https://www.pcbs.gov.ps/ Palestinian Central Bureau of Statistics] * [https://palquest.palestine-studies.org/ Interactive Encyclopedia of the Palestine Question – PalQuest] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Etnične skupine]] [[Kategorija:Palestinci]] [[Kategorija:Arabci]] 35hu2bno0nvlohkrjr6zzraqsyzbq4k Seznam slovenskih zborovodij 0 63665 6743561 6742548 2026-08-27T16:29:29Z ~2026-44996-51 264415 /* L */ 6743561 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zborovodja|zborovodij]]'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2|k=K}} ==A== *[[Almira Abolnar]] *[[Anton Acman]] *[[Emil Adamič]] *[[Fran Adamič]] *[[Karlo Adamič]] *[[Franc Ahačič]] *[[Joža Ambrož]] * [[Vinko (Cena) Ambrožič]] *[[Herman Antonič]] *[[Arnod Arčon]] *[[Ivan Arh]] *[[Mihael Arko]] *[[Barbara Arlič Kerstein]] *[[Janko Avsenak]] ==B== *[[Katja Bajec Felc]] (MePZ dr. Frančišek Lampe, Črni Vrh nad Idrijo, [[ŽPZ Ivan Rijavec Črni Vrh nad Idrijo]]) *[[Božidar Bajuk]] *[[Marko Bajuk]] *[[Milan Bajželj]] *[[Anton Baloh (zborovodja)]] *[[Janko Ban]] *[[David Bandelj]] ([[Goriški mešani mladinski pevski zbor Primož Trubar]]) *[[Gašper Banovec]] *[[Matjaž Barbo]] *Maks (Benedikt, Jožef) Baretto *[[Ivan Bartl]] *[[Franc Baškovič]] * [[Martina Batič]] (Zbor Slovenske filharmonije) * [[Ksenija Belcer Žnidaršič]] * [[Tanja Benedik]] (ŽePZ Generacija '57, MePZ KUD Jevnica) *[[Emerik Beran]] * [[Davorin Beranič]] *[[Viktor Berce]] *[[Filip Bernard]]? *[[Dario Bertinazzi]] *[[Matija Bervar]] *[[Dalila Beus]] *[[Jana Bezjak]] *[[Kaja Bicskey]] (Pegazove muze) *[[Tina Bohak]] Adam *[[Ivo Bolčina]] *[[Polona Bolčina]] *Ivan (Kapistran) [[Bole]] *[[Janez Bole]] *[[Karel Boštjančič]] *[[Darijan Božič]]? *[[Damijana Božič Močnik]] *[[Lojze Bratuž]] *[[Lojzka Bratuž]] *[[Tone Brčko]] *[[Bogomil Brecelj]] *[[Ivan Brezovšek]] *[[Franc Bricelj]] *[[Josip Brnobić]] (hrv.-slov...) * [[Alenka Brulc - Šiplič]] (MePZ Štefana Kovača) *[[Zsuzsa Budavari Novak]] *[[Venčeslav Budin]] *[[Helena Buhvald Gorenšek]] *[[Pavle Bukovac]] *[[Jerica Bukovec]] (=J. Gregorc Bukovec) *[[Alojz Jožef Bunc]] *[[Andreja Martinjak]] (r. [[Burger]]) (Ljubljanski madrigalisti) *[[Martina Burger]] * [[Matej Burger]] (KUD Hugolin Sattner Novo mesto, MePZ DU Novo mesto, MPZ Šmihel - Novo mesto) ==C== * [[Pia Cah]] *[[Peregrin Capuder]] *[[Ivan Carli]] *[[Srečko Carli]] *[[Sandi Cej]] *[[Rudi Cerc|Rudi (Rudolf) Cerc]] *[[Avgust Cerer]] *[[Iztok Cergol]] *[[Karel Just Cibic]] *[[Milko Cibic]] *[[France Cigan]] *[[Marjan Ciglič (zborovodja)]] *[[Tjaša Cigut]] *[[Maja Cilenšek]] *[[Stanko Colnarič]] *[[Kristina Cotič]] *[[Mirko Cuderman]] *[[Slavica Cvitanič]] == Č == * [[Danilo Čadež]] * [[Vladimir Čadež (glasbenik)|Vladimir Čadež]] * [[Fani Čampa]] (1854-?) * [[Martin Čebulj]] * [[Jakob Čenčur]] * [[Cecilija Čermelj Merljak]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Ana Černe Gregorič]] * [[Franc Černelič]] * [[Anka Černic]] * [[Mateja Černic]] * [[Matjaž Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Mirko Černigoj]] * [[Oto Čeru]] * [[Silva Česnik]] * [[Damijana Čevdek Jug]] * [[Sonja Čibej]] * [[Josip Čižek]] * [[Antonija Čok|Antonija (Tončka) Čok]] * [[Lidija Čop]] (r. Pečnik) * [[Ambrož Čopi]] *[[Boža Čotar]] * [[Karel Črnigoj]] * [[Rado Čuk]] ==D== *[[Maks Dachs]] *[[Urška Damiš Burger|Urška Damiš]] ([[MePZ Krka Novo mesto]]) * [[Aldo Daneu]] * [[Danilo Daneu]] *[[Maks Debenjak]] * [[Franjo Ivan Delak]] *[[Jože Dernikovič]] * [[Marija Detela Perko]] *[[Oskar Dev]] *[[Gabrijel Devetak (glasbenik)|Gabrijel Devetak]] *[[Sabina Devjak Novak]] *[[Jure Dobravec]] *[[Silvana Dobrila]] *[[David Fortunat Doktorič]] *[[Anton Dolinar (skladatelj)|Anton Dolinar]] ml. *[[Stanko Dolšina]] * [[Janja Dragan]] * [[Hinko Druzovič]] *[[Nace Duh]] *[[Rahela Durič Barić]] ==E== * [[Ana Erčulj]] * [[Vanja Erjavec Strmec]] ==F== *[[Matevž Fabijan]] *[[Mira Fabjan]] *[[Franc Fabris]] *[[Tomaž Faganel]] *[[Maksimiljan Feguš]] * [[Robert Feguš]] *[[Monika Fele]] *Štefan Ferenčak? *[[Martina Feri]] *[[Fran Ferjančič]] *[[Mirko Ferlan]] *[[Štefan Ferluga]] *[[Mirko Filej]] *[[Andrej Filipič]] *[[Vinko Filli]] *[[Marija Fink]] (por. [[Geržinič]]) *[[Alenka Flere Pavlič]] *[[Ivan Florjanc]] *[[Anton Foerster]] *[[Helena Fojkar Zupančič]] *[[Zorko Fon]] *[[Lovro Frelih]] *[[Jože Fürst]] == G == *[[Marijan Gabrijelčič]] *[[Lea Gačnik]] *[[Janez Evangelist Gašparič]] * [[Tone Gašper]] (MeKZ CARINTHIA CANTAT) *[[Egidij Gašperšič]] *[[Jože Gašperšič]] *[[Fran Gerbič]] *[[Jarmila Lily Gerbič]] *[[Marijan Gerdej]] *[[Marija Geržinič]] (r. [[Fink]]) *[[Mitja Gobec]] *[[Radovan Gobec]] *[[Stanko Golob]] *[[Hedvika Gorenšek]] *[[Julij Gorič]] *[[Aleš Gorjanc]] *[[Jan Gorjanc Daniso]] *[[Franc Gornik]] *[[Edvard Goršič]] *[[Matevž Goršič]] * [[Manja Gošnik Vovk]] *[[Franc Govekar]] *[[Petra Grassi]] *[[Anton Grbec]] (1878-1906) *[[Helena Grbec]] *[[Ivan Grbec]] *[[Svetko Grgič]] *[[Tit Grčar]] *[[Marjan Grdadolnik]] *[[Jerica Gregorc Bukovec]] (''Komorni zbor Ave'') *[[Jože Gregorc]] *[[Svetko Grgič]] *[[Adolf Groebming]]/[[Adolf Gröbming]] *[[Dimitrij Grlj]] * [[Katja Kovač|Katja Gruber (nekoč Katja Kovač)]] ([[PZ Gorenje Velenje]]) *[[Nanda Guček]] *[[Mita Gustinčič]] ==H== *[[Marta Habe]] *[[Stane Habe]] *[[Tomaž Habe]]? *[[Jernej Habjanič]] *[[Anton Hajdrih]] *[[Jože Hanc]] *[[Zorko Harej]] *[[Adolf Harmel]] *[[Foltej Hartmann|Foltej (Valentin) Hartmann]] *[[Andraž Hauptman]] (Komorni zbor AVE) * [[Majda Hauptman]] *[[Ignacij Hladnik]] *[[Mojca Hladnik]] *[[Martina Hlede]] *[[Anton Höller]] *[[Matej Holmar]] *[[Tomaž Holmar]] (st./ml.) *[[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] (*1839) *[[Maja Horvat]] *[[Ludovik Hudovernik]] *[[Janez Jurij Hundtersinger]] *[[Vojteh Hybášek]] == I == *[[Ema Igličar]] *[[Avgust Ipavec]] *[[Tone Ivartnik]] == J == *[[Cveto Jagrič]] *[[Mihaela Jagodic]] *[[Metka Jagodic Pogačar]] *[[Dušan Jakomin]] *[[Jožko Jakončič]] *[[Andrej Jan]] (Argentina) *[[Branko Jan]] *[[Gorazd Jan]] *Janč *[[Anka Jazbec]] *[[Eva Jelenc Drozg]] *[[Ivo Jelerčič]] (1937-2025) *[[Davorin Jenko]] *[[Franc Jereb]] *[[Peter Jereb]] *[[Stanko Jericijo]] *[[Klemen Jerinc]] *[[Ciril Jerše]] *[[Milan Jevnikar]] *[[Jože Jezeršek]] *[[Anton Jobst]] *[[Ferdo Juvanec]] == K == *[[Ciril Kafol]] *[[Mateja Kališnik]] *[[Josip Kamnikar]] *[[Janez Kampuš]] *Ped/er Karlsson (švedsko-slov.) *[[Josip Kenda (skladatelj)|Josip Kenda]] *[[Franc Kene]] *[[Leon Kernel]] ([[Krnel]]) *[[Pavel Kernjak]] *[[Primož Kerštanj]] *[[Jožko Kert]] *[[Franc Kimovec]]? *[[Bernarda Kink]] *[[Oskar Kjuder]] *[[Ludvik Klakočer]] *Anton Klančič 1935- *[[Gregor Klančič]] *[[Zdravko Klanjšček]] *[[Franja Kmetec]] *[[Lojze Kobal]] * [[Iztok Kocen]] ([[PAZ Vinko Vodopivec]]) *[[Miro Kokol]] *[[Ernest Kokot]] *[[Franc Koler]] * [[Janez Kolerič]] *[[Emil Komel]] *[[Pavlina Komel]] *[[David Končan]] *[[Janja Konestabo]] *[[Polona Kopač Trontelj]] *[[Srečko Koporc]] *[[Klara Koradin]] *[[Marjeta (Julijana) Korbun]] *[[Karmen (Valerija) Koren]] *[[Jože Kores]] ? *[[Drago Korošec]] *[[Anton Kosovel]] * [[Valentin Kosovel]] *[[Metka Kotnik]] *[[Katja Kovač]] *[[Alenka Kovačič]] *[[Barbara Kovačič]] *[[Jelka B. Kovačič]] *[[Jožko Kovačič]] *Matjaž Kač (VS Cantemus, Popseslish, MePZ Šmartno, Rudarski oktet, VS ZaPet) *[[Maks Kovačič]] *[[Nadja Kovic]] *[[Lojze Kozar]] * [[Pavel Kozina]] * [[Tomaž Kozlevčar]] ([[Perpetuum Jazzile]]) *[[Ignac Kožlin]] *[[Izidor Kožlin]] *[[Albert Krajger]] * [[Bogdan Kralj]] ([[MePZ Lojze Bratuž]], [[MoVS Sraka]]) *[[Ivo Kralj]] *[[Lučka Kralj Jerman]] *[[Luka Kramolc]] *[[Štefan Kramolc]] *[[Ciril Kren]] *[[Viktor Krenčič]] *[[Jože Kreslin]] *[[Terezija Križnik]] *Ciril & Ivek Krpač? * [[Dominik Krt]] ([[Cerkveni MePZ France Gačnik]], [[Kvartet Krt]]) *[[Janez Kuhar]] *[[Janez Kukovica]] *[[Srečko Kumar]] *Kunaver? *[[Egon Kunej]] *[[Vilko Kuntara]] *[[Igor Kuret]]-Coretti *[[Ivan Kuret]] * [[Stojan Kuret]] *[[Barbara Kušar]] *[[Božena Kutnar]] *Robert Kohek (Mešani pevski zbor Zagradec, Mešani pevski zbor Dvor ob Krki)<br /> == L == *[[Franc Lačen]] *[[Urša Lah]] ([[APZ Tone Tomšič]]) *[[Radislav Lakovič]] *[[France Lampret]] *[[Jernej Lampret]]? *[[Ivan Lapuh]] *[[Jožica Lasič]] (por. Cefarin) *[[Marinka Lasič]] *[[Lojze Lebič]] *[[Andrej Lenarčič|Andrej Marija Lenarčič]] *[[Hilarij Lavrenčič]] *[[Jože Leskovar]] *[[Primož Leskovec]] *[[Peter Lipar]] *[[Alojz Lipovnik]] *[[Rudi Loborec]] *[[Monika Lojen]] *[[Valter Lo Nigro]] *[[Barbara Lotrič]] (r. Vodnik) *[[Vladimir Lovec]] ? ==M== *[[Karel Mahkota]] *[[Igor Majcen]] *[[Andrej Makor]] *[[Primož Malavašič]] ([[PAZ Vinko Vodopivec]]) *[[Stane Malič]] *[[Klara Maljuga]] *[[Humbert Mamolo]] *[[Peregrin Manich]] *[[Vid Marcen]] *[[Aleš Marčič]] *[[Ivan Marin]] *[[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] *[[France Marolt]] * [[Andreja Martinjak]] (r. Burger) (Ljubljanski madrigalisti) *[[Kamilo Mašek]] *[[Milan Matičič]]? *[[Štefan Mauri]] *[[Alojzij Mav]] *[[Ivan Mele]] *[[Ivan Mercina]] *[[Slavko Mežek]] *[[Josip Michl]] *[[Alojzij Mihelčič]] *[[Slavko Mihelčič]] *[[Tatjana Mihelčič Gregorčič]] *[[Viktor Mihelčič]] * [[Janez Miklošič]] * [[Metod M. Milač]] * [[Rado Milič]] *[[Vasilij Mirk]] *[[Barbara Mirkac]] *[[Andrej Misson]] *[[Alenka Mlinšek]] *[[Damijan Močnik]] *[[Irma Močnik]] *[[Janez Močnik]] *[[Jože Mulej]] *[[Marko Munih]] *[[Zdravko Munih]] == N == * [[Anton Nanut]] * [[Janez Nastran]] * [[Jernej Novak (glasbenik)|Jernej Novak]] == O == *[[Janko Obad]] *[[Cecilija Oblonšek]] *[[Janja Omejec]] (Zborallica) *[[Eduard Oraže]] /[[Edi Oraže]] *[[Josip Orel]] *[[Rihard Orel]] * [[Filip Oštir]] *[[Ignacij Ota]] *[[Jožefa Ovnič]] *[[Marko Ozbič]] == P == *[[Karol Pahor]] *[[Leopold Pahor|Leopold (Lavoslav) Pahor]] *[[Josip Pangerc]] *[[Stane Peček]] *[[France Pergar]] *[[Alenka Peric]] (r. Cencič?) * [[Adolf Pertot]] *[[Aleksandra Pertot]] *[[Ferdinand Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] *[[Drago Petaros]] *[[Jožef Petrovič (glasbenik)]] *[[Jože Petrun]] *[[Andrej Pihler]] *[[Mihaela Pihler]] (Pegazove muze) *[[Ferdo Pirc]] *France Pirc (1883-1929) * [[Danica Pirečnik]] *[[Vladimir Pirih]] (1922-2017) * [[Tomaž Pirnat]] ([[Mladinski pevski zbor RTV Slovenija|Mladinski PZ RTV Slovenija]]) *[[Makso Pirnik]] *[[Nina Pisek]] *[[Boris Plantan]] *[[Josip Pleničar]] *[[Marjetka Podgoršek Horžen]] *[[Tereza Podlogar]] *[[Brunoslav (Slavko) Podobnik]] *[[Alenka Podpečan]] *[[Andrej Pogačar Cevc]] *[[Ivan Pogačnik]] *[[Franc Pohajač]] * [[Leopold Polenec]] * [[Stanko Polzer]] *[[Janez Ponikvar]] *[[Matjaž Ponikvar]] *[[Stane Ponikvar]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Eva Porenta Tomšič]] *[[Alojzij Potočnik (učitelj)]] *[[Blaž Potočnik (1925)]] *[[Branka Potočnik Krajnik]] *[[Marijan Potočnik]] * [[Tone Potočnik]] * [[Krista Povirk]] * [[Franc Požun]] *[[Drago Predan]] *[[Ciril Pregelj]] *[[Zorko Prelovec]] *[[Bernarda Preložnik Kink]] *[[Vladimir Premru]] *[[Janko Pribošič]] *[[Vito Primožič]] *[[Mojca Prus]] *[[Manuel Purger]] *[[Ludvik Puš]] == Q == * [[Patrick Quaggiato]] == R == *[[Edvard Race|Edvard (Edi) Race]] *[[Sergej Radovič|Sergej(-ij) Radovič]] (1937-1980) *[[Branko Rajšter]] (1930-89) (Mladinski pevski zbor Maribor, zdaj [[Carmina Slovenica]]) *[[Fran Rakuša]] *[[Gustav Rakuša]] *[[Primož Rakuša]] *[[Franc Rapotec]] *[[Josip Rapotec]] *[[Hrabroslav Ražem]] *[[Tamara Ražem Locatelli]] *[[Romana Rek]] *[[Mirko Rener]] *[[Ivan Repovš]] (1895-1973) *[[Marjan Ribič]] (1931-) *[[Tjaša Ribizel]] *[[Ivan Rijavec]] *[[Franc Robnik]] *[[Vili Rogelj]] (v Belgiji) *[[Almira Rogina]] (MoPZ VRES) * [[Blaž Rojko]] ("Cluster") *[[Jože Ropitz]] * [[Barbara Rošer]] (MoPZ Adoramus) * [[Branka Rotar Pance]]? *[[Tjaša Rotar]] *[[Brigita Rovšek]] *[[Simona Rožman Strnad]] (MePZ Viva) *[[Andrej Rupnik]] (Ansambel A) *[[Ivan Rupnik]] *[[Franc Rus]] *[[Vilko Rus]] * [[Andreja Rustja]] * [[Miran Rustja]] ==S== *[[Tadej Sadar]] *[[Uroš Sagadin]] *[[Alenka Saksida]] *[[Aljoša Saksida]] *[[Jožef Samec]] *[[Marko Sancin]] *[[Neda Sancin]] *[[Hugolin Sattner]] *[[Julij Savelli]] *[[Anka Savelli-Gaser]] *[[Jakob Savinšek (skladatelj)]] *[[Anton Schwab]] *[[Elena Sedmak]] *[[Peter Selčan]] *[[Anton Sever]] *[[Paul John Sifler]] *[[Rajko Sikošek]] *[[Ciril Silič]] *[[Ivan Silič]] *[[Roman Silič]] *[[Ivan Simončič]] *[[Janko Simoneta]] *[[Rado Simoniti]] *[[Tone Simoniti]] *[[Franc Sivec (orglavec)|Franc Sivec]] *Ivan Sivec (r. 1892) ? *[[Jože Skrinar]] *[[Dina Slama]] *[[Mirko Slosar]] *[[Lovro Sodja]] (1938-) *[[Marjeta Sojar]] *[[Sonja Sojer]] *[[Tanja Sonc]] *[[Herman Srebrnič]] *[[Edvard Stanič]] *[[Fran Stanič]] *[[Franci Steban]] *[[Srečko Stegnar]] *[[France Stele (glasbenik)|France Stele]] *[[Petra Stopar]] *[[Anton Svetek]] *[[Heribert Svetel]] ==Š== *[[Alenka Šalamon]] *[[Franci Šarabon]] *[[Ivan Šček]] *[[Breda Šček]] *[[Matjaž Šček]] *[[Josip Šegula]]-''Pec'' *[[Bojana Šekoranja]] *[[Alojz Šeme|Alojz (Luis) Šeme]] * [[Karmina Šilec]] ([[Carmina Slovenica]]) *[[Barbara Šinigoj]] *[[Pavel Šivic]]? *[[Milko Škoberne]] *[[Edo Škulj]] *[[Oskar Škulj]] *[[Erik Šmid]] *[[Alojzij Šonc]] *[[Viktor Šonc (skladatelj)|Viktor Šonc]] *[[Peter Šorli]] *[[Bogomir Špacapan]] *[[Mirko Špacapan]] * [[Gregor Špajzer]] *[[Rožana Špeh]] *[[Nino Špehonja]] *[[Vendelin Špendov]] *[[Urška Štampe]] *[[Josip Šterbenc]] *[[Ciril Štrukelj]] (1909-2000) *[[France Štukl]] *[[Avgust Šuligoj]] (Trboveljski slavček) *[[Vanja Šuligoj]] *[[Marinka Šuštar]] *[[Ernest Švara]] *[[Igor Švara]] *[[Vinko Švara]] *[[Vladimir Švara]] *[[Zdravko Švikaršič]] (1885-1986) ==T== *[[Ingrid Tavčar]] *[[Ivan Tavčar (1940)]] *[[Marko Tiran]] *[[Andreja Tomažič Hrvatin]] *[[Ivan Tavčar (zborovodja)]] *[[Marko Tiran]] *[[Mirjam Tozon]] *[[Tomaž Tozon]] *[[Urban Tozon]] *[[Katarina Trček Marušič]] *[[Franc Treiber]] *[[Justina Trobina]] *[[Stanko Trobina]] *[[Franc Trop]] *[[Franc Trost]] *[[Jože Trošt]] == U == * [[Avgust Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] *[[Željka Ulčnik Remic]] * [[Jožef Urbanek]] ==V== *[[Mihael Vahen]] *[[Jerneja Vakselj]], [[Natalija Vakselj]] *[[Sabina Vakselj]] (s.) *[[Rafko Valenčič]] *[[Emil Valentinčič]] *[[Lucija Valentinčič]] *[[Tom Varl]] *[[Marko Vatovec]] *[[Maks Vaupotič]] (1917-2017) *[[Andrej Vavken]] *[[Franc Venturini|Fran Venturini]] * [[Vojko Veršnik]] (Pevsko društvo Alenčice Mežica, Lovski oktet LD Peca Mežica, Pevski zbor Tretje OŠ Slovenj Gradec) *[[Ciril Vertačnik]] *[[Katarina Vidmar]] (r. [[Čibej]]) *[[Anton Vilar]] *[[Fran Serafin Vilhar]] *Ida Virt? *[[Valens Vodušek]] *[[Hrabroslav Vogrič]]? *[[Hrabroslav Volarič]] *[[Ivan José Vombergar]] * [[Damjana Vončina]] ([[Dekliški pevski zbor Radost Godovič]]) *[[Josip Vošnjak (slov.-srb.)]] *[[Slavko Vovk]] *[[Ubald Vrabec]] *[[Ivan Vrbančič]] *[[Alojzij Vremšak]] *[[Ciril Vremšak]] *[[Samo Vremšak]] *[[Jurče Vreže]] *[[Jure Vrhovnik]] * [[Sebastjan Vrhovnik]] ([[Akademski pevski zbor Tone Tomšič|APZ Tone Tomšič]]) * [[Špela Vrtačnik]] (MePZ Glasbena matica Ljubljana) *[[Tadeja Vulc]] ==W== *[[Albin Weingerl]] *[[Otto Wutte]] ==Z== *[[Venčeslav Zadravec]] *[[Minka Zaherl]] *[[Slavica Zanin]] *[[Srečko Zavec]] *[[Gertruda Zigmund]] *[[Emil Zonta]] *[[Marta Zore]] *[[Jože Zrimšek]] *[[Ciril Zrnec]] *[[Marija Zupan]] *[[Albert Zupanc]] *[[Ivan Zupanc]] (1911-1986) *[[Miha Zupanc Kovač]] *[[Janez Zupančič]] *[[Marica Zupančič]] == Ž == * [[Andrej Žagar]] * [[Pavle Žagar]] * [[Martin Železnik]] * [[David Žerjal]] * [[Drago Žerjal (glasbenik)|Drago Žerjal]] * [[Nada Žerjal Zaghet]] * [[Suzana Žerjal]] * [[Drago Žerjav]] * [[Vinko Žerjav]] * [[Franka Žgavec]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Jasna Žitnik]] * [[Franc Žižmond]] * [[Marija Župančič]] * [[Tone Žuraj]] * [[Dragica Žvar]] * [[Bernarda Žvikart]] * [[Miran Žitko]] {{stublist}} [[Kategorija:Pevski zbori]] l3pvtrix3plyz54vbk9mevravh3vhdh Moški 0 63712 6743562 6137861 2026-08-27T16:30:44Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +intelekta 6743562 wikitext text/x-wiki [[Slika:Unbekleideter Mann.jpg|thumb|[[Akt (umetnost)|Moški akt]]]] '''Moški''' je odrasla [[oseba]] moškega [[Biološki spol|spola]]. Je nasprotni izraz od [[ženska]]. == Biološki pomen == Razlika med moškim in žensko nastane že ob oploditvi. Moški imajo par XY v [[kromosom]]u (ženske XX). To pripelje kasneje do moške anatomije. Najočitneša posebnost je [[moški spolni organ]]. Razen tega so še številne druge razlike: [[brada]], globok [[glas]], širša [[ramena]], višja rast, več mišične mase,... Obstajajo [[bolezen|bolezni]], ki jih imajo samo moški, ali pa so pri njih pogostejše. == Dozorelost == V mnogih družbah velja, da s [[polnoletnost]]jo [[fant]] postane moški. To je pomemben dogodek v življenju moškega. V nekaterih kulturah ob tej priložnosti priredijo obrede. S spolom je povezana tudi vloga posameznika v družbi. S tem področjem se ukvarja [[sociologija]] ali sociokulturna [[antropologija]]. V preteklosti so imeli moški pogosto dominantno vlogo (patriarhat). == Zunanje povezave == {{Wikislovar|moški|Moški}} {{wikinavedek}} {{Commonscat|Male humans}} * [https://365.rtvslo.si/podkast/intelekta/175211384 Moškost in očetovstvo v vrtincu družbenih sprememb]. Intelekta (7. april 2026). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Spolna identiteta]] [[Kategorija:Človek]] [[Kategorija:Antropologija]] {{biološka škrbina}} 8jo6pgt64a0947rxa5emioet3hxke4x 6743660 6743562 2026-08-27T21:34:36Z TadejM 738 --zp 6743660 wikitext text/x-wiki [[Slika:Unbekleideter Mann.jpg|thumb|[[Akt (umetnost)|Moški akt]]]] '''Moški''' je odrasla [[oseba]] moškega [[Biološki spol|spola]]. Je nasprotni izraz od [[ženska]]. == Biološki pomen == Razlika med moškim in žensko nastane že ob oploditvi. Moški imajo par XY v [[kromosom]]u (ženske XX). To pripelje kasneje do moške anatomije. Najočitneša posebnost je [[moški spolni organ]]. Razen tega so še številne druge razlike: [[brada]], globok [[glas]], širša [[ramena]], višja rast, več mišične mase,... Obstajajo [[bolezen|bolezni]], ki jih imajo samo moški, ali pa so pri njih pogostejše. == Dozorelost == V mnogih družbah velja, da s [[polnoletnost]]jo [[fant]] postane moški. To je pomemben dogodek v življenju moškega. V nekaterih kulturah ob tej priložnosti priredijo obrede. S spolom je povezana tudi vloga posameznika v družbi. S tem področjem se ukvarja [[sociologija]] ali sociokulturna [[antropologija]]. V preteklosti so imeli moški pogosto dominantno vlogo (patriarhat). == Zunanje povezave == {{Wikislovar|moški|Moški}} {{wikinavedek}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Spolna identiteta]] [[Kategorija:Človek]] [[Kategorija:Antropologija]] {{biološka škrbina}} t7pyi6v3v7a1sk7hxsvv0lwh9doso3h John Maynard Keynes 0 67831 6743559 6741701 2026-08-27T16:26:30Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +intelekta 6743559 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''John Maynard Keynes, 1. baron Keynes iz Tiltona'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.oxforddnb.com/view/10.1093/ref:odnb/9780198614128.001.0001/odnb-9780198614128-e-34310|title=Keynes, John Maynard, Baron Keynes|date=|accessdate=25. 3. 2020|website=Oxford Dictionary of National Biography|publisher=|last=Cairncross|first=Alec}}</ref>''', CB FBA,''' [[Angleži|angleški]] [[ekonomist]], * [[5. junij]] [[1883]], [[Cambridge]], [[Anglija]], † [[21. april]] [[1946]], Vzhodnji Sussex, [[Združeno Kraljestvo]]. Keynes je bil eden najpomembnejših britanskih ekonomistov in političnih teoretikov moderne dobe, ki je s svojimi idejami temeljito spremenil teorijo in prakso [[Makroekonomija|makroekonomije]] ter ekonomske politike vlad. Kot šolan matematik je nadgradil in izpopolnil prejšnje delo o vzrokih poslovnih ciklov.<ref>Yergin & Stanislaw 2002, strani 39–42.</ref> Kot eden najvplivnejših ekonomistov 20. stoletja<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/7682887.stm|title=How to kick-start a faltering economy the Keynes way|date=22. 10. 2008|accessdate=25. 3. 2020|website=BBC News|publisher=|last=Sloman|first=John}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=bZ5sBgAAQBAJ&pg=PP1&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false|title=Reintroducing Macroeconomics: A Critical Approach: A Critical Approach|date=|accessdate=25. 3. 2020|website=Google Books|publisher=|last=Cohn|first=Steven Mark}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://econjwatch.org/file_download/487/DavisMay2011.pdf?mimetype=pdf|title=Economics Professors’ Favorite Economic Thinkers, Journals, and Blogs (along with Party and Policy Views)|date=|accessdate=25. 3. 2020|website=EJW|publisher=|last=Davis|first=William L.|last2=Figgins|first2=Bob|last3=Hedengren|first3=David|last4=Klein|first4=Daniel B.}}</ref> je napisal dela, ki so osnova za smer, znano kot keynesijanska ekonomija, in njene različne veje.<ref>{{Navedi knjigo|title=Keynes: The Return of the Master|url=https://archive.org/details/keynesreturnofma0000skid_d8d6|last=Skidelsky|first=Robert|publisher=Public affairs|year=2010|isbn=978-1-58648-897-0|location=Cambridge|page=|cobiss=}}</ref> Njegove ideje, preoblikovane v novi keynesijanizem, so temeljne za prevladujočo makroekonomijo. Znan je kot »oče makroekonomije«.<ref>Martin Wolf (23. 12. 2008) v ''Financial Timesu'': "Keynes nam ponuja najboljšo pot za razmišljanje o finančni krizi." (mnenje kolumnista)</ref> V času [[Velika gospodarska kriza|velike gospodarske krize]] v tridesetih letih 20. stoletja je Keynes vodil revolucijo v ekonomskem razmišljanju in izzival ideje neoklasične ekonomije, ki so trdile, da bodo prosti trgi kratkoročno in srednjeročno samodejno zagotovili polno zaposlitev, če bodo delavci prilagodljivi v svojih plačnih zahtevah. Trdil je, da skupno povpraševanje (skupna poraba v gospodarstvu) določa splošno raven gospodarske aktivnosti in da neustrezno skupno povpraševanje vodi v daljša obdobja visoke brezposelnosti, obenem pa nizke plače in stroški dela gospodarstvu ne pomagajo k polni zaposlenosti.<ref name=":19" /> Zavzemal se je za uporabo fiskalne in denarne politike za ublažitev škodljivih učinkov gospodarskih recesij in kriz. Po krizi leta 1929 se je Keynes odvrnil tudi od temeljnega stebra neoklasične ekonomije: proste trgovine. Kritiziral je Ricardovo teorijo primerjalnih prednosti (temelj proste trgovine), saj je njene začetne predpostavke ocenil kot nerealistične, in postal dokončno protekcionističen.<ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.erudit.org/en/journals/ae/2010-v86-n1-ae3990/045556ar/|title=J.M. Keynes, le libre-échange et le protectionnisme|accessdate=30. 7. 2025|website=L'Actualité Économique|last=Maurin|first=Max}}</ref><ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.sudoc.abes.fr/cbs/xslt/DB=2.1//SRCH?IKT=12&TRM=170778401|title=Les fondements non neoclassiques du protectionnisme|accessdate=30. 7. 2025|website=Universite Bordeaux|last=Maurin|first=Max}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":25">{{Navedi splet|url=https://www.mtholyoke.edu/directory/departments-offices-centers/intrel/interwar/keynes.htm|title=National Self-Sufficiency|date=1. 6. 1933|accessdate=30. 7. 2025|website=The Yale Review|last=Keynes|first=John Maynard}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Te ideje je podrobno predstavil v svojem glavnem delu ''Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja'', ki je bilo objavljeno leta 1936. Od sredine do poznih tridesetih let 20. stoletja so vodilna zahodna gospodarstva sprejela Keynesova priporočila. Skoraj vse kapitalistične vlade so to storile do konca dveh desetletij po Keynesovi smrti leta 1946. Kot vodja britanske delegacije je Keynes sodeloval pri oblikovanju mednarodnih gospodarskih institucij, ustanovljenih po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], vendar jih je zaradi več vzrokov zavirala ameriška delegacija. Keynesov vpliv se je začel zmanjševati v sedemdesetih letih 20. stoletja, deloma kot posledica stagnacije, ki je v tem desetletju zajela angloameriška gospodarstva, deloma pa zaradi kritik [[Milton Friedman|Miltona Friedmana]] in drugih monetaristov,<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=GcmvijkDrEcC&pg=PA43&redir_esc=y|title=Peddling Prosperity: Economic Sense and Nonsense in the Age of Diminished Expectations|date=|accessdate=25. 3. 2020|website=Google Books|publisher=|last=Krugman|first=Paul R.}}</ref> ki so nasprotovali možnosti vlad, da bi regulirale poslovni cikel s fiskalno politiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://time.com/time/magazine/article/0,9171,920558,00.html|title=To Set the Economy Right|date=27. 8. 1979|accessdate=25. 3. 2020|website=Time|publisher=|last=|first=|archive-date=2013-08-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20130823102223/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,920558,00.html|url-status=dead}}</ref> Začetek svetovne finančne krize v letih 2007 in 2008 je ponovno obudil Keynesove zamisli. Keynesijanska ekonomija je predstavljala teoretično podlago za ekonomske politike, ki so jih kot odgovor na krizo sprejeli predsednik ZDA [[Barack Obama]], predsednik vlade Združenega kraljestva [[Gordon Brown]] in drugi voditelji vlad.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ft.com/content/8a3d8122-d5da-11dd-a9cc-000077b07658|title=The undeniable shift to Keynes|date=|accessdate=25. 3. 2020|website=Financial Times|publisher=|last=Giles|first=Chris|last2=Atkins|first2=Ralph|last3=Guha|first3=Krishna}}</ref> Ko je revija ''[[Time]]'' Keynesa leta 1999 uvrstila na svoj seznam najpomembnejših ljudi stoletja, so o njem zapisali, da je »njegova radikalna ideja, da bi vlade morale porabiti denar, ki ga nimajo, verjetno rešila [[kapitalizem|kapitalizem«]].<ref>{{Navedi splet|url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,990614,00.html|title=Economist JOHN MAYNARD KEYNES|date=29. 3. 1999|accessdate=25. 3. 2020|website=Time|publisher=|last=Reich|first=Robert B.|archive-date=2021-05-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210524184117/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,990614,00.html|url-status=dead}}</ref> Časnik ''The Economist'' je Keynesa označil za najbolj znanega britanskega ekonomista 20. stoletja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.economist.com/britain/2013/05/11/toothless-truth-tellers|title=Toothless truth tellers|date=11. 5. 2013|accessdate=25. 3. 2020|website=The Economist|publisher=|last=|first=}}</ref> Obenem je bil Keynes tudi javni uslužbenec, direktor Centralne angleške banke in del Bloomsburyjeve skupine intelektualcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://therem.net/bloom-maynard.htm|title=Maynard Keynes|date=|accessdate=25. 3. 2020|website=The Bloomsbury Group|publisher=|last=|first=}}</ref> == Zgodnje življenje in izobrazba == [[Image:KingsCollegeChapelWest.jpg|thumb|Kraljevi kolidž v Cambridgeu. Keynesu je babica v pismu zapisala, da ljudje od njega pričakujejo nadarjenost, ker je bil rojen v Cambridgeu.]] John Maynard Keynes se je rodil 5. junija 1883 v [[Cambridge|Cambridgeu]] v Cambridgeshiru v Angliji v družini, ki je pripadala višjemu srednjemu razredu. Njegov oče [[John Neville Keynes]] je bil ekonomist in predavatelj moralnih ved na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzi v Cambridgeu]], mama [[Florence Ada Keynes]] pa lokalna socialna delavka, zgodovinarka in političarka. Bil je prvorojenec, sledila sta mu še Margaret Neville leta 1885 in [[Geoffrey Keynes (kirurg)|Geoffrey]] leta 1887. Margaret se je pozneje poročila z [[Nobelova nagrada|Nobelovim]] nagrajencem, fiziologom [[Archibald Vivian Hill|Archibaldom Hillom]], Geoffrey pa je postal kirurg. Po spominih njegovega brata Geoffreyja so bili Keynesovi starši ljubeči in pozorni. Obiskovali so kongregacijsko cerkev.<ref name=":20" /><ref name=":21" /> Vse življenje so prebivali v isti hiši, kamor so se otroci vedno radi vračali, saj so bili tam dobrodošli. Keynes je od očeta prejel veliko podpore, vključno z inštrukcijami, ki so mu pomagale opraviti sprejemne izpite, in finančno pomoč, ko je kot mlad človek leta 1929 v času velike gospodarske krize ostal skoraj brez vsega premoženja. Tudi Keynesova mati je pomagala otrokom pri uresničevanju ciljev.<ref name=":21" /> Januarja 1889, ko je bil star pet let in pol, je Keynes začel obiskovati vrtec dekliške šole Perse petkrat na teden. Hitro je pokazal talent za [[Aritmetika|aritmetiko]], vendar je bil večkrat bolan, zato je bil pogosto dolgo odsoten. Doma sta ga učili guvernanta Beatrice Mackintosh in mama. Januarja 1892 je pri osmih letih in pol začel obiskovati pripravljalno šolo St Faith. Do leta 1894 je postal eden najboljših učencev v razredu, predvsem je bil odličen v matematiki. Leta 1896 je ravnatelj te šole Ralph Goodchild zapisal, da je bil Keynes »za celo glavo in ramena nad vsemi drugimi fanti v šoli« in da je prepričan, da bi lahko dobil štipendijo za [[Kolidž Eton|Eton]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.stfaiths.co.uk/old-fidelians/old-fidelian-profiles-2/john-maynard-keynes|title=John Maynard Keynes|date=|accessdate=26. 3. 2020|website=St Faith's Cambridge|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-05-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20160530200318/http://www.stfaiths.co.uk/old-fidelians/old-fidelian-profiles-2/john-maynard-keynes|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=John Maynard Keynes: A Personal Biography of the Man Who Revolutionized Capitalism|url=https://archive.org/details/johnmaynardkeyne00char|last=Hession|first=Charles Henry|publisher=MacMillan Ltd.|year=1984|isbn=0025513109|location=|page=[https://archive.org/details/johnmaynardkeyne00char/page/12 12]|cobiss=}}</ref> Leta 1897 je Keynes res dobil štipendijo na kolidžu Eton, kjer je pokazal talent za širok nabor predmetov, zlasti matematiko, klasiko in zgodovino. Tam je spoznal tudi prvo »ljubezen svojega življenja«, Dana Macmillana, starejšega brata poznejšega premierja [[Harold Macmillan|Harolda Macmillana]].<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Supermac: The Life of Harold Macmillan|url=https://archive.org/details/supermaclifeofha0000thor_v0d5|last=Thorpe|first=D. R.|publisher=Chatto & Windus|year=2010|isbn=|location=|page=[https://archive.org/details/supermaclifeofha0000thor_v0d5/page/27 27]|cobiss=}}</ref> Čeprav je pripadal srednjemu družbenemu razredu, se je Keynes zlahka družil z učenci, ki so prihajali iz družin višjega razreda. Leta 1902 je Keynes zapustil kolidž Eton in se vpisal na [[Kraljevi kolidž, Cambridge|Kraljevi kolidž v Cambridgeu]], kjer je prejemal štipendijo za študij matematike. [[Alfred Marshall]] ga je spodbudil, naj postane ekonomist,<ref>{{Navedi knjigo|title=Economics – In terms of The Good, The Bad and The Economist|url=https://archive.org/details/economicsinterms0000mcge|last=McGee|first=Matt|publisher=IBID Press|year=2005|isbn=1-876659-10-6|location=|page=[https://archive.org/details/economicsinterms0000mcge/page/354 354]|cobiss=}}</ref> čeprav je Keynesa bolj privlačila filozofija, zlasti etični sistem [[G. E. Moore]]a. Keynes je bil izvoljen v Univerzitetni klub Pitt,<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Maynard Keynes: An Economist's Biography|url=https://archive.org/details/maynardkeyneseco0047mogg|last=Moggridge|first=Donald Edward|publisher=Routledge|year=1992|isbn=9781134798667|location=Oxford|page=[https://archive.org/details/maynardkeyneseco0047mogg/page/52 52]-81|cobiss=}}</ref> bil pa je tudi aktiven član napol skrivnega društva Cambridge Apostles, debatnega kluba, ki je bil večinoma rezerviran za najboljše študente. Kot večina članov je tudi po diplomi ohranil stike s klubom in se vse življenje občasno udeleževal sestankov. Pred zaključkom študija na Cambridgeu, je bil predsednik zveze Cambridge Union Society in Liberalnega kluba Univerze v Cambridgeu. Sam se je opredeljeval za [[Ateizem|ateista]].<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Essays on John Maynard Keynes|url=https://archive.org/details/essaysonjohnmayn00keyn|last=Keynes|first=Milo|publisher=Cambridge University Press|year=1979|isbn=9780521296960|location=|page=|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Humanism: A Beginner's Guide|url=https://archive.org/details/humanismbeginner0000cave|last=Cave|first=Peter|publisher=Oneworld Publications|year=2009|isbn=9781780740294|location=|page=|cobiss=}}</ref> Maja 1904 je z odliko diplomiral iz matematike. Po nekaj mesecih, ki jih je preživel na počitnicah z družino in prijatelji, se je naslednji dve leti še naprej vključeval v delo univerze. Sodeloval je v debatah, nadaljeval študij filozofije in kot podiplomski študent nekaj časa neuradno obiskoval predavanja iz ekonomije, kar je predstavljalo njegovo edino formalno izobrazbo iz te stroke. Leta 1906 je opravil državne izpite. Ekonomist [[Harry Johnson]] je zapisal, da je optimizem, ki je preveval Keynesovo zgodnje življenje, ključ do razumevanja njegovega poznejšega razmišljanja.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.liberalhistory.org.uk/item_single.php?item_id=31&item=biography|title=Biography of Baron John Maynard Keynes|date=|accessdate=18. 11. 2020|website=LiberalHistory.org|publisher=|last=Gowland|first=David|archive-date=2011-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20110616040146/http://www.liberalhistory.org.uk/item_single.php?item_id=31&item=biography|url-status=bot: unknown}}</ref> Vedno je bil prepričan, da bo našel rešitev za vsak problem, na katerega se je osredotočil, ob tem pa je ohranil trajno vero v sposobnost vladnih uslužbencev, da delajo dobro.<ref name=":15">{{Navedi knjigo|title=John Maynard Keynes: Critical Assessments|last=Wood|first=John Cunningham|publisher=Second|year=1994|isbn=978-0-415-11415-8|location=|page=101–120, 135|cobiss=}}</ref> Keynesov optimizem je bil v dveh pogledih tudi kulturni: bil je predstavnik zadnje generacije, ki je rasla v [[Britanski imperij|imperiju]] na vrhuncu moči in zadnje generacije, ki se je čutila upravičeno vladati s kulturo in ne s strokovnim znanjem. Po mnenju Skidelskyja je občutek za kulturno enotnost, ki je v Veliki Britaniji veljal od 19. stoletja do konca [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], predstavljal okvir, s katerim so izobraženi lahko vzpostavili odnos različnih področij znanja med seboj in z življenjem, kar jim je omogočilo, da so pri obravnavi praktičnih primerov samozavestno črpali iz različnih področij.<ref name=":21" /> == Kariera == Oktobra 1908 je Keynes začel kariero v državni upravi kot referent v uradu za Indijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/11879/page/1124|title=No. 11879|date=6. 11. 1906|accessdate=18. 11. 2020|website=The Gazette|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Sprva je v delu užival, vendar ga je kmalu začelo dolgočasiti, zato je odstopil, se vrnil v Cambridge in začel raziskovati teorijo [[Verjetnost|verjetnosti]] kot predavatelj ekonomije; ta položaj sta mu sprva zasebno financirala ekonomista [[Alfred Marshall]] in [[Arthur Pigou]]. Leta 1909 je postal član Kraljevega kolidža.<ref>Skidelsky 1983, stran 205.</ref> Leta 1909 je Keynes objavil svoj prvi strokovni ekonomski članek v reviji ''The Economic Journal'' o vplivu nedavnega svetovnega gospodarskega upada na Indijo.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=John Maynard Keynes , chapter 1|last=Hyman Minsky|first=|publisher=McGraw-Hill Professional|year=2008|isbn=978-0-07-159301-4|location=|page=|cobiss=}}</ref> Ustanovil je tedensko debatno skupino Klub politične ekonomije. Keynesov zaslužek se je povečal, ko je začel zasebno inštruirati študente. Leta 1911 je postal urednik revije ''The Economic Journal''. Leta 1913 je objavil svojo prvo knjigo ''Indian Currency and Finance'' (''Indijska valuta in finance'').<ref>{{Navedi knjigo|title=Indian Currency and Finance|url=https://archive.org/details/dli.bengal.10689.8393|last=Keynes|first=John Maynard|publisher=Macmillan & Co|year=1913|isbn=|location=London|page=|cobiss=}}</ref> Nato je bil imenovan v Kraljevo komisijo za indijsko valuto in finance<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/28711/page/2809|title=No. 28711|date=18. 4. 1913|accessdate=18. 11. 2020|website=The London Gazette|publisher=|last=|first=}}</ref> (torej na področje, ki ga je obravnavala njegova knjiga), kjer je pokazal precejšen talent za uporabo ekonomske teorije pri praktičnih problemih. Pod delo se je podpisoval z »J M Keynes«, čeprav so ga družina in prijatelji klicali Maynard. Tudi njegov oče John Neville Keynes je bil vedno poznan po svojem srednjem imenu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Keynes: The Twentieth Century's Most Influential Economist|url=https://archive.org/details/keynestwentiethc0000clar|last=Clarke|first=Peter|publisher=Bloomsbury|year=2009|isbn=978-1-4088-0385-1|location=|page=[https://archive.org/details/keynestwentiethc0000clar/page/1 1], 56-59, 80|cobiss=}}</ref> === Prva svetovna vojna === Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je britanska vlada izkoristila Keynesovo strokovno znanje. Leta 1914 se uradno ni ponovno pridružil javnim uslužbencem, vendar je nekaj dni pred začetkom vojne na prošnjo vlade odpotoval v London. Bankirji so si prizadevali za ukinitev posebnih plačil (konvertibilnosti bankovcev v zlato), toda s Keynesovo podporo je takratni premier [[David Lloyd George]] menil, da je to slaba ideja, saj bi škodila prihodnjemu ugledu, če bi bila plačila ustavljena preden bi bilo to res potrebno. Januarja 1915 je Keynes zasedel uradno vladno funkcijo na finančnem ministrstvu. Med njegovimi nalogami je bilo oblikovanje kreditnih pogojev med Združenim kraljestvom in njenimi celinskimi zavezniki ter pridobivanje redkih valut. Po mnenju ekonomista [[Robert Lekachman|Roberta Lekachmana]] sta postala Keynesova »hladnokrvnost in mojstrstvo legendarna« zaradi opravljanja vseh teh nalog, na primer ko mu je uspelo zagotoviti vir [[Španska peseta|španskih peset]]. Ministrstvo za finance je bilo navdušeno, ko so izvedeli, da je Keynes zbral dovolj, da je britanski vladi zagotovil začasno rešitev. Vendar Keynes teh peset ni predal, ampak se je odločil za prodajo vseh, da bi zlomil trg. Ta drznost se mu je obrestovala, saj so pesete pozneje postale veliko manj redke in drage.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Growth of Economic Thought|url=https://archive.org/details/growthofeconomic0000spie_r1d4|last=Spiegel|first=Henry William|publisher=Duke University Press|year=1991|isbn=0-8223-0973-4|location=Durham|page=[https://archive.org/details/growthofeconomic0000spie_r1d4/page/602 602]|cobiss=}}</ref> Ob uvedbi vojaške obveznosti leta 1916 je zaprosil za izvzetje, kar je utemeljil z nadaljevanjem svojega dela za vlado. Ob praznovanju kraljevega rojstnega dne leta 1917 je bil Keynes za svoje delo med vojno odlikovan z [[Red kopeli|Redom kopeli]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/30111/supplement/5456|title=No. 30111|date=1. 6. 1917|accessdate=19. 11. 2020|website=The London Gazette|publisher=|last=|first=}}</ref> To je pripeljalo do imenovanja, ki je pozneje močno vplivalo na njegovo življenje in kariero: postal je predstavnik ministrstva za finance na [[Versajska mirovna pogodba|Versajski mirovni konferenci]] leta 1919. Postal je tudi častnik belgijskega [[Leopoldov red|Leopoldovega reda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/31928/supplement/6175|title=No. 31928|date=1. 6. 1920|accessdate=19. 11. 2020|website=The London Gazette|publisher=|last=|first=}}</ref> === Versajska mirovna konferenca === [[Image:David Lloyd George 1902.jpg|thumb|Keynesov prijatelj David Lloyd George. Keynes je bil sprva previden pred tako imenovanim ''valižanskim čarovnikom'' in je raje podpiral njegovega tekmeca Asquitha, vendar je v Versaillesu spremenil mnenje. Vendar to Keynesu ni preprečilo, da ne bi v knjigi ''Ekonomske posledice miru'' podobe takratnega premierja naslikal zelo ostro.]] Keynesove izkušnje v [[Versailles]]u so vplivale na oblikovanje njegovih prihodnjih pogledov, v tistem trenutku pa niso bile uspešne. Njegov glavni cilj je bil preprečiti, da bi bila nemška odškodnina postavljena tako visoko, da bi travmatizirala nedolžne Nemce, škodovala plačilni sposobnosti države in močno omejila zmožnost nakupa izvoza iz drugih držav, s čimer bi škodila ne le nemškemu gospodarstvu, temveč tudi širše v svetu. Na njegovo žalost so konzervativne sile v koaliciji, okrepeljene na volitvah leta 1918, dosegle izključitev Keynesa in britanskega finančnega ministrstva iz formalnih pogovorov o reparacijah na visoki ravni. Njuno mesto sta zasedla sodnik lord Sumner in bankir lord Cunliffe, ki sta zaradi astronomsko visoke vojne odškodnine, ki sta jo želela zahtevati od Nemčije, dobila vzdevek ''Nebeška dvojčka''. Keynes je bil prisiljen poskušati vplivati iz zakulisja. Trije ključni možje v Versaillesu so bili britanski premier Lloyd George, francoski premier [[Georges Clemenceau|Clemenceau]] in ameriški predsednik [[Woodrow Wilson|Wilson]].<ref>{{Navedi knjigo|title=The Origins of the First and Second World Wars|url=https://archive.org/details/originsoffirstse0000mcdo|last=McDonough|first=Frank|publisher=Cambridge University Press|year=1997|isbn=1-4051-0664-6|location=|page=[https://archive.org/details/originsoffirstse0000mcdo/page/43 43]-46|cobiss=}}</ref> Keynes je imel neposreden dostop le do Lloyda Georgea. Do volitev leta 1918 je bil ta naklonjen Keynesovemu mnenju, vendar je med volilno kampanjo ugotovil, da so njegovi govori v javnosti dobro sprejeti le, če obljublja ostro kaznovanje Nemčije, zato je svojo delegacijo zavezal k pridobitvi visokih izplačil. Lloyd George si je z nekaterimi dejanji na pariški konferenci vendarle pridobil nekaj Keynesove vdanosti. Pri Francozih je posredoval, da bi nemškim civilistom zagotovil pošiljanje prepotrebnih zalog hrane. Clemenceau se je prav tako zavzemal za znatne odškodnine, vendar nižje od Britancev, medtem ko je Francija iz varnostnih razlogov zagovarjala strožjo poravnavo od [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Združenega kraljestva]]. Wilson je bil sprva naklonjen razmeroma prizanesljivemu ravnanju z Nemčijo, saj se je bal, da bi prestroge razmere lahko spodbudile naraščanje ekstremizma, obenem pa je želel, da Nemčiji ostane dovolj kapitala za plačilo uvoza. Na Keynesovo žalost se je Wilson strinjal z vključitvijo pokojnin v račun za odškodnino, za kar sta nanj pritiskala Lloyd George in Clemenceau. Proti koncu konference je Keynes pripravil in predstavil načrt, za katerega je trdil, da ne bo le pomagal Nemčiji in drugim osiromašenim srednjeevropskim silam, ampak bo koristen tudi za svetovno gospodarstvo kot celoto. Vključeval je radikalno odpisovanje vojnih dolgov, kar bi sicer lahko vplivalo na povečanje mednarodne trgovine, vendar bi hkrati celotna cena evropske obnove padla na ZDA.<ref name=":21" /> Lloyd George se je strinjal, da je to sprejemljivo za britanske volivce. Proti pa so bile ZDA, saj so bile takrat največje upnice, do takrat pa je Wilson začel verjeti v prednosti ostrih pogojev, saj je bil mnenja, da je njegova država že preveč žrtvovala. Kljub njegovim prizadevanjem je bila rezultat konference pogodba, nad katero se je Keynes zgražal tako iz moralnih kot ekonomskih razlogov, zato je odstopil s svojega položaja na finančnem ministrstvu.<ref name=":21" /> Junija 1919 je zavrnil ponudbo, da bi postal predsednik Britanske banke severne trgovine, delovno mesto, za katerega bi bil plačan 2000 funtov na mesec za jutro dela tedensko.<ref name=":21" /> Keynesova analiza napovedanih škodljivih učinkov pogodbe se je pojavila v zelo vplivni knjigi ''Ekonomske posledice miru'' (''The Economic Consequences of the Peace''), ki je izšla leta 1919.<ref>{{Navedi splet|url=https://policonomics.com/keynes/|title=John Maynard Keynes|date=|accessdate=24. 11. 2020|website=Policonomics|publisher=|last=|first=}}</ref> To delo je bilo opisano kot najboljša njegova knjiga, v kateri je moč zaznati tako njegovo strast do tega dela kot tudi ekonomsko spretnost. Poleg ekonomske analize je knjiga vsebovala tudi razloge, zaradi katerih je bralec lahko začutil sočutje:<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.14117/page/n3/mode/2up|title=The Economic Consequences of the Peace|accessdate=3. 8. 2025|website=Macmillan & Co.|last=Keynes|first=John Maynard}}</ref> {{citatni blok|»Ne morem iti mimo te teme, kot da bi bila njena pravična obravnava v celoti odvisna bodisi od naših obljub, bodisi od ekonomskih dejstev. Politika podrejanja Nemčije kot generacije sužnjev, poniževanja življenj milijonov ljudi in odvzema sreče celotnemu narodu bi morala biti gnusna - gnusna, četudi je to prej skušalo obogateti in je sejalo propad za celotno civilizirano življenje v Evropi.«}} Vključil je tudi zelo skrajne podobe, na primer, da je treba »iz leta v leto Nemčijo potiskati navzdol, njene otroke pa izstradati in pohabiti.« Dodal je tudi krepke napovedi, ki so bile kasneje upravičene z dogodki:<ref name=":22" /> {{citatni blok|»Če namerno ciljamo na osiromašenje Srednje Evrope, si upam trditi, da maščevanje ne bo izostalo. Takrat se ne bo dolgo odlašalo s končno vojno med silami reakcije in obupanimi konvulzijami revolucijskih sil, ob kateri se bodo grozote nedavne nemške vojne zdele neznantne.«}} Keynesovi privrženci trdijo, da so se njegove napovedi katastrofe uresničile, ko je nemško gospodarstvo leta 1923 trpelo zaradi [[Hiperinflacija|hiperinflacije]], pozneje pa tudi s propadom [[Weimarska republika|Weimarske republike]] in izbruhom [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Vendar pa zgodovinarka [[Ruth Henig]] trdi, da večina zgodovinarjev glede versajske mirovne konference sedaj zavzema stališče, da v gospodarskem smislu pogodba proti Nemčiji ni bila pretirano ostra in da so bile obveznosti ter odškodnina neizogibno poudarjane na razpravah v Parizu zaradi zadovoljitve volivcev, ki so brali dnevne časopise. Meni, da je bil namen odločevalcev Nemčiji tiho ponuditi bistveno pomoč pri plačevanju računov in ugoditi številnim nemškim prošnjam glede sprememb načina plačevanja odškodnine v praksi.<ref>{{Navedi knjigo|title=Versailles and After, 1919-1933 (second ed.)|last=Henig|first=Ruth|publisher=Routledge|year=1995|isbn=978-1-134-79873-5|location=|page=65|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.journals.uchicago.edu/doi/10.1086/670825|title=Mistakes and Myths: The Allies, Germany, and the Versailles Treaty, 1918–1921|date=|accessdate=24. 11. 2020|website=The University of Chicago Press Journal|publisher=|last=Marks|first=Sally}}</ref> Izplačan je bil le majhen del odškodnine. Zgodovinar Stephen A. Schuker je celo s podatki dokazoval, da je v letih 1919–1933 priliv kapitala iz ameriških posojil znatno presegel nemška plačila, tako da je Nemčija na neto osnovi dobila podporo, ki je ekvivalentna štirikratniku zneska iz [[Marshallov načrt|Marshallovega načrta]] po drugi svetovni vojni.<ref>{{Navedi knjigo|title=American 'Reparations' to Germany, 1919–33: Implications for the Third-World Debt Crisis|url=https://archive.org/details/americanreparati0000schu|last=Schuker|first=Stephen A.|publisher=Princeton University|year=1988|isbn=0881652334|page=[https://archive.org/details/americanreparati0000schu/page/118 119]}}</ref> Schuker je tudi našel podatke, da je bil Keynes v letih po versajski konferenci neformalni svetovalec za odškodnine pri nemški vladi. Prispeval naj bi k izplačilu enega večjih obrokov odškodnine, iz političnih razlogov pa je tudi podpiral hiperinflacijo. Kljub temu je knjiga ''Ekonomske posledice miru'' Keynesu prinesla mednarodno slavo, čeprav je to zanj hkrati predstavljalo karierni zastoj – šele po izbruhu druge svetovne vojne mu je bilo ponujeno direktorsko mesto v kateri od večjih britanskih bank in šele takrat je začel dobivati sprejemljive ponudbe za formalno službo in vrnitev v vlado. Kljub temu pa je še vedno lahko vplival na oblikovanje vladne politike s svojo mrežo stikov, objavljenimi deli in službovanjem v vladnih odborih, kar je vključevalo udeležbo na političnih sestankih na visoki ravni v vlogi svetovalca.<ref name=":21" /> === Dvajseta leta === Keynes je svoje delo ''Razprava o verjetnosti'' (''A Treatise on Probability'') končal pred vojno, vendar ga je objavil leta 1921.<ref name=":21" /> Delo je pomembno prispevalo k filozofskim in matematičnim temeljem [[Verjetnostni račun|verjetnostnega računa]] ter zagovarjalo stališče, da verjetnosti niso nič drugega kot resnične vrednosti, ki so nekje med preprosto resnico in lažjo. Keynes je kot prvi v 15. in 17. poglavju knjige razvil intervalni pristop k verjetnosti, v 26. poglavju pa še prvi pristop odločitvenih uteži s svojim konvencionalnim količnikom tveganja in uteži, ki ga je označil kot c. Poleg akadameskega dela je bil Keynes v dvajsetih letih 20. stoletja aktiven tudi kot novinar na mednarodni ravni, v Londonu pa je delal kot finančni svetovalec. Leta 1924 je za svojega nekdanjega učitelja [[Alfred Marshall|Alfreda Marshalla]] napisal nekrolog, o katerem je Joseph Schumpeter dejal, da je »najbolj briljanten življenjepis znanstvenika, kar jih je kdajkoli bral.«<ref>{{Navedi knjigo|title=Ten Great Economists|last=Schumpeter|first=Joseph|publisher=Simon Publications|year=2003|isbn=1-932512-09-8|page=271}}</ref> Tudi Marshallovo vdovo je spominski zapis navdušil, Lytton Strachey pa ga je ocenil kot eno izmed Keynesovih najboljših del.<ref name=":21" /> Leta 1922 je Keynes še naprej zagovarjal zmanjšanje nemške odškodnine z revizijo pogodbe.<ref name=":21" /> Politiko deflacije po prvi svetovni vojni je napadel z ''Zapisom o denarni reformi'' (''A Tract on Monetary Reform'') leta 1923<ref name=":21" /> – s prepričljivim argumentom, da bi morale države ciljati na stabilnost domačih cen in se izogibati [[Deflacija|deflaciji]], tudi za ceno tveganja depreciacije valute. Velika Britanija je v večini dvajsetih let 20. stoletja trpela zaradi visoke brezposelnosti, zato je Keynes priporočil depreciacijo [[Funt šterling|funta šterlinga]] za ustvarjanje novih delovnih mest, s čimer bi britanski izvoz postal bolj dostopen.<ref name=":21" /> Od leta 1924 se je zavzemal tudi za fiskalni odziv, kjer bi vlada lahko ustvarila delovna mesta z izdatki za javna dela. V dvajsetih letih so Keynesovi spodbudni pogledi imeli le omejen vpliv na oblikovalce politik in splošno akademsko mnenje – po mnenju Hymana Minskyja je bil eden od razlogov ta, da je bila njegova teoretska utemeljitev v tem času »zmešana.«<ref name=":8" /> V ''Zapisu o denarni reformi'' je pozval tudi k odpravi zlatega standarda. Keynes je menil, da sodelovanje v zlatem standardu za države, kot je Združeno kraljestvo, ni prinašalo več neto koristi, saj je bilo v nasprotju s potrebo po notranjepolitični avtonomiji. Države bi lahko prisilil k izvajanju deflacijske politike ravno v času, ko so bili potrebni ekspanzivni ukrepi za obravnavo naraščajoče brezposelnosti. Finančno ministrstvo in Angleška državna banka sta bila še vedno naklonjena zlatemu standardu in sta leta 1925 prepričala tedanjega premierja [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]], da ga ponovno vzpostavi, kar je prizadelo britansko industrijo. Keynes se je odzval z delom ''Ekonomske posledice gospoda Churchilla'' (''The Economic Consequences of Mr. Churchill'') in vztrajal pri boju proti zlatemu standardu, dokler ga Združeno kraljestvo leta 1931 ni dokončno opustilo.<ref name=":21" /> === Velika gospodarska kriza === [[Image:Lange-MigrantMother02.jpg|thumb|Svetovna gospodarska kriza in obdobje stiske sta tvorila ozadje, v katerem je prišlo do keynesijanske revolucije. Na fotografiji, ki jo je marca 1936 posnela fotografinja Dorothea Lange, je mama migrantka Florence Owens Thompson.]] Keynes je že v dvajsetih letih 20. stoletja začel preučevati razmerje med brezposelnostjo, denarjem in cenami.<ref name=":9" /> Delo Razprava o denarju (''Treatise on Money'') je izšlo leta 1930 v dveh delih. Glavna ideja tega dela je bila, da če prihranjeni denar preseže vloženi znesek, kar se lahko zgodi, če so obrestne mere previsoke, se bo brezposelnost povečala. To je deloma posledica dejstva, da ljudje ne želijo porabiti prevelikega deleža denarja, ki ga izplačajo delodajalci, kar slednjim otežuje ustvarjanje dobička. Druga ključna tema knjige je nezanesljivost finančnih indeksov kot natančnega ali smiselnega pokazatelja splošnih sprememb kupne moči valut skozi čas. Zlasti je kritiziral upravičenost britanske vrnitve k zlatemu standardu leta 1925 po predvojnem vrednotenju glede na indeks veleprodajnih cen. Trdil je, da indeks podcenjuje učinke sprememb stroškov storitev in dela. Keynes je bil zelo kritičen do varčevalnih ukrepov britanske vlade med veliko gospodarsko krizo. Verjel je, da so proračunski primanjkljaji med recesijo koristni in naravni produkt gospodarskega padca. Zapisal je: »Ker takšno ali drugačno zadolževanje vlade je tako rekoč naravno zdravilo, ki preprečuje izgube podjetij v tako hudem upadu, kot je sedanji, tako velikega, da bi morali proizvodnjo popolnoma ustaviti.«<ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://www.newyorker.com/magazine/2011/10/10/the-demand-doctor|title=The Demand Doctor|date=3. 10. 2011|accessdate=7. 10. 2021|website=The New Yorker|last=Cassidy|first=John}}</ref> Na vrhuncu velike gospodarske krize leta 1933 je Keynes izdal knjigo Sredstva za blaginjo (''The Means to Prosperity''), ki je vsebovala posebna politična priporočila za spopadanje z brezposelnostjo v času krize, predvsem pa je nasprotovala ciklični javni porabi. V knjigi se nahaja tudi ena prvih omemb multiplikacijskega učinka. Čeprav je bilo delo naslovljeno predvsem na britansko vlado, je vsebovalo tudi nasvete za druge države, ki jih je kriza prizadela. Izvode so poslali novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku [[Franklin Delano Roosevelt|Franklinu D. Rooseveltu]] in drugim svetovnim voditeljem. Tako ameriška kot britanska vlada sta delo vzeli resno in po mnenju Roberta Skidelskyja je to pomagalo utirati pot kasnejšemu sprejemanju Keynesovih idej, čeprav je imelo le malo neposrednega vpliva v praksi. Na londonski ekonomski konferenci leta 1933 so bila mnenja preveč raznolika, da bi se lahko dogovorili o enotni strategiji delovanja.<ref name=":21" /> Keynesovim idejam podobno politiko sta sprejeli Švedska in Nemčija, vendar je bila Švedska premajhna, da bi pritegnila veliko pozornosti, Keynes pa je namerno molčal o uspešnih prizadevanjih Nemčije, saj je bil zgrožen zaradi njenih imperialističnih ambicij in ravnanja z [[Judje|Judi]].<ref name=":21" /> Keynesova pozornost je bila poleg Velike Britanije namenjena predvsem ZDA. Leta 1931 je prejel precejšnjo podporo svojim pogledom na proticiklično javno porabo v Chicagu, takrat najpomembnejšem ameriškem gospodarskem središču, kjer so do tedaj prisegali na običajno alternativo.<ref name=":8" /><ref name=":21" /> Vendar je ortodoksno ekonomsko prepričanje ostalo na splošno nenaklonjeno fiskalnim posegom za blažitev krize vse do obdobja tik pred izbruhom vojne.<ref name=":8" /> Konec leta 1933 je [[Felix Frankfurter]] Keynesa prepričal, naj se obrne neposredno na predsednika Roosevelta, kar je storil s pismi in osebnim srečanjem leta 1934.<ref name=":21" /> Skidelsky je kljub temu menil, da so Keynesova prizadevanja dobila manjši vpliv na gospodarsko politiko ZDA šele po letu 1939.<ref name=":21" /> Keynesovo glavno delo, ''Splošna teorija zaposlovanja, obresti in denarja'' (''The General Theory of Employment, Interest and Money''), je izšlo leta 1936.<ref name=":19">{{Navedi splet|url=http://cas2.umkc.edu/economics/people/facultypages/kregel/courses/econ645/winter2011/generaltheory.pdf|title=The General Theory of Employment, Interest, and Money|accessdate=28. 10. 2021|last=Keynes|first=John Maynard|archive-date=2019-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20191126172202/http://cas2.umkc.edu/economics/people/facultypages/kregel/courses/econ645/winter2011/generaltheory.pdf|url-status=bot: unknown}}</ref> Raziskal in indeksiral ga je eden Keynesovih najljubših študentov, poznejši ekonomist [[David Bensusan-Butt]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Economic Careers: Economics and Economists in Britain, 1930–1970|url=https://archive.org/details/economiccareerse0000unse|last=Tribe|first=Keith|publisher=Routledge|year=1997|isbn=0-415-14708-5|location=London|page=[https://archive.org/details/economiccareerse0000unse/page/61 61]}}</ref> Delo je služilo kot teoretična utemeljitev intervencionistične politike, ki jo je Keynes videl kot rešitev za spopadanje z recesijo. Čeprav je Keynes v predgovoru navedel, da se njegova splošna teorija le sekundarno ukvarja z uporabo v praksi, so bile okoliščine objave takšne, da so njegovi predlogi vplivali na dogajanje v tridesetih letih.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.atiner.gr/journals/law/2015-1-1-3-Sangkuhl.pdf|title=How the Macroeconomic Theories of Keynes influenced the Development of Government Economic Finance Policy after the Great Depression of the 1930’s: Using Australia as the Εxample|accessdate=28. 10. 2021|website=Athens Journal of Law|last=Sangkuhl|first=Elfriede}}</ref> Ob tem je Keynes javnosti predstavil novo razlago obdavčitve: ker zakonito plačilno sredstvo sedaj določa država, inflacija postane »obdavčitev zaradi amortizacije valute«. Ta skriti davek je pomenil a) da je treba vrednostni standard upravljati z načrtnim odločanjem in b) da je mogoče ohraniti srednjo pot med deflacijo in inflacijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeaweb.org/articles?id=10.1257/jel.37.4.1661|title=The Science of Monetary Policy: A New Keynesian Perspective|accessdate=28. 10. 2021|website=American Economic Association|last=Clarida|first=Richard|last2=Gali|first2=Jordi|last3=Gertler|first3=Mark}}</ref> Ta nova interpretacija je bila navdihnjena z obupnim iskanjem nadzora nad gospodarstvom, ki je po krizi prevzelo akademski svet. Knjiga je izpodbijala prejšnjo neoklasično ekonomsko paradigmo, ki je trdila, da bo trg vzpostavil popolno ravnovesje zaposlovanja, če ne bo vmešavanja vlade. Keynes se je s tem deloma uprl svojima nekdanjima učiteljema Marshallu in Pigouju. Menil je, da je klasična teorija »poseben primer«, ki velja le v posebnih pogojih, kot so bili prisotni v 19. stoletju, medtem ko naj bi bila njegova teorija splošna.Klasični ekonomisti so verjeli v Sayjev zakon, ki je trdil, da »ponudba ustvarja povpraševanje« in da so delavci na prostem trgu vedno pripravljeni znižati svoje plače na raven, pri kateri bi jim delodajalci lahko dobičkonosno ponudili zaposlitev.<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=A little history of economics|url=https://archive.org/details/littlehistoryofe0000kish|last=Kishtainy|first=Niall|publisher=Yale University Press|year=2017|isbn=978-0300206364|oclc=980872123}}</ref> Keynesova inovacija je bil koncept cenovne lepljivosti – spoznanje, da delavci pogosto nočejo pristati na znižanje svojih plačnih zahtev tudi v primerih, za katere bi klasični ekonomisti menili, da je to zanje racionalno. Delno zaradi tega koncepta je bilo ugotovljeno, da lahko medsebojno vplivanje »agregatnega povpraševanja« in »agregatne ponudbe« povzroči stabilna ravnotežja brezposelnosti – in v takih primerih se morajo gospodarstva zanesti na državo, ne na trg. Keynes je trdil, da povpraševanje ustvarja ponudbo in ne obratno. Podvomil je o Sayevem zakonu z vprašanjem, kaj bi se zgodilo, če denar, ki ga posamezniki prejmejo, ne bi našel poti nazaj v gospodarstvo, ampak bi se varčeval. Menil je, da bi to vodilo v recesijo. Za odpravo strahu pred recesijo Sayev zakon predlaga vladno posredovanje. To se lahko uporabi za preprečevanje nadaljnjega povečanja prihrankov v obliki znižane obrestne mere. Znižanje obrestne mere bo ljudi spodbudilo, da ponovno začnejo trošiti in vlagati – vsaj tako trdi Sayev zakon. Razlog za to je, da se ob majhnih vlaganjih prihranki začnejo kopičiti in dosežejo točko ustavitve denarnega toka. Med normalno gospodarsko aktivnostjo bi bilo upravičeno imeti prihranke, ker jih je mogoče dati kot posojila, vendar je v tem primeru po njih majhno povpraševanje, zato gospodarstvu ne koristijo. Ponudba prihrankov nato preseže povpraševanje po posojilih, rezultat pa so nižje cene ali nižje obrestne mere. Ideja je, da se denar, ki je bil nekoč prihranjen, zdaj ponovno investira ali porabi, ob predpostavki, da so nižje obrestne mere privlačne za potrošnike. Vendar pa za Keynesa to ni bilo vedno tako in ni bilo mogoče domnevati, da bodo nižje obrestne mere samodejno spodbudile naložbe in porabo, saj ni dokazane povezave med obema.<ref name=":10" /> [[File:Keynes caricature Low 1934-1.jpg|left|thumb|Keynesova karikatura, ki jo je leta 1934 narisal David Low.]] V knjigi je Keynes trdil, da je povpraševanje, ne ponudba, ključna spremenljivka, ki ureja splošno raven gospodarske aktivnosti. Skupno povpraševanje, enako skupnemu nenakopičenemu dohodku v družbi, je opredeljeno kot vsota potrošnje in naložb. V razmerah brezposelnosti in neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti se zaposlenost in skupni dohodek lahko povečata le, če se najprej povečajo izdatki za porabo ali naložbe. Brez vladnega posredovanja za povečanje izdatkov lahko gospodarstvo ostane ujeto v ravnovesju z nizko zaposlenostjo. Prikaz te možnosti je bil označen kot revolucionaren formalni dosežek dela.<ref name=":21" /> Knjiga je tudi zagovarjala aktivno ekonomsko politiko vlade za spodbujanje povpraševanja v času visoke brezposelnosti, na primer z izdatki za [[javna dela]]. Leta 1928 je Keynes zapisal: »Bodimo pripravljeni in z neaktivnimi sredstvi povečajmo dobiček.« Dodal je še: »Ker so moški in obrati brez dela, je smešno reči, da si tega razvoja ne moremo privoščiti. Prav s temi obrati in temi možmi si ga bomo.«<ref name=":11" /> Knjigo ''Splošna teorija'' pogosto obravnavajo kot temelj sodobne makroekonomije. Nekateri starejši ameriški ekonomisti so se v tridesetih letih strinjali s Keynesom.<ref>{{Navedi knjigo|title=The critics of Keynesian Economics|last=Hazlitt|first=Henry|publisher=Foundation for Economic Education|year=1995|isbn=978-1-57246-013-3|location=Irvington-on-Hudson, New York}}</ref> Njegove zamisli so kmalu postale splošno sprejete, saj so jih pred začetkom druge svetovne vojne podpirali tudi ugledni ameriški profesorji, kot je bil [[Alvin Hansen]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=The New Economics: Keynes's Influence on Theory and Public Policy|last=Harris|first=Seymour E.|publisher=Kessinger Publishing|year=2005|isbn=1-4191-4534-7|page=46}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Martin|first=Kingsley|date=16. 3. 1940|title=Mr Keynes Has A Plan|magazine=Picture Post}}</ref><ref name=":12">{{Navedi knjigo|title=Keynesian Revolution and Its Critics: Issues of Theory and Policy for the Monetary Production Economy|last=Fletcher|first=Gordon A.|publisher=Palgrave Macmillan UK|year=1989|isbn=978-1-349-20108-2|page=88, 189–191, 234–238, 256–261}}</ref> Keynes ni veliko sodeloval v teoretskih razpravah, ki so sledile objavi ''Splošne teorije'', saj je leta 1937 doživel [[srčni napad]] in je moral dolgo počivati. [[Hyman Minsky]] in drugi postkeynesijanski ekonomisti so med drugim trdili, da so Keynesove zamisli razredčili tisti, ki so želeli kompromis s klasičnimi ekonomisti ali pa so svoje koncepte predstavili z matematičnimi modeli, kot je model IS-LM (ki po njihovem mnenju izkrivljajo Keynesove ideje).<ref name=":12" /><ref name=":8" /> Keynes je začel okrevati leta 1939, vendar je bila do konca življenja njegova poklicna energija v veliki meri usmerjena v praktično stran ekonomije: reševanje težav pri zagotavljanju optimalne razporeditve sredstev za vojne izdatke, povojna pogajanja z ZDA in nov mednarodni finančni red, predstavljen na [[Konferenca v Bretton Woodsu|konferenci v Bretton Woodsu]]. V ''Splošni teoriji'' in pozneje se je Keynes odzival na trditve socialistov iz časa velike gospodarske krize v tridesetih letih, da je vojno povzročil kapitalizem. Trdil je, da bi lahko kapitalizem, če bi ga upravljali tako doma kot na mednarodni ravni z usklajeno mednarodno keynesijansko politiko, mednarodnim denarnim sistemom, kjer interesi držav ne bi prihajali v navzkrižje, in visoko stopnjo svobode trgovine, spodbujal mir, ne pa konflikt med državami. Njegovi načrti med drugo svetovno vojno za povojne mednarodne gospodarske institucije in politike (ki so prispevali k ustanovitvi [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] in [[Svetovna banka|Svetovne banke]] v Bretton Woodsu, kasneje pa tudi k oblikovanju Splošnega sporazuma o carinah in trgovini ter sčasoma tudi [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]]) so želeli uresničiti to vizijo.<ref>{{Navedi revijo|last=Markwell|first=Donald|date=2006|title=John Maynard Keynes and International Relations: Economic Paths to War and Peace|url=https://archive.org/details/johnmaynardkeyne0000mark|magazine=Oxford University Press}}</ref> Čeprav so Keynesa zaradi zagovarjanja neodgovorne državne porabe z zadolževanjem kritizirali predvsem člani ekonomske šole iz [[Chicago|Chicaga]], je v resnici verjel v uravnotežen proračun in je programe javnih del v času velike gospodarske krize predlagal le kot izjemne ukrepe za zadovoljevanje potreb v izrednih okoliščinah.<ref>''Universal Man,'' Richard Davenport-Hines, Collins, 2015.</ref> === Druga svetovna vojna === [[File:WhiteandKeynes.jpg|thumb|right| Keynes (desno) in predstavnik ZDA Harry Dexter White na otvoritvenem zasedanju Sveta guvernerjev Mednarodnega denarnega sklada v kraju Savannah v Georgii leta 1946.]] Med drugo svetovno vojno je Keynes v delu Kako plačati vojno (''How to Pay for the War''), objavljenem leta 1940, trdil, da je treba vojno v veliki meri financirati z višjimi davki in zlasti z obveznim varčevanjem (torej s tem, da delavci posojajo denar vladi). Financiranje s primanjkljajem je po njegovem mnenju prispevalo k inflaciji. Obvezno varčevanje bi zmanjšalo domače povpraševanje, pomagalo usmeriti dodatno proizvodnjo v vojno, bilo pravičnejše od kaznovalne obdavčitve in imelo prednost, da bi pomagalo preprečiti povojni upad s povečanjem povpraševanja, ko bi delavcem dovolili dvigniti prihranke. Septembra 1941 je bil predlagan za izpraznjeno mesto v skupščini direktorjev Angleške banke (Bank of England), nato pa je od aprila 1942 opravljal polni mandat.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/35279/page/5489|title=Page 5489, Issue 35279|date=19. 9. 1941|accessdate=23. 8. 2023|website=The London Gazette}}</ref> Junija 1942 je bil Keynes za svoje delo nagrajen z dednim naslovom ob praznovanju kraljevega rojstnega dne.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/35586/page/2475|title=Page 2475, Issue 35586|date=5. 6. 1942|accessdate=23. 8. 2023|website=The London Gazette}}</ref> 7. julija je postal »Baron Keynes iz Tiltona v grofiji Sussex« in prevzel svoje mesto v lordski zbornici v vrstah Liberalne stranke.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/35623/page/2987|title=Page 2987, Issue 35623|date=7. 7. 1942|accessdate=23. 8. 2023|website=The London Gazette}}</ref> Ko je zmaga zaveznikov postala gotova, je bil Keynes kot vodja britanske delegacije in predsednik komisije [[Svetovna banka|Svetovne banke]] močno vpleten v pogajanja sredi leta 1944, ki so vzpostavila sistem Bretton Woods. Keynesov načrt je zagovarjal radikalen sistem za upravljanje valut. Predlagal je ustanovitev skupne svetovne denarne enote bancor in novih svetovnih institucij – Svetovne [[Centralna banka|centralne banke]] in Mednarodne klirinške unije. Te institucije je predvidel za upravljanje mednarodnega trgovinskega in plačilnega sistema z močnimi spodbudami za države, da bi se izognile znatnim trgovinskim primanjkljajem ali presežkom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/21885358|title=Taking Back Globalization: A China-United States Counterfactual Using Keynes's 1941 International Clearing Union|accessdate=23. 8. 2023|website=Academia|last=Duggan|first=Marie Christine}}</ref> Zaradi večje pogajalske moči ZDA so se izidi nagnili na stran bolj konzervativnih načrtov Harryja Dexterja Whitea. Po besedah ameriškega ekonomista J. Bradforda DeLonga je Keynes kasneje v skoraj vseh točkah, kjer so ga Američani preglasovali, dokazal, da je imel prav.<ref>{{Navedi splet|url=http://econ161.berkeley.edu/Econ_Articles/reviews/skidelsky3.html|title=Review of Robert Skidelsky, John Maynard Keynes: Fighting for Britain 1937–1946|accessdate=23. 8. 2023|website=Berkeley university|last=Delong|first=Brad|archive-date=2013-05-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20130526130139/http://econ161.berkeley.edu/Econ_Articles/reviews/skidelsky3.html|url-status=dead}}</ref> Novi ustanovi, kasneje znani kot Svetovna banka in [[Mednarodni denarni sklad]] (IMF), sta bili ustanovljeni kot kompromis, ki je odražal predvsem ameriško vizijo. Po tem načrtu za države ne bi bilo spodbud, da bi se izognile velikemu trgovinskemu presežku. Namesto tega bi breme za odpravo trgovinskega neravnovesja še naprej padalo le na države s primanjkljajem, za katere je Keynes trdil, da so najmanj sposobne rešiti problem, ne da bi svojemu prebivalstvu povzročile gospodarske težave. Kljub temu je bil Keynes še vedno zadovoljen, ko je sprejel končni sporazum, saj je dejal, da če bodo institucije ostale zveste svojim temeljnim načelom, bo »bratstvo ljudi postalo več kot fraza.«<ref>{{Navedi knjigo|title=The Collected Writings of John Maynard Keynes.|url=https://archive.org/details/collectedwriting0017john|last=Keynes|first=John Maynard|publisher=Macmillan|year=1980|isbn=0-333-10736-5|location=London|page=[https://archive.org/details/collectedwriting0017john/page/103 103]}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=The Creature from Jekyll Island: A Second Look at the Federal Reserve|url=https://archive.org/details/creaturefromjeky0000grif|last=Griffin|first=G. Edward|publisher=American Media|year=2004|isbn=0-912986-40-9|page=[https://archive.org/details/creaturefromjeky0000grif/page/85 85]-106}}</ref> === Čas po vojni === Po vojni je Keynes kljub slabšemu zdravju še naprej zastopal Združeno kraljestvo na mednarodnih pogajanjih. Uspelo mu je pridobiti prednostne pogoje od ZDA za nove in neporavnane dolgove, da bi olajšal obnovo britanskega gospodarstva.<ref name=":26">{{Navedi splet|url=http://www.maynardkeynes.org/john-maynard-keynes-world-bank-imf.html|title=After the War - The World Bank, the IMF, and the End - 1945 to 1946|date=6. 2. 2015|accessdate=8. 8. 2025|website=John Maynard Keynes|archive-date=2015-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20150206052256/http://www.maynardkeynes.org/john-maynard-keynes-world-bank-imf.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Tik pred smrtjo leta 1946 je Keynes povedal Henryju Clayu, profesorju socialne ekonomije in svetovalcu Angleške banke,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Bank of England, 1891–1944, Volume 1|last=Sayers|first=Richard|publisher=CUP Archive|year=1976|isbn=978-0-521-21067-6}}</ref> da upa, da bi lahko »nevidna roka« [[Adam Smith|Adama Smitha]] pomagala Veliki Britaniji iz gospodarske luknje, v kateri se je znašla: »Za rešitev naših problemov se vse bolj zanašam na nevidno roko, ki sem jo pred dvajsetimi leti poskušal izriniti iz ekonomskega razmišljanja.«<ref name=":26" /> == Ekonomski vidik == === Pogledi na prosto trgovino in protekcionizem === ==== Prelomnica velike gospodarske krize ==== Po keynesijanski teoriji so trgovinski primanjkljaji škodljivi. Države, ki uvažajo več, kot izvažajo, oslabijo svoja gospodarstva. Ko se trgovinski primanjkljaj poveča, se povečata brezposelnost in upočasni [[bruto domači proizvod]] (BDP). Poleg tega države s presežkom povzročajo »negativni zunanji učinek« svojim trgovinskim partnerjem. Bogatijo se na račun drugih in uničujejo proizvodnjo svojih partnerjev. John Maynard Keynes je menil, da bi morali biti proizvodi držav s presežkom obdavčeni, da bi se izognili trgovinskim neravnovesjem.<ref name=":27">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2010/may/05/reform-euro-or-bin-it-greece-germany|title=Reform the euro or bin it|date=5. 5. 2010|accessdate=6. 8. 2025|website=The Guardian|last=Stiglitz|first=Joseph}}</ref> Keynes je bil na začetku kariere kot ekonomist blizu Alfredu Marshallu in je bil globoko prepričan o koristih proste trgovine. Po krizi leta 1929 pa je, ob opažanju zavezanosti britanskih oblasti k obrambi funta in togosti nominalnih plač, postopoma zagovarjal protekcionistične ukrepe.<ref name=":23" /> 5. novembra 1929 je Keynes, ko ga je Macmillanov odbor pozval, naj britansko gospodarstvo reši iz krize, navedel, da bi uvedba uvoznih tarif pripomogla k ponovnemu uravnoteženju trgovinske bilance. Poročilo odbora v poglavju z naslovom ''Nadzor uvoza in izvozna pomoč'' navaja, da lahko v gospodarstvu, kjer ni polne zaposlenosti, uvedba tarif izboljša proizvodnjo in zaposlenost. Tako zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja spodbuja rast države.<ref name=":23" /> Januarja 1930 je Keynes v Ekonomskem svetovalnem svetu predlagal uvedbo sistema zaščite za zmanjšanje uvoza. Jeseni 1930 je predlagal enotno tarifo v višini 10 % za ves uvoz in subvencije enake stopnje za ves izvoz.<ref name=":23" /> V delu ''Treatise on Money'', objavljenem jeseni 1930, je obravnaval idejo o tarifah ali drugih trgovinskih omejitvah s ciljem zmanjšanja uvoza in ponovnega uravnoteženja trgovinske bilance.<ref name=":23" /> 7. marca 1931 je v reviji ''New Statesman and Nation'' napisal članek z naslovom ''Predlog za carinske prihodke''. Poudaril je, da znižanje plač vodi do zmanjšanja nacionalnega povpraševanja, kar omejuje trge. Namesto tega je predstavil idejo o ekspanzivni politiki v kombinaciji s carinskim sistemom, da bi nevtraliziral učinke na trgovinsko bilanco. Uporaba carinskih tarif se mu je zdela »neizogibna, ne glede na to, kdo je finančni minister«. Zato je bila za Keynesa politika gospodarskega okrevanja vceloti učinkovita le, če se odpravi trgovinski primanjkljaj. Predlagal je 15-odstotni davek na industrijske in polizdelke ter 5-odstotni davek na določena živila in surovine, pri čemer so drugi, potrebni za izvoz, izvzeti (volna, bombaž).<ref name=":23" /> Leta 1932 je v članku z naslovom ''Za in proti carinam'', objavljenem v reviji ''The Listener'', predvidel zaščito kmetov in nekaterih sektorjev, kot sta avtomobilska in železarska industrija, saj jih je imel za nepogrešljive za Veliko Britanijo.<ref name=":23" /> ==== Kritika teorije primerjalnih prednosti ==== V postkriznih razmerah leta 1929 je Keynes ocenil predpostavke modela proste trgovine kot nerealistične. Kritiziral je na primer neoklasično predpostavko o prilagajanju plač.<ref name=":23" /><ref name=":24" /> Že leta 1930 je v sporočilu Ekonomskemu svetovalnemu svetu podvomil o resnični koristi specializacije pri industrijskih izdelkih. Med sodelovanjem v MacMillanovem odboru je priznal, da ne verjame več »v zelo visoko stopnjo nacionalne specializacije« in da noče »opustiti nobene industrije, ki trenutno ne more preživeti«. Kritiziral je tudi statično dimenzijo teorije primerjalnih prednosti, ki je po njegovem mnenju z dokončnim določanjem primerjalnih prednosti v praksi vodila do zapravljanja nacionalnih virov.<ref name=":23" /><ref name=":24" /> V časniku ''Daily Mail'' z dne 13. marca 1931 je predpostavko o popolni sektorski mobilnosti delovne sile označil za »nesmisel«, saj je trdil, da oseba, ki postane brezposelna, prispeva k znižanju plače, dokler ne najde službe. Ta sprememba službe pa lahko vključuje stroške (iskanje službe, usposabljanje) in ni vedno mogoča. Na splošno so po njegovem mnenju predpostavke o polni zaposlenosti in samodejni vrnitvi v ravnovesje diskreditirale teorijo primerjalnih prednosti.<ref name=":23" /><ref name=":24" /> Julija 1933 je v reviji ''New Statesman and Nation'' objavil članek z naslovom ''Nacionalna samozadostnost'', v katerem je kritiziral koncept specializacije gospodarstev, ki je osnova proste trgovine. Predlagal je iskanje določene stopnje samozadostnosti. Namesto specializacije gospodarstev, ki jo zagovarja Ricardova teorija primerjalne prednosti, je dal prednost ohranjanju raznolikosti dejavnosti za narode.<ref name=":24" /> V njem je zavračal načelo mirovne trgovine. Njegova vizija trgovine je postala vizija sistema, v katerem tuji kapitalisti tekmujejo za nove trge. Zagovarjal je idejo o proizvodnji na državnih tleh, kadar je to mogoče in razumno, in izražal sočutje do zagovornikov [[Protekcionizem|protekcionizma]].<ref name=":25" /> V omenjenem članku je zapisal:<ref name=":25" /><ref name=":23" /> :»Precejšnja stopnja mednarodne specializacije je v racionalnem svetu potrebna v vseh primerih, ko jo narekujejo velike razlike v podnebju, naravnih virih, avtohtonih nagnjenjih, ravni kulture in gostoti prebivalstva. Toda pri vse širšem naboru industrijskih izdelkov in morda tudi kmetijskih izdelkov sem začel dvomiti, ali je ekonomska izguba nacionalne samozadostnosti dovolj velika, da odtehta druge prednosti postopnega uvajanja izdelka in potrošnika v okvir iste nacionalne, gospodarske in finančne organizacije. Izkušnje se kopičijo in dokazujejo, da je večino sodobnih procesov množične proizvodnje mogoče izvajati v večini držav in podnebij s skoraj enako učinkovitostjo.« V istem članku je napisal tudi:<ref name=":25" /><ref name=":23" /> :»Zato sočustvujem s tistimi, ki bi radi zmanjšali, namesto s tistimi, ki bi radi povečali ekonomsko prepletenost med narodi. Ideje, znanje, znanost, gostoljubnost, potovanja – to so stvari, ki bi morale biti po svoji naravi mednarodne. Toda naj bo blago domače izdelave, kadar koli je to razumno in priročno mogoče, in predvsem naj bodo finance primarno nacionalne.« Kasneje si je Keynes dopisoval z [[James Meade|Jamesom Meadeom]] o uvoznih omejitvah. Keynes in Meade sta razpravljala o najboljši izbiri med kvotami in tarifami. Marca 1944 je Keynes začel razpravo z [[Marcus Fleming|Marcusom Flemingom]], potem ko je slednji napisal članek z naslovom ''Kvote proti depreciaciji''. Ob tej priložnosti se je pokazalo, da je po veliki gospodarski krizi nedvomno zavzel protekcionistično stališče. Menil je, da bi lahko bile kvote učinkovitejše od depreciacije valute pri reševanju zunanjih neravnovesij. Zato za Keynesa depreciacija valute ni bila več zadostna in so po njegovem protekcionistični ukrepi postali potrebni za preprečevanje trgovinskih primanjkljajev. Da bi se izognili vrnitvi kriz zaradi samoregulirajočega gospodarskega sistema, se mu je zdelo bistveno regulirati trgovino in ustaviti prosto trgovino (deregulacija zunanje trgovine).<ref name=":23" /> === Pogled na trgovinska neravnovesja === Keynes je bil glavni avtor predloga, tako imenovanega Keynesovega načrta, za Mednarodno klirinško unijo. Dve vodilni načeli načrta sta bili, da je treba problem poravnave neporavnanih obveznosti rešiti z »ustvarjanjem« dodatnega »mednarodnega denarja« in da je treba dolžnika in upnika obravnavati skoraj enako kot motilca ravnovesja. Vendar so bili načrti na koncu zavrnjeni, deloma zato, ker je bilo »ameriško javno mnenje seveda proti sprejemu načela enakopravne obravnave, ki je tako novo v odnosih med dolžnikom in upnikom.«<ref name=":28">{{Navedi knjigo|title=An Outline Of Money|url=https://archive.org/details/bwb_KV-350-981|last=Crowther|first=Geoffrey|publisher=Thomas Nelson and Sons Ltd.|year=1948}}</ref> Novi sistem ni temeljil na prosti trgovini (liberalizaciji<ref>{{Navedi splet|url=https://www.investopedia.com/terms/d/deregulate.asp|title=What is Deregulation?|accessdate=10. 8. 2025|website=Investopedia}}</ref> zunanje trgovine<ref>{{Navedi splet|url=https://www.investopedia.com/terms/t/trade-liberalization.asp|title=What is Trade Liberalization|accessdate=10. 8. 2025|website=Investopedia}}</ref>), temveč na regulaciji mednarodne trgovine, da bi odpravili trgovinska neravnovesja: države s presežkom bi imele spodbudo, da ga zmanjšajo, s tem pa bi se samodejno izravnali primanjkljaji drugih držav.<ref>{{Navedi splet|url=https://scholarworks.umass.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1101&context=peri_workingpapers|title=Current Global Imbalances and the Keynes Plan|date=1. 12. 2007|accessdate=10. 8. 2025|website=Political Economy Resarch Institute|last=Costabile|first=Lilia|archive-date=2019-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190228191918/https://scholarworks.umass.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1101&context=peri_workingpapers|url-status=bot: unknown}}</ref> Predlagal je globalno banko, ki bi izdajala svojo valuto – bancor –, ki bi bila zamenljiva z nacionalnimi valutami po fiksnih menjalnih tečajih in bi postala obračunska enota med državami, kar pomeni, da bi se uporabljala za merjenje trgovinskega primanjkljaja ali presežka države. Vsaka država bi imela na svojem bancor računu pri Mednarodni klirinški uniji možnost prekoračitve. Poudaril je, da presežki vodijo do šibkega svetovnega agregatnega povpraševanja – države s presežki imajo »negativen zunanji učinek« na trgovinske partnerice in predstavljajo veliko večjo grožnjo svetovni blaginji kot tiste s primanjkljajem.<ref name=":27" /> V svojem članku z naslovom ''Nacionalna samozadostnost''<ref name=":25" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.india-seminar.com/2009/601/601_david_singh_grewali.htm|title=What Keynes warned about globalization|date=1. 9. 2009|accessdate=10. 8. 2025|website=Seminar Magazine|last=Grewal|first=David Singh}}</ref> v reviji ''Yale'' iz leta 1933 je že izpostavil težave, ki jih povzroča prosta trgovina. Njegovo stališče, ki so ga takrat podpirali številni ekonomisti in komentatorji, je bilo, da so države upnice lahko prav tako kot države dolžnice odgovorne za neravnovesje v menjavah in da bi morali vsi vzpostaviti ravnovesje v trgovini. Če tega ne storijo, bi to lahko imelo resne posledice. Po besedah [[Geoffrey Crowther|Geoffreyja Crowtherja]], takratnega urednika revije ''The Economist'': »Če gospodarski odnosi med državami niso na tak ali drugačen način dokaj blizu ravnovesja, potem ni nobenega finančnega dogovora, ki bi lahko rešil svet pred osiromašenimi posledicami kaosa.«<ref name=":28" /> Te ideje so oblikovali dogodki pred [[Velika gospodarska kriza|veliko]] [[Velika gospodarska kriza|gospodarsko krizo]], ko je po mnenju Keynesa in drugih mednarodno posojanje, predvsem s strani ZDA, preseglo zmogljivost zdravih naložb in se je zato preusmerilo v neproduktivne in špekulativne namene, kar je posledično privedlo do neplačil in nenadne ustavitve procesa posojanja.<ref name=":28" /> Pod vplivom Keynesa so ekonomska dela v obdobju takoj po vojni dajala velik poudarek ravnovesju v trgovini. Tako je na primer druga izdaja priljubljenega začetniškega učbenika ''An Outline of Money<ref name=":28" />'' zadnja tri od desetih poglavij posvetila vprašanjem upravljanja deviznega trga in zlasti »problemu ravnovesja.« Vendar so v novejših letih, od konca Brettonwoodskega sistema leta 1971, z naraščajočim vplivom monetarističnih šol mišljenja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in zlasti zaradi velikih trajnih trgovinskih neravnovesij, te skrbi – in zlasti skrbi glede destabilizirajočih učinkov velikih trgovinskih presežkov – v veliki meri izginile iz prevladujočega ekonomskega diskurza<ref>{{Navedi knjigo|title=Economics|url=https://archive.org/details/economics0000krug|last=Krugman|first=P.|publisher=Worth Publishers|year=2006|last2=Wells|first2=R.}}</ref> in so Keynesovi uvidi ušli izpred oči.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Dollar Crisis: Causes, Consequences, Cures|url=https://archive.org/details/dollarcrisiscaus00dunc_0|last=Duncan|first=R.|publisher=Wiley|year=2005|isbn=978-0470821701}}</ref> Ponovno so bile deležne nekaj pozornosti po finančni krizi leta 2008.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.monbiot.com/2008/11/18/clearing-up-this-mess/|title=Clearing Up This Mess|date=18. 11. 2008|accessdate=11. 8. 2025|website=Monbiot|last=Monbiot|first=George}}</ref> === Pogled na inflacijo === Keynes je bil označen za ravnodušnega ali celo naklonjenega blagi inflaciji.<ref name=":22" /> Izrazil je naklonjenost inflaciji pred [[Deflacija|deflacijo]], rekoč, da če se mora človek odločiti med dvema zlima, je »bolje razočarati najemodajalca« kot povzročiti bolečino delavskim družinam.<ref>{{Navedi knjigo|title=Reconstructing Political Economy: The Great Divide in Economic Thought|last=Tabb|first=William K.|publisher=Routledge|year=2002|isbn=978-0203049310|page=151}}</ref> Keynes se je zavedal tudi nevarnosti inflacije.<ref name=":12" /> V delu ''Ekonomske posledice miru'' je zapisal:<ref name=":22" /> :»[[Vladimir Lenin|Lenin]] naj bi izjavil, da je najboljši način za uničenje kapitalističnega sistema uničenje valute. Z nenehnim procesom inflacije lahko vlade na skrivaj in neopaženo zasežejo pomemben del bogastva svojih državljanov. Ni bolj prefinjenega, zanesljivejšega načina za rušenje obstoječe družbene osnove kot uničenje valute. Proces vključuje vse skrite sile ekonomskega zakona na strani uničenja in to počne na način, ki ga niti en človek od milijona ne more diagnosticirati.« === Pogled na odtujevanje === Keynes se ni poglobljeno ukvarjal z odtujenostjo oziroma alienacijo in tega izraza v svojih spisih ni izrecno uporabljal. Čeprav je bil naklonjen podjetništvu in je kapitalizem videl kot bistven za gospodarsko rast, je priznal, da ustvarja ekonomsko negotovost in nezadovoljstvo, kar lahko odtuji delavce, vendar je verjel, da je to le začasna težava. V knjigi ''Ekonomske možnosti za naše vnuke'' (1930) si je zamislil prihodnost, v kateri bo družba tako bogata, da bo iskanje denarja zaradi njega samega postalo nepomembno, kar bo dejansko odpravilo odtujenost.<ref>{{Navedi knjigo|title=A Little History of Economics|last=Kishtainy|first=Niall|publisher=Yale University Press|year=2025|isbn=978-0300283242|page=104-108}}</ref> Verjel je, da bo nenehna gospodarska rast sčasoma zmanjšala potrebo po prekomernem delu in ublažila skrajno neenakost, kar bo ljudem omogočilo prizadevanje za bolj izpolnjeno življenje. Čeprav se Keynesova optimistična vizija ni v celoti uresničila, se je svetovno bogastvo od njegovega časa znatno povečalo. Vendar odtujenost ostaja pereče vprašanje, zlasti v obdobjih naraščajoče neenakosti, kar kaže, da gospodarska rast sama po sebi morda ne bo dovolj za odpravo problema. == Vpliv in zapuščina == [[File:Attlee with GeorgeVI HU 59486.jpg|thumb|left|Predsednik vlade [[Clement Attlee]] s kraljem [[Jurij VI. Britanski|Jurijem VI.]] po Attleejevi zmagi na volitvah leta 1945.]] === Keynesijanski vzpon 1939–79 === Od konca velike gospodarske krize do sredine sedemdesetih let 20. stoletja je bil Keynes glavni navdih za oblikovalce ekonomskih politik v Evropi, Ameriki in večini preostalega sveta.<ref name=":12" /> Medtem ko je v sredini in poznih tridesetih let 20. stoletja Keynesov način razmišljanja vse bolj pridobival ekonomiste in oblikovalce politik, so si vlade šele po izbruhu druge svetovne vojne začele izposojati denar za porabo v obsegu, ki je zadostoval za odpravo brezposelnosti. Po besedah ekonomista [[John Kenneth Galbraith|Johna Kennetha Galbraitha]] (takratnega uradnika ameriške vlade, zadolženega za nadzor nad inflacijo) pri okrevanju gospodarstva po vojni porabi »ne bi mogli imeti boljše predstavitve keynesijanskih idej.«<ref name=":13">{{Navedi splet|url=http://www.pbs.org/wgbh/commandingheights/lo/story/ch_menu.html|title=Commanding Heights, see chapter 6 video or transcript|accessdate=2. 10. 2023|website=Commanding Heights|last=Yergin|first=Daniel|last2=Cran|first2=William}}</ref> Keynesijanska revolucija je bila povezana z vzponom modernega liberalizma na Zahodu v povojnem obdobju.<ref>{{Navedi knjigo|title=Political Economy: A Comparative Approach|url=https://archive.org/details/politicaleconomy0000clar_d9w3|last=Clark|first=Barry Stewart|publisher=Greenwood Publishing Group|year=1998|isbn=978-0-275-95869-5|page=101}}</ref> Keynesijanske ideje so postale tako priljubljene, da nekateri profesorji poudarjajo, da Keynes predstavlja ideale sodobnega liberalizma, kot je Adam Smith predstavljal ideale klasičnega liberalizma.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Future of Liberalism|url=https://archive.org/details/futureofliberali00alan|last=Wolfe|first=Alan|publisher=Alfred A. Knopf|year=2009|isbn=978-0-307-26677-4}}</ref> Po vojni je [[Winston Churchill]] poskušal zaustaviti vzpon keynesijanskega oblikovanja politike v Združenem kraljestvu in je v svoji volilni kampanji leta 1945 uporabil kritično retoriko do mešanega gospodarstva. Kljub svoji priljubljenosti in statusu vojnega heroja je Churchill doživel velik poraz proti [[Clement Attlee|Clementu Attleeju]], čigar vlada je bila v gospodarski politiki še naprej pod vplivom Keynesovih idej.<ref name=":13" /> ==== Neokeynesijanska ekonomija ==== [[File:Islm.svg|thumb|right|Neokeynesijanski IS-LM model se uporablja za analizo učinka šokov povpraševanja na gospodarstvo.]] V poznih tridesetih in štiridesetih letih 20. stoletja so ekonomisti, predvsem [[John Hicks]], [[Franco Modigliani]] in [[Paul Samuelson]], poskušali interpretirati in formalizirati Keynesove spise v obliki formalnih matematičnih modelov. V okviru tako imenovane neoklasične sinteze so združili keynesijansko analizo z neoklasično ekonomijo ter ustvarili neokeynesijansko ekonomijo, ki je naslednjih 40 let prevladovala v makroekonomiji. Do petdesetih let 20. stoletja je keynesijansko politiko sprejela skoraj vsa razvita sveta, podobne ukrepe za mešano gospodarstvo pa so uporabljale tudi številne države v razvoju. Do takrat so Keynesovi pogledi na gospodarstvo postali prevladujoči na svetovnih univerzah. V petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja so razvita in nastajajoča svobodna kapitalistična gospodarstva dosegala izjemno visoko rast in nizko brezposelnost.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Keynes Solution: The Path to Global Economic Prosperity|url=https://archive.org/details/keynessolutionpa0000davi|last=Davidson|first=Paul|publisher=St Martin's Press|year=2009|isbn=978-0-230-10101-2}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.paecon.net/CRASH-1.pdf|title=Crash: Reforming the world's international money|accessdate=3. 10. 2023|website=The New School|last=Davidson|first=Paul}}</ref> Profesor Gordon Fletcher je zapisal, da se petdeseta in šestdeseta leta, ko je bil Keynesov vpliv na vrhuncu, v retrospektivi zdijo zlata doba kapitalizma.<ref name=":12" /> Konec leta 1965 je revija ''[[Time]]'' objavila naslovni članek s komentarjem [[Milton Friedman|Miltona Friedmana]] (kasneje ga je ponovil ameriški predsednik [[Richard Nixon]]): »Zdaj smo vsi keynesijanci.« Članek je opisoval izjemno ugodne gospodarske razmere, ki so takrat prevladovale. Poročal je, da so »washingtonski gospodarski menedžerji dosegli te višine s svojo privrženostjo Keynesovi osrednji ideji: sodobno kapitalistično gospodarstvo ne deluje samodejno z najvišjo učinkovitostjo, ampak ga je mogoče dvigniti na to raven s posredovanjem in vplivom vlade.« Članek tudi navaja, da je bil Keynes eden od treh najpomembnejših ekonomistov vseh časov, in da je bila njegova ''Splošna teorija'' vplivnejša od glavnih del drugih slavnih ekonomistov, kot je ''Bogastvo narodov'' [[Adam Smith|Adama Smitha]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,842353-5,00.htm|title=We Are All Keynesians Now|date=31. 12. 1965|accessdate=4. 10. 2023|website=Time|archive-date=2009-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20090325215049/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,842353-5,00.htm|url-status=dead}}</ref> ==== Množitelj ==== Koncept množitelja je prvi razvil R. F. Kahn<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/2661731|title=The Genesis of the Multiplier Theory|accessdate=4. 10. 2023|website=Oxford Economic Papers|last=Wright|first=A. L.}}</ref> v svojem članku ''Razmerje med domačimi naložbami in brezposelnostjo''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/2223697|title=The Relation of Home Investment to Unemployment|accessdate=4. 10. 2023|website=The Economic Journal|last=Kahn|first=R. F.}}</ref> objavljenem v ''The Economic Journal'' junija 1931. Kahnov množitelj je bil množitelj zaposlenosti. Keynes je prevzel Kahnovo idejo in oblikoval investicijski množitelj.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.investopedia.com/terms/i/investment-multiplier.asp|title=Investment Multiplier|accessdate=4. 10. 2023|website=Investopedia}}</ref> === Keynesijanska ekonomija v nemilosti 1979-2007 === Keynesijansko ekonomijo je britanska vlada leta 1979 uradno zavrgla, vendar so se sile proti Keynesovim idejam začele zbirati že več kot 30 let prej. [[Friedrich Hayek]] je leta 1947 ustanovil društvo Mont Pelerin z izrecnim namenom negovati intelektualne tokove, ki bodo nekega dne izpodrinili keynesianizem in druge podobne vplive. Med njegovimi člani sta bila ekonomist avstrijske šole Ludwig von Mises in takrat mladi [[Milton Friedman]]. Sprva je imela družba majhen vpliv na širši svet – Hayek je zapisal, da se je zdelo, kot bi bil Keynes po smrti povzdignjen v svetništvo in da ljudje niso dovolili, da bi se njegovo delo postavilo pod vprašaj.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pbs.org/wgbh/commandingheights/shared/minitextlo/tr_show01.html#6|title=Chapter 6: Worldwide War [7:00]|accessdate=17. 1. 2024|website=Commanding Heights|last=Yergin|first=Daniel|last2=Stanislaw|first2=Joseph}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://hayekcenter.org/?p=849|title=Interview: Friedrich Hayek on John Maynard Keynes – Part II|accessdate=17. 1. 2024|website=Hayek Center}}</ref> Friedman se je začel pojavljati kot močan kritik keynesijanske ekonomije od sredine petdesetih let 20. stoletja, zlasti po izidu njegove knjige Denarna zgodovina Združenih držav Amerike (''A Monetary History of the United States'') leta 1963. Na praktični strani gospodarskega življenja se je v petdesetih letih 20. stoletja zdelo, da je »velika vlada« trdno zasidrana, vendar se je ravnovesje začelo premikati proti moči zasebnih interesov v šestdesetih letih. Keynes je pisal proti nespametnosti dopuščanja »dekadentnim in sebičnim« špekulantom in finančnikom takšnega vpliva, kot so ga uživali po prvi svetovni vojni. Dve desetletji po drugi svetovni vojni je bilo javno mnenje močno proti zasebnim špekulantom. V tem obdobju so jih opisovali z omalovažujočo oznako »züriški gnomi«. Mednarodne špekulacije so bile močno omejene s kapitalskim nadzorom, uvedenim po Bretton Woodsu. Po mnenju novinarjev Larryja Elliotta in Dana Atkinsona je bilo leto 1968 ključno, ko se je oblast preusmerila v korist zasebnih agentov, kot so valutni špekulanti. Kot ključni dogodek iz leta 1968 sta Elliott in Atkinson izpostavila ameriško prekinitev pretvorbe dolarja v zlato, razen na zahtevo tujih vlad, kar sta označila kot začetek razpada sistema Bretton Woods.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Gods That Failed: How Blind Faith in Markets Has Cost Us Our Future|url=https://archive.org/details/godsthatfailedho0000elli_s7v0|last=Elliott|first=Larry|publisher=The Bodley Head Ltd|year=2008|isbn=978-1-84792-030-0|page=[https://archive.org/details/godsthatfailedho0000elli_s7v0/page/78 78]|last2=Atkinson|first2=Dan}}</ref> Kritike Keynesovih idej so postale precej sprejete v zgodnjih sedemdesetih letih 20. stoletja, saj so takrat verodostojno dokazali, da keynesijanski modeli ne odražajo več ekonomske realnosti. Keynes je v svojo Splošno teorijo vključil nekaj formul, vendar nobenega eksplicitnega matematičnega modela. Za ekonomiste, kot je Hyman Minsky, je bila Keynesova omejena uporaba matematike delno posledica njegovega skepticizma glede tega, ali bi tako inherentno negotove pojave, kot je gospodarska dejavnost, matematični modeli sploh lahko ustrezno zajeli. Kljub temu so keynesijanski ekonomisti razvili številne modele – znan primer je [[Phillipsova krivulja]], ki je napovedala obratno razmerje med brezposelnostjo in inflacijo. To je pomenilo, da bi brezposelnost lahko zmanjšali z vladnimi spodbudami z izračunljivimi stroški za inflacijo. Leta 1968 je Milton Friedman objavil članek, v katerem je trdil, da fiksno razmerje, ki ga implicira Phillipsova krivulja, ne obstaja.<ref>{{Navedi revijo|last=Friedman|first=Milton|date=1. 3. 1968|title=The Role of Monetary Policy|magazine=American Economic Review}}</ref> Friedman je predlagal, da bi trajne keynesijanske politike lahko povzročile istočasno rast brezposelnosti in inflacije – pojav, ki je kmalu postal znan kot [[stagflacija]]. V zgodnjih sedemdesetih letih 20. stoletja se je v ZDA in Združenem kraljestvu pojavila stagflacija, kot je napovedal Friedman, pri čemer so se gospodarske razmere po naftni krizi leta 1973 še poslabšale. S pomočjo ugleda, ki si ga je pridobil s svojo uspešno napovedjo, je Friedman vodil vse bolj uspešne kritike proti keynesijanskemu konsenzu in s svojimi radijskimi ter televizijskimi oddajami prepričal ne le akademike in politike, temveč tudi velik del širše javnosti. Akademsko verodostojnost keynesijanske ekonomije so dodatno spodkopale kritike drugih monetaristov, izobraženih v čikaški ekonomski šoli, Lucasova kritika in kritike Hayekove avstrijske šole.<ref name=":12" /> Te kritike so bile tako uspešne, da je Robert Lucas leta 1980 trdil, da bi ekonomiste pogosto užalili, če bi jih označili za keynesijance.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.princeton.edu/~blinder/papers/01WE.pdf|title=Keeping the Keynesian Faith|accessdate=17. 1. 2024|website=Princeton|last=Snowdon|first=Brian}}</ref> Keynesijanska načela so se vedno slabše obnesla v praksi – do leta 1979 jih je izpodrinil monetarizem kot glavni vpliv na anglo-ameriško ekonomsko politiko.<ref name=":12" /> Vendar so številni uradniki na obeh straneh Atlantika ohranili naklonjenost Keynesu in leta 1984 je Svet federalnih rezerv uradno zavrgel monetarizem, po čemer so se keynesijanska načela delno vrnila med vodilne ideje, ki so vplivale na oblikovanje politike.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.huffpost.com/entry/the-end-of-the-age-of-mil_b_94228|title=The End of the Age of Milton Friedman|date=31. 3. 2008|accessdate=22. 1. 2024|website=Huffpost|last=Madrick|first=Jeff}}</ref> Vsi akademiki niso sprejeli kritik proti Keynesu – Minsky je trdil, da je bila keynesijanska ekonomija ponižana zaradi pretiranega mešanja z neoklasičnimi idejami iz petdesetih let 20. stoletja in da je bilo žalostno, da se je ta veja ekonomije še naprej imenovala »keynesijanska«.<ref name=":8" /> Robert Kuttner je v časopisu The American Prospect trdil, da gospodarskih težav v sedemdesetih letih 20. stoletja ni povzročil pretiran keynesijanski aktivizem, ampak razpad brettonwoodskega sistema nadzora kapitala, ki je omogočil beg kapitala iz reguliranih v neregulirana gospodarstva na način, podoben pojavu Greshamovega zakona (kjer šibke valute spodkopavajo močne).<ref>{{Navedi splet|url=https://prospect.org/culture/capital-rues/|title=Capital Rues|date=24. 10. 2008|accessdate=22. 1. 2024|website=The American Prospect|last=Kuttner|first=Robert}}</ref> Zgodovinar Peter Pugh je izjavil, da je bil ključni vzrok gospodarskih težav, ki so prizadele ZDA v sedemdesetih letih 20. stoletja, zavrnitev dviga davkov za financiranje [[Vietnamska vojna|vietnamske vojne]], kar je bilo v nasprotju s keynesijansko idejo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Keynes for Beginners|url=https://archive.org/details/introducingkeyne0000pugh_s7i5|last=Pugh|first=Peter|publisher=Icon|year=1993|isbn=1-874166-13-7|page=[https://archive.org/details/introducingkeyne0000pugh_s7i5/page/155 155]|last2=Garratt|first2=Chris}}</ref> Bolj tipičen odgovor je bilo sprejetje nekaterih kritik, s čimer so se keynesijanske ekonomske teorije izpopolnjevale, da bi se branile pred argumenti, ki so želeli razveljaviti celoten keynesijanski okvir. To je privedlo do dela, ki v veliki meri predstavlja novo keynesijansko ekonomijo. Leta 1992 je Alan Blinder pisal o »keynesijanski restavraciji«, saj je delo, ki je temeljilo na Keynesovih idejah, do neke mere ponovno postalo moderno v akademskih krogih, čeprav je bilo v glavnem toku močno sintetizirano z monetarizmom in drugimi neoklasičnimi razmišljanji. V svetu oblikovanja politik so vplivi prostega trga, ki so bili na splošno naklonjeni monetarizmu, ostali zelo močni na vladni ravni – v močnih normativnih institucijah, kot so [[Svetovna banka]], [[Mednarodni denarni sklad]] (IMF) in ameriška zakladnica, ter v uglednih medijih za oblikovanje mnenja, kot sta ''Financial Times'' in ''The Economist''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Global Political Economy|url=https://archive.org/details/nlsiu.337.rav.32296|last=Ravenhill|first=John|publisher=Oxford University Press|year=2005|page=[https://archive.org/details/nlsiu.337.rav.32296/page/293 293]}}</ref> === Keynesijanski ponovni vzpon 2008–09 === [[Image:Manmohansingh04052007.jpg|thumb|upright|Ekonomist [[Manmohan Singh]], takratni predsednik vlade Indije, je na vrhu [[G20]] v Washingtonu leta 2008 odločno zagovarjal keynesijanske fiskalne spodbude.<ref>{{navedi novice|last1=Ram|first1=N|title=Keynesian warning is one of seven 'big messages': Manmohan|url=http://www.thehindu.com/todays-paper/keynesian-warning-is-one-of-seven-big-messages-manmohan/article1378087.ece|access-date=8 October 2015|work=The Hindu|date=17 November 2008|archive-date=1 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160101230121/http://www.thehindu.com/todays-paper/keynesian-warning-is-one-of-seven-big-messages-manmohan/article1378087.ece|url-status=live}}</ref>]] Svetovna finančna kriza v letih 2007–2008 je povzročila javni skepticizem glede soglasja o prostem trgu celo pri nekaterih na ekonomski desnici. Marca 2008 je Martin Wolf, glavni ekonomski komentator pri ''Financial Timesu'', naznanil smrt sanj o globalnem prostotržnem kapitalizmu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ft.com/content/8ced5202-fa94-11dc-aa46-000077b07658?nclick_check=1|title=The rescue of Bear Stearns marks liberalisation’s limit|date=25. 3. 2008|accessdate=20. 3. 2024|website=Financial Times|last=Wolf|first=Martin}}</ref> Istega meseca je makroekonomist James K. Galbraith izkoristil 25. letno ugledno predavanje Miltona Friedmana za obsežen napad na konsenz o monetaristični ekonomiji in trdil, da je keynesijanska ekonomija veliko boljša za spopadanje z nastajajočimi krizami.<ref>{{Navedi splet|url=http://utip.gov.utexas.edu/papers/CollapseofMonetarismdelivered.pdf|title=The Collapse of Monetarism and the Irrelevance of the New Monetary Consensus|date=31. 3. 2008|accessdate=20. 3. 2024|website=The University of Texas|last=Galbraith|first=James K.|archive-date=2009-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20090304235939/http://utip.gov.utexas.edu/papers/CollapseofMonetarismdelivered.pdf|url-status=dead}}</ref> Ekonomist Robert J. Shiller je začel zagovarjati močno vladno posredovanje za reševanje finančne krize, pri čemer je posebej citiral Keynesa.<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.si/books?id=aj0kmAEACAAJ&redir_esc=y|title=The Subprime Solution: How Today's Global Financial Crisis Happened, and What to Do about It|accessdate=20. 3. 2024|website=Google Books}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://press.princeton.edu/releases/m8714.html|title=The Subprime Solution: How Today's Global Financial Crisis Happened, and What to Do about It|accessdate=20. 3. 2024|website=Princeton University Press|archive-date=2008-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20081013045308/http://press.princeton.edu/releases/m8714.html|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.taipeitimes.com/News/editorials/archives/2008/11/17/2003428821|title=Reviving ‘animal spirits’ to raise confidence|date=17. 11. 2008|accessdate=20. 3. 2024|website=Taipei Times|last=Schiller|first=Robert}}</ref> Nobelov nagrajenec Paul Krugman je v svojih kolumnah za ''The New York Times'' prav tako dejavno zagovarjal argumente za močno keynesijansko intervencijo v gospodarstvu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2009/01/05/opinion/05krugman.html|title=Fighting Off Depression|date=5. 1. 2009|accessdate=20. 3. 2024|website=The New York Times|last=Krugman|first=Paul}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2009/01/23/opinion/23krugman.html|title=Stuck in the Muddle|date=23. 1. 2009|accessdate=2. 4. 2024|website=The New York Times|last=Krugman|first=Paul}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2009/06/15/opinion/15krugman.html|title=Stay the Course|date=15. 6. 2009|accessdate=2. 4. 2024|website=The New York Times|last=Krugman|first=Paul}}</ref> Drugi vidni ekonomski komentatorji, ki so zagovarjali vladne keynesijanske ukrepe za ublažitev finančne krize, so George Akerlof,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/business/analysis-and-features/kill-or-cure-us-stimulus-kicks-up-a-storm-1651056.html|title=Kill or cure? US stimulus kicks up a storm|date=22. 3. 2009|accessdate=2. 4. 2024|website=Independent|last=Coy|first=Peter}}</ref> J. Bradford DeLong,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.latimes.com/opinion/opinion-la/la-oew-leamer-delong19-2009aug19-story.html|title=Is Obama’s stimulus working?|date=19. 8. 2009|accessdate=2. 4. 2024|website=Los Angeles Times|last=Leamer|first=Edward E.}}</ref> Robert Reich<ref>{{Navedi splet|url=http://www.rgemonitor.com/us-monitor/254320/the_mini_depression_and_the_maximum-strength_remedy|title=The Mini Depression and the Maximum-Strength Remedy|date=9. 11. 2008|accessdate=2. 4. 2024|website=RGE Monitor|last=Reich|first=Robert|archive-date=2009-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20091004054515/http://www.rgemonitor.com/us-monitor/254320/the_mini_depression_and_the_maximum-strength_remedy|url-status=dead}}</ref> in Joseph Stiglitz.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.newsweek.com/hirsh-missing-link-obamas-economic-team-83191|title=Hirsh: The Missing Link on Obama's Economic Team|date=3. 12. 2008|accessdate=2. 4. 2024|website=Newsweek}}</ref> Časopisi in drugi mediji so prav tako citirali dela o Keynesu Hymana Minskyja,<ref name=":8" /> Roberta Skidelskega,<ref name=":21" /> Donalda Markwella<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://www.trinity.unimelb.edu.au/getmedia/61f67cdc-82f0-4363-a011-7beded1c37ba/TrinityPaper33.aspx|title=Keynes and International Economic and Political Relations|date=1. 4. 2009|accessdate=10. 4. 2024|website=Trinity College|last=Markwell|first=Don}}</ref> in Axela Leijonhufvuda.<ref>{{Navedi knjigo|title=On Keynesian Economics and the Economics of Keynes|url=https://archive.org/details/onkeynesianecono0000unse_p0l5|last=Leijonhufvud|first=Axel|publisher=Oxford University Press|year=1969|isbn=0-19-500948-7}}</ref> Med finančno krizo je potekala vrsta večjih reševanj, ki so se začela 7. septembra z napovedjo, da bo ameriška vlada nacionalizirala dve podjetji, ki ju je sponzorirala vlada in sta nadzirali večino ameriškega trga drugorazrednih hipotekarnih posojil – Fannie Mae in Freddie Mac. Oktobra se je Alistair Darling, britanski finančni minister, skliceval na Keynesa, ko je napovedal načrte za znatne fiskalne spodbude za preprečevanje najhujših učinkov recesije, v skladu s keynesijansko ekonomsko mislijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/politics/2008/oct/20/economy-recession-treasury-energy-housing|title=Darling invokes Keynes as he eases spending rules to fight recession|date=20. 10. 2008|accessdate=10. 4. 2024|website=The Guardian|last=Stratton|first=Allegra|last2=Seager|first2=Ashley}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.thetimes.co.uk/|title=Spend, spend, spend: Alistair Darling adopts John Maynard Keynes doctrine|date=20. 10. 2008|accessdate=16. 4. 2024|website=The Times|last=Coates|first=Sam}}</ref> Podobne politike so sprejele tudi druge vlade po svetu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.forbes.com/business/2008/11/09/china-stimulus-economy-biz-cx_pm_1109notes.html|title=China Announces Massive Stimulus Package|date=9. 11. 2008|accessdate=16. 4. 2024|website=Forbes|last=Maidment|first=Paul|archive-date=2008-11-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20081112053515/http://www.forbes.com/business/2008/11/09/china-stimulus-economy-biz-cx_pm_1109notes.html|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.voxeu.org/index.php?q=node/3156|title=A global survey of stimulus plans|accessdate=16. 4. 2024|website=Vox EU|archive-date=2009-06-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20090617205258/http://www.voxeu.org/index.php?q=node%2F3156|url-status=dead}}</ref> To je bilo v popolnem nasprotju z ukrepi, ki so bili Indoneziji vsiljeni med azijsko finančno krizo leta 1997, ko jo je IMF prisilil, da je hkrati zaprla 16 bank, kar je povzročilo poglabljanje težav.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/cifamerica/2008/oct/20/economic-policy-us-bailout|title=The economics of hypocrisy|date=20. 10. 2008|accessdate=16. 4. 2024|website=The Guardian|last=Chang|first=Ha-Joon}}</ref> Velik del razprav po krizi je odražal Keynesovo zagovarjanje mednarodnega usklajevanja fiskalnih ali monetarnih spodbud ter mednarodnih gospodarskih institucij, kot sta IMF in Svetovna banka, za katere so mnogi trdili, da bi jih bilo treba reformirati kot »novi Bretton Woods«, in to že pred izbruhom krize.<ref>{{Navedi knjigo|title=John Maynard Keynes and International Relations: Economic Paths to War and Peace|url=https://archive.org/details/johnmaynardkeyne0000mark|last=Markwell|first=Donald|publisher=Oxford University Press|year=2006|isbn=0-19-829236-8}}</ref> IMF in ekonomisti Združenih narodov so zagovarjali usklajen mednarodni pristop k fiskalnim spodbudam.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/spn/2008/spn0801.pdf|title=Fiscal Policy for the Crisis|accessdate=16. 4. 2024|website=IMF|last=Spilimbergo|first=Antonio|last2=Symansky|first2=Steve|last3=Blanchard|first3=Olivier}}</ref> Donald Markwell je trdil, da bi v odsotnosti takšnega mednarodnega pristopa obstajala nevarnost poslabšanja mednarodnih odnosov in morda celo svetovne vojne, ki bi izhajala iz gospodarskih dejavnikov, podobnih tistim, ki so bili prisotni med depresijo v tridesetih letih prejšnjega stoletja.<ref name=":14" /> Konec decembra 2008 je ''Financial Times'' poročal, da je »nenaden ponovni vzpon keynesijanske politike osupljiv preobrat ortodoksnosti zadnjih nekaj desetletij.«<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ft.com/content/c4cf37f4-d611-11dd-a9cc-000077b07658|title=The undeniable shift to Keynes|date=23. 1. 2009|accessdate=17. 4. 2024|website=Financial Times|last=Giles|first=Chris|last2=Atkins|first2=Ralph|last3=Guha|first3=Krishna}}</ref> Decembra 2008 je Paul Krugman izdal knjigo ''The Return of Depression Economics and the Crisis of 2008'', v kateri je trdil, da so se vrnili gospodarski pogoji, podobni tistim z začetka 20. stoletja, zaradi česar so koncepti keynesijanske politike postali pomembnejši kot kdaj koli prej. Februarja 2009 sta Robert J. Shiller in George Akerlof izdala knjigo ''Animal Spirits'', v kateri sta zapisala, da je trenutni paket spodbud ZDA premajhen, saj ne upošteva Keynesovega pogleda na pomen zaupanja in pričakovanj pri določanju prihodnjega vedenja poslovnežev in drugih gospodarskih subjektov. V govoru z naslovom ''Reforma mednarodnega denarnega sistema'' marca 2009 je Zhou Xiaochuan, guverner Ljudske banke Kitajske, podprl Keynesovo idejo o centralno upravljani svetovni rezervni valuti. Zhou je menil, da je žalostno, da je bil eden od razlogov za zlom sistema Bretton Woods neuspeh pri sprejetju Keynesovega bancorja (nadnacionalne valute). Predlagal je postopen prehod k povečani uporabi posebnih pravic črpanja iz IMF.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ft.com/content/7851925a-17a2-11de-8c9d-0000779fd2ac|title=China calls for new reserve currency|date=23. 3. 2009|accessdate=17. 4. 2024|website=Financial Times|last=Anderlini|first=Jamil}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.pbc.gov.cn/english/detail.asp?col=6500&ID=178|title=Reform the International Monetary System|date=23. 3. 2009|accessdate=17. 4. 2024|website=People's Bank of China|last=Xiaochuan|first=Zhou|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924065557/http://www.pbc.gov.cn/english/detail.asp?col=6500&ID=178|url-status=bot: unknown}}</ref> Čeprav Zhoujeve ideje niso bile splošno sprejete, so se voditelji aprila 2009 na vrhu G-20 v Londonu strinjali, da IMF ustvari 250 milijard dolarjev posebnih pravic črpanja, ki jih bo razdelil po vsem svetu. Tako [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ft.com/content/115a3408-602c-11de-a09b-00144feabdc0|title=OECD foresees end to global slide|date=24. 6. 2009|accessdate=19. 4. 2024|website=Financial Times|last=Cohen|first=Norma}}</ref> kot IMF<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ft.com/content/4e8677f0-6bc2-11de-9320-00144feabdc0|title=IMF says world is pulling out of recession|date=8. 7. 2009|accessdate=19. 4. 2024|website=Financial Times|last=Guha|first=Krishna|last2=O'Connor|first2=Sarah|last3=Mackenzie|first3=Michael}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.imf.org/en/News/Articles/2015/09/28/04/53/sores070809a|title=IMF Survey: Recession Loosens Grip But Weak Recovery Ahead|date=8. 7. 2009|accessdate=19. 4. 2024|website=International Monetary Fund}}</ref> sta v poročilih, objavljenih junija in julija 2009, pripisala spodbudnim načrtom zasluge za prispevek k boljšim gospodarskim obetom od pričakovanih. Obe organizaciji sta opozorili svetovne voditelje, da bo okrevanje verjetno počasno, zato protirecesijskih ukrepov ne bi smeli preklicati prezgodaj. Medtem ko je bila potreba po spodbujevalnih ukrepih med oblikovalci politik na splošno sprejeta, je bilo veliko razprav o tem, kako financirati porabo. Nekateri voditelji in institucije, kot sta [[Angela Merkel]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ft.com/content/ce8aa61c-1b39-11de-8aa3-0000779fd2ac|title=Merkel warns on stimulus|date=28. 3. 2009|accessdate=22. 4. 2024|website=Financial Times|last=Benoit|first=Bertrand|last2=Peel|first2=Quentin|last3=Bryant|first3=Chris|archive-date=2022-12-10|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221210171200/https://www.ft.com/content/ce8aa61c-1b39-11de-8aa3-0000779fd2ac|url-status=bot: unknown}}</ref> in [[Evropska centralna banka]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/politics?pid=20601039&sid=aJ0m8YLAGiBY|title=Keynes Arouses Fed as ECB Looks for Monetary Exit|date=17. 7. 2009|accessdate=22. 4. 2024|website=Bloomberg L. P.|last=Gilbert|first=Mark}}</ref> so izrazili zaskrbljenost zaradi morebitnega vpliva na inflacijo, državni dolg in tveganja, da bi prevelika spodbuda povzročila nevzdržno okrevanje. Med profesionalnimi ekonomisti je oživitev keynesijanske ekonomije povzročila še večje razdore. Čeprav so številni ekonomisti, kot so George Akerlof, Paul Krugman, Robert Shiller in Joseph Stiglitz, podprli keynesijanske spodbude, drugi niso verjeli, da bi večja državna poraba pomagala gospodarstvu Združenih držav Amerike, da si opomore od velike recesije. Nekateri ekonomisti, kot je Robert Lucas, so podvomili o teoretični podlagi paketov spodbud.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.economist.com/briefing/2009/07/16/the-other-worldly-philosophers|title=The other-worldly philosophers|date=16. 7. 2009|accessdate=22. 4. 2024|website=The Economist}}</ref> Drugi, kot sta Robert Barro in [[Gary Becker]], so trdili, da empirični dokazi za koristne učinke keynesijanskih ukrepov ne obstajajo.<ref>Robert J. Barro, Gary Becker, Wall Street Journal, 24. 8. 2011 in 2. 9. 2011.</ref> Vse več pa je bilo akademske literature, ki je kazala, da bi fiskalna ekspanzija pomagala gospodarstvu rasti v bližnji prihodnosti in da so nekatere vrste fiskalnih spodbud še posebej učinkovite.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.hamilton.edu/documents/Romer%20lecture%20notes.pdf|title=WHAT DO WE KNOW ABOUT THE EFFECTS OF FISCAL POLICY?|accessdate=23. 4. 2024|last=Romer|first=Christina D.|date=7. 11. 2011|website=Romer Lecture Notes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/wp/2011/wp11158.pdf|title=Expansionary Austerity: New International Evidence|date=1. 7. 2011|accessdate=23. 4. 2024|website=IMF Working Paper|last=Guajardo|first=Jaime|last2=Leigh|first2=Daniel|last3=Pescatori|first3=Andrea}}</ref> === Nova keynesijanska ekonomija === Nova keynesijanska ekonomija se je razvila v devetdesetih letih 20. stoletja in prvem desetletju 21. stoletja kot odgovor na kritiko, da makroekonomija nima mikroekonomskih temeljev. Novi keynesijanizem je razvil modele za zagotavljanje mikrotemeljev keynesijanske ekonomije. Vključeval je elemente nove klasične makroekonomije, da bi oblikoval novo neoklasično sintezo, ki predstavlja osnovo današnje osrednje makroekonomije.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.columbia.edu/~mw2230/Convergence_AEJ.pdf|title=Convergence in Macroeconomics: Elements of the New Synthesis|date=1. 1. 2008|accessdate=10. 5. 2024|website=Columbia University|last=Woodford|first=Michael}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://scholar.harvard.edu/files/mankiw/files/macroeconomist_as_scientist.pdf?m=1360042085|title=The Macroeconomist as Scientist and Engineer|date=1. 5. 2006|accessdate=10. 5. 2024|website=Harvard University|last=Mankiw|first=N. Gregory}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.richmondfed.org/publications/research/working_papers/1998/pdf/wp98-5.pdf|title=The New Neoclassical Synthesis and The Role of Monetary Policy|date=1. 6. 1997|accessdate=10. 5. 2024|website=Working Papers|last=Goodfriend|first=Marvin|last2=King|first2=Robert G.|archive-date=2014-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20140904231537/http://www.richmondfed.org/publications/research/working_papers/1998/pdf/wp98-5.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aeaweb.org/articles?id=10.1257/jep.32.3.87|title=The State of New Keynesian Economics: A Partial Assessment|accessdate=12. 5. 2024|website=American Economic Association|last=Gali|first=Jordi}}</ref> Dve glavni predpostavki opredeljujeta novokeynesijanski pristop k makroekonomiji. Tako kot nov klasični pristop tudi novokeynesijanska makroekonomska analiza običajno predpostavlja, da imajo gospodinjstva in podjetja racionalna pričakovanja. Obe šoli pa se razlikujeta v tem, da novokeynesijanska analiza običajno predpostavlja različne tržne napake. Novokeynesijanci predvsem predpostavljajo, da obstaja nepopolna konkurenca<ref>{{Navedi splet|url=https://huwdixon.org/SurfingEconomics/chapter4.pdf|title=Reflections on New Keynesian Economics; the role of Imperfect Competition|accessdate=12. 5. 2024|website=Huw Dixon}}</ref> pri določanju cen in plač, s čimer pojasnjujejo, zakaj lahko cene in plače postanejo »lepljive«, torej se ne prilagodijo takoj spremembam gospodarskih razmer. Nespremenljivost plač in cen ter druge tržne pomanjkljivosti, prisotne v novokeynesijanskih modelih, omogočajo možnost, da gospodarstvo morda ne doseže polne zaposlenosti. Zato novokeynesijanci menijo, da lahko makroekonomska stabilizacija s strani vlade (z uporabo [[Fiskalna politika|fiskalne politike]]) in centralne banke (z uporabo [[Monetarna politika|monetarne politike]]) vodi do učinkovitejšega makroekonomskega izida, kot bi ga prinesla politika laissez faire (dopuščanje, da stvari potekajo same od sebe oziroma popolna svoboda trga). == Splošni pogledi == === Hvale === Na osebni ravni je bil Keynesov šarm tolikšen, da so ga na splošno dobro sprejeli, kamor koli je šel – tudi tisti, ki so se znašli na nasprotni strani njegovega občasno ostrega jezika, so le redko gojili zamero.<ref>{{Navedi knjigo|title=John Maynard Keynes – critical responses|last=McCann|first=Charles Robert|publisher=Taylor & Francis|year=1998|isbn=0-415-15193-7|page=21}}</ref> Keynesov govor ob zaključku pogajanj v Bretton Woodsu so pospremile dolgotrajne stoječe ovacije, kar je v mednarodnih odnosih redkost. Delegati so priznali obseg njegovih dosežkov kljub slabemu zdravju.<ref name=":15" /> Ekonomist avstrijske šole [[Friedrich Hayek]] je bil Keynesov najvidnejši sodobni kritik z ostro nasprotnimi pogledi na gospodarstvo.<ref name=":21" /> Toda po Keynesovi smrti je zapisal: »Bil je edini res velik človek, ki sem ga poznal in katerega sem brezmejno občudoval. Svet bo brez njega veliko revnejši.«<ref>{{Navedi knjigo|title=Keynes Hayek: The Clash that Defined Modern Economics|last=Wapshott|first=Nicholas|publisher=W. W. Norto|year=2011|isbn=978-0-393-08311-8|page=206}}</ref> Njegov kolega Nicholas Davenport se je spomnil, da je »Maynard imel globoke čustvene sile ... Čutiti je bilo njegovo človečnost. Na njem ni bilo nič hladnega intelektualca.«<ref name=":34">{{Navedi knjigo|title=Memoirs of a city radical|last=Davenport|first=Nicholas|publisher=Weidenfeld and Nicolson|year=1974|isbn=0-297-76796-8|page=48}}</ref> [[Lionel Robbins]], nekdanji vodja oddelka za ekonomijo na Londonski šoli za ekonomijo, ki se je v tridesetih letih 20. stoletja zapletel v številne burne razprave s Keynesom, je po opazovanju Keynesa v zgodnjih pogajanjih z Američani med pripravljanjem načrtov za srečanje v Bretton Woodsu povedal naslednje:<ref name=":21" /> :»To je res šlo zelo dobro. Keynes je bil v svojem najbolj lucidnem in prepričljivem razpoloženju: in učinek je bil neustavljiv. V takšnih trenutkih se pogosto zalotim, da razmišljam, da je Keynes zagotovo eden najimenitnejših mož, kar jih je kdaj živelo – hitra logika, izjemna intuicija, živa domišljija, široka vizija, predvsem pa neprimerljiv občutek za primernost besed, kar vse skupaj ustvari nekaj, kar nekaj stopenj presega mejo običajnih človeških dosežkov.« Douglas LePan, uradnik kanadske visoke komisije, je zapisal:<ref name=":21" /> :»Očaran sem. To je najlepše bitje, ki sem ga kdaj poslušal. Ali spada v našo vrsto? Ali pa v kakšno drugo? Na njem je nekaj mitskega in pravljičnega. V njem zaznavam nekaj masivnega in sfingi podobnega, pa še kanček kril.« [[Bertrand Russell]] je Keynesa imenoval za enega najbolj inteligentnih ljudi, kar jih je poznal,<ref name=":29">{{Navedi splet|url=http://www.thisislondon.co.uk/standard/article-23575559-ten-things-you-didnt-know-about-mr-keynes.do|title=Ten things you didn't know about Mr Keynes|date=21. 10. 2008|accessdate=6. 3. 2025|website=Evening Standard|last=Hoggard|first=Liz|archive-date=2010-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20100122235305/http://www.thisislondon.co.uk/standard/article-23575559-ten-things-you-didnt-know-about-mr-keynes.do|url-status=bot: unknown}}</ref> in komentiral:<ref>{{Navedi knjigo|title=The Autobiography of Bertrand Russell: 1872–1914|last=Russell|first=Bertrand|publisher=Unwin Paperbacks|year=1967|page=97}}</ref> :»Keynesov intelekt je bil najostrejši in najjasnejši, kar sem jih kdaj poznal. Ko sem se prepiral z njim, se mi je zdelo, da sem vzel svoje življenje v roke, in redkokdaj sem zaključil spor z njim, ne da bi se počutil kot bedak.« Keynesov nekrolog v ''[[The Times|The Timesu]]'' je vključeval komentar: »Tu je mož sam – sijoč, briljanten, kipeč, poln nesramnih šal ... Bil je human človek, resnično predan skupnemu dobremu.«<ref name=":16" /> === Kritike === Opisujejo ga kot človeka z največjim vplivom med vsemi ekonomisti 20. stoletja, ki je deloval v samem središču dogajanja,<ref name=":9" /> zato je Keynes pritegnil precej kritik z obeh strani političnega spektra. V dvajsetih letih 20. stoletja so na Keynesa gledali kot na nasprotnika establišmenta in ga napadali predvsem z desnice. V »rdečih tridesetih« so bili številni mladi ekonomisti, tudi v Cambridgeu,<ref name=":8" /> naklonjeni [[Marksizem|marksističnim]] stališčem in medtem ko se je Keynes ukvarjal predvsem z desnico, da bi jih poskušal prepričati o prednostih naprednejše politike, je najglasnejša kritika proti njemu prihajala z levice, ki je v njem videla zagovornika kapitalizma. Od petdesetih let 20. stoletja naprej je večina napadov na Keynesa ponovno prihajala z desnega političnega pola. [[File:Friedrich Hayek portrait.jpg|thumb|upright|[[Friedrich Hayek]], eden najvidnejših Keynesovih kritikov.]] Leta 1931 je [[Friedrich Hayek]] obširno kritiziral Keynesov ''Traktat o denarju'' (''Treatise on Money'') iz leta 1930.<ref>{{Navedi splet|url=https://mises.org/articles-interest/reflections-pure-theory-money-mr-jm-keynes?d7_alias_migrate=1|title=Reflections on the Pure Theory of Money of Mr. J.M. Keynes|date=27. 11. 2006|accessdate=14. 5. 2025|website=Mises Institute|last=Hayek|first=Friedrick August von}}</ref> Po tem, ko je prebral Hayekovo ''Pot v suženjstvo'' (''The Road to Serfdom''), je Keynes Hayeku pisal: »Moralno in filozofsko se strinjam s skoraj vsem.«<ref>{{Navedi knjigo|title=Economics as Ideology|url=https://archive.org/details/economicsasideol0000hoov|last=Hoover|first=Kenneth R.|publisher=Rowman & Littlefield|year=2008|isbn=978-0-7425-3113-0|location=Lanham, Maryland}}</ref> Pismo je sklenil s priporočilom: :»Kar torej po mojem mnenju potrebujemo, ni sprememba naših gospodarskih programov, ki bi v praksi vodila le v razočaranje nad rezultati vaše filozofije, ampak morda celo nasprotno, namreč njihovo povečanje. Vaša največja nevarnost je verjeten praktični neuspeh uporabe vaše filozofije v Združenih državah Amerike.« Na pereče vprašanje tistega časa, ali bi lahko poraba s primanjkljajem rešila državo iz depresije, je Keynes na Hayekovo kritiko odgovoril takole:<ref>{{Navedi knjigo|title=The Worldly Philosophers|last=Heilbroner|first=Robert|publisher=Simon & Schuster|year=2000|isbn=0-671-63482-8|page=278}}</ref> :»Moral bi ... zaključiti precej drugače. Reči bi moral, da to, kar želimo, ni nobeno načrtovanje ali še manj načrtovanje, pravzaprav bi moral reči, da si skoraj zagotovo želimo več. Toda načrtovanje mora potekati v skupnosti, v kateri čim več ljudi, tako vodij kot privržencev, v celoti deli vaše moralno stališče. Zmerno načrtovanje bo dovolj varno, če bodo tisti, ki ga izvajajo, v svojih mislih in srcih pravilno usmerjeni k moralnemu vprašanju.« Na vprašanje, zakaj je Keynes izrazil »moralno in filozofsko« strinjanje s Hayekovim delom ''Pot v suženjstvo'', je Hayek izjavil:<ref>{{Navedi splet|url=http://reason.com/hayekint.shtml|title=The Road from Serfdom|date=1. 7. 1992|accessdate=14. 5. 2025|website=Reason Online|last=Hazlett|first=Thomas W.|archive-date=2008-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20081013182404/http://reason.com/hayekint.shtml|url-status=bot: unknown}}</ref> :»Ker je verjel, da je v osnovi še vedno klasični angleški liberalec in se ni dobro zavedal, kako daleč se je od tega oddaljil. Njegove osnovne ideje so bile še vedno svoboda posameznika. Ni razmišljal dovolj sistematično, da bi videl konflikte. V nekem smislu ga je pokvarila politična nujnost.« Po mnenju nekaterih opazovalcev je Hayek menil, da je »keynesijanska ortodoksija« po drugi svetovni vojni dala preveč moči državi in ​​da bi takšne politike vodile v socializem.<ref>{{Navedi knjigo|title=Key Ideas in Economics|url=https://archive.org/details/keyideasineconom0000dran|last=Dransfield|first=Robert|publisher=Nelson Thornes|year=2003|isbn=0-7487-7081-X|page=[https://archive.org/details/keyideasineconom0000dran/page/n233 81]|last2=Dransfield|first2=Don}}</ref> Medtem ko je [[Milton Friedman]] ''Splošno teorijo'' opisal kot »veliko knjigo«, je hkrati trdil, da implicitna ločitev nominalne od realne velikosti ni mogoča niti zaželena. Po njegovem mnenju lahko makroekonomska politika zanesljivo vpliva le na nominalno.<ref name=":17">{{Navedi splet|url=https://www.richmondfed.org/publications/research/economic_quarterly/1997/spring/friedman|title=John Maynard Keynes|accessdate=14. 5. 2025|website=Economic Quarterly|last=Friedman|first=Milton}}</ref> On in drugi monetaristi so zato trdili, da lahko keynesijanska ekonomija povzroči [[Stagflacija|stagflacijo]], kombinacijo nizke rasti in visoke inflacije, ki so jo razvita gospodarstva doživela v zgodnjih sedemdesetih letih. Bolj po Friedmanovem okusu je bil ''Traktat o denarni reformi'' (''Tract on Monetary Reform'') iz leta 1923, ki ga je imel za Keynesovo najboljše delo zaradi osredotočenosti na ohranjanje stabilnosti domačih cen.<ref name=":17" /> [[Joseph Schumpeter]] je bil ekonomist iste generacije kot Keynes in eden njegovih glavnih tekmecev. Bil je med prvimi recenzenti, ki so trdili, da Keynesova Splošna teorija ni splošna teorija, temveč poseben primer.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.library.hbs.edu/working-knowledge/5626.html|title=Dividends from Schumpeter's Noble Failure|date=7. 2. 2009|accessdate=14. 5. 2025|website=Harvard Bussiness School|last=McCraw|first=Thomas K.}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Dejal je, da delo izraža »odnos propadajoče civilizacije«. Po Keynesovi smrti je Schumpeter napisal kratko biografsko delo ''Keynes the Economist'' – na osebni ravni je bil zelo pozitiven o Keynesu kot človeku, hvalil je njegovo prijetno naravo, vljudnost in prijaznost. Nekatera Keynesova biografska in uredniška dela je uvrstil med najboljša, kar jih je kdaj videl. Kljub temu je Schumpeter ostal kritičen do Keynesove ekonomije in je dejstvo, da Keynes ni imel otrok, povezal s tem, kar je videl kot kratkoročni pogled. Menil je, da je imel Keynes nekakšen nezavedni patriotizem, zaradi katerega ni razumel problemov drugih narodov. Za Schumpetra je »praktični keynesijanizem sadika, ki je ni mogoče presaditi v tujo zemljo: tam umre in postane strupena, ko umre«.<ref>{{Navedi knjigo|title=Keynes the Economist|last=Schumpeter|first=Joseph|publisher=Kessinger Publishing|year=2005|isbn=978-1-4191-4534-6}}</ref> Sam je »občudoval Keynesa in mu zavidal«, vendar je, ko je leta 1946 Keynes umrl, Schumpeterjeva osmrtnica namenila isto površno obravnavo, kakršno je kasneje namenil tudi [[Adam Smith|Adamu Smithu]] v ''Zgodovini ekonomske analize'' (''History of Economic Analysis''): »diskreditacija, ker tehnikam ekonomske analize ni dodal niti ene inovacije«.<ref>Prophet of innovation: Joseph Schumpeter and creative destruction.</ref> Avstrijski ekonomist [[Ludwig von Mises]] opisuje keynesijanski sistem kot prepričanje, da je večino težav mogoče rešiti z »več denarja in kreditov«, kar vodi v sistem »inflacije«, v katerem »cene (blaga) rastejo vedno višje«.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Critics of Keynesian Economics|last=Hazlitt|first=Henry|publisher=Foundation for Economic Education|year=1995|isbn=1-57246-013-X|page=305–306, 314|last2=Von Mises|first2=Ludwig}}</ref> [[Murray Rothbard]] je zapisal, da je vladna regulacija denarja in kreditov v keynesijanskem slogu ustvarila »slabo denarno in bančno situacijo«, saj omogoča [[Centralna banka|centralnim bankirjem]] ekskluzivno možnost tiskanja denarja, ki je »nenadzorovan in izven nadzora«.<ref>{{Navedi splet|url=https://mises.org/book/export/html/64045|title=The Mystery of Banking|date=7. 3. 2024|accessdate=15. 5. 2025|archive-date=2024-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20240307141212/https://mises.org/book/export/html/64045|url-status=bot: unknown}}</ref> Rothbard je v intervjuju dejal, da »obstaja ena dobra stvar pri [[Karl Marx|(Karlu) Marxu]]: ni bil keynesijanec«.<ref>{{Navedi splet|url=https://mises.org/austrian-economics-newsletter/interview-murray-rothbard-man-economy-and-state-mises-and-future-austrian-school|title=Interview with Murray Rothbard on Man, Economy, and State, Mises, and the Future of the Austrian School|date=14. 8. 2018|accessdate=15. 5. 2025|website=Mises Institute|last=Rothbard|first=Murray N.|archive-date=2024-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20240307141218/https://mises.org/austrian-economics-newsletter/interview-murray-rothbard-man-economy-and-state-mises-and-future-austrian-school|url-status=bot: unknown}}</ref> Predsednik [[Harry S. Truman]] je bil skeptičen do keynesijanskega teoretiziranja. [[Leon Keyserling|Leonu Keyserlingu]], keynesijanskemu ekonomistu, ki je predsedoval Trumanovemu svetu ekonomskih svetovalcev, je rekel: »Nihče me ne more prepričati, da lahko vlada porabi dolar, ki ga nima.«<ref name=":11" /> === Pogled na rase === Nekateri kritiki so skušali dokazati, da je Keynes simpatiziral z [[Nacionalsocializem|nacizmom]], številni pisci pa so ga opisali tudi kot [[Antisemitizem|antisemita]]. Keynesova zasebna pisma vsebujejo portrete in opise, med katerimi se nekatere lahko označi za antisemitske, druge pa za filozofske.<ref>{{Navedi splet|url=https://read.dukeupress.edu/hope/article-abstract/32/4/833/11989/The-Anti-Semitism-of-Some-Eminent-Economists?redirectedFrom=fulltext|title=The Anti-Semitism of Some Eminent Economists|date=1. 11. 2000|accessdate=17. 6. 2025|website=History of Political Economy|last=Reder|first=Melvin W.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.jstor.org/stable/4409262|title=Was Keynes Anti-Semitic?|date=6. 5. 2000|accessdate=17. 6. 2025|website=JSTOR|last=Chandavarkar|first=Anand}}</ref> Raziskovalci menijo, da ti odražajo klišeje, veljavne v tistem času, ki jih je sprejemal nekritično, in da pravzaprav ne gre za rasizem.<ref name=":18">Nina Paulovicova. "The Immoral Moral Scientist. John Maynard Keynes". University of Alberta.</ref> Keynes je večkrat uporabil svoj vpliv, da bi pomagal svojim judovskim prijateljem, predvsem ko je uspešno lobiral, da se [[Ludwig Wittgenstein|Ludwigu Wittgensteinu]] dovoli prebivanje v Združenem kraljestvu, izrecno zato, da bi ga rešil pred izgonom v [[Anschluss|Avstrijo, ki so jo okupirali nacisti]]. Keynes je bil zagovornik [[Sionizem|sionizma]] in član odborov, ki so to podpirali.<ref name=":18" /> [[Robert Skidelsky]] in drugi biografi so zavrnili obtožbe, da je bil Keynes rasist ali da je imel totalitarna prepričanja.<ref name=":15" /> Profesor Gordon Fletcher je zapisal, da »namig o povezavi med Keynesom in kakršnokoli podporo totalitarizmu ne more biti vzdržen«.<ref name=":12" /> Ko so postale agresivne težnje nacistov do Judov in drugih manjšin očitne, je Keynes jasno pokazal svoje sovraštvo do nacizma. Kot vseživljenjski pacifist se je sprva zavzemal za mirno zadrževanje [[Tretji rajh|nacistične Nemčije]], nato pa je začel zagovarjati odločno rešitev, medtem ko so se številni konzervativci še vedno zavzemali za mirnejše oblike. Po začetku vojne je ostro kritiziral levico, ker je izgubila pogum, da bi se soočila z [[Adolf Hitler|Adolfom Hitlerjem]], in rekel:<ref name=":21">{{Navedi knjigo|title=John Maynard Keynes, 1883–1946: Economist, Philosopher, Statesman|url=https://archive.org/details/johnmaynardkeyne0000skid_q4f4|last=Skidelsky|first=Robert|publisher=Penguin Books|year=2003|isbn=978-0143036159|location=New York}}</ref> :»Levičarski razumniki so bili najglasnejši v zahtevi, da se je treba za vsako ceno upreti nacistični agresiji. Ko pa je prišlo do obračuna, so minili komaj štirje tedni, preden so se spomnili, da so pacifisti in zdaj pišejo malodušna pisma v vaše kolumne, obrambo svobode in civilizacije pa prepuščajo polkovniku Blimpu in Old School Tieju, za katere trikrat na zdravje.« == Zasebno življenje == [[File:Duncan Grant with John Maynard Keynes.jpg|thumb|Slikar [[Duncan Grant]] (levo) in Keynes leta 1912.]] === Razmerja === Keynes je imel zgodnje romantične in seksualne odnose izključno z moškimi.<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://archive.nytimes.com/www.nytimes.com/books/98/12/06/specials/skidelsky-keynes.html|title=THE MAN WHO MADE US ALL KEYNESIANS|date=11. 5. 1986|accessdate=16. 12. 2020|website=NY Times|publisher=|last=Heilbroner|first=Robert L.}}</ref> Med partnerji iz časa študija na Etonu in Cambridgeu sta pomembna [[Dilly Knox]] in Daniel Macmillan.<ref name=":2" /><ref>Strachey 1994, strani 123, 127, 715.</ref> Glede svojih razmerij je bil zelo odprt in je med letoma 1901 in 1915 pisal ločene dnevnike, v katere je zapisoval številne spolne izkušnje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.1843magazine.com/node/824|title=The Sex Diaries of John Maynard Keynes|date=28. 1. 2008|accessdate=16. 12. 2020|website=1843 Magazine|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/business/analysis-and-features/john-maynard-keynes-new-biography-reveals-shocking-details-about-economist-s-sex-life-10101971.html|title=John Maynard Keynes: New biography reveals shocking details about the economist's sex life|date=11. 3. 2015|accessdate=16. 12. 2020|website=Independent|publisher=|last=O'Grady|first=Sean}}</ref> Njegov odnos in kasneje tesno prijateljstvo z Macmillanom naj bi bilo srečno, saj je [[Macmillan Publishers|Macmillanovo podjetje]] prvo objavilo njegovo delo ''Ekonomske posledice miru''.<ref name=":2" /> Odnos članov skupine Bloomsbury, v katero je bil vključen Keynes, do homoseksualnosti je bil sproščen. Skupaj s pisateljem [[Lytton Strachey|Lyttonom Stracheyjem]] je preoblikoval viktorijanski odnos skupine Cambridge Apostles. [[Bertrand Russell]] je zapisal, da so od njihovega časa homoseksualni odnosi med člani postali pogosti.<ref>Strachey 1994, stran 103.</ref> Ena ključnih Keynesovih ljubezni je bil umetnik [[Duncan Grant]], ki ga je spoznal leta 1908. Povezan je bil tudi s Stracheyjem,<ref name=":3" /> čeprav sta bila večino časa ljubezenska tekmeca, ne ljubimca. Ko si je Keynes pridobil naklonjenost [[Arthur Hobhouse|Arthurja Hobhousea]]<ref>Strachey 1994, strani 108–110.</ref> ali Granta, si je nakopal ljubosumne izpade Stracheyja.<ref>Strachey 1994, strani 181–183.</ref> Ta se je že prej počutil zavrnjenega s Keynesove strani, tudi zaradi njegove navade, da je »svoje ljubezenske zadeve obravnaval statistično.«<ref>Strachey 1994, stran 128.</ref> Politični nasprotniki so Keynesovo spolno usmerjenost uporabljali za napad na njegovo akademsko delo.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://economix.blogs.nytimes.com/2013/05/07/keyness-biggest-mistake/|title=Keynes’s Biggest Mistake|date=7. 5. 2013|accessdate=16. 12. 2020|website=Economix|publisher=|last=Bartlett|first=Bruce}}</ref> Nekateri so trdili, da ga dolgoročne posledice njegovih teorij ne zanimajo, ker nima otrok.<ref name=":4" /> [[Donald Kagan]] je v delu ''On Origins of War'' citiral [[Sally Marks]] in [[Stephen A. Schuker|Stephena A. Schukerja]] ter namigoval, da je »[Keynesova] strast do [[Carl Melchior|Carla Melchiorja]]« izkrivila njegovo stališče v prid Nemčiji.<ref>{{Navedi knjigo|title=On the Origins of War and the Preservation of Peace|last=Kagan|first=Donald|publisher=Anchor Books|year=1996|location=New York|page=290}}</ref> Keynesovi prijatelji iz skupine Bloomsbury so bili sprva presenečeni, ko se je v poznejših letih spuščal v razmerja z ženskami<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theargus.co.uk/news/10030998.a-man-of-numbers/|title=A man of numbers|date=12. 11. 2012|accessdate=16. 12. 2020|website=The Argus|publisher=|last=Trimingham|first=Adam}}</ref> in se je izkazalo, da je [[Biseksualnost|biseksualec]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Economic Principles: The Masters and Mavericks of Modern Economics|last=Warsh|first=David|publisher=Simon & Schuster|year=2010|isbn=9781451602562|location=|page=3|cobiss=}}</ref> [[Ray Costelloe]] (ki se je pozneje poročila z [[Oliver Strachey|Oliverjem Stracheyjem]]) je bila ena prvih heteroseksualnih Keynesovih ljubezni.<ref>Strachey 1994, stran 129.</ref> Leta 1906 je Keynes zapisal, da se mu zdi, da se je vanjo malo zaljubil, vendar ker ni bila moški, ni bil zmožen storiti nobenega primernega koraka.<ref name=":5" /> === Zakon === [[File:Lopokova and Keynes 1920s (cropped).jpg|thumb|[[Lydia Lopokova]] in Keynes v 20-ih letih 20. stoletja.]] Leta 1921 je Keynes zapisal, da se je zelo zaljubil v [[Lydia Lopokova|Lydio Lopokovo]], znano rusko balerino in eno od zvezd skupine Ballets Russes pod vodstvom [[Sergej Diaghilev|Sergeja Diaghileva]].<ref name=":5" /> V prvih letih dvorjenja je imel afero z mlajšim moškim [[W. J. H. Sprott|Sebastianom Sprottom]], vendar se je na koncu odločil za Lopokovo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/culture/books/non_fictionreviews/3672942/The-unlikely-Lydia-Lopokova.html|title=The unlikely Lydia Lopokova|date=25. 4. 2008|accessdate=16. 12. 2020|website=The Telegraph|publisher=|last=Christiansen|first=Rupert}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/books/2008/apr/19/featuresreviews.guardianreview3|title=The firebird of Gordon Square|date=19. 4. 2008|accessdate=16. 12. 2020|website=The Guardian|publisher=|last=Hughes|first=Kathryn}}</ref> Poročila sta se leta 1925, Keynesu pa je bil za pričo nekdanji ljubimec Duncan Grant.<ref name=":3" /><ref name=":29" /> Nekdo je zapisal: »Kakšen zakon lepote in možganov Lopokove in Johna Maynarda Keynesa.« Keynes je pozneje Stracheyju dejal, da kombinacijo lepote in inteligence le redko najdeš pri isti osebi in da jo je sam videl le v Duncanu Grantu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Makers of Modern Culture|last=Wintle|first=Justin|publisher=Psychology Press|year=2002|isbn=978-0-415-26583-6|location=|page=270|cobiss=}}</ref> Zakon z Lopokovo je bil srečen, biograf [[Peter Clarke]] je zapisal, da je Keynesu prinesel »nov fokus, čustveno stabilnost in čiste užitke, ki se jih ni nikdar naveličal.«<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.glbtq.com/social-sciences/keynes_jm,2.html|title=Keynes, John Maynard (1883–1946)|date=|accessdate=16. 12. 2020|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2012-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20121002144221/http://www.glbtq.com/social-sciences/keynes_jm,2.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Lydia je leta 1927 zanosila, vendar je splavila.<ref name=":6" /> Med Keynesovimi prijatelji iz Bloomsburyja je bila Lopokova sprva deležna kritik zaradi svojih manir, načina komunikacije in domnevno skromnega družbenega izvora, kar je posebej omenjeno tudi v pismih [[Vanessa Bell|Vanesse]] in [[Clive Bell|Cliva Bella]] ter [[Virginia Woolf|Virginie Woolf]].<ref name=":7">''Lady Talky'', Alison Light, London Review of Books, Vol. 30 No. 24, 18. 12. 2008</ref><ref>"Review: Keynes and the Celestial Dancer", avtor Anand Chandavarkar, Reviewed work(s): Lydia and Maynard: Letters between Lydia Lopokova and Maynard Keynes, avtor Polly Hill; Richard Keynes, Economic and Political Weekly, Vol. 25, No. 34 (25. 8. 1990), stran 1896.</ref> Lik iz romana ''Gospa Dalloway'' Virginie Woolf iz leta 1925 Rezia Warren Smith temelji prav na Lopokovi.<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/details/lydiamaynard00lydi|title=Lydia and Maynard: letters between Lydia Lopokova and John Maynard Keynes|date=|accessdate=16. 12. 2020|website=|publisher=|last=Hill|first=Polly|last2=Keynes|first2=Richard}}</ref> [[E. M. Forster]] je pozneje o Lydii Keynes skrušeno zapisal:<ref>E.M. Forster (1987). ''Commonplace Book''. stran 195.</ref> »Kako smo jo vsi podcenjevali.«<ref name=":7" /> Keynes ni imel otrok, žena ga je preživela za 35 let. Umrla je leta 1981. === Podpora umetnosti === [[File:46 Gordon Square London.jpg|thumb|upright|Gordon Square 46, kjer je Keynes pogosto bival med svojim obiskom Londona. Po poroki je podaljšal najem hiše v Tiltonu, kmetije na podeželju blizu Brightona, ki je postala glavni dom para, ko nista bila v prestolnici.]] [[File:John Maynard Keynes 46 Gordon Square blue plaque.jpg|thumb|Spominska plošča na Gordon Squareju 46.]] Keynes je menil, da je prizadevanje za denar samo po sebi patološko stanje in da je pravi cilj dela zagotavljanje prostega časa. Želel si je krajšega delovnega časa in daljših počitnic za vse.<ref name=":30" /> Keynesa je zanimala literatura na splošno, še posebej drama, zato je finančno podpiral gledališče Cambridge Arts Theatre, kar je ustanovi omogočilo, da je postala eno glavnih britanskih gledališč zunaj Londona.<ref name=":29" /> Zanimanje za klasično opero in ples ga je spodbudilo k podpori Kraljeve operne hiše v [[Covent Garden|Covent Gardnu]] in Baletne družbe v Sadler's Wellsu. Med [[Druga svetovna vojna|vojno]] je Keynes kot član CEMA (Svet za spodbujanje glasbe in umetnosti) pomagal zagotoviti vladna sredstva za vzdrževanje obeh družb, medtem ko so bile njune dvorane zaprte. Po vojni je imel ključno vlogo pri ustanovitvi Britanskega umetniškega sveta in je bil leta 1946 njegov ustanovni predsednik. Od začetka sta največji donaciji novega organa prejeli Kraljeva operna hiša in Sadler's Wells. Keynes je zbral obsežno zbirko likovne umetnosti, vključno z deli [[Paul Cézanne|Paula Cézanna]], [[Edgar Degas|Edgarja Degasa]], [[Amedeo Modigliani|Amedea Modiglianija]], [[Georges Braque|Georgesa Braqua]], [[Pablo Picasso|Pabla Picassa]] in [[Georges Seurat|Georgesa Seurata]] (nekatera izmed njih so na ogled v [[Fitzwilliamov muzej|Fitzwilliamovem muzeju]]).<ref name=":29" /> Rad je zbiral tudi knjige. Zbral in zaščitil je številne dokumente [[Isaac Newton|Isaaca Newtona]]. Delno na podlagi teh dokumentov je Keynes o Newtonu pisal kot o »zadnjem čarovniku«.<ref>{{Navedi knjigo|title=The World of Mathematics|url=https://archive.org/details/worldofmathemati0002unse|last=Keynes|first=John Maynard|publisher=Dover|year=1956|isbn=0486411532|page=277}}</ref> === Filozofski in duhovni pogledi === Na Keynesa je, tako kot na druge člane skupine Bloomsbury, močno vplivala filozofija [[George Edward Moore|G. E. Moora]], za katero je leta 1938 zapisal, da je »pod površjem še vedno moja religija.«<ref>Skidelsky 1992, stran 408.</ref> Po Mooru so bila duševna stanja edine dragocene stvari same po sebi, najpomembnejši pa so bili »užitki človeškega odnosa in uživanje v lepih predmetih.«<ref>{{Navedi knjigo|title=Principia Ethica|last=Moore|first=George Edward|publisher=Forgotten Books|year=2019|isbn=978-0243659753|oclc=1147825165}}</ref><ref>Skidelsky 1983, stran 138.</ref> Biograf [[Virginia Woolf|Virginie Woolf]] je zapisal anekdoto o tem, kako so Virginia Woolf, Keynes in [[Thomas Stearns Eliot|T. S. Eliot]] na večerji razpravljali o religiji v kontekstu svojega boja proti morali [[Viktorijansko obdobje|viktorijanskega obdobja]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Virginia Woolf, A Biography|url=https://archive.org/details/bwb_KV-351-002_2|last=Bell|first=Quentin|publisher=The Hogarth Press|year=1972|page=[https://archive.org/details/bwb_KV-351-002_2/page/177 177]}}</ref> Keynes je bil morda [[Birma|birman]],<ref name=":31">Skidelsky 1983, stran 86.</ref> vendar je bil glede na zapisano na strani Univerze v Cambridgeu očitno vse življenje [[Agnosticizem|agnostik]].<ref>{{Navedi knjigo|title=The Cambridge Apostles, 1820-1914|last=Lubenow|first=William C.|publisher=Cambridge University Press|year=1998|isbn=0521572134}}</ref> Po besedah ​​enega izmed biografov »religije ni nikoli mogel jemati resno, saj jo je imel za nenavadno odstopanje človeškega uma,«<ref name=":31" /> dodal pa je tudi, da jo je pozneje v življenju »cenil iz družbenih in moralnih razlogov.«<ref>{{Navedi knjigo|title=John Maynard Keynes, Vol. 3: Fighting for Freedom|last=Skidelsky|first=Robert|publisher=Macmillan|year=2000|isbn=0142001678|page=475}}</ref> Drug biograf je zapisal, da je med svojim bivanjem v Etonu »izstopil iz družinske vere in postal 'divji agnostik'.«<ref>{{Navedi knjigo|title=John Maynard Keynes: A Personal Biography of the Man who Revolutionized Capitalism and the Way We Live|url=https://archive.org/details/johnmaynardkeyne00char|last=Hession|first=Charles Henry|publisher=Macmillan|year=1984|isbn=978-0025513105|page=[https://archive.org/details/johnmaynardkeyne00char/page/33 33]}}</ref> Neki znanec iz Cambridgea se ga je spominjal kot »[[Ateizem|ateista]], predanega Kraljevi kapeli.«<ref name=":20" /> V Cambridgeu je bil močno povezan s Cambridgeskim heretičnim društvom, odkrito ateistično skupino, ki je spodbujala [[sekularizem]] in [[Posvetni humanizem|humanizem]].<ref>{{Navedi splet|url=https://heritage.humanists.uk/the-cambridge-heretics/|title=The Cambridge Heretics|accessdate=16. 8. 2025|website=Humanist Heritage}}</ref> === Naložbe === Keynes je bil uspešen vlagatelj, ki si je ustvaril zasebno bogastvo. Njegovo premoženje je bilo skoraj uničeno po [[Zlom newyorške borze (1929)|zlomu]] [[Zlom newyorške borze (1929)|newyorške borze leta 1929]], česar ni predvidel, a si ga je kmalu povrnil. Ob Keynesovi smrti leta 1946 je njegovo neto premoženje znašalo nekaj manj kot 500.000 funtov, kar je leta 2023 ustrezalo 23.000.000 funtom. Do te vsote je prišel kljub obilni podpori različnim dobrodelnim organizacijam in filantropijam ter kljub etični zadržanosti do prodaje na padajočem trgu v primerih, ko je menil, da bi takšno vedenje verjetno poglobilo recesijo.<ref name=":21" /> Keynes je v dvajsetih letih 20. stoletja upravljal sklad Kraljevega kolidža v Cambridgeu, sprva z neuspešno strategijo, ki je temeljila na časovnem usklajevanju trga, kasneje pa se je osredotočil na javno trgovane delnice malih in srednje velikih podjetij, ki so izplačevala velike [[Dividenda|dividende]].<ref name=":32">{{Navedi knjigo|title=Big Money Thinks Small: Biases, Blind Spots, and Smarter Investing|url=https://archive.org/details/bigmoneythinkssm0000till|last=Tillinghast|first=Joel|publisher=Columbia University Press|year=2017|isbn=978-0231544696|location=New York}}</ref> Takrat je bila to kontroverzna odločitev, saj so delnice veljale za visoko tvegane, stoletja stara sklada pa so tradicionalno vlagali v kmetijska zemljišča in sredstva s fiksnim donosom, kot so obveznice.<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.aeaweb.org/articles?id=10.1257/jep.27.3.213|title=John Maynard Keynes, Investment Innovator|date=30. 6. 2013|accessdate=18. 8. 2025|website=Journal of Economic Perspectives|last=Chambers|first=David|last2=Dimson|first2=Elroy}}</ref> Keynesu je bilo dovoljeno vlagati majhen del sredstev v delnice, njegovo spretno upravljanje pa je privedlo do tega, da je ta del sklada zrasel in postal večina sredstev sklada.<ref name=":33" /> Aktivna komponenta njegovega portfelja je v četrt stoletja v povprečju za 6<ref name=":32" /> do 8 % na leto presegla britanski delniški indeks, kar mu je prineslo pozitivno omembo s strani kasnejših vlagateljev, kot sta [[Warren Buffett]] in [[George Soros]].<ref name=":33" /> Joel Tillinghast iz podjetja Fidelity Investments je opisal Keynesa kot zgodnjega izvajalca vrednostnega investiranja, šole mišljenja, ki sta jo v ZDA formalizirala [[Benjamin Graham]] in [[David Dodd]] na Poslovni šoli Columbia v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja.<ref name=":32" /> Vendar pa naj bi Keynes svoje ideje razvil samostojno.<ref name=":33" /> Keynes velja tudi za pionirja finančne diverzifikacije, saj je prepoznal pomen posedovanja sredstev z »nasprotnimi tveganji«, kot je zapisal, »saj se bodo verjetno gibala v nasprotnih smereh, ko pride do splošnih nihanj«.<ref name=":35">{{Navedi knjigo|title=100 Minds That Made the Market|url=https://archive.org/details/100mindsthatmade0000fish|last=Fisher|first=Kenneth L.|publisher=John Wiley & Sons|year=2007|isbn=978-0470139516|location=Hoboken, New Jersey}}</ref> Poudaril je tudi pomen zgodnjega mednarodnega vlagatelja, ki se je izogibal pristranskosti matične države z znatnim vlaganjem v delnice zunaj Združenega kraljestva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nber.org/books-and-chapters/how-financial-crisis-and-great-recession-affected-higher-education/keynes-kings-and-endowment-asset-management|title=Keynes, King's, and Endowment Asset Management|accessdate=19. 8. 2025|website=NBER|last=Chambers|first=David|last2=Dimson|first2=Elroy|last3=Foo|first3=Justin}}</ref> [[Ken Fisher]] je Keynesa označil za izjemo pravila, da ekonomisti običajno postanejo slabi vlagatelji.<ref name=":35" /> Keynes se je leta 1919 pridružil upravnemu odboru Nacionalne družbe za vzajemno življenjsko zavarovanje (National Mutual Life Insurance Society) in bil predsednik od leta 1921 do 1938. Uvedel je politiko aktivnega trgovanja z delnicami s fiksno obrestno mero, skupaj z vlaganjem v delnice. »Keynes je bil prvi, ki je [trgovanju z naložbami] dal pečat uglednosti in ga uporabil za sklad življenjskega zavarovanja.«<ref name=":34" /><ref>{{Navedi knjigo|title=The National Mutual Life Assurance Society 1830-1980|last=Street|year=1980|location=London|last2=Glenn}}</ref> Olivier Accominotti in David Chambers sta poudarila, da Keynes pri svojih naložbah ni uporabljal trgovanja z valutami.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cambridge.org/core/journals/journal-of-economic-history/article/abs/if-youre-so-smart-john-maynard-keynes-and-currency-speculation-in-the-interwar-years/EDE2AA44C9394C69B54283D052B96B1E|title=If You're So Smart: John Maynard Keynes and Currency Speculation in the Interwar Years|date=18. 5. 2016|accessdate=19. 8. 2025|website=Cambridge University Press|last=Accominotti|first=Olivier|last2=Chambers|first2=David}}</ref> Sicer je razumel strategijo, vendar je menil, da v njegovem času ločitev obrestnih mer ni zadostovala za kritje stroškov prenosa kapitala v obliki zlata, kot je leta 1930 pojasnil Macmillanovemu odboru.<ref>Keynes, John Maynard (2013). ''The Collected Writings''. Vol. XX. Strani 181–184.</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Palgrave Studies in Economic History|last=Read|first=Charles|publisher=Springer International Publishing|year=2023|isbn=978-3031119132|location=Cham|page=289}}</ref> === Politično življenje === Keynes je bil vse življenje član Liberalne stranke, ki je bila do dvajsetih let 20. stoletja ena od dveh glavnih političnih strank v Združenem kraljestvu in je bila do leta 1916 pogosto prevladujoča sila v vladi. Keynes je sodeloval v kampanji za liberalce na volitvah od približno leta 1906, vendar je vedno zavrnil kandidaturo, čeprav so ga k temu leta 1920 pozvali trikrat. Leta 1926, ko je Lloyd George postal vodja liberalcev, je Keynes prevzel pomembno vlogo pri določanju gospodarske politike stranke, vendar so liberalce do takrat že izpodrinili v status tretje stranke zaradi rastoče, na delavce usmerjene Laburistične stranke.<ref name=":21" /> Leta 1939 je imel Keynes možnost vstopiti v parlament kot neodvisni poslanec s sedežem Univerze v Cambridgeu. Zaradi bolezni ostarelega poslanca torijcev (konzervativne stranke) naj bi bile izvedene nadomestne volitve za ta sedež, direktor kolidža Magdalene pa je dosegel dogovor, da nobena od večjih strank ne bo postavila kandidata, če se bo Keynes odločil kandidirati. Keynes je povabilo zavrnil, ker je menil, da bo imel večji vpliv na dogodke, če ostane zunaj parlamenta.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/stage/2013/may/06/niall-ferguson-keynes-marriage-sex|title=Niall Ferguson should know that JM Keynes's marriage was happy – with plenty of sex|date=6. 5. 2013|accessdate=3. 8. 2025|website=The Guardian|last=Mackrell|first=Judith}}</ref> Keynes je bil zagovornik [[Evgenika|evgenike]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2012/feb/17/eugenics-skeleton-rattles-loudest-closet-left|title=Eugenics: the skeleton that rattles loudest in the left's closet|date=17. 2. 2012|accessdate=3. 8. 2025|website=The Guardian|last=Freedland|first=Jonathan}}</ref> Med letoma 1937 in 1944 je bil direktor Britanskega evgeničnega društva. Še leta 1946, malo pred smrtjo, je Keynes evgeniko razglasil za »najpomembnejšo in dodal bi najverjetnejšo vejo sociologije, ki obstaja.«<ref>{{Navedi splet|url=https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC2986310/|title=The Galton lecture, 1946: Presentation of the society's gold medal|accessdate=3. 8. 2025|website=Eugenics Review|last=Keynes|first=John Maynard}}</ref> Keynes je nekoč pripomnil, da »mladina nima nobene religije razen [[Komunizem|komunizma]] in to je hujše kot nič.«<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Virginia Woolf, A Biography|url=https://archive.org/details/bwb_KV-351-002_2|last=Bell|first=Quentin|publisher=The Hogarth Press|year=1972|page=[https://archive.org/details/bwb_KV-351-002_2/page/177 177]}}</ref> [[Marksizem]] »ni bil utemeljen na ničemer boljšem kot na nerazumevanju [[David Ricardo|Ricarda]]« in sčasoma se je (Keynes) »temeljito ukvarjal z marksisti« in drugimi ekonomisti, da bi rešil ekonomske probleme, ki bi jih njihove teorije lahko povzročile.<ref name=":1" /> Leta 1925 je Keynes dejal, da ga bo »razredni boj našel na strani izobražene buržoazije.«<ref>{{Navedi splet|url=https://www.economist.com/schools-brief/2018/08/18/was-john-maynard-keynes-a-liberal|title=Was John Maynard Keynes a liberal?|date=18. 8. 2018|accessdate=3. 8. 2025|website=The Economist}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://foreignpolicy.com/2019/12/05/keynes-keynesian-socialism-biggest-hero-bourgeois-british-capitalist/|title=Socialism’s Biggest Hero Is a Bourgeois British Capitalist|date=5. 12. 2019|accessdate=3. 8. 2025|website=Foreign Policy|last=Mann|first=Geoff}}</ref> Leta 1931 je Keynes o leninizmu izjavil:<ref>{{Navedi knjigo|title=Essays in Persuasion|url=https://archive.org/details/essaysinpersuasi00john_1|last=Keynes|first=John Maynard|publisher=W. W. Norton & Co.|year=1931|isbn=0393001903|location=New York}}</ref> :»Kako naj sprejmem doktrino, ki za svojo biblijo, onkraj kritike, postavlja zastarel učbenik [''[[Kapital (knjiga)|Kapital]]''], za katerega vem, da ni le znanstveno napačen, ampak tudi nezanimiv in neuporaben za sodobni svet? Kako naj sprejmem veroizpoved, ki daje prednost blatu pred ribami in povzdiguje neotesani [[proletariat]] nad buržoazijo in inteligenco, ki sta, kljub napakam, kakovost življenja in zagotovo nosita seme vsega človeškega napredka? Tudi če potrebujemo vero, kako jo lahko najdemo v motnih smeteh rdeče knjigarne? Izobraženemu, spodobnemu, inteligentnemu sinu zahodne Evrope je težko najti svoje ideale tukaj, razen če je prej prestal kakšen čuden in grozljiv proces spreobrnjenja, ki je spremenil vse njegove vrednote.« Keynes je bil odločen zagovornik [[Pravice žensk|pravic žensk]] in je leta 1932 postal podpredsednik Društva Marie Stopes, ki je nudilo izobraževanje o [[Nadzor rojstev|nadzoru rojstev]]. Prav tako se je boril proti diskriminaciji žensk na delovnem mestu in neenakemu plačilu. Bil je odkrit zagovornik reforme zakonov proti homoseksualnosti.<ref name=":30">Davenport-Hines 2015.</ref> === Grb === [[File:Coronet of a British Baron.svg|centre|100px]][[File:Keynes Escutcheon.png|centre|120px]] Johnu Maynardu Keynesu je bil grb odobren 16. maja 1944.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theheraldrysociety.com/wp-content/uploads/2019/10/CoA-226-ODonoghue-paper.pdf|title=The Coat of Arms No. 226|accessdate=30. 7. 2025|website=The Heraldry Society}}</ref> Za moto si je izbral rek ''Me Tutore Tutus Eris'', kar pomeni ''Pod mojim vodstvom boste varni.''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.assru.org/files/DP_2_2016_I.pdf|title=Universal Man: A Review Article|accessdate=30. 7. 2025|website=Algorithmic Social Sciences Research Unit: Discussion Paper Series|last=Velupillai|first=K. Vela|archive-date=2022-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20220122163516/http://www.assru.org/files/DP_2_2016_I.pdf|url-status=dead}}</ref> === Smrt === [[File:Tilton House.jpg|thumb|Hiša v Tiltonu leta 2021.]] Keynes je vse življenje energično deloval v korist javnosti in svojih prijateljev. Tudi ko je bilo njegovo zdravje že slabo, si je še prizadeval urediti finance svojega starega kolidža.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/business/analysis-and-features/john-maynard-keynes-can-great-economist-save-world-994416.html|title=John Maynard Keynes: Can the great economist save the world?|date=8. 11. 2008|accessdate=16. 12. 2020|website=The Independent|publisher=|last=Fraser|first=Nick}}</ref> Prizadeval si je za vzpostavitev mednarodnega denarnega sistema Bretton Woods, ki bi bil koristen za svetovno gospodarstvo. Leta 1946 je doživel več srčnih napadov, kar je bilo na koncu tudi usodno. Začelo se je med pogajanji za anglo-ameriško posojilo v kraju Savannah v zvezni državi Georgia, kjer je skušal Združenemu kraljestvu zagotoviti ugodne pogoje – ta proces je opisal kot absolutni pekel.<ref name=":9">{{Navedi knjigo|title=Fifty Major Economists|url=https://archive.org/details/fiftymajoreconom0000pres_g0h4|last=Pressman|first=Steven|publisher=Routledge|year=1999|isbn=978-1-134-78082-2|location=|page=[https://archive.org/details/fiftymajoreconom0000pres_g0h4/page/99 99]-104|cobiss=}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=A history of modern Britain|url=https://archive.org/details/historyofmodernb0000marr_z6g6|last=Marr|first=Andrew|publisher=Macmillan|year=2007|isbn=978-1-4050-0538-8|location=London|page=12|cobiss=}}</ref> Nekaj tednov po vrnitvi iz ZDA je 21. aprila 1946 v starosti 62 let umrl zaradi srčnega napada v Tiltonu na svojem kmečkem posestvu blizu kraja [[Firle]] v Vzhodnem Sussexu v Angliji.<ref name=":21" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/1946/04/22/archives/lord-keynes-dies-of-heart-attack-noted-economist-exhausted-by.html|title=LORD KEYNES DIES OF HEART ATTACK; Noted Economist Exhausted by Strain of Recent Savannah Monetary Conference|date=22. 4. 1946|accessdate=16. 12. 2020|website=The New York Times|publisher=|last=|first=}}</ref> V nasprotju z njegovimi željami (želel je, da bi njegov pepel položili v grobnico) so njegov pepel raztrosili po Downsu nad Tiltonom.<ref>{{Navedi knjigo|title=Resting Places: The Burial Sites of More Than 14,000 Famous Persons, 3d ed.: 2 (Kindle Location 25430)|year=2001|url=https://archive.org/details/restingplacesbur0000wils|last=Wilson|first=Scott|publisher=McFarland & Company, Inc.|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> Preživela sta ga oba starša: oče [[John Neville Keynes]] (1852–1949) za tri leta, mati [[Florence Ada Keynes]] (1861–1958) za dvanajst let. Njegov brat Sir [[Geoffrey Keynes]] (1887–1982) je bil ugleden kirurg, učenjak in bibliofil. Sestra [[Margaret Hill]] (1885–1970) je bila pomembna socialna reformatorka. Njegova nečaka sta bila fiziolog [[Richard Keynes]] (1919–2010) in pustolovec ter bibliofil [[Quentin Keynes]] (1921–2003). Nečakinja [[Polly Hill]] (1914–2005) je bila ekonomska antropologinja in zaslužna sodelavka kolidža Clare Hall v Cambridgeu. == Upodobitev v kulturi == V romanu Johna Buchana ''Island of Sheep'' (1936) je lik finančnika Barraltyja zasnovan na Keynesu.<ref>{{Navedi knjigo|title=Fighting for freedom, 1937-1946|last=Skidelsky|first=Robert|publisher=Viking|year=2001|isbn=0-670-03022-8|page=19|oclc=49730825}}</ref> V filmu ''Wittgenstein'' (1993), ki ga je režiral Derek Jarman, je Keynesa igral John Quentin.<ref>{{Navedi splet|url=https://variety.com/1993/film/reviews/wittgenstein-1200431414/|title=Wittgenstein|date=23. 2. 1993|accessdate=7. 7. 2025|website=Variety|last=Elley|first=Derek}}</ref> V dokumentarni drami ''Pariz 1919'', ki je temeljila na knjigi Margaret MacMillan, je Keynesa igral Paul Bandey.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theglobeandmail.com/arts/paris-1919-years-in-the-making-10-days-to-film/article20439644/|title=Paris 1919: Years in the making, 10 days to film|date=5. 1. 2009|accessdate=7. 7. 2025|website=The Globe and Mail|last=Dixon|first=Guy}}</ref> V BBC-jevi seriji o skupini Bloomsbury, ''Life in Squares'', je Keynesa upodobil Edmund Kingsley.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/tv-and-radio/2015/jul/28/life-in-squares-review-absurd-beautiful-characters-in-golden-world|title=Life in Squares review: ‘absurd, beautiful characters in a ridiculously golden world’|date=28. 7. 2015|accessdate=7. 7. 2025|website=The Guardian|last=Mangan|first=Lucy}}</ref> Roman ''Mr Keynes' Revolution'' (2020) avtorja E. J. Barnesa govori o Keynesovem življenju v dvajsetih letih 20. stoletja.<ref>{{Navedi splet|url=https://primeeconomics.org/articles/mr-keynes-revolution/|title=Mr Keynes’ Revolution|date=5. 7. 2021|accessdate=7. 7. 2025|website=Prime Economics|last=Tily|first=Geoff}}</ref> Delo ''Love Letters'', ki temelji na korespondenci Keynesa in Lydie Lopokove, sta leta 2021 v Charlestonu uprizorila Tobias Menzies in [[Helena Bonham Carter|Helena Bonham]] [[Helena Bonham Carter|Carter]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.economist.com/books-and-arts/2021/07/17/the-love-song-of-j-maynard-keynes|title=The love song of J. Maynard Keynes|date=17. 7. 2021|accessdate=7. 7. 2025|website=The Economist}}</ref> == Publikacije == === Knjige === * 1913: ''Indian Currency and Finance'' * 1919: ''Ekonomske posledice miru'' (''The Economic Consequences of the Peace'') * 1921: ''A Treatise on Probability'' * 1922: ''Revision of the Treaty'' * 1923: ''A Tract on Monetary Reform'' * 1926: ''The End of Laissez-Faire'' * 1930: ''A Treatise on Money'' * 1931: ''Essays in Persuasion'' * 1933: ''Essays in Biography'' * 1936: ''[[Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja]]'' (''The General Theory of Employment, Interest and Money'') * 1940: ''How to Pay for the War: A radical plan for the Chancellor of the Exchequer'' * 1949: ''Two Memoirs''. Uredil David Garnett (sestavljeno iz dveh avtobiografskih esejev: ''Dr. Melchior: A Defeated Enemy'' in ''My Early Beliefs'') === Članki in pamfleti === (Delni seznam) * 1915: ''The Economics of War in Germany'' (''The Economic Journal'') * 1922: ''Inflation as a Method of Taxation'' (''Mancester Guardian Commerical Reconstruction Supplement'') * 1925: ''Am I a Liberal?'' (''Nation & Athenaeum'') * 1926: ''Laissez-Faire and Communism'' (''New Republic'') * 1929: ''Can Lloyd George Do It?'' (''Nation and Athenaeum'') * 1930: ''Economic Possibilities for our Grandchildren'' (''Nation and Athenaeum'') * 1930: ''The Great Slump of 1930'' (''Nation and Athenæum'') * 1931: ''The End of the Gold Standard'' (''Sunday Express'') * 1933: ''The Means to Prosperity'' (''Macmillan and Co.'') * 1933: ''An Open Letter to President Roosevelt'' (''New York Times'') * 1937: ''The General Theory of Employment'' (''The Quarterly Journal of Economics'') == Glej tudi == * [[seznam angleških ekonomistov]] ==Sklici== {{Sklici|2}} == Knjižni viri == * Backhouse, Roger E. and Bateman, Bradley W. (2011). ''Capitalist Revolutionary: John Maynard Keynes''. * Barnett, Vincent (2013). ''John Maynard Keynes''. London: Routledge. ISBN 978-0415567695. * Bateman, Bradley (2010). ''The Return to Keynes''. Harvard University Press. ISBN 978-0674035386. * Beaudreau, Bernard C. (2006). ''The Economic Consequences of Mr. Keynes: How the Second Industrial Revolution Passed Great Britain By''. iUniverse. ISBN 0595416616. * Blaug, Mark (September 1994). "Recent Biographies of Keynes." ''Journal of Economic Literature'', vol. 32, no. 3, pp. 1204–1215. JSTOR 2728608. * Buchanan, James M. and Richard E. Wagner (2008). ''Democracy in Deficit: The Political Legacy of Lord Keynes.'' The Collected Works of James M. Buchanan, Vol. 8. Indianapolis: Liberty Fund. * Clarke, Peter (2009). ''Keynes: The Twentieth Century's Most Influential Economist''. Bloomsbury. ISBN 978-1408803851. * Clarke, Peter (2009). ''Keynes: The Rise, Fall and Return of the 20th Century's Most Influential Economist'', Bloomsbury Press. * Davenport-Hines, Richard P.T. (2015). ''Universal Man: The Seven Lives of John Maynard Keynes''. William Collins. ISBN 978-0007519804. * Davidson, Paul. ''John Maynard Keynes'' (Great Thinkers in Economics). New York: Palgrave Macmillan, 2007. ISBN 1403996237. * Davidson, Paul (2007). ''John Maynard Keynes''. Great Thinkers in Economics Series. Basingstoke, England: Palgrave Macmillan. ISBN 978-0230229204. * Dillard, Dudley (1948). ''The Economics of John Maynard Keynes: The Theory of Monetary Economy''. Prentice-Hall. Stran 384. ISBN 978-1419128943. * Dimand, Robert W. and Harald Hagemann, eds. ''The Elgar Companion to John Maynard Keynes'' (Edward Elgar, 20190 + 670. * Harrod, R.F. (1951). ''The Life of John Maynard Keynes''. Macmillan. ISBN 1125395982. * Henderson, David R., ur. (2008). "John Maynard Keynes (1883–1946)". ''The Concise Encyclopedia of Economics''. Library of Economics and Liberty (2nd ed.). Liberty Fund. Strani 549–550. ISBN 978-0865976665. * Keynes, Milo, ur. (1975). ''Essays on John Maynard Keynes''. London: Cambridge University Press. ISBN 978-0521205344. * Markwell, Donald (2006). ''John Maynard Keynes and International Relations: Economic Paths to War and Peace''. Oxford University Press. ISBN 978-0198292364. * Markwell, Donald (2000). ''Keynes and Australia.'' Reserve Bank of Australia. * Moggridge, Donald Edward (1980). ''Keynes''. Macmillan. ISBN 0333295242. * Patinkin, Don & J. Clark Leith, eds. (1977). ''Keynes, Cambridge and The General Theory: The Process of Criticism and Discussion Connected with the Development of The General Theory''. London: Macmillan. ISBN 0333227727. * Patinkin, Don. "Keynes, John Maynard." V: ''The New Palgrave: A Dictionary of Economics, Vol. 2.'' Macmillan, 1987, pp. 19–41. ISBN 0333372352. * Pecchi, Lorenzo & Gustavo Piga (2010). ''Revisiting Keynes''. MIT Press. ISBN 978-0262515115. * Schuker, Stephen A. (1988). "American 'Reparations' to Germany, 1919–33." ''Princeton Studies in International Finance'', Št. 61. * Schuker, Stephen A. (2014). "J.M. Keynes and the Personal Politics of Reparations." ''Diplomacy & Statecraft'', Vol. 25, Nos. 3/4. * Skidelsky, Robert (1983). ''John Maynard Keynes: A Biography''. Vol. 1, ''Hopes Betrayed: 1883-1920''. London: Macmillan. ISBN 978-0333115992. * Skidelsky, Robert Jacob Alexander (1992). ''John Maynard Keynes, A Biography: The Economist as Saviour 1920–1937''. Penguin. ISBN 978-0140238068. * Skidelsky, Robert (2002). ''John Maynard Keynes: Fighting for Britain, 1937–1946''. Penguin. ISBN 978-0142001677. * Skidelsky, Robert (2010) [2009]. ''Keynes: The Return of the Master''. PublicAffairs. ISBN 978-1610390033. *Skidelsky, Robert (2003). ''John Maynard Keynes: 1883–1946: Economist, Philosopher, Statesman'' (Abridged ed.). Pan MacMillan Ltd. ISBN 0330488678. *Skidelsky, Robert (2010). ''Keynes: A Very Short Introduction''. Oxford: Oxford University Press. ISBN 978-0199591640. *Strachey, Lytton (1994). Michael Holroyd (ur.). ''Lytton Strachey by Himself: A Self-portrait''. Vintage. ISBN 978-0099459415. *Syll, Lars Pålsson (2007). ''John Maynard Keynes''. SNS Förlag. Stran 95. ISBN 978-9185695270. *Temin, Peter, and David Vines (2014). ''Keynes: Useful Economics for the World Economy''. MIT Press. *Wapshott, Nicholas (2011). ''Keynes Hayek: The Clash That Defined Modern Economics''. *Yergin, Daniel; Stanislaw, Joseph (2002). ''The Commanding Heights: The Battle for the World Economy''. Simon and Schuster. ISBN 978-0743229630. == Zunanje povezave == {{Sister project links|John Maynard Keynes|wikt=no|author=yes|v=no|n=no|b=no}} * [http://www.pbs.org/wgbh/commandingheights/shared/minitext/ess_inflation.html "Keynes o inflaciji"]. Odlomek iz ''The Economic Consequences of the Peace'' Johna Maynarda Keynesa (1919) – preko PBS. * [https://standardebooks.org/ebooks/john-maynard-keynes/ Dela Johna Maynarda Keynesa v obliki eKnjig] * {{Gutenberg author |id=6280| name=John Maynard Keynes}} * [https://www.fadedpage.com/csearch.php?author=Keynes%2C%20John%20Maynard/ Dela Johna Maynarda Keynesa na kanadski strani Faded Page] * {{Internet Archive author |sname=John Maynard Keynes}} * {{Librivox author |id=9726}} * [https://discovery.nationalarchives.gov.uk/details/c/F256804/ Arhivski material o Johnu Maynardu Keynesu na UK National Archives] * [https://www.parliament.uk/about/living-heritage/transformingsociety/private-lives/yourcountry/collections/churchillexhibition/churchill-the-orator/gold-standard/ Churchill, Keynes & The Gold Standard – UK Parliament Living Heritage] * [https://www.parliament.uk/about/living-heritage/transformingsociety/private-lives/yourcountry/collections/paris-1919-vers/tre-of-vers/ Treaty of Versailles & Keynes – UK Parliament Living Heritage] * {{Cite encyclopedia |title=John Maynard Keynes (1883–1946) |url=http://www.econlib.org/library/Enc/bios/Keynes.html |encyclopedia=The Concise Encyclopedia of Economics |edition=2. |series=Library of Economics and Liberty |publisher=Liberty Fund |year=2008 }} * [https://365.rtvslo.si/podkast/intelekta/175215679 John Maynard Keynes: sloviti ekonomist, ki je kapitalizem reševal pred njegovimi demoni]. Intelekta (21. april 2026). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Keynes, John Maynard}} [[Kategorija:Angleški ekonomisti]] [[Kategorija:Angleški akademiki]] [[Kategorija:Britanski baroni]] [[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]] [[Kategorija:Umrli za miokardnim infarktom]] e1z2ki5p898t28ps0j947hw1g65kcx4 Vladimir Vauhnik 0 67902 6743515 6742261 2026-08-27T13:59:07Z MaksiKavsek 244409 pp 6743515 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Vladimir Vauhnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[general|brigadni general]], vojaški[[obrambni ataše| ataše]] in obveščevalec, * [[24. junij]] [[1896]], [[Svetinje pri Ormožu]] † [[31. marec]] [[1955]], [[Buenos Aires]], [[Argentina]]. == Življenjepis == Vladimir Vauhnik se je rodil [[24. junij]]a [[1896]] na [[Svetinje|Svetinjah]] v [[Slovenske Gorice|Ljutomersko - ormoških goricah]] v učiteljski družini. Imel je še dva brata in sestro. Pred vpisom v peti razred [[realka|realke]] v [[Maribor]]u se je odločil za vojaško realko ([[Kadetnica Maribor|kadetnico]]) v Mariboru. Bil je odličen [[kadet]] in je po tretjem letniku vojaške realke že dobil čin [[poročnik]]a avstro-ogrske vojske ter odšel na fronto. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je služil v slovitem [[17. pehotni polk (AOM)|17. pehotnem polku]]. Po razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] se je kot [[Maistrov borec]] boril za severno mejo. Bil je ranjen, odlikovan in povišan v [[stotnik]]a. Po vojni je postal [[častnik]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Kraljevine SHS]], pozneje Kraljevine Jugoslavije, kjer je izredno hitro napredoval po [[hierarhija|hierarhični]] lestvici. Končal je generalštabno šolo v [[Beograd]]u, nato pa še slovito [[École de Guerre|''L'École Superiéure de Guerre'']] v Parizu v [[Francija|Franciji]]. Tam ni bil sošolec poznejšega francoskega generala in predsednika republike [[Charles de Gaulle|Charlesa de Gaulla]] ter tudi poznejšega jugoslovanskega generala in voditelja [[četniki|četniškega]] gibanja med 2. svetovno vojno, [[Draža Mihajlović|Draže Mihailovića]]; omenjeni so se šolali v različnih šolskih letih. Leta [[1936]] je postal [[načelnik štaba]] [[Drinska divizija|Drinske divizije]]. Leta [[1938]] je bil postavljen za stalnega rezidenčnega [[obrambni ataše|obrambnega]], [[vojaški ataše|vojaškega]], [[letalski ataše|letalskega]] in [[pomorski ataše|pomorskega atašeja]] Kraljevine Jugoslavije v [[Berlin]]u. Bil je tudi izredno nadarjen za tuje jezike, popolnoma je obvladal nemški jezik, odlično angleščino in francoščino, dobro tudi italijanščino, v Argentini pa še španščino. [[Polkovnik]] Vauhnik se je vpisal v [[vojna zgodovina|vojno zgodovino]], ko je pet dni pred [[Nemčija|nemško]] [[operacija Kazenska sodba|''operacijo Kazenska sodba'']] obvestil [[generalštab Vojske Kraljevine Jugoslavije]], da namerava [[Tretji rajh]] z zavezniki napasti [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. [[Državnega|Državn]]<nowiki/>i [[državni udar|udar]] je odnesel [[vlada|vlado]], ki je podpisala pristop k [[sile osi|silam osi]]. Vauhnik je odkril to operacijo, skrito pod kodnim imenom ''Projekt 25''. Po njegovih besedah je do veliko skrivnih podatkov prišel že samo s pazljivim poslušanjem, zato je prirejal zabave, srečanja z veliko dobre hrane in pijače. Med banketi, z izmenjavo podatkov z drugimi vojnimi atašeji, z nekaj sodelavci in predvsem z velikimi količinami alkohola je prišel do zaželenih podatkov. Nemškim častnikom in nacističnim politikom so se pod vplivom dobre hrane in alkohola razvezali jeziki. Veliko podatkov so mu priskrbele osamljene soproge višjih častnikov, katerim je dobavljal izbrano hrano iz Jugoslavije. Meso, maslo, jajca, sire, suhomesnate izdelke, šunko, alkoholne pijače itn je bilo takrat v Nemčiji že izredno težko dobiti. Zelo so mu pomagali tudi nasprotniki nacistov med aristokracijo in višjimi sloji nemške družbe, s katerimi je prijateljeval. O tem obdobju je leta 1952 napisal knjigo ''Nevidna fronta''. Pomemben del njegovih zapiskov o tistem času je žal za vedno izgubljen. Po [[kapitulacija|kapitulaciji]] [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] je bil sprva zaprt in nato izgnan iz Nemčije. Postal je častnik. ki naj bi organiziral [[Oborožene sile NDH|Vojsko NDH]], a se je 21. novembra 1941 vrnil v [[okupacija|okupirano]] [[Ljubljana|Ljubljano]]. Tu je še istega leta ustanovil [[obveščevalna služba|obveščevalno službo]] [[Berliner Börsen-Zeitung|''Berliner Börsen-Zeitung'']] (''BBZ''), ki je delovala predvsem za potrebe [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]]. Ta skupina je delovala vse do leta [[1944]]. Zgodaj leta [[1944]] ga naj bi [[Draža Mihajlović|Draža Mihailović]] postavil za vršilca dolžnosti poveljnika [[Jugoslovanska vojska za Slovenijo|Jugoslovanske vojske za Slovenijo]] ([[Slovenija|slovenski]] del [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], JVvD); vendar to imenovanje ni dokumentirano. [[Kraljeva jugoslovanska vlada v begunstvu|Begunska jugoslovanska kraljeva vlada]] ga je povišala v [[brigadni general|brigadnega generala]], v tem času je uporabljal tudi [[psevdonim]] ''general Račič'' [http://users.volja.net/marijankr/Z23-ustanovitevslovojske.html]. Bil je nočna mora Walterja Schellenberga, poznejšega naslednika vodje Abwehra, admirala Wilhelma Canarisa. Schellenberg je v knjigi ''V labirintu vohunstva'' Vauhniku posvetil cèlo 17. poglavje. Ta knjiga je bila v dveh zvezkih izdana tudi v Sloveniji (Večer, Maribor, 1961). Zaradi sodelovanja z zahodnimi zavezniki, je [[Gestapo]] sredi leta 1944 aretiral več vodilnih poveljnikov JVvD, Vauhnik je oktobra istega leta uspel pobegniti v [[Švica|Švico.]] Od tam je tudi poskušal doseči zavezniško izkrcanje na [[Jadran]]u, pri tem pa je zelo poudarjal strateški pomen [[Trst]]a in [[Slovenija|Slovenije]]. Leta [[1948]] je iz Švice emigriral v [[Argentina|Argentino]] in se tam zaposlil kot navaden uradnik in nesebično pomagal mnogim slovenskim emigrantom. Vabili so ga tudi v povojno jugoslovansko vojsko in diplomatsko službo, a je sodelovanje zavrnil. Bil je dober prijatelj slovenskega pravnika in vidnega povojnega politika [[Makso Šnuderl|Maksa Šnuderla]], prijateljevala sta se še z mariborske realke. Z napadom Nemčije na Kraljevino Jugoslavijo in s tem nastalo vojno, je izgubil diplomatsko imuniteto, Schellenberg ga je dal aretirati. V nemških zaporih je zaradi mučenj zbolel za Parkinsonovo boleznijo. Umrl je za posledicami neuspele zdravniške operacije 31. marca 1955 v Buenos Airesu v Argentini. Vladko (tako so ga klicali domači) je od leta 1985 pokopan v rodni Sloveniji pri [[Jakobski Dol|Sv. Jakobu v Slovenskih Goricah]]. Kot literarni junak Vauhnik nastopa v biografskem romanu [[Kajnov žulj]] (''Kainov ožiljak'') avtorjev [[Vladimir Kecmanović|Vladimirja Kecmanovića]] in [[Dejan Stojiljković|Dejana Stojiljkovića]], v katerem avtorja obravnavata mandat veleposlanika [[Ivo Andrić|Iva Andrića]] v času od [[1939]] do [[1941]] v nacistični [[Nemčija|Nemčiji]]. Večji del knjige je posvečen času pred napadom Nemčije na kraljevino [[Jugoslavija |Jugoslavijo]]. Vauhnik je prikazan kot zelo sposoben in izredno inteligenten, a hkrati tudi nekoliko skrivnosten obveščevalec, ki je bil zmožen pridobiti najbolj tajne informacije. Čeprav je bil do njega malce zadržan, ga je veleposlanik Andrić vseeno obravnaval kot svojega zaupnika. == Dela == * ''Nevidna fronta'' v slo. izšlo leta 1965, * ''Nevidljivi front'' v sr/hr/ izšlo leta 1984, * ''Memoiren eines Militarattasches'' v /de/ leta 1967, == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih častnikov Jugoslovanske vojske v domovini]] * [[seznam slovenskih generalov]] * [[seznam slovenskih vohunov]] * [[seznam slovenskih diplomatov]] * [[seznam generalov Jugoslovanske vojske v domovini]] == Viri == * [[Marijan F. Kranjc|Kranjc, Marijan F.]]: ''[[Slovenska vojaška inteligenca]]''. [[Grosuplje]], [[2005]], str. 118 * [[Vladimir Kecmanović, Dejan Stojiljković|Kecmanović, V., Stojiljković, D.]]: ''[[Kainov ožiljak]]''. [[Beograd]], [[2014]], str. 335 == Zunanje povezave == * »[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/175188992 Slovenski vohun, ki je do ure natančno napovedal Hitlerjev napad na Jugoslavijo]«. ''Sledi časa'' (11. januar 2026). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vauhnik, Vladimir}} [[Kategorija:Častniki Avstro-ogrske kopenske vojske]] [[Kategorija:Častniki Vojske Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Slovenski generali]] [[Kategorija:Jugoslovanski obrambni atašeji]] [[Kategorija:Slovenski vohuni]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske vojske v domovini]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Borci za severno mejo]] [[Kategorija:Ljudje s Parkinsonovo boleznijo]] lw4ylyxabapuyz4dy9g9tn5s51snrxd Milan Dekleva 0 69590 6743479 6736581 2026-08-27T12:21:48Z ~2026-45085-22 264465 /* Priznanja in nagrade */ 6743479 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Milan Dekleva | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | other_names = | known_for = književnik in glasbenik | occupation = <!-- WD --> }} '''Milan Dekleva''', [mílan dekléva], [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[publicist]], [[novinar]], [[urednik]], [[skladatelj]] in [[glasbenik]], * [[17. oktober]] [[1946]], [[Ljubljana]]. [[Diploma|Diplomiral]] je iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in [[Literarna teorija|literarne teorije]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Zaposlen je bil kot urednik na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], sicer pa je deloval tudi na [[Radio Študent|Radiu Študent]] in pri časopisnih podjetjih [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in [[Tribuna (revija)|Tribuna]]. Dekleva je najbolj poznan kot [[književnik]], predvsem kot avtor lirične [[poezija|poezije]], pa tudi kot [[ragbist]] in kot član slovenske glasbene skupine ''[[Salamander (glasbena skupina)|Salamander]]'' (ki jo je ustanovil skupaj s [[Tomaž Pengov|Tomažem Pengovom]] in so jo sestavljali mnogi znani slovenski ustvarjalci: [[Lado Jakša]], [[Bogdana Herman]], [[Jerko Novak]], Matjaž Krainer, Sašo Malahovsky, [[Božidar Ogorevc]], Meta Stare, [[Metka Zupančič (literarna zgodovinarka)|Metka Zupančič]]). Je tudi [[skladatelj]] [[scenska glasba|scenske glasbe]] in prevajalec iz angleščine in italijanščine. == Biografija == Milan Dekleva se je rodil 17. oktobra 1946 v Ljubljani tržaškima Slovencema. Oče Roman Dekleva je bil učitelj na Srednji lesarski šoli v Ljubljani, rezbar in slikar, mati pa pianistka Božena Dekleva (r. Širok). Poznan je predvsem kot pesnik, čeprav piše tudi [[roman]]e in [[esej]]e. Svoje prve [[pesništvo|pesmi]] je objavil že v sedmem razredu osnovne šole. Sprva je objavljal v šolskih glasilih in v [[Mladina (revija)|''Mladini'']] ter [[Obzornik|''Obzorniku'']]. Dekleva pa je tudi [[glasbenik]], saj igra [[klavir]] in je že kot osnovnošolec sodeloval v mladinskih džezovskih zasedbah. Pri trinajstih letih je kot mladi nadarjeni pesnik prvič nastopil javno: na oddaji ljubljanske televizije ''Pokaži, kaj znaš'', kjer je v bitki mladih talentov dobil prvo nagrado. Po končani [[realka|realki]] se je odločil za študij [[elektronika|elektronike]], vendar se je po prvem letniku premislil in se vpisal na študij primerjalne književnosti na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Dekleva je predstavnik slovenskega [[modernizma]] in [[postmodernizma]]. == Delo == Milan Dekleva je bil prvi, ki je na Slovenskem izdal zbirko [[haiku]]jev ''[[Mushi mushi]] ''(1971), ki so ji sledile številne druge [[pesniška zbirka|pesniške zbirke]], [[prevod]]i, [[Dramsko delo|drame]], kratka proza, romani in eseji. Napisal je več pesniških zbirk za odrasle, za otroke Dekleva piše predvsem dramska dela, pa tudi mladinsko [[proza|prozo]]. Poleg intenzivnega književnega dela je bil tudi sourednik študentske [[revija|revije]] ''[[Tribuna (časopis)|Tribuna]]'', sourednik [[Radio Študent|Radia Študent]], sodelavec Študentskega kulturno-umetniškega centra ([[ŠKUC]]) in soustanovitelj [[glasbena skupina|glasbene skupine]] [[''Salamander'']], poučeval je glasbo v Centru za estetsko vzgojo mladih v Ljubljani in skladal scensko glasbo. == Bibliografija == === Poezija === * ''[[Mushi mushi]]'', Ljubljana IO SP 1971 (zbika Tribuna) {{cobiss|ID=62259200}}; 2. izdaja: Društvo Apokalipsa, 2005 (z angl. prevodom) (zbirka Haiku) *''[[Dopisovanja]]'', Ljubljana, [[Državna založba Slovenije]],1978 {{cobiss|ID=2628616}} * ''[[Nagovarjanja]]'', Ljubljana, [[Mladinska knjiga]] 1979 {{cobiss|ID=24534273}} * ''[[Narečje telesa]]'', [[Cankarjeva založba]], 1984 {{cobiss|ID= 625950}} * ''[[Zapriseženi prah]]'', Mladinska knjiga, 1987 (zbirka Nova slovenska knjiga){{cobiss|ID=9234695}} * ''[[Odjedanje božjega]]'', Emonica, 1988 {{cobiss|ID= 6727424}} * ''[[Panični človek]]'', Celovec, [[Wieser]], 1990 {{cobiss|ID=564488}} * ''[[Preseženi človek: izreki]]'' (spremna beseda [[Tomo Virk]]), Mihelač, 1992 {{cobiss|ID=31950080}} * ''[[Kvantaški stihi]]'', Aleph, 1994 {{cobiss|ID=44136448}} * ''[[Šepavi soneti]]'' (spremna beseda [[Matevž Kos]]), Mihelač, 1995 (zbirka Itaka) {{cobiss|ID=46446848}} * ''[[Jezikava rapsodija; Improvizacija na neznano temo]]'', [[Literarno-umetniško društvo Literatura]], 1996 (Zbirka Prišleki) {{cobiss|ID=61938176}} * ''[[Glej medenico cvetne čaše, kako se razpira]]'', Mladinska knjiga, 2001 {{cobiss|ID=111103744}} * ''[[Sosledja]]'' (spremna beseda Barbara Pogačnik), Nova revija, 2001 (zbirka Samorog) {{cobiss|ID=115161344}} * ''[[V živi zob]]'' (spremna beseda [[Vanesa Matajc]]), Cankarjeva založba, 2003 {{cobiss|ID=122914048}} {{cobiss|ID=223449600}} * ''[[Sledi božjih šapic]]'' (izbrane pesmi), 2007 (2013?) * ''[[Sto žalostnih in še ena malo manj vesela]]'', 2010 * ''[[Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?]]'', 2011 * ''[[Izganjalci smisla]]'', 2012 * ''[[Uglaševanje molka : zbrane in dodane pesmi|Uglaševanje molka: zbrane in dodane pesmi]]'', 1. knjiga, 2013 * ''Uglaševanje molka: zbrane in dodane pesmi'', 2. knjiga, 2014 * ''[[Darwin gre v jedilnico = Darwin going dining]]: izbrane pesmi = selected poems: 2001-2015'', 2015 * ''[[In Darwinu zadrhti roka]]'', 2016 * ''[[Gestalt]]'' (spremna beseda [[Milan Vincetič]]), 2017 * [[In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi)|''In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi)'']], 2020 (Likovna dela: [[Jožef Muhovič]]) *''[[Nevidnosti]]'', Slovenska matica, 2021 *[[Čistost tega jutra|''Čistost tega jutra'']], 2023 *''[[Ko me ne bo, bom spet prišla do vas]]'' ([[kantata]], z [[Vesna Zornik|Vesno Zornik]]), 2023 === Dramatika === * ''[[Sla boeme|Sla bo(h)eme]]'', 1981? * ''[[Igra na vrhu]]'' (kabaret), Mihelač, 1993 {{cobiss|ID=37076992}} === Proza === * ''[[Oko v zraku]]'' (roman), Mladinska knjiga, 1997 (zbirka Nova slovenska knjiga) {{cobiss|ID=65299968}} * ''[[Pimlico]]'' (roman), Študentska založba, 1998 (zbirka Beletrina) {{cobiss|ID= 73366784}} * ''[[Reševalec ptic]]'' (kratka proza), Cankarjeva založba, 1999 {{cobiss|ID=97857024}}; ponatis 2006 {{cobiss|ID= 226409728}} * ''[[Zmagoslavje podgan]]'' (roman), Cankarjeva založba, 2005 {{cobiss|ID=219218432}} * ''[[Izkušnje z daljavo]]'' (kratka proza), Mladinska knjiga 2006 (zbirka Nova slovenska knjiga) {{cobiss|ID=227225856}} * ''[[Svoboda belega gumba]]'' (roman, spremna beseda [[Jani Virk]]), 2011 * ''[[Benetke, zadnjič]]'' (roman), 2014 * [[Moč lažnega|''Moč lažnega'']] (kratka proza, soavtor), 2015 * ''[[Telo iz črk]]''. ''Roman o [[Alma Maksimiljana Karlin|Almi]]'', Cankarjeva založba, 2015&nbsp;{{COBISS|ID= 283493888}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.bukla.si/?action=books&book_id=24885|title=Bukla: Telo iz črk|date=|accessdate=3. oktober 2017|format=|work=bukla.si|archive-date=2017-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20171005125512/http://bukla.si/?action=books&book_id=24885|url-status=dead}}</ref> *''[[Inštitut doktorja Faulstaffa]]'' (roman), Cankarjeva založba, 2018 *''[[Zaplešiva, Dante]]'' (roman in biografija Marte Becket), 2020 *[[Pet za kvartet|''Pet za kvartet'']] (roman), 2021 *''[[Lističi]]'' (roman), 2024 === Eseji === * ''[[Gnezda in katedrale]]'', [[Literarno-umetniško društvo Literatura]], 1997 (zbirka Novi pristopi) {{cobiss|ID=67012864}} * ''[[O trnu in roži]]'', Literarno-umetniško društvo Literatura, 2002 (zbirka Novi pristopi) {{cobiss|ID=118855936}} *''[[Eseji in zgodbe]]'', KUD Apokalipsa, 2021 === Knjižne objave za otroke in mladino === ==== Poezija ==== * ''[[Pesmi za lačne sanjavce]]'', Partizanska knjiga, 1981 (zbirka Matjaževa knjižnica) {{cobiss|ID=15824896}} * ''[[Alica v računalniku]]'', Cankarjeva založba, 2000 (zbirka Najst) {{cobiss|ID= 106816256}} * ''[[Pesmarica prvih besed]]'', Radovljica, Didakta, 2009 {{cobiss|ID= 243155968}} * [[Pesmi na recept|''Pesmi na recept'']], 2023 ==== Dramatika ==== * ''[[Bikec Ferdinand]]'', upr. 1979 * ''[[Sanje o rdeči češnji]]'', upr. 1982 * ''[[Magnetni deček]]'', upr. 1982; Univerzum, Lj, 1983 (zbirka Pojdimo se gledališče) {{cobiss|ID=30848001}} * ''[[Magnetni deček ; Sanje o govoreči češnji|Magnetni deček; Sanje o govoreči češnji]]'', Mladinska knjiga 1985 (zbirka Mladi oder) {{cobiss|ID=363528}} * ''"[[Lenča flenča]]"'' upr. 1989''; ''"[[Zveza diamantnega čuka]]"'', upr. 1989 (skupaj v [[Dane Zajc|Zajc, Dane]]: ''Zakaj in vprašaj'' Ljubljana, Mladinska knjiga 1991 (zbirka Mladi oder) {{cobiss|ID=22290176}} ==== Proza ==== * ''[[Ob devetnajstih zjutraj]]'', Mladinska knjiga, 1985 (zbirka Mala slikanica){{cobiss|ID=4782393}} * ''[[Totalka odštekan dan]]'', DZS, 1992 (zbirka Zapik) {{cobiss|ID= 31591936}} (tudi muzikal) * ''[[Bučka na Broadwayu]]'', DZS, 1993 (zbirka Zapik) {{cobiss|ID=36179968}} (tudi muzikal) * ''[[A so kremšnite nevarne]]'', Mladinska knjiga, 1997, (zbirka Zavri) {{cobiss|ID=64978688}} * ''[[Naprej v preteklost]]'', Mladinska knjiga, 1997 (zbirka Pisanice) {{cobiss|ID=68909056}} * ''[[Kako so nastale ZDA]]'', Založništvo Pozoj, Velenje, 1998 (zbirka Pravljične pokrajine) {{cobiss|ID=72462336}} * ''[[Rahlo pegaste sanje]]'', Založništvo Pozoj, Velenje, 2003 (zbirka Pravljične pokrajine) {{cobiss|ID=124274176}} * ''[[Skrivnostno pismo]]'', [[Pošta Slovenije]] in [[Tehniški muzej Slovenije]] 2004 (o pošti na Slovenskem) {{cobiss|ID=216690944}} * [[Mala Alma na veliki poti|''Mala Alma na veliki poti'']] (dvojezična slovensko-kitajska slikanica, soavtorica? [[Huiqin Wang]]), 2020 * ''[[Palačinkožer]]'', 2020 == Priznanja in nagrade == * 1989 - nagrada [[Prešernova nagrada|Prešernovega sklada]] za zbirko ''Zapriseženi prah'' * 1990 - [[Jenkova nagrada]] za zbirko ''Odjedanje božjega''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/145/detail.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2011-11-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111114230721/http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/145/detail.html |url-status=dead }}</ref> * 1995 - [[Župančičeva nagrada]] za zbirko ''Šepavi soneti''<ref>http://www.sigledal.org/geslo/%C5%BDupan%C4%8Di%C4%8Deve_nagrade</ref> * 1999 - [[Rožančeva nagrada]] za zbirko esejev o poeziji ''Gnezda in katedrale''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/155/detail.html |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2011-06-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110622234353/http://www.drustvo-dsp.si/si/drustvo_slovenskih_pisateljev/prireditve_nagrade/155/detail.html |url-status=dead }}</ref> * 2003 - [[Veronikina nagrada]] za zbirko ''V živi zob'' * 2006 - [[Prešernova nagrada]] za življenjsko pesniško in pisateljsko delo<ref>http://www.delo.si/kultura/presernova-nagrada-godini-in-deklevi.html{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 2006 - [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] za roman ''Zmagoslavje podgan'' *2008 - [[Čaša nesmrtnosti|velenjica-čaša nesmrtnosti]] za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus v 21. stoletju * 2008 - [[Veronikina nagrada]] za pesniško zbirko z naslovom ''Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.delo.si/clanek/66173 |title=arhivska kopija |accessdate=2011-06-22 |archive-date=2010-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100721032909/http://www.delo.si/clanek/66173 |url-status=dead }}</ref> * 2010 - častna listina IBBY za prevod slikanice ''Bi se gnetli na tej metli'' Julie Donaldson * 2011 - [[Desetnica (nagrada)|desetnica]] za ''[[Pesmarica prvih besed|Pesmarico prvih besed]]''<ref>http://www.siol.net/kultura/novice/2011/05/zvecer_bo_znan_dobitnik_desetnice.aspx</ref> * 2017 - izredni član [[SAZU]] v razredu za umetnosti * 2022 - [[nagrada Vasje Cerarja]] za prevajanje mladinskih leposlovnih besedil * 2023 - redni član SAZU * 2026 - jubilejna velenjica – čaša nesmrtnosti 2026 – "opus summum" (prvi dobitnik) == Viri == * Predgovor v ''[[Pimlico]]'', Šarotar Dušan, Ljubljana: Študentska organizacija Univerze: Študentska založba {{cobiss|ID= 73366784}} * ''[[Sosledja. Slast hipnega, kot se vtisne v stvari]]'', Barbara Pogačnik, Ljubljana: Nova Revija {{cobiss|ID= 115161344}} * ''[[Enciklopedija Slovenije]]'', Marjan Dolgan, Ljubljana, Mladinska knjiga 1998 * ''[[Moje delo je čuječnost]]'', Mitja Košir, Ljubljana: Dnevnik 1999 {{cobiss|ID= 6627224}} * ''[[Poezija je spodmik tal]]'', Borut Pogačnik, Ljubljana: [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] 2001 {{cobiss|ID= 6759320}} * ''[[Album slovenskih književnikov]]'', Aleksandra Lutar Ivanc, Ljubljana: Mladinska knjiga 2006 {{cobiss|ID= 229674496}} * ''[[Okusi stavkov, vonji besed]]'' (članek), portret Milana Dekleve, Ženja Leiler 2006 ==Sklici in opombe== {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[slovenska mladinska književnost]] * [[slovenska književnost]] ==Zunanje povezave== {{wikivir-avtor}} * {{Dlib|ime=Milan Dekleva}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174942286 Milan Dekleva: Ničesar več si ne upamo reči drzno in spontano]. Nedeljski gost (12. marec 2023). Val 202 (RTV Slovenija). {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{RozanceviNagrajenci}} {{VeronikiniNagrajenci}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{JenkoviNagrajenci}} {{KresnikoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dekleva, Milan}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Pisatelji znanstvene fantastike]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Veronikini nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Rožančevi nagrajenci]] [[Kategorija:Kresnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Milan Dekleva|*]] [[Kategorija:Izredni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski pianisti]] 7359cyy0qcobt74z0c96epi1aufubal Svetovni rekordi v atletiki 0 71657 6743649 6714006 2026-08-27T20:47:01Z Sporti 5955 /* Moški */ pos. 6743649 wikitext text/x-wiki [[Slika:100 m final Berlin 2009.JPG|thumb|right|300px|[[Usain Bolt]] ob svetovnem rekordu na [[Moški svetovni rekord v teku na 100 m|100 m]]]] '''[[Svetovni rekord]]i v [[atletika|atletiki]]''' na prostem za [[Poletne olimpijske igre|olimpijske discipline]], potrjeni s strani [[Mednarodna atletska zveza|Mednarodne atletske zveze]]. == Moški == [[File:Bundesarchiv Bild 183-1986-0608-300, Jürgen Schult.jpg|thumb|right|[[Jürgen Schult]] ob naznanilu o svetovnem rekordu v [[Moški svetovni rekord v metu diska|metu diska]]]] {| class="wikitable" |- style="background: lightblue;" !Disciplina !Rekord !Atlet !Datum !Prizorišče |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 100 m|100 m]] |9,58 s |{{ikonazastave|JAM}} [[Usain Bolt]] |16. avgust 2009 |{{ikonazastave|GER}} [[Berlin]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 200 m|200 m]] |19,19 s |{{ikonazastave|JAM}} [[Usain Bolt]] |20. avgust 2009 |{{ikonazastave|GER}} [[Berlin]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 400 m|400 m]] |43,03 s |{{ikonazastave|JAR}} [[Wayde van Niekerk]] |14. avgust 2016 |{{ikonazastave|BRA}} [[Rio de Janeiro]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 800 m|800 m]] |1:40,91 |{{ikonazastave|KEN}} [[David Rudisha]] |9. avgust 2012 |{{ikonazastave|UK}} [[London]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 1500 m|1500 m]] |3:26,00 |{{ikonazastave|MAR}} [[Hicham El Guerrouj]] |14. julij 1998 |{{ikonazastave|ITA}} [[Rim]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na miljo|Milja]] |3:42,66 |{{ikonazastave|UK}} [[Josh Kerr]] |18. julij 2026 |{{ikonazastave|UK}} [[London]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 3000 m|3000 m]] |7:17,55 |{{ikonazastave|NOR}} [[Jakob Ingebrigtsen]] |25. avgust 2024 |{{ikonazastave|POL}} [[Chorzów]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 5000 m|5000 m]] |12:35,36 |{{ikonazastave|UGA}} [[Joshua Cheptegei]] |14. avgust 2020 |{{ikonazastave|MON}} [[Monte Carlo]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 10000 m|10000 m]] |26:11,00 |{{ikonazastave|UGA}} [[Joshua Cheptegei]] |7. oktober 2020 |{{ikonazastave|ESP}} [[Valencija]] |- | [[Moški svetovni rekord v maratonu|Maraton]] |1:59:30 |{{ikonazastave|KEN}} [[Sabastian Sawe]] |26. april 2026 |{{ikonazastave|UK}} [[London]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 110 m z ovirami|110 m ovire]] |12,75 s |{{ikonazastave|USA}} [[Ja'Kobe Tharp]] |10. junij 2026 |{{ikonazastave|USA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 400 m z ovirami|400 m ovire]] |45,80 s |{{ikonazastave|BRA}} [[Alison dos Santos]] |27. avgust 2026 |{{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 3000 m z zaprekami|3000 m prepreke]] |7:52,11 |{{ikonazastave|ETH}} [[Lamecha Girma]] |9. junij 2023 |{{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] |- | [[Moški svetovni rekord v skoku v višino|Skok v višino]] |2,45 m |{{ikonazastave|CUB}} [[Javier Sotomayor]] |27. julij 1993 |{{ikonazastave|ESP}} [[Salamanca]] |- | [[Moški svetovni rekord v skoku ob palici|Skok ob palici]] |6,31 m |{{ikonazastave|SWE}} [[Armand Duplantis]] |12. marec 2026 |{{ikonazastave|SWE}} [[Uppsala]] |- | [[Moški svetovni rekord v skoku v daljino|Skok v daljino]] |8,95 m |{{ikonazastave|USA}} [[Mike Powell]] |30. avgust 1991 |{{ikonazastave|JAP}} [[Tokio]] |- | [[Moški svetovni rekord v troskoku|Troskok]] |18,29 m |{{ikonazastave|GBR}} [[Jonathan Edwards]] |7. avgust 1995 |{{ikonazastave|SWE}} [[Göteborg]] |- | [[Moški svetovni rekord v suvanju krogle|Suvanje krogle]] |23,56 m |{{ikonazastave|ZDA}} [[Ryan Crouser]] |27. maj 2023 |{{ikonazastave|ZDA}} [[Los Angeles]] |- | [[Moški svetovni rekord v metu diska|Met diska]] |75,56 m |{{ikonazastave|LIT}} [[Mikolas Alekna]] |13. april 2025 |{{ikonazastave|USA}} [[Ramona, Oklahoma|Ramona]] |- | [[Moški svetovni rekord v metu kladiva|Met kladiva]] |86,74 m |{{ikonazastave|URS}} [[Jurij Sedih]] |30. avgust 1986 |{{ikonazastave|GER}} [[Stuttgart]] |- | [[Moški svetovni rekord v metu kopja|Met kopja]] |98,48 m |{{ikonazastave|CZE}} [[Jan Zelezný]] |25. maj 1996 |{{ikonazastave|GER}} [[Jena]] |- | [[Moški svetovni rekord v deseteroboju|Deseteroboj]] |9126 točk |{{ikonazastave|FRA}} [[Kevin Mayer]] |16. september 2018 |{{ikonazastave|FRA}} [[Talence]] |- | [[Moški svetovni rekord v hitri hoji na 20 km|Hitra hoja na 20 km]] |1:16:43 |{{ikonazastave|RUS}} [[Sergej Morozov]] |8. junij 2008 |{{ikonazastave|RUS}} [[Saransk]] |- | [[Moški svetovni rekord v hitri hoji na 50 km|Hitra hoja na 50 km]] |3:32:33 |{{ikonazastave|FRA}} [[Yohann Diniz]] |15. avgust 2014 |{{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] |- | [[Moški svetovni rekord v štafeti 4 x 100 m|Štafeta 4x100 m]] |36,84 s |{{ikonazastave|JAM}} [[Nesta Carter]], [[Michael Frater]],<br>[[Yohan Blake]], [[Usain Bolt]] |11. avgust 2012 |{{ikonazastave|UK}} [[London]] |- | [[Moški svetovni rekord v štafeti 4 x 400 m|Štafeta 4x400 m]] |2:54,29 |{{ikonazastave|ZDA}} [[Andrew Valmon]], [[Quincy Watts]],<br>[[Butch Reynolds]], [[Michael Johnson (atlet)|Michael Johnson]] |22. avgust 1994 |{{ikonazastave|ZDA}} [[New York]] |} == Ženske == {| class="wikitable" |- style="background: lightblue;" !Disciplina !Rekord !Atletinja !Datum !Prizorišče |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 100 m|100 m]] |10,49 s |{{ikonazastave|USA}} [[Florence Griffith Joyner]] |16. julij 1988 |{{ikonazastave|USA}} [[Indianapolis]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 200 m|200 m]] |21,34 s |{{ikonazastave|USA}} [[Florence Griffith Joyner]] |29. september 1988 |{{ikonazastave|KOR}} [[Seul]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 400 m|400 m]] |47,60 s |{{ikonazastave|DDR}} [[Marita Koch]] |9. oktober 1985 |{{ikonazastave|AUS}} [[Canberra]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 800 m|800 m]] |1:53,28 |{{ikonazastave|TCH}} [[Jarmila Kratochvílová]] |26. julij 1983 |{{ikonazastave|FRG}} [[München]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 1500 m|1500 m]] |3:48,68 |{{ikonazastave|KEN}} [[Faith Kipyegon]] |5. julij 2025 |{{ikonazastave|USA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na miljo|Milja]] |4:07,64 |{{ikonazastave|KEN}} [[Faith Kipyegon]] |21. julij 2023 |{{ikonazastave|MON}} [[Monte Carlo]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 3000 m|3000 m]] |8:06,11 |{{ikonazastave|CHN}} [[Vang Džunšia]] |13. september 1993 |{{ikonazastave|CHN}} [[Peking]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 5000 m|5000 m]] |13:58,06 |{{ikonazastave|KEN}} [[Beatrice Chebet]] |5. julij 2025 |{{ikonazastave|USA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 10000 m|10000 m]] |28:54,14 |{{ikonazastave|KEN}} [[Beatrice Chebet]] |25. maj 2024 |{{ikonazastave|USA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]] |- |[[Ženski svetovni rekord v maratonu|Maraton]] |2:09:57 |{{ikonazastave|KEN}} [[Ruth Chepngetich]] |13. oktober 2024 |{{ikonazastave|USA}} [[Chicago]] |- |[[Ženski svetovni rekord v teku na 100 m z ovirami|100 m ovire]] |12,12 s |{{ikonazastave|NGR}} [[Tobi Amusan]] |24. julij 2022 |{{ikonazastave|ZDA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]] |- |[[Ženski svetovni rekord v teku na 400 m z ovirami|400 m ovire]] |50,37 s |{{ikonazastave|USA}} [[Sydney McLaughlin-Levrone]] |8. avgust 2024 |{{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] |- |[[ženski svetovni rekord v teku na 3000 m z zaprekami|3000 m prepreke]] |8:52,78 |{{ikonazastave|BHR}} [[Ruth Jebet]] |27. avgust 2016 |{{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] |- |[[Ženski svetovni rekord v skoku v višino|Skok v višino]] |2,10 m |{{ikonazastave|UKR}} [[Jaroslava Magučih]] |7. julij 2024 |{{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] |- |[[Ženski svetovni rekord v skoku ob palici|Skok s palico]] |5,06 m |{{ikonazastave|RUS}} [[Jelena Isinbajeva]] |28. avgust 2009 |{{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] |- |[[Ženski svetovni rekord v skoku v daljino|Skok v daljino]] |7,52 m |{{ikonazastave|URS}} [[Galina Čistjakova]] |11. junij 1988 |{{ikonazastave|URS}} [[Leningrad]] |- |[[Ženski svetovni rekord v troskoku|Troskok]] |15,74 m |{{ikonazastave|VEN}} [[Yulimar Rojas]] |20. marec 2022 |{{ikonazastave|SRB}} [[Beograd]] |- |[[Ženski svetovni rekord v suvanju krogle|Suvanje krogle]] |22,63 m |{{ikonazastave|URS}} [[Natalija Lisovska]] |7. junij 1987 |{{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] |- |[[Ženski svetovni rekord v metu diska|Met diska]] |76,80 m |{{ikonazastave|DDR}} [[Gabriele Reinsch]] |9. julij 1988 |{{ikonazastave|DDR}} [[Neubrandenburg]] |- |[[Ženski svetovni rekord v metu kladiva|Met kladiva]] |82,98 m |{{ikonazastave|POL}} [[Anita Włodarczyk]] |28. avgust 2016 |{{ikonazastave|POL}} [[Varšava]] |- |[[Ženski svetovni rekord v metu kopja|Met kopja]] |72,28 m |{{ikonazastave|CZE}} [[Barbora Spotakova]] |13. september 2008 |{{ikonazastave|GER}} [[Stuttgart]] |- |[[Ženski svetovni rekord v sedmeroboju|Sedmeroboj]] |7291 točk |{{ikonazastave|USA}} [[Jackie Joyner-Kersee]] |24. september 1988 |{{ikonazastave|KOR}} [[Seul]] |- |[[Ženski svetovni rekord v hitri hoji na 10 km|Hitra hoja na 10 km]] |41:01 |{{ikonazastave|RUS}} [[Jelena Nikolajeva]] |20. april 1996 |{{ikonazastave|RUS}} [[Soči, Rusija|Soči]] |- |[[Ženski svetovni rekord v hitri hoji na 20 km|Hitra hoja na 20 km]] |1:23:39 |{{ikonazastave|RUS}} [[Jelena Lašmanova]] |9. junij 2018 |{{ikonazastave|RUS}} [[Čeboksari]] |- |[[Ženski svetovni rekord v hitri hoji na 50 km|Hitra hoja na 50 km]] |4:05:56 |{{ikonazastave|POR}} [[Inês Henriques]] |13. avgust 2017 |{{ikonazastave|UK}} [[London]] |- |[[Ženski svetovni rekord v štafeti 4 x 100 m|Štafeta 4x100 m]] |40,82 s |{{ikonazastave|USA}} [[Tianna Madison]], [[Allyson Felix]],<br>[[Bianca Knight]], [[Carmelita Jeter]] |10. avgust 2012 |{{ikonazastave|UK}} [[London]] |- |[[Ženski svetovni rekord v štafeti 4 x 100 m|Štafeta 4x400 m]] |3:15,17 |{{ikonazastave|URS}} [[Tatjana Ledovska]], [[Olga Nazarova]],<br>[[Marija Pinigina]], [[Olga Brizgina]] |1. oktober 1988 |{{ikonazastave|KOR}} [[Seul]] |} == Glej tudi == * [[slovenski rekordi v atletiki]] {{Svetovni rekordi v atletiki}} [[Kategorija:Atletika]] [[Kategorija:Svetovni rekordi]] [[Kategorija:Svetovni rekordi v atletiki| ]] 4pjxkla0u093mqrcwy0nn2mfv9i3zhp 6743651 6743649 2026-08-27T20:48:07Z Sporti 5955 /* Ženske */ pos. 6743651 wikitext text/x-wiki [[Slika:100 m final Berlin 2009.JPG|thumb|right|300px|[[Usain Bolt]] ob svetovnem rekordu na [[Moški svetovni rekord v teku na 100 m|100 m]]]] '''[[Svetovni rekord]]i v [[atletika|atletiki]]''' na prostem za [[Poletne olimpijske igre|olimpijske discipline]], potrjeni s strani [[Mednarodna atletska zveza|Mednarodne atletske zveze]]. == Moški == [[File:Bundesarchiv Bild 183-1986-0608-300, Jürgen Schult.jpg|thumb|right|[[Jürgen Schult]] ob naznanilu o svetovnem rekordu v [[Moški svetovni rekord v metu diska|metu diska]]]] {| class="wikitable" |- style="background: lightblue;" !Disciplina !Rekord !Atlet !Datum !Prizorišče |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 100 m|100 m]] |9,58 s |{{ikonazastave|JAM}} [[Usain Bolt]] |16. avgust 2009 |{{ikonazastave|GER}} [[Berlin]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 200 m|200 m]] |19,19 s |{{ikonazastave|JAM}} [[Usain Bolt]] |20. avgust 2009 |{{ikonazastave|GER}} [[Berlin]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 400 m|400 m]] |43,03 s |{{ikonazastave|JAR}} [[Wayde van Niekerk]] |14. avgust 2016 |{{ikonazastave|BRA}} [[Rio de Janeiro]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 800 m|800 m]] |1:40,91 |{{ikonazastave|KEN}} [[David Rudisha]] |9. avgust 2012 |{{ikonazastave|UK}} [[London]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 1500 m|1500 m]] |3:26,00 |{{ikonazastave|MAR}} [[Hicham El Guerrouj]] |14. julij 1998 |{{ikonazastave|ITA}} [[Rim]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na miljo|Milja]] |3:42,66 |{{ikonazastave|UK}} [[Josh Kerr]] |18. julij 2026 |{{ikonazastave|UK}} [[London]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 3000 m|3000 m]] |7:17,55 |{{ikonazastave|NOR}} [[Jakob Ingebrigtsen]] |25. avgust 2024 |{{ikonazastave|POL}} [[Chorzów]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 5000 m|5000 m]] |12:35,36 |{{ikonazastave|UGA}} [[Joshua Cheptegei]] |14. avgust 2020 |{{ikonazastave|MON}} [[Monte Carlo]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 10000 m|10000 m]] |26:11,00 |{{ikonazastave|UGA}} [[Joshua Cheptegei]] |7. oktober 2020 |{{ikonazastave|ESP}} [[Valencija]] |- | [[Moški svetovni rekord v maratonu|Maraton]] |1:59:30 |{{ikonazastave|KEN}} [[Sabastian Sawe]] |26. april 2026 |{{ikonazastave|UK}} [[London]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 110 m z ovirami|110 m ovire]] |12,75 s |{{ikonazastave|USA}} [[Ja'Kobe Tharp]] |10. junij 2026 |{{ikonazastave|USA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 400 m z ovirami|400 m ovire]] |45,80 s |{{ikonazastave|BRA}} [[Alison dos Santos]] |27. avgust 2026 |{{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 3000 m z zaprekami|3000 m prepreke]] |7:52,11 |{{ikonazastave|ETH}} [[Lamecha Girma]] |9. junij 2023 |{{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] |- | [[Moški svetovni rekord v skoku v višino|Skok v višino]] |2,45 m |{{ikonazastave|CUB}} [[Javier Sotomayor]] |27. julij 1993 |{{ikonazastave|ESP}} [[Salamanca]] |- | [[Moški svetovni rekord v skoku ob palici|Skok ob palici]] |6,31 m |{{ikonazastave|SWE}} [[Armand Duplantis]] |12. marec 2026 |{{ikonazastave|SWE}} [[Uppsala]] |- | [[Moški svetovni rekord v skoku v daljino|Skok v daljino]] |8,95 m |{{ikonazastave|USA}} [[Mike Powell]] |30. avgust 1991 |{{ikonazastave|JAP}} [[Tokio]] |- | [[Moški svetovni rekord v troskoku|Troskok]] |18,29 m |{{ikonazastave|GBR}} [[Jonathan Edwards]] |7. avgust 1995 |{{ikonazastave|SWE}} [[Göteborg]] |- | [[Moški svetovni rekord v suvanju krogle|Suvanje krogle]] |23,56 m |{{ikonazastave|ZDA}} [[Ryan Crouser]] |27. maj 2023 |{{ikonazastave|ZDA}} [[Los Angeles]] |- | [[Moški svetovni rekord v metu diska|Met diska]] |75,56 m |{{ikonazastave|LIT}} [[Mikolas Alekna]] |13. april 2025 |{{ikonazastave|USA}} [[Ramona, Oklahoma|Ramona]] |- | [[Moški svetovni rekord v metu kladiva|Met kladiva]] |86,74 m |{{ikonazastave|URS}} [[Jurij Sedih]] |30. avgust 1986 |{{ikonazastave|GER}} [[Stuttgart]] |- | [[Moški svetovni rekord v metu kopja|Met kopja]] |98,48 m |{{ikonazastave|CZE}} [[Jan Zelezný]] |25. maj 1996 |{{ikonazastave|GER}} [[Jena]] |- | [[Moški svetovni rekord v deseteroboju|Deseteroboj]] |9126 točk |{{ikonazastave|FRA}} [[Kevin Mayer]] |16. september 2018 |{{ikonazastave|FRA}} [[Talence]] |- | [[Moški svetovni rekord v hitri hoji na 20 km|Hitra hoja na 20 km]] |1:16:43 |{{ikonazastave|RUS}} [[Sergej Morozov]] |8. junij 2008 |{{ikonazastave|RUS}} [[Saransk]] |- | [[Moški svetovni rekord v hitri hoji na 50 km|Hitra hoja na 50 km]] |3:32:33 |{{ikonazastave|FRA}} [[Yohann Diniz]] |15. avgust 2014 |{{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] |- | [[Moški svetovni rekord v štafeti 4 x 100 m|Štafeta 4x100 m]] |36,84 s |{{ikonazastave|JAM}} [[Nesta Carter]], [[Michael Frater]],<br>[[Yohan Blake]], [[Usain Bolt]] |11. avgust 2012 |{{ikonazastave|UK}} [[London]] |- | [[Moški svetovni rekord v štafeti 4 x 400 m|Štafeta 4x400 m]] |2:54,29 |{{ikonazastave|ZDA}} [[Andrew Valmon]], [[Quincy Watts]],<br>[[Butch Reynolds]], [[Michael Johnson (atlet)|Michael Johnson]] |22. avgust 1994 |{{ikonazastave|ZDA}} [[New York]] |} == Ženske == {| class="wikitable" |- style="background: lightblue;" !Disciplina !Rekord !Atletinja !Datum !Prizorišče |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 100 m|100 m]] |10,49 s |{{ikonazastave|USA}} [[Florence Griffith Joyner]] |16. julij 1988 |{{ikonazastave|USA}} [[Indianapolis]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 200 m|200 m]] |21,34 s |{{ikonazastave|USA}} [[Florence Griffith Joyner]] |29. september 1988 |{{ikonazastave|KOR}} [[Seul]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 400 m|400 m]] |47,60 s |{{ikonazastave|DDR}} [[Marita Koch]] |9. oktober 1985 |{{ikonazastave|AUS}} [[Canberra]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 800 m|800 m]] |1:53,28 |{{ikonazastave|TCH}} [[Jarmila Kratochvílová]] |26. julij 1983 |{{ikonazastave|FRG}} [[München]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 1500 m|1500 m]] |3:48,68 |{{ikonazastave|KEN}} [[Faith Kipyegon]] |5. julij 2025 |{{ikonazastave|USA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na miljo|Milja]] |4:07,64 |{{ikonazastave|KEN}} [[Faith Kipyegon]] |21. julij 2023 |{{ikonazastave|MON}} [[Monte Carlo]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 3000 m|3000 m]] |8:06,11 |{{ikonazastave|CHN}} [[Vang Džunšia]] |13. september 1993 |{{ikonazastave|CHN}} [[Peking]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 5000 m|5000 m]] |13:58,06 |{{ikonazastave|KEN}} [[Beatrice Chebet]] |5. julij 2025 |{{ikonazastave|USA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 10000 m|10000 m]] |28:54,14 |{{ikonazastave|KEN}} [[Beatrice Chebet]] |25. maj 2024 |{{ikonazastave|USA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]] |- |[[Ženski svetovni rekord v maratonu|Maraton]] |2:09:57 |{{ikonazastave|KEN}} [[Ruth Chepngetich]] |13. oktober 2024 |{{ikonazastave|USA}} [[Chicago]] |- |[[Ženski svetovni rekord v teku na 100 m z ovirami|100 m ovire]] |12,09 s |{{ikonazastave|SUI}} [[Masai Russell]] |27. avgust 2026 |{{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] |- |[[Ženski svetovni rekord v teku na 400 m z ovirami|400 m ovire]] |50,37 s |{{ikonazastave|USA}} [[Sydney McLaughlin-Levrone]] |8. avgust 2024 |{{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] |- |[[ženski svetovni rekord v teku na 3000 m z zaprekami|3000 m prepreke]] |8:52,78 |{{ikonazastave|BHR}} [[Ruth Jebet]] |27. avgust 2016 |{{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] |- |[[Ženski svetovni rekord v skoku v višino|Skok v višino]] |2,10 m |{{ikonazastave|UKR}} [[Jaroslava Magučih]] |7. julij 2024 |{{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] |- |[[Ženski svetovni rekord v skoku ob palici|Skok s palico]] |5,06 m |{{ikonazastave|RUS}} [[Jelena Isinbajeva]] |28. avgust 2009 |{{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] |- |[[Ženski svetovni rekord v skoku v daljino|Skok v daljino]] |7,52 m |{{ikonazastave|URS}} [[Galina Čistjakova]] |11. junij 1988 |{{ikonazastave|URS}} [[Leningrad]] |- |[[Ženski svetovni rekord v troskoku|Troskok]] |15,74 m |{{ikonazastave|VEN}} [[Yulimar Rojas]] |20. marec 2022 |{{ikonazastave|SRB}} [[Beograd]] |- |[[Ženski svetovni rekord v suvanju krogle|Suvanje krogle]] |22,63 m |{{ikonazastave|URS}} [[Natalija Lisovska]] |7. junij 1987 |{{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] |- |[[Ženski svetovni rekord v metu diska|Met diska]] |76,80 m |{{ikonazastave|DDR}} [[Gabriele Reinsch]] |9. julij 1988 |{{ikonazastave|DDR}} [[Neubrandenburg]] |- |[[Ženski svetovni rekord v metu kladiva|Met kladiva]] |82,98 m |{{ikonazastave|POL}} [[Anita Włodarczyk]] |28. avgust 2016 |{{ikonazastave|POL}} [[Varšava]] |- |[[Ženski svetovni rekord v metu kopja|Met kopja]] |72,28 m |{{ikonazastave|CZE}} [[Barbora Spotakova]] |13. september 2008 |{{ikonazastave|GER}} [[Stuttgart]] |- |[[Ženski svetovni rekord v sedmeroboju|Sedmeroboj]] |7291 točk |{{ikonazastave|USA}} [[Jackie Joyner-Kersee]] |24. september 1988 |{{ikonazastave|KOR}} [[Seul]] |- |[[Ženski svetovni rekord v hitri hoji na 10 km|Hitra hoja na 10 km]] |41:01 |{{ikonazastave|RUS}} [[Jelena Nikolajeva]] |20. april 1996 |{{ikonazastave|RUS}} [[Soči, Rusija|Soči]] |- |[[Ženski svetovni rekord v hitri hoji na 20 km|Hitra hoja na 20 km]] |1:23:39 |{{ikonazastave|RUS}} [[Jelena Lašmanova]] |9. junij 2018 |{{ikonazastave|RUS}} [[Čeboksari]] |- |[[Ženski svetovni rekord v hitri hoji na 50 km|Hitra hoja na 50 km]] |4:05:56 |{{ikonazastave|POR}} [[Inês Henriques]] |13. avgust 2017 |{{ikonazastave|UK}} [[London]] |- |[[Ženski svetovni rekord v štafeti 4 x 100 m|Štafeta 4x100 m]] |40,82 s |{{ikonazastave|USA}} [[Tianna Madison]], [[Allyson Felix]],<br>[[Bianca Knight]], [[Carmelita Jeter]] |10. avgust 2012 |{{ikonazastave|UK}} [[London]] |- |[[Ženski svetovni rekord v štafeti 4 x 100 m|Štafeta 4x400 m]] |3:15,17 |{{ikonazastave|URS}} [[Tatjana Ledovska]], [[Olga Nazarova]],<br>[[Marija Pinigina]], [[Olga Brizgina]] |1. oktober 1988 |{{ikonazastave|KOR}} [[Seul]] |} == Glej tudi == * [[slovenski rekordi v atletiki]] {{Svetovni rekordi v atletiki}} [[Kategorija:Atletika]] [[Kategorija:Svetovni rekordi]] [[Kategorija:Svetovni rekordi v atletiki| ]] i69g0im4jkztyk5uxw7gbhmqfkiiiqc 6743652 6743651 2026-08-27T20:48:34Z Sporti 5955 /* Ženske */ pp 6743652 wikitext text/x-wiki [[Slika:100 m final Berlin 2009.JPG|thumb|right|300px|[[Usain Bolt]] ob svetovnem rekordu na [[Moški svetovni rekord v teku na 100 m|100 m]]]] '''[[Svetovni rekord]]i v [[atletika|atletiki]]''' na prostem za [[Poletne olimpijske igre|olimpijske discipline]], potrjeni s strani [[Mednarodna atletska zveza|Mednarodne atletske zveze]]. == Moški == [[File:Bundesarchiv Bild 183-1986-0608-300, Jürgen Schult.jpg|thumb|right|[[Jürgen Schult]] ob naznanilu o svetovnem rekordu v [[Moški svetovni rekord v metu diska|metu diska]]]] {| class="wikitable" |- style="background: lightblue;" !Disciplina !Rekord !Atlet !Datum !Prizorišče |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 100 m|100 m]] |9,58 s |{{ikonazastave|JAM}} [[Usain Bolt]] |16. avgust 2009 |{{ikonazastave|GER}} [[Berlin]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 200 m|200 m]] |19,19 s |{{ikonazastave|JAM}} [[Usain Bolt]] |20. avgust 2009 |{{ikonazastave|GER}} [[Berlin]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 400 m|400 m]] |43,03 s |{{ikonazastave|JAR}} [[Wayde van Niekerk]] |14. avgust 2016 |{{ikonazastave|BRA}} [[Rio de Janeiro]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 800 m|800 m]] |1:40,91 |{{ikonazastave|KEN}} [[David Rudisha]] |9. avgust 2012 |{{ikonazastave|UK}} [[London]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 1500 m|1500 m]] |3:26,00 |{{ikonazastave|MAR}} [[Hicham El Guerrouj]] |14. julij 1998 |{{ikonazastave|ITA}} [[Rim]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na miljo|Milja]] |3:42,66 |{{ikonazastave|UK}} [[Josh Kerr]] |18. julij 2026 |{{ikonazastave|UK}} [[London]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 3000 m|3000 m]] |7:17,55 |{{ikonazastave|NOR}} [[Jakob Ingebrigtsen]] |25. avgust 2024 |{{ikonazastave|POL}} [[Chorzów]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 5000 m|5000 m]] |12:35,36 |{{ikonazastave|UGA}} [[Joshua Cheptegei]] |14. avgust 2020 |{{ikonazastave|MON}} [[Monte Carlo]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 10000 m|10000 m]] |26:11,00 |{{ikonazastave|UGA}} [[Joshua Cheptegei]] |7. oktober 2020 |{{ikonazastave|ESP}} [[Valencija]] |- | [[Moški svetovni rekord v maratonu|Maraton]] |1:59:30 |{{ikonazastave|KEN}} [[Sabastian Sawe]] |26. april 2026 |{{ikonazastave|UK}} [[London]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 110 m z ovirami|110 m ovire]] |12,75 s |{{ikonazastave|USA}} [[Ja'Kobe Tharp]] |10. junij 2026 |{{ikonazastave|USA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 400 m z ovirami|400 m ovire]] |45,80 s |{{ikonazastave|BRA}} [[Alison dos Santos]] |27. avgust 2026 |{{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] |- | [[Moški svetovni rekord v teku na 3000 m z zaprekami|3000 m prepreke]] |7:52,11 |{{ikonazastave|ETH}} [[Lamecha Girma]] |9. junij 2023 |{{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] |- | [[Moški svetovni rekord v skoku v višino|Skok v višino]] |2,45 m |{{ikonazastave|CUB}} [[Javier Sotomayor]] |27. julij 1993 |{{ikonazastave|ESP}} [[Salamanca]] |- | [[Moški svetovni rekord v skoku ob palici|Skok ob palici]] |6,31 m |{{ikonazastave|SWE}} [[Armand Duplantis]] |12. marec 2026 |{{ikonazastave|SWE}} [[Uppsala]] |- | [[Moški svetovni rekord v skoku v daljino|Skok v daljino]] |8,95 m |{{ikonazastave|USA}} [[Mike Powell]] |30. avgust 1991 |{{ikonazastave|JAP}} [[Tokio]] |- | [[Moški svetovni rekord v troskoku|Troskok]] |18,29 m |{{ikonazastave|GBR}} [[Jonathan Edwards]] |7. avgust 1995 |{{ikonazastave|SWE}} [[Göteborg]] |- | [[Moški svetovni rekord v suvanju krogle|Suvanje krogle]] |23,56 m |{{ikonazastave|ZDA}} [[Ryan Crouser]] |27. maj 2023 |{{ikonazastave|ZDA}} [[Los Angeles]] |- | [[Moški svetovni rekord v metu diska|Met diska]] |75,56 m |{{ikonazastave|LIT}} [[Mikolas Alekna]] |13. april 2025 |{{ikonazastave|USA}} [[Ramona, Oklahoma|Ramona]] |- | [[Moški svetovni rekord v metu kladiva|Met kladiva]] |86,74 m |{{ikonazastave|URS}} [[Jurij Sedih]] |30. avgust 1986 |{{ikonazastave|GER}} [[Stuttgart]] |- | [[Moški svetovni rekord v metu kopja|Met kopja]] |98,48 m |{{ikonazastave|CZE}} [[Jan Zelezný]] |25. maj 1996 |{{ikonazastave|GER}} [[Jena]] |- | [[Moški svetovni rekord v deseteroboju|Deseteroboj]] |9126 točk |{{ikonazastave|FRA}} [[Kevin Mayer]] |16. september 2018 |{{ikonazastave|FRA}} [[Talence]] |- | [[Moški svetovni rekord v hitri hoji na 20 km|Hitra hoja na 20 km]] |1:16:43 |{{ikonazastave|RUS}} [[Sergej Morozov]] |8. junij 2008 |{{ikonazastave|RUS}} [[Saransk]] |- | [[Moški svetovni rekord v hitri hoji na 50 km|Hitra hoja na 50 km]] |3:32:33 |{{ikonazastave|FRA}} [[Yohann Diniz]] |15. avgust 2014 |{{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] |- | [[Moški svetovni rekord v štafeti 4 x 100 m|Štafeta 4x100 m]] |36,84 s |{{ikonazastave|JAM}} [[Nesta Carter]], [[Michael Frater]],<br>[[Yohan Blake]], [[Usain Bolt]] |11. avgust 2012 |{{ikonazastave|UK}} [[London]] |- | [[Moški svetovni rekord v štafeti 4 x 400 m|Štafeta 4x400 m]] |2:54,29 |{{ikonazastave|ZDA}} [[Andrew Valmon]], [[Quincy Watts]],<br>[[Butch Reynolds]], [[Michael Johnson (atlet)|Michael Johnson]] |22. avgust 1994 |{{ikonazastave|ZDA}} [[New York]] |} == Ženske == {| class="wikitable" |- style="background: lightblue;" !Disciplina !Rekord !Atletinja !Datum !Prizorišče |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 100 m|100 m]] |10,49 s |{{ikonazastave|USA}} [[Florence Griffith Joyner]] |16. julij 1988 |{{ikonazastave|USA}} [[Indianapolis]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 200 m|200 m]] |21,34 s |{{ikonazastave|USA}} [[Florence Griffith Joyner]] |29. september 1988 |{{ikonazastave|KOR}} [[Seul]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 400 m|400 m]] |47,60 s |{{ikonazastave|DDR}} [[Marita Koch]] |9. oktober 1985 |{{ikonazastave|AUS}} [[Canberra]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 800 m|800 m]] |1:53,28 |{{ikonazastave|TCH}} [[Jarmila Kratochvílová]] |26. julij 1983 |{{ikonazastave|FRG}} [[München]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 1500 m|1500 m]] |3:48,68 |{{ikonazastave|KEN}} [[Faith Kipyegon]] |5. julij 2025 |{{ikonazastave|USA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na miljo|Milja]] |4:07,64 |{{ikonazastave|KEN}} [[Faith Kipyegon]] |21. julij 2023 |{{ikonazastave|MON}} [[Monte Carlo]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 3000 m|3000 m]] |8:06,11 |{{ikonazastave|CHN}} [[Vang Džunšia]] |13. september 1993 |{{ikonazastave|CHN}} [[Peking]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 5000 m|5000 m]] |13:58,06 |{{ikonazastave|KEN}} [[Beatrice Chebet]] |5. julij 2025 |{{ikonazastave|USA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]] |- | [[Ženski svetovni rekord v teku na 10000 m|10000 m]] |28:54,14 |{{ikonazastave|KEN}} [[Beatrice Chebet]] |25. maj 2024 |{{ikonazastave|USA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]] |- |[[Ženski svetovni rekord v maratonu|Maraton]] |2:09:57 |{{ikonazastave|KEN}} [[Ruth Chepngetich]] |13. oktober 2024 |{{ikonazastave|USA}} [[Chicago]] |- |[[Ženski svetovni rekord v teku na 100 m z ovirami|100 m ovire]] |12,09 s |{{ikonazastave|USA}} [[Masai Russell]] |27. avgust 2026 |{{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] |- |[[Ženski svetovni rekord v teku na 400 m z ovirami|400 m ovire]] |50,37 s |{{ikonazastave|USA}} [[Sydney McLaughlin-Levrone]] |8. avgust 2024 |{{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] |- |[[ženski svetovni rekord v teku na 3000 m z zaprekami|3000 m prepreke]] |8:52,78 |{{ikonazastave|BHR}} [[Ruth Jebet]] |27. avgust 2016 |{{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] |- |[[Ženski svetovni rekord v skoku v višino|Skok v višino]] |2,10 m |{{ikonazastave|UKR}} [[Jaroslava Magučih]] |7. julij 2024 |{{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] |- |[[Ženski svetovni rekord v skoku ob palici|Skok s palico]] |5,06 m |{{ikonazastave|RUS}} [[Jelena Isinbajeva]] |28. avgust 2009 |{{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] |- |[[Ženski svetovni rekord v skoku v daljino|Skok v daljino]] |7,52 m |{{ikonazastave|URS}} [[Galina Čistjakova]] |11. junij 1988 |{{ikonazastave|URS}} [[Leningrad]] |- |[[Ženski svetovni rekord v troskoku|Troskok]] |15,74 m |{{ikonazastave|VEN}} [[Yulimar Rojas]] |20. marec 2022 |{{ikonazastave|SRB}} [[Beograd]] |- |[[Ženski svetovni rekord v suvanju krogle|Suvanje krogle]] |22,63 m |{{ikonazastave|URS}} [[Natalija Lisovska]] |7. junij 1987 |{{ikonazastave|URS}} [[Moskva]] |- |[[Ženski svetovni rekord v metu diska|Met diska]] |76,80 m |{{ikonazastave|DDR}} [[Gabriele Reinsch]] |9. julij 1988 |{{ikonazastave|DDR}} [[Neubrandenburg]] |- |[[Ženski svetovni rekord v metu kladiva|Met kladiva]] |82,98 m |{{ikonazastave|POL}} [[Anita Włodarczyk]] |28. avgust 2016 |{{ikonazastave|POL}} [[Varšava]] |- |[[Ženski svetovni rekord v metu kopja|Met kopja]] |72,28 m |{{ikonazastave|CZE}} [[Barbora Spotakova]] |13. september 2008 |{{ikonazastave|GER}} [[Stuttgart]] |- |[[Ženski svetovni rekord v sedmeroboju|Sedmeroboj]] |7291 točk |{{ikonazastave|USA}} [[Jackie Joyner-Kersee]] |24. september 1988 |{{ikonazastave|KOR}} [[Seul]] |- |[[Ženski svetovni rekord v hitri hoji na 10 km|Hitra hoja na 10 km]] |41:01 |{{ikonazastave|RUS}} [[Jelena Nikolajeva]] |20. april 1996 |{{ikonazastave|RUS}} [[Soči, Rusija|Soči]] |- |[[Ženski svetovni rekord v hitri hoji na 20 km|Hitra hoja na 20 km]] |1:23:39 |{{ikonazastave|RUS}} [[Jelena Lašmanova]] |9. junij 2018 |{{ikonazastave|RUS}} [[Čeboksari]] |- |[[Ženski svetovni rekord v hitri hoji na 50 km|Hitra hoja na 50 km]] |4:05:56 |{{ikonazastave|POR}} [[Inês Henriques]] |13. avgust 2017 |{{ikonazastave|UK}} [[London]] |- |[[Ženski svetovni rekord v štafeti 4 x 100 m|Štafeta 4x100 m]] |40,82 s |{{ikonazastave|USA}} [[Tianna Madison]], [[Allyson Felix]],<br>[[Bianca Knight]], [[Carmelita Jeter]] |10. avgust 2012 |{{ikonazastave|UK}} [[London]] |- |[[Ženski svetovni rekord v štafeti 4 x 100 m|Štafeta 4x400 m]] |3:15,17 |{{ikonazastave|URS}} [[Tatjana Ledovska]], [[Olga Nazarova]],<br>[[Marija Pinigina]], [[Olga Brizgina]] |1. oktober 1988 |{{ikonazastave|KOR}} [[Seul]] |} == Glej tudi == * [[slovenski rekordi v atletiki]] {{Svetovni rekordi v atletiki}} [[Kategorija:Atletika]] [[Kategorija:Svetovni rekordi]] [[Kategorija:Svetovni rekordi v atletiki| ]] 0pzzncrshyw9fawycmijnssgx4vxjzr Slovenski rekordi v atletiki 0 71946 6743647 6735530 2026-08-27T20:44:06Z Sporti 5955 /* Moški */ pos. 6743647 wikitext text/x-wiki '''Slovenski rekordi v atletiki''' so [[rekord]]i, ki jih je potrdila [[Atletska zveza Slovenije]]. == Moški == {| class="wikitable" |- style="background: lightblue;" !Disciplina !Rekord !Atlet !Datum !Kraj |- | 100 m | 10,09 s | [[Anej Čurin Prapotnik]] | 19. junij 2026 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | 200 m | 20,47 s | [[Matic Osovnikar]] | 24. avgust 2004 | {{ikonazastave|GRE}} [[Atene]] |- | 300 m | 31,89 s | [[Luka Janežič]] | 27. maj 2017 | {{ikonazastave|SLO}} [[Slovenska Bistrica]] |- | 300 m | 32,34 |[[Matija Šestak]] |10. avgust 2004 |{{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]] |- | 400 m | 44,70 s | [[Rok Ferlan]] | 28. junij 2025 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | 600 m | 1:15,49 | [[Žan Rudolf]] | 8. maj 2016 | {{ikonazastave|GER}} [[Pliezhausen]] |- | 800 m | 1:45,15 | [[Žan Rudolf]] | 4. avgust 2021 | {{ikonazastave|GER}} [[Pfungstadt]] |- | 1000 m | 2:20,12 | [[Jan Petrač]] | 15. Junij 2019 | |- | 1500 m | 3:34,23 | [[Žan Rudolf]] | 26. junij 2026 | {{ikonazastave|CRO}} [[Zagreb]] |- | [[Milja]] | 3:58,89 | [[Bekim Bahtiri]] | 25. avgust 1993 | {{ikonazastave|AUT}} [[Linz]] |- | 2000 m | 5:08,4 | [[Stane Miklavžina]] | 9. avgust 1981 | {{ikonazastave|CRO}} [[Zagreb]] |- | 3000 m | 7:51,35 | [[Stanko Lisec]] | 7. junij 1978 | {{ikonazastave|SWE}} [[Göteborg]] |- | 5000 m | 13:27,96 | [[Vid Botolin]] | 1. avgust 2026 | {{ikonazastave|BEL}} [[Oordegem]] |- | 10000 m | 28:32,86 | [[Stane Rozman (atlet)|Stane Rozman]] | 30. junij 1983 | {{ikonazastave|SUI}} [[Lausanne]] |- | 20000 m | 59:54,2 | [[Numan Ukić]] | 2. oktober 1980 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | 30000 m | 1:36:47,6 | [[Mirko Vindiš]] | 1. april 1994 | {{ikonazastave|SLO}} [[Velenje]] |- | Tek 1 ura | 20,042 km | [[Numan Ukić]] | 2. oktober 1980 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | Polmaration | 1:02:49 | [[Roman Kejžar]] | 20. februar 2000 | {{ikonazastave|ITA}} [[Ferrara]] |- | [[Maraton]] | 2:11:50 | [[Roman Kejžar]] | 26. marec 2000 | {{ikonazastave|ITA}} [[Torino]] |- | 110 m ovire | 13,47 s | [[Filip Jakob Demšar]] | 29. junij 2025 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | 400 m ovire | 47,80 s | [[Matic Ian Guček]] | 27. avgust 2026 | {{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] |- | 2000 m zapreke | 5:31,19 | [[Janko Podgoršek]] | 12. julij 1998 | {{ikonazastave|ITA}} [[Formia]] |- | [[tek na 3000 m z zaprekami| 3000 m zapreke]] | 8:16,96 | [[Boštjan Buč]] | 12. junij 2003 | {{ikonazastave|CZE}} [[Ostrava]] |- | Štafeta 4x100 m<br>(reprezentanca) | 38,91 s | [[Staš Tin Lorbar|Lorbar S. T.]], [[Filip Oiclj|Oiclj F.]], [[Andrej Skočir|Skočir A.]],[[Anej Čurin Prapotnik|Čurin Prapotnik A.]] | 16. julij 2026 | {{ikonazastave|SUI}} [[Luzern]] |- | Štafeta 4x100 m<br>(klub) | 39,95 s | [[Atletsko Društvo Mass Ljubljana|AD MASS]]<br>[[Rok Predanič|Predanič R.]], [[Matic Osovnikar|Osovnikar M.]], [[Matic Šušteršič|Šušteršič M.]], [[Jan Žumer|Žumer J.]] | 24. maj 2003 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | Štafeta 4x200 m (klub) | 1:25,84 | [[Železničarski Atletski Klub Ljubljana|ŽAK LJUBLJANA]] [[Rok Predanič|Predanič R.]], [[Primož Obernauer|Oberauner P.]], [[Tine Fakin|Fakin T.]], [[Matija Šestak|Šestak M.]] | 19. junij 1999 | {{ikonazastave|TUR}} [[Istanbul]] |- | Štafeta 4x400 m <br>(reprezentanca) | 3:02,70 | [[Miro Kocuvan mlajši|Kocuvan M.]], [[Boštjan Horvat|Horvat B.]], [[Jože Vrtačič|Vrtačič J.]], [[Matija Šestak|Šestak M.]] | 28. avgust 1999 | {{ikonazastave|ESP}} [[Sevilla]] |- | Štafeta 4x400 m <br>(klub) | 3:11,78 | [[Atletski Klub Olimpija|AK Olimpija]]<br>[[Gregor Japelj|Japelj G.]], [[Sašo Božič|Božič S.]], [[Iztok Hodnik|Hodnik I.]], [[Boštjan Horvat|Horvat B.]] | 14. junij 1998 | {{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]] |- | Štafeta 4x800 m (klub) | 7:37,87 | [[Koroški Atletski Klub Ravne|KAK RAVNE]] [[Zoran Planinšec|Planinšec Z.]], [[Luka Leitinger|Leitinger L.]], [[Janez Štern|Štern J.]], [[Uroš Verhovnik|Verhovnik U.]] | 19. maj 1996 | {{ikonazastave|GER}} [[Landshut]] |- | Štafeta 4x1500 m (klub) | 15:29,7 | [[Atletsko društvo Kladivar Celje|AD KLADIVAR]] [[Franc Kovač|Kovač F.]], [[Drago Žuntar|Žuntar D.]], [[Franc Červan|Červan F.]],[[Simo Važič|Važič S.]] | 25. september 1966 | {{ikonazastave|SLO}} [[Trbovlje]] |- | Hitra hoja na 10000 m | 42:19,1 | [[Milan Balek]] | 9. junij 1990 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | Hitra hoja na 20000 m | 1:28:03,2 | [[Milan Balek]] | 28. avgust 1983 | {{ikonazastave|SLO}} [[Postojna]] |- | Hitra hoja na 30000 m | 2:24:43 | [[Milan Balek]] | 1. maj 1990 | {{ikonazastave|ITA}} [[Milano]] |- | Hitra hoja na 50000 m | 4:18:28 | [[Milan Balek]] | 16. oktober 1983 | {{ikonazastave|AUT}} [[Dunaj]] |- | Skok v daljino | 8,40 m | [[Gregor Cankar]] | 18. maj 1997 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | Troskok | 16,82 m | [[Boštjan Simunič]] | 1. junij 2002 | {{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]] |- | |16,82 m |[[Gregor Cankar]] |16. februar 2003 |{{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]] |- | Skok v višino | 2,32 m | [[Rožle Prezelj]] | 17. junij 2012 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | [[Skok s palico]] | 5,70 m | [[Robert Renner]] | 22. avgust 2015 | {{ikonazastave|KIT}} [[Peking]] |- | Suvanje krogle | 20,76 m | [[Miran Vodovnik]] | 17. junij 2006 | {{ikonazastave|GRE}} [[Solun]] |- | Met diska | 72,61 m | [[Kristjan Čeh]] | 9. april 2026 | {{ikonazastave|USA}} [[Ramona, Oklahoma|Ramona]] |- | Met kladiva | 82,58 m | [[Primož Kozmus]] | 2. september 2009 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | Met kopja | 81,13 m | [[Matija Kranjc]] | 23. junij 2016 | {{ikonazastave|SLO}} [[Brežice]] |- | Deseteroboj | 7771 točk | [[Jan Duhovnik]] | 24. maj 2006 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |} == Ženske == {|class="wikitable" |-style="background: lightblue;" !Disciplina !Rekord !Atletinja !Datum !Kraj |- | 100 m | 11,09 s | [[Merlene Ottey]] | 13. avgust 2004 | {{ikonazastave|BEL}} [[Liège| Naimette-Xhovemont]] |- | 200 m | 22,72 s | [[Merlene Ottey]] | 23. avgust 2004 | {{ikonazastave|GRE}} [[Atene]] |- | 300 m | 37,48 s | [[Alenka Bikar]] | 12. maj 2001 | {{ikonazastave|SLO}} [[Nova Gorica]] |- | 400 m | 51,22 s | [[Anita Horvat]] | 20. julij 2018 | {{ikonazastave|MON}} [[Monako]] |- | 600 m | 1:25,59 s | [[Anita Horvat]] | 28. april 2024 | {{ikonazastave|ITA}} [[Milano]] |- | 800 m | 1:55,19 | [[Jolanda Čeplak]] | 20. julij 2002 | {{ikonazastave|BEL}} [[Heusden-Zolder]] (v dvorani) |- | 1000 m | 2:31,66 | [[Jolanda Čeplak]] | 28. avgust 200 | {{ikonazastave|ITA}} [[Rovereto]] |- | 1500 m | 4:02,13 | [[Sonja Roman]] | 10. julij 2009 | {{ikonazastave|ITA}} [[Rim]] |- | [[Milja]] | 4:29,58 | [[Jolanda Čeplak]] | 19. september 2006 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | 2000 m |5:55,42 | [[Sonja Roman]] | 3. julij 2008 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | 3000 m | 8:46,44 | [[Maruša Mišmaš Zrimšek]] | 26. julij 2020 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | 5000 m | 14:50,40 | [[Klara Lukan]] | 16. julij 2025 | {{ikonazastave|BEL}} [[Liège]] |- | 10000 m | 31:06,63 | [[Helena Javornik]] | 27. avgust 2004 | {{ikonazastave|GRE}} [[Atene]] |- | 20000 m | 1:10:30,4 | [[Helena Javornik]] | 19. julij 2006 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- |25000 m |1:28:22,6 |[[Helena Javornik]] |19. julij 2006 |{{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | Tek 1 ura | 17.070 m | [[Helena Javornik]] | 19. julij 2006 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- | Polmaration | 1:06:43 | [[Klara Lukan]] | 15. marec 2026 | {{ikonazastave|ESP}} [[Málaga]] |- | [[Maraton]] | 2:27:33 | [[Helena Javornik]] | 27. oktober 2004 | {{ikonazastave|NED}} [[Amsterdam]] |- | 100 m ovire | 12,59 s | [[Brigita Bukovec]] | 31. julij 1996 | {{ikonazastave|USA}} [[Atlanta, Georgia| Atlanta]] |- | 400 m ovire | 56,52 s | [[Agata Zupin]] | 23. julij 2017 | {{ikonazastave|ITA}} [[Grosseto]] |- | 2000 m zapreke | 5:56,28 | [[Maruša Mišmaš Zrimšek]] | 16. julij 2020 | {{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]] |- | [[tek na 3000 m z zaprekami|3000 m zapreke]] | 9:06,37 | [[Maruša Mišmaš Zrimšek]] | 27. avgust 2023 | {{ikonazastave|HUN}} [[Budimpešta]] |- | Štafeta 4x100 m<br>(reprezentanca) | 43,91 s | [[Alenka Bikar|Bikar A.]], [[Kristina Žumer|Žumer K.]], [[Maja Nose|Nose M.]], [[Merlene Ottey|Ottey M.]] | 25. julij 2003 | {{ikonazastave|ITA}} [[Pergine Valsugana]] |- | Štafeta 4x100 m<br>(klub) | 44,83 s | [[Atletsko Društvo Mass Ljubljana|AD MASS]]<br>[[Pia Tajnikar|Tajnikar P.]], [[Sara Strajnar|Strajnar S.]], [[Kristina Žumer|Žumer K.]], [[Merlene Ottey|Ottey M.]] | 3. julij 2011 | {{ikonazastave|SUI}} [[La Chaux-de-Fonds]] |- | Štafeta 4x200 m (klub) | 1:43,3 | [[Atletsko društvo TAM|AD TAM]] [[Nives Horvat|Horvat N.]], [[Irena Bravč|Bravč I.]], [[Andreja Bačnik|Bačnik A.]], [[Zlatka Weingartner|Weingartner Z.]] | 21. april 1984 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |- |Štafeta 4x400 m <br>(reprezentanca) |3:34,77 |[[Brigita Langerholc|Lagerholc B.]], [[Jolanda Batagelj|Čeplak J.]], [[Anja Puc|Puc A.]], [[Sara Orešnik|Orešnik S.]] |18. junij 2006 |{{ikonazastave|GRE}} [[Solun]] |- | Štafeta 4x400 m <br>(reprezentanca) | 3:34,19 |[[Agata Zupin|Zupin A.]], [[Jerneja Smonkar|Smonkar J.]], [[Anja Benko|Benko A.]], [[Anita Horvat|Horvat A.]] | 25. junij 2017 | {{ikonazastave|ISR}} [[Tel Aviv]] |- | Štafeta 4x400 m <br>(klub) | 3:45,19 | [[Atletsko društvo Kladivar Celje|AD KLADIVAR]]<br>[[Ana Rijavec|Rijavec A.]], [[Urška Klemen|Klemen U.]], [[Tina Jurčak|Jurčak T.]], [[Jolanda Batagelj|Čeplak J.]] | 10. junij 2007 | {{ikonazastave|SLO}} [[Celje]] |- | Štafeta 4x800 m (klub) | 9:02,96 | [[Atletsko društvo Maribor|AD MARIBOR]] [[Mateja Hojs|Hojs M.]], [[Marija Zajfrid|Zajfrid M.]], [[Nina Krašovec|Krašovec N.]], [[Sonja Roman|Roman S.]] | 11. maj 2003 | {{ikonazastave|SLO}} [[Slovenska Bistrica]] |- | Hitra hoja na 10000 m | 1:02:34,84 | [[Tanja Grgič]] | 15. junij 1991 | {{ikonazastave|SLO}} [[Ljubljana]] |- | Skok v daljino | 6,78 m | [[Nina Kolarič]] | 29. junij 2008 | {{ikonazastave|SLO}} [[Ptuj]] |- | Troskok | 15,03 m | [[Marija Šestak]] | 17. avgust 2008 | {{ikonazastave|KIT}} [[Peking]] |- | Skok v višino | 2,00 m | [[Britta Bilač]] | 14. avgust 1994 | {{ikonazastave|FIN}} [[Helsinki]] |- | [[Skok s palico]] | 4,82 m | [[Tina Šutej]] | 2. februar 2023 | {{ikonazastave|CZE}} [[Ostrava]] |- | Suvanje krogle | 18,10 m | [[Nataša Erjavec]] | 14. maj 1994 | {{ikonazastave|SLO}} [[Nova Gorica]] |- | Met diska | 60,11 m | [[Veronika Domjan]] | 6. julij 2016 | {{ikonazastave|NED}} [[Amsterdam]] |- | Met kladiva | 71,25 m | [[Barbara Špiler]] | 5. maj 2012 | {{ikonazastave|CRO}} [[Čakovec]] |- |Met kopja (staro kopje) |64,68 m |[[Renata Strašek]] |10. junij 1995 |{{ikonazastave|SLO}} [[Velenje]] |- | Met kopja | 67,16 m | [[Martina Ratej]] | 14. maj 2010 | {{ikonazastave|QAT}} [[Doha]] |- |Sedmeroboj (staro kopje) |5740 točk |[[Vladka Lopatič]] |17. maj 1992 |{{ikonazastave|ITA}} [[Brescia]] |- | Sedmeroboj | 5698 točk | [[Desanka Čalasan]] | 30. maj 1999 | {{ikonazastave|SLO}} [[Maribor]] |} == Glej tudi == * [[svetovni rekordi v atletiki]] *[[seznam slovenskih atletov]] ==Zunanje povezave== * [https://slovenska-atletika.si/rekordi-slovenije/ rekordi na straneh Atletske zveze Slovenije] [[Kategorija:Atletika v Sloveniji]] [[Kategorija:Športni rekordi in statistika]] [[Kategorija:Slovenski rekordi| Atletika]] b9dgk1uvgebyrwxj5ru09jx0vo6l7na Seznam slovenskih grafikov 0 73609 6743681 6681898 2026-08-27T23:14:22Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6743681 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[grafik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Andrej Ajdič]] * [[Zvest Apollonio]] * [[Todorče Atanasov]] == B == *[[Ivana Bajec]]? *[[Milko Bambič]]? *[[Dubravko Baumgartner]] *[[Boris Beja]]? *[[Berko]] ([[France Berčič - Berko|France Berčič]]) *[[Janez Bernik]] *[[Nadja Bevčar]] * [[Silvan Bevčar]] *[[Janez Boljka]] * [[Bogdan Borčič]] *[[Boris Božič]] - Yuri *[[Lucijan Bratuš]] * [[Almira Bremec]] * [[Stojan Brezočnik]] == C == * [[Jože Ciuha]] *[[Peter Ciuha]] *[[Franc Curk]] *[[Tea Curk Sorta]] *[[Marjeta Cvetko]] == Č == *[[Boštjan Čadež]] - "FŠK" *Hamo Čavrk *[[Avgust Černigoj]] *[[Karlo Černigoj]] *[[Bogdan Čobal]] *[[Ivan Čobal]] *[[Rajko Čuber]] == D == * [[Riko Debenjak]] *[[Boge Dimovski]] *[[Igor Dolenc]] *[[Lojze Dolinar]] == E == *[[Miha Erič]] *[[Andreja Eržen]] *[[Jože Eržen]] == F == * [[Silvester Fakuč]] *[[Črtomir Frelih]] *[[Ivo Frbežar]]? == G == * [[Matjaž Geder]] * [[Vito Globočnik]] * [[Bojan Golija]] * [[Klementina Golija]] * [[David Matej Goljat]]? *[[Franjo Golob]] *[[Zdenka Golob]] *[[Bojan Gorenec]] * [[Jože Gorjup]] * [[Vlado Goreski]] *[[Samuel Grajfoner]] *[[Bogdan Grom]] *Janez Gruden? *[[Herman Gvardjančič]] == H == * [[Sergej Hočevar]] (Sergio Sergi) (tržaško-argentinski) *[[Drago Hrvacki]] *[[Štefan Huzjan]] – Pika *[[Milojka Žalik Huzjan]] (grafična oblikovalka) *[[Zdenko Huzjan]] == I == * [[Anita Indihar Dimic]] == J == *[[Stane Jagodič]] *[[Božidar Jakac]] *[[Svetlana Jakimovska Rodić]] *[[Viljem Jakopin]] *[[Danilo Jejčič]] *[[Marjan Jelenc]] *[[Andrej Jemec]] *[[Jernej Jemec]] *[[Radovan Jenko]] (oblik.) *[[Anja Jerčič Jakob]] *[[Natalija Juhart]] Brglez *[[Barbara Jurkovšek]] * [[Gabrijel Justin|Gabrijel (Elko) Justin]] == K == * [[Bogoslav Kalaš]]? * [[Sergej Kapus]] * Vladimir Kavčič-[[Jean Vodaine]] *[[Ignac Kofol]] *[[Ivan Kos (likovnik)|Ivan Kos]] *[[Bojan Klančar]] *[[Dore Klemenčič-Maj]] *[[Janez Knez]] *[[Janez Mišo Knez]] *A. D. Knez *[[Miran Kordež]] *[[Zora Koren Škerk]] *[[Ljerka Kovač]] *[[Bojan Kovačič]] *[[Metka Kraigher Hozo]] *[[Anton Krajnc]] *[[Ervin Kralj]] * [[France Kralj]] * [[Tone Kralj]] * [[Metka Krašovec]] *[[Marjan Kravos]] *[[Štefan Kresnik]] *[[Peter Krivec]] *([[Rado Krošelj]]) *[[Tomaž Kržišnik]] == L == * [[Vasja Lebarič]] * [[Kamilo Legat]] *[[Janez Logar (1938)]] * [[Lojze Logar]] * [[Nada Lukežič]] == M == *[[France Maček]] - Muc *[[Miha Majes]] *[[Sonja Makuc]] *[[Vladimir Makuc]] * [[Miha Maleš]] *[[Adriana Maraž]] *[[Janez Matelič]] *[[Jože Matkovič]] *[[Jožica Medle]] * [[Pavel Medvešček]] * [[Emil Memon]] *[[Jasna Merkù|Jasna Merku]] *[[Franc Mesarič]] *[[Janez Mežan (slikar)|Janez Mežan]] * [[France Mihelič]] *[[Ignac Mihevc]] *[[Junoš Miklavc]] *[[Julijan Miklavčič]] *[[Marjan Motoh]] *[[Ivo Mršnik]] *[[Jožef Muhovič]] *[[Marjan Murn]] * [[Zoran Mušič]] == O == * [[Floris Oblak]] *[[Zoran Ogrinc]] *[[Valentin Oman]] *[[Janko Orač]] == P == *[[Klavdij Palčič]] *[[Zdravko Papič]]? *[[Polona Pečan]] *[[Rudi Pergar]] *[[Sebastjan Peršolja]]? *[[Veno Pilon]] *[[Nikolaj Pirnat]] *[[Elda Piščanec]] *[[Monika Plemen]] *[[Karel Plemenitaš]] *[[Silvester Plotajs Sicoe]] *[[Tadej Pogačar (umetnik)|Tadej Pogačar]] ? *[[Vojko Pogačar]] *[[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marjan Pogačnik]] *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]]? *[[Oton Polak]] *[[Dragotin Poljanec]] *[[Silvije Arc Popovič]] *[[Štefan Potočnik|Štef(an) Potočnik]] * [[Arjan Pregl]] *[[Drago J. Prelog]] *[[Dušan Premrl]] *[[Marjan Prevodnik]] *[[Janez Pristavec]]? *[[Zmago Puhar]] == R == *[[Claudia Raza]] (-Floreancig) *[[Nataša Ribič Štefanec]] *[[Kristina Rutar]] == S == *[[Valentin Scagnetti]] (1909-2012) *[[Maksim Sedej]] *[[Aleš Sedmak]]? *[[Ivan Seljak]] - [[Čopič]] (1927-1990) *[[Branko Simčič]] *[[Štefan Simonič]] (1938-78) *[[Ciril Sitar]] (1889-1969) *[[Rudi Skočir]] *[[Marjan Skumavc]]? *[[France Slana]] *[[Hinko Smrekar]] *[[Jože Spacal]] *[[Lojze Spacal]] *[[Venčeslav Sprager]] *[[Jože Srebrnič (slikar)]] *[[Zora Stančič]] *[[Tinca Stegovec]] *[[Eduard Stepančič]] *[[Matej Sternen]]? *[[Rudi Stopar]] *[[Damjana Stopar Štrovs]] *[[Božidar Strman]] *[[Branko Suhy]] == Š == *[[Marko Šajn]] *[[Avgusta Šantel]] *[[Saša Šantel]] *[[Gorazd Šefran]] (1945-2022) *[[Janez Šibila]] *[[Dorian Španzel]] *[[Andrej Štular]] *[[Ive Šubic]] *[[Lojze Šušmelj]] == T == * [[Hamid Tahir]] *[[Marjan Teržan]] *[[Jože Trobec]] *([[Janez Trpin]]) *[[Jože Trpin]] *[[Ante Trstenjak]] *[[Vinko Tušek]] *[[Klavdij Tutta]] == U == * [[France Uršič]] == V == *[[Petra Varl]] *[[Franc Vecchiet]] *[[Urša Vdic]] *[[Nande Vidmar]] *[[Alenka Viceljo]]? *[[Jana Vizjak]] *[[Jean Vodaine]] *[[Marjan Vojska]] *[[Miloš Volarič]] *[[Franjo Volk]] == Z == *[[Edvard Zajec]] *[[Aleksandra Zalokar]] *[[Boris Zaplatil]] *[[Karel Zelenko]] *[[Nina Zelenko]] *[[Rok Zelenko]] *[[Cveto Zlate]] *[[Mojca Zlokarnik]] *[[Boris Zuljan]] *[[Miro Zupančič]] == Ž == * [[Lojze Žagar]] *[[Mihaela Žakelj Ogrin]] * [[Vinko Železnikar]] (1954) *[[Edi Žerjal]] *Tone Žnidaršič (1923) *[[Eva Žula]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] * [[seznam slovenskih fotografov]] {{seznami narodov po poklicu|grafikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Grafiki]] [[Kategorija:Slovenski grafiki|*]] 0zfkxbx1tff7ho6uql9xalbg7y8qxpq Seznam slovenskih risarjev 0 78921 6743680 6732406 2026-08-27T23:13:37Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6743680 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[risar]]jev in [[karikaturist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jože Aberšek]] - Aba (karikaturist) *[[Žiga Aljaž]] *[[Marijan Amalietti]] (arhitekturni, karikaturist) *[[Franjo Ančik]] *[[Ivo Antič]] (karikaturist) *[[Kamil Arčon]] (nihalopis) *Ferdinand (Ferdo) Avsec == B == *[[Branko Babič (karikaturist)]] *[[Ivana Bajec]] *[[Srečko Bajda]]? *[[Andrej Bajt]] (karikaturist) *[[Milko Bambič]] (mdr. karikaturist) *[[Stojan Batič]] *[[Milan Batista]] *[[Nikolaj Beer]] *[[Mirsad Begić]] *[[Ana Belčič]]? *[[Leon Belušič]] (arhitekturni) *[[Jože Beranek]] (mdr. karikaturist) *[[Janez Bernik]] *[[Josip Bezlaj]] *[[Anton Bitenc]] (arhitekturni) *[[Milan Bizovičar]] *[[Gvidon Birolla]] *[[Bogdan Borčić]] *[[Remigij Bratož]] (karikaturist) *[[Suzana Brborović]] *[[Marjan Bregar]] (karikaturist) *[[Vladimir Brezar]] (arhitekturni) *[[Stanislav Brodnik]]? *[[Klemen Brun]] *[[Bojan Budja]] (arhitekturni) *[[Vesna Bukovec]] *[[Karla Bulovec-Mrak]] *[[Marko Butina]] *[[Milan Butina]] == C == *[[Ivan Cankar]] *[[Danilo Cedilnik]] (alpinistični) *[[Ciril Cej]] *[[Jože Ciuha]] *[[Jure Cihlař]] *[[Ina Conradi Chavez]] *[[Jože Cvelbar]] == Č == * [[Ivan Čargo]] (mdr. karikaturist) *[[Vilko Čekuta]] *[[Zvonko Čoh]] == D == *[[Rado Dagarin]] *[[Roman Dekleva]]? *[[Marko Derganc]] *[[Avgust Deržek]] *[[Silva Devetak]] *[[Smiljana Didek]] *[[Zoran Didek]]? *[[Slavoj Dimnik]] *[[Matija Doberšek]] *[[Frančišek Dobnikar]] *[[Saša Dobrila]]? *[[Lojze Dolinar]] *[[Milogoj Dominko]] *[[Lojze Drašler]] (arhitekturni) *[[Anton Drofenik]] (1936–2017) (karikaturist) *[[Herbert Drofenik]] (1909–1993) (arhitekt) == E == * [[Milan Erič]] == F == * [[Maks Fabiani]] * [[Milanka Fabjančič]] * [[David Faganel]] *Miklavž Feigel (paleontol.?) *[[Jože Firc]] (1942-2024) (karikaturist) *[[Dominik Forte]] *[[Domen Fras]] *[[Črtomir Frelih]] *[[Slavko Furlan]] (1952-2007) == G == * [[Maksim Gaspari]] * [[Boštjan Gašperšič]] (1938-1983) *[[Kostja Gatnik]] *[[Draga Gelt]] *[[Frančiška Giacomelli Gantar]] *[[Ludvik Glazer Naudé]] *[[Igor Godnjov]] (ilustrator/karikaturist) *[[France Gorše]] *[[Boris Grad]]? *[[Oton Grebenc]] (1875-1945) *[[Herman Gvardjančič]]? == H == *[[Andrej Habič]] (1939-1986) (karikaturist) *[[Srečko Habič]] *[[Miha Hančič]] *[[Andrej Herman]] (strip) *[[Robert Hlavaty]] *[[Ciril Horjak]] - Dr. Horowitz *[[Uroš Hrovat]] *[[Zdenko Huzjan]] == I == * [[Bard Iucundus]] == J == *[[Stane Jagodič]] (mdr. karikaturist) *Ivan/Janez/John Jager *[[Božidar Jakac]] *[[Tomaž Jeglič|Tomaž (Marijan) Jeglič]] (1941-2018) (arhitekturni) *[[Andrej Jemec]] *[[Jernej Jemec]] *[[Samo Jenčič]] *[[Radovan Jenko]] *[[Peter Jovanovič]] *Boris Jukić (*1950) *[[Bojan Jurc]] *[[Jernej Juren]]? *[[Franco Juri]] (karikaturist) *[[Elko Justin]] *[[Ferdo Juvanec star.]] (1872–1941) (kaligraf) == K == *[[Franc Dominik Kalin]] *[[Mihael Kambič]] *[[Anton Karinger]] *[[Dušan Kastelic]] *[[Franc Kavčič]] *[[Vasja Kavčič]] *[[Gregor Kebe]] (1799-1885) *[[Peter Kerševan]] (arhitekturni) *[[Samira Kentrić]] *[[Saša Kerkoš]] *[[Ferenc Király]] *[[Alenka Kham Pičman]] *[[Andreja Kladnik]] *[[Dore Klemenčič-Maj]] * [[Jakob Klemenčič]] * [[Pavel Klodič]] *[[Radovan Klopčič]] * [[Alojz Knafelc]] *[[Boris Kobe]] (arhitekturni) *[[Jurij Kobe]] (arhitekturni) *[[Ivana Kobilca]] *[[Janez Koch]] *[[Matej Kocjan - Koco]] *[[Marko Kočevar]] (karikaturist) *[[Jiři Kočica]] (karikaturist) *[[Miran Kohek]] (karikaturist...) *[[Bernard Köllé]] *[[Miklavž Komelj]] *[[Milček Komelj]] *[[Ladislav Kondor|Ladislav (László) Kondor]] (karikaturist) *[[Alojz Konec]] *[[Tina Konec]] *[[Mitja Konič]] *[[Vlasto Kopač]] (arhitekturni) *[[Petra Korent]] *[[Božo Kos]] (karikaturist) *[[Boža Košak]] (karikaturistka?) *[[Milena Košak Babuder]] (PEF) *[[Janez Kovačič]] *[[Katja Kovše]] *[[Damijan Kracina]] *[[Jernej Kraigher]] (arhitekturni) *[[Gašper Krajnc]] *[[Ervin Kralj]] *[[Bine Kramberger]]?(arheolog) *[[Jaka Kramberger]] (animator) *[[David Krančan]] *[[Anka Krašna]] *[[Metka Krašovec]] *[[Tomaž Kržišnik]] *[[Stane Kumar]] *[[France Kunaver]] (1909-2005) *[[Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein]] == L == * [[Miloš Lapajne]] * [[Tomaž Lavrič]] (mdr. karikaturist) *[[Leopold Layer]] *[[Vasja Lebarič]] *[[Vladimir Leben]] *[[Erik Lovko]] *[[Izar Lunaček]] == M == *[[Miha Maleš]] *[[Marijan Manček]] (karikaturist) *[[Mitja Manček]] *[[Janez Marinčič]] - "Risar Joe" *[[Ervin Markošek]]? *[[Živko Marušič]] *[[Grega Mastnak]] *[[Aco Mavec]] *[[Milan Maver]] (karikaturist, strip...) *[[Erik Mavrič]] *[[Matija Medved]] - Medo (*1990) *[[Kiar Meško]] *[[Janez Mežan (slikar)|Janez Mežan]] *[[France Mihelič]] *[[Jurij Mikuletič]] (*1955) *[[Boris Miočinović]] - Boba *[[Celestin Mis]] (1863-1918) *[[Marjan Motoh]] (karikaturist)? *[[Narcis Mršić]] (naravoslovni) *[[Ivo Mršnik]] *[[Deja Muck]] (fraktalno) *[[Marijan Mušič]] (arhitekturni) *[[Marko Mušič]] (arhitekturni) *[[Vladimir Braco Mušič]] (arhitekturni) *[[Zoran Mušič]] *[[Miki Muster]] (mdr. karikaturist) == N == *[[Tit Nešović]] *[[Alojzij Novak (učitelj)]] *[[Andrej Novak (karikaturist)|Andrej Novak]] (karikaturist) *[[Vinko Novak]] *[[Franc Novinc]] == O == * [[Boris Oblak]] (karikaturist) * [[Floris Oblak]] *[[Irena Ocepek]] *[[Marjan Ocvirk]] (arhitekturni) *[[Radko Okretič]] *[[Miro Oman]] *[[Miroslav Oražem]] *[[Donald Orehek]] (karikaturist v ZDA) *[[Janez Ošaben]] *[[Jože Ovnik]] (karikaturist, ilustrator) == P == *[[Jurij Pajk]] *[[Klavdij Palčič]]? *[[Andreja Panič Omahna]] *[[Zdravko Papič]]? *[[Sergej Pavlin]] (1929-2017) (arhitekturni) *[[Borut Pečar]] (karikaturist) *[[Marijan Pečar]] *[[Leopoldina Pelhan]] (1880-1947) *[[Albin Penko]] *[[Mario Peruzzi]] *[[Jelko Peternelj]] (karikaturist) *[[Janez Petkovšek]] *[[Veno Pilon]] *[[Janez Pirnat]] *[[Miha Pirnat]] *[[Nikolaj Pirnat]] *[[Jože Plečnik]] (arhitekturni) *[[Janez Plestenjak (slikar)|Janez Plestenjak]] *[[Vinko Podobnik]] *[[France Podrekar]] (karikaturist) *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] *[[Oton Polak]] *[[Blaž Porenta]] (3 D) *[[Gašper Porenta]] *[[Janez (Ivan) Povirek]] *[[Marij Pregelj]] *[[Dušan Premrl]] *[[Aljana Primožič]] Fridauer (karikaturistka) *[[Josip Primožič|Jože Primožič]] - Tošo *[[Janez Pristavec]] *[[Gregor Purgaj]] == R == *[[Sandi Radovan]] *[[Tone Rački]] (lik. pedagog) *([[Milan Radin]]) *[[Vlado Ravnik]] (botanični) *[[Edvard Ravnikar]] (arhitekturni) *[[France Ravnikar]] *[[Vojteh Ravnikar]] (arhitekturni) *[[Roman Ražman]] *[[Oto Reisinger]] (1927–2016; karikaturist na Hrvaškem) *[[Marija Reven]] *[[Janja Rihter]] (pedag.) *[[Bine Rogelj]] (1929–2023) (karikaturist) *[[Jasmina Rojc]] *[[Fran Rojec]] (1867–1939) (ilustrator)? *[[Martin Rojko]] (1924–) *[[Ivan Romih]] (karikaturist) *[[Jernej Rovšek]] (karikaturist) *[[Ciril Rus]] (1913-86) *[[Sandra Ržen]]? == S == *[[Rudolf Saksida]] *[[Simon Sanda]] *[[Jakob Savinšek]] *[[Valentin Scagnetti]] (1909-2012) (kaligraf) *[[Martin Johann Schmidt]] *[[Matjaž Schmidt]] *[[Aleš Sedmak]] (znanstveni/botanični risar/ilustrator) *[[Drago Senica]] - [[Pi]] (karikaturist) *[[Luka Seme]] (1987) *[[Albert Franc Sič]] (1865-1949) *[[Albert Sirk]] (tudi karikaturist) *[[Iztok Sitar]] *[[Marjan Skumavc]] (mdr. karikaturist) *[[Nejč Slapar]] *[[Frančišek Smerdu]] *[[Zoran Smiljanić]] * [[Hinko Smrekar]] (mdr. karikaturist) * [[Branko Sosič]] (mdr. karikaturist) *[[Jože Spacal]]? *[[Lojze Spazzapan]] *[[France Stare]] * [[Koni Steinbacher]] *[[Franjo Sterle]] *[[Matej Sternen]] * [[Sašo Stevović]] *[[Rudi Stopar]]? *[[Lucija Stramec]] *[[Božidar Strman]] - Mišo *[[Mladen Stropnik]]? *[[Gabrijel Stupica]] *[[Janez Suhadolc]] (arhitekturni) *[[Franc Suher]] (1861-1944) == Š == * [[Avgusta Šantel]] * [[Darko Šarac]] (1936 - 2016) (karikaturist) * [[Natalija Šeruga|Natalija Šeruga Golob]] * [[Luka Širok]] * (Iztok Šmajs - Muni) ? *[[Janez Šubic]] * [[Jurij Šubic]] * [[Gizela Šuklje]] *[[Vital Šuligoj]] (karikaturist) == T == *[[Helena Tahir]] *[[Borko Tepina]] *[[Janko Testen]] (karikaturist) *[[Antonija Thaler|Antonija Thaler - Toni]] *Marjan Tomšič (karikaturist) *[[Jože Trobec]] (karikaturist) *[[Fran Tratnik]] *[[Andrej Trost]] == U == * [[France Uršič]] (mdr. karikaturist) == V == *[[Janez Valentinčič]] (1904-94) (arhitekturni) *[[Petra Varl]] *[[Josip Vesel]] *[[Matjaž Vidic]] *[[Urša Vidic]] *[[Nande Vidmar]] *[[Roman Vodeb]] (portretist, karikaturist) *[[Nikolaj Vogel]] *[[Marjan Vojska]]? *[[Vojko Volavšek]] - Volvo *[[Karl Vouk]] *[[Melita Vovk]] *[[Žarko Vrezec]] (naravoslovni) *[[Sergej Vrišer]] *[[Čedomir Vučič]] *[[Jaka Vukotič]] *[[Ivan Vurnik]] == W == * [[Huiqin Wang]] (kaligrafka) * [[Franc Wrenk]] == Z == *[[Miljutin Zarnik]] (karikaturist) *[[Zlatko Zei]] *[[Branko Zinauer]] (karikaturist) *[[Mojca Zlokarnik]] * [[Franc Zorec]] (karikaturist) *[[Leon Zuodar]] *[[Dalibor Zupančič - Bori]] == Ž == * [[Ivan Žnidarčič]] *[[Tone Žnidaršič (1923)]] ? *[[Oton Župančič]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] in [[seznam slovenskih striparjev]] {{Seznami narodov po poklicu|risarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Risarji]] [[Kategorija:Slovenski risarji|*]] 2qu1f9urlau38x82ak9vwgfz46jxwv4 Piršenbreg 0 80448 6743541 6692566 2026-08-27T15:11:40Z Janezdrilc 3152 Ime + 1 6743541 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji | image = | geopedia = #L410_T13_F10085420_b4 | najdisi = Piršenbreg | prebivalstvo=248 | prebivalstvo_od=2026 | prebivalstvo_footnotes=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | nadmorska = 226 | povrsina=3,81<ref>[https://www.stat.si/krajevnaimena/Settlements/Details/257 Naselje Piršenbreg], Stat.si, pridobljeno 30. junij 2025.</ref> | obseg = 9,48 km | obseg_ref= <ref>{{Navedi splet |url=http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam05/obcine/htm/9/72.htm |title=meja |accessdate=2008-06-03 |archive-date=2008-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080603220344/http://www.svlr.gov.si/fileadmin/svlsrp.gov.si/pageuploads/lok-sam05/obcine/htm/9/72.htm |url-status=dead }}</ref> | postna = 8254 | posta = Globoko | obcina = Brežice | pokrajina = Štajerska | krajevna skupnost = [[Globoko, Brežice|Globoko]] | regija = Posavska regija | zupnija = Pišece | sosednji = [[Globoko, Brežice|Globoko]], [[Mali Vrh, Brežice|Mali Vrh]], [[Blatno]], [[Dednja vas]], [[Brezje pri Bojsnem]], [[Bojsno]] }} '''Piršenbreg''' je [[vas]] v [[Bizeljsko gričevje|Bizeljskem gričevju]], v [[Občina Brežice|Občini Brežice]]. Spada h Krajevni skupnosti [[Globoko, Brežice|Globoko]], cerkvenoupravno pa pod [[Župnija Pišece|Župnijo Pišece]]. Razložena vas v južnem delu Bizeljskega leži na slemenih in pobočjih gričevja, ki so ga razrezali potoki [[Gabernica]], Trsnjak in Zevnikov potok. Na severu je zaselek Roviše, na vzhodu pa Slopno. V dolini potoka Trsnjaka se nahaja zaselek Dolé. Jugovzhodno od Dolóv v dolini se nahaja Piršenski ribnik, ki je ovalne oblike in je dolg 150 m in širok 70 m.<ref>Peter Firbas, ''Vsa slovenska jezera'', DZS, Ljubljana 2001, strani 224–225.</ref> Nižje od njega se nahaja še pet manjših ribnikov. V dolinah so predvsem vlažni travniki, v sušnejših legah tudi njive. Na prisojah je precej [[vinograd]]ov, severna pobočja pa so porasla z listnatim gozdom. Krajevna [[Cerkev sv. Barbare, Blatno|cerkev sv. Barbare]] stoji v Rovišah na ozemlju sosednje vasi [[Blatno]]. Zgrajena je bila v 17. stoletju in ima [[Zlati oltar|zlat glavni oltar]].<ref>''Krajevni leksikon Slovenije'', DZS, Ljubljana 1995 {{COBISS|ID=36607233}}.</ref><ref>''Krajevni leksikon Slovenije'', Knjiga 3, DZS, Ljubljana 1976 {{COBISS|ID=18172417}}.</ref><ref>''[https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/762/1937_Krajevni_leksikon_dravske_banovine.pdf Krajevni leksikon Dravske banovine]'', Uprava Krajevnega leksikona Dravske banovine, Ljubljana 1937, stran 78 {{COBISS|ID=17618945}}.</ref> == Ime == Ime kraja po nepreverjeni domnevi izhaja iz nemškega glagola ''pirschen'' v naslednjem pomenu: * [[France Tomšič (jezikoslovec)|France Tomšič]], ''Nemško-slovenski slovar'', Ljudska knjigarna, Ljubljana 1944 {{COBISS|ID=29090561}}. :* '''Pirsch, Birsch''' ''f'' (-) lov; '''p- - en''' ''(h. ge-t)'' loviti; zasledovati :* '''Birsch, Pirsch''' ''f'' (-) lov; '''b- - en''' ''(h. ge-t)'' loviti; streljati * France Tomšič, ''Nemško-slovenski slovar'', DZS, Ljubljana 1980 {{COBISS|ID=4715777}}. :* '''Pirsch''' ''f (-)'' zalaz (lov.) :* '''pirschen''' ''(du pirsch[e]st; h. ge-t)'' zalesti, zalezovati (na lovu) :* '''Pirsch | hund''' ''m'' lovski pes, ptičar :* '''Pirsch | pulver''' ''n'' lovski smodnik * [[Doris Debenjak]], ''Nemško-slovenski in slovensko-nemški slovar'', Cankarjeva založba, Ljubljana 1974 {{COBISS|ID=8297985}}. :* '''Pirsch''' ''f'' lov m; preža ''f'' * Doris, Božidar in Primož Debenjak, ''Veliki nemško-slovenski slovar'', DZS, Ljubljana 2005 {{COBISS|ID=220233984}}. :* '''Pirsch''', ''die'', lov, preža :* '''Pirschbüchse''', ''die'', lovska puška :* '''pirschen''' zalezovati, zasledovati :* '''Pirschen''', ''das'', ''Jagdart:'' zalezovanje :* '''Pirschgang''', ''der'', zalezovanje == Zgodovina == V [[Krajevni leksikon Dravske banovine|Krajevnem leksikonu Dravske banovine]] iz leta 1937 sta poleg že navedenih zaselkov omenjena še Črnile in Sveta Barbara. Jeseni leta 1941 so Nemci od tu izselili 41 družin in nastanili [[Kočevarji|Kočevarje]]. V 60. letih je v vasi kupila zemljišče Lovska družina Globoko. Leta 1976 so slavnostno odprli nov lovski dom.<ref>[https://www.posavskiobzornik.si/novice/ob-70-letnici-lovske-druine-globoko-razvili-nov-prapor Ob 70-letnici Lovske družine Globoko razvili nov prapor], Posavskiobzornik.si, pridobljeno 11. maj 2021.</ref> == Prebivalstvo == Število prebivalcev po letih: {| class="wikitable" style="text-align:center;" ! Leto || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2002 || 2021 || 2024 |- ! Prebivalcev | 293 || 274 || 311 || 341 || 361 || 353 || 327 || 329 || 303 || 293 || 267 || 243 || 265 || 259 || 252 |} Etnična sestava 1991: :* [[Slovenci]]: 225 (92,6 %) :* [[Makedonci]]: 1 :* Neznano: 17 (7 %) == Znani krajani == * [[Mihael Umek]] (1886–1966), [[Seznam duhovnikov Stolne župnije Maribor|stolni župnik]] in [[kanonik]] v [[Maribor]]u. == Galerija == <gallery widths=250px heights=250px> St. Barbara's Church (Blatno) 49.jpg|Zaselek Sveta Barbara Katrce 15.JPG|Zaselek Dole Piršenbreg Pond 01.jpg|Piršenski ribnik Globoko Hunting Lodge 03.jpg|Lovski dom Globoko </gallery> == Sklici == {{Kategorija v Zbirki|Piršenbreg}} {{sklici|1}} {{Brežice}} [[Kategorija:Piršenbreg| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Brežice]] ryqzv149gczmfx89nz0xbai07536381 Izola 0 88034 6743531 6743078 2026-08-27T14:47:04Z ~2026-46558-60 264876 /* Znani Izolani */ 6743531 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Izola |drugo ime = Isola |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika = Izola 001.jpg |napis = Pogled na Izolo od [[Splošna bolnišnica Izola|Splošne bolnišnice Izola]] <!-- Zastava in grb spadata v članek [[Občina Izola]] --> |latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N |longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E |regija = Obalno-kraška regija |pokrajina = Slovenska Istra |obcina = Izola |povrsina = 7,50 |nadmorska = 2 |prebivalstvo = 11424 |prebivalstvo_od = 2026 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalec = Izolan, Izolanka |postna = 6310 |posta = Izola |telefon = (05) |registrska = KP |opombe = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 1985 | refšt=193 <!--slika--> | lokacija = | občina = Izola }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Delavsko naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21620 <!--slika--> | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola | občina = Izola }} }} '''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ({{jezik-it|Isola}}, nekdaj ''Isola d'Istria'') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> z okoli 11.500 prebivalci, v mestu je sedež [[občina Izola|istoimenske občine]]. Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref>, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole (Osnovna šola Dante Alighieri in Srednja šola Pietro Coppo Izola – ''Scuola media Pietro Coppo Isola''). ==Opis== Naselje je locirano na južni obali [[Koprski zaliv|Koprskega zaliva]], med [[Piran]]om in [[Koper|Koprom]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku, nekdanjem otoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, ki so na to lokacijo preselili iz [[Portorož|Bernardina]]. Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva Viližan na severovzhodu, imenovanega »Polje«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »Livade« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina (pristanišče)|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je bila zgrajena regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]], z urgentnim centrom. Čeprav uradno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev. [[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|sličica|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]] [[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|sličica|Izola leta 1910]] [[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|sličica|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]] == Zgodovina == Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast [[Beneška republika|Benetk]], ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterlooju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1943. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]. Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst–Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je sedaj v veljavi. == Razvoj == Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile na koncu 19. stoletja zgrajene tri tovarne za [[Konzerviranje živil|konzerviranje]] [[Ribe|rib]]. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje [[Delamaris]], zaradi katerega je postala Izola največje slovensko ribiško središče. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji igrač (Mehanotehnika, sedaj [[Mehano]]), živilski industriji in ladjedelništvu (ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju turizma (najbolj znana je največja slovenska marina, [[Marina Izola]]). Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livadami in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]]. V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, ki je vozila po [[Porečanka|Porečanki]], [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 s strani Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']] (glej [[SS Rex]]), [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']] in [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. {{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}} ===Turizem=== [[Slika:Izola, Slovenia, 20240502 1342 7646.jpg|sličica|Mestno pristanišče ([[Marina (pristanišče)|marina]]) v Izoli]] ====Znamenitosti==== * [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]] * [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]] * [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]] * [[Palača Besenghi degli Ughi]] == Prometne povezave == Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi. ===Cestni promet=== Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trst|Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]]. == Znani Izolani == * [[Nino Benvenuti]] - boksar * [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine * Lara Babić - zvezda izole, kraljica * [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf * [[Boštjan Klun]] - novinar, radijski in televizijski voditelj * [[Faraoni]] - glasbena skupina * [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka * [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot * [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik * [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja * [[Vasilij Žbogar]] - jadralec * [[Darko Milanič]] - nogometni trener * [[Lana Hrvatin]] - pevka * [[Anej Lovrečič]] - nekdanji nogometaš, danes trener ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Kramar, Janez |year=1988 |title=Izola, mesto ribičev in delavcev. |publisher=Lipa, Koper |isbn=|cobiss=3919360|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Dobrava, Izola]] * [[Jagodje]] * [[Župnija Izola]] * [[Simonov zaliv]] * [[Splošna bolnišnica Izola]] == Zunanje povezave == {{katzbirke}} {{Wikipotovanje|Izola}} * [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine * [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli] {{Mesta-Slovenija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Izola}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Izola]] [[Kategorija:Izola| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] krpcatbz3ujyrff1iohbh66g3imxb92 6743532 6743531 2026-08-27T14:48:55Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6743531|6743531]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-46558-60|~2026-46558-60]] ([[User talk:~2026-46558-60|pogovor]]) 6743532 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Izola |drugo ime = Isola |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika = Izola 001.jpg |napis = Pogled na Izolo od [[Splošna bolnišnica Izola|Splošne bolnišnice Izola]] <!-- Zastava in grb spadata v članek [[Občina Izola]] --> |latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N |longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E |regija = Obalno-kraška regija |pokrajina = Slovenska Istra |obcina = Izola |povrsina = 7,50 |nadmorska = 2 |prebivalstvo = 11424 |prebivalstvo_od = 2026 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalec = Izolan, Izolanka |postna = 6310 |posta = Izola |telefon = (05) |registrska = KP |opombe = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 1985 | refšt=193 <!--slika--> | lokacija = | občina = Izola }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Delavsko naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21620 <!--slika--> | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola | občina = Izola }} }} '''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ({{jezik-it|Isola}}, nekdaj ''Isola d'Istria'') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> z okoli 11.500 prebivalci, v mestu je sedež [[občina Izola|istoimenske občine]]. Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref>, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole (Osnovna šola Dante Alighieri in Srednja šola Pietro Coppo Izola – ''Scuola media Pietro Coppo Isola''). ==Opis== Naselje je locirano na južni obali [[Koprski zaliv|Koprskega zaliva]], med [[Piran]]om in [[Koper|Koprom]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku, nekdanjem otoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, ki so na to lokacijo preselili iz [[Portorož|Bernardina]]. Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva Viližan na severovzhodu, imenovanega »Polje«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »Livade« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina (pristanišče)|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je bila zgrajena regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]], z urgentnim centrom. Čeprav uradno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev. [[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|sličica|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]] [[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|sličica|Izola leta 1910]] [[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|sličica|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]] == Zgodovina == Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast [[Beneška republika|Benetk]], ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterlooju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1943. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]. Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst–Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je sedaj v veljavi. == Razvoj == Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile na koncu 19. stoletja zgrajene tri tovarne za [[Konzerviranje živil|konzerviranje]] [[Ribe|rib]]. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje [[Delamaris]], zaradi katerega je postala Izola največje slovensko ribiško središče. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji igrač (Mehanotehnika, sedaj [[Mehano]]), živilski industriji in ladjedelništvu (ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju turizma (najbolj znana je največja slovenska marina, [[Marina Izola]]). Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livadami in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]]. V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, ki je vozila po [[Porečanka|Porečanki]], [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 s strani Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']] (glej [[SS Rex]]), [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']] in [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. {{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}} ===Turizem=== [[Slika:Izola, Slovenia, 20240502 1342 7646.jpg|sličica|Mestno pristanišče ([[Marina (pristanišče)|marina]]) v Izoli]] ====Znamenitosti==== * [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]] * [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]] * [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]] * [[Palača Besenghi degli Ughi]] == Prometne povezave == Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi. ===Cestni promet=== Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trst|Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]]. == Znani Izolani == * [[Nino Benvenuti]] - boksar * [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine * [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf * [[Boštjan Klun]] - novinar, radijski in televizijski voditelj * [[Faraoni]] - glasbena skupina * [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka * [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot * [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik * [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja * [[Vasilij Žbogar]] - jadralec * [[Darko Milanič]] - nogometni trener * [[Lana Hrvatin]] - pevka * [[Anej Lovrečič]] - nekdanji nogometaš, danes trener ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Kramar, Janez |year=1988 |title=Izola, mesto ribičev in delavcev. |publisher=Lipa, Koper |isbn=|cobiss=3919360|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Dobrava, Izola]] * [[Jagodje]] * [[Župnija Izola]] * [[Simonov zaliv]] * [[Splošna bolnišnica Izola]] == Zunanje povezave == {{katzbirke}} {{Wikipotovanje|Izola}} * [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine * [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli] {{Mesta-Slovenija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Izola}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Izola]] [[Kategorija:Izola| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] f8dbzxsz2sgpmv7zrbr6fht1hvtrg53 6743536 6743532 2026-08-27T14:54:49Z ~2026-46650-04 264938 /* Znani Izolani */ 6743536 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Izola |drugo ime = Isola |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika = Izola 001.jpg |napis = Pogled na Izolo od [[Splošna bolnišnica Izola|Splošne bolnišnice Izola]] <!-- Zastava in grb spadata v članek [[Občina Izola]] --> |latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N |longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E |regija = Obalno-kraška regija |pokrajina = Slovenska Istra |obcina = Izola |povrsina = 7,50 |nadmorska = 2 |prebivalstvo = 11424 |prebivalstvo_od = 2026 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalec = Izolan, Izolanka |postna = 6310 |posta = Izola |telefon = (05) |registrska = KP |opombe = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 1985 | refšt=193 <!--slika--> | lokacija = | občina = Izola }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Delavsko naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21620 <!--slika--> | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola | občina = Izola }} }} '''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ({{jezik-it|Isola}}, nekdaj ''Isola d'Istria'') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> z okoli 11.500 prebivalci, v mestu je sedež [[občina Izola|istoimenske občine]]. Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref>, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole (Osnovna šola Dante Alighieri in Srednja šola Pietro Coppo Izola – ''Scuola media Pietro Coppo Isola''). ==Opis== Naselje je locirano na južni obali [[Koprski zaliv|Koprskega zaliva]], med [[Piran]]om in [[Koper|Koprom]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku, nekdanjem otoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, ki so na to lokacijo preselili iz [[Portorož|Bernardina]]. Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva Viližan na severovzhodu, imenovanega »Polje«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »Livade« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina (pristanišče)|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je bila zgrajena regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]], z urgentnim centrom. Čeprav uradno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev. [[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|sličica|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]] [[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|sličica|Izola leta 1910]] [[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|sličica|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]] == Zgodovina == Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast [[Beneška republika|Benetk]], ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterlooju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1943. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]. Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst–Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je sedaj v veljavi. == Razvoj == Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile na koncu 19. stoletja zgrajene tri tovarne za [[Konzerviranje živil|konzerviranje]] [[Ribe|rib]]. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje [[Delamaris]], zaradi katerega je postala Izola največje slovensko ribiško središče. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji igrač (Mehanotehnika, sedaj [[Mehano]]), živilski industriji in ladjedelništvu (ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju turizma (najbolj znana je največja slovenska marina, [[Marina Izola]]). Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livadami in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]]. V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, ki je vozila po [[Porečanka|Porečanki]], [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 s strani Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']] (glej [[SS Rex]]), [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']] in [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. {{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}} ===Turizem=== [[Slika:Izola, Slovenia, 20240502 1342 7646.jpg|sličica|Mestno pristanišče ([[Marina (pristanišče)|marina]]) v Izoli]] ====Znamenitosti==== * [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]] * [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]] * [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]] * [[Palača Besenghi degli Ughi]] == Prometne povezave == Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi. ===Cestni promet=== Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trst|Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]]. == Znani Izolani == * [[Nino Benvenuti]] - boksar * [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine * [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf * astrid jovanović - dela u kuhinji v katero spada saj ne zna nic drugega kod to. * [[Boštjan Klun]] - novinar, radijski in televizijski voditelj * [[Faraoni]] - glasbena skupina * [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka * [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot * [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik * [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja * [[Vasilij Žbogar]] - jadralec * [[Darko Milanič]] - nogometni trener * [[Lana Hrvatin]] - pevka * [[Anej Lovrečič]] - nekdanji nogometaš, danes trener ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Kramar, Janez |year=1988 |title=Izola, mesto ribičev in delavcev. |publisher=Lipa, Koper |isbn=|cobiss=3919360|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Dobrava, Izola]] * [[Jagodje]] * [[Župnija Izola]] * [[Simonov zaliv]] * [[Splošna bolnišnica Izola]] == Zunanje povezave == {{katzbirke}} {{Wikipotovanje|Izola}} * [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine * [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli] {{Mesta-Slovenija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Izola}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Izola]] [[Kategorija:Izola| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] 3nttylsm5z0e3ynj7c11kyhswseuiq1 6743537 6743536 2026-08-27T14:59:21Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6743536|6743536]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-46650-04|~2026-46650-04]] ([[User talk:~2026-46650-04|pogovor]]) 6743537 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Izola |drugo ime = Isola |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika = Izola 001.jpg |napis = Pogled na Izolo od [[Splošna bolnišnica Izola|Splošne bolnišnice Izola]] <!-- Zastava in grb spadata v članek [[Občina Izola]] --> |latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N |longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E |regija = Obalno-kraška regija |pokrajina = Slovenska Istra |obcina = Izola |povrsina = 7,50 |nadmorska = 2 |prebivalstvo = 11424 |prebivalstvo_od = 2026 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalec = Izolan, Izolanka |postna = 6310 |posta = Izola |telefon = (05) |registrska = KP |opombe = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 1985 | refšt=193 <!--slika--> | lokacija = | občina = Izola }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Delavsko naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21620 <!--slika--> | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola | občina = Izola }} }} '''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ({{jezik-it|Isola}}, nekdaj ''Isola d'Istria'') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> z okoli 11.500 prebivalci, v mestu je sedež [[občina Izola|istoimenske občine]]. Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref>, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole (Osnovna šola Dante Alighieri in Srednja šola Pietro Coppo Izola – ''Scuola media Pietro Coppo Isola''). ==Opis== Naselje je locirano na južni obali [[Koprski zaliv|Koprskega zaliva]], med [[Piran]]om in [[Koper|Koprom]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku, nekdanjem otoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, ki so na to lokacijo preselili iz [[Portorož|Bernardina]]. Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva Viližan na severovzhodu, imenovanega »Polje«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »Livade« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina (pristanišče)|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je bila zgrajena regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]], z urgentnim centrom. Čeprav uradno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev. [[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|sličica|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]] [[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|sličica|Izola leta 1910]] [[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|sličica|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]] == Zgodovina == Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast [[Beneška republika|Benetk]], ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterlooju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1943. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]. Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst–Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je sedaj v veljavi. == Razvoj == Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile na koncu 19. stoletja zgrajene tri tovarne za [[Konzerviranje živil|konzerviranje]] [[Ribe|rib]]. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje [[Delamaris]], zaradi katerega je postala Izola največje slovensko ribiško središče. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji igrač (Mehanotehnika, sedaj [[Mehano]]), živilski industriji in ladjedelništvu (ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju turizma (najbolj znana je največja slovenska marina, [[Marina Izola]]). Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livadami in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]]. V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, ki je vozila po [[Porečanka|Porečanki]], [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 s strani Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']] (glej [[SS Rex]]), [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']] in [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. {{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}} ===Turizem=== [[Slika:Izola, Slovenia, 20240502 1342 7646.jpg|sličica|Mestno pristanišče ([[Marina (pristanišče)|marina]]) v Izoli]] ====Znamenitosti==== * [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]] * [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]] * [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]] * [[Palača Besenghi degli Ughi]] == Prometne povezave == Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi. ===Cestni promet=== Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trst|Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]]. == Znani Izolani == * [[Nino Benvenuti]] - boksar * [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine * [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf * [[Boštjan Klun]] - novinar, radijski in televizijski voditelj * [[Faraoni]] - glasbena skupina * [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka * [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot * [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik * [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja * [[Vasilij Žbogar]] - jadralec * [[Darko Milanič]] - nogometni trener * [[Lana Hrvatin]] - pevka * [[Anej Lovrečič]] - nekdanji nogometaš, danes trener ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Kramar, Janez |year=1988 |title=Izola, mesto ribičev in delavcev. |publisher=Lipa, Koper |isbn=|cobiss=3919360|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Dobrava, Izola]] * [[Jagodje]] * [[Župnija Izola]] * [[Simonov zaliv]] * [[Splošna bolnišnica Izola]] == Zunanje povezave == {{katzbirke}} {{Wikipotovanje|Izola}} * [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine * [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli] {{Mesta-Slovenija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Izola}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Izola]] [[Kategorija:Izola| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] f8dbzxsz2sgpmv7zrbr6fht1hvtrg53 6743538 6743537 2026-08-27T15:02:00Z ~2026-46558-60 264876 6743538 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |Lara = Izola |Babić = Isola |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika = Izola 001.jpg |napis = Pogled na Izolo od [[Splošna bolnišnica Izola|Splošne bolnišnice Izola]] <!-- Zastava in grb spadata v članek [[Občina Izola]] --> |latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N |longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E |regija = Obalno-kraška regija |pokrajina = Slovenska Istra |obcina = Izola |povrsina = 7,50 |nadmorska = 2 |prebivalstvo = 11424 |prebivalstvo_od = 2026 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalec = Izolan, Izolanka |postna = 6310 |posta = Izola |telefon = (05) |registrska = KP |opombe = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 1985 | refšt=193 <!--slika--> | lokacija = | občina = Izola }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Delavsko naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21620 <!--slika--> | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola | občina = Izola }} }} '''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ({{jezik-it|Isola}}, nekdaj ''Isola d'Istria'') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> z okoli 11.500 prebivalci, v mestu je sedež [[občina Izola|istoimenske občine]]. Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref>, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole (Osnovna šola Dante Alighieri in Srednja šola Pietro Coppo Izola – ''Scuola media Pietro Coppo Isola''). ==Opis== Naselje je locirano na južni obali [[Koprski zaliv|Koprskega zaliva]], med [[Piran]]om in [[Koper|Koprom]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku, nekdanjem otoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, ki so na to lokacijo preselili iz [[Portorož|Bernardina]]. Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva Viližan na severovzhodu, imenovanega »Polje«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »Livade« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina (pristanišče)|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je bila zgrajena regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]], z urgentnim centrom. Čeprav uradno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev. [[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|sličica|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]] [[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|sličica|Izola leta 1910]] [[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|sličica|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]] == Zgodovina == Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast [[Beneška republika|Benetk]], ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterlooju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1943. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]. Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst–Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je sedaj v veljavi. == Razvoj == Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile na koncu 19. stoletja zgrajene tri tovarne za [[Konzerviranje živil|konzerviranje]] [[Ribe|rib]]. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje [[Delamaris]], zaradi katerega je postala Izola največje slovensko ribiško središče. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji igrač (Mehanotehnika, sedaj [[Mehano]]), živilski industriji in ladjedelništvu (ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju turizma (najbolj znana je največja slovenska marina, [[Marina Izola]]). Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livadami in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]]. V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, ki je vozila po [[Porečanka|Porečanki]], [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 s strani Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']] (glej [[SS Rex]]), [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']] in [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. {{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}} ===Turizem=== [[Slika:Izola, Slovenia, 20240502 1342 7646.jpg|sličica|Mestno pristanišče ([[Marina (pristanišče)|marina]]) v Izoli]] ====Znamenitosti==== * [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]] * [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]] * [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]] * [[Palača Besenghi degli Ughi]] == Prometne povezave == Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi. ===Cestni promet=== Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trst|Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]]. == Znani Izolani == * [[Nino Benvenuti]] - boksar * [[Lara Babić]] - glasbenica in poustravljavka italjanske kulturne dedisčine * [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine * [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf * astrid jovanović - dela u kuhinji v katero spada saj ne zna nic drugega kod to. * [[Boštjan Klun]] - novinar, radijski in televizijski voditelj * [[Faraoni]] - glasbena skupina * [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka * [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot * [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik * [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja * [[Vasilij Žbogar]] - jadralec * [[Darko Milanič]] - nogometni trener * [[Lana Hrvatin]] - pevka * [[Anej Lovrečič]] - nekdanji nogometaš, danes trener ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Kramar, Janez |year=1988 |title=Izola, mesto ribičev in delavcev. |publisher=Lipa, Koper |isbn=|cobiss=3919360|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Dobrava, Izola]] * [[Jagodje]] * [[Župnija Izola]] * [[Simonov zaliv]] * [[Splošna bolnišnica Izola]] == Zunanje povezave == {{katzbirke}} {{Wikipotovanje|Izola}} * [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine * [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli] {{Mesta-Slovenija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Izola}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Izola]] [[Kategorija:Izola| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] j2cn068soc1tt36j8nbpbmz9iulvt0h 6743539 6743538 2026-08-27T15:03:42Z ~2026-46516-05 264937 /* Znani Izolani */ 6743539 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |Lara = Izola |Babić = Isola |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika = Izola 001.jpg |napis = Pogled na Izolo od [[Splošna bolnišnica Izola|Splošne bolnišnice Izola]] <!-- Zastava in grb spadata v članek [[Občina Izola]] --> |latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N |longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E |regija = Obalno-kraška regija |pokrajina = Slovenska Istra |obcina = Izola |povrsina = 7,50 |nadmorska = 2 |prebivalstvo = 11424 |prebivalstvo_od = 2026 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalec = Izolan, Izolanka |postna = 6310 |posta = Izola |telefon = (05) |registrska = KP |opombe = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 1985 | refšt=193 <!--slika--> | lokacija = | občina = Izola }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Delavsko naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21620 <!--slika--> | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola | občina = Izola }} }} '''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ({{jezik-it|Isola}}, nekdaj ''Isola d'Istria'') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> z okoli 11.500 prebivalci, v mestu je sedež [[občina Izola|istoimenske občine]]. Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref>, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole (Osnovna šola Dante Alighieri in Srednja šola Pietro Coppo Izola – ''Scuola media Pietro Coppo Isola''). ==Opis== Naselje je locirano na južni obali [[Koprski zaliv|Koprskega zaliva]], med [[Piran]]om in [[Koper|Koprom]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku, nekdanjem otoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, ki so na to lokacijo preselili iz [[Portorož|Bernardina]]. Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva Viližan na severovzhodu, imenovanega »Polje«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »Livade« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina (pristanišče)|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je bila zgrajena regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]], z urgentnim centrom. Čeprav uradno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev. [[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|sličica|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]] [[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|sličica|Izola leta 1910]] [[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|sličica|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]] == Zgodovina == Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast [[Beneška republika|Benetk]], ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterlooju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1943. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]. Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst–Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je sedaj v veljavi. == Razvoj == Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile na koncu 19. stoletja zgrajene tri tovarne za [[Konzerviranje živil|konzerviranje]] [[Ribe|rib]]. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje [[Delamaris]], zaradi katerega je postala Izola največje slovensko ribiško središče. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji igrač (Mehanotehnika, sedaj [[Mehano]]), živilski industriji in ladjedelništvu (ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju turizma (najbolj znana je največja slovenska marina, [[Marina Izola]]). Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livadami in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]]. V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, ki je vozila po [[Porečanka|Porečanki]], [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 s strani Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']] (glej [[SS Rex]]), [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']] in [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. {{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}} ===Turizem=== [[Slika:Izola, Slovenia, 20240502 1342 7646.jpg|sličica|Mestno pristanišče ([[Marina (pristanišče)|marina]]) v Izoli]] ====Znamenitosti==== * [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]] * [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]] * [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]] * [[Palača Besenghi degli Ughi]] == Prometne povezave == Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi. ===Cestni promet=== Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trst|Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]]. == Znani Izolani == * [[Nino Benvenuti]] - boksar * [[Lara Babić]] - glasbenica in poustravljavka italjanske kulturne dedisčine * Astrid Jovanović- glasbenica * [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine * [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf * astrid jovanović - dela u kuhinji v katero spada saj ne zna nic drugega kod to. * [[Boštjan Klun]] - novinar, radijski in televizijski voditelj * [[Faraoni]] - glasbena skupina * [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka * [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot * [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik * [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja * [[Vasilij Žbogar]] - jadralec * [[Darko Milanič]] - nogometni trener * [[Lana Hrvatin]] - pevka * [[Anej Lovrečič]] - nekdanji nogometaš, danes trener ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Kramar, Janez |year=1988 |title=Izola, mesto ribičev in delavcev. |publisher=Lipa, Koper |isbn=|cobiss=3919360|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Dobrava, Izola]] * [[Jagodje]] * [[Župnija Izola]] * [[Simonov zaliv]] * [[Splošna bolnišnica Izola]] == Zunanje povezave == {{katzbirke}} {{Wikipotovanje|Izola}} * [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine * [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli] {{Mesta-Slovenija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Izola}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Izola]] [[Kategorija:Izola| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] 72wfttut3mkloxg2k36jpjq4cwbkxch 6743540 6743539 2026-08-27T15:04:15Z ~2026-46516-05 264937 /* Znani Izolani */ 6743540 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |Lara = Izola |Babić = Isola |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika = Izola 001.jpg |napis = Pogled na Izolo od [[Splošna bolnišnica Izola|Splošne bolnišnice Izola]] <!-- Zastava in grb spadata v članek [[Občina Izola]] --> |latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N |longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E |regija = Obalno-kraška regija |pokrajina = Slovenska Istra |obcina = Izola |povrsina = 7,50 |nadmorska = 2 |prebivalstvo = 11424 |prebivalstvo_od = 2026 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalec = Izolan, Izolanka |postna = 6310 |posta = Izola |telefon = (05) |registrska = KP |opombe = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 1985 | refšt=193 <!--slika--> | lokacija = | občina = Izola }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Delavsko naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21620 <!--slika--> | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola | občina = Izola }} }} '''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ({{jezik-it|Isola}}, nekdaj ''Isola d'Istria'') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> z okoli 11.500 prebivalci, v mestu je sedež [[občina Izola|istoimenske občine]]. Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref>, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole (Osnovna šola Dante Alighieri in Srednja šola Pietro Coppo Izola – ''Scuola media Pietro Coppo Isola''). ==Opis== Naselje je locirano na južni obali [[Koprski zaliv|Koprskega zaliva]], med [[Piran]]om in [[Koper|Koprom]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku, nekdanjem otoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, ki so na to lokacijo preselili iz [[Portorož|Bernardina]]. Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva Viližan na severovzhodu, imenovanega »Polje«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »Livade« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina (pristanišče)|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je bila zgrajena regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]], z urgentnim centrom. Čeprav uradno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev. [[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|sličica|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]] [[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|sličica|Izola leta 1910]] [[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|sličica|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]] == Zgodovina == Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast [[Beneška republika|Benetk]], ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterlooju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1943. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]. Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst–Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je sedaj v veljavi. == Razvoj == Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile na koncu 19. stoletja zgrajene tri tovarne za [[Konzerviranje živil|konzerviranje]] [[Ribe|rib]]. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje [[Delamaris]], zaradi katerega je postala Izola največje slovensko ribiško središče. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji igrač (Mehanotehnika, sedaj [[Mehano]]), živilski industriji in ladjedelništvu (ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju turizma (najbolj znana je največja slovenska marina, [[Marina Izola]]). Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livadami in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]]. V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, ki je vozila po [[Porečanka|Porečanki]], [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 s strani Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']] (glej [[SS Rex]]), [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']] in [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. {{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}} ===Turizem=== [[Slika:Izola, Slovenia, 20240502 1342 7646.jpg|sličica|Mestno pristanišče ([[Marina (pristanišče)|marina]]) v Izoli]] ====Znamenitosti==== * [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]] * [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]] * [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]] * [[Palača Besenghi degli Ughi]] == Prometne povezave == Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi. ===Cestni promet=== Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trst|Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]]. == Znani Izolani == * [[Nino Benvenuti]] - boksar * [[Lara Babić]] - glasbenica in poustravljavka italjanske kulturne dedisčine * Astrid Jovanović- glava bande jul * [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine * [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf * astrid jovanović - dela u kuhinji v katero spada saj ne zna nic drugega kod to. * [[Boštjan Klun]] - novinar, radijski in televizijski voditelj * [[Faraoni]] - glasbena skupina * [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka * [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot * [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik * [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja * [[Vasilij Žbogar]] - jadralec * [[Darko Milanič]] - nogometni trener * [[Lana Hrvatin]] - pevka * [[Anej Lovrečič]] - nekdanji nogometaš, danes trener ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Kramar, Janez |year=1988 |title=Izola, mesto ribičev in delavcev. |publisher=Lipa, Koper |isbn=|cobiss=3919360|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Dobrava, Izola]] * [[Jagodje]] * [[Župnija Izola]] * [[Simonov zaliv]] * [[Splošna bolnišnica Izola]] == Zunanje povezave == {{katzbirke}} {{Wikipotovanje|Izola}} * [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine * [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli] {{Mesta-Slovenija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Izola}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Izola]] [[Kategorija:Izola| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] mpbify6l93x3qnpmdrlw8eaxydizopw 6743542 6743540 2026-08-27T15:12:19Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljenih 5 redakcij od [[Special:Diff/6743536|6743536]] do [[Special:Diff/6743540|6743540]] 6743542 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Izola |drugo ime = Isola |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika = Izola 001.jpg |napis = Pogled na Izolo od [[Splošna bolnišnica Izola|Splošne bolnišnice Izola]] <!-- Zastava in grb spadata v članek [[Občina Izola]] --> |latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N |longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E |regija = Obalno-kraška regija |pokrajina = Slovenska Istra |obcina = Izola |povrsina = 7,50 |nadmorska = 2 |prebivalstvo = 11424 |prebivalstvo_od = 2026 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalec = Izolan, Izolanka |postna = 6310 |posta = Izola |telefon = (05) |registrska = KP |opombe = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 1985 | refšt=193 <!--slika--> | lokacija = | občina = Izola }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Delavsko naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21620 <!--slika--> | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola | občina = Izola }} }} '''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ({{jezik-it|Isola}}, nekdaj ''Isola d'Istria'') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> z okoli 11.500 prebivalci, v mestu je sedež [[občina Izola|istoimenske občine]]. Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref>, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole (Osnovna šola Dante Alighieri in Srednja šola Pietro Coppo Izola – ''Scuola media Pietro Coppo Isola''). ==Opis== Naselje je locirano na južni obali [[Koprski zaliv|Koprskega zaliva]], med [[Piran]]om in [[Koper|Koprom]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku, nekdanjem otoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, ki so na to lokacijo preselili iz [[Portorož|Bernardina]]. Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva Viližan na severovzhodu, imenovanega »Polje«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »Livade« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina (pristanišče)|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je bila zgrajena regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]], z urgentnim centrom. Čeprav uradno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev. [[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|sličica|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]] [[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|sličica|Izola leta 1910]] [[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|sličica|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]] == Zgodovina == Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast [[Beneška republika|Benetk]], ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterlooju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1943. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]. Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst–Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je sedaj v veljavi. == Razvoj == Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile na koncu 19. stoletja zgrajene tri tovarne za [[Konzerviranje živil|konzerviranje]] [[Ribe|rib]]. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje [[Delamaris]], zaradi katerega je postala Izola največje slovensko ribiško središče. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji igrač (Mehanotehnika, sedaj [[Mehano]]), živilski industriji in ladjedelništvu (ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju turizma (najbolj znana je največja slovenska marina, [[Marina Izola]]). Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livadami in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]]. V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, ki je vozila po [[Porečanka|Porečanki]], [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 s strani Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']] (glej [[SS Rex]]), [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']] in [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. {{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}} ===Turizem=== [[Slika:Izola, Slovenia, 20240502 1342 7646.jpg|sličica|Mestno pristanišče ([[Marina (pristanišče)|marina]]) v Izoli]] ====Znamenitosti==== * [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]] * [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]] * [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]] * [[Palača Besenghi degli Ughi]] == Prometne povezave == Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi. ===Cestni promet=== Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trst|Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]]. == Znani Izolani == * [[Nino Benvenuti]] - boksar * [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine * [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf * [[Boštjan Klun]] - novinar, radijski in televizijski voditelj * [[Faraoni]] - glasbena skupina * [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka * [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot * [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik * [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja * [[Vasilij Žbogar]] - jadralec * [[Darko Milanič]] - nogometni trener * [[Lana Hrvatin]] - pevka * [[Anej Lovrečič]] - nekdanji nogometaš, danes trener ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Kramar, Janez |year=1988 |title=Izola, mesto ribičev in delavcev. |publisher=Lipa, Koper |isbn=|cobiss=3919360|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Dobrava, Izola]] * [[Jagodje]] * [[Župnija Izola]] * [[Simonov zaliv]] * [[Splošna bolnišnica Izola]] == Zunanje povezave == {{katzbirke}} {{Wikipotovanje|Izola}} * [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine * [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli] {{Mesta-Slovenija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Izola}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Izola]] [[Kategorija:Izola| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] f8dbzxsz2sgpmv7zrbr6fht1hvtrg53 6743620 6743542 2026-08-27T19:34:06Z ~2026-46948-42 264951 /* Znani Izolani */ 6743620 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Izola |drugo ime = Isola |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika = Izola 001.jpg |napis = Pogled na Izolo od [[Splošna bolnišnica Izola|Splošne bolnišnice Izola]] <!-- Zastava in grb spadata v članek [[Občina Izola]] --> |latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N |longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E |regija = Obalno-kraška regija |pokrajina = Slovenska Istra |obcina = Izola |povrsina = 7,50 |nadmorska = 2 |prebivalstvo = 11424 |prebivalstvo_od = 2026 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalec = Izolan, Izolanka |postna = 6310 |posta = Izola |telefon = (05) |registrska = KP |opombe = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 1985 | refšt=193 <!--slika--> | lokacija = | občina = Izola }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Delavsko naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21620 <!--slika--> | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola | občina = Izola }} }} '''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ({{jezik-it|Isola}}, nekdaj ''Isola d'Istria'') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> z okoli 11.500 prebivalci, v mestu je sedež [[občina Izola|istoimenske občine]]. Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref>, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole (Osnovna šola Dante Alighieri in Srednja šola Pietro Coppo Izola – ''Scuola media Pietro Coppo Isola''). ==Opis== Naselje je locirano na južni obali [[Koprski zaliv|Koprskega zaliva]], med [[Piran]]om in [[Koper|Koprom]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku, nekdanjem otoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, ki so na to lokacijo preselili iz [[Portorož|Bernardina]]. Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva Viližan na severovzhodu, imenovanega »Polje«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »Livade« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina (pristanišče)|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je bila zgrajena regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]], z urgentnim centrom. Čeprav uradno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev. [[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|sličica|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]] [[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|sličica|Izola leta 1910]] [[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|sličica|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]] == Zgodovina == Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast [[Beneška republika|Benetk]], ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterlooju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1943. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]. Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst–Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je sedaj v veljavi. == Razvoj == Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile na koncu 19. stoletja zgrajene tri tovarne za [[Konzerviranje živil|konzerviranje]] [[Ribe|rib]]. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje [[Delamaris]], zaradi katerega je postala Izola največje slovensko ribiško središče. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji igrač (Mehanotehnika, sedaj [[Mehano]]), živilski industriji in ladjedelništvu (ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju turizma (najbolj znana je največja slovenska marina, [[Marina Izola]]). Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livadami in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]]. V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, ki je vozila po [[Porečanka|Porečanki]], [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 s strani Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']] (glej [[SS Rex]]), [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']] in [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. {{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}} ===Turizem=== [[Slika:Izola, Slovenia, 20240502 1342 7646.jpg|sličica|Mestno pristanišče ([[Marina (pristanišče)|marina]]) v Izoli]] ====Znamenitosti==== * [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]] * [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]] * [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]] * [[Palača Besenghi degli Ughi]] == Prometne povezave == Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi. ===Cestni promet=== Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trst|Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]]. == Znani Izolani == * [[Nino Benvenuti]] - boksar * [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine * [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf * [[Boštjan Klun]] - novinar, radijski in televizijski voditelj * [[Faraoni]] - glasbena skupina * [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka * [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot * [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik * [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja * Evan - Boss * [[Vasilij Žbogar]] - jadralec * [[Darko Milanič]] - nogometni trener * [[Lana Hrvatin]] - pevka * [[Anej Lovrečič]] - nekdanji nogometaš, danes trener ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Kramar, Janez |year=1988 |title=Izola, mesto ribičev in delavcev. |publisher=Lipa, Koper |isbn=|cobiss=3919360|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Dobrava, Izola]] * [[Jagodje]] * [[Župnija Izola]] * [[Simonov zaliv]] * [[Splošna bolnišnica Izola]] == Zunanje povezave == {{katzbirke}} {{Wikipotovanje|Izola}} * [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine * [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli] {{Mesta-Slovenija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Izola}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Izola]] [[Kategorija:Izola| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] 8inn36p6wu2suesg86ubey5slksrebx 6743623 6743620 2026-08-27T19:37:32Z ~2026-46948-42 264951 /* Znani Izolani */ 6743623 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Izola |drugo ime = Isola |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika = Izola 001.jpg |napis = Pogled na Izolo od [[Splošna bolnišnica Izola|Splošne bolnišnice Izola]] <!-- Zastava in grb spadata v članek [[Občina Izola]] --> |latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N |longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E |regija = Obalno-kraška regija |pokrajina = Slovenska Istra |obcina = Izola |povrsina = 7,50 |nadmorska = 2 |prebivalstvo = 11424 |prebivalstvo_od = 2026 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalec = Izolan, Izolanka |postna = 6310 |posta = Izola |telefon = (05) |registrska = KP |opombe = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 1985 | refšt=193 <!--slika--> | lokacija = | občina = Izola }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Delavsko naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21620 <!--slika--> | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola | občina = Izola }} }} '''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ({{jezik-it|Isola}}, nekdaj ''Isola d'Istria'') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> z okoli 11.500 prebivalci, v mestu je sedež [[občina Izola|istoimenske občine]]. Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref>, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole (Osnovna šola Dante Alighieri in Srednja šola Pietro Coppo Izola – ''Scuola media Pietro Coppo Isola''). ==Opis== Naselje je locirano na južni obali [[Koprski zaliv|Koprskega zaliva]], med [[Piran]]om in [[Koper|Koprom]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku, nekdanjem otoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, ki so na to lokacijo preselili iz [[Portorož|Bernardina]]. Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva Viližan na severovzhodu, imenovanega »Polje«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »Livade« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina (pristanišče)|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je bila zgrajena regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]], z urgentnim centrom. Čeprav uradno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev. [[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|sličica|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]] [[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|sličica|Izola leta 1910]] [[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|sličica|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]] == Zgodovina == Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast [[Beneška republika|Benetk]], ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterlooju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1943. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]. Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst–Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je sedaj v veljavi. == Razvoj == Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile na koncu 19. stoletja zgrajene tri tovarne za [[Konzerviranje živil|konzerviranje]] [[Ribe|rib]]. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje [[Delamaris]], zaradi katerega je postala Izola največje slovensko ribiško središče. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji igrač (Mehanotehnika, sedaj [[Mehano]]), živilski industriji in ladjedelništvu (ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju turizma (najbolj znana je največja slovenska marina, [[Marina Izola]]). Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livadami in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]]. V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, ki je vozila po [[Porečanka|Porečanki]], [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 s strani Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']] (glej [[SS Rex]]), [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']] in [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. {{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}} ===Turizem=== [[Slika:Izola, Slovenia, 20240502 1342 7646.jpg|sličica|Mestno pristanišče ([[Marina (pristanišče)|marina]]) v Izoli]] ====Znamenitosti==== * [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]] * [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]] * [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]] * [[Palača Besenghi degli Ughi]] == Prometne povezave == Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi. ===Cestni promet=== Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trst|Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]]. == Znani Izolani == * [[Nino Benvenuti]] - boksar * [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine * [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf * [[Boštjan Klun]] - novinar, radijski in televizijski voditelj * [[Faraoni]] - glasbena skupina * [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka * [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot * [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik * [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja * Rejhan Richy - priznan najboljsi fast-food v izoli * Amigo - priznan drugi najboljsi fast-food v izoli * [[Vasilij Žbogar]] - jadralec * [[Darko Milanič]] - nogometni trener * [[Lana Hrvatin]] - pevka * [[Anej Lovrečič]] - nekdanji nogometaš, danes trener ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Kramar, Janez |year=1988 |title=Izola, mesto ribičev in delavcev. |publisher=Lipa, Koper |isbn=|cobiss=3919360|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Dobrava, Izola]] * [[Jagodje]] * [[Župnija Izola]] * [[Simonov zaliv]] * [[Splošna bolnišnica Izola]] == Zunanje povezave == {{katzbirke}} {{Wikipotovanje|Izola}} * [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine * [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli] {{Mesta-Slovenija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Izola}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Izola]] [[Kategorija:Izola| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] jenqnoi9pxy3b25ql3fis80djpw7dhb 6743624 6743623 2026-08-27T19:39:52Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-46948-42|~2026-46948-42]] ([[User talk:~2026-46948-42|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] 6743542 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Izola |drugo ime = Isola |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika = Izola 001.jpg |napis = Pogled na Izolo od [[Splošna bolnišnica Izola|Splošne bolnišnice Izola]] <!-- Zastava in grb spadata v članek [[Občina Izola]] --> |latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N |longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E |regija = Obalno-kraška regija |pokrajina = Slovenska Istra |obcina = Izola |povrsina = 7,50 |nadmorska = 2 |prebivalstvo = 11424 |prebivalstvo_od = 2026 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalec = Izolan, Izolanka |postna = 6310 |posta = Izola |telefon = (05) |registrska = KP |opombe = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 1985 | refšt=193 <!--slika--> | lokacija = | občina = Izola }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Delavsko naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21620 <!--slika--> | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola | občina = Izola }} }} '''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ({{jezik-it|Isola}}, nekdaj ''Isola d'Istria'') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> z okoli 11.500 prebivalci, v mestu je sedež [[občina Izola|istoimenske občine]]. Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref>, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole (Osnovna šola Dante Alighieri in Srednja šola Pietro Coppo Izola – ''Scuola media Pietro Coppo Isola''). ==Opis== Naselje je locirano na južni obali [[Koprski zaliv|Koprskega zaliva]], med [[Piran]]om in [[Koper|Koprom]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku, nekdanjem otoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, ki so na to lokacijo preselili iz [[Portorož|Bernardina]]. Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva Viližan na severovzhodu, imenovanega »Polje«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »Livade« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina (pristanišče)|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je bila zgrajena regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]], z urgentnim centrom. Čeprav uradno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev. [[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|sličica|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]] [[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|sličica|Izola leta 1910]] [[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|sličica|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]] == Zgodovina == Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast [[Beneška republika|Benetk]], ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterlooju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1943. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]. Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst–Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je sedaj v veljavi. == Razvoj == Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile na koncu 19. stoletja zgrajene tri tovarne za [[Konzerviranje živil|konzerviranje]] [[Ribe|rib]]. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje [[Delamaris]], zaradi katerega je postala Izola največje slovensko ribiško središče. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji igrač (Mehanotehnika, sedaj [[Mehano]]), živilski industriji in ladjedelništvu (ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju turizma (najbolj znana je največja slovenska marina, [[Marina Izola]]). Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livadami in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]]. V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, ki je vozila po [[Porečanka|Porečanki]], [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 s strani Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']] (glej [[SS Rex]]), [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']] in [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. {{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}} ===Turizem=== [[Slika:Izola, Slovenia, 20240502 1342 7646.jpg|sličica|Mestno pristanišče ([[Marina (pristanišče)|marina]]) v Izoli]] ====Znamenitosti==== * [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]] * [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]] * [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]] * [[Palača Besenghi degli Ughi]] == Prometne povezave == Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi. ===Cestni promet=== Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trst|Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]]. == Znani Izolani == * [[Nino Benvenuti]] - boksar * [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine * [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf * [[Boštjan Klun]] - novinar, radijski in televizijski voditelj * [[Faraoni]] - glasbena skupina * [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka * [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot * [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik * [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja * [[Vasilij Žbogar]] - jadralec * [[Darko Milanič]] - nogometni trener * [[Lana Hrvatin]] - pevka * [[Anej Lovrečič]] - nekdanji nogometaš, danes trener ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Kramar, Janez |year=1988 |title=Izola, mesto ribičev in delavcev. |publisher=Lipa, Koper |isbn=|cobiss=3919360|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Dobrava, Izola]] * [[Jagodje]] * [[Župnija Izola]] * [[Simonov zaliv]] * [[Splošna bolnišnica Izola]] == Zunanje povezave == {{katzbirke}} {{Wikipotovanje|Izola}} * [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine * [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli] {{Mesta-Slovenija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Izola}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Izola]] [[Kategorija:Izola| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] f8dbzxsz2sgpmv7zrbr6fht1hvtrg53 6743625 6743624 2026-08-27T19:40:27Z Upwinxp 126544 zaščitil »[[Izola]]«: Čezmeren vandalizem ([urejanje=dovoli samo samodejno potrjenim uporabnikom] (preteče 19:40, 3. september 2026 (UTC)) [prestavljanje=dovoli samo samodejno potrjenim uporabnikom] (preteče 19:40, 3. september 2026 (UTC))) 6743542 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Izola |drugo ime = Isola |vrsta = [[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |slika = Izola 001.jpg |napis = Pogled na Izolo od [[Splošna bolnišnica Izola|Splošne bolnišnice Izola]] <!-- Zastava in grb spadata v članek [[Občina Izola]] --> |latd = 45 |latm = 32 |lats = 16.31 |latNS = N |longd = 13 |longm = 39 |longs = 42.37 |longEW = E |regija = Obalno-kraška regija |pokrajina = Slovenska Istra |obcina = Izola |povrsina = 7,50 |nadmorska = 2 |prebivalstvo = 11424 |prebivalstvo_od = 2026 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalec = Izolan, Izolanka |postna = 6310 |posta = Izola |telefon = (05) |registrska = KP |opombe = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Mestno jedro <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 5. januar 1985 | refšt=193 <!--slika--> | lokacija = | občina = Izola }} {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Izola - Delavsko naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--registrirana nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=21620 <!--slika--> | lokacija = južno ob mestnem jedru, ob cesti Koper - Izola | občina = Izola }} }} '''Izola''' ({{Audio|Sl-Izola.oga|izgovorjava}}) ({{jezik-it|Isola}}, nekdaj ''Isola d'Istria'') je obmorsko [[mesto]] v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref> z okoli 11.500 prebivalci, v mestu je sedež [[občina Izola|istoimenske občine]]. Izola se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijani|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine [[uradni jezik]] tudi italijanščina<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref>, zato so v mestu poleg slovenskih tudi italijanske šole (Osnovna šola Dante Alighieri in Srednja šola Pietro Coppo Izola – ''Scuola media Pietro Coppo Isola''). ==Opis== Naselje je locirano na južni obali [[Koprski zaliv|Koprskega zaliva]], med [[Piran]]om in [[Koper|Koprom]]. Jedro ima na manjšem apnenčastem polotoku, nekdanjem otoku. Srednjeveško mesto je nastalo ob pristanišču v južnem delu otočka, po katerem je dobilo ime in se postopoma širilo proti severu in vzhodu. Otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim. Na njem je mdr. nekdanja ladjedelnica, ki so na to lokacijo preselili iz [[Portorož|Bernardina]]. Danes se Izola razteza od industrijskega predela v zaledju zaliva Viližan na severovzhodu, imenovanega »Polje«, preko soseske stanovanjskih blokov in hiš »Livade« in Prega(v)or na jugu ter [[Marina (pristanišče)|marine]] Izola do turističnega predela ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]] na jugozahodu. K Izoli spadajo še [[Zaselek|zaselki]] Prove, Viližan, Rikovo in Kanolo. Na [[Sleme (geografija)|slemenu]] med Izolo in koprsko Žusterno je bila zgrajena regionalna [[Splošna bolnišnica Izola]], z urgentnim centrom. Čeprav uradno ni del Izole, je jugozahodno naselje [[Jagodje]] prav tako del sklenjenega poselitvenega območja Izole, ki skupaj šteje okoli 14.000 stalnih prebivalcev. [[Slika:Socerb - Valvasor (2).jpg|sličica|[[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]]: [[Grad Socerb]] in v ozadju obalni mesti - Izola in [[Koper]], še kot otoka]] [[Slika:Razglednica Izole 1910 (2).jpg|sličica|Izola leta 1910]] [[Slika:Razglednica Porečanke v Izoli 1916.jpg|sličica|Razglednica s postajo Porečanke v Izoli iz leta 1916]] == Zgodovina == Otok je bil naseljen že v [[Rimsko cesarstvo|rimski dobi]], domnevno se je imenoval [[Haliaetum]]. Večja najdišča iz tega časa so ob [[Simonov zaliv|Simonovem zalivu]], kjer so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola, ko je bilo tu locirano pristanišče in obmorska vila, od katere so ohranjeni temelji stavbe, mozaiki in cevovod. V času preseljevanja ljudstev je bilo naselje na kopnem uničeno, prebivalci pa so se zatem naselili na nekdanjem otoku. Izola se prvič omenja leta 972, ko jo je cesar [[Oton I. Veliki]] izročil v fevd [[Oglejski patriarhat|oglejskim patriarhom]]. Izola je leta 1280 morala sprejeti oblast [[Beneška republika|Benetk]], ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Po propadu Benetk je Izola za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterlooju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Izola je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1943. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht|Wermachta]], vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]. Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst–Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|osamosvojitvijo Slovenije]] leta 1991 je Izola tudi uradno postala slovensko istrsko mesto. Po osamosvojitvi Slovenije je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je sedaj v veljavi. == Razvoj == Prebivalci prvotnega naselja so bili [[ribič]]i in kmetje ([[vinogradništvo|vinogradniki]], oljkarji), dokler niso bile na koncu 19. stoletja zgrajene tri tovarne za [[Konzerviranje živil|konzerviranje]] [[Ribe|rib]]. Prva je bila Arrigoni, ki je leta 1879 preprečila gospodarsko in prebivalstveno krizo, kakršno sta doživljala [[Piran]] in [[Koper]] (v kateri je stagniralo ali celo nazadovalo število prebivalcev). Med obema svetovnima vojnama sta delovali dve tovarni, ki sta bili po 2. svetovni vojni združeni v skupno podjetje [[Delamaris]], zaradi katerega je postala Izola največje slovensko ribiško središče. Povojni gospodarska in demografska rast Izole sta temeljili tudi na industriji igrač (Mehanotehnika, sedaj [[Mehano]]), živilski industriji in ladjedelništvu (ladjedelnica se je preselila v Izolo iz [[Portorož|Bernardina]]), pa tudi na razvoju turizma (najbolj znana je največja slovenska marina, [[Marina Izola]]). Urbanistična rast jo je povezala s sosednjima, nekdaj kmečkima naseljema Livadami in Poljem ter se zrašča z novima naseljema [[Jagodje]] in [[Dobrava, Izola|Dobrava]]. V Izoli so mdr. [[Muzej Izolana - hiša morja]], [[Muzej Parenzana]] z razstavljeno lokomotivo P.3, ki je vozila po [[Porečanka|Porečanki]], [[Galerija Insula]] (ustanovljena 1987 s strani Društva likovnih umetnikov Insula, združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev Južne Primorske), [[Galerija Alga]], ''Art3b Gallery'', [[Galerija Rex|''Galerija Rex'']] (glej [[SS Rex]]), [[Arheološki park Simonov zaliv|''Arheološki park Simonov zaliv'']] in [[Inštitut za oljkarstvo]] kot sestavni del ZRS Koper. V Izoli je bil 2017 ustanovljen in 2022 dograjen neodvisni raziskovalni inštitut Center odličnosti InnoRenew CoE. {{wide image|Izola Wikivoyage Banner.jpg|1024px}} ===Turizem=== [[Slika:Izola, Slovenia, 20240502 1342 7646.jpg|sličica|Mestno pristanišče ([[Marina (pristanišče)|marina]]) v Izoli]] ====Znamenitosti==== * [[Cerkev sv. Mavra, Izola|Župnijska cerkev sv. Mavra]] * [[Cerkev sv. Dominika, Izola|Cerkev sv. Dominika]] * [[Cerkev sv. Marije Alietske, Izola|Cerkev sv. Marije Alietske]] * [[Palača Besenghi degli Ughi]] == Prometne povezave == Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (Parenzane) leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Izola pridobila železniško postajo, stavba še stoji na Livadi. ===Cestni promet=== Izola je z drugimi deli Slovenije in s [[Trst|Trstom]] povezana s [[Hitra cesta H6|Hitro cesto]] [[Slika:Hitra cesta 6.svg|30px]]. == Znani Izolani == * [[Nino Benvenuti]] - boksar * [[Rudi Bučar]] - glasbenik in poustvarjalec istrske glasbene kulturne dediščine * [[Pietro Coppo]] - geograf in kartograf * [[Boštjan Klun]] - novinar, radijski in televizijski voditelj * [[Faraoni]] - glasbena skupina * [[Mojca Fatur]] - gledališka igralka * [[Domenico Lovisato]] - geolog in patriot * [[Drago Mislej]] (Mef) - glasbenik, skladatelj, pevec in pesnik * [[Breda Pečan]] - političarka, poslanka in biologinja * [[Vasilij Žbogar]] - jadralec * [[Darko Milanič]] - nogometni trener * [[Lana Hrvatin]] - pevka * [[Anej Lovrečič]] - nekdanji nogometaš, danes trener ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Kramar, Janez |year=1988 |title=Izola, mesto ribičev in delavcev. |publisher=Lipa, Koper |isbn=|cobiss=3919360|pages=}} * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Dobrava, Izola]] * [[Jagodje]] * [[Župnija Izola]] * [[Simonov zaliv]] * [[Splošna bolnišnica Izola]] == Zunanje povezave == {{katzbirke}} {{Wikipotovanje|Izola}} * [http://www.izola.si/ Izola.si], spletna stran občine * [http://www.marinaizola.com/ Marina v Izoli] {{Mesta-Slovenija}} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Istra}} {{Izola}} {{Otoki v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Naselja Občine Izola]] [[Kategorija:Izola| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] f8dbzxsz2sgpmv7zrbr6fht1hvtrg53 Župnija Celje – Sveta Cecilija 0 92234 6743692 6712220 2026-08-28T01:14:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743692 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji | title = Župnija Celje – Sveta Cecilija | image = | caption = | headquarters =Breg 18 <br>3000 Celje | parish_church = [[cerkev sv. Cecilije, Celje]] | dedication = [[sveta Cecilija]] | established = 4. september [[1960]] | first_mentioned = | deanery = [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Nova Cerkev]] | archdeaconry = | archdeaconry = | diocese = [[Škofija Celje |Celje ]] | province = [[Metropolija Maribor |Maribor]] | shrine = | notable_people = | neigboring_parishes = }} '''Župnija Celje – Sveta Cecilija''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Celje - Nova Cerkev|Dekanije Celje - Nova Cerkev]] [[škofija Celje|Škofije Celje]]. == Zgodovina == Župnijo sv. Cecilije v Celju je ustanovila Mariborska škofija z odlokom dne 29. 8. 1960, ki je začel veljati 4. septembra 1960. Župnijo od vsega začetka vodijo [[kapucini]].<ref>{{Navedi splet|title=Kapucini v Celju, Župnija Celje – Sveta Cecilija|url=https://www.cecilija.net/kapucinski-samostan/|accessdate=2026-01-16|language=sl-SI|archive-date=2026-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20260112161611/https://www.cecilija.net/kapucinski-samostan/|url-status=dead}}</ref> Za prvega župnika je bil imenovan p. Frančišek Lončar (1960-1966), ki je po šestih letih napornega dela zbolel. Nato so sledili p. Hilarij Felicijan (1966-1970), p. Robert Podgoršek (1970-1988), p. Gabrijel Recek (1988-1990), p. Pavel Košir (1990-1994), p. Stanko Matjašec (1994-1996), p. Pavel Košir (1996-1999), p. Marko Senica (1999-2003), p. Klemen Verdev (2003-2005) in p. Marjan Gačnik (2005-…). Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena [[Škofija]] Celje, je bila župnija del [[celjski naddekanat|celjskega naddekanata]] [[Škofija Maribor|Škofije Maribor]]. Do reorganizacije nadekanatov in dekanij [[Škofija Celje|Škofije Celje]] dne 1. septembra 2021,<ref>{{navedi splet |url=https://skofija-celje.si/skofija/dekanije/ |title=Škofija Celje - dekanije |accessdate=10. marec 2023 |date= |format= |work= }}</ref> je bila župnija sestavni del [[Dekanija Celje|Dekanije Celje]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | {{Slika d|Q66458795|100px}} | [[cerkev sv. Cecilije, Celje|cerkev sv. Cecilije ]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Celje]] |- | 2. | {{Slika d|Q60351681|100px}} | [[cerkev sv. Miklavža, Celje|cerkev sv. Miklavža ]]<br>[[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Celje|Celje/Miklavžev hrib]] |- | 3. | {{Slika d|Q60352030|100px}} | [[cerkev sv. Luka, Tremerje|cerkev sv. Luka ]]<br>[[podružnična cerkev|podružnica]] | [[Tremerje]] |- |} ==Župniki== {| class="wikitable" |- ! ! funkcija ! čas službovanja |- | p. Frančišek Lončar [[Kapucini|OFM Cap]] | župnik | (1960-1966) |- | p. Hilarij Felicijan OFM Cap | župnik | (1966-1970) |- | p. Robert Podgoršek OFM Cap | župnik | (1970-1988) |- | p. Gabrijel Recek OFM Cap | župnik | (1988-1990) |- | p. Pavel Košir OFM Cap | župnik | (1990-1994) |- | p. Stanko Matjašec OFM Cap | župnik | (1994-1996) |- | p. Pavel Košir OFM Cap | župnik | (1996-1999) |- | p. Marko Senica OFM Cap | župnik | (1999-2003) |- | p. Klemen Verdev OFM Cap | župnik | (2003-2005) |- | p. Marjan Gačnik OFM Cap | župnik |(2005-2024)<ref>{{navedi splet |url=https://blagovest.si/zanimivosti/tole-zanimivo-novost-je-letosnja-premestitev-duhovnikov-prinesla-skofji-loki/ |title=Tole zanimivost je letošnja premestitev duhovnikov prinesla Škofji Loki |accessdate= |date=26. avgust 2024 |format= |work= }}</ref> |- | p. Miroslav Pavšek<ref name="Pavšek">{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/premestitve-spremembe-v-slovenskih-nadskofijah-v-letu-2024 |title=Družina: Premestitve in spremembe v slovenskih nadškofijah v letu 2024 |accessdate= |date=24. julij 2024 |format= |work= }}</ref> OFM Cap | župnik | (2024 - sedaj) |- |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Kužnik Jože, ''Dekanija Celje: pastoralni vodnik po župnijah, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2008 {{COBISS|ID=242095616}} == Glej tudi == * [[Kapucini]] * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Celje - Sv. Cecilija]] [[Kategorija:Dekanija Celje - Nova Cerkev|Celje - Sveta Cecilija]] [[Kategorija:Župnije v Celju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1960]] haftxjeli9qw6wzrppuwgeyehqmeg21 Martinjak 0 100400 6743768 6692719 2026-08-28T09:18:25Z ~2026-46638-15 264975 popravek tipkarske napake 6743768 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10087783_b4 | latd = 45 |latm = 46 |lats = 33.97 |latNS = N | longd = 14 |longm = 24 |longs = 7.36 |longEW = E |najdisi=Martinjak |slika=Martinjak Slovenia 1.JPG |povrsina=4,51 |prebivalstvo=301 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=565,5 |postna=1380 |posta=Cerknica |obcina=Cerknica |pokrajina=Notranjska |regija=Primorsko-notranjska regija }} '''Martinjak''' je obcestno [[naselje]] ob severovzhodnem robu [[Cerkniško polje|Cerkniškega polja]], pod južnim vznožjem [[Slivnica (vzpetina)|Slivnice]] ob cesti [[Cerknica (naselje)|Cerknica]]-[[Lož]]. Spada v [[Občina Cerknica|občino Cerknica]]. Vas je zelo zaznamoval velik požar v letu 1902, ko so zgorela vsa poslopja v vasi, razen dveh. Vsa so bila namreč še krita s slamo, samo dva že z glinenimi strešniki. Trajalo je desetletja, da so si vaščani opomogli po tej katastrofi, v kateri so izgubili vsa svoja imetja. Pred 2. svetovno vojno so se vaščani ukvarjali predvsem s kmetijstvom in prevozništvom (furmanstvo). V vasi sta bila tudi dva mlina, kovačija in žaga. Iz te žage in kasneje parne žage se je razvila prva lesna tovarna na tem področju (Franc Premrov in sin, lesna industrija Martinjak), ki je bila predhodnica povojnega Bresta. Na pobočjih Slivnice so [[travnik]]i, ki višje preidejo v [[gozd]]. Svet pod naseljem je bolj mokroten, občasno poplavljen. V naselju je včasih obratovala tovarna »Brest Cerknica«, na zahodu na Marofu pa perutninska [[farma]]. V naselju je podružnica [[Cerkev svetega Vida, Martinjak|svetega Vida]], v osnovi [[gotika|gotska]] stavba, se prvič omenja leta 1526. V cerkvi je ohranjen v ostrešje dvignjen lesen kasetiran strop iz leta [[1621]] z ikonografsko zanimivimi prizori. Zvonik je leta 1940 po načrtih [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] in [[Janez Valentinčič|Janeza Valentinčiča]] zgradilo podjetje Matko Curk iz Ljubljane. ==Prebivalstvo== Etnična sestava 1991: * [[Slovenci]]: 237 (97,1 %) * [[Muslimani]]: 5 (2 %) * [[Makedonci]]: 2 Otroci iz vasi hodijo v podružnično šolo 11. Maja v Grahovem, ki je podružnica šole Notranjski odred v Cerknici == Delo == Nekaj časa je v Martinjaku obratovala tovarna [[Kli Logatec]], ki je propadla. Večina prebivalstva se zaposluje v Cerknici, novi industrijski coni Podskrajnik, veliko pa se jih vozi na delo v večja oddaljena središča (Ljubljana ...) == Znane osebnosti == * [[Antonija Premrov]] (1912-1949), slovenska bolničarka, organistka, pevovodkinja, mučenka in Božja služabnica. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Cerknica}} [[Kategorija:Naselja Občine Cerknica]] iyg7v95qx151uefrh6ym00v2cz9g0yn Ratko Mladić 0 104191 6743485 6718025 2026-08-27T13:00:53Z Upwinxp 126544 umrl 6743485 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ratko Mladić''', [[Srbi|srbski]] [[general]] in [[vojni zločin|vojni zločinec]], * [[12. marec]] [[1942]], [[Božanovići]], [[Bosna in Hercegovina]], † [[27. avgust]] [[2026]], [[Haag]], [[Nizozemska]]. == Življenjepis == === Šolanje === Ratko Mladić se je rodil očetu Neđu in mami Stani (dekliški priimek Lalatović) v vasi [[Božanovići]] v Bosni in Hercegovini. Kot dojenček je zbolel za [[tifus]]om skupaj z materjo in očetom, nahranili in pozdravili so ga italijanski vojaki. Leta 1945 je njegov oče kot [[partizani|partizan]] padel v boju z [[ustaši]] v bližini [[Ivan sedlo|Ivan sedla]]. Po vojni je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju, nato pa je odšel na delo v [[Sarajevo]], kjer je delal kot kovinostrugar. Odšel je v Srbijo, kjer se je vpisal v vojnoindustrijsko šolo v [[Zemun]]u. Pozneje se je vpisal še na vojaško akademijo, ki jo je dokončal leta 1978, kot najboljši študent s povprečjem 9,57. === JLA === Mladić je bil zaposlen v [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] že v času študija na vojaški akademiji, prvo poveljstvo pa je dobil leta 1965 kot [[podporočnik]] v [[Skopje|Skopju]], kjer je poveljeval vodu 89. pehotnega polka. Aprila 1968 je postal poveljnik izvidniškega voda, maja 1970 pa je napredoval v [[vojaški čin|čin]] [[poročnik]]a. Ob napredovanju v čin [[major]]ja, 27. novembra 1974, je postal pomočnik poveljnika zaledne 87. samostojne pehotne baterije. Po zaključku šolanja na vojaški akademiji je odšel na novo delovno mesto poveljnika Prvega pehotnega bataljona 89. pehotne brigade v [[Kumanovo]]. 25. decembra 1980 je napredoval v čin [[podpolkovnik]]a in odšel na novo delovno mesto v [[garnizon]] v Skopje, z napredovanjem v [[polkovnik]]a, 18. avgusta 1986 pa se je spet selil, tokrat v [[Štip]], kjer je bil postavljen na mesto poveljnika 39. pehotne brigade 26. pehotne divizije. Na tem mestu je ostal do 31. januarja 1989, ko je premeščen nazaj v Skopje, tokrat v [[štab]] tretjega armadnega poveljstva. Ponovno je bil premeščen 14. januarja 1991, in sicer v poveljstvo 52. korpusa v [[Priština|Prištino]]. [[Generalmajor]] je postal 11. decembra 1991. === Vojska Republike Srpske === [[Slika:Evstafiev-mladic-sarajevo1993w.jpg|thumb|General Mladić (v sredini) v Sarajevu leta 1993]] 12. maja 1992 sta ga na predlog Narodne skupščine Republike Srpske in vodje bosanskih Srbov [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]] predlagala za poveljnika glavnega štaba vojske Republike Srpske. Takrat je imel čin [[generalpodpolkovnik]]a, že leta 1994 pa je postal [[generalpolkovnik]]. Na položaju poveljnika je ostal do leta 1996, 24. julija 1995 pa ga je [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|mednarodno sodišče za vojne zločine]] v [[Haag]]u obtožilo [[vojni zločin|vojnih zločinov]] [[genocid]]a, sodelovanja v genocidu, zločinov proti človečnosti in kršenja vojaškega prava. 8. novembra 1996 ga je takratna predsednica Republike Srpske, [[Biljana Plavšić]] razrešila s položaja. V vojski te države pa je kljub temu ostal do uradne upokojitve, 7. marca 2002. Poleg tega je bil general Mladić uradno tudi v službi vojske [[Zvezna republika Jugoslavija|ZRJ]], in sicer vse do leta 2001, ko ga je tedanji [[predsednik]] [[Vojislav Koštunica]] upokojil. === Sojenje === General Mladić je bil eden najbolj iskanih vojnih zločincev z območja nekdanje Jugoslavije, za njim je bila razpisana mednarodna [[tiralica]] in velika denarna nagrada. Obtožnico proti njemu je spisala glavna haaška tožilka [[Carla Del Ponte]]. Prijeli so ga 26. maja 2011 v Srbiji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.siol.net/svet/novice/2011/05/ratko_mladic.aspx|title=Ratko Mladić končno za zapahi|website=www.siol.net|publisher=SiolNET}}</ref> 22. novembra 2017 ga je Haaško sodišče obsodilo na dosmrtno ječo za genocid v Srebrenici in obleganje Sarajeva.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/svet/mladicu-dosmrtna-kazen-odgovoren-za-genocid-v-srebrenici-in-obleganje-sarajeva/438490 |title=Mladiću dosmrtna kazen - odgovoren za genocid v Srebrenici in obleganje Sarajeva |accessdate=22. novembra 2017 |date=22. november 2017 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Na sodbo se je sicer pritožil, vendar je sodišče njegov dosmrtni zapor potrdilo junija 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Sodišče Mladiću potrdilo dosmrtno kazen za zločine med vojno v BiH|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/mladic-se-zadnjic-na-sodisce-v-haagu-mu-bodo-izrekli-pravnomocno-sodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-08|language=sl}}</ref> == Odlikovanja == V svoji vojaški karieri je Ratko Mladić prejel naslednja odlikovanja: * [[Red za vojaške zasluge (JLA)|red za vojaške zasluge s srebrnimi meči]] * [[Red Jugoslovanske ljudske armade|red ljudske armade s srebrno zvezdo]] * [[Red za vojaške zasluge (JLA)|red za vojaške zasluge z zlatimi meči]] * [[Red bratstva in edinosti|red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem]] == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam srbskih generalov]] * [[seznam vojnih zločincev]] * [[vojne v nekdanji Jugoslaviji]] == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://www.interpol.int/Public/Data/Wanted/Notices/Data/1995/54/1995_47754.asp Interpolova tiralica] {{Webarchive|url=http://arquivo.pt/wayback/20090704041327/http://www.interpol.int/Public/Data/Wanted/Notices/Data/1995/54/1995_47754.asp |date=2009-07-04 }} * [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/1423551.stm BBC News Profile: Ratko Mladić] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mladić, Ratko}} [[Kategorija:Srbski generali]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Obsojenci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske armade]] [[Kategorija:Vojni zločinci]] kf55iq5tn9lu6adavyngwuabdyjnyhm 6743594 6743485 2026-08-27T17:34:30Z TadejM 738 /* Sojenje */ +np 6743594 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ratko Mladić''', [[Srbi|srbski]] [[general]] in [[vojni zločin|vojni zločinec]], * [[12. marec]] [[1942]], [[Božanovići]], [[Bosna in Hercegovina]], † [[27. avgust]] [[2026]], [[Haag]], [[Nizozemska]]. == Življenjepis == === Šolanje === Ratko Mladić se je rodil očetu Neđu in mami Stani (dekliški priimek Lalatović) v vasi [[Božanovići]] v Bosni in Hercegovini. Kot dojenček je zbolel za [[tifus]]om skupaj z materjo in očetom, nahranili in pozdravili so ga italijanski vojaki. Leta 1945 je njegov oče kot [[partizani|partizan]] padel v boju z [[ustaši]] v bližini [[Ivan sedlo|Ivan sedla]]. Po vojni je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju, nato pa je odšel na delo v [[Sarajevo]], kjer je delal kot kovinostrugar. Odšel je v Srbijo, kjer se je vpisal v vojnoindustrijsko šolo v [[Zemun]]u. Pozneje se je vpisal še na vojaško akademijo, ki jo je dokončal leta 1978, kot najboljši študent s povprečjem 9,57. === JLA === Mladić je bil zaposlen v [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] že v času študija na vojaški akademiji, prvo poveljstvo pa je dobil leta 1965 kot [[podporočnik]] v [[Skopje|Skopju]], kjer je poveljeval vodu 89. pehotnega polka. Aprila 1968 je postal poveljnik izvidniškega voda, maja 1970 pa je napredoval v [[vojaški čin|čin]] [[poročnik]]a. Ob napredovanju v čin [[major]]ja, 27. novembra 1974, je postal pomočnik poveljnika zaledne 87. samostojne pehotne baterije. Po zaključku šolanja na vojaški akademiji je odšel na novo delovno mesto poveljnika Prvega pehotnega bataljona 89. pehotne brigade v [[Kumanovo]]. 25. decembra 1980 je napredoval v čin [[podpolkovnik]]a in odšel na novo delovno mesto v [[garnizon]] v Skopje, z napredovanjem v [[polkovnik]]a, 18. avgusta 1986 pa se je spet selil, tokrat v [[Štip]], kjer je bil postavljen na mesto poveljnika 39. pehotne brigade 26. pehotne divizije. Na tem mestu je ostal do 31. januarja 1989, ko je premeščen nazaj v Skopje, tokrat v [[štab]] tretjega armadnega poveljstva. Ponovno je bil premeščen 14. januarja 1991, in sicer v poveljstvo 52. korpusa v [[Priština|Prištino]]. [[Generalmajor]] je postal 11. decembra 1991. === Vojska Republike Srpske === [[Slika:Evstafiev-mladic-sarajevo1993w.jpg|thumb|General Mladić (v sredini) v Sarajevu leta 1993]] 12. maja 1992 sta ga na predlog Narodne skupščine Republike Srpske in vodje bosanskih Srbov [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]] predlagala za poveljnika glavnega štaba vojske Republike Srpske. Takrat je imel čin [[generalpodpolkovnik]]a, že leta 1994 pa je postal [[generalpolkovnik]]. Na položaju poveljnika je ostal do leta 1996, 24. julija 1995 pa ga je [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|mednarodno sodišče za vojne zločine]] v [[Haag]]u obtožilo [[vojni zločin|vojnih zločinov]] [[genocid]]a, sodelovanja v genocidu, zločinov proti človečnosti in kršenja vojaškega prava. 8. novembra 1996 ga je takratna predsednica Republike Srpske, [[Biljana Plavšić]] razrešila s položaja. V vojski te države pa je kljub temu ostal do uradne upokojitve, 7. marca 2002. Poleg tega je bil general Mladić uradno tudi v službi vojske [[Zvezna republika Jugoslavija|ZRJ]], in sicer vse do leta 2001, ko ga je tedanji [[predsednik]] [[Vojislav Koštunica]] upokojil. === Sojenje === General Mladić je bil eden najbolj iskanih vojnih zločincev z območja nekdanje Jugoslavije, za njim je bila razpisana mednarodna [[tiralica]] in velika denarna nagrada. Obtožnico proti njemu je spisala glavna haaška tožilka [[Carla Del Ponte]]. Prijeli so ga 26. maja 2011 v Srbiji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.siol.net/svet/novice/2011/05/ratko_mladic.aspx|title=Ratko Mladić končno za zapahi|website=www.siol.net|publisher=SiolNET}}</ref> 22. novembra 2017 ga je Haaško sodišče obsodilo na dosmrtno ječo za [[genocid v Srebrenici]] in [[obleganje Sarajeva]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/svet/mladicu-dosmrtna-kazen-odgovoren-za-genocid-v-srebrenici-in-obleganje-sarajeva/438490 |title=Mladiću dosmrtna kazen - odgovoren za genocid v Srebrenici in obleganje Sarajeva |accessdate=22. novembra 2017 |date=22. november 2017 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Na sodbo se je sicer pritožil, vendar je sodišče njegov dosmrtni zapor potrdilo junija 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Sodišče Mladiću potrdilo dosmrtno kazen za zločine med vojno v BiH|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/mladic-se-zadnjic-na-sodisce-v-haagu-mu-bodo-izrekli-pravnomocno-sodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-08|language=sl}}</ref> == Odlikovanja == V svoji vojaški karieri je Ratko Mladić prejel naslednja odlikovanja: * [[Red za vojaške zasluge (JLA)|red za vojaške zasluge s srebrnimi meči]] * [[Red Jugoslovanske ljudske armade|red ljudske armade s srebrno zvezdo]] * [[Red za vojaške zasluge (JLA)|red za vojaške zasluge z zlatimi meči]] * [[Red bratstva in edinosti|red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem]] == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam srbskih generalov]] * [[seznam vojnih zločincev]] * [[vojne v nekdanji Jugoslaviji]] == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://www.interpol.int/Public/Data/Wanted/Notices/Data/1995/54/1995_47754.asp Interpolova tiralica] {{Webarchive|url=http://arquivo.pt/wayback/20090704041327/http://www.interpol.int/Public/Data/Wanted/Notices/Data/1995/54/1995_47754.asp |date=2009-07-04 }} * [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/1423551.stm BBC News Profile: Ratko Mladić] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mladić, Ratko}} [[Kategorija:Srbski generali]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Obsojenci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske armade]] [[Kategorija:Vojni zločinci]] f6a4mf9q3e9chzdstn7xim4jk8yav6m 6743596 6743594 2026-08-27T17:39:12Z ~2026-44996-51 264415 6743596 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ratko Mladić''', [[Srbi|srbski]] [[general]] in [[vojni zločin|vojni zločinec]], * [[12. marec]] [[1942]], [[Božanovići]], [[Bosna in Hercegovina]], † [[27. avgust]] [[2026]], [[Haag]], [[Nizozemska]]. == Življenjepis == === Šolanje === Ratko Mladić se je rodil očetu Neđu in mami Stani (dekliški priimek Lalatović) v vasi [[Božanovići]] v Bosni in Hercegovini. Kot dojenček je zbolel za [[tifus]]om skupaj z materjo in očetom, nahranili in pozdravili so ga italijanski vojaki. Leta 1945 je njegov oče kot [[partizani|partizan]] padel v boju z [[ustaši]] v bližini [[Ivan sedlo|Ivan sedla]]. Po vojni je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju, nato pa je odšel na delo v [[Sarajevo]], kjer je delal kot kovinostrugar. Odšel je v Srbijo, kjer se je vpisal v vojnoindustrijsko šolo v [[Zemun]]u. Pozneje se je vpisal še na vojaško akademijo, ki jo je dokončal leta 1978, kot najboljši študent s povprečjem 9,57. === JLA === Mladić je bil zaposlen v [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] že v času študija na vojaški akademiji, prvo poveljstvo pa je dobil leta 1965 kot [[podporočnik]] v [[Skopje|Skopju]], kjer je poveljeval vodu 89. pehotnega polka. Aprila 1968 je postal poveljnik izvidniškega voda, maja 1970 pa je napredoval v [[vojaški čin|čin]] [[poročnik]]a. Ob napredovanju v čin [[major]]ja, 27. novembra 1974, je postal pomočnik poveljnika zaledne 87. samostojne pehotne baterije. Po zaključku šolanja na vojaški akademiji je odšel na novo delovno mesto poveljnika Prvega pehotnega bataljona 89. pehotne brigade v [[Kumanovo]]. 25. decembra 1980 je napredoval v čin [[podpolkovnik]]a in odšel na novo delovno mesto v [[garnizon]] v Skopje, z napredovanjem v [[polkovnik]]a, 18. avgusta 1986 pa se je spet selil, tokrat v [[Štip]], kjer je bil postavljen na mesto poveljnika 39. pehotne brigade 26. pehotne divizije. Na tem mestu je ostal do 31. januarja 1989, ko je premeščen nazaj v Skopje, tokrat v [[štab]] tretjega armadnega poveljstva. Ponovno je bil premeščen 14. januarja 1991, in sicer v poveljstvo 52. korpusa v [[Priština|Prištino]]. [[Generalmajor]] je postal 11. decembra 1991. === Vojska Republike Srpske === [[Slika:Evstafiev-mladic-sarajevo1993w.jpg|thumb|General Mladić (v sredini) v Sarajevu leta 1993]] 12. maja 1992 sta ga na predlog Narodne skupščine Republike Srpske in vodje bosanskih Srbov [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]] predlagala za poveljnika glavnega štaba vojske Republike Srpske. Takrat je imel čin [[generalpodpolkovnik]]a, že leta 1994 pa je postal [[generalpolkovnik]]. Na položaju poveljnika je ostal do leta 1996, 24. julija 1995 pa ga je [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|mednarodno sodišče za vojne zločine]] v [[Haag]]u obtožilo [[vojni zločin|vojnih zločinov]] [[genocid]]a, sodelovanja v genocidu, zločinov proti človečnosti in kršenja vojaškega prava. 8. novembra 1996 ga je takratna predsednica Republike Srpske, [[Biljana Plavšić]] razrešila s položaja. V vojski te države pa je kljub temu ostal do uradne upokojitve, 7. marca 2002. Poleg tega je bil general Mladić uradno tudi v službi vojske [[Zvezna republika Jugoslavija|ZRJ]], in sicer vse do leta 2001, ko ga je tedanji [[predsednik]] [[Vojislav Koštunica]] upokojil. === Sojenje === General Mladić je bil eden najbolj iskanih vojnih zločincev z območja nekdanje Jugoslavije, za njim je bila razpisana mednarodna [[tiralica]] in velika denarna nagrada. Obtožnico proti njemu je spisala glavna haaška tožilka [[Carla Del Ponte]]. Prijeli so ga 26. maja 2011 v Srbiji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.siol.net/svet/novice/2011/05/ratko_mladic.aspx|title=Ratko Mladić končno za zapahi|website=www.siol.net|publisher=SiolNET}}</ref> 22. novembra 2017 ga je Haaško sodišče obsodilo na dosmrtno ječo za genocid v Srebrenici in obleganje Sarajeva.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/svet/mladicu-dosmrtna-kazen-odgovoren-za-genocid-v-srebrenici-in-obleganje-sarajeva/438490 |title=Mladiću dosmrtna kazen - odgovoren za genocid v Srebrenici in obleganje Sarajeva |accessdate=22. novembra 2017 |date=22. november 2017 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Na sodbo se je sicer pritožil, vendar je sodišče njegov dosmrtni zapor potrdilo junija 2021. Zadnji dve leti je zaradi vse slabšega zdravstvenega stanja prebil v zaporski bolnišnici. Malo pred njegovo smrtjo so mu že drugič zavrnili prošnjo za predčasni izpust <ref>{{Navedi splet|title=Sodišče Mladiću potrdilo dosmrtno kazen za zločine med vojno v BiH|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/mladic-se-zadnjic-na-sodisce-v-haagu-mu-bodo-izrekli-pravnomocno-sodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-08|language=sl}}</ref> == Odlikovanja == V svoji vojaški karieri je Ratko Mladić prejel naslednja odlikovanja: * [[Red za vojaške zasluge (JLA)|red za vojaške zasluge s srebrnimi meči]] * [[Red Jugoslovanske ljudske armade|red ljudske armade s srebrno zvezdo]] * [[Red za vojaške zasluge (JLA)|red za vojaške zasluge z zlatimi meči]] * [[Red bratstva in edinosti|red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem]] == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam srbskih generalov]] * [[seznam vojnih zločincev]] * [[vojne v nekdanji Jugoslaviji]] == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://www.interpol.int/Public/Data/Wanted/Notices/Data/1995/54/1995_47754.asp Interpolova tiralica] {{Webarchive|url=http://arquivo.pt/wayback/20090704041327/http://www.interpol.int/Public/Data/Wanted/Notices/Data/1995/54/1995_47754.asp |date=2009-07-04 }} * [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/1423551.stm BBC News Profile: Ratko Mladić] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mladić, Ratko}} [[Kategorija:Srbski generali]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Obsojenci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske armade]] [[Kategorija:Vojni zločinci]] 38wtk7arndjuhfjqkm7rhdb45h8obhj 6743601 6743596 2026-08-27T17:57:32Z ~2026-44996-51 264415 6743601 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ratko Mladić''', [[Srbi|srbski]] [[general]] in [[vojni zločin|vojni zločinec]], * [[12. marec]] [[1942]], [[Božanovići]], [[Bosna in Hercegovina]], † [[27. avgust]] [[2026]], [[Haag]], [[Nizozemska]]. == Življenjepis == === Šolanje === Ratko Mladić se je rodil očetu Neđu in mami Stani (dekliški priimek Lalatović) v vasi [[Božanovići]] v Bosni in Hercegovini. Kot dojenček je zbolel za [[tifus]]om skupaj z materjo in očetom, nahranili in pozdravili so ga italijanski vojaki. Leta 1945 je njegov oče kot [[partizani|partizan]] padel v boju z [[ustaši]] v bližini [[Ivan sedlo|Ivan sedla]]. Po vojni je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju, nato pa je odšel na delo v [[Sarajevo]], kjer je delal kot kovinostrugar. Odšel je v Srbijo, kjer se je vpisal v vojnoindustrijsko šolo v [[Zemun]]u. Pozneje se je vpisal še na vojaško akademijo, ki jo je dokončal leta 1978, kot najboljši študent s povprečjem 9,57. === JLA === Mladić je bil zaposlen v [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] že v času študija na vojaški akademiji, prvo poveljstvo pa je dobil leta 1965 kot [[podporočnik]] v [[Skopje|Skopju]], kjer je poveljeval vodu 89. pehotnega polka. Aprila 1968 je postal poveljnik izvidniškega voda, maja 1970 pa je napredoval v [[vojaški čin|čin]] [[poročnik]]a. Ob napredovanju v čin [[major]]ja, 27. novembra 1974, je postal pomočnik poveljnika zaledne 87. samostojne pehotne baterije. Po zaključku šolanja na vojaški akademiji je odšel na novo delovno mesto poveljnika Prvega pehotnega bataljona 89. pehotne brigade v [[Kumanovo]]. 25. decembra 1980 je napredoval v čin [[podpolkovnik]]a in odšel na novo delovno mesto v [[garnizon]] v Skopje, z napredovanjem v [[polkovnik]]a, 18. avgusta 1986 pa se je spet selil, tokrat v [[Štip]], kjer je bil postavljen na mesto poveljnika 39. pehotne brigade 26. pehotne divizije. Na tem mestu je ostal do 31. januarja 1989, ko je premeščen nazaj v Skopje, tokrat v [[štab]] tretjega armadnega poveljstva. Ponovno je bil premeščen 14. januarja 1991, in sicer v poveljstvo 52. korpusa v [[Priština|Prištino]]. [[Generalmajor]] je postal 11. decembra 1991. === Vojska Republike Srpske === [[Slika:Evstafiev-mladic-sarajevo1993w.jpg|thumb|General Mladić (v sredini) v Sarajevu leta 1993]] 12. maja 1992 sta ga na predlog Narodne skupščine Republike Srpske in vodje bosanskih Srbov [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]] predlagala za poveljnika glavnega štaba vojske Republike Srpske. Takrat je imel čin [[generalpodpolkovnik]]a, že leta 1994 pa je postal [[generalpolkovnik]]. Na položaju poveljnika je ostal do leta 1996, 24. julija 1995 pa ga je [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|mednarodno sodišče za vojne zločine]] v [[Haag]]u obtožilo [[vojni zločin|vojnih zločinov]] [[genocid]]a, sodelovanja v genocidu, zločinov proti človečnosti in kršenja vojaškega prava. 8. novembra 1996 ga je takratna predsednica Republike Srpske, [[Biljana Plavšić]] razrešila s položaja. V vojski te države pa je kljub temu ostal do uradne upokojitve, 7. marca 2002. Poleg tega je bil general Mladić uradno tudi v službi vojske [[Zvezna republika Jugoslavija|ZRJ]], in sicer vse do leta 2001, ko ga je tedanji [[predsednik]] [[Vojislav Koštunica]] upokojil. === Sojenje === General Mladić je bil eden najbolj iskanih vojnih zločincev z območja nekdanje Jugoslavije, za njim je bila razpisana mednarodna [[tiralica]] in velika denarna nagrada. Obtožnico proti njemu je spisala glavna haaška tožilka [[Carla Del Ponte]]. Prijeli so ga 26. maja 2011 v Srbiji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.siol.net/svet/novice/2011/05/ratko_mladic.aspx|title=Ratko Mladić končno za zapahi|website=www.siol.net|publisher=SiolNET}}</ref> 22. novembra 2017 ga je Haaško sodišče obsodilo na dosmrtno ječo za genocid v Srebrenici in obleganje Sarajeva.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/svet/mladicu-dosmrtna-kazen-odgovoren-za-genocid-v-srebrenici-in-obleganje-sarajeva/438490 |title=Mladiću dosmrtna kazen - odgovoren za genocid v Srebrenici in obleganje Sarajeva |accessdate=22. novembra 2017 |date=22. november 2017 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Na sodbo se je sicer pritožil, vendar je sodišče njegov dosmrtni zapor potrdilo junija 2021. Zadnji dve leti je zaradi vse slabšega zdravstvenega stanja (mdr. je imel več možganskih kapi) prebil v zaporski bolnišnici. Malo pred njegovo smrtjo so mu že drugič zavrnili prošnjo za predčasni izpust <ref>{{Navedi splet|title=Sodišče Mladiću potrdilo dosmrtno kazen za zločine med vojno v BiH|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/mladic-se-zadnjic-na-sodisce-v-haagu-mu-bodo-izrekli-pravnomocno-sodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-08|language=sl}}</ref> == Odlikovanja == V svoji vojaški karieri je Ratko Mladić prejel naslednja odlikovanja: * [[Red za vojaške zasluge (JLA)|red za vojaške zasluge s srebrnimi meči]] * [[Red Jugoslovanske ljudske armade|red ljudske armade s srebrno zvezdo]] * [[Red za vojaške zasluge (JLA)|red za vojaške zasluge z zlatimi meči]] * [[Red bratstva in edinosti|red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem]] == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam srbskih generalov]] * [[seznam vojnih zločincev]] * [[vojne v nekdanji Jugoslaviji]] == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://www.interpol.int/Public/Data/Wanted/Notices/Data/1995/54/1995_47754.asp Interpolova tiralica] {{Webarchive|url=http://arquivo.pt/wayback/20090704041327/http://www.interpol.int/Public/Data/Wanted/Notices/Data/1995/54/1995_47754.asp |date=2009-07-04 }} * [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/1423551.stm BBC News Profile: Ratko Mladić] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mladić, Ratko}} [[Kategorija:Srbski generali]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Obsojenci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske armade]] [[Kategorija:Vojni zločinci]] 92mq4b5fz4fzpl95kaaxfk5zy7gmqo2 6743617 6743601 2026-08-27T19:13:48Z Upwinxp 126544 vrnjeni povezavi, ki ju je dodal TadejM; +sklic za navedbe ~2026-44996-51 6743617 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ratko Mladić''', [[Srbi|srbski]] [[general]] in [[vojni zločin|vojni zločinec]], * [[12. marec]] [[1942]], [[Božanovići]], [[Bosna in Hercegovina]], † [[27. avgust]] [[2026]], [[Haag]], [[Nizozemska]]. == Življenjepis == === Šolanje === Ratko Mladić se je rodil očetu Neđu in mami Stani (dekliški priimek Lalatović) v vasi [[Božanovići]] v Bosni in Hercegovini. Kot dojenček je zbolel za [[tifus]]om skupaj z materjo in očetom, nahranili in pozdravili so ga italijanski vojaki. Leta 1945 je njegov oče kot [[partizani|partizan]] padel v boju z [[ustaši]] v bližini [[Ivan sedlo|Ivan sedla]]. Po vojni je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju, nato pa je odšel na delo v [[Sarajevo]], kjer je delal kot kovinostrugar. Odšel je v Srbijo, kjer se je vpisal v vojnoindustrijsko šolo v [[Zemun]]u. Pozneje se je vpisal še na vojaško akademijo, ki jo je dokončal leta 1978, kot najboljši študent s povprečjem 9,57. === JLA === Mladić je bil zaposlen v [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] že v času študija na vojaški akademiji, prvo poveljstvo pa je dobil leta 1965 kot [[podporočnik]] v [[Skopje|Skopju]], kjer je poveljeval vodu 89. pehotnega polka. Aprila 1968 je postal poveljnik izvidniškega voda, maja 1970 pa je napredoval v [[vojaški čin|čin]] [[poročnik]]a. Ob napredovanju v čin [[major]]ja, 27. novembra 1974, je postal pomočnik poveljnika zaledne 87. samostojne pehotne baterije. Po zaključku šolanja na vojaški akademiji je odšel na novo delovno mesto poveljnika Prvega pehotnega bataljona 89. pehotne brigade v [[Kumanovo]]. 25. decembra 1980 je napredoval v čin [[podpolkovnik]]a in odšel na novo delovno mesto v [[garnizon]] v Skopje, z napredovanjem v [[polkovnik]]a, 18. avgusta 1986 pa se je spet selil, tokrat v [[Štip]], kjer je bil postavljen na mesto poveljnika 39. pehotne brigade 26. pehotne divizije. Na tem mestu je ostal do 31. januarja 1989, ko je premeščen nazaj v Skopje, tokrat v [[štab]] tretjega armadnega poveljstva. Ponovno je bil premeščen 14. januarja 1991, in sicer v poveljstvo 52. korpusa v [[Priština|Prištino]]. [[Generalmajor]] je postal 11. decembra 1991. === Vojska Republike Srpske === [[Slika:Evstafiev-mladic-sarajevo1993w.jpg|thumb|General Mladić (v sredini) v Sarajevu leta 1993]] 12. maja 1992 sta ga na predlog Narodne skupščine Republike Srpske in vodje bosanskih Srbov [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]] predlagala za poveljnika glavnega štaba vojske Republike Srpske. Takrat je imel čin [[generalpodpolkovnik]]a, že leta 1994 pa je postal [[generalpolkovnik]]. Na položaju poveljnika je ostal do leta 1996, 24. julija 1995 pa ga je [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije|mednarodno sodišče za vojne zločine]] v [[Haag]]u obtožilo [[vojni zločin|vojnih zločinov]] [[genocid]]a, sodelovanja v genocidu, zločinov proti človečnosti in kršenja vojaškega prava. 8. novembra 1996 ga je takratna predsednica Republike Srpske, [[Biljana Plavšić]] razrešila s položaja. V vojski te države pa je kljub temu ostal do uradne upokojitve, 7. marca 2002. Poleg tega je bil general Mladić uradno tudi v službi vojske [[Zvezna republika Jugoslavija|ZRJ]], in sicer vse do leta 2001, ko ga je tedanji [[predsednik]] [[Vojislav Koštunica]] upokojil. === Sojenje === General Mladić je bil eden najbolj iskanih vojnih zločincev z območja nekdanje Jugoslavije, za njim je bila razpisana mednarodna [[tiralica]] in velika denarna nagrada. Obtožnico proti njemu je spisala glavna haaška tožilka [[Carla Del Ponte]]. Prijeli so ga 26. maja 2011 v Srbiji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.siol.net/svet/novice/2011/05/ratko_mladic.aspx|title=Ratko Mladić končno za zapahi|website=www.siol.net|publisher=SiolNET}}</ref> 22. novembra 2017 ga je Haaško sodišče obsodilo na dosmrtno ječo za [[genocid v Srebrenici]] in [[obleganje Sarajeva]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/svet/mladicu-dosmrtna-kazen-odgovoren-za-genocid-v-srebrenici-in-obleganje-sarajeva/438490 |title=Mladiću dosmrtna kazen - odgovoren za genocid v Srebrenici in obleganje Sarajeva |accessdate=22. novembra 2017 |date=22. november 2017 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Na sodbo se je sicer pritožil, vendar je sodišče njegov dosmrtni zapor potrdilo junija 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Sodišče Mladiću potrdilo dosmrtno kazen za zločine med vojno v BiH|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/mladic-se-zadnjic-na-sodisce-v-haagu-mu-bodo-izrekli-pravnomocno-sodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-08|language=sl}}</ref> Zadnji dve leti je zaradi vse slabšega zdravstvenega stanja (mdr. je imel več [[možganska kap|možganskih kapi]]) prebil v zaporski bolnišnici. Malo pred njegovo smrtjo so mu že drugič zavrnili prošnjo za predčasni izpust.<ref>{{navedi novice |title=Umrl je vojni zločinec Ratko Mladić |date=2026-08-27 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-vojni-zlocinec-ratko-mladic/792062}}</ref> == Odlikovanja == V svoji vojaški karieri je Ratko Mladić prejel naslednja odlikovanja: * [[Red za vojaške zasluge (JLA)|red za vojaške zasluge s srebrnimi meči]] * [[Red Jugoslovanske ljudske armade|red ljudske armade s srebrno zvezdo]] * [[Red za vojaške zasluge (JLA)|red za vojaške zasluge z zlatimi meči]] * [[Red bratstva in edinosti|red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem]] == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam srbskih generalov]] * [[seznam vojnih zločincev]] * [[vojne v nekdanji Jugoslaviji]] == Zunanje povezave == {{Zbirka}} * [http://www.interpol.int/Public/Data/Wanted/Notices/Data/1995/54/1995_47754.asp Interpolova tiralica] {{Webarchive|url=http://arquivo.pt/wayback/20090704041327/http://www.interpol.int/Public/Data/Wanted/Notices/Data/1995/54/1995_47754.asp |date=2009-07-04 }} * [http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/1423551.stm BBC News Profile: Ratko Mladić] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mladić, Ratko}} [[Kategorija:Srbski generali]] [[Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Obsojenci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]] [[Kategorija:Nosilci reda za vojaške zasluge (SFRJ)]] [[Kategorija:Nosilci reda ljudske armade]] [[Kategorija:Vojni zločinci]] 913qvate93i3bfdhzu7gmiglwfcas3l Lucija, Piran 0 106463 6743544 6743029 2026-08-27T15:22:39Z ~2026-46730-72 264942 /* */ 6743544 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Lucija (razločitev)}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Lucija |drugo ime = Lucia |slika = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Lucija1.jpg |image2 = Lucija square wiew.jpg |image3 = Lucija cerkev.JPG |image4 = Fazan kanal 02.jpg |image5 = Lucija Piran 04.jpg }} |napis = <small>Od zgoraj navzdol: pogled na Lucijo iz Vinjol; urbano središče naselja; župnijska cerkev sv. Lucije; lucijski mandrač na potoku Fazan; pogled na Lucijo z Lucana</small> |latd = 45 |latm = 30 |lats = 24.23 |latNS = N |longd = 13 |longm = 36 |longs = 5.73 |longEW = E |regija = Obalno-kraška regija |pokrajina = |obcina = Piran |povrsina = 4,43 |nadmorska = 3,6 |prebivalstvo = 6241 |prebivalstvo_od = 2026 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalec = Lucíjčan, Lucíjčanka |postna = 6320 |posta = Portorož |telefon = (05) |registrska = KP |opombe = }} '''Lucija''' ({{jezik-it|Lucia}}; do leta 1961 ''Sveta Lucija'', ''Santa Lucia'')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je največje naselje ob [[Piranski zaliv|Piranskem zalivu]]<ref>{{navedi knjigo |author=Javornik, Marija |year=1997 |title=Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah |publisher=DZS, d.d. |isbn=86-341-2031-7 |cobiss=16769373 |pages=2377}}</ref> in v [[Občina Piran|Občini Piran]], med [[Portorož]]em in [[Seča|Sečo]]. Z več kot 6000 prebivalci, med katerimi je Alenka Krivičić, negdanja modna oblikovalka, ki ima psa Bonija in sina Rajana Krevatina, je največje naselje v [[Slovenija|Sloveniji]], ki hkrati ni sedež občine. ''Lucija/Lucia'' je na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[italijanska narodna skupnost|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi [[italijanščina]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref> == Ime == Naselje je svoje ime dobilo po solinarski, sedaj župnijski cerkvici, posvečeni [[sveta Lucija|sveti Luciji]],<ref name="Snoj">Snoj, Marko. 2009. ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Ljubljana: Modrijan and Založba ZRC</ref> zgrajeni pred 1541 ob [[Fazan (potok)|potoku Fazan]] oz. kanalu nekdanjih Lucijskih solin. Do leta 1961 se je imenovalo ''Sveta Lucija'', na osnovi povojnega [[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji#Preimenovanja naselij v Ljudski republiki Sloveniji (po 1948)|Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb]], na osnovi katerega so bili iz imen številnih slovenskih krajev odstranjeni verski elementi, pa je bilo leta 1961 preimenovano v ''Lucija''.<ref name=":0" /><ref name=":1">''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":2">Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, p. 113–132.</ref><ref name=":3">Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): p. 25–43.</ref> == Zgodovina == {{glavni|Ilirske province|Beneška republika|Svobodno tržaško ozemlje}} [[Slika:Santa Lucia - Pirano 1890.jpg|200px|levo|sličica|Sveta Lucija leta 1890]] [[Slika:Santa Lucia - Lucija.jpg|200px|levo|sličica|Razglednica Lucije]] V 2. polovici 8. stoletja je [[Istra]] prešla izpod bizantinske pod frankovsko oblast. Leta 840 je bila regija priključena k [[Italsko kraljestvo (srednjeveško)|Italskemu kraljestvu]], leta 952 pa kot del Furlanske marke vključena v [[Sveto rimsko cesarstvo]], po letu 1209 je imel položaj istrskega mejnega grofa [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]]. Že od sedemdesetih let 9. stoletja so istrska mesta občasno občutila vpliv [[Beneška republika|Benetk]], vendar so se kljub temu, vključno s Piranom, še samostojno razvijala in oblikovala lastno upravo in zakonodajo. Piran je leta 1283 moral sprejeti oblast [[Beneška republika|Benetk]], ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Po propadu Beneške republike je Lucija skupaj s Piranom za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del Napoleonovega [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterlooju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Lucija je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], avstrijsko mejno grofijo Istro. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1934. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht]]a, vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B nikoli uresničenega [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]. [[Slika:Lucija nekoč.jpg|200px|levo|sličica|]] Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu Osimo.<br> == Seznam [[Ledinska imena|ledinskih imen]], zgodovinskih predelov in mikrolokacij == [[Slika:Vinjole1.jpg|160px|thumb|desno|Označba meje območja Vinjole]] * Borgola (med Kampolinom in Liminjanom) * Fazan/Fasano * Kampolin/Campolino * Liminjan/Limignano * Lucan/Luzzano * Pantijak/Pantiago (točna lokacija še ni dokončno [[Arheološko najdišče|arheološko]] določena) * [[Seča]]/Sezza (sedaj zgornji del polotoka in vse do [[Kraška dolina|zatrepa]] doline na drugi strani [[Glavna cesta|magistralne ceste G2-111]] (Izola–Sečovlje) * nekdanje soline Fazan/saline Fasano-Santa Lucia (sedaj Marina Portorož) * Vinjole/Vignole == Urbanizacija == [[Slika:Lucija trg.jpg|280px|thumb|desno|Trg v Luciji, z upravnim središčem (TPC)]] Nekdaj kmetijsko in [[soline|solinarsko]] naselje se je razvilo v dolini potoka [[Fazan (potok)|Fazan]] (''Fasano''), izlivajočega se v istoimenski morski [[Prekop|kanal]] (del nekdanjih Lucijskih solin) po katerem od mostu pri vhodu v [[Marina (pristanišče)|marino]] do izliva poteka meja med naseljema Lucija in Portorož. Predvsem spodnji del naselja, ob potoku Fazan, je arhitekturno zaznamoval arhitekt [[Edo Mihevc]], ki je za svojo zasnovo turistično-bivalnega naselja (ki ni bil uresničen v celoti), leta 1969 prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]].<ref>{{navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/druzba/edo-mihevc-prvi-arhitekt-slovenskega-modernizma |title=Edo Mihevc - prvi arhitekt slovenskega modernizma? |accessdate=10. julij 2024 |date= |format= |work= }}</ref> Sedaj je naselje Lucija razloženo tudi po prisojnih pobočjih [[Šavrinsko gričevje|Šavrinskega gričevja]], postopno dvigajočih proti [[sever]]u in [[vzhod]]u, do vrha [[fliš]]nega slemena, visokega 190 m. [[Zaselek|Zaselki]] na teh pobočjih so Kampolin (''Campolino''), Liminjan (''Limignano''), Borgola, Lucan (''Luzzano'') ter Vinjole (''Vignole'') kjer se dviguje pod [[Malija|Malijo]]. V središču naselja stoji [[Cerkev sv. Lucije, Lucija|župnijska cerkev]] (zgrajena pred 1541), ki so jo postavili solinarji poleg nekdanjih [[soline|lucijskih solin]]. V drugi polovici 20. stoletja, po delitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] sta ponovni razvoj [[turizem|turizma]] v bližnjem Portorožu in zgraditev tamkajšnjih novih hotelov v 1970-ih botrovala velikemu zaposlovanju, pa tudi naglemu naraščanju prebivalstva naselja, v Lucijo so se priseljevali tako iz [[Piran|Pirana]], kot drugih delov [[Slovenija|Slovenije]] in nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Lucija je zrasla v mestno bivalno/turistično naselje, na obalni ravnici in sprva ob [[Fazan (potok)|potoku/kanalu Fazan]]. Na podlagi letalskih posnetkov iz različnih obdobij se ugotavljajo tudi precejšne spremembe v poteku obalne linije.{{sfn|Koderman|Kolega|Novejši urbanizacijski procesi v Občini Piran (2023)}} Samo naselje je zaradi trase [[Glavna cesta|glavne ceste G2-111]] (Izola-Sečovlje) razdeljeno na dva dela, starejši del ob potoku Fazan je z nižjimi stavbami bolj razložen, nad omenjeno cesto pa je na vznožju ter pobočju vzpetine Kampolin zraslo novejše strnjeno pozidano naselje stanovanjskih blokov in vrstnih hiš. === Ceste in ulice v Luciji=== Nekdanji [[karting|kartodrom]] je spremenjen v t.i. [[park |park Sonce]], ki povezuje predele naselja pod polotokom Seča s središčem in območjem Marine Portorož. {{glavni|Seznam cest in ulic v Luciji}} == Demografija== <center> '''Demografski trendi''' {| class="wikitable" style="font-size:90%;width:80%;border:0px;text-align:center;line-height:120%;" ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | 1945 ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | 1961 ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | 1971 ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | 1981 ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | 1991 ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | 2002 ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | 2011 ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | 2022 |- | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 757'''*''' | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 1004 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 1667 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 4072 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 5449 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 5792 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 5872 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 6343 |} </center> '''*''' Leta 1945 je bil v okviru popisa Cadastre national de l‘Istrie<ref>{{navedi splet |url=https://www.sistory.si/publication/38066 |title=Cadastre national de l‘Istrie |accessdate=15. maj 2024 |date= |format= |work= }}</ref> izveden popis po zaselkih, ki so danes znotraj meja naselja Lucija, zato so vrednosti teh zaselkov seštete (Sv. Lucija: 228 prebivalcev, Borgola: 4 prebivalci, Fazan: 24 prebivalcev, Kampolin: 358 prebivalcev, Liminjan: 143 prebivalci). Popis Cadastre national de l‘Istrie je bil leta 1945 izveden samo na območju Istre, zato primerljivega podatka za območje Slovenije ni.{{sfn|Koderman|Kolega|Novejši urbanizacijski procesi v Občini Piran (2023)}} Med letoma 1953 in 1991 se je število prebivalcev naselja povečalo za več kot petkrat, s čimer je Lucija postala največje naselje ob [[Piranski zaliv|Piranskem zalivu]], s Portorožem pa je zrasla v somestje.<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik; Pipan;Gašperič |year=2014 |title=Poimenovanja Piranskega zaliva |publisher=ZRC ZRC SAZU |isbn=978-961-254-701-1|cobiss=273985280 |pages=}}</ref> Glede na število prebivalcev je namreč Lucija že leta 1981 presegla Portorož, leta 1991 pa še [[Piran]] in tako postala največje naselje v [[Občina Piran|Občini Piran]].{{sfn|Koderman|Kolega|Novejši urbanizacijski procesi v Občini Piran (2023)}} == Gospodarstvo == [[Slika:Postcard of Lucia Salina 1909.jpg|220px|left|thumb|Razglednica iz 1909 z motivom nekdanjih Lucijskih solin]] Najstarejši gospodarski dejavnosti v preteklosti sta bili solinarstvo in ribolov. Predvsem solinarstvo zgodovinski viri že v 13. stoletju omenjajo kot dobro organizirano gospodarsko dejavnost. 32 hektarjev velike »solarne« (soline) v Luciji so bile sprva [[piran]]ska občinska last, kasneje pa jih je občina dajala v zakup piranskim meščanom. Do začetka 20. stoletja je bila v Luciji tudi torklja. V naselju ni bilo nikoli večje industrije, vse dejavnosti so bolj ali manj povezane s turizmom, trgovino, storitvami, tradicionalnim kmetijstvom, [[oljkarstvo]]m ipd. Kar štiri petine aktivnih prebivalcev Lucije je zaposlenih v drugih obalnih urbanih naseljih. V okoliških zaselkih je še vedno pomembno pridelovanje zgodnjih vrtnin, sadjarstvo, oljkarstvo in vinogradništvo. ===Turistična ponudba=== [[Slika:Portoroz (6) (6411844621).jpg|250px|right|thumb|Marina Portorož]] [[Slika:Achiam - Hommage aux patriotes tombés pour la liberté (Portoroz).JPG|thumb|250px|right|''Forma viva'' Portorož]] Manjše nekdanje Lucijske soline (32 ha), ki so se izpod vile sv. Lovrenca (danes [[Grand Hotel Metropol, Portorož|hotel Metropol]]) v Lucijo raztezale proti [[polotok]]u Seča, ter so obsegale tudi skladišče soli Antenal, so po 1976 opustili. Na tem območju so zgradili portoroško [[Marina (pristanišče)|marino]], ki je v celoti na območju naselja Lucija in poleg kanala [[Fazan (potok)|Fazan]] njen edini stik z morjem. Zgrajen je bil tudi [[avtokamp]], športno-rekreacijske površine na prostem, predvsem igrišča za [[tenis]] ter drugi objekti, ki spadajo k portoroški turistični ponudbi. Nad avtokampom Lucija, na položnem vrhu ob koncu polotoka [[Seča]], ki pa je že izven Lucije, se na prostem nahaja [[Forma viva|Forma viva Portorož]] <ref>{{navedi splet|url= http://www.obalne-galerije.si/index.php/si/cat/3|title= Obalne galerije Piran: Forma viva Portorož|accessdate= |date= 2019-04-17|format= |work= |archive-date= 2019-04-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20190419102013/http://www.obalne-galerije.si/index.php/si/cat/3|url-status= dead}}</ref>, razstava monumentalnih kiparskih del v istrskem [[kamen|kamnu]], dela domačih in tujih umetnikov, ki so tukaj ustvarjali v okviru kiparskih kolonij. Kot v Piranu je tudi v Luciji hostel,<ref>{{navedi splet |url=https://www.youth-hostel.si/si/page/popotnisko-zdruzenje-slovenije/kaj-je-hostel |title=Kaj je hostel? |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> v mestu in okolici pa pestra ponudba zasebnih najemnih turističnih apartmajev in nastanitev. == Lucija danes == Danes je Lucija v polnem razvoju z nakupovalnimi centri, obrtno cono, nadstandardnimi stanovanji, domom starejših občanov. Večino oddelkov in služb piranske občine so pred leti iz Pirana preselil v Lucijo, poleg dela [[Upravna delitev Slovenije|Upravne enote]] in sedeža [[Policija (Slovenija)|policije]] je tu tudi davčni urad, [[Banka Intesa Sanpaolo|banka]], [[pošta]] in kopica [[odvetnik|odvetniških]] pisarn, [[notar]]iat, [[Zavod za zaposlovanje]], ter Center za socialno delo. == Podnebje == [[Podnebje]] v Luciji je submediteransko, podtip obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke), za katerega so značilni dolga in vroča poletja ter sorazmerno mile zime. Submediteransko podnebje se nanaša na tip podnebja, ki je značilen za sredozemske regije, vendar ima tudi vplive bolj kontinentalnega podnebja. Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] je submediteransko podnebje klasificirano kot ''Csa'' (sredozemsko poletje suho) ali ''Csb'' (sredozemsko poletje blago). Povprečne januarske temperature so namreč višje kot po večini Slovenije in znašajo več kot 4&nbsp;°C, povprečne julijske pa so višje od 22&nbsp;°C. [[Jadransko morje]] v Portoroškem zalivu je najhladnejše februarja (8&nbsp;°C), najtoplejše pa avgusta (24&nbsp;°C) in več. [[Padavine|Padavin]] je malo, med 1000 in 1100 milimetrov, največ jih pade jeseni, običajno pa nekaj tudi v začetku pomladi. Nekdaj značilna [[burja]] ni več pogosta, vseeno pa občasno sunki dosežejo hitrosti tudi preko 100&nbsp;km/h, kar prebivalcem lahko povzroča nevšečnosti. Prav tako lahko nevšečnosti nastanejo ob pojavu [[Tramontana|tramontane]] ali [[Jugo|juga]], ki sta značilna za obalno področje Slovenije, posebej v povezavi z visoko morsko [[bibavica|plimo]]. ==Geofizikalne raziskave== Zajem termalne vode, zaradi popestritve zimske turistične sezone je bila dolgoletna želja portoroških turističnih delavcev, zato so v letu 1989 na morju in obali med Portorožem in Lucijo izvedli geofizikalne raziskave, s katerimi so ugotovili najbolj primerna mesta za vrtine. Leta 1994 so izvrtali dve, 705 m globoko vrtino HV-1 za [[Kempinski Palace Portorož|hotelom Palace]] v [[Portorož|Portorožu]] in drugo, 801 globoko vrtino LU-1 v Luciji, v bližini Marine Portorož in [[Fazan (potok)|kanala Fazan]]. Vrtina v Luciji ni bila nikoli v uporabi, iz portoroške vrtine pa se termalno mineralna voda s temperaturo 22 °C uporablja v termah Portorož in za polnjenje [[bazen|kopalnih bazenov]]. == Šolstvo == Prva slovenska šola v naselju je bila zgrajena leta 1911, s pomočjo [[Družba sv. Cirila in Metoda|Ciril-Metodove družbe]] in je delovala v letih 1912−18, nato je bil pouk samo v [[Italijanščina|italijanščini]]. Ponovno so slovensko šolo odprli šele po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], leta 1945. V 1970-ih je bil s samoprispevkom zgrajen vrtec, v 80. letih pa še prizidek k osnovni šoli, še kasneje pa športna dvorana. V letu 2025 se načrtuje začetek gradnje novega [[vrtec|vrtca]] (ta bo združeval Vrtec Morje Lucija in Vrtec La Coccinella Piran), ter bo zgrajen na lokaciji sedanjega.<ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/primorska/istra/gradnja-novega-vrtca-v-luciji-namesto-garaze-128-p |title=Gradnja novega vrtca v Luciji: namesto garaže 128 pilotov |accessdate=28. februar 2025 |date=11. februar 2025 |format= |work= }}</ref> ==Zdravstvo== V naselju danes deluje zdravstveni dom, ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje celotne Občine Piran. Del njega je od leta 2020 tudi [[lekarna]]. [[Slika:Zwei Triebwagen der Straßenbahn Pirano–Portorose - circa 1912.jpg|250px|thumb|desno|[[Piranski tramvaj]] je nekoč povezoval Lucijo s Portorožom in Piranom]] ==Promet== Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (''Parenzane'') leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Lucija pridobila železniško postajo (porušeno 1995). S Portorožem in upravnim središčem v Piranu je bila Lucija v letih 1909-12 povezana najprej s [[Piranski trolejbus|trolejbusom]] (filobusom), ki ga je zamenjal [[Piranski tramvaj|tramvaj]] (obratoval od 1912 do 1956). === Cestni promet === Bližina mej z [[Italija|Italijo]] ([[Spodnje Škofije]] - Rabuiese) in s [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Sečovlje]] - [[Plovanija]] ter [[Dragonja, Piran|Dragonja]] - [[Kaštel]]), omogoča relativno lahko dostopnost. [[Hitra cesta H6|Hitra cesta]] [[Slika:H6-SI.png|30px]], zgrajena zgolj do [[Dobrava, Izola|Dobrave]] pri [[Izola|Izoli]], je oddaljena 6&nbsp;km. Lucija je zato dostopna zgolj po glavni cesti G2-111 (Izola-Sečovlje), ki poteka skoznjo oz. delno po meji med Lucijo in Portorožem. 2&nbsp;km pred Lucijo je na [[prelaz]]u Valeta odcep proti [[Portorož]]u in [[Piran]]u, proti Portorožu pa znova tudi na [[Krožno križišče|krožišču]] v spodnjem delu naselja, (ob potoku Fazan).<br> '''Cestne omejitve''' Ker odsek [[Hitra cesta H5|hitre ceste]] [[Slika:H5-SI.png|30px]] Šmarje–Dragonja do meje s Hrvaško ni bil zgrajen, se promet sedaj vrši po ne dovolj pretočni glavni cesti G1-11. Prav tako je šele v pripravi projekt hitre ceste [[Slika:H6-SI.png|30px]] na odseku Izola–Jagodje–Lucija, z odcepom v Piran.<ref>{{navedi splet |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED4924 |title=Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Jagodje-Lucija in priključno cesto za Piran |accessdate=22. junij 2025 |date=25. julij 2008 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/kako-bi-po-novem-izgledala-hitra-cesta-med-jagodjem-in-lucijo-video/ |title=Kako naj bi po novem izgledala hitra cesta med Jagodjem in Lucijo |accessdate=22. junij 2025 |date=20. marec 2025 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/hitra-cesta-jagodje-lucija-blizje-uresnicitvi-potekala-bi-pod-zemljo-nacrtovana-tudi-predor-in-viadu |title=Hitra cesta Jagodje-Lucija bližje uresničitvi: potekala bi pod zemljo, načrtovana tudi predor in viadukt |accessdate=22. junij 2025 |date=24. maja 2025 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Prometni tokovi do (in iz) [[Istrska županija|hrvaškega dela Istre]] zato potekajo tudi preko Sečovelj ter po cesti G2-111, kar zlasti v času poletne turistične sezone povzroča cestne kolone in tudi večurne zastoje.<ref>{{navedi splet |url=https://www.promet.si/sl |title=Promet.si: zastoji |accessdate=24. junij 2025 |date= |format= |work= |archive-date=2025-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250618023741/https://www.promet.si/sl |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/prometni-kaos-zastoji-nastajajo-tudi-na-cesti-smar |title=Primorske novice: Prometni kaos, zastoji vse daljši |accessdate=24. junij 2025 |date=22. junij 2025 |format= |work= }}</ref> === Železniški promet === [[Slika:Gfi-set01-railway1.png|30px]] [[Železniška postaja Koper]] je od Lucije oddaljena ca. 16&nbsp;km. === Letalski promet === [[Slika:Gfi-set01-airport.png|30px]] [[Aerodrom Portorož|Mednarodno letališče Portorož]] pri [[Sečovlje|Sečovljah]] je oddaljeno 6&nbsp;km, [[letališče Jožeta Pučnika|mednarodno letališče Jožeta Pučnika - Ljubljana]] 145&nbsp;km, tržaško letališče Aeroporto Friuli Venezia Julia na [[Ronke|Ronkah]] pa 80&nbsp;km. ===Avtobusni javni potniški promet=== {|{{Glava shematskega prikaza|collapse = yes}} {{BS-Glava|<small>Trasa linije</small> 1||#E2062C|#FFFFFF|275px}} {{BS-Shema}} {{BS4-2||uKBHFa|||'''Piran AP'''||}} {{BS4-2||uHST|||Bernardin krožišče||}} {{BS4-2||uHST|||Pirat|||}} {{BS4-2||uHST|||Fizine||}} {{BS4-2||uHST|||Vila Marija||}} {{BS4-2||uHST|||Portorož hoteli||}} {{BS4-2||uHST|||Portorož||}} {{BS4-2||uHST|uWSLa||Lucija hoteli||}} {{BS4-2||uHST|uBHF(R)f||Lucija|Lucija Vojkova|}} {{BS4-2||uABZgl|uABZgr||||}} {{BS4-2||uBHF(R)f|ueABZgl+l|uexSTR+r|Lucija ZD||}} {{BS4-2|uSTR+l|uxABZgr|uBHF|uexSTR||'''Lucija OŠ'''|}} {{BS4-2|uBHF(R)f|uexSTRl|ueABZg+r|uexKBHFe|Lucija avtokamp|'''TC Tuš'''|}} {{BS4-2|uSTRl|uBHFq|uSTRr||'''Lucija AP'''||}} |} |} {|{{Glava shematskega prikaza|collapse = yes}} {{BS-Glava|<small>Trasa linije</small> 2||#E2062C|#FFFFFF|275px}} {{BS-Shema}} {{BS4-2||uKBHFa|||'''Piran AP'''||}} {{BS4-2||uHST|||Bernardin krožišče||}} {{BS4-2||uHST|||Pirat||}} {{BS4-2||uHST|||Fizine||}} {{BS4-2||uHST|uKBHFa||Vila Marija|'''Krka''' zdravilišče|}} {{BS4-2||uHST|uHST||Portorož hoteli|Strunjan|}} {{BS4-2||uHST|uSTR||Portorož||}} {{BS4-2||uHST|uHST||Lucija hoteli|Valeta|}} {{BS4-2||uHST|uSTR||Lucija||}} {{BS4-2||ueABZgl|ueKRZo|uexSTR+r|||}} {{BS4-2||uBHF(R)f|ueABZgl|uexABZg+r|Lucija ZD||}} {{BS4-2|uSTR+l|uABZgr|uSTR|uexBHF||'''Lucija OŠ'''|}} {{BS4-2|uBHF(R)f|uSTRl|uexv-STR+l|O3=uvSHI1+l-STR+r|uexSTRr||Lucija avtokamp||}} {{BS4-2|uSTRlg+lf|uvBHFq|uvSTRr|O3=uSHI1+r||'''Lucija AP'''||}} {{BS4-2|uSTRl|uSTRgq|uSTRr||||}} |} |} {|{{Glava shematskega prikaza|collapse = yes}} {{BS-Glava|<small>Trasa linije</small> 3||#E2062C|#FFFFFF|275px}} {{BS-Shema}} {{BS4-2||uKBHFxa|||'''Piran AP'''||}} {{BS4-2||uHST|||Bernardin krožišče||}} {{BS4-2||uHST||||Antene|}} {{BS4-2||uHST||||Beli Križ|}} {{BS4-2||uHST||||Beli Križ p.d.|}} {{BS4-2||uHST|||Portorož||}} {{BS4-2||uHST|uWSLa||Lucija hoteli||}} {{BS4-2||uHST|uBHF(R)f||Lucija|Lucija Vojkova|}} {{BS4-2||uABZgl|uABZgr||||}} {{BS4-2||uBHF(R)f|ueABZgl+l|uexSTR+r|Lucija ZD||}} {{BS4-2|uSTR+l|uSTRr|uBHF|uexSTR||'''Lucija OŠ'''|}} {{BS4-2|uBHF(R)f||uSTR|uexKBHFe|Lucija avtokamp|'''TC Tuš'''|}} {{BS4-2|uSTRl|uBHF(R)fq|uSTRr||Lucija AP||}} |} |} {{glavni|Mestni promet Piran}} ===Linije mestnega prometa Piran=== {{glavni|Avtobusno postajališče Lucija}} ==Nesreče v motošportu== * Nemški dirkač '''Roman Dirschl''' * 4. junij 1923, † 27. september 1964,<ref>{{navedi splet |url=http://motorsportmemorial.org/focus.php?db=ct&n=1556 |title=Motorsport Memorial:Roman Dirschl |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ki je z avstrijsko licenco pod imenom Franz Müller v [[Formula 3|formuli 3]] tekmoval na Veliki nagradi Primorske (Grand Prix du Littorel 1964), se je na dirki v Luciji smrtno ponesrečil.<ref>{{navedi splet |url=https://formula2.se/F364_E59.html |title=Grand Prix du Littorel 1964 |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Lucija 001.jpg Slika:Lucija-Lucia.JPG Slika:Lucija naselje.JPG Slika:Lucija002.jpg Slika:Lucija center.JPG </gallery> <gallery mode="packed"> Slika:Lucija_rondo2.JPG Slika:Lucija rondo3.JPG Slika:Lucija rondo4.JPG Slika:Mandrac v Luciji - panoramio.jpg Slika:Portorož Marina (3743186327).jpg </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Senčar, Polona |year=1999 |title=Piran, turistični vodnik|publisher=Občina Piran, lokalna turistična organizacija |isbn= |cobiss=99851520 |pages=}} * Pucer, Alberto ''Popotovanje po Slovenski Istri'', Koper, Libris, 2005. {{COBISS|ID=219328768}} ISBN 981-91468-1-6 * Kladnik, Darinka ''Vsa slovenska mesta'', Ljubljana, ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, 2003. {{COBISS|ID=127257088}} * Chvatal, Matjaž ''Slovenija: vodnik'', Golnik: Turistika, 2009, ISBN 978-961-6414-37-1 {{COBISS|ID=246725376}} * Ferk, Janko ''Parenzana: po poti stare železnico od Trsta do Poreča'', Sidarta , Ljubljana, 2017 {{COBISS|ID=289591808}} * Krušič, Marjan ''Slovenija: turistični vodnik'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2009 ISBN 978-961-01-0690-6 {{COBISS|ID=244517632}} * Ivanič, Martin ''Slovenika, Slovenska nacionalna enciklopedija'' , Mladinska knjiga, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-01-1364-5 {{COBISS|ID=257461504}} * Titl, Julij ''Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1993 ISBN 86-7195-111-1 {{COBISS|ID=32785409}} * Tretjak, Donatella; Fachin, Niki; ''Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin'' Bruno Fachin, Trst, 2004 ISBN 88-85289-67-3 {{COBISS|ID=2069228}} * {{navedi knjigo |author1=Kladnik, Drago|author2=Pipan, Primož|author3=Gašperič, Primož |year=2014 |title=Poimenovanja Piranskega zaliva |publisher=Založba ZRC, Ljubljana |isbn=978-961-254-701-1 |cobiss=273985280 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič, Milan|author2= Perko, Drago|author3= Kladnik, Drago |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Piranski trolejbus]] * [[Piranski tramvaj]] * [[Porečanka]] * [[Šavrinsko gričevje]] * [[Župnija Lucija]] * [[Seznam ulic v Luciji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Lucija}} * [http://www.piran.si/index.php?page=static&item=88 Krajevna skupnost Lucija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120304033236/http://www.piran.si/index.php?page=static&item=88 |date=4. marec 2012}} (pridobljeno 15. marec 2018) * [http://www.piran.si/ Piran], uradna stran občine Piran (pridobljeno 15. marec 2018) * [http://www.oslucija.si/ Osnovna šola Lucija] (pridobljeno 15. marec 2018) * [http://www.marinap.si/ Marina Portorož] (pridobljeno 15 april 2019) * [https://www.hoteli-bernardin.si/si/kamp/ Avtokamp Lucija] (pridobljeno 15. april 2019) * [http://lucija-fazan.blogspot.com/ Lucija nekoč in danes] (pridobljeno 15. marec 2018) * [http://maps.google.com/?ie=UTF8&om=1&t=k&ll=45.505189,13.604829&spn=0.008422,0.017338&z=16 Satelitska slika] (pridobljeno 15. marec 2018) {{Obalna naselja v Sloveniji}} {{Istra}} {{Piran}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lucija, Piran| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Naselja Občine Piran]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] kbp82eysqhlo8k0gj3lporzb4th49l6 6743545 6743544 2026-08-27T15:23:28Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6743544|6743544]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-46730-72|~2026-46730-72]] ([[User talk:~2026-46730-72|pogovor]]) 6743545 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Lucija (razločitev)}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime = Lucija |drugo ime = Lucia |slika = {{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 |image1 = Lucija1.jpg |image2 = Lucija square wiew.jpg |image3 = Lucija cerkev.JPG |image4 = Fazan kanal 02.jpg |image5 = Lucija Piran 04.jpg }} |napis = <small>Od zgoraj navzdol: pogled na Lucijo iz Vinjol; urbano središče naselja; župnijska cerkev sv. Lucije; lucijski mandrač na potoku Fazan; pogled na Lucijo z Lucana</small> |latd = 45 |latm = 30 |lats = 24.23 |latNS = N |longd = 13 |longm = 36 |longs = 5.73 |longEW = E |regija = Obalno-kraška regija |pokrajina = |obcina = Piran |povrsina = 4,43 |nadmorska = 3,6 |prebivalstvo = 6241 |prebivalstvo_od = 2026 |prebivalstvo_ref = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |prebivalec = Lucíjčan, Lucíjčanka |postna = 6320 |posta = Portorož |telefon = (05) |registrska = KP |opombe = }} '''Lucija''' ({{jezik-it|Lucia}}; do leta 1961 ''Sveta Lucija'', ''Santa Lucia'')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je največje naselje ob [[Piranski zaliv|Piranskem zalivu]]<ref>{{navedi knjigo |author=Javornik, Marija |year=1997 |title=Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah |publisher=DZS, d.d. |isbn=86-341-2031-7 |cobiss=16769373 |pages=2377}}</ref> in v [[Občina Piran|Občini Piran]], med [[Portorož]]em in [[Seča|Sečo]]. Z več kot 6000 prebivalci je največje naselje v [[Slovenija|Sloveniji]], ki hkrati ni sedež občine. ''Lucija/Lucia'' je na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[italijanska narodna skupnost|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi [[italijanščina]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref> == Ime == Naselje je svoje ime dobilo po solinarski, sedaj župnijski cerkvici, posvečeni [[sveta Lucija|sveti Luciji]],<ref name="Snoj">Snoj, Marko. 2009. ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Ljubljana: Modrijan and Založba ZRC</ref> zgrajeni pred 1541 ob [[Fazan (potok)|potoku Fazan]] oz. kanalu nekdanjih Lucijskih solin. Do leta 1961 se je imenovalo ''Sveta Lucija'', na osnovi povojnega [[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji#Preimenovanja naselij v Ljudski republiki Sloveniji (po 1948)|Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb]], na osnovi katerega so bili iz imen številnih slovenskih krajev odstranjeni verski elementi, pa je bilo leta 1961 preimenovano v ''Lucija''.<ref name=":0" /><ref name=":1">''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":2">Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, p. 113–132.</ref><ref name=":3">Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): p. 25–43.</ref> == Zgodovina == {{glavni|Ilirske province|Beneška republika|Svobodno tržaško ozemlje}} [[Slika:Santa Lucia - Pirano 1890.jpg|200px|levo|sličica|Sveta Lucija leta 1890]] [[Slika:Santa Lucia - Lucija.jpg|200px|levo|sličica|Razglednica Lucije]] V 2. polovici 8. stoletja je [[Istra]] prešla izpod bizantinske pod frankovsko oblast. Leta 840 je bila regija priključena k [[Italsko kraljestvo (srednjeveško)|Italskemu kraljestvu]], leta 952 pa kot del Furlanske marke vključena v [[Sveto rimsko cesarstvo]], po letu 1209 je imel položaj istrskega mejnega grofa [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]]. Že od sedemdesetih let 9. stoletja so istrska mesta občasno občutila vpliv [[Beneška republika|Benetk]], vendar so se kljub temu, vključno s Piranom, še samostojno razvijala in oblikovala lastno upravo in zakonodajo. Piran je leta 1283 moral sprejeti oblast [[Beneška republika|Benetk]], ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Po propadu Beneške republike je Lucija skupaj s Piranom za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bila sprva del Napoleonovega [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterlooju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Lucija je odtlej spadala pod [[Avstrijsko primorje]], avstrijsko mejno grofijo Istro. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1934. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht]]a, vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B nikoli uresničenega [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]. [[Slika:Lucija nekoč.jpg|200px|levo|sličica|]] Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu Osimo.<br> == Seznam [[Ledinska imena|ledinskih imen]], zgodovinskih predelov in mikrolokacij == [[Slika:Vinjole1.jpg|160px|thumb|desno|Označba meje območja Vinjole]] * Borgola (med Kampolinom in Liminjanom) * Fazan/Fasano * Kampolin/Campolino * Liminjan/Limignano * Lucan/Luzzano * Pantijak/Pantiago (točna lokacija še ni dokončno [[Arheološko najdišče|arheološko]] določena) * [[Seča]]/Sezza (sedaj zgornji del polotoka in vse do [[Kraška dolina|zatrepa]] doline na drugi strani [[Glavna cesta|magistralne ceste G2-111]] (Izola–Sečovlje) * nekdanje soline Fazan/saline Fasano-Santa Lucia (sedaj Marina Portorož) * Vinjole/Vignole == Urbanizacija == [[Slika:Lucija trg.jpg|280px|thumb|desno|Trg v Luciji, z upravnim središčem (TPC)]] Nekdaj kmetijsko in [[soline|solinarsko]] naselje se je razvilo v dolini potoka [[Fazan (potok)|Fazan]] (''Fasano''), izlivajočega se v istoimenski morski [[Prekop|kanal]] (del nekdanjih Lucijskih solin) po katerem od mostu pri vhodu v [[Marina (pristanišče)|marino]] do izliva poteka meja med naseljema Lucija in Portorož. Predvsem spodnji del naselja, ob potoku Fazan, je arhitekturno zaznamoval arhitekt [[Edo Mihevc]], ki je za svojo zasnovo turistično-bivalnega naselja (ki ni bil uresničen v celoti), leta 1969 prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]].<ref>{{navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/druzba/edo-mihevc-prvi-arhitekt-slovenskega-modernizma |title=Edo Mihevc - prvi arhitekt slovenskega modernizma? |accessdate=10. julij 2024 |date= |format= |work= }}</ref> Sedaj je naselje Lucija razloženo tudi po prisojnih pobočjih [[Šavrinsko gričevje|Šavrinskega gričevja]], postopno dvigajočih proti [[sever]]u in [[vzhod]]u, do vrha [[fliš]]nega slemena, visokega 190 m. [[Zaselek|Zaselki]] na teh pobočjih so Kampolin (''Campolino''), Liminjan (''Limignano''), Borgola, Lucan (''Luzzano'') ter Vinjole (''Vignole'') kjer se dviguje pod [[Malija|Malijo]]. V središču naselja stoji [[Cerkev sv. Lucije, Lucija|župnijska cerkev]] (zgrajena pred 1541), ki so jo postavili solinarji poleg nekdanjih [[soline|lucijskih solin]]. V drugi polovici 20. stoletja, po delitvi [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] sta ponovni razvoj [[turizem|turizma]] v bližnjem Portorožu in zgraditev tamkajšnjih novih hotelov v 1970-ih botrovala velikemu zaposlovanju, pa tudi naglemu naraščanju prebivalstva naselja, v Lucijo so se priseljevali tako iz [[Piran|Pirana]], kot drugih delov [[Slovenija|Slovenije]] in nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Lucija je zrasla v mestno bivalno/turistično naselje, na obalni ravnici in sprva ob [[Fazan (potok)|potoku/kanalu Fazan]]. Na podlagi letalskih posnetkov iz različnih obdobij se ugotavljajo tudi precejšne spremembe v poteku obalne linije.{{sfn|Koderman|Kolega|Novejši urbanizacijski procesi v Občini Piran (2023)}} Samo naselje je zaradi trase [[Glavna cesta|glavne ceste G2-111]] (Izola-Sečovlje) razdeljeno na dva dela, starejši del ob potoku Fazan je z nižjimi stavbami bolj razložen, nad omenjeno cesto pa je na vznožju ter pobočju vzpetine Kampolin zraslo novejše strnjeno pozidano naselje stanovanjskih blokov in vrstnih hiš. === Ceste in ulice v Luciji=== Nekdanji [[karting|kartodrom]] je spremenjen v t.i. [[park |park Sonce]], ki povezuje predele naselja pod polotokom Seča s središčem in območjem Marine Portorož. {{glavni|Seznam cest in ulic v Luciji}} == Demografija== <center> '''Demografski trendi''' {| class="wikitable" style="font-size:90%;width:80%;border:0px;text-align:center;line-height:120%;" ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | 1945 ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | 1961 ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | 1971 ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | 1981 ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | 1991 ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | 2002 ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | 2011 ! style="background: #F5F5F5; width:9% ; color:#000000;" | 2022 |- | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 757'''*''' | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 1004 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 1667 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 4072 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 5449 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 5792 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 5872 | style="background: #D1E8FF; color:#000000;" | 6343 |} </center> '''*''' Leta 1945 je bil v okviru popisa Cadastre national de l‘Istrie<ref>{{navedi splet |url=https://www.sistory.si/publication/38066 |title=Cadastre national de l‘Istrie |accessdate=15. maj 2024 |date= |format= |work= }}</ref> izveden popis po zaselkih, ki so danes znotraj meja naselja Lucija, zato so vrednosti teh zaselkov seštete (Sv. Lucija: 228 prebivalcev, Borgola: 4 prebivalci, Fazan: 24 prebivalcev, Kampolin: 358 prebivalcev, Liminjan: 143 prebivalci). Popis Cadastre national de l‘Istrie je bil leta 1945 izveden samo na območju Istre, zato primerljivega podatka za območje Slovenije ni.{{sfn|Koderman|Kolega|Novejši urbanizacijski procesi v Občini Piran (2023)}} Med letoma 1953 in 1991 se je število prebivalcev naselja povečalo za več kot petkrat, s čimer je Lucija postala največje naselje ob [[Piranski zaliv|Piranskem zalivu]], s Portorožem pa je zrasla v somestje.<ref>{{navedi knjigo |author=Kladnik; Pipan;Gašperič |year=2014 |title=Poimenovanja Piranskega zaliva |publisher=ZRC ZRC SAZU |isbn=978-961-254-701-1|cobiss=273985280 |pages=}}</ref> Glede na število prebivalcev je namreč Lucija že leta 1981 presegla Portorož, leta 1991 pa še [[Piran]] in tako postala največje naselje v [[Občina Piran|Občini Piran]].{{sfn|Koderman|Kolega|Novejši urbanizacijski procesi v Občini Piran (2023)}} == Gospodarstvo == [[Slika:Postcard of Lucia Salina 1909.jpg|220px|left|thumb|Razglednica iz 1909 z motivom nekdanjih Lucijskih solin]] Najstarejši gospodarski dejavnosti v preteklosti sta bili solinarstvo in ribolov. Predvsem solinarstvo zgodovinski viri že v 13. stoletju omenjajo kot dobro organizirano gospodarsko dejavnost. 32 hektarjev velike »solarne« (soline) v Luciji so bile sprva [[piran]]ska občinska last, kasneje pa jih je občina dajala v zakup piranskim meščanom. Do začetka 20. stoletja je bila v Luciji tudi torklja. V naselju ni bilo nikoli večje industrije, vse dejavnosti so bolj ali manj povezane s turizmom, trgovino, storitvami, tradicionalnim kmetijstvom, [[oljkarstvo]]m ipd. Kar štiri petine aktivnih prebivalcev Lucije je zaposlenih v drugih obalnih urbanih naseljih. V okoliških zaselkih je še vedno pomembno pridelovanje zgodnjih vrtnin, sadjarstvo, oljkarstvo in vinogradništvo. ===Turistična ponudba=== [[Slika:Portoroz (6) (6411844621).jpg|250px|right|thumb|Marina Portorož]] [[Slika:Achiam - Hommage aux patriotes tombés pour la liberté (Portoroz).JPG|thumb|250px|right|''Forma viva'' Portorož]] Manjše nekdanje Lucijske soline (32 ha), ki so se izpod vile sv. Lovrenca (danes [[Grand Hotel Metropol, Portorož|hotel Metropol]]) v Lucijo raztezale proti [[polotok]]u Seča, ter so obsegale tudi skladišče soli Antenal, so po 1976 opustili. Na tem območju so zgradili portoroško [[Marina (pristanišče)|marino]], ki je v celoti na območju naselja Lucija in poleg kanala [[Fazan (potok)|Fazan]] njen edini stik z morjem. Zgrajen je bil tudi [[avtokamp]], športno-rekreacijske površine na prostem, predvsem igrišča za [[tenis]] ter drugi objekti, ki spadajo k portoroški turistični ponudbi. Nad avtokampom Lucija, na položnem vrhu ob koncu polotoka [[Seča]], ki pa je že izven Lucije, se na prostem nahaja [[Forma viva|Forma viva Portorož]] <ref>{{navedi splet|url= http://www.obalne-galerije.si/index.php/si/cat/3|title= Obalne galerije Piran: Forma viva Portorož|accessdate= |date= 2019-04-17|format= |work= |archive-date= 2019-04-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20190419102013/http://www.obalne-galerije.si/index.php/si/cat/3|url-status= dead}}</ref>, razstava monumentalnih kiparskih del v istrskem [[kamen|kamnu]], dela domačih in tujih umetnikov, ki so tukaj ustvarjali v okviru kiparskih kolonij. Kot v Piranu je tudi v Luciji hostel,<ref>{{navedi splet |url=https://www.youth-hostel.si/si/page/popotnisko-zdruzenje-slovenije/kaj-je-hostel |title=Kaj je hostel? |accessdate=25. junij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> v mestu in okolici pa pestra ponudba zasebnih najemnih turističnih apartmajev in nastanitev. == Lucija danes == Danes je Lucija v polnem razvoju z nakupovalnimi centri, obrtno cono, nadstandardnimi stanovanji, domom starejših občanov. Večino oddelkov in služb piranske občine so pred leti iz Pirana preselil v Lucijo, poleg dela [[Upravna delitev Slovenije|Upravne enote]] in sedeža [[Policija (Slovenija)|policije]] je tu tudi davčni urad, [[Banka Intesa Sanpaolo|banka]], [[pošta]] in kopica [[odvetnik|odvetniških]] pisarn, [[notar]]iat, [[Zavod za zaposlovanje]], ter Center za socialno delo. == Podnebje == [[Podnebje]] v Luciji je submediteransko, podtip obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke), za katerega so značilni dolga in vroča poletja ter sorazmerno mile zime. Submediteransko podnebje se nanaša na tip podnebja, ki je značilen za sredozemske regije, vendar ima tudi vplive bolj kontinentalnega podnebja. Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] je submediteransko podnebje klasificirano kot ''Csa'' (sredozemsko poletje suho) ali ''Csb'' (sredozemsko poletje blago). Povprečne januarske temperature so namreč višje kot po večini Slovenije in znašajo več kot 4&nbsp;°C, povprečne julijske pa so višje od 22&nbsp;°C. [[Jadransko morje]] v Portoroškem zalivu je najhladnejše februarja (8&nbsp;°C), najtoplejše pa avgusta (24&nbsp;°C) in več. [[Padavine|Padavin]] je malo, med 1000 in 1100 milimetrov, največ jih pade jeseni, običajno pa nekaj tudi v začetku pomladi. Nekdaj značilna [[burja]] ni več pogosta, vseeno pa občasno sunki dosežejo hitrosti tudi preko 100&nbsp;km/h, kar prebivalcem lahko povzroča nevšečnosti. Prav tako lahko nevšečnosti nastanejo ob pojavu [[Tramontana|tramontane]] ali [[Jugo|juga]], ki sta značilna za obalno področje Slovenije, posebej v povezavi z visoko morsko [[bibavica|plimo]]. ==Geofizikalne raziskave== Zajem termalne vode, zaradi popestritve zimske turistične sezone je bila dolgoletna želja portoroških turističnih delavcev, zato so v letu 1989 na morju in obali med Portorožem in Lucijo izvedli geofizikalne raziskave, s katerimi so ugotovili najbolj primerna mesta za vrtine. Leta 1994 so izvrtali dve, 705 m globoko vrtino HV-1 za [[Kempinski Palace Portorož|hotelom Palace]] v [[Portorož|Portorožu]] in drugo, 801 globoko vrtino LU-1 v Luciji, v bližini Marine Portorož in [[Fazan (potok)|kanala Fazan]]. Vrtina v Luciji ni bila nikoli v uporabi, iz portoroške vrtine pa se termalno mineralna voda s temperaturo 22 °C uporablja v termah Portorož in za polnjenje [[bazen|kopalnih bazenov]]. == Šolstvo == Prva slovenska šola v naselju je bila zgrajena leta 1911, s pomočjo [[Družba sv. Cirila in Metoda|Ciril-Metodove družbe]] in je delovala v letih 1912−18, nato je bil pouk samo v [[Italijanščina|italijanščini]]. Ponovno so slovensko šolo odprli šele po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], leta 1945. V 1970-ih je bil s samoprispevkom zgrajen vrtec, v 80. letih pa še prizidek k osnovni šoli, še kasneje pa športna dvorana. V letu 2025 se načrtuje začetek gradnje novega [[vrtec|vrtca]] (ta bo združeval Vrtec Morje Lucija in Vrtec La Coccinella Piran), ter bo zgrajen na lokaciji sedanjega.<ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/primorska/istra/gradnja-novega-vrtca-v-luciji-namesto-garaze-128-p |title=Gradnja novega vrtca v Luciji: namesto garaže 128 pilotov |accessdate=28. februar 2025 |date=11. februar 2025 |format= |work= }}</ref> ==Zdravstvo== V naselju danes deluje zdravstveni dom, ki s svojimi specialističnimi ambulantami in ordinacijami pokriva območje celotne Občine Piran. Del njega je od leta 2020 tudi [[lekarna]]. [[Slika:Zwei Triebwagen der Straßenbahn Pirano–Portorose - circa 1912.jpg|250px|thumb|desno|[[Piranski tramvaj]] je nekoč povezoval Lucijo s Portorožom in Piranom]] ==Promet== Z odprtjem ozkotirne železnice, t. i. [[Porečanka|Porečanke]] (''Parenzane'') leta 1905, ki je do leta 1936 povezovala [[Trst]] in [[Poreč]], je Lucija pridobila železniško postajo (porušeno 1995). S Portorožem in upravnim središčem v Piranu je bila Lucija v letih 1909-12 povezana najprej s [[Piranski trolejbus|trolejbusom]] (filobusom), ki ga je zamenjal [[Piranski tramvaj|tramvaj]] (obratoval od 1912 do 1956). === Cestni promet === Bližina mej z [[Italija|Italijo]] ([[Spodnje Škofije]] - Rabuiese) in s [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Sečovlje]] - [[Plovanija]] ter [[Dragonja, Piran|Dragonja]] - [[Kaštel]]), omogoča relativno lahko dostopnost. [[Hitra cesta H6|Hitra cesta]] [[Slika:H6-SI.png|30px]], zgrajena zgolj do [[Dobrava, Izola|Dobrave]] pri [[Izola|Izoli]], je oddaljena 6&nbsp;km. Lucija je zato dostopna zgolj po glavni cesti G2-111 (Izola-Sečovlje), ki poteka skoznjo oz. delno po meji med Lucijo in Portorožem. 2&nbsp;km pred Lucijo je na [[prelaz]]u Valeta odcep proti [[Portorož]]u in [[Piran]]u, proti Portorožu pa znova tudi na [[Krožno križišče|krožišču]] v spodnjem delu naselja, (ob potoku Fazan).<br> '''Cestne omejitve''' Ker odsek [[Hitra cesta H5|hitre ceste]] [[Slika:H5-SI.png|30px]] Šmarje–Dragonja do meje s Hrvaško ni bil zgrajen, se promet sedaj vrši po ne dovolj pretočni glavni cesti G1-11. Prav tako je šele v pripravi projekt hitre ceste [[Slika:H6-SI.png|30px]] na odseku Izola–Jagodje–Lucija, z odcepom v Piran.<ref>{{navedi splet |url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED4924 |title=Uredba o državnem lokacijskem načrtu za hitro cesto na odseku Jagodje-Lucija in priključno cesto za Piran |accessdate=22. junij 2025 |date=25. julij 2008 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/kako-bi-po-novem-izgledala-hitra-cesta-med-jagodjem-in-lucijo-video/ |title=Kako naj bi po novem izgledala hitra cesta med Jagodjem in Lucijo |accessdate=22. junij 2025 |date=20. marec 2025 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.regionalobala.si/novica/hitra-cesta-jagodje-lucija-blizje-uresnicitvi-potekala-bi-pod-zemljo-nacrtovana-tudi-predor-in-viadu |title=Hitra cesta Jagodje-Lucija bližje uresničitvi: potekala bi pod zemljo, načrtovana tudi predor in viadukt |accessdate=22. junij 2025 |date=24. maja 2025 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Prometni tokovi do (in iz) [[Istrska županija|hrvaškega dela Istre]] zato potekajo tudi preko Sečovelj ter po cesti G2-111, kar zlasti v času poletne turistične sezone povzroča cestne kolone in tudi večurne zastoje.<ref>{{navedi splet |url=https://www.promet.si/sl |title=Promet.si: zastoji |accessdate=24. junij 2025 |date= |format= |work= |archive-date=2025-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250618023741/https://www.promet.si/sl |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://primorske.svet24.si/slovenija/prometni-kaos-zastoji-nastajajo-tudi-na-cesti-smar |title=Primorske novice: Prometni kaos, zastoji vse daljši |accessdate=24. junij 2025 |date=22. junij 2025 |format= |work= }}</ref> === Železniški promet === [[Slika:Gfi-set01-railway1.png|30px]] [[Železniška postaja Koper]] je od Lucije oddaljena ca. 16&nbsp;km. === Letalski promet === [[Slika:Gfi-set01-airport.png|30px]] [[Aerodrom Portorož|Mednarodno letališče Portorož]] pri [[Sečovlje|Sečovljah]] je oddaljeno 6&nbsp;km, [[letališče Jožeta Pučnika|mednarodno letališče Jožeta Pučnika - Ljubljana]] 145&nbsp;km, tržaško letališče Aeroporto Friuli Venezia Julia na [[Ronke|Ronkah]] pa 80&nbsp;km. ===Avtobusni javni potniški promet=== {|{{Glava shematskega prikaza|collapse = yes}} {{BS-Glava|<small>Trasa linije</small> 1||#E2062C|#FFFFFF|275px}} {{BS-Shema}} {{BS4-2||uKBHFa|||'''Piran AP'''||}} {{BS4-2||uHST|||Bernardin krožišče||}} {{BS4-2||uHST|||Pirat|||}} {{BS4-2||uHST|||Fizine||}} {{BS4-2||uHST|||Vila Marija||}} {{BS4-2||uHST|||Portorož hoteli||}} {{BS4-2||uHST|||Portorož||}} {{BS4-2||uHST|uWSLa||Lucija hoteli||}} {{BS4-2||uHST|uBHF(R)f||Lucija|Lucija Vojkova|}} {{BS4-2||uABZgl|uABZgr||||}} {{BS4-2||uBHF(R)f|ueABZgl+l|uexSTR+r|Lucija ZD||}} {{BS4-2|uSTR+l|uxABZgr|uBHF|uexSTR||'''Lucija OŠ'''|}} {{BS4-2|uBHF(R)f|uexSTRl|ueABZg+r|uexKBHFe|Lucija avtokamp|'''TC Tuš'''|}} {{BS4-2|uSTRl|uBHFq|uSTRr||'''Lucija AP'''||}} |} |} {|{{Glava shematskega prikaza|collapse = yes}} {{BS-Glava|<small>Trasa linije</small> 2||#E2062C|#FFFFFF|275px}} {{BS-Shema}} {{BS4-2||uKBHFa|||'''Piran AP'''||}} {{BS4-2||uHST|||Bernardin krožišče||}} {{BS4-2||uHST|||Pirat||}} {{BS4-2||uHST|||Fizine||}} {{BS4-2||uHST|uKBHFa||Vila Marija|'''Krka''' zdravilišče|}} {{BS4-2||uHST|uHST||Portorož hoteli|Strunjan|}} {{BS4-2||uHST|uSTR||Portorož||}} {{BS4-2||uHST|uHST||Lucija hoteli|Valeta|}} {{BS4-2||uHST|uSTR||Lucija||}} {{BS4-2||ueABZgl|ueKRZo|uexSTR+r|||}} {{BS4-2||uBHF(R)f|ueABZgl|uexABZg+r|Lucija ZD||}} {{BS4-2|uSTR+l|uABZgr|uSTR|uexBHF||'''Lucija OŠ'''|}} {{BS4-2|uBHF(R)f|uSTRl|uexv-STR+l|O3=uvSHI1+l-STR+r|uexSTRr||Lucija avtokamp||}} {{BS4-2|uSTRlg+lf|uvBHFq|uvSTRr|O3=uSHI1+r||'''Lucija AP'''||}} {{BS4-2|uSTRl|uSTRgq|uSTRr||||}} |} |} {|{{Glava shematskega prikaza|collapse = yes}} {{BS-Glava|<small>Trasa linije</small> 3||#E2062C|#FFFFFF|275px}} {{BS-Shema}} {{BS4-2||uKBHFxa|||'''Piran AP'''||}} {{BS4-2||uHST|||Bernardin krožišče||}} {{BS4-2||uHST||||Antene|}} {{BS4-2||uHST||||Beli Križ|}} {{BS4-2||uHST||||Beli Križ p.d.|}} {{BS4-2||uHST|||Portorož||}} {{BS4-2||uHST|uWSLa||Lucija hoteli||}} {{BS4-2||uHST|uBHF(R)f||Lucija|Lucija Vojkova|}} {{BS4-2||uABZgl|uABZgr||||}} {{BS4-2||uBHF(R)f|ueABZgl+l|uexSTR+r|Lucija ZD||}} {{BS4-2|uSTR+l|uSTRr|uBHF|uexSTR||'''Lucija OŠ'''|}} {{BS4-2|uBHF(R)f||uSTR|uexKBHFe|Lucija avtokamp|'''TC Tuš'''|}} {{BS4-2|uSTRl|uBHF(R)fq|uSTRr||Lucija AP||}} |} |} {{glavni|Mestni promet Piran}} ===Linije mestnega prometa Piran=== {{glavni|Avtobusno postajališče Lucija}} ==Nesreče v motošportu== * Nemški dirkač '''Roman Dirschl''' * 4. junij 1923, † 27. september 1964,<ref>{{navedi splet |url=http://motorsportmemorial.org/focus.php?db=ct&n=1556 |title=Motorsport Memorial:Roman Dirschl |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> ki je z avstrijsko licenco pod imenom Franz Müller v [[Formula 3|formuli 3]] tekmoval na Veliki nagradi Primorske (Grand Prix du Littorel 1964), se je na dirki v Luciji smrtno ponesrečil.<ref>{{navedi splet |url=https://formula2.se/F364_E59.html |title=Grand Prix du Littorel 1964 |accessdate=15. januar 2026 |date= |format= |work=|language=EN }}</ref> == Galerija == <gallery mode="packed"> Slika:Lucija 001.jpg Slika:Lucija-Lucia.JPG Slika:Lucija naselje.JPG Slika:Lucija002.jpg Slika:Lucija center.JPG </gallery> <gallery mode="packed"> Slika:Lucija_rondo2.JPG Slika:Lucija rondo3.JPG Slika:Lucija rondo4.JPG Slika:Mandrac v Luciji - panoramio.jpg Slika:Portorož Marina (3743186327).jpg </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Senčar, Polona |year=1999 |title=Piran, turistični vodnik|publisher=Občina Piran, lokalna turistična organizacija |isbn= |cobiss=99851520 |pages=}} * Pucer, Alberto ''Popotovanje po Slovenski Istri'', Koper, Libris, 2005. {{COBISS|ID=219328768}} ISBN 981-91468-1-6 * Kladnik, Darinka ''Vsa slovenska mesta'', Ljubljana, ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, 2003. {{COBISS|ID=127257088}} * Chvatal, Matjaž ''Slovenija: vodnik'', Golnik: Turistika, 2009, ISBN 978-961-6414-37-1 {{COBISS|ID=246725376}} * Ferk, Janko ''Parenzana: po poti stare železnico od Trsta do Poreča'', Sidarta , Ljubljana, 2017 {{COBISS|ID=289591808}} * Krušič, Marjan ''Slovenija: turistični vodnik'', Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2009 ISBN 978-961-01-0690-6 {{COBISS|ID=244517632}} * Ivanič, Martin ''Slovenika, Slovenska nacionalna enciklopedija'' , Mladinska knjiga, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-01-1364-5 {{COBISS|ID=257461504}} * Titl, Julij ''Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1993 ISBN 86-7195-111-1 {{COBISS|ID=32785409}} * Tretjak, Donatella; Fachin, Niki; ''Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin'' Bruno Fachin, Trst, 2004 ISBN 88-85289-67-3 {{COBISS|ID=2069228}} * {{navedi knjigo |author1=Kladnik, Drago|author2=Pipan, Primož|author3=Gašperič, Primož |year=2014 |title=Poimenovanja Piranskega zaliva |publisher=Založba ZRC, Ljubljana |isbn=978-961-254-701-1 |cobiss=273985280 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1= Orožen Adamič, Milan|author2= Perko, Drago|author3= Kladnik, Drago |year=1996 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije, popravljena in dopolnjena izdaja besedila in kartografske priloge Krajevnega leksikona Slovenije |publisher=DZS |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=63657728 |pages=}} ==Glej tudi== * [[Piranski trolejbus]] * [[Piranski tramvaj]] * [[Porečanka]] * [[Šavrinsko gričevje]] * [[Župnija Lucija]] * [[Seznam ulic v Luciji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Lucija}} * [http://www.piran.si/index.php?page=static&item=88 Krajevna skupnost Lucija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120304033236/http://www.piran.si/index.php?page=static&item=88 |date=4. marec 2012}} (pridobljeno 15. marec 2018) * [http://www.piran.si/ Piran], uradna stran občine Piran (pridobljeno 15. marec 2018) * [http://www.oslucija.si/ Osnovna šola Lucija] (pridobljeno 15. marec 2018) * [http://www.marinap.si/ Marina Portorož] (pridobljeno 15 april 2019) * [https://www.hoteli-bernardin.si/si/kamp/ Avtokamp Lucija] (pridobljeno 15. april 2019) * [http://lucija-fazan.blogspot.com/ Lucija nekoč in danes] (pridobljeno 15. marec 2018) * [http://maps.google.com/?ie=UTF8&om=1&t=k&ll=45.505189,13.604829&spn=0.008422,0.017338&z=16 Satelitska slika] (pridobljeno 15. marec 2018) {{Obalna naselja v Sloveniji}} {{Istra}} {{Piran}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lucija, Piran| ]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] [[Kategorija:Naselja Občine Piran]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 7cchnsqp4rcin2o394o5tv5dvnt5r62 Obramboslovni raziskovalni center 0 106968 6743472 2781041 2026-08-27T12:15:38Z ~2026-45085-22 264465 6743472 wikitext text/x-wiki '''Obramboslovni raziskovalni center''' ([[kratica]] '''ORC''') je [[raziskovalna dejavnost|raziskovalna]] enota, ki deluje v sklopu [[Inštitut za družbene vede|Inštituta za družbene vede]] [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakultete za družbene vede v Ljubljani]]; center je bil ustanovljen leta [[1985]]. Center izvaja številne raziskave na različnih področjih [[obramboslovje|obramboslovja]]. Trenutni vodja centra je [[Doktorat|dr.]] [[Marjan Malešič]]. == Glej tudi == * [[seznam raziskovalnih centrov v Sloveniji]] * [[seznam slovenskih obramboslovcev]] {{edu-stub}} [[Kategorija:Inštitut za družbene vede]] b69s7wve2t9lq8gmesvpnqwasb5soxz Velika nagrada Kitajske 2006 0 108208 6743492 6579072 2026-08-27T13:12:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743492 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dirka za VN | Race Country = Kitajska | Date = 1. oktober | Year = 2006 | Image = Circuit Shanghai.png | Race_No = 16 | Season_No = 18 | Official name = III [[Sinopec]] [[Velika nagrada Kitajske|Chinese Grand Prix]] | Location = [[Shanghai International Circuit]]<br>[[Šanghaj]], [[Ljudska republika Kitajska]] | Course_km = 5,451 | Distance_laps = 56 | Distance_km = 305,066 | Weather = Oblačno, mokra steza, ki se je sušila.<br />Dež v zadnjih krogih. | Pole_Driver = [[Fernando Alonso]] | Pole_Country = Spain | Pole_Team = [[Renault F1]] | Pole_Time = 1:43,951 | Fast_Driver = [[Fernando Alonso]] | Fast_Team = [[Renault F1]] | Fast_Time = 1:37,586 | Fast_Lap = 49 | Fast_Country = Spain | First_Driver = [[Michael Schumacher]] | First_Country = Germany | First_Team = [[Scuderia Ferrari]] | Second_Driver = [[Fernando Alonso]] | Second_Country = Spain | Second_Team = [[Renault F1]] | Third_Driver = [[Giancarlo Fisichella]] | Third_Country = Italy | Third_Team = [[Renault F1]] |}} '''[[Velika nagrada Kitajske]] 2006''' je bila šestnajsta dirka [[Formula 1|Svetovnega prvenstva Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 2006|sezoni 2006]]. Odvijala se je [[1. oktober|1. oktobra]] [[2006]]. Zmagal je [[Michael Schumacher]] s [[Scuderia Ferrari|Ferrarijem]], kar je bila njegova 91. in zadnja zmaga v karieri. [[Slika:Start China 2006.jpg|332px|thumb|Štart dirke]] [[Slika:Ferrari McLaren BMW China 2006.jpg|332px|thumb|[[Michael Schumacher]] prehiteva [[Pedro de la Rosa|Pedra de la Roso]]]] [[Slika:Renault China 2006.jpg|332px|thumb|[[Giancarlo Fisichella]], [[RenaultF1|Renault]]]] [[Slika:RedBull Williams China 2006.jpg|332px|thumb|[[Nico Rosberg]] in [[Robert Doornbos]]]] == Poročilo == === Pred dirko === Pri [[Renault F1|Renault]]u so bili zelo samozavestni glede svojih možnosti na dirki, ker naj bi [[Michael Schumacher]] po njihovem mnenju v zadnjih dveh sezonah na tem dirkališču slabo dirkal. Schumacher je priznal, da je bil na Kitajskem v slabi formi, toda tudi da bo tokrat bolje.<ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/motorsport/formula_one/5377180.stm ''"Schumi has China flaw - Renault"''] [[BBC Sport]]. Pridobljeno 25. septembra 2006</ref> Po dveh zaporednih zmagah na [[Velika nagrada Turčije 2006|Veliki nagradi Turčije]] in domači [[Velika nagrada Italije 2006|Veliki nagradi Italije]] je prišel [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] na to dirko dobro razpoložen, tudi ker so v konstruktorskem prvenstvu vodili pred Renaultom za tri točke, Michael Schumacher pa je za [[Fernando Alonso|Alonsom]] zaostajal le za dve točki v dirkaškem prvenstvu. Po zmagi [[Lewis Hamilton|Lewisa Hamiltona]] na dirki serije [[GP2]] v Monzi in dobrem testiranju z [[Moštvo McLaren|McLarnom]] so se pojavile govorice, da bi lahko mladi [[Britanci|Britanec]] že debitiral v Formuli 1. Nadomestil naj bi [[Pedro de la Rosa|Pedra de la Roso]], ki je vozil solidno, odkar je zamenjal [[Juan Pablo Montoya|Juana Pabla Montoyo]]. Toda McLaren se je odločil, da bo na Kitajskem vozil De la Rosa.<ref>''[http://f1.racing-live.com/f1/en/headlines/news/detail/060925144531.shtml "No Chinese debut for Lewis Hamilton "''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927194456/http://f1.racing-live.com/f1/en/headlines/news/detail/060925144531.shtml |date=2007-09-27 }} F1-Live.com. Pridobljeno 25. septembra 2006</ref> Drugi McLarnov dirkač, [[Kimi Räikkönen]], je po dobri predhodni dirki ciljal na zmago.<ref>[http://f1.racing-live.com/f1/en/headlines/news/detail/060926165443.shtml ''"Raikkonen chasing his first win of the year"''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927194531/http://f1.racing-live.com/f1/en/headlines/news/detail/060926165443.shtml |date=2007-09-27 }}. F1-Live.com. Pridobljeno 26. septembra 2006</ref> [[WilliamsF1|Williams]] je oznanil, da bodo uporabljali nekoliko spremenjen dirkalnik tipa FW28, Williams-Cosworth FW28A, ki vsebuje nov aerodinamični paket, ki sta ga razvila [[Alexander Wurz]] in [[Narain Karthikeyan]]. Testna ekipa je tudi prvič preizkusila Williams FW28B s [[Toyota|Toyotinim]] motorjem, s katerim so prevozili 745 kilometrov z le manjšimi težavami.<ref>[http://f1.racing-live.com/f1/en/headlines/news/detail/060925134630.shtml ''"Aiming to get back in the points with updated FW28"'']{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} F1-Live.com. Pridobljeno 25. septembra 2006</ref> Po odlični predstavi na treningu v Turčiji in Italiji je 19-letni tretji dirkač moštva [[BMW Sauber]], [[Sebastian Vettel]], podpisal pogodbo z nemškim moštvom do konca leta. Mladi nemški dirkač je imel zelo natrpan urnik, saj je ob tem tekmoval tudi v seriji ''Formula 3 Euroseries''.<ref>[http://www.formula1.com/news/4993.html ''"Vettel to see out 2006 with BMW"'']{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Formula1.com. Pridobljeno 25. septembra 2006</ref> [[Red Bull Racing|Red Bull]] je oznanil, da bo [[Christian Klien|Christiana Kliena]] na zadnjih treh dirkah nadomestil [[Robert Doornbos]], njegovo mesto tretjega dirkača pa je dobil [[Michael Ammermüller]], dirkač serije [[GP2]].<ref>[http://www.formula1.com/race/news/5006/767.html ''"Red Bull drive for Ammermuller"''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230324030114/https://www.formula1.com/en/results.html/2018/races.html |date=2023-03-24 }} Formula1.com. Pridobljeno 26. septembra 2006</ref> [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]] je oznanil, da bo Alex Hitzinger zamenjal [[Gabriele Tredozi|Gabriela Tredozija]] na mestu tehničnega direktorja. Hitzinger bo pričel z delom novembra 2006.<ref>[http://www.formula1.com/news/5007.html ''"New technical director for Toro Rosso"'']{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Formula1.com. Pridobljeno 26. septembra 2006</ref> [[Spyker F1|Spyker]] [[Midland F1 Racing|Midland F1]] je oznanil, kdo bo njihov prvi dirkač v [[Formula 1 sezona 2007|sezoni 2007]] - to bo [[Nizozemci|Nizozemec]] [[Christijan Albers]].<ref>[http://www.formula1.com/race/news/5027/767.html ''"Albers secures 2007 Spyker deal"''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190821215030/https://www.formula1.com/en/results.html/2018/races.html |date=2019-08-21 }} Formula1.com. Pridobljeno 29. septembra 2006</ref> [[Takuma Sato]], dirkač [[Super Aguri]]a ni najbolje začel dirkaškega konca tedna, saj je bil zaradi menjave [[Honda|Hondinega]] motorja kaznovan s pribitkom desetih mest na kvalifikacijah. Sato bi moral še vedno uporabljal motor Honda V8, ki ga je uporabljal že v Italiji, toda šele sedaj so odkrili napako, ki so jo mehaniki Super Agurija spregledali, in motor zamenjali pred prvim petkovim treningom.<ref>[http://www.formula1.com/race/news/5021/767.html ''"Sato hit by Shanghai grid penalty"'']{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Formula1.com. Pridobljeno 29. septembra 2006</ref> === Petkov trening === Alexander Wurz je bil z Williams-[[Cosworth]]om v prvem delu najhitrejši, 0.004 sekunde pred tretjim dirkačem BMW Sauberja, Sebastienom Vettlom, in [[Jenson Button|Jensonom Buttnom]]. Michael Schumacher, [[Neel Jani]] in [[Alexandre Prémat]] so zaključevali prvo šesterico, vsi v 0.07 sekundah. Schumacherjem nasprotnik v boju za naslov, Fernando Alonso, sploh ni postavil časa, tako kot tudi njegov moštveni kolega, [[Giancarlo Fisichella]].<ref>[http://www.formula1.com/race/result/767/9.html ''"Official Friday Practice 1 times"''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070604043739/http://www.formula1.com/race/result/767/9.html |date=2007-06-04 }} Formula1.com. Pridobljeno 29. septembra 2006</ref> Wurtz in Vettel sta bila najhitrjša tudi v drugem delu treninga, Wurz s časom 1:35.539, 0.03 sekunde hitreje kot v prvem delu in 0.05 sekunde pred Vettlom, tretji pa je bil tokrat tretji dirkač Honde, [[Anthony Davidson]]. [[Avstrijci|Avstrijec]] je bil s tem časom zelo zadovoljen, saj je bil prvič na tem dirkališču.<ref>[http://www.formula1.com/race/news/5030/767.html ''"Friday practice - selected driver quotes"'']{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Formula1.com. Pridobljeno 29. septembra 2006</ref> Michael Schumacher in Fernando Alonso sta bila peti in šesti z razmakom le desetinke sekunde.<ref>[http://www.formula1.com/race/result/767/10.html ''"Fri prac - results, sector times, speed trap"''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070602211047/http://www.formula1.com/race/result/767/10.html |date=2007-06-02 }} Formula1.com. Pridobljeno 29. septembra 2006</ref> Felipe Massa pa je zaradi menjave motorja izgubil deset mest.<ref>[http://www.formula1.com/race/news/5029/767.html ''"Massa to drop ten places on China grid"''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070321221136/http://www.formula1.com/race/news/5029/767.html |date=2007-03-21 }} Formula1.com. Pridobljeno 29. septembra 2006</ref> === Kvalifikacije === Kvalifikacije so potekale v močnem dežju, kar se je izkazalo za ogromno prednost za dirkače s pnevmatikami [[Michelin]], saj so lahko dosegali tudi po sekundo in več boljše čase od dirkačev s pnevmatikami tipa [[Bridgestone]]. [[Michael Schumacher]] se je za las uvrstil v drug del kvalifikacij, toda s kar 3 sekunde slabšim časom od tekmeca za naslov prvaka, Fernanda Alonsa, tako da je za [[Nemci|Nemca]] položaj že izgledal brezizhoden. V drugem delu je kazalo, da nima prav nobenih možnosti za uvrstitev v zadnji del kvalifikacij, toda v svojem zadnjem poskusu je še enkrat dokazal svoje sposobnosti v vožnji po dežju in se kot edini dirkač Brigdestona uvrstil v zadnji del (drugi najboljši je bil [[Mark Webber]] šele na 14. mestu). V zadnjem delu kvalifikacij je pričakovano prvo vrsto zasedel Renault, Alonso pred Fisichello, drugo vrsto pa je zasedla Honda, Barrichello pred Buttnom. Na pesto mesto se je uvrstil Räikkönen, na šesto pa Michael Schumacher, ki je kljub polni posodi za gorivo postavil le za desetinko slabši čas, kot v drugem delu kvalifikacij. Deseterico so zaključili de la Rosa, Heidfeld, Kubica in novinec Doornbos. === Dirka === Pred dirko je dež sicer ponehal, toda steza je bila še vedno zelo mokra in se je le počasi sušila. Na štartu ni bilo večjih presenečenj, Alonso je povedel pred Fisichello, Schumacher pa kljub Bridgestonovim pnevmatikam ni izgubljal mest. Räikkönen je štartal odlični, se prebil na tretjem mesto in že ogrožal Fisichello, toda že v 18. krogu je moral parkirati svoj okvarjen McLaren. Alonso si je hitro nabiral prednost, tudi po sekundo na krog pred konkurenti. Toda pri prvi menjavi pnevmatik je naredil napako in zamenjal prvi pnevmatiki, med tem ko so ostali dirkači le dolili gorivo. Na že delo posušeni stezi je Alonso zaradi večjega profila na sprednjih pnevmatikah začel izgubljati tudi po več sekund na krog in kmalu sta ga Fisichella, ki je nekaj časa vozil vzporedno z Alonsom, kot da si ga ne bi upal prehiteti, in Schumacher prehitela. Po približno osmih krogih je tudi Alonso lahko začel postavljati konkurenčne čase, toda imel je že velik zaostanek. Schumacher, ki je bil tik za Fisichello, je prvi zapeljal na drugi postanek in namestil gume za suho stezo. Krog kasneje je na postanek zapeljal še Fisichella in se vrnil na stezo pred Schumacherja, toda v spolzek prvi ovinek je pripeljal prehitro in nekoliko ga je odneslo izven idealne linije. To je izkoristil Schumacher, in Rimljana na pol po travi prehitel. Fisichella je začel izgubljati proti Schumacherju in Italijan je kmalu moral drugo mesto prepustiti Alonsu, ki je v zadnjem delu zmanjševal razliko do Nemca, toda kljub rahlem dežju v zadnjih nekaj krogih, se mu več kot približati ni uspel. Schumacher je v zadnjih krogih le še nadzoroval svojo prednost in z lahkoto zmagal pred Alonsom, Fisichella pa je osvojil tretje mesto. Za njimi so se do osmega mesta zvrstili še Button, de La Rosa, Barrichello, Heidfeld in Webber. === Po dirki === Schumacher in Alonso sta se po točkah izenačila, toda v vodstvo je prvič v dveh sezonah prišel Nemec zaradi zmage več, bil pa je tudi v psihološki prednosti pred Špancem, ki je iz rok izpustil že skoraj gotovo zmago. == Rezultati == === Kvalifikacije === {| class="wikitable" style="font-size: 95%;" |- ! Poz ! Dirkač ! Konstruktor ! 3. del ! 2. del ! 1. del |- ! 1 | {{ikonazastave|Španija}} [[Fernando Alonso]] || [[Renault F1|Renault]] | '''1:44,360''' | '''1:43,951''' | '''1:44,128''' |- ! 2 | {{ikonazastave|Italija}} [[Giancarlo Fisichella]] || [[Renault F1|Renault]] | 1:44,992 | 1:44,336 | 1:44,378 |- ! 3 | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Rubens Barrichello]] || [[Honda F1|Honda]] | 1:45,503 | 1:45,228 | 1:47,072 |- ! 4 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Jenson Button]] || [[Honda F1|Honda]] | 1:45,503 | 1:44,662 | 1:45,809 |- ! 5 | {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] || [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | 1:45,754 | 1:45,622 | 1:44,909 |- ! 6 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Michael Schumacher]] || [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 1:45,775 | 1:45,660 | 1:47,366 |- ! 7 | {{ikonazastave|Španija}} [[Pedro de la Rosa]] || [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | 1:45,877 | 1:45,095 | 1:44,808 |- ! 8 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nick Heidfeld]] || [[BMW Sauber]] | 1:46,053 | 1:45,055 | 1:46,249 |- ! 9 | {{ikonazastave|Poljska}} [[Robert Kubica]] || [[BMW Sauber]] | 1:46,632 | 1:45,576 | 1:46,049 |- ! 10 | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Robert Doornbos]] || [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 1:48,021 | 1:45,747 | 1:46,387 |- ! 11 | {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Scott Speed]] || [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Cosworth]] | | 1:45,851 | 1:46,222 |- ! 12 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]] || [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | | 1:45,968 | 1:45,931 |- ! 13 | {{ikonazastave|Italija}} [[Vitantonio Liuzzi]] || [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Cosworth]] | | 1:46,172 | 1:45,564 |- ! 14 | {{ikonazastave|Avstralija}} [[Mark Webber]] || [[WilliamsF1|Williams]]-[[Cosworth]] | | 1:46,413 | 1:48,560 |- ! 15 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nico Rosberg]] || [[WilliamsF1|Williams]]-[[Cosworth]] | | 1:47,419 | 1:47,535 |- ! 16 | {{ikonazastave|Nemčija}} [[Ralf Schumacher]] || [[Toyota F1|Toyota]] | | | 1:48,894 |- ! 17 | {{ikonazastave|Italija}} [[Jarno Trulli]] || [[Toyota F1|Toyota]] | | | 1:49,098 |- ! 18 | {{ikonazastave|Portugalska}} [[Tiago Monteiro]] || [[Midland F1 Racing|Spyker MF1]]-[[Toyota F1|Toyota]] | | | 1:49,903 |- ! 19 | {{ikonazastave|Japonska}} [[Sakon Jamamoto]] || [[Super Aguri F1|Super Aguri]]-[[Honda F1|Honda]] | | | 1:55,560 |- ! 20 | {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]]* || [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | | 1:45,970 | 1:47,231 |- ! 21 | {{ikonazastave|Japonska}} [[Takuma Sato]]* || [[Super Aguri F1|Super Aguri]]-[[Honda F1|Honda]] | | | 1:50,326 |- ! 22 | {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Christijan Albers]]* || [[Midland F1 Racing|Spyker MF1]]-[[Toyota F1|Toyota]] | | | 1:49,542 |} ;Opombi * <nowiki>*</nowiki>: [[Felipe Massa]] in [[Takuma Sato]] sta dobila pribitek desetih mest zaradi menjave motorja in tako sta štartala z 20. in 21. štartnega mesta. * [[Christijan Albers]] je bil kaznovan s strani komisarjev, ker se ni udeležil tehtanja, tako da je štartal z 22. štartnega mesta. === Dirka === {{F1 Glava za dirko}} |- ! 1 | 5 || {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Michael Schumacher]]''' || '''[[Scuderia Ferrari|Ferrari]]''' | 56 | 1:37:32,747 | 6 | '''10''' |- ! 2 | 1 || {{ikonazastave|Španija}} '''[[Fernando Alonso]]''' || '''[[Renault F1|Renault]]''' | 56 | + 3,121 s | 1 | '''8''' |- ! 3 | 2 || {{ikonazastave|Italija}} '''[[Giancarlo Fisichella]]''' || '''[[Renault F1|Renault]]''' | 56 | + 44,197 s | 2 | '''6''' |- ! 4 | 12 || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} '''[[Jenson Button]]''' || '''[[Honda F1|Honda]]''' | 56 | + 1:12,056 | 4 | '''5''' |- ! 5 | 4 || {{ikonazastave|Španija}} '''[[Pedro de la Rosa]]''' || '''[[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]]''' | 56 | + 1:17,137 | 7 | '''4''' |- ! 6 | 11 || {{ikonazastave|Brazilija}} '''[[Rubens Barrichello]]''' || '''[[Honda F1|Honda]]''' | 56 | + 1:19,131 | 3 | '''3''' |- ! 7 | 16 || {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Nick Heidfeld]]''' || '''[[BMW Sauber]]''' | 56 | + 1:31,979 | 8 | '''2''' |- ! 8 | 9 || {{ikonazastave|Avstralija}} '''[[Mark Webber]]''' || '''[[WilliamsF1|Williams]]-[[Cosworth]]''' | 56 | + 1:43,588 | 14 | '''1''' |- ! 9 | 14 || {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Coulthard]] || [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 56 | + 1:43,796 | 12 | |- ! 10 | 20 || {{ikonazastave|Italija}} [[Vitantonio Liuzzi]] || [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Cosworth]] | 55 | +1 krog | 13 | |- ! 11 | 10 || {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nico Rosberg]] || [[WilliamsF1|Williams]]-[[Cosworth]] | 55 | +1 krog | 15 | |- ! 12 | 15 || {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Robert Doornbos]] || [[Red Bull Racing|Red Bull]]-[[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 55 | +1 krog | 10 | |- ! 13 | 17 || {{ikonazastave|Poljska}} [[Robert Kubica]] || [[BMW Sauber]] | 55 | +1 krog | 9 | |- ! 14 | 21 || {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Scott Speed]] || [[Scuderia Toro Rosso|Toro Rosso]]-[[Cosworth]] | 55 | +1 krog | 11 | |- ! 15† | 19 || {{ikonazastave|Nizozemska}} [[Christijan Albers]] || [[Midland F1 Racing|Spyker MF1]]-[[Toyota F1|Toyota]] | 53 | +3 krogi | 22 | |- ! 16 | 23 || {{ikonazastave|Japonska}} [[Sakon Jamamoto]] || [[Super Aguri F1|Super Aguri]]-[[Honda F1|Honda]] | 52 | +4 krogi | 19 | |- ! Ods | 7 || {{ikonazastave|Nemčija}} [[Ralf Schumacher]] || [[Toyota F1|Toyota]] | 49 | Pritisk olja | 16 | |- ! Ods | 6 || {{ikonazastave|Brazilija}} [[Felipe Massa]] || [[Scuderia Ferrari|Ferrari]] | 44 | Trčenje | 20 | |- ! Ods | 8 || {{ikonazastave|Italija}} [[Jarno Trulli]] || [[Toyota F1|Toyota]] | 38 | Motor | 17 | |- ! Ods | 18 || {{ikonazastave|Portugalska}} [[Tiago Monteiro]] || [[Midland F1 Racing|Spyker MF1]]-[[Toyota F1|Toyota]] | 37 | Zavrten | 18 | |- ! Ods | 3 || {{ikonazastave|Finska}} [[Kimi Räikkönen]] || [[McLaren]]-[[Mercedes-Benz|Mercedes]] | 18 | Pedal za plin | 5 | |- ! DSQ* | 22 || {{ikonazastave|Japonska}} [[Takuma Sato]] || [[Super Aguri F1|Super Aguri]]-[[Honda F1|Honda]] | 55 | +1 krog | 21 | |} == Viri in opombe == {{Kategorija v Zbirki|2006 Chinese Grand Prix}} * * [[Takuma Sato]] je bil diskvalificiran iz 14. mesta zaradi ignoriranja modrih zastav * † [[Christijan Albers]] je dobil pribitek 25 sekund zaradi ignoriranja modrih zastav. * Zadnja zmaga: [[Michael Schumacher]] {{sklici}} {{Poročilo dirke F1 | Name_of_race = [[Velika nagrada Kitajske]] | Year_of_race = 2006 | Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Italije 2006]] | Next_race_in_season = [[Velika nagrada Japonske 2006]] | Previous_year's_race = [[Velika nagrada Kitajske 2005]] | Next_year's_race = [[Velika nagrada Kitajske 2007]] }} [[Kategorija:Formula 1 sezona 2006]] [[Kategorija:Velika nagrada Kitajske|2006]] sc7jfg4z7oyaz8eodj4yc3q1vnli9n8 Živalski vrt 0 109313 6743554 5628321 2026-08-27T16:15:55Z TadejM 738 zp: +intelekta 6743554 wikitext text/x-wiki {{zoologija}} '''Živalski vrt''' (tudi '''zoološki vrt''' ali '''ZOO''') je območje, kjer se skrbi za [[živali]], zlasti divje, tako da jih lahko ljudje gledajo ali preučujejo. Pojem zoološki vrt se nanaša na vejo biologije [[zoologija|zoologijo]], ki izvira iz [[grščina|grščine]] Ζωο (»žival«), in λογος (»proučevanje«). Ta izraz je bil prvič uporabljen leta [[1828]] za [[Londonski živalski vrt]], in so ga kmalu skrajšali v kratico »ZOO«. == Glej tudi == * [[Seznam živalskih vrtov]] * [[Živalski vrt Ljubljana]] * [[Zoologija]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar}} {{commons|Category:Zoos}} * [http://www.zoos-worldwide.de Zoos Worldwide] Živalski vrtovi, akvariumi, zavetišča za živali. * [http://waza.org/ Svetovna zveza živalskih vrtov in akvarijev] * [http://www.eaza.net Evropska zveza živalskih vrtov in akvarijev] * [http://www.zoonews.ws Novice iz živalskih vrtov] * [http://www.zoos.org Informacije o živalskih vrtovih] * [https://365.rtvslo.si/podkast/intelekta/175241892 Sodobni ZOO-ji kot braniki ogroženih živalskih vrst]. Intelekta (11. avgust 20256). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Živalski vrtovi| ]] [[Kategorija:Zoologija]] {{Škrbina-organizacija}}{{Nanoškrbina}} es5try0g9ze9ie52cxi74ex0ci0jcj0 Peteršilj 0 113933 6743574 688816 2026-08-27T16:58:38Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Navadni peteršilj]] na stran [[Pravi peteršilj]] 6743574 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Pravi peteršilj]] 6y4n1cv1xf8ajdmn2s1538zv59m92bn Petroselinum crispum crispum 0 113934 6743572 690612 2026-08-27T16:58:20Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Navadni peteršilj]] na stran [[Pravi peteršilj]] 6743572 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Pravi peteršilj]] 6y4n1cv1xf8ajdmn2s1538zv59m92bn Petroselinum crispum neapolitanum 0 113935 6743573 690614 2026-08-27T16:58:28Z TadejM 738 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Navadni peteršilj]] na stran [[Pravi peteršilj]] 6743573 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Pravi peteršilj]] 6y4n1cv1xf8ajdmn2s1538zv59m92bn Berko 0 115379 6743772 6741840 2026-08-28T09:44:24Z BOSTJENCSK 264744 namesto umetnik dodal: znan po hiperrealizmu skušal sem vstaviti nekaj spletnih strani, na katerih sem prisoten 6743772 wikitext text/x-wiki {{slog}}{{Brez virov}}{{Infopolje Oseba | name = Berko | birth_date =8. marec 1946 | birth_place =Ljubljana | death_date = | death_place = | other_names = France Berčič | known_for = [[umetnost|umetnik]] hiperrealizmu | occupation =slikar in grafik }} '''Berko''' ('''France Berčič'''), [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]] in [[grafika|grafik]], * [[8. marec]] [[1946]], [[Ljubljana]]. „ Berko, prvi hiperrealist v slovenskem slikarstvu.“       '''[[Aleksander Bassin]]''', 1983, Naši razgledi0 „Berko je eden redkih slovenskih slikarjev, ki je dojel  izhodišča v sedemdesetih letih tako modnega hiperrealizma in jih tudi dosledno uresničeval v svojih hladnih, razosebljenih podobah urbanega ambienta“. '''Teleks''', 1980 „ Berko iz Škofje Loke, ki zna  narediti pravo fotorealistično sliko, je brezprizivno dvodimenzionalen, čeprav je realist“.          '''[[Tomaž Brejc|dr. Tomaž Brejc]]''', Temni modernizem, DZS,1991 Berko je eden redkih umetnikov v Sloveniji, ki se je v sedemdesetih letih s fotorealističnim upodabljanjem vsakdanjih motivov zavestno odvrnil od dominantne ekspresionistične prakse in abstraktne slike. Njegov opus obsega podobe vzete iz družinskega albuma, iz popularnega medijskega sveta in   izjemno zanimivo serijo kompleksnih hkratnih pogledov v interier in eksterier, ki se zrcalita v velikih steklenih površinah sodobne arhitekture. '''Vodnik po U3''', Trienale sodobne umetnosti v Sloveniji, 2010, (ISBN 978-961-206-086-2) Škofjeloški slikar '''Berko''', daljše Franc Berčič, je prvi hiperrealist v slovenskem slikarstvu in istočasno tisti, ki je s svojim delom obveljal za najbližjega vzorom svojih tovrstno orientiranih ameriških kolegov.            '''Vojko Urbančič,''' Delo, 19. 9. 2016 === Življenjepis === Končal je Šolo za oblikovanje in fotografijo in Pedagoško akademijo (1968). Študijsko je potoval v Grčijo (1965), Italijo (1966) in po zahodni Evropi 1973. Od leta 1978 živi kot svobodni umetnik. Avtor nastopa le pod vzdevkom. Imel je več kot 70 samostojnih razstav, sodeloval je na mnogih reprezentančnih razstavah jugoslovanske in slovenske umetnosti, ter na več kot 50ih bienalih, trienalih slikarstva in grafike. Za svoja dela je prejel več nagrad. == Samostojne razstave == * BERKO; pregledna razstava, Loški muzej, Gorenjski muzej, MM Kamnik (2016) ISBN 978961-6727-33-4 * Pregledna razstava grafike, Salle Augustin Chenier, Ville Marie, Kanada (2007) * Galerija Krka; [[Ljubljana]] (2005) * Pregledna razstava, [[Šivčeva hiša]]; [[Radovljica]] (2003) * [[Prešernova hiša]]; [[Kranj]] (1993) * * Galerija suvremene umjetnosti; [[Zagreb]] (1979) * Galerija loškega muzeja; [[Škofja Loka]] (1976) ==Skupinske razstave== Figuralika, Izbrani primeri iz slovenske umetnosti, Cukrarna, Ljubljana, 2023<ref>{{Navedi knjigo |title=Figuralika |date=2023 |publisher=Muzej in galerije mesta Ljubljana |year=2023 |isbn=ISBN978-961-95494-8-3 |edition=1 |location=Ljubljana |language=slovenščina, english |trans-title=The Figurative}}</ref> * Evropsko figurativno slikarstvo 60ih in 70ih let, Galerija SANU, Kuča Legata, Beograd, Srbija (2021)¸ ISBN978-86-80740-12-6 * Slovenija in neuvrščeni pop, UGM, Maribor (2016) * Equrna POP, Galerija Equrna, Ljubljana (2016) * Magija umetnosti, Protagonisti sodobne Slovenske umetnosti, Pasariano, Italija; Dunaj, Avstrija; Zagreb; Hrvaška (2014-2015) ISBN 978-961-93333-2-7 ISBN 978-961-93333-1-0 * East of Eden, Photorealism-Versions of Reality, Ludwig Museum, [[Budimpešta]] (2011) ISBN978-963-9537-33-0 * Slovenska umetnost 1975-85, [[Moderna galerija Ljubljana|Moderna galerija]]; Ljubljana (2003) ISBN 961-206-003-9 * Intermedijsko,Galerija sodobne umetnosti; [[Celje]], [[Benetke]] (2002) * Sodobna jugoslovanska likovna umetnost 1978-83; Skenderija, [[Sarajevo]], [[Dubrovnik]] (1984) * Medijska kultura in sodobna likovna praksa, Plavi salon; [[Zadar]] (1983) * Sodeloval na 40 mednarodnih grafičnih bienalih, trienalih (1975-2006) ==Nagrade== * Jakopičeva nagrada, Ljubljana (2010) * Velika nagrada, 8.mednarodni bienale miniature; Ville-Marie, [[Kanada]] (2006) * Premija, Miniprint international; Cadaques, [[Španija]] (2003) * Prešernova nagrada gorenjskih občin; Kranj (1984) * Odkupna nagrada, Ex-tempore; [[Piran]] (1980) * Nagrada za slikarstvo, Bienale mladih Jugoslavije; [[Reka, Hrvaška|Reka]], [[Hrvaška]] (1979) == Sklici == <references group="Loški muzej Škofja Loka" /> == Zunanje povezave == * http://www.berko-slikar.si/ * https://berko.splet.arnes.si/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220725144132/https://berko.splet.arnes.si/ |date=2022-07-25 }} {{Predloga:Jakopičevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{likovnik-stub}} {{DEFAULTSORT:Berko}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] 3sfw3izgg2jm6e2k36hccygeszldas1 Bojsno 0 120880 6743543 6692497 2026-08-27T15:19:55Z Janezdrilc 3152 pp Znani krajani 6743543 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 45 |latm = 58 |lats = 13.42 |latNS = N | longd = 15 |longm = 40 |longs = 14.65 |longEW = E |najdisi=Bojsno |geopedia=#L410_F10084717_T13_b4_x552350_y92020_s13 |prebivalstvo=213 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=242,4 |povrsina=4,81 |obseg=14,82 |obseg_ref = <ref>[http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso&InitialPosition=551863.0421911,91463.619110012,8.27694 Atlas okolja]</ref> |postna=8254 |posta=Globoko |obcina=Brežice |krajevna skupnost=[[Krajevna skupnost Pišece|Pišece]] |pokrajina=Štajerska |regija=Posavska regija |zupnija=Pišece |sosednji=[[Globoko, Brežice|Globoko]], [[Piršenbreg]], [[Brezje pri Bojsnem]], [[Podgorje pri Pišecah]], [[Vitna vas]], [[Dramlja]], [[Župelevec]], [[Bukošek]] }} '''Bojsno''' je [[vas]] na [[Bizeljsko gričevje|Bizeljskem gričevju]] v [[Občina Brežice|Občini Brežice]]. Spada h Krajevni skupnosti [[Globoko, Brežice|Globoko]], cerkvenoupravno pa pod [[Župnija Pišece|Župnijo Pišece]]. V jedru obcestno naselje leži ob cesti Globoko–[[Župelevec]], na južnem robu Bizeljskega. K njemu spadajo zaselki Pesjak, Vogence, Makovce, ki so razloženi po gričevju nad Zevnikovim potokom (po domače Žabjekom) na zahodu in potokom [[Dramlja|Dramljo]] na vzhodu. Kmetije se ukvarjajo z živinorejo in poljedelstvom, pomembno je tudi vinogradništvo. Polja so večinoma na ravnini južno od jedra vasi in v smeri proti Župelevcu.<ref>[[Krajevni leksikon Slovenije]], DZS, Ljubljana 1995 {{COBISS|ID=36607233}}.</ref><ref>[[Krajevni leksikon Slovenije]], Knjiga 3, DZS, Ljubljana 1976 {{COBISS|ID=18172417}}.</ref> == Ime == Krajevno ime je verjetno izpeljano iz prvotnega imena ''Bojcno'' (''selo/polje''), kar domnevno vsebuje svojilni pridevnik [[hipokoristik]]a ''Bojec'', ki se je v rednem jezikovnem razvoji razvil iz ''Bojьcъ'', ohranjenega v slovenskih [[priimek|priimkih]] ''Bojc, Bojec''. V starih listinah ([[Jožefinski vojaški zemljevid Slovenije]]) se kraj omenja leta 1763 kot ''Nawoissina'' in ''Novoissina''.<ref>[[Marko Snoj|Snoj, Marko]] (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> == Zgodovina == 1. novembra 1960 je bila odprta osnovna šola, ki je bila podružnica [[Osnovna šola Globoko|Osnovne šole Globoko]]. Njen šolski okoliš je obsegal poleg Bojsnega še vas [[Brezje pri Bojsnem]] in [[Piršenbreg]] – Slopno. V prvem letu je šolo obiskovalo 35 učencev. Šolo so ukinili 1. septembra 1965 po petih letih delovanja, 33 učencev pa so prepisali v Globoško šolo, pri čemer je za njihov prevoz Občina Brežice kupila kombi.<ref>Rozika Vodopivec in drugi (uredniški odbor), ''130 let šolstva v Globokem'', Globoko 2012, stran 19.</ref> V stavbi, ki je v nadaljnih letih ostajala več ali manj nevzdrževana, so bile občasne prireditve. Dokončno je bila porušena leta 2021. == Prebivalstvo == Število prebivalcev po letih: {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! Leto || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2002 |- ! Št. preb. | 286 | 286 | 296 | 320 | 314 | 295 | 284 | 305 | 294 | 286 | 239 | 230 | 205 |} Etnična sestava 1991: * [[Slovenci]]: 168 (73 %) * [[Hrvati]]: 5 (2,2 %) * [[Srbi]]: 1 * Neznano: 56 (24,3 %) == Znani krajani == * [[Karlo Umek]] (1917–2010), strelec in olimpionik * [[Mihael Žmavc]] (1933–2006), agronom in strokovnjak za kmetijsko mehanizacijo == Sklici == {{sklici}} {{Brežice}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Brežice]] d64aoc3o7lqs2tepl7cncxh03f4qjhv Pišece 0 120961 6743553 6549658 2026-08-27T16:12:50Z Janezdrilc 3152 + Ime 6743553 wikitext text/x-wiki {{Naselje v Sloveniji |slika= <!-- wd --> |geopedia=#L410_T13_F10085438_b4 | latd = 46 |latm = 0 |lats = 11.48 |latNS = N | longd = 15 |longm = 38 |longs = 52.42 |longEW = E |najdisi=Pišece |prebivalstvo=337 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=231,7 |povrsina=4,24 |obseg=13,36 |obseg_ref= <ref>{{Navedi splet |url=http://www3.gov.si/loksam/htm/9/73.htm |title=meja |accessdate=2007-05-25 |archive-date=2005-02-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050215181333/http://www3.gov.si/loksam/htm/9/73.htm |url-status=dead }}</ref> |najvisja tocka=~ 450 |omemba=1268 |sosednji=[[Brezje pri Bojsnem]], [[Dednja vas]], [[Pavlova vas]], [[Podgorje pri Pišecah]]<ref>[[Atlas okolja]].</ref> |postna=8255 |posta=Pišece |obcina=Brežice |krajevna skupnost=[[Krajevna skupnost Pišece|Pišece]] |pokrajina=Štajerska |regija=Posavska regija |zupnija=Pišece | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Pišece - Vas <!--podatki registra--> | rkd_tip = nkd <!--nepremična kulturna dediščina--> | razglasitev_rkd_tip = | refšt=8100 <!--slika--> | lokacija = | občina = Brežice <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno = }} }} [[Slika:Pišece Castle 12.jpg|thumb|right|280px|[[Grad Pišece]]]] [[Slika:St. Michael's Parish Church (Pišece) 30.jpg|thumb|right|280px|[[Cerkev sv. Mihaela, Pišece|Cerkev sv. Mihaela]]]] [[Slika:Pišece 15.jpg|thumb|right|280px|Farovški mlin ob cerkvi]] [[Slika:Pleteršnik House 11.jpg|thumb|right|280px|Rojstna hiša [[Maks Pleteršnik|Maksa Pleteršnika]]]] '''Pišece''' so [[vas]] v [[Bizeljsko gričevje|Bizeljskem gričevju]] v [[občina Brežice|Občini Brežice]]. Kraj je središče Krajevne skupnosti Pišece ter [[Župnija Pišece|Župnije Pišece]]. V jedru gručasta središčna vas v severnem delu Bizeljskega gričevja leži na južnem prisojnem vznožju gozdnate [[Orlica (pogorje)|Orlice]] (701 m). Območje Pišec je dovolj široko odprto vplivom subpanonskega podnebja, hkrati pa zaščiteno z vzporednim gorskim hrbtom (Orliškim hribovjem), ki preprečuje vdor hladnega zraka s severa. Podnebje je zaradi tega zelo sončno in milo, tako da poljski pridelki dozore pol meseca hitreje kot na severni strani Orlice. Znana je [[pišečka marelica]]. Po gričih v okolici so vinogradi in sadovnjaki, med njimi pa so raztreseni zaselki Čerenje, Prekože, Orehovec in Pilštanj.<ref>Uroš Škof, ''Podnebni pogoji za uspevanje vinske trte na območju Bizeljskega in Pišec''; v: [[Rast (revija)|Rast]], letnik 12, številka 1, strani 108-113, {{COBISS|ID=9319991}}.</ref> Na strmih pobočjih Orlice rastejo listnati gozdovi. Skozi naselje drži cesta iz [[Globoko, Brežice|Globokega]] proti [[Bizeljsko|Bizeljskemu]] in se tu odcepi cesta v [[Pavlova vas|Pavlovo vas]]. Na jugu je dolina potoka [[Gabernica|Gabernice]], ki izvira tik nad župniščem v votlini imenovani Duplo. Voda se uporablja za vodovod, ima pa stalno temperaturo 12 <sup>o</sup>C in tudi v sušnih mesecih ne presahne. Pri izviru je tudi začetek prve vodne učne poti v Sloveniji. Mlajši vaščani so zaposleni večinoma v [[Brežice|Brežicah]] in [[Krško|Krškem]]. Na griču (352 m) severozahodno nad vasjo stoji [[grad Pišece]] iz 13. stoletja z angleškim vrtom, kjer raste več eksotičnih dreves. Sedanja župnijska [[Cerkev sv. Mihaela, Pišece|cerkev sv. Mihaela]] je [[Barok|baročna]] stavba s konca 18. stoletja. V [[Krajevni leksikon Dravske banovine|Krajevnem leksikonu Dravske banovine]] iz leta 1937 sta poleg že navedenih zaselkov omenjena še Okrog in Orešje.<ref>[[Krajevni leksikon Slovenije]], DZS, Ljubljana 1995 {{COBISS|ID=36607233}}.</ref><ref>Krajevni leksikon Slovenije, Knjiga 3, DZS, Ljubljana, 1976, {{COBISS|ID=18172417}}.</ref><ref>[[Krajevni leksikon Dravske banovine]], Uprava Krajevnega leksikona Dravske banovine, Ljubljana, 1937 {{COBISS|ID=17618945}}.</ref> == Ime == Ime je verjetno nastalo iz ''Piščece'', kar je lahko tožilniška oblika, ki je izvorno enaka s hrvaškim kajkavskim krajevnim imenom Pišćeci. Ti dve imeni bi lahko bili po izvoru enaki danes pozabljenem hrvaškem krajevnem imenu Pišćaci blizu Ogulina in Modruše. Slovensko in kajkavski imeni je mogoče izvajati iz besede ''piščet'', ki se ohranja v hrvaški ''pištet'' s pomenom ''majhen izvir, iz katerega brizga voda''. V Dalmaciji, Hercegovini in Črni gori je še več krajevnih imen Pištet. V Dalmaciji pri Sinju in v Črni gori je tudi množinsko ime Pišteti. Ime kraja Pištica v Bosni pri Tuzli je tvorjeno iz slovanskega občnega imena ''pišč'' v pomenu ''curek, majhen izvir''. Kot druga možna rekonstrukcija se ponuja tvorba iz besede ''pišče'' v pomenu ''mlada kokoš''. Táko krajevno ime bi se moralo ohraniti z naglasom na prvem zlogu, zato se zdi ta domneva manj verjetna.<ref>Marko Snoj, ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen'', Založba ZRC, Modrijan, Ljubljana 209, stran 307.</ref> == Zgodovina == Kraj se v virih prvič omenja leta 1268. Prva omemba župnije sega v leto 1651. V času med okupacijo je v vaseh na območju Krajevne skupnosti Pišece imelo začasen dom 110 družin oziroma več kot 420 ljudi, ki so se sem zatekli iz izseljenega pasa. 1. maja 1943 so [[Nemci]] v vasi ustrelili 10 talcev. Dne 7. julija 1944 je 1. bataljon [[Kozjanski odred|Kozjanskega odreda]] tu uničil žandermerijsko postajo in postojanko [[Vermani|vermanov]], decembra istega leta pa so bili požgani [[Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece|šola]], [[župnišče]] in stavba [[Heimatbund]]a. == Prebivalstvo == Število prebivalcev po letih: {| class="wikitable" style="text-align:center;" ! Leto !! 1869 !! 1880 !! 1890 !! 1900 !! 1910 !! 1931 !! 1948 !! 1953 !! 1961 !! 1971 !! 1981 !! 1991 !! 2002 |- ! Število | 254 || 475 || 440 || 443 || 462 || 483 || 542 || 547 || 514 || 482 || 426 || 399 || 312 |} Etnična sestava 1991: * [[Slovenci]]: 387 (97 %) * [[Hrvati]]: 2 * [[Srbi]]: 2 * [[Jugoslovani]]: 1 * Neznano: 7 (1,8 %) == Znani krajani == * [[Milan Čopič]] (1925–1989), atomski fizik * [[Špelca Čopič]] (1922–2014), umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in profesorica * [[Sara Dirnbek]] (* 1993), dramska in filmska igralka * [[Martin Dušič]] (* 1948), učitelj in ravnatelj * [[Mosconi|Moscon]], plemiška rodbina :* [[Julij Franc Alfred von Moscon]] (1839–1927), avstrijski državni in štajerski deželni poslanec :* [[Alfred von Buttlar Moscon]] (1898–1972), avstrijski pisatelj, pesnik in prevajalec * [[Maks Pleteršnik]] (1840–1923), jezikoslovec in slovaropisec * Karel Pustak (16. stoletje), stotnik (»poglavar«) v puntarski vojski [[Ilija Gregorić|Ilije Gregorića]]<ref name="Boj za staro pravdo">Bogo Grafenauer, ''[http://www.sistory.si/SISTORY:ID:20861 Boj za staro pravdo v 15. in 16. stoletju na Slovenskem]'', Državna založba Slovenije, Ljubljana 1974, stran 265.</ref> * [[Oton Trabant]] (1816–1854), duhovnik in misijonar, sodelavec [[Ignacij Knoblehar|Ignacija Knobleharja]] * Terezija Zupančič (rojena Ogorevc), mati pisatelja in politika [[Beno Zupančič|Bena Zupančiča]] * žena (ime neznano; 16. stoletje) [[Ilija Gregorić|Ilije Gregorića]], grajska dekla na [[Grad Pišece|gradu Pišece]]<ref>''Boj za staro pravdo'', strani 173, 254, 256, 259.</ref> == Znamenitosti == * [[Cerkev sv. Mihaela, Pišece|Cerkev sv. Mihaela]], župnijska cerkev, ob njej župnišče ter župnijski mlin * [[Grad Pišece]] * [[Pleteršnikova domačija]], literarni muzej, rojstna hiša Maksa Pleteršnika * Kovaški muzej Pišece * pokopališče: :* grob Maksa Pleteršnika :* grobnica rodbine Moscon :* spomenik ustreljenim borcem leta 1943 * spomenik padlim borcem == Ustanove == * Badminton klub Pišece * Godba na pihala Pišece * Društvo kmečkih žena Pišece * Društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine grad Pišece * Oktet Orlica * [[Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece]] * Prostovoljno gasilsko društvo Pišece * Športno društvo Orlica Pišece * [[Župnija Pišece]] == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.pisece.si/ Pisece.si] * [https://www.facebook.com/pisece/ Facebook.com] {{Brežice}} {{Normativna kontrola}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Pišece| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Brežice]] [[Kategorija:Sedeži krajevnih skupnosti v Občini Brežice]] 92a2kga5yd71w5fbyyswj8b8p3jpzr2 Podgorje pri Pišecah 0 120962 6743525 6692567 2026-08-27T14:39:02Z Janezdrilc 3152 pp slog 6743525 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10085446_b4 | latd = 45 |latm = 59 |lats = 42.99 |latNS = N | longd = 15 |longm = 39 |longs = 46 |longEW = E |najdisi=Podgorje+pri+Pišecah |prebivalstvo=184 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=180,7 |povrsina=6,39 |obseg=14,26 |obseg_ref=<ref>{{Navedi splet |url=http://www3.gov.si/loksam/htm/9/74.htm |title=meja |accessdate=2007-05-25 |archive-date=2005-02-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050215181905/http://www3.gov.si/loksam/htm/9/74.htm |url-status=dead }}</ref> |najvisja tocka=686 |omemba=? |postna=8255 |posta=Pišece |obcina=Brežice |krajevna skupnost=[[Krajevna skupnost Pišece|Pišece]] |pokrajina=Štajerska |regija=Posavska regija |zupnija=Pišece |sosednji=[[Vitna vas]], [[Bojsno]], [[Brezje pri Bojsnem]], [[Pišece]], [[Pavlova vas]], [[Osredek pri Podsredi]], [[Zagaj]], [[Bizeljsko]] }} '''Podgorje pri Pišecah''' je [[vas]] v [[Bizeljsko gričevje|Bizeljskem gričevju]], v [[Občina Brežice|Občini Brežice]]. Spada h [[Krajevna skupnost Pišece|Krajevni skupnosti Pišece]], cerkvenoupravno pa pod [[Župnija Pišece|Župnijo Pišece]]. Razložena vas v severnem delu Bizeljskega leži na jugovzhodnem vznožju in pobočju [[Orlica (pogorje)|Orlice]]. Pod Orlico je dolina Sodičov graben, proti [[Pišece|Pišecam]] pa Žgalinova dolina z izvirom na Močvarini, okoli katerega so zamočvirjeni travniki. Hiše so pretežno ob cesti Pišece–[[Bizeljsko]]. Na vzhodu je globoko vrezana dolina potoka [[Dramlja]]. Vas sestavljajo Spodnje in Zgornje Podgorje ter zaselka Banovec in Zibot, vsi pa so razloženi po slemenih in pobočjih vinorodnih goric. Vaščani se preživljajo z vinogradništvom in sadjarstvom, dodaten zaslužek pa prinašata gozd na strmih pobočjih Orlice ter delo v [[Krško|Krškem]] in [[Brežice|Brežicah]]. V vasi je nekaj starih, etnološko zanimivih hiš in gospodarskih poslopij. Zanimiva je hiša številka 68 s čopasto streho. Je skromen stegnjeni dom, verjetno iz konca 18. stoletja, kjer si po vrsti slede hiša, lopa s [[Črna kuhinja|črno kuhinjo]], hlev, šupa in kozji hlev, ki je navzven opredeljen s krepkimi pilastri. Zunanjščina je pobarvana oker, talni pas pa je siv. Zanimivi so grobi stropovi in tlak s phano zemljo. Zidana vrhkletna hiša številka 79 ima v pritličju arkade in je verjetno ena od pristav bližnjega [[Grad Pišece|pišečkega gradu]]. V [[Krajevni leksikon Dravske banovine|Krajevnem leksikonu Dravske banovine]] iz leta 1937 so poleg že navedenih zaselkov omenjeni še Debevec, Gradec, Kočni dol, Perdislavce in Zagajca. Najvišji vrh v vasi je [[Veliki Špiček]], ki je s 698 metri tudi najvišji vrh Občine Brežice. == Zgodovina == Od jeseni 1943 do maja 1945 je bila na domačiji kmeta Ulčnika kurirska postaja. Avgusta 1944 so [[ustaši]] požgali Travnikarjevo, Žgalinovo in Kolmanovo domačijo ter zažgali Podgorškovo vinsko klet, kjer sta zgorela [[Gregl Slavko]] - Silni in [[Ferdo Kovačič]]. Vodovod je od leta 1969 napeljan iz zajetja izvira [[Gabernica|Gabernice]] v Pišecah. == Prebivalstvo == Število prebivalcev po letih: {| class="wikitable" style="text-align:center;" ! Leto || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2002 |- ! Št. preb. | 381 | 396 | 372 | 400 | 414 | 401 | 406 | 430 | 359 | 322 | 307 | 269<ref name="popis1991kraji">{{Navedi splet |url=https://www.stat.si/publikacije/pub_popis_1991_Naselja_prebivalstvo.asp |title=Popis prebivalstva 1991 / Naselja - prebivalstvo |accessdate=2016-10-05 |archive-date=2021-06-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210628061735/https://www.stat.si/publikacije/pub_popis_1991_Naselja_prebivalstvo.asp |url-status=dead }}</ref> | 215 |} Etnična sestava 1991: * [[Slovenci]]: 260 (96,7 %) * [[Hrvati]]: 3 (1,1 %) * [[Srbi]]: 1 * Neznano: 5 (1,9 %) == Znani krajani == * [[Davorin Petančič]] (1910–1983), duhovnik, dramatik, publicist, gledališki organizator in pripovednik == Viri == * [[Krajevni leksikon Slovenije]], DZS, Ljubljana 1995 {{COBISS|ID=36607233}}. * [[Krajevni leksikon Slovenije]], Knjiga 3, DZS, Ljubljana 1976 {{COBISS|ID=18172417}}. * [[Krajevni leksikon dravske banovine]], Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine, Ljubljana 1937 {{COBISS|ID=17618945}}. * [http://kremen.arso.gov.si/NVatlas/users/login.asp?refurl=%2FNVatlas%2Fewmap%2Easp Interaktivni naravovarstveni atlas] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070528114734/http://kremen.arso.gov.si/NVatlas/users/login.asp?refurl=%2FNVatlas%2Fewmap%2Easp |date=2007-05-28 }} * [[Popis prebivalstva|Popis 2002]] == Sklici == {{Kategorija v Zbirki}} {{sklici}} {{Brežice}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Brežice]] gimftow5sx61d2xu7e09hwsrgco6o28 Vrba ob Vrbskem jezeru 0 123622 6743566 6579503 2026-08-27T16:45:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743566 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Vrba}} {{Infopolje Občina v Avstriji | type = Trška občina | name=Velden am Wörther See | name_local=Vrba na Koroškem | image_coa = Wappen at velden-am-woerther-see.png | image_map = Map at velden.png | state = Koroška | district = Beljak-dežela | elevation = 460 | postal_code = 9220 | area_code =04274 | mayor = Ferdinand Vouk | party = SPÖ | website = [http://www.velden.gv.at www.velden.gv.at] | image_photo=Velden Bucht (Blick von Süden).jpg | image_caption= }} [[Slika:Seepromenade Velden Woerthersee.jpg|desno|thumb|Pogled na Vrbsko jezero]] [[Slika:Velden Am Corso 17 Casino SW-Ansicht 05072006 2946.jpg|right|thumb|Središče Vrbe z igralnico]] '''Vrba na Koroškem''' ([[nemščina|nemško]] ''Velden am Wörther See'') je dvojezična občina z 9.000 prebivalci in [[letovišče|letoviški]] kraj z okoli 2.100 prebivalci ob zahodni obali [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]], v upravnem okraju [[Okraj Beljak-dežela|Beljak-dežela]] na [[Južna Koroška (Avstrija)|Južnem Koroškem]]. Po popisu iz leta 2001 se okoli 2,8% prebivalcev Vrbe izreka za pripadnike [[Koroški Slovenci|slovenske narodne skupnosti]]. == Geografija == === Zemljepisna lega === Področje občine Vrba na Koroškem zavzema zahodni breg [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]]. === Naselja v občini === Občina Vrba na Koroškem je razdeljena na devet katastrskih občin, in sicer: [[Loga vas|Loga Vas]] (nemško ''Augsdorf''), [[Deščice]] (''Dieschitz''), Dole (''Duel''), Črešnje (''Kerschdorf ob Velden''), [[Kostanje, Koroška|Kostanje]] (''Köstenberg''), Loče (''Latschach an der Drau''), Lipa (''Lind ob Velden''), [[Egidij|Šentilj]] (''St. Egyden'') in Vrba na Koroškem. Občina zajema naslednjih 30 naselij (število prebivalcev v skladu s stanjem leta 2001): {| width="65%" | width="20%" valign="top" | * Dob (''Aich''), 142 * [[Loga vas|Loga Vas]] (''Augsdorf''), 478 * Potok (''Bach''), 102 * [[Deščice]] (''Dieschitz''), 122 * Trešiče (''Dröschitz''), 213 * Dole (''Duel''), 148 * Borovniče (''Fahrendorf''), 136 * Gorje (''Göriach''), 278 * Konatiče (''Kantnig''), 5 * Črešnje (''Kerschdorf''), 304 | width="20%" valign="top" | * [[Kostanje, Koroška|Kostanje]] (''Köstenberg''), 150 * Dvor (''Kranzlhofen''), 153 * Loče (''Latschach''), 145 * Lipa (''Lind ob Velden''), 783 * Zgornja vas (''Oberdorf''), 272 * Zgornje Jezerce (''Oberjeserz''), 176 * Vogliče (''Oberwinklern''), 145 * Polpače (''Pulpitsch''), 54 * Sreje (''Rajach''), 150 * Zajzare (''Saisserach''), 19 | width="20%" valign="top" | * [[Egidij|Šentilj]] (''Sankt Egyden''), 347 * Žoprače (''Selpritsch''), 769 * Sončna dolina (''Sonnental''), 367 * Šentjurij na Strmcu (''Sternberg''), 66 * Trebinja (''Treffen''), 79 * [[Spodnje Jezerce]] (''Unterjeserz''), 178 * Spodnje Vogliče (''Unterwinklern''), 80 * Vrba (''Velden''), 2.177 * Vinare (''Weinzierl''), 135 * Koren (''Wurzen''), 372 |} === Sosednje občine === [[Slika:Velden 05072007 31.jpg|thumb|Pogled na Vrbski zaliv]] [[Slika:Velden Pfarrkirche Unsere Liebe Frau 11072007 01.jpg|thumb|Župnijska cerkev v Vrbi]] [[Slika:Velden Schloss 05.jpg|thumb|Grad Vrba]] {{Geografski položaj |Center = Vrba ob Vrbskem jezeru |Sever = [[Trg, Koroška|Trg]] |Severovzhod = |Vzhod = [[Teholica]], [[Škofiče]] |Jugovzhod = [[Bilčovs]] |Jug = [[Šentjakob v Rožu]] |Jugozahod = [[Rožek]] |Zahod = [[Vernberk]] |Severozahod = [[Osoje]] }} == Zgodovina == Po naselitvi [[Slovani|Slovanov]] v Vzhodne [[Alpe]] je območje okoli [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]] postalo del samostojne slovenske kneževine [[Karantanija|Karantanije]], zgodovinske in pravne predhodnice današnje dežele [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]]. O zgodnji in dolgotrajni [[Slovenci|slovenski]] poselitvi pričajo med ostalim tudi imena krajev ob obalah jezera, ki so skoraj izključno [[slovenski jezik|slovenskega]] izvora. Najzgodnejša pisna omemba Vrbe je iz leta 1150. Od 12. stoletja dalje je območje Vrbe velikokrat spreminjalo lastnike. Sprva je pripadlo pod gospostvo gradu Hohenwart, tekom kasnejših stoletij pa Ortenburžanom, [[Celjski grofi|Celjskim grofom]], viteškemu redu [[Sv. Jurij|Svetega Jurija]] iz Milštata, [[Habsburžani|Habsburžanom]], Khevenhüllerjem, bilo med letoma 1603 in 1629 del posestva samostojnih gospodov Vrbskih, za časa [[protireformacija|protireformacije]] na Koroškem pa je pripadlo grofom Dietrichsteinskim. Po revolucionarnem letu 1848 je bil stari sistem gospostva odpravljen in v [[Avstrija|avstrijskih]] deželah so bile organizirane civilne občine. Januarja 1850 je bila ustanovljena tudi samostojna občina Vrba, ki je zajemala katastrske občine Vrba, Loga Vas, Dole, Lipa, Smerče, Črešnje, Kostanje in Pešče. Tekom 19. in 20. stoletja so se meje občine večkrat spreminjale, po občinski reformi v letih 1972/1973 pa so bile povrnjene približno na izvirno stanje iz leta 1850. Leta 1853 je bila prvič uvedena turistična ladijska linija s parnikom ''„Maria-Wörth“'', kar je povečalo privlačnost Vrbskega jezera in Vrbe za tujski turizem. Enajst let kasneje, leta 1864, se je Vrba priključila na avstrijsko južno železnico med [[Celovec|Celovcem]] in [[Beljak|Beljakom]]. Istega leta so se v Vrbi odprla tudi prva kopališča, kar je privedlo do hitrega razvoja poletnega turizma. Gospodarski napredek, ki sta ga prinesli železnica in turizem, je hitro spreminjal podobo kraja. Na vse to je 13. marca 1881 izbruhnil še velik požar, ki je popolnoma uničil staro kmečko vas Vrba. Nenavadno hitro, še istega leta in še pred začetkom kopalne sezone, je bilo ozemlje, na katerem je nekoč stala vas, pozidano z dopustniškimi vilami za potrebe petičnih turistov. Vrba se je tako skoraj čez noč spremenila iz popolnoma [[Koroški Slovenci|slovenskega]] kmečko-ribiškega naselja v mondeno letovišče, kjer se je ob dotoku tujih turistov v vsakdanjem življenju vse bolj uveljavljala [[nemščina]]. Občina Vrba, kakor tudi celotna okolica [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]], je bila vse od časov Karantanije do konca [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] del strnjenega [[slovenski jezik|slovensko]] govorečega ozemlja [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]]. Kljub [[germanizacija|germanizaciji]], ki sta jo prinesla tujski turizem in siceršnja protislovenska upravna in izobraževalna politika na Koroškem, je bilo prebivalstvo občine Vrba še v začetku 20. stoletja večinsko slovensko govoreče. Leta 1920 je bila tako občina tudi vključena v ''cono B'' [[koroški plebiscit|plebiscitnega]] ozemlja, do samega glasovanja pa po zmagi avstrijske strani v ''coni A'' ni prišlo. == Prebivalstvo == === Zgodovinska slika === Po zadnjem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]] popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 19% prebivalcev takratne občine Vrba (''Velden am Wörthersee'') navedlo [[slovenščina|slovenščino]] kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.<ref>Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131025000000/http://www.omm1910.hu/?/en/databank |date=2013-10-25 }}</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Občina ! Število slovensko govorečih 1910 ! Število nemško govorečih 1910 ! Število slovensko govorečih 1890 ! Število nemško govorečih 1890 |- | Vrba na Koroškem/Velden am Wörthersee | 155 (19%) | 680 (81%) | 201 (34%) | 386 (66%) |- |} === Danes === Po popisu iz leta 2001 je v mestni občini Vrba na Koroškem živelo 8.545 prebivalcev. Od tega jih je imelo 93,1 % [[Avstrija|avstrijsko]], 3,6 % [[Nemčija|nemško]] in 1,8 % [[Bosna in Hercegovina|bosansko]] državljanstvo. 2,8 % skupnega prebivalstva Vrbe se je izreklo za [[Koroški Slovenci|Koroške Slovence]]. V več krajih občine Vrba, v [[Kostanje, Koroška|Kostanjah]], Lipi, Ločah, kakor tudi v sami Vrbi, delujejo dvojezične šole, kjer je mogoč pouk v slovenskem jeziku. Na področju občine Vrba so dvojezične župnije Kostanje, Lipa, Loga Vas, Šentjurij na Strmcu in Šentilj. 78,7 % prebivalcev Vrbe se prišteva h [[katolicizem|katoliški]], 7,2 % k [[evangeličani|evangeličanski]], 1,2 % prebivalstva pa k [[islam|islamski]] veroizpovedi. 8,6 % prebivalcev se ne opredeljuje za nobeno uradno veroizpoved. == Politika == === Občinski svet === Občinski svet občine Vrba na Koroškem ima 27 članov in se je na zadnjih občinskih volitvah leta 2009 izoblikoval takole: * 14 sedežev Socialdemokratska stranka Avstrije (SPÖ) * 7 sedežev Koroški Svobodnjaki (FPK) * 5 sedežev Avstrijska ljudska stranka (ÖVP) * 1 sedež [[Enotna lista]] Župan občine je Ferdinand Vouk (SPÖ). === Grb === Kot grb občine Vrba se že približno od leta 1900 uporablja podoba portala gradu Vrba, postavljena na valujoče ozadje. Današnjo obliko grba je zasnoval lokalni grafik Heinrich Ebner. [[Slika:Wappen at velden-am-woerther-see.png|left|120px]] Grb je bil občini Vrba podeljen 4. septembra 1965. Zastava je rdeče-bela, z vključenim grbom. === Partnerska mesta === * [[Humin]], [[Italija]] * [[Bled]], [[Slovenija]] ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Avstriji]] == Zunanje povezave == {{Commons|Velden am Wörther See|Vrba na Koroškem}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Gure}} {{Osojske Ture}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vrba na Koroškem|*]] a47k0iifxei17t9zl3es1bwaxl9jh4k Slovenia national handball team 0 124846 6743604 3313621 2026-08-27T18:06:30Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Slovenska moška rokometna reprezentanca]] 6743604 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Slovenska moška rokometna reprezentanca]] et0hyg71ny2pk989di675lgm4q98z8e Vitanje 0 125394 6743471 6728651 2026-08-27T12:13:23Z ~2026-45085-22 264465 /* Center Hermana Potočnika Noordunga */ 6743471 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10134919_b4 | latd = 46 |latm = 22 |lats = 50.33 |latNS = N | longd = 15 |longm = 17 |longs = 49.42 |longEW = E |najdisi=Vitanje |slika=Pogled_s_SZ.JPG |vrsta=trg |povrsina=1,79 |prebivalstvo=814 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=449,3 |postna=3205 |posta=Vitanje |obcina=Vitanje |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija |ustanovitev= |ustanovitelji= |omemba=[[12. stoletje]] |trg=1306 |zgodovinsko ime=Weitenstein | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Vitanje - Trško jedro | rkd_tip = nslp | razglasitev_rkd_tip =11. februar 1999 | refšt =827 | občina = Vitanje }} }} '''Vitanje''' ([[Južnopohorsko narečje|narečno]] ''Vitana'' ali ''Vitaje'') je [[Trg (naselje)|trško naselje]] od leta 1306 in od leta 1995 upravno središče istoimenske [[Občina Vitanje|občine Vitanje]]. == Geografske značilnosti == Naselje Vitanje leži v [[kotlina|kotlini]]. Celotno območje današnjega Vitanja obsega predvsem hribovito pokrajino na obronkih jugozahodnega [[Pohorje|Pohorja]] in podaljška [[Karavanke|Karavank]]. Ti pogorji loči del prelomnice, ki poteka od [[Labotska dolina|Labotske doline]] skozi [[Slovenjegraška kotlina|Slovenjegraško kotlino]] in se usmerja proti [[Panonska kotlina|Panonski kotlini]]. V tem predelu Pohorja se najvišje dviguje [[Rogla]] (1517 m), visoko pa je tudi zahodno od Rogle potekajoče [[sleme]] [[Kraguljišče|Kraguljišča]] (1454 m), [[Turn, Pohorje|Turna]] (1463 m) in [[Volovica nad Glažutsko planino|Volovice nad Glažutsko planino]] (1455 m). Odrastkom Karavank oz. geološki enoti Vitanjskih Karavank pripadata [[Paški Kozjak]] in njegova planinska točka [[Basališče]] (1272 m) ter [[Stenica]] (1091 m). Za razliko od odrastkov Karavank so v vrhovih in planotah Pohorja visoko izvirajoči potoki, ki imajo velik pomen za oskrbo širšega območja s pitno vodo (npr. [[Celje|Celja]]). Poselitev je razpršena. Od celotne površine občine (slabih 6000 ha) je kar 78 % demografsko višinsko ogroženega območja. == Prometne povezave == Omenjena brazda iz poglavja o geografskih značilnostih je zaradi naravnih danosti že v antičnem obdobju imela velik prometno povezovalni pomen. Vitanje je kot [[trg]] nastalo in se razvilo na osnovi prav te, že v antiki znane cestne povezave med vzhodno [[Štajerska|Štajersko]] in [[Koroška (pokrajina)|Koroško]]. Danes, ko je cesta na relaciji [[Slovenj Gradec]] - [[Gornji Dolič]] - Vitanje - [[Stranice]] od koder je povezava proti [[Maribor]]u, posodobljena, pa ponovno dobiva veljavo, saj je to najbližja povezava med Koroško s turističnimi [[Zreče|Zrečami]], ki so iz Vitanja oddaljene le 10&nbsp;km in znanim [[Smučišče Rogla|športno rekreativnim centrom na Rogli]], ki je oddaljen 24&nbsp;km, do kamor vodijo tudi izjemno privlačne planinske poti. Zahodno od Vitanja (15&nbsp;km) so tudi [[terme Dobrna]]. Potrebno je omeniti tudi povezavo Celje - [[Vojnik]] - [[Nova Cerkev]] - [[Velenje]], saj je bil odcep do Vitanja skozi Novo Cerkev in [[Socka|Socko]] znan že v [[12. stoletje|12. stoletju]], danes pa ima svoj čar predvsem v ohranjeni naravni in kulturni dediščini - cesta sama je namreč skrajno dotrajana in občina Vojnik se po delih loteva njene temeljite obnove. == Zgodovina == [[Slika:Pogled s Štajnhofa.JPG|thumb|220px|Pogled s [[Štajnhof]]a]] Bloki [[marmor]]ja, ki so jih v nekaterih starejših hišah uporabili za prag in pa najdeni [[Rimljani|rimski]] nagrobniki kažejo na to, da so tod že v antiki prebivali [[Rimljani]]. Ime ''»Weitenstein«'', ki se za Vitanje uporablja na starejših kartah, pomeni ''Vidov kamen''. V bližini cerkvice sv. Vida na Hudinji je bilo že v rimski dobi in verjetno že prej bogato nahajališče marmorja, o čemer pričajo tudi arheološke izkopanine. Posebej zanimivi sta naselji Zgornji in Spodnji Brezen, ki namigujeta na vulkansko poreklo masiva Paškega Kozjaka.{{navedi vir}} [[Slovani]] so se na tem območju naselili v 6. stoletju. Po izgubi [[Karantanija|karantanske]] samostojnosti je tudi območje Vitanja prešlo pod frankovsko oblast velikega rimsko-nemškega cesarstva. Ob koncu [[10. stoletje|10. stoletja]] je ozemlje prešlo v last savinjskega mejnega grofa Viljema Breže-Selškega in ob koncu 11. stoletja pod [[Krška škofija|krško škofijo]]. Kraj Vitanje je takrat postal upravno središče obširnega območja, saj so [[Krška škofija|krški škofje]] tu imeli svoje [[ministerial|ministeriale]], iz katerih se je kasneje razvil rod Vitanjske gospoščine, ki je postavila dva gradova. Stari ali Gornji grad je stal na strmi vzpetini na južni strani naselbine in se prvič omenja leta 1140. Propadel je po letu [[1680]] in razvaline so vidne še danes. Južno od gradu se v Hudinjo izliva s 5 metrskim [[slap]]om potok Žimpret (Dantejev pekel). Novi ali Spodnji grad je nastal jugovzhodno od naselbine ob vhodu v sotesko Hudinje. Prvič se omenja leta 1322 in je imel podobno usodo kot Stari grad, le da je propadel po letu 1790, po požaru. Grb Vitanjske gospoščine je prevzel trg in danes tudi občina. O pomenu treh školjk v grbu najglasneje govori teorija ali zgolj [[legenda]], da je v kotlini, v kateri se danes nahaja Vitanje, nekoč obstajalo jezero. Prvotno Vitanje je obsegalo le tisti del današnje naselbine, ki leži ob stari župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla. Kaj kmalu pa se je razvilo novo središče naselja, trg, ki je nastal okoli škofijskega dvorca, takratnega upravnega središča. Naselju so bile leta 1306 podeljene trške pravice. Zaradi gospodarskih vplivov je bil trg izrazito ponemčen, medtem ko je ostala Vitanjska vas z okolico močno slovensko narodno zavedna. Z razvojem je trg postal relativno lokalno pomembno trgovsko in obrtniško središče, okolica pa je ohranila kmečki značaj. Tam so se že v 17. stoletju razvili zametki fužin in glažut.{{navedi vir}}. Po gradnji [[železnica|železnice]] in novih cestnih povezav, ki so Vitanje zaobšle, je naselje z okolico vred izgubilo svojo veljavo, odmaknjenost od glavnih prometnih povezav pa je vodila do gospodarskega nazadovanja. Danes se odmaknjenost kaže predvsem kot prednost, zaradi ohranjenega naravnega okolja. Sestava tukajšnjih gozdov (ki zavzemajo večino površine) se je vseeno močno spremenila iz nekdanjega mešanega oz. skoraj bolj listnatega gozda z bukvijo kot prevladujočo drevesno vrsto, v večinsko iglasti gozd s smreko kot glavnim tipom rastja. {{navedi vir}} Ta sprememba je nastala ravno zaradi fužin in glažut, ki so izrabljale bukev kot najboljši lesni energent, pogozdovalo pa se je s smrekami, in sicer iz preprostega ekonomskega razloga - ker hitreje rastejo. Večina pohorskega območja Vitanja je vodovarstveno območje. Večjih tovarn, razen obrata [[Unior]]ja in podjetja [[Kovinar]], na območju ni, tako da le 16 % zaposlenih dela v kraju stalnega prebivališča in še to pretežno v Vitanju. == Kulturna dediščina in spomeniki == [[Slika:Graščina.JPG|thumb|280px|Sedež občine Vitanje]] * župnijska cerkev Sv. Petra in Pavla (''spodnja cerkev'') * cerkev Matere Božje na Hriberci (''zgornja cerkev'') {{glavni|župnija Vitanje}} Vsako leto v Vitanju poteka tradicionalna prireditev ''[[Holcerija]]'', ki se jo organizira enkrat letno, večinoma v avgustu. Njeno bistvo je predstavitev starih običajev v tem delu južnega Pohorja in prikaz nekdanjih gozdarskih veščin. Poleg tega se na dan prireditve odvijajo raznovrstne tematsko povezane razstave v kulturnem domu in vsesplošni zabavni program na športnem igrišču zraven doma. V sklopu prireditev je že nekaj let podeljevanje nagrad za urejeno okolje in pa malonogometni turnir za pokal ''holcerja'', ki se ga organizira nekaj dni pred ali po osrednjem dnevu Holcerije. Ruševine obeh vitanjskih gradov, [[Grad Vitanje (stari grad)|Goleževega]] (tudi ''Stari'' oz. ''Spodnji grad'') in [[Krajnikov grad|Krajnikovega gradu]] (tudi ''Novi'' ali ''Gornji grad'') sta vidna še danes. Grb rodu vitanjske gospoščine je povzel trg in danes tudi občina. == Center Hermana Potočnika Noordunga == {{glavni|Center Hermana Potočnika Noordunga}} '''Center Hermana Potočnika Noordunga''' (zdaj [[Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij|Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij - KSEVT]]) je kulturni center in sedež zavoda v Vitanju, ki se posveča raziskavam in razvijanju programov kulturalizacije vesolja. == Znani Vitanjčani == * Andrej Čebul (1758-1839), duhovnik, pisatelj<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi164341/|title=Čebulj, Andrej|date=2 September 2023|accessdate=2 September 2023|website=Slovenska biografija|last=Kotnik|first=France}}</ref> * [[Franc Jankovič]] ([[1871]]-[[1934]]), [[zdravnik]], [[politik]] in publicist * Hinko Scheidela (1874-1912), šolnik in strokovni pisatelj<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi540647/|title=Scheidela, Hinko|date=2 September 2023|accessdate=2 September 2023|website=Slovenska biografija|last=Smolej|first=Viktor}}</ref> * [[Ivan Sojč]] ([[1879]]-[[1951]]), [[kipar]] == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago ''Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 {{COBISS|ID=41370113}} * Jakob, Zdravko ''Iskanja in razmišljanja: zbornik ob 700-letnici trga Vitanje'' Brat Frančišek, Ljubljana, 2006, {{COBISS|ID=227248896}} * {{navedi knjigo |last=Krnel-Umek |first=Duša |title=Skupnosti in družbeno razlikovanje v Vitanju od 70. let 19. stoletja do druge svetovne vojne |publisher=[s.n.] |location=Ljubljana |year= |language=sl |type=doktorska disertacija |COBISS=466957}} == Glej tudi == * [[Občina Vitanje]] * [[Župnija Vitanje]] * [[Herman Potočnik Noordung|Herman Potočnik]] ([[1892]]-[[1929]]), pionir astronavtike in vizionar vesoljskih poletov == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=vitanje&tab=maps Zemljevid] {{Vitanje}} {{Trgi v Sloveniji}} [[Kategorija:Naselja Občine Vitanje]] [[Kategorija:Trgi v Sloveniji]] [[Kategorija:Vitanje| ]] {{normativna kontrola}} mzmq0bws4v75sirhx7is6ztv0lk90ax Miran Štuhec 0 128539 6743486 6647951 2026-08-27T13:02:25Z ~2026-45085-22 264465 /* Glej tudi */ 6743486 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Miran Štuhec | image = <!-- WD --> | caption = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> }} '''Miran Štuhec''', [[Slovenci|slovenski]] [[literarna zgodovina|literarni zgodovinar]], [[literarna teorija|literarni teoretik]], [[univerzitetni učitelj]], * [[1. oktober]] [[1952]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Gimnazijo je končal v Mariboru. Leta [[1977]] je diplomiral iz [[slovenščina|slovenščine]] in [[sociologija|sociologije]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] in tam leta [[1984]] tudi magistriral. Po opravljenem magisteriju ga je začela privlačiti zagrebška literarnoteoretična šola. Po študiju sodobnih evropskih literarnih teoretikov in zgodovinarjev je leta [[1988]] na [[Filozofska fakulteta v Zagrebu|Filozofski fakulteti v Zagrebu]] zaprosil za odobritev doktorske teme. Doktoriral je leta [[1992]] pri prof. dr. [[Krešimir Nemec|Krešimirju Nemcu]] (''Poetika pripovedne proze Pavleta Zidarja''). Črpa iz literarne teorije predhodnih teoretikov [[Roland Barthes|R. Barthesa]], [[Algirdas Julien Greimas|A. J. Greimasa]], [[Franz Karel Stanzel|F. Stanzla]], [[Mieke Bal|M. Bala]], G. Genetta, [[Aleksandar Flaker|A. Flakerja]], [[Stanko Lasić|S. Lasića]], [[Jacques Derrida|J. Derridaja]] in drugih. Nove teoretske osnove išče v delih [[Vladimir Biti|V. Bitija]], A. Gibsona, S. L. Lanserja, [[Marie Skłodowska-Curie|M. Curie]], [[Cristopher Nash|Ch. Nasha]] itd. Poklic učitelja slovenskega jezika je opravljal na srednji gradbeni šoli med dijaki [[Prva gimnazija Maribor|Prve gimnazije v Mariboru]]. V šolskem letu 1993/94 je bil vključen v projekt [[poskusna matura|poskusne mature]]. Zdaj je redni profesor za [[književnost]] na Oddelku za slovanske jezike in književnosti [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofske fakultete v Mariboru]]. == Raziskovalna področja == Širše raziskovalno področje Mirana Štuhca je slovenska proza 19. in 20. stoletja. Do sedaj je z naratološkega aspekta obravnaval nekatera ključna pripovedna dela slovenske književnosti ter izbrane razprave slovenskega zgodovinopisja. Rezultati, objavljeni v [[monografija]]h in domačih ter tujih revijah ([[Slavistična revija]], [[Semiotische Berichte]], [[Rijeć]] itd.), prinašajo spoznanja o [[tipologija pripovedovalca|tipologiji pripovedovalca]], o [[fokalizacijski kod|fokalizacijskem kodu]], o [[aktantsko vprašanje|aktantskem vprašanju]] ter o problematiki avtorjevega glasu. Drugo področje raziskav je [[slovenska miselna proza]], še posebej [[esejistika]]. Po literarnozgodovinski sintezi povojne slovenske esejistike je njegova raziskovalna pozornost namenjena esejistiki do leta [[1950]] (razprave Estetski nazor [[Ivo Brnič|Iva Brniča]], Esejistika [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], Miselna proza [[Vladimir Bartol|Vladimirja Bartola]]). Miran Štuhec je vodja slovenskega dela [[bilateralni sporazum|bilateralnega sporazuma]] Hrvaška in slovenska književnost kot sosednji književnosti ter član komisije za ocenjevanje mednarodnih raziskovalnih projektov. == Izbrana bibliografija == *[http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/jis/lat1/038/12c04.htm Fokalizacijski kod Zidarjevih romanesknih struktur. ''Jezik in slovstvo'' (1992/93). 29–38.]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{COBISS|ID=5610244}}'' *''Rad prebiram misli, ne živim jih pa rad'': ''poetika pripovedne proze [[Pavle Zidar|Pavleta Zidarja]]'' (1996). {{COBISS|ID=58735616}}'' *Naratološki vidik sodobnega slovenskega zgodovinopisja. ''Razprave'' (1997). 211–226. {{COBISS|ID=4939053}}'' *Poetika izmikajoče se strukture: o romanu [[Feri Lainšček|Ferija Lainščka]] Astralni niz. ''Slavistična revija'' (1997). 135–146. {{COBISS|ID=4166754}}'' *Poetika pripovednih besedil [[Anton Slodnjak|Antona Slodnjaka]]. ''Glasnik Slovenske matice'' (1999). 61–67.{{COBISS|ID=9430280}}'' *''Naratologija: med teorijo in prakso'' (znanstvena monografija, 2000). {{COBISS|ID=107732480}} *Premiki v narativnem sistemu [[France Prešeren|Prešernovega]] [[Krst pri Savici|Krsta pri Savici]]. ''Prešernovi dnevi v Kranju'' (2000). 191–200. {{COBISS|ID=10106376}} *K problematiki eseja. ''Slavistična revija'' (2002). 361–372. {{COBISS|ID=19190114}}'' *''Slovenska esejistika v drugi polovici dvajsetega stoletja'' (znanstvena monografija, 2003). {{COBISS|ID=124331776}} *''Aristokracija jezika in duha: antologija slovenske esejistike po drugi svetovni vojni'' (znanstvena monografija, 2005). {{COBISS|ID=218064640}} *''Slovenska esejistika od začetkov do leta 1950'' (znanstvena monografija, 2010). *''Žive besede in prodorne misli: antologija slovenske esejistike prve polovice 20. stoletja'' (znanstvena monografija, 2013) *''Književne teme'' (znanstvena monografija, 2013) *''Literarni pogledi'' (znanstvena monografija, 2016) *''Razprave'' (znanstvena monografija, 2019) == Glej tudi == * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[esej]] == Zunanje povezave == *[http://sicris.izum.si/search/rsr.aspx?lang=slv&id=11562 Podatki o raziskovalni dejavnosti dr. Mirana Štuhca v Informacijskem sistemu o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS)] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Štuhec, Miran}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Zagrebu]] [[Kategorija:Predavatelji na Pedagoški fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] so06ocly44nyu00hk0rkkeh0pnehshj Boris Cavazza 0 135273 6743673 6709199 2026-08-27T22:53:38Z ~2026-44996-51 264415 /* Nagrade in priznanja */ 6743673 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | name = Boris Cavazza |birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=| image = <!-- Wikidata --> | caption = |children=4, med njimi<br> [[Sebastijan Cavazza]]| birthname = | birthdate = <!-- Wikidata --> | birthplace = <!-- Wikidata --> | occupation = <!-- Wikidata --> |spouse=Mojca Sitar (?-umrla [[1991]])<br>[[Oriana Girotto]]<br>[[Ksenija Benedetti]] ([[2016]]-danes)| yearsactive = [[1970]]–danes }} '''Boris Cavazza''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališče|gledališki]] in [[filmski igralec]] ter [[režiser]], * [[2. februar]] [[1939]], [[Milano]].<ref name=":1" /> Spada med najpomembnejše slovenske igralce.<ref>{{Navedi splet|title=Boris Cavazza, ponov.|url=https://ars.rtvslo.si/2019/01/nasi-umetniki-pred-mikrofonom-176/|website=ARS|accessdate=2020-04-06|date=2. februar 2019|publisher=|first=Staša|last=Grahek}}</ref> Uveljavil se je tudi kot režiser v različnih gledališčih,<ref name=":1" /> še zlasti pa kot igralec v številnih slovenskih filmih. Pisal je tudi scenarije za filme in TV igre, v katerih je igral glavne vloge.<ref>{{Navedi splet|title=Boris Cavazza|url=https://bsf.si/sl/ime/boris-cavazza/|website=bsf.si|accessdate=2020-04-06}}</ref> Ukvarja se tudi z glasbo, kot vokalist nastopa tudi v zasedbi Boris Cavazza kvintet (tudi kvartet), občasno tudi s [[Fake Orchestra]].<ref>{{Navedi splet|title=Na velikem odru ljubljanske Drame koncert ob 80-letnici Borisa Cavazze|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/na-velikem-odru-ljubljanske-drame-koncert-ob-80-letnici-borisa-cavazze|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-04-06}}</ref> Izvajajo avtorske skladbe, ki so jih leta 2005 pri založbi Nika izdali pod naslovom ''11 korakov'',<ref name=":2" /> ter italijanske kancone.{{navedi vir}} Je ambasador [[Sklad Združenih narodov za otroke|Unicefa]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=CAVAZZA Boris|url=http://www.primorci.si/osebe/cavazza-boris/1233/|website=www.primorci.si|accessdate=2020-04-06}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Zgodnja leta in delo na morju == Borisov oče je bil [[Italijani|Italijan]], mati [[Slovenci|Slovenka]]. V [[Slovenija|Slovenijo]] se je preselil leta [[1948]], ko mu je umrl oče. Del svojega otroštva je preživel v [[Krško|Krškem]]. Leta 1956 se je vpisal na [[Pomorska šola v Piranu|Pomorsko šolo v Piranu]] in po štiriletnem šolanju postal strojnik ter od leta 1960 do leta 1963 delal najprej kot asistent, potem pa kot častnik stroja na ladjah trgovske mornarice.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Cavazza, Boris (1939–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005110/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2020-04-06|date=|publisher=SAZU|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/intervju-boris-cavazza-ko-si-enkrat-v-gotovih-letih-te-ne-povohajo-vec.html|title=INTERVJU: Boris Cavazza: Ko si enkrat v gotovih letih, te ne povohajo več|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Igralstvo == Leta [[1965]] se je vpisal na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] v Ljubljani, kjer je diplomiral [[1968]]. Od leta [[1970]] deluje kot profesionalni igralec. To pot je začel v [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskem stalnem gledališču v Trstu]], jo nadaljeval v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drami]] (1971-1985) in končal v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]] (1985-1987). Upokojitev je leta [[2006]] dočakal v [[Gledališče Koper|Gledališču Koper]], kjer je kot igralec in režiser delal od leta [[2002]].<ref name=":1" /> Na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] je poučeval v letih 1987-90 in 1993-2002, od 1985 kot redni profesor za dramsko igro in igro pred kamero.<ref name=":1" /> == Razmerja in otroci == Bil je poročen z [[Mojca Sitar Cavazza|Mojco Sitar]], urednico na [[Radio Ljubljana|Radiu Ljubljana]], ki je leta [[1991]] umrla zaradi [[rak (bolezen)|raka]]. Z njo je imel tri sinove: glasbenika [[Kristjan Cavazza|Kristijana]] (leta [[1990]] se je ponesrečil med snemanjem videospota, umrl pa leto kasneje) in dvojčka [[Sebastijan Cavazza|Sebastijana]], ki je znan igralec, in scenografa ter kostumografa [[Damijan Cavazza|Damijana]] (umrl je leta [[2009]] zaradi zastoja srca).<ref>{{Navedi splet|title=Sebastian Cavazza: Nije brak za mene|url=https://www.gloria.hr/arhiva/sebastian-cavazza-nije-brak-za-mene/5100314/|website=www.gloria.hr|accessdate=2020-04-06|date=6. april 2012|publisher=|last=|first=|language=hr}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Cavazza|url=http://ljubki-nesmisel.si/2014/08/14/cavazza/|website=Ljubki Nesmisel|date=26. september 2015|accessdate=2020-04-06|first=Jure|last=Marolt|publisher=}}</ref> Čez nekaj časa se je poročil s 34 let mlajšo [[Oriana Girotto|Oriano Girotto]] in imel z njo sina Aleksandra Borisa Cavazza. Kasneje sta se ločila.<ref>{{navedi novice |title=Boris Cavazza: V življenju so najbolj pomembni otroci |work=[[24ur.com]] |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/boris-cavazza-v-zivljenju-so-najbolj-pomembni-otroci.html |date=27.10.2008 |accessdate=20.1.2013}}</ref> V maju leta [[2016]] se je poročil s [[Ksenija Benedetti|Ksenijo Benedetti]].<ref>{{navedi novice| title=Cavazza znova dahnil da|url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-cavazza-znova-dahnil-da |date=7.5.2016 |work=[[Slovenske novice]] |accessdate=7.5.2016}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta [[1973]] je prejel nagrado Prešernovega sklada, [[1978]] Severjevo nagrado, štirikrat Borštnikovo nagado ([[1979]], [[1985]], [[1986]], [[1987]]), [[1986]] [[Badjurova nagrada|Badjurovo nagrado]], [[1987]] [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] in Sterijevo nagrado, [[1992]] [[Borštnikov prstan]], [[2006]] nagrado vesna (skupaj s [[Sebastijan Cavazza|Sebastijanom Cavazzo]]), [[2013]] [[Viktor (nagrada)|viktorja]] za življenjsko delo, [[2017]] [[Nagrada bert|nagrado bert]] (za življenjsko delo na področju filma), 2023 [[Nagrada Ita Rina|nagrado Ita Rina]] za življenjsko delo [[Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev|Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev]], 2024 pa [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]] za življenjsko delo. Leta [[2018]] je dobil državno odlikovanje [[zlati red za zasluge]] Republike Slovenije.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Letošnji prejemnik nagrade bert je igralec Boris Cavazza - Slovenski filmski center, javna agencija|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7533/letosnji-prejemnik-nagrade-bert-je-igralec-boris-cavazza/|website=www.film-center.si|accessdate=2020-04-06|date=26. oktober 2017|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zlati red za zasluge za Borisa Cavazzo|url=https://www.delo.si/kultura/oder/zlati-red-za-zasluge-za-borisa-cavazzo-53757.html|website=www.delo.si|date=2018-05-24|accessdate=2020-04-06|first=V.|last=U}}</ref>. Konec avgusta 2026 mu je mednarodna žirija na brežiškem festivalu evropskega filma kot prvemu podelili nagrado Laureat za življenjsko delo ter izjemen prispevek k slovenskemu in evropskemu filmu. Je tudi ambasador [[UNICEF|Unicefa]]. [[Vesna Milek]] je napisala biografski roman o njem z naslovom [[Cavazza (biografski roman)|Cavazza]] (2011, ponatis 2022). == Filmografija == [[Slika:Prizor iz Pete zasede 1968.jpg|thumb|right|250px|Boris Cavazza, [[Jože Zupan (1909)|Jože Zupan]] in [[Tone Gogala]] v filmu ''[[Peta zaseda]]'']] * ''[[Peta zaseda]]'' (1968) * ''[[To so gadi]]'' (1976) * ''[[Iskanja]]'' (1979) * ''[[Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica]]'' (1982) * ''[[Leta odločitve]]'' (1984) * ''[[Kormoran (film)|Kormoran]]'' (1986) * ''[[Ljubezen nam je vsem v pogubo]]'' (1987) * ''[[Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo]]'' (1991, TV) * ''[[Triangel (film)|Triangel]]'' (1992) * ''[[Predsednik (film)|Predsednik]]'' (1993, TV) * ''[[Kratki stiki]]'' (2006) * ''[[Morje v času mrka (film)|Morje v času mrka]]'' (2008, TV) * ''[[Osebna prtljaga]]'' (2009) * ''[[Piran - Pirano]]'' (2010) * ''[[Nahrani me z besedami]]'' (2013) * ''[[Rudar (film)|Rudar]]'' (2017) *''[[Igor in Rosa]]'' (2019) === TV serije === * [[Vest in pločevina]] (1974) *[[Poti in stranpoti (TV serija)|Poti in stranpoti]] (1976, 78/79) == Diskografija == * ''[[11 korakov]]'' - Boris Cavazza kvartet (Založba Nika, 2005)<ref name=":2">{{Navedi splet|title=11 Korakov - Etno/World - NIKA records|url=https://www.nika.si/Etno__World__Other/11_Korakov_1/|website=www.nika.si|accessdate=2020-04-06|archive-date=2021-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20211207030356/https://www.nika.si/Etno__World__Other/11_Korakov_1/|url-status=dead}}</ref> === Slovenska popevka === * 1977: ''Domovina'' - z [[Marija Benko|Marijo Benko]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih igralcev]] == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.primorci.si/osebe/cavazza-boris/1233/ Boris Cavazza] na primorci.si * [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005110/ Boris Cavazza] na slovenska-biografija.si ([[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]) * [https://bsf.si/sl/ime/boris-cavazza/ Boris Cavazza] v Bazi slovenskih filmov *[http://delo.si/druzba/panorama/cavazza-vse-se-spreminja-vonj-ostane.html članek o nastajanju biografskega romana Cavazza] *[http://tvslo.si/#ava2.129795512 TV-oddaja oddaja o biografskem romanu Cavazza](mrtva povezava) * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175078842 Boris Cavazza: "Režiranje je za igralca zelo spodbudno"]. Naši umetniki pred mikrofonom (12. oktober 2024). RTV Slovenija. {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{Badjurovi nagrajenci}} {{BorstnikovPrstan}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{Škrbina-igralec}} {{DEFAULTSORT:Cavazza, Boris}} [[Kategorija:Rojeni leta 1939]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] [[Kategorija:Prejemniki viktorja za življenjsko delo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] mj8n43cusi174yrbsss6mevwu62zzqf 6743674 6743673 2026-08-27T22:54:25Z ~2026-44996-51 264415 /* Nagrade in priznanja */ 6743674 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | name = Boris Cavazza |birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=| image = <!-- Wikidata --> | caption = |children=4, med njimi<br> [[Sebastijan Cavazza]]| birthname = | birthdate = <!-- Wikidata --> | birthplace = <!-- Wikidata --> | occupation = <!-- Wikidata --> |spouse=Mojca Sitar (?-umrla [[1991]])<br>[[Oriana Girotto]]<br>[[Ksenija Benedetti]] ([[2016]]-danes)| yearsactive = [[1970]]–danes }} '''Boris Cavazza''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališče|gledališki]] in [[filmski igralec]] ter [[režiser]], * [[2. februar]] [[1939]], [[Milano]].<ref name=":1" /> Spada med najpomembnejše slovenske igralce.<ref>{{Navedi splet|title=Boris Cavazza, ponov.|url=https://ars.rtvslo.si/2019/01/nasi-umetniki-pred-mikrofonom-176/|website=ARS|accessdate=2020-04-06|date=2. februar 2019|publisher=|first=Staša|last=Grahek}}</ref> Uveljavil se je tudi kot režiser v različnih gledališčih,<ref name=":1" /> še zlasti pa kot igralec v številnih slovenskih filmih. Pisal je tudi scenarije za filme in TV igre, v katerih je igral glavne vloge.<ref>{{Navedi splet|title=Boris Cavazza|url=https://bsf.si/sl/ime/boris-cavazza/|website=bsf.si|accessdate=2020-04-06}}</ref> Ukvarja se tudi z glasbo, kot vokalist nastopa tudi v zasedbi Boris Cavazza kvintet (tudi kvartet), občasno tudi s [[Fake Orchestra]].<ref>{{Navedi splet|title=Na velikem odru ljubljanske Drame koncert ob 80-letnici Borisa Cavazze|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/na-velikem-odru-ljubljanske-drame-koncert-ob-80-letnici-borisa-cavazze|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-04-06}}</ref> Izvajajo avtorske skladbe, ki so jih leta 2005 pri založbi Nika izdali pod naslovom ''11 korakov'',<ref name=":2" /> ter italijanske kancone.{{navedi vir}} Je ambasador [[Sklad Združenih narodov za otroke|Unicefa]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=CAVAZZA Boris|url=http://www.primorci.si/osebe/cavazza-boris/1233/|website=www.primorci.si|accessdate=2020-04-06}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Zgodnja leta in delo na morju == Borisov oče je bil [[Italijani|Italijan]], mati [[Slovenci|Slovenka]]. V [[Slovenija|Slovenijo]] se je preselil leta [[1948]], ko mu je umrl oče. Del svojega otroštva je preživel v [[Krško|Krškem]]. Leta 1956 se je vpisal na [[Pomorska šola v Piranu|Pomorsko šolo v Piranu]] in po štiriletnem šolanju postal strojnik ter od leta 1960 do leta 1963 delal najprej kot asistent, potem pa kot častnik stroja na ladjah trgovske mornarice.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Cavazza, Boris (1939–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005110/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2020-04-06|date=|publisher=SAZU|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/intervju-boris-cavazza-ko-si-enkrat-v-gotovih-letih-te-ne-povohajo-vec.html|title=INTERVJU: Boris Cavazza: Ko si enkrat v gotovih letih, te ne povohajo več|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Igralstvo == Leta [[1965]] se je vpisal na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] v Ljubljani, kjer je diplomiral [[1968]]. Od leta [[1970]] deluje kot profesionalni igralec. To pot je začel v [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskem stalnem gledališču v Trstu]], jo nadaljeval v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drami]] (1971-1985) in končal v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]] (1985-1987). Upokojitev je leta [[2006]] dočakal v [[Gledališče Koper|Gledališču Koper]], kjer je kot igralec in režiser delal od leta [[2002]].<ref name=":1" /> Na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] je poučeval v letih 1987-90 in 1993-2002, od 1985 kot redni profesor za dramsko igro in igro pred kamero.<ref name=":1" /> == Razmerja in otroci == Bil je poročen z [[Mojca Sitar Cavazza|Mojco Sitar]], urednico na [[Radio Ljubljana|Radiu Ljubljana]], ki je leta [[1991]] umrla zaradi [[rak (bolezen)|raka]]. Z njo je imel tri sinove: glasbenika [[Kristjan Cavazza|Kristijana]] (leta [[1990]] se je ponesrečil med snemanjem videospota, umrl pa leto kasneje) in dvojčka [[Sebastijan Cavazza|Sebastijana]], ki je znan igralec, in scenografa ter kostumografa [[Damijan Cavazza|Damijana]] (umrl je leta [[2009]] zaradi zastoja srca).<ref>{{Navedi splet|title=Sebastian Cavazza: Nije brak za mene|url=https://www.gloria.hr/arhiva/sebastian-cavazza-nije-brak-za-mene/5100314/|website=www.gloria.hr|accessdate=2020-04-06|date=6. april 2012|publisher=|last=|first=|language=hr}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Cavazza|url=http://ljubki-nesmisel.si/2014/08/14/cavazza/|website=Ljubki Nesmisel|date=26. september 2015|accessdate=2020-04-06|first=Jure|last=Marolt|publisher=}}</ref> Čez nekaj časa se je poročil s 34 let mlajšo [[Oriana Girotto|Oriano Girotto]] in imel z njo sina Aleksandra Borisa Cavazza. Kasneje sta se ločila.<ref>{{navedi novice |title=Boris Cavazza: V življenju so najbolj pomembni otroci |work=[[24ur.com]] |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/boris-cavazza-v-zivljenju-so-najbolj-pomembni-otroci.html |date=27.10.2008 |accessdate=20.1.2013}}</ref> V maju leta [[2016]] se je poročil s [[Ksenija Benedetti|Ksenijo Benedetti]].<ref>{{navedi novice| title=Cavazza znova dahnil da|url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-cavazza-znova-dahnil-da |date=7.5.2016 |work=[[Slovenske novice]] |accessdate=7.5.2016}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta [[1973]] je prejel nagrado Prešernovega sklada, [[1978]] Severjevo nagrado, štirikrat Borštnikovo nagado ([[1979]], [[1985]], [[1986]], [[1987]]), [[1986]] [[Badjurova nagrada|Badjurovo nagrado]], [[1987]] [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] in Sterijevo nagrado, [[1992]] [[Borštnikov prstan]], [[2006]] nagrado vesna (skupaj s [[Sebastijan Cavazza|Sebastijanom Cavazzo]]), [[2013]] [[Viktor (nagrada)|viktorja]] za življenjsko delo, [[2017]] [[Nagrada bert|nagrado bert]] (za življenjsko delo na področju filma), 2023 [[Nagrada Ita Rina|nagrado Ita Rina]] za življenjsko delo [[Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev|Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev]], 2024 pa [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]] za življenjsko delo. Leta [[2018]] je dobil državno odlikovanje [[zlati red za zasluge]] Republike Slovenije.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Letošnji prejemnik nagrade bert je igralec Boris Cavazza - Slovenski filmski center, javna agencija|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7533/letosnji-prejemnik-nagrade-bert-je-igralec-boris-cavazza/|website=www.film-center.si|accessdate=2020-04-06|date=26. oktober 2017|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zlati red za zasluge za Borisa Cavazzo|url=https://www.delo.si/kultura/oder/zlati-red-za-zasluge-za-borisa-cavazzo-53757.html|website=www.delo.si|date=2018-05-24|accessdate=2020-04-06|first=V.|last=U}}</ref>. Konec avgusta 2026 mu je mednarodna žirija na brežiškem festivalu evropskega filma kot prvemu podelili nagrado Laureat za življenjsko delo ter izjemen prispevek k slovenskemu in evropskemu filmu.<ref>{{Navedi splet |title=Boris Cavazza z nagrado Laureat za življenjsko delo - Svet24.si |url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/kultura/festival-film-brezice-boris-cavazza-ales-pavlin-cannes-1922141 |access-date=2026-08-27 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Je tudi ambasador [[UNICEF|Unicefa]]. [[Vesna Milek]] je napisala biografski roman o njem z naslovom [[Cavazza (biografski roman)|Cavazza]] (2011, ponatis 2022). == Filmografija == [[Slika:Prizor iz Pete zasede 1968.jpg|thumb|right|250px|Boris Cavazza, [[Jože Zupan (1909)|Jože Zupan]] in [[Tone Gogala]] v filmu ''[[Peta zaseda]]'']] * ''[[Peta zaseda]]'' (1968) * ''[[To so gadi]]'' (1976) * ''[[Iskanja]]'' (1979) * ''[[Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica]]'' (1982) * ''[[Leta odločitve]]'' (1984) * ''[[Kormoran (film)|Kormoran]]'' (1986) * ''[[Ljubezen nam je vsem v pogubo]]'' (1987) * ''[[Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo]]'' (1991, TV) * ''[[Triangel (film)|Triangel]]'' (1992) * ''[[Predsednik (film)|Predsednik]]'' (1993, TV) * ''[[Kratki stiki]]'' (2006) * ''[[Morje v času mrka (film)|Morje v času mrka]]'' (2008, TV) * ''[[Osebna prtljaga]]'' (2009) * ''[[Piran - Pirano]]'' (2010) * ''[[Nahrani me z besedami]]'' (2013) * ''[[Rudar (film)|Rudar]]'' (2017) *''[[Igor in Rosa]]'' (2019) === TV serije === * [[Vest in pločevina]] (1974) *[[Poti in stranpoti (TV serija)|Poti in stranpoti]] (1976, 78/79) == Diskografija == * ''[[11 korakov]]'' - Boris Cavazza kvartet (Založba Nika, 2005)<ref name=":2">{{Navedi splet|title=11 Korakov - Etno/World - NIKA records|url=https://www.nika.si/Etno__World__Other/11_Korakov_1/|website=www.nika.si|accessdate=2020-04-06|archive-date=2021-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20211207030356/https://www.nika.si/Etno__World__Other/11_Korakov_1/|url-status=dead}}</ref> === Slovenska popevka === * 1977: ''Domovina'' - z [[Marija Benko|Marijo Benko]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih igralcev]] == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.primorci.si/osebe/cavazza-boris/1233/ Boris Cavazza] na primorci.si * [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005110/ Boris Cavazza] na slovenska-biografija.si ([[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]) * [https://bsf.si/sl/ime/boris-cavazza/ Boris Cavazza] v Bazi slovenskih filmov *[http://delo.si/druzba/panorama/cavazza-vse-se-spreminja-vonj-ostane.html članek o nastajanju biografskega romana Cavazza] *[http://tvslo.si/#ava2.129795512 TV-oddaja oddaja o biografskem romanu Cavazza](mrtva povezava) * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175078842 Boris Cavazza: "Režiranje je za igralca zelo spodbudno"]. Naši umetniki pred mikrofonom (12. oktober 2024). RTV Slovenija. {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{Badjurovi nagrajenci}} {{BorstnikovPrstan}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{Škrbina-igralec}} {{DEFAULTSORT:Cavazza, Boris}} [[Kategorija:Rojeni leta 1939]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] [[Kategorija:Prejemniki viktorja za življenjsko delo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] cl2h8gb45d0zfiq32zvoa5xfzr8y1kz 6743675 6743674 2026-08-27T22:54:49Z ~2026-44996-51 264415 /* Nagrade in priznanja */ 6743675 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | name = Boris Cavazza |birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=| image = <!-- Wikidata --> | caption = |children=4, med njimi<br> [[Sebastijan Cavazza]]| birthname = | birthdate = <!-- Wikidata --> | birthplace = <!-- Wikidata --> | occupation = <!-- Wikidata --> |spouse=Mojca Sitar (?-umrla [[1991]])<br>[[Oriana Girotto]]<br>[[Ksenija Benedetti]] ([[2016]]-danes)| yearsactive = [[1970]]–danes }} '''Boris Cavazza''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališče|gledališki]] in [[filmski igralec]] ter [[režiser]], * [[2. februar]] [[1939]], [[Milano]].<ref name=":1" /> Spada med najpomembnejše slovenske igralce.<ref>{{Navedi splet|title=Boris Cavazza, ponov.|url=https://ars.rtvslo.si/2019/01/nasi-umetniki-pred-mikrofonom-176/|website=ARS|accessdate=2020-04-06|date=2. februar 2019|publisher=|first=Staša|last=Grahek}}</ref> Uveljavil se je tudi kot režiser v različnih gledališčih,<ref name=":1" /> še zlasti pa kot igralec v številnih slovenskih filmih. Pisal je tudi scenarije za filme in TV igre, v katerih je igral glavne vloge.<ref>{{Navedi splet|title=Boris Cavazza|url=https://bsf.si/sl/ime/boris-cavazza/|website=bsf.si|accessdate=2020-04-06}}</ref> Ukvarja se tudi z glasbo, kot vokalist nastopa tudi v zasedbi Boris Cavazza kvintet (tudi kvartet), občasno tudi s [[Fake Orchestra]].<ref>{{Navedi splet|title=Na velikem odru ljubljanske Drame koncert ob 80-letnici Borisa Cavazze|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/na-velikem-odru-ljubljanske-drame-koncert-ob-80-letnici-borisa-cavazze|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-04-06}}</ref> Izvajajo avtorske skladbe, ki so jih leta 2005 pri založbi Nika izdali pod naslovom ''11 korakov'',<ref name=":2" /> ter italijanske kancone.{{navedi vir}} Je ambasador [[Sklad Združenih narodov za otroke|Unicefa]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=CAVAZZA Boris|url=http://www.primorci.si/osebe/cavazza-boris/1233/|website=www.primorci.si|accessdate=2020-04-06}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Zgodnja leta in delo na morju == Borisov oče je bil [[Italijani|Italijan]], mati [[Slovenci|Slovenka]]. V [[Slovenija|Slovenijo]] se je preselil leta [[1948]], ko mu je umrl oče. Del svojega otroštva je preživel v [[Krško|Krškem]]. Leta 1956 se je vpisal na [[Pomorska šola v Piranu|Pomorsko šolo v Piranu]] in po štiriletnem šolanju postal strojnik ter od leta 1960 do leta 1963 delal najprej kot asistent, potem pa kot častnik stroja na ladjah trgovske mornarice.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Cavazza, Boris (1939–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005110/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2020-04-06|date=|publisher=SAZU|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/intervju-boris-cavazza-ko-si-enkrat-v-gotovih-letih-te-ne-povohajo-vec.html|title=INTERVJU: Boris Cavazza: Ko si enkrat v gotovih letih, te ne povohajo več|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Igralstvo == Leta [[1965]] se je vpisal na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] v Ljubljani, kjer je diplomiral [[1968]]. Od leta [[1970]] deluje kot profesionalni igralec. To pot je začel v [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskem stalnem gledališču v Trstu]], jo nadaljeval v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drami]] (1971-1985) in končal v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]] (1985-1987). Upokojitev je leta [[2006]] dočakal v [[Gledališče Koper|Gledališču Koper]], kjer je kot igralec in režiser delal od leta [[2002]].<ref name=":1" /> Na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] je poučeval v letih 1987-90 in 1993-2002, od 1985 kot redni profesor za dramsko igro in igro pred kamero.<ref name=":1" /> == Razmerja in otroci == Bil je poročen z [[Mojca Sitar Cavazza|Mojco Sitar]], urednico na [[Radio Ljubljana|Radiu Ljubljana]], ki je leta [[1991]] umrla zaradi [[rak (bolezen)|raka]]. Z njo je imel tri sinove: glasbenika [[Kristjan Cavazza|Kristijana]] (leta [[1990]] se je ponesrečil med snemanjem videospota, umrl pa leto kasneje) in dvojčka [[Sebastijan Cavazza|Sebastijana]], ki je znan igralec, in scenografa ter kostumografa [[Damijan Cavazza|Damijana]] (umrl je leta [[2009]] zaradi zastoja srca).<ref>{{Navedi splet|title=Sebastian Cavazza: Nije brak za mene|url=https://www.gloria.hr/arhiva/sebastian-cavazza-nije-brak-za-mene/5100314/|website=www.gloria.hr|accessdate=2020-04-06|date=6. april 2012|publisher=|last=|first=|language=hr}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Cavazza|url=http://ljubki-nesmisel.si/2014/08/14/cavazza/|website=Ljubki Nesmisel|date=26. september 2015|accessdate=2020-04-06|first=Jure|last=Marolt|publisher=}}</ref> Čez nekaj časa se je poročil s 34 let mlajšo [[Oriana Girotto|Oriano Girotto]] in imel z njo sina Aleksandra Borisa Cavazza. Kasneje sta se ločila.<ref>{{navedi novice |title=Boris Cavazza: V življenju so najbolj pomembni otroci |work=[[24ur.com]] |url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/boris-cavazza-v-zivljenju-so-najbolj-pomembni-otroci.html |date=27.10.2008 |accessdate=20.1.2013}}</ref> V maju leta [[2016]] se je poročil s [[Ksenija Benedetti|Ksenijo Benedetti]].<ref>{{navedi novice| title=Cavazza znova dahnil da|url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/foto-cavazza-znova-dahnil-da |date=7.5.2016 |work=[[Slovenske novice]] |accessdate=7.5.2016}}</ref> == Nagrade in priznanja == Leta [[1973]] je prejel nagrado Prešernovega sklada, [[1978]] Severjevo nagrado, štirikrat Borštnikovo nagado ([[1979]], [[1985]], [[1986]], [[1987]]), [[1986]] [[Badjurova nagrada|Badjurovo nagrado]], [[1987]] [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] in Sterijevo nagrado, [[1992]] [[Borštnikov prstan]], [[2006]] nagrado vesna (skupaj s [[Sebastijan Cavazza|Sebastijanom Cavazzo]]), [[2013]] [[Viktor (nagrada)|viktorja]] za življenjsko delo, [[2017]] [[Nagrada bert|nagrado bert]] (za življenjsko delo na področju filma), 2023 [[Nagrada Ita Rina|nagrado Ita Rina]] za življenjsko delo [[Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev|Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev]], 2024 pa [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]] za življenjsko delo. Leta [[2018]] je dobil državno odlikovanje [[zlati red za zasluge]] Republike Slovenije.<ref name=":1" /><ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Letošnji prejemnik nagrade bert je igralec Boris Cavazza - Slovenski filmski center, javna agencija|url=https://www.film-center.si/sl/novice/7533/letosnji-prejemnik-nagrade-bert-je-igralec-boris-cavazza/|website=www.film-center.si|accessdate=2020-04-06|date=26. oktober 2017|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zlati red za zasluge za Borisa Cavazzo|url=https://www.delo.si/kultura/oder/zlati-red-za-zasluge-za-borisa-cavazzo-53757.html|website=www.delo.si|date=2018-05-24|accessdate=2020-04-06|first=V.|last=U}}</ref>. Konec avgusta 2026 mu je mednarodna žirija na brežiškem festivalu evropskega filma kot prvemu podelila nagrado Laureat za življenjsko delo ter izjemen prispevek k slovenskemu in evropskemu filmu.<ref>{{Navedi splet |title=Boris Cavazza z nagrado Laureat za življenjsko delo - Svet24.si |url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/kultura/festival-film-brezice-boris-cavazza-ales-pavlin-cannes-1922141 |access-date=2026-08-27 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> Je tudi ambasador [[UNICEF|Unicefa]]. [[Vesna Milek]] je napisala biografski roman o njem z naslovom [[Cavazza (biografski roman)|Cavazza]] (2011, ponatis 2022). == Filmografija == [[Slika:Prizor iz Pete zasede 1968.jpg|thumb|right|250px|Boris Cavazza, [[Jože Zupan (1909)|Jože Zupan]] in [[Tone Gogala]] v filmu ''[[Peta zaseda]]'']] * ''[[Peta zaseda]]'' (1968) * ''[[To so gadi]]'' (1976) * ''[[Iskanja]]'' (1979) * ''[[Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica]]'' (1982) * ''[[Leta odločitve]]'' (1984) * ''[[Kormoran (film)|Kormoran]]'' (1986) * ''[[Ljubezen nam je vsem v pogubo]]'' (1987) * ''[[Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo]]'' (1991, TV) * ''[[Triangel (film)|Triangel]]'' (1992) * ''[[Predsednik (film)|Predsednik]]'' (1993, TV) * ''[[Kratki stiki]]'' (2006) * ''[[Morje v času mrka (film)|Morje v času mrka]]'' (2008, TV) * ''[[Osebna prtljaga]]'' (2009) * ''[[Piran - Pirano]]'' (2010) * ''[[Nahrani me z besedami]]'' (2013) * ''[[Rudar (film)|Rudar]]'' (2017) *''[[Igor in Rosa]]'' (2019) === TV serije === * [[Vest in pločevina]] (1974) *[[Poti in stranpoti (TV serija)|Poti in stranpoti]] (1976, 78/79) == Diskografija == * ''[[11 korakov]]'' - Boris Cavazza kvartet (Založba Nika, 2005)<ref name=":2">{{Navedi splet|title=11 Korakov - Etno/World - NIKA records|url=https://www.nika.si/Etno__World__Other/11_Korakov_1/|website=www.nika.si|accessdate=2020-04-06|archive-date=2021-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20211207030356/https://www.nika.si/Etno__World__Other/11_Korakov_1/|url-status=dead}}</ref> === Slovenska popevka === * 1977: ''Domovina'' - z [[Marija Benko|Marijo Benko]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih igralcev]] == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://www.primorci.si/osebe/cavazza-boris/1233/ Boris Cavazza] na primorci.si * [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1005110/ Boris Cavazza] na slovenska-biografija.si ([[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]) * [https://bsf.si/sl/ime/boris-cavazza/ Boris Cavazza] v Bazi slovenskih filmov *[http://delo.si/druzba/panorama/cavazza-vse-se-spreminja-vonj-ostane.html članek o nastajanju biografskega romana Cavazza] *[http://tvslo.si/#ava2.129795512 TV-oddaja oddaja o biografskem romanu Cavazza](mrtva povezava) * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175078842 Boris Cavazza: "Režiranje je za igralca zelo spodbudno"]. Naši umetniki pred mikrofonom (12. oktober 2024). RTV Slovenija. {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{Badjurovi nagrajenci}} {{BorstnikovPrstan}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{Ježkovi nagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{Škrbina-igralec}} {{DEFAULTSORT:Cavazza, Boris}} [[Kategorija:Rojeni leta 1939]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] [[Kategorija:Prejemniki viktorja za življenjsko delo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] j6q8fzc2k3f7m15aq6dkd6y8helwvi1 Šentjakob v Rožu 0 137793 6743678 6422278 2026-08-27T23:04:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743678 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Avstriji | type = Trška občina | name=Sankt Jakob im Rosental | name_local=Šentjakob v Rožu | image_photo = Velden Sankt Jakob im Rosental mit Karawanken 14112010 534.jpg | image_caption= Župnijska cerkev Sveti Jakob | image_coa = Wappen at st-jakob-im-rosental.png | state = Koroška | district = Beljak-dežela | elevation = 480 | postal_code = 9184 | area_code =04253 | mayor = Heinrich Kattnig | website = [http://www.st-jakob-ros.at www.st-jakob-ros.at] }} [[Slika:Sankt Jakob Rosental Pfarrkirche 14042006 01.jpg|thumb|Župnijska cerkev Sv. Jakoba v Šentjakobu]] '''Šentjakob v Rožu''' (po domače tudi ''Podgrad'', [[nemščina|nemško]] ''Sankt Jakob im Rosental'') je [[gručasta vas]] in dvojezična [[občina]] (ok. 4.300 prebivalev) na [[Južna Koroška (Avstrija)|Južnem Koroškem]] v [[Avstrija|Avstriji]]. Leži na [[Drava|dravskih]] [[polica|terasah]] v [[Rož]]u ob vznožju [[Karavanke|Karavank]] na višini 480 [[mnm]], in je najpomembnejši kraj v [[Rož|zgornjem Rožu]]. V občini, ki ima površino 78,77 [[kvadratni kilometer|km²]] živi 4465 prebivalcev (popis 2001). 16,4 % prebivalstva občine se izreka za [[Koroški Slovenci|Koroške Slovence]]. V kraju deluje tudi ''Slovensko prosvetno društvo Rož'' z dolgo pevsko in gledališko tradicijo. Občina Šentjakob je znamenita kot kraj, kjer je v 15. stoletju živela in bila ugrabljena v [[Turki|turško]] jetništvo resnična [[Miklova Zala]], Rozalija Mikel iz Miklovine pri Svatnah. [[Slika:Sankt Jakob Maria Elend Pfarrkirche 11122007 02.jpg|thumb|Romarska cerkev v Podgorju]] [[Slika:St.Peter Rosental Summer 2006.jpg|thumb|Šentpeter s [[Karavanke|Karavankami]] v ozadju]] [[Slika:Maria Elend Kapellenberg Kapellen 05072008 76.jpg|thumb|Dve kapelici na Kapelnem hribu]] [[Slika:Maria Elend Heilbruendl Vodica Christus Quelle 05072008 51.jpg|thumb|Zdravilni studenec „Vodice - Kristusov izvir“ na Kapelnem hribu]] == Geografija == === Zemljepisna lega === Področje občine Šentjakob v Rožu se na jugu dotika [[Karavanke|Karavank]] in meje s [[Slovenijo]], onstran katere se nahaja občina [[Jesenice]]. Na severu občina meji na reko [[Drava|Dravo]]. Občina leži v zahodnem delu [[Rož]]a. Jedro glavnega naselja, v katerem živi okoli 730 prebivalcev, se je razvilo na levem [[breg]]u [[potok]]a [[Podroška Bistrica]], ki s treh strani obkroža skalnat pomol na katerem stoji [[župnijska cerkev]] [[Sv. Jakob]]a. Naselje Šentjakob je že skoraj združeno s sosednjima naseljema [[Bistrica v Rožu]] in [[Velika vas|Veliko vasjo]] (Längdorf). === Naselja v občini === Občina Šentjakob v Rožu je razdeljena na šest katastrskih občin: Svatne (nemško ''Schlatten''), Breznica (''Frießnitz''), Podgorje (''Maria Elend''), Reka (''Mühlbach''), Šentpeter (''St. Peter'') in Šentjakob (''St. Jakob''). Na področju občine leži sledečih 21 naselij: {| width="50%" | width="25%" valign="top" | * Dragožiče (''Dragositschach''), 58 prebivalcev ( popis 2001) * Dravlje (''Dreilach''), 62 * Bistrica (''Feistritz''), 250 * Brežnje (''Fresnach''), 22 * Breznica (''Frießnitz''), 205 * Gorinčiče (''Gorintschach''), 108 * Rute (''Greuth''), 105 * Hodnina (''Kanin''), 100 * Velika vas (''Längdorf''), 207 * Leše (''Lessach''), 98 * Podgorje (''Maria Elend''), 599 | width="25%" valign="top" | * Reka (''Mühlbach''), 231 * Podrožca (''Rosenbach''), 404 * Šentjakob (''St. Jakob''), 681 * Šentožbolt (''St. Oswald''), 133 * Šentpeter (''St. Peter''), 101 * Svatne (''Schlatten''), 427 * Sreje (''Srajach''), 132 * Tale (''Tallach''), 265 * Tešinja (''Tösching''), 47 * Kot (''Winkl''), 232 |} === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Šentjakob v Rožu |Sever = [[Vrba na Koroškem]] |Severovzhod = [[Bilčovs]] |Vzhod = [[Bistrica v Rožu]] |Jugovzhod = [[Bistrica v Rožu]] |Jug = [[Jesenice]] |Jugozahod = [[Kranjska gora]] |Zahod = [[Bekštanj]] |Severozahod = [[Rožek]] }} == Zgodovina == ===Stari vek=== Današnje področje občine Šentjakob v Rožu je bilo verjetno poseljeno že v času mlade [[kamena doba|kamene dobe]], ta domneva pa zaenkrat še ni podkrepljena z arheološkimi dokazi. Halštatsko grobišče v sosednji občini [[Rožek]] vsekakor nakazuje, da so bili ti kraji poseljeni vsaj v času [[bronasta doba|bronaste dobe]]. Iz [[rimsko cesarstvo|rimske dobe]] je ohranjen kultni kamen, posvečen takrat priljubljenemu bogu svetlobe [[Mitra (bog sonca)|Mitri]], ki se hrani v cerkvi v Svatnah. ===Prihod Slovanov, Karantanija in srednji vek=== V 6. stoletju so območje [[Rož]]a, kakor tudi celotne [[Koroška (pokrajina)|Koroške]], poselili [[Slovani]]. Kmalu so ustanovili svojo samostojno kneževino [[Karantanija|Karantanijo]] z upravnim in političnim središčem na [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskem polju]]. Večina krajevnih imen na področju Roža izhaja iz tistih časov. V svoji pristni obliki so se ohranila v današnjih [[slovenski jezik|slovenskih]] nazivih vasi, gora, jezer, rek in potokov. V 8. stoletju se Karantanija priključi [[Franki|frankovskemu]] cesarstvu [[Karel Veliki|Karla Velikega]]. V 9. stoletju pride do prvega naseljevanja [[Bavarska|bavarskih]] podložnikov in kmetov na Koroško, pri čemer se na [[Južna Koroška (Avstrija)|Južnem Koroškem]] popolnoma asimilirajo v slovensko večino. V 11. stoletju je postavljena župnijska cerkev Sv. Jakoba. Za časa [[turški vpadi|turških vpadov]] na Koroško je bilo področje današnje občine Šentjakob močno izpostavljeno in deležno velikega trpljenja. Na to obdobje slovenske koroške zgodovine spominja tudi znamenita pripoved [[Jakob Sket|Jakoba Sketa]] [[Miklova Zala]]. ===Novi vek=== Za časa [[napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] je Šentjakob med letoma 1809 in 1813 skupaj s celotno zahodno Koroško spadal k [[Ilirske province|Ilirskim provincam]]. Po revolucionarnem letu 1848 so bile v [[Avstrija|avstrijskih deželah]] vzpostavljene civilne občine. Področje Šentjakoba je bilo leta 1849 vključeno v veliko občino [[Rožek]], vendar se je že leta 1888 iz nje izločilo in postalo samostojna občina. Gradnja železnice med [[Beljak]]om in [[Jesenice|Jesenicami]] skozi [[karavanški predor]], ki je na področju občine potekala med letoma 1901 in 1906, je poskrbela za močan gospodarski razvoj. ===Šentjakob v času bojev za severno mejo=== Po koncu [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]] in ukinitvi [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] [[monarhija|monarhije]] je prišlo na Južnem Koroškem do spopada dveh nasprotujočih si političnih vizij. [[Koroški Slovenci]] so večinsko želeli združitev južnega, slovenskega dela Koroške z matičnim narodom onstran [[Karavanke|Karavank]], temu je nasprotovala nemško-nacionalna stran s podporo [[Nemčija|nemškega]] velekapitala, ki je bila na Koroškem takrat že močno zasidrana. Območje Šentjakoba in ostalega [[Rož]]a, ki je bilo takrat poseljeno skoraj izključno s slovensko govorečim prebivalstvom, je postalo prizorišče oboroženih spopadov med slovenskimi in nemško-koroškimi formacijami. Ves čas bojev, v katerih se je sreča naklonila zdaj eni, zdaj drugi strani, so uspele slovenske čete obdržati nadzor nad strateško izjemno pomembnim karavanškim predorom. Kljub temu, da je slovenska/jugoslovanska stran z uspešno vojaško akcijo maja in junija 1919 dokončno osvobodila celoten Rož, [[Podjuna|Podjuno]], [[Gure]] in [[Celovec]] z okolico [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]], so se mednarodne velesile za dokončno razmejitev na Koroškem odločile izvesti [[koroški plebiscit|plebiscit]]. Jugoslovanska vojska se je morala umakniti iz Celovca, osvobojeno območje pa je bilo razdeljeno na ''cono A'' in ''cono B'', v katerih naj bi bilo izvedeno ljudsko glasovanje. 10. oktobra 1920 je občina Šentjakob v Rožu na plebiscitu večinsko glasovala za združitev z matičnim narodom oz. za priključitev k Jugoslaviji. Tako se je izreklo 54% volilnih upravičencev. Ker pa je na celotnem območju ''cone A'' večina glasovala za ohranitev nedeljene Koroške v okviru avstrijske republike, je moral ostati v Avstriji tudi Šentjakob. ===Preganjanje Slovencev med 2. svetovno vojno=== Med [[2. svetovna vojna|2. svetovno vojno]] so bili številni [[slovenščina|slovensko]] govoreči občani, predvsem tisti najbolj narodno zavedni, nasilno pregnani iz domačih ognjišč in deportirani v [[koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]] v [[Tretji rajh]]. Mnogo se jih ni nikoli vrnilo na svoje domove. Šentjakob v Rožu je bil leta 1981 povzdignjen v trško občino. == Prebivalstvo == === Zgodovinska slika === Po zadnjem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]] popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 90% prebivalcev takratne občine Šentjakob v Rožu navedlo [[slovenščina|slovenščino]] kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.<ref>Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131025000000/http://www.omm1910.hu/?/en/databank |date=2013-10-25 }}</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Občina ! Število slovensko govorečih 1910 ! Število nemško govorečih 1910 |- | Šentjakob v Rožu/Sankt Jakob im Rosental | 3176 (90%) | 360 (10%) |- |} ===Danes=== Po popisu iz leta 2001 je imela trška občina Šentjakob v Rožu 4465 prebivalcev, od tega jih je imelo 94,2 % [[Avstrija|avstrijsko]], 1,2 % [[Bosna in Hercegovina|bosansko]] in 1,2 % [[Nemčija|nemško]] državljanstvo. 16,4 % prebivalcev občine se je izreklo za pripadnike [[Koroški Slovenci|slovenske narodne skupnosti]]. Delež slovensko govorečih občanov v uradnih statistikah je tekom 20. stoletja zaradi agresivnih in včasih tudi nasilnih asimilacijskih pritiskov močno upadel. Še leta 1910 je kar 90% vseh občanov Šentjakoba v Rožu navedlo [[slovenščina|slovenščino]] kot svoj vsakdanji občevalni jezik. V občini Šentjakob v Rožu danes delujejo tri slovensko-nemške ''dvojezične ljudske šole'' in slovenski [[vrtec]]. H [[katolicizem|katoliški]] veroizpovedi se prišteva 89,8 % prebivalstva, k [[evangeličani|evangeličanski]] 2,3 %, za [[islam|muslimane]] pa se je opredelilo 1,6 %. Brez uradne veroizpovedi je 4,7 % prebivalstva. == Kultura in znamenitosti == * Romarska [[Marija|Marijina]] cerkev v Podgorju je [[gotika|gotska]] cerkev z obsežnimi [[barok|baročnimi]] preureditvami in masivnim romanskim zvonikom. Prvo cerkev so po letu 1267 zgradili [[Osoje, Avstrija|osojski]] [[benediktinci]]. Za časa [[turški vpadi|turških vpadov]] v letih 1478 in 1483 je bila prvotna cerkev uničena. Na njenem mestu je bila postavljena nova zgradba, ki je bila posvečena leta 1486. Svojo današnjo podobo je cerkev dobila med letoma 1682 in 1690. * Tako imenovani Kapelni hrib se nahaja južno od Podgorja. Na njem stojita ena ob drugi dve nizki kapelici: ** manjša je starejša in jo je 24. oktobra 1731 posvetil osojski samostanski opat Virgil. Ima lesen zvonik. [[Latinščina|Latinski]] napis „Maria in Exilio“ pove, da je posvečena Mariji v stiski, v pregnanstvu. ** večja kapela je bila posvečena leta 1751. Zgraditi jo je dala neka premožna ženska iz [[Gradec|Gradca]]: zaobljubila se je, da bo v primeru uslišanja svoje priprošnje dala postaviti na mestu prejšnje, manjše Marijine kapele, novo in večjo. Gradbeni mojster pa se je odločil, da manjše kapelice ne bo odstranil in nadomestil z večjo, temveč je poleg že obstoječe kapelice raje postavil še eno, kar je pripeljalo do današnje postavitve obeh kapelic. ** Nedaleč stran od obeh kapelic se nekoliko vzhodneje nahaja vodni izvir, pokrit z lesenim ostrešjem iz leta 1767. Voda izvira iz strani kamnitega [[Jezus]]ovega kipca in je po starem ljudskem izročilu zdravilna. Na ta izvir, ki mu domačini pravijo preprosto Vodica, prihajajo številni romarji, si trikrat izperejo oči in ob tem molijo. * [[Župnijska cerkev Šentjakob v Rožu|Župnijska cerkev Sv. Jakoba]] s sodobnimi stenskimi freskami [[Valentin Oman|Valentina Omana]] * Podružnična cerkev Sv. Uršule v Svatnah, v kateri je shranjen antični kultni kamen s podobo [[Mitra (bog sonca)|Mitre]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.ubi-erat-lupa.org/site/reg_new/r_datenblatt.asp?ID=275 |title=Kirche Schlatten |accessdate=2012-11-04 |archive-date=2005-05-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050503153922/http://www.ubi-erat-lupa.org/site/reg_new/r_datenblatt.asp?ID=275 |url-status=dead }}</ref> == Politika == === Občinski svet === Občinski svet občine Šentjakob v Rožu ima 23 članov in se je na zadnjih občinskih volitvah leta 2009 izoblikoval takole: * 13 sedežev Socialdemokratska stranka (SPÖ) * 6 sedežev Koroški Svobodnjaki (FPK) * 2 sedeža [[Enotna lista]] * 2 sedeža Avstrijska ljudska stranka (ÖVP) Neposredno izvoljeni župan je Heinrich Kattnig (SPÖ). === Grb === Grb Šentjakoba v Rožu prikazuje v zgornjem levem kotu belo Jakobovo školjko na rdeči podlagi, v spodnjem desnem kotu pa rdečo rožo na srebrni podlagi. Obe podobi zgovorno ponazarjata ime samega kraja : školjka je atribut in simbol župnijskega svetnika, Sv. Jakoba, rdeča petlistna roža pa simbolizira dolino [[Rož]], ki ji občina zemljepisno in zgodovinsko pripada. Grb in zastava sta bila občini podeljena 16. maja 1980. Zastava je rdeče-bela, z vključenim grbom. == Osebnosti == * [[Miklova Zala]] (Rozalija ali Zalika Mikel), iz Miklovine na Svatnah, je bila leta 1478 ugrabljena med enim od [[turški vpadi|turških vpadov]] in odpeljana v [[Turčija|Turčijo]]. Njeno zgodbo je v epsko obliko predelal učitelj in zbiralec ljudskih pripovedi, [[Jakob Sket]] (1852-1912) , ta pa je služila mnogim avtorjem (npr. [[Jakob Špicar|Jakobu Špicarju]]) kot osnova za nadaljnje predelave in postavitve znamenitih gledaliških iger, ki so jih igrali povsod po slovenskem delu Koroške. V sosednji občini [[Vrba na Koroškem]], v kraju Šentilj, je Miklovi Zali posvečeno tudi vitražno okno v novi cerkvi.<ref>{{Navedi splet |url=http://web.utanet.at/petricil/geschichte/nova_cerkev.html |title=Neue Kirche St. Egyden |accessdate=2012-11-04 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304081347/http://web.utanet.at/petricil/geschichte/nova_cerkev.html |url-status=dead }}</ref> * [[Matija Ahacel]] (1779-1845), filolog, publicist in zbiratelj slovenskih ljudskih pesmi * [[Gustav Januš]] (* 1939), pisatelj, slikar in učitelj * [[Anton Janežič]] (1828–1869), ustanovitelj [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]], pisatelj in učitelj * [[Franc Rauter]] (1884-1965), glasbenik, skladatelj in pedagog == Sklici == <references/> == Glej tudi == * [[Župnijska cerkev Šentjakob v Rožu]] * [[Koroški Slovenci]] * [[Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev]] * [[Koroška (Avstrija)]] *[[Geografija Avstrijske Koroške]] * e-zemljevid "Dvojezična krajevna imena Koroške" [https://www.koroska.at/map] == Zunanje povezave == {{Commons}} * [http://www.st-jakob-ros.at/ Marktgemeinde Sankt Jakob im Rosental] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070405174027/http://www.st-jakob-ros.at/ |date=2007-04-05 }} * {{StatistikAustria|20722}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Rož}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Šentjakob v Rožu| *]] b0wbrzu2eq5sspduwffm74zhh27dtrq Predloga:RKD sklic 10 138595 6743627 6446946 2026-08-27T19:46:59Z Pinky sl 2932 popravljen link na geohub 6743627 wikitext text/x-wiki {{navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C{{{1}}} |title=Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka {{{1}}} |work=Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine |publisher=Ministrstvo RS za kulturo}}<noinclude> {{dokumentacija}} </noinclude> fhny0soqlq6b3cfty5kvgo6240mnmc3 British Empire Trophy 1950 0 144483 6743484 3888618 2026-08-27T12:38:14Z Jbroriver24 264931 Uporabljena popravljena postavitev 6743484 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dirka za VN |Type = NC |Race Country = UK |Date = 15. junij |Year = 1950 |Image = Circuit-douglas-1936-2.png |Official name = XII [[British Empire Trophy]] |Location = [[Douglas]], [[Man|Isle of Man]] |Course = Cestno dirkališče |Course_km = 6,45 |Distance_laps = 36 |Distance_km = 232,2 |Pole_Driver = [[Cuth Harrison]] |Pole_Country = UK |Pole_Team = [[English Racing Automobiles|ERA]] |Pole_Time = 3:10,0 |Fast_Driver = [[Reg Parnell]] |Fast_Team = [[Maserati]] |Fast_Time = 3:08,0 |Fast_Country = UK |First_Driver = [[Bob Gerard]] |First_Country = UK |First_Team = [[English Racing Automobiles|ERA]] |Second_Driver = [[Cuth Harrison]] |Second_Country = UK |Second_Team = [[English Racing Automobiles|ERA]] |Third_Driver = [[Emmanuel de Graffenried|E. de Graffenried]] |Third_Country = Switzerland |Third_Team = [[Maserati]] }} '''[[British Empire Trophy]] 1950''' je bila neprvenstvena [[dirka]] [[Formula 1|Formule 1]] v [[Formula 1 sezona 1950|sezoni 1950]]. Odvijala se je [[15. junij]]a [[1950]]. ==Prijavljeni== {|class="wikitable" style="font-size: 95%;" |- ! Št !! Dirkač !! Moštvo !! Konstruktor !! Šasija !! Motor |- ! 1 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Bob Gerard]] | [[Bob Gerard Racing]] | [[English Racing Automobiles|ERA]] | [[English Racing Automobiles|ERA]] [[ERA B|B]] | [[English Racing Automobiles|ERA L6s]] |- ! 2 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Reg Parnell]] | [[Scuderia Ambrosiana]] | [[Maserati]] | [[Maserati]] [[Maserati 4CLT/48|4CLT/48]] | [[Maserati|Maserati L 4]] |- ! 3 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Hampshire]] | [[Scuderia Ambrosiana]] | [[Maserati]] | [[Maserati]] [[Maserati 4CLT/48|4CLT/48]] | [[Maserati|Maserati L 4]] |- ! 4 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Murray]] | [[Scuderia Ambrosiana]] | [[English Racing Automobiles|ERA]] | [[English Racing Automobiles|ERA]] [[ERA B|B]] | [[English Racing Automobiles|ERA L6s]] |- ! 5 | {{ikonazastave|Švica}} [[Toulo de Graffenried]] | [[Enrico Platé]] | [[Maserati]] | [[Maserati]] [[Maserati 4CLT-48|4CLT-48]] | [[Maserati|Maserati L4s]] |- ! 6 | {{ikonazastave|Tajska}} [[Princ Bira]] | [[Enrico Platé]] | [[Maserati]] | [[Maserati]] [[Maserati 4CLT-48|4CLT-48]] | [[Maserati|Maserati L4s]] |- ! 7 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Tony Rolt]] | [[Rob Walker Racing Team]] | [[Delage]] | [[Delage]] [[Delage 15S8|15S8]] | [[Delage|Delage L 8 s]] |- ! 8 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Rowley]] | Privatnik | [[Delage]] | [[Delage]] [[Delage 15S8|15S8]] | [[Delage|Delage L 8 s]] |- ! 9 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Gordon Watson]] | Privatnik | [[Alta Car and Engineering Company|Alta]] | [[Alta Car and Engineering Company|Alta]] [[Alta F2|F2]] | [[Alta L4s]] |- ! 10 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Peter Walker]] | Privatnik | [[English Racing Automobiles|ERA]] | [[English Racing Automobiles|ERA]] [[ERA E|E]] | [[English Racing Automobiles|ERA L6s]] |- ! 11 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Graham Whitehead]] | Privatnik | [[English Racing Automobiles|ERA]] | [[English Racing Automobiles|ERA]] [[ERA B|B]] | [[English Racing Automobiles|ERA L6s]] |- ! 12 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Cuth Harrison]] | Privatnik | [[English Racing Automobiles|ERA]] | [[English Racing Automobiles|ERA]] [[ERA C|C]] | [[English Racing Automobiles|ERA L6s]] |- ! 14 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Colin Murray]] | Privatnik | [[Maserati]] | [[Maserati]] [[Maserati 4CL|4CL]] | [[Maserati|Maserati L4s]] |- ! 15 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Brian Shawe-Taylor]] | Privatnik | [[English Racing Automobiles|ERA]] | [[English Racing Automobiles|ERA]] [[ERA B|B]] | [[English Racing Automobiles|ERA L6s]] |- ! 16 | {{ikonazastave|Irska}} [[Joe Kelly]] | Privatnik | [[Maserati]] | [[Maserati]] [[Maserati 6CM|6CM]] | [[Maserati|Maserati L4s]] |- ! 17 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Anthony Baring]] | Privatnik | [[Hersham and Walton Motors|HWM]] | [[Hersham and Walton Motors|HWM]] [[HWM 51|51]] | [[Alta L4s]] |- ! 18 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Bobbie Baird]] | Privatnik | [[Tornado]] | [[Tornado]] [[Tornado 1|1]] | [[Maserati|Maserati L4s]] |- ! 19 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Archie J. Butterworth]] | Privatnik | [[A.J.B.]] | [[A.J.B.]] | [[Steyr]] |} ==Štartna vrsta== {| border="0" cellpadding="0" cellspacing="0" style="margin: 0 1em 0 0; background: #ffffff; border: 0px #cba solid; border-collapse: collapse; font-size: 80%;" |- ! _______1_______<br /> '''{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Cuth Harrison]]''' <br /> '''[[ERA C]]'''<br /> 3:10 | !<br /> _______2_______<br />'''{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Tony Rolt]]'''<br /> '''[[ERA B]]'''<br /> 3:12 | ! <br /><br />_______3_______<br />'''{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Bob Gerard]]'''<br /> '''[[Delage 15S8]]'''<br /> 3:13 |- | ! _______4_______<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Murray]] <br /> [[ERA B]] <br /> 3:17 | !<br /> _______5_______<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Brian Shawe-Taylor]] <br /> [[ERA B]] <br /> 3:17 |- ! _______6_______<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Hampshire]]<br /> [[Maserati 4CLT/48]]<br /> 3:17 | !<br /> _______7_______<br /> {{ikonazastave|Švica}} [[Toulo de Graffenried]]<br /> [[Maserati 4CLT/48]]<br /> 3:19 | ! <br /><br />_______8_______<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Reg Parnell]] <br /> [[Maserati 4CLT/48]] <br /> 3:20 |- | ! _______9_______<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Graham Whitehead]] <br /> [[ERA B]] <br /> 3:25 | !<br /> _______10_______<br /> {{ikonazastave|Irska}} [[Joe Kelly]] <br />[[Maserati 6CM]] <br /> 3:27 |- ! _______11_______<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Gordon Watson]] <br /> [[Alta F2]] <br /> 3:36 | !<br /> _______12_______<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Colin Murray]] <br /> [[Maserati 4CL]] <br /> 3:38 | ! <br /><br />_______13_______<br />{{ikonazastave|Tajska}} [[Princ Bira]] <br /> [[Maserati 4CLT/48]] |- |} ==Dirka== {| class="wikitable" style="font-size: 95%;" ! Poz ! Št ! Dirkač ! Dirkalnik ! Krogi ! Čas/Odstop |- ! 1 | 1 | '''{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Bob Gerard]]''' | '''[[ERA B]]''' | 36 | 1:59:36,8 |- ! 2 | 12 | '''{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Cuth Harrison]]''' | '''[[ERA B]]''' | 36 | + 2'33"4 |- ! 3 | 5 | '''{{ikonazastave|Švica}} [[Toulo de Graffenried]]''' | '''[[Maserati 4CLT/48]]''' | 36 | + 3'08"1 |- ! 4 | 15 | '''{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Brian Shawe-Taylor]]''' | '''[[ERA B]]''' | 36 | + 3'19"1 |- ! 5 | 3 | '''{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Hampshire]]''' | '''[[Maserati 4CLT/48]]''' | 35 | +1 krog |- ! 6 | 2 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Reg Parnell]] | [[Maserati 4CLT/48]] | 35 | +1 krog |- ! 7 | 7 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Tony Rolt]] | [[Delage 15S8]] | 35 | +1 krog |- ! Ods | 11 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Graham Whitehead]] | [[ERA B]] | 25 | Pnevmatika |- ! Ods | 14 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Colin Murray]] | [[Maserati 4CL]] | 19 | Trčenje |- ! Ods | 12 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Gordon Watson]] | [[Alta F2]] | 9 | Bat |- ! Ods | 6 | {{ikonazastave|Tajska}} [[Prince Bira]] | [[Maserati 4CLT/48]] | 2 | Trčenje |- ! Ods | 4 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Murray]] | [[ERA B]] | 2 | Trčenje |- ! Ods | 16 | {{ikonazastave|Irska}} [[Joe Kelly]] | [[Maserati 6CM]] | 2 | Trčenje |- ! DNS | 10 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Peter Walker]] | [[ERA E]] | | |- ! DNS | 8 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Rowley]] | [[Delage 15S8]] | | |- ! DNS | 17 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Anthony Baring]] | [[Hersham and Walton Motors|HWM]] | | |- ! DNS | 18 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Bobbie Baird]] | [[Tornado]] [[Maserati]] | | |- ! DNS | 19 | {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Archie J. Butterworth]] | [[A.J.B.]] [[Steyr]] | | |} {{Poročilo dirke F1| Type_of_race = Neprvenstvene dirke Formule 1 | Name_of_race = [[British Empire Trophy]] | Year_of_race = 1950 | Previous_race_in_season = [[Velika nagrada Pariza 1950]] | Next_race_in_season = [[Velika nagrada Barija 1950]] | Previous_year's_race = [[British Empire Trophy 1949]] | Next_year's_race = [[British Empire Trophy 1961]] }} [[Kategorija:Formula 1 sezona 1950]] [[Kategorija:British Empire Trophy|1950]] khaidk7qqo8z0hq0qtcaa2ndfr0vz3o Bobnar (priimek) 0 145797 6743665 6320620 2026-08-27T21:55:48Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6743665 wikitext text/x-wiki '''Bobnar''' je [[osebno ime|priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 579 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 477. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Elizabeta Bobnar]] (* 1958), prevajalka * [[Franc Bobnar]] - Gedžo, partizanski poveljnik * [[Franci Bobnar]], kipar v lesu * [[Janko Bobnar]] (* 1963), častnik SV * [[Nika Bobnar]] (* 2003), kolesarka * [[Pavel Bobnar]] (1912—1940), pesnik, govornik, risar, dramatik (Šenčur) * [[Stane Bobnar]] (1912—1996), španski borec, partizan in narodni heroj * [[Tatjana Bobnar]] (* 1969), policijska častnica, generalna direktorica [[Policija (Slovenija)|Policije]] (2018-20) * [[Vid Bobnar]], fizik == Glej tudi == * priimke [[Boben (razločitev)|Boben]], Bobnič, [[Jan Bobnarič|Bobnarič]], pa tudi [[Bubnič]], [[Boban]], [[Bobinac]] * [[boben]] in bobnar ([[instrumentalist]]) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Bobnar}} {{priimek|Bobnar}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 7khtxfiv3ogf1txgit901chevh7rfgv Pavle Zidar 0 161147 6743512 6713340 2026-08-27T13:55:07Z ~2026-45085-22 264465 6743512 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec |name = Pavle Zidar |image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | genre = roman, povest, novela | occupation = <!-- WD --> }} '''Pavle Zidar''' (pravo ime '''Zdravko Slamnik'''), [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[pesnik]], * [[6. januar]] [[1932]], [[Slovenski Javornik]] pri [[Jesenice|Jesenicah]], † [[12. avgust]]<ref>V Leksikonu Slovenska književnost je napačno naveden datum smrti 13. 8. Pravi datum 12. 8. je vklesan na nagrobniku v Piranu, gl. ''Pavle Zidar v sliki in besedi'', str. 88 in 96.</ref> [[1992]], [[Ljubljana]]. == Življenje == [[Slika:Pavle Zidar here-was-born plaque.jpg|thumb|250px|Obeležje na rojstni hiši]] Rojen je bil kot Zdravko Slamnik na [[Slovenski Javornik|Slovenskem Javorniku]], nekoč predmestju [[Jesenice|Jesenic]]. Oče Jožef Slamnik, po rodu z [[Zabreznica|Zabreznice]], ki je bil sorodstveno povezan s [[France Prešeren|Prešernovo rodbino]], je delal v železarni. Mati je bila rojena v družini tovarniškega delavca z Jesenic. Leta 1936 je družina dobila stanovanje v baraki [[Kranjska industrijska družba|Kranjske industrijske družbe]]. Dve leti kasneje je pričel obiskovati osnovno šolo na [[Koroška Bela|Koroški Beli]], v času druge svetovne vojne pa je hodil v nemško osnovno šolo. Kot trinajstleten deček je bil skupaj s partizani udeležen pri miniranju šole. Zaradi ponesrečene akcije je bil zaprt v [[Begunje na Gorenjskem|Begunjah]], od koder so ga aprila 1945 rešili partizani Kokrškega odreda ter z njimi odšel v partizane. Dogodek ga je močno zaznamoval, saj ga je pogosto vključeval v svoja dela. Sprva je bil [[Osvobodilna fronta|Osvobodilni fronti]] naklonjen, toda kasneje je do nje zavzel kritično stališče. Po vojni je šolanje nadaljeval na jeseniški nižji gimnaziji, nato na učiteljišču v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je leta 1950 diplomiral. Učiteljsko službo je najprej opravljal na Dolenjskem, kjer je poučeval na šolah v [[Trebelno|Trebelnem]], [[Mokronog|Mokronogu]], [[Karteljevo|Karteljevem]], [[Orehovica, Šentjernej|Orehovici]] in Zagradcu. Tam je začel pisati pesmi in na pobudo urednika [[Drago Šega|Draga Šege]] leta 1956 prevzel psevdonim Pavle Zidar. Iz idealističnega komunističnega prepričanja je kritiziral lokalne oblasti in se zapletel v konflikte, zaradi katerih je zapustil Dolenjsko in se preselil na Primorsko. Leta 1956 je sprejel službo vzgojitelja v dijaškem domu srednje pomorske šole v [[Portorož |Portorožu]], kjer si je uredil družinsko življenje z ženo Ivo, dobil hčer in kasneje še dvojčka. Posvetil se je kulturnemu udejstvovanju in prirejal literarne večere s slovenskimi pisatelji. Pri devetindvajsetih letih je postal ravnatelj piranske osnovne šole in začel pisati prozo. Leta 1966 so ga zaradi prevelike kritičnosti do odgovornih izključili iz [[Komunistična partija Slovenije|partije]], čeprav se je zanj zavzel [[Josip Vidmar|Josip Vidmar]]. Zapustil je prosveto in se posvetil samo pisanju ter postal svobodni umetnik. Delovni prostor si je uredil v [[Kobarid|Kobaridu]], pisal pa je tudi v [[Lucija, Piran|Luciji]], kjer je družina dobila blokovsko stanovanje. Po koncu kobariškega obdobja leta 1976 je hodil pisateljevat na Štajersko, na hribovsko kmetijo v [[Gaj nad Mariborom|Gaj nad Mariborom]]. V osemdesetih letih je poleg neprestanih denarnih stisk zašel tudi v zdravstvene težave. Pri šestdesetih letih je preminil zaradi možganske kapi. V stanovanju v Luciji je njegov delovni prostor preurejen v spominsko sobo. Pokopan je bil na piranskem pokopališču. == Delo == Je eden najplodnejših slovenskih pisateljev, saj je napisal 76 knjig (njegov celotni opus obsega približno 80 del različnih zvrsti in oblik) in objavljal v raznih slovenskih revijah. Ni se vključeval v nobeno literarno smer, snov je črpal iz lastnih izkušenj ter brez predsodkov in zadržkov pisal o tabu temah. Leta 1955 je v knjižici izšla pesniška pripovedka ''Tončkove sanje'', leta 1960 slikanica s pesmicami z naslovom ''Konjički'', še istega leta pa prva zbirka pesmi ''Kaplje ognjene''. Počasi se je preusmerjal v prozo in leta 1962 izdal roman [[Soha z oltarja domovine|''Soha z oltarja domovine'']], za katerega je leto kasneje prejel nagrado Prešernovega sklada. Navadil se je pisati zdoma in tako je povest ''Sveti Pavel'' (1965) in roman ''[[Oče naš (roman)|Oče naš]]'' (1967) napisal v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Kartuziji Pleterje]], kar mu je omogočil samostanski prior [[Leopold Edgar Lavov|Leopold Edgar Lavov]]. Za delo Sveti Pavel je prejel Prežihovo nagrado. V teh delih se je dotaknil posledic druge svetovne vojne za kmečko prebivalstvo. Leta 1967 si je za literarno ustvarjanje izbral Kobarid. Tu je dolenjsko kmečko tematiko zamenjal z erotično (''Marija Magdalena'', ''Tumor'', ''Učiteljice'', ''Romeo in Julija'', ''Harem''). Med pisateljevanjem v Kobaridu (1967–76) je napisal avtobiografski deli [[Barakarji|''Barakarji'']] (1968) in [[Dim (ki diši po sestri Juli)|''Dim (ki diši po sestri Juli)'']] 1970, s katerima si je povzročil zamere na Jesenicah, pri svojcih in zlasti pri materi, ki je naslednje leto umrla. Simbolično se ji je oddolžil z romanom [[Pavle Zidar, Sveta Barbara|''Sveta Barbara'']] (1972), užaljenim sokrajanom pa z romanom [[Okupacija Javornika|''Okupacija Javornika'']] leta 1983. Kobariškemu obdobju je 1976 sledilo štajersko. Za to obdobje je značilna tematika učiteljskega poklica, trpljenje, iskanje boga in vrnitev k poeziji. V njegovi prozi je v središču kritičen posameznik, v boju z družbo in zlom, ki ga obdaja. V delih se vrača v čas svoje mladosti ter v čas druge svetovne vojne in njenih grozot. Romane je sestavljal iz samostojnih novel, kritika pa je še posebej cenila njegovo bogato lirično metaforiko. Kljub temu, da je prejel številne nagrade, med drugimi [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado za življenjsko delo]] leta 1987, in bil bran, ponatiskovan in prevajan, se je pritoževal nad svojo neodmevnostjo. Velik del svojega opusa je namenil mladim. Eno izmed njegovih prvih del za otroke in za mladino predstavlja zgodba v verzih [[Tončkove sanje|''Tončkove sanje'']], ki jo je napisal že leta 1955. Najbolj znana je mladinska povest [[Kukavičji Mihec|''Kukavičji Mihec'']], žalostna pripoved o glavnem junaku, ki je osamljen in drugačen. Za to delo je prejel Nagrado mesta Ljubljane, po njem je bila posneta tudi nadaljevanka z naslovom [[Utonilo je sonce]] (1987). Več njegovih proznih del je bilo dramatiziranih za radio (Trst A), prav tako so bila njegova dela prevedena v številne tuje jezike. Zidarjev prijatelj, pedagog in slovenist [[Avgust Gojkovič]] (1926-2011) je na njegovo željo postal urednik oz. popisovalec njegovega arhiva, njegov bibliograf in biograf. == Bibliografija == ===Proza=== *''Soha z oltarja domovine'', 1962 *''S konji in sam'', 1963 * ''[[Sveti Pavel (roman)|Sveti Pavel]]'', 1965; 1988 (z bibliografijo); 2004 (5. izdaja) * ''Jem njegovo telo in pijem njegovo kri'', 1966 * ''Karantanija'', 1966 (esej) * ''[[Oče naš (roman)|Oče naš]]'', 1967 * ''Barakarji'', 1968 * ''Marija Magdalena'', 1968 * ''Jugo'', 1969 * ''[[Izlet v mrak]]'', 1969 * ''Stanja'', 1969 * ''Dim (ki diši po sestri Juli)'', 1970 * ''Nova stanja'', 1970 * ''Tumor'', 1970 * ''Jaz sem ti'', 1971 * ''Učiteljice'', 1971 * ''Moji besi (Prosto po Daliju)'', 1972 * ''Sveta Barbara'', 1972 * ''Vid, korenine moje'', 1972 * ''Hokuspokus kaplan'', 1973 * ''Romeo in Julija'', 1973 * ''Sizif meče out'', 1973 * ''Kože'', 1974 * ''Legenda'', 1974 * ''Blaženi med ženami'', 1975 * ''Harem'', 1975 * ''Dolenjski Hamlet'', 1976 * ''Živim'', 1976 * ''[[Jezus iz pekla]]'', 1977 * ''[[Črn trn]]'', 1977 * ''Mahatma Pandit'', 1978 * ''Pasjansa'', 1978 * ''Jakobove sanje'', 1979 * ''Pandorine sence'', 1979 * ''[[Roman o Hanibalu]]'', 1979 * ''Večno življenje'', 1979 * ''Njene oči'', 1980 * ''Odklenjeni človek'', 1980 * ''Njene oči''; ''Brat in sestra'', 1980 * ''Čudeži'', 1981 * ''Razoroženi prerok'', 1981 * ''Solveigina pesem'', 1982 * ''Dve postelji'', 1983 * ''Hrastov med'', 1983 * ''Slovenske podobe na steklo'', 1983 * ''Kužni Anton'', 1984 * ''Okupacija Javornika'', 1984 * ''Jezus v času: potovanje po Palestini'', 1984 * ''Oljčnik Juga Tadeja'', 1985 * ''Slovo'', 1986 * ''Medeni teden'', 1987 * ''Otožni rob vaze'', 1987 * ''Elijev oblak plodnosti'', 1988 * ''Medžugorska legenda; pokrajina s podobo v očeh - ozdraveti v Medžugorju'', 1988 * ''Menetekel'', 1989 * ''Mlaj'', 1990 ===Poezija=== * ''Kaplje ognjene'', 1960 * ''Čebele iz Bachov'' (uredil [[Denis Poniž]], 1996) ===Mladinska dela=== * ''Tončkove sanje'', 1955 * ''Konjički'', 1960 * ''Pišem knjigo'', 1970, 1974 * ''Kukavičji Mihec'', 1972, 1975 * ''Glavne osebe na potepu'', 1975 * ''Mulci'', 1975 * ''Moja družina'', 1981 * ''Lev Pink z jogurtom na glavi'', 1983 * ''Državica otrok'', 1986 * ''Dražba sanj'', 1986 * ''Pikapolonica Pika'', 1986 * ''Miki'', 1987 * ''Cirkus Madra čaj'', 1988 * ''Učna leta botre Smrti; Petelinček nespečne babice; Taci'', 1990 * ''Lev Pink, Muc Brbuc in Kukavičji Mihec'', 1991 (izbor) === Radijske igre === * ''Nadaljevanje trupla'' (predvajano 1979, rež. Dušan Mauser) * ''Humoreska naša vsakdanja, obložena z zelenim mahom'' (1983, Radio Trst A, rež. Sergej Verč) * ''Karkoli ste storili enemu teh ubogih'' (1985, Radio Trst A, rež. Marjana Prepeluh). * ''Palestinska figa'' (predvajano 1987) === Scenariji in literarne predloge za scenarije === * scenarij za kratkometražni film ''Razpis'' (1961) * ''Exitus'' (1974) – po noveli ''Kapetan Dragiša Todorović'' * ''Poslednja luč'' (1979) – po noveli ''Oče''; televizijska igra (senarij in režija [[Lado Troha]]) * ''Slovenski Hamlet'' (1980) – po romanu ''Dolenjski Hamlet'' == Nagrade == *[[Nagrada Prešernovega sklada]] za delo ''Soha z oltarja domovine'', 1963 *[[Prežihova nagrada]] za povest ''Sveti Pavel'', 1965 *Nagrada mesta Ljubljana za mladinsko povest ''Kukavičji Mihec'', 1972 *[[Prešernova nagrada|Prešernova nagrada]] za življenjsko delo, 1987 == Viri in literatura == *[[Matjaž Kmecl]] (urednik) : ''Ran imam polno, zato mi dobro dé: Zidarjevo berilo'', 1980 (izbor Zidarjevih proznih del - 620 strani; s Kmeclovo spremno študijo ''O Zidarju pripovedovalcu in oznanjevalcu''). *Boris Paternu: Zidarjev vstop v slovensko prozo (v ''Sveti Pavel'', 1988, str. 209-253) *[[Jože Šifrer]]: In memoriam Zdravko Slamnik - Pavle Zidar. ''Jeseniški zbornik VII''. Jesenice: Muzejsko društvo Jesenice, 1995. 287-282 *[[Miran Štuhec]], [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]]: ''Rad prebiram misli, ne živim pa jih rad: poetika romanov Pavleta Zidarja'', 1996. *Matjaž Kmecl: Zidar, Pavle: Enciklopedija Slovenije, 15. zv., 2001. *[[Janez Mušič]], ''Veliki album slovenskih pisateljev'', 2004. *[[Miran Hladnik]]: [http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=55111| Gorenjski kraji na slovenski pisateljski poti]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, 2011 *''Pavle Zidar v sliki in besedi'': Raziskovalna naloga/osnovna šola Koroška Bela. Koroška Bela: OŠ Koroška Bela, 2002 {{COBISS|ID=11280951}} == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} * {{dlib|ime=Pavle Zidar}} * {{SloBio|id=579878|avtor=Koruza Jože|ime=Slamnik Zdravko|vir=SBL}} * [http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=zidar Diplomske naloge na temo Pavle Zidar]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{Geopedia2|T105_L11689_F88_s18_b4|Spominska plošča}} * {{Geopedia2|T105_L11689_F93_x430364_y142526_s16_b4|Doprsni kip}} ==Opomba== <references /> == Glej tudi == {{:Portal:Literatura/povezava}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada]] * [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]] {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zidar, Pavle}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Prežihovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Pavle Zidar| ]] n24a9n1640sbvp37en9ax81gogckw8h 6743521 6743512 2026-08-27T14:17:25Z ~2026-45085-22 264465 6743521 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec |name = Pavle Zidar |image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | genre = roman, povest, novela | occupation = <!-- WD --> }} '''Pavle Zidar''' (pravo ime '''Zdravko Slamnik'''), [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[pesnik]], * [[6. januar]] [[1932]], [[Slovenski Javornik]] pri [[Jesenice|Jesenicah]], † [[12. avgust]]<ref>V Leksikonu Slovenska književnost je napačno naveden datum smrti 13. 8. Pravi datum 12. 8. je vklesan na nagrobniku v Piranu, gl. ''Pavle Zidar v sliki in besedi'', str. 88 in 96.</ref> [[1992]], [[Ljubljana]]. == Življenje == [[Slika:Pavle Zidar here-was-born plaque.jpg|thumb|250px|Obeležje na rojstni hiši]] Rojen je bil kot Zdravko Slamnik na [[Slovenski Javornik|Slovenskem Javorniku]], nekoč predmestju [[Jesenice|Jesenic]]. Oče Jožef Slamnik, po rodu z [[Zabreznica|Zabreznice]], ki je bil sorodstveno povezan s [[France Prešeren|Prešernovo rodbino]], je delal v železarni. Mati je bila rojena v družini tovarniškega delavca z Jesenic. Leta 1936 je družina dobila stanovanje v baraki [[Kranjska industrijska družba|Kranjske industrijske družbe]]. Dve leti kasneje je pričel obiskovati osnovno šolo na [[Koroška Bela|Koroški Beli]], v času druge svetovne vojne pa je hodil v nemško osnovno šolo. Kot trinajstleten deček je bil skupaj s partizani udeležen pri miniranju šole. Zaradi ponesrečene akcije je bil zaprt v [[Begunje na Gorenjskem|Begunjah]], od koder so ga aprila 1945 rešili partizani Kokrškega odreda ter z njimi odšel v partizane. Dogodek ga je močno zaznamoval, saj ga je pogosto vključeval v svoja dela. Sprva je bil [[Osvobodilna fronta|Osvobodilni fronti]] naklonjen, toda kasneje je do nje zavzel kritično stališče. Po vojni je šolanje nadaljeval na jeseniški nižji gimnaziji, nato na učiteljišču v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je leta 1950 diplomiral. Učiteljsko službo je najprej opravljal na Dolenjskem, kjer je poučeval na šolah v [[Trebelno|Trebelnem]], [[Mokronog|Mokronogu]], [[Karteljevo|Karteljevem]], [[Orehovica, Šentjernej|Orehovici]] in Zagradcu. Tam je začel pisati pesmi in na pobudo urednika [[Drago Šega|Draga Šege]] leta 1956 prevzel psevdonim Pavle Zidar. Iz idealističnega komunističnega prepričanja je kritiziral lokalne oblasti in se zapletel v konflikte, zaradi katerih je zapustil Dolenjsko in se preselil na Primorsko. Leta 1956 je sprejel službo [[Vzgojitelj|vzgojitelja]] v dijaškem domu srednje pomorske šole v [[Portorož |Portorožu]], kjer si je uredil družinsko življenje z ženo Ivo, dobil hčer in kasneje še dvojčka. Posvetil se je kulturnemu udejstvovanju in prirejal literarne večere s slovenskimi pisatelji. Pri devetindvajsetih letih je postal [[ravnatelj]] piranske osnovne šole in začel pisati prozo. Leta 1966 so ga zaradi prevelike kritičnosti do odgovornih izključili iz [[Komunistična partija Slovenije|partije]], čeprav se je zanj zavzel [[Josip Vidmar|Josip Vidmar]]. Zapustil je prosveto in se posvetil samo pisanju ter postal svobodni umetnik. Delovni prostor si je uredil v [[Kobarid|Kobaridu]], pisal pa je tudi v [[Lucija, Piran|Luciji]], kjer je družina dobila blokovsko stanovanje. Po koncu kobariškega obdobja leta 1976 je hodil pisateljevat na Štajersko, na hribovsko kmetijo v [[Gaj nad Mariborom|Gaj nad Mariborom]]. V osemdesetih letih je poleg neprestanih denarnih stisk zašel tudi v zdravstvene težave. Pri šestdesetih letih je preminil zaradi možganske kapi. V stanovanju v Luciji je njegov delovni prostor preurejen v spominsko sobo. Pokopan je bil na piranskem pokopališču. == Delo == Je eden najplodnejših slovenskih pisateljev, saj je napisal 76 knjig (njegov celotni opus obsega približno 80 del: novel in romanov, pripovedi za otroke, pesmi, radijskih iger in esejev) in objavljal v raznih slovenskih revijah. Ni se vključeval v nobeno literarno smer, snov je črpal iz lastnih izkušenj ter brez predsodkov in zadržkov pisal o tabu temah. Leta 1955 je v knjižici izšla pesniška pripovedka ''Tončkove sanje'', leta 1960 slikanica s pesmicami z naslovom ''Konjički'', še istega leta pa prva zbirka pesmi ''Kaplje ognjene''. Počasi se je preusmerjal v prozo in leta 1962 izdal roman [[Soha z oltarja domovine|''Soha z oltarja domovine'']], za katerega je leto kasneje prejel nagrado Prešernovega sklada. Navadil se je pisati zdoma in tako je povest ''Sveti Pavel'' (1965) in roman ''[[Oče naš (roman)|Oče naš]]'' (1967) napisal v [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Kartuziji Pleterje]], kar mu je omogočil samostanski prior [[Leopold Edgar Lavov|Leopold Edgar Lavov]]. Za delo Sveti Pavel je prejel Prežihovo nagrado. V teh delih se je dotaknil posledic druge svetovne vojne za kmečko prebivalstvo. Leta 1967 si je za literarno ustvarjanje izbral Kobarid. Tu je dolenjsko kmečko tematiko zamenjal z erotično (''Marija Magdalena'', ''Tumor'', ''Učiteljice'', ''Romeo in Julija'', ''Harem''). Med pisateljevanjem v Kobaridu (1967–76) je napisal avtobiografski deli [[Barakarji|''Barakarji'']] (1968) in [[Dim (ki diši po sestri Juli)|''Dim (ki diši po sestri Juli)'']] 1970, s katerima si je povzročil zamere na Jesenicah, pri svojcih in zlasti pri materi, ki je naslednje leto umrla. Simbolično se ji je oddolžil z romanom [[Pavle Zidar, Sveta Barbara|''Sveta Barbara'']] (1972), užaljenim sokrajanom pa z romanom [[Okupacija Javornika|''Okupacija Javornika'']] leta 1983. Kobariškemu obdobju je 1976 sledilo štajersko. Za to obdobje je značilna tematika učiteljskega poklica, trpljenje, iskanje boga in vrnitev k poeziji. V njegovi prozi je v središču kritičen posameznik, v boju z družbo in zlom, ki ga obdaja. V delih se vrača v čas svoje mladosti ter v čas druge svetovne vojne in njenih grozot. Romane je sestavljal iz samostojnih novel, kritika pa je še posebej cenila njegovo bogato lirično metaforiko. Kljub temu, da je prejel številne nagrade, med drugimi [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado za življenjsko delo]] leta 1987, in bil bran, ponatiskovan in prevajan, se je pritoževal nad svojo neodmevnostjo. Velik del svojega opusa je namenil mladim. Eno izmed njegovih prvih del za otroke in za mladino predstavlja zgodba v verzih [[Tončkove sanje|''Tončkove sanje'']], ki jo je napisal že leta 1955. Najbolj znana je mladinska povest [[Kukavičji Mihec|''Kukavičji Mihec'']], žalostna pripoved o glavnem junaku, ki je osamljen in drugačen. Za to delo je prejel Nagrado mesta Ljubljane, po njem je bila posneta tudi nadaljevanka z naslovom [[Utonilo je sonce]] (1987). Več njegovih proznih del je bilo dramatiziranih za radio (Trst A), prav tako so bila njegova dela prevedena v številne tuje jezike. Zidarjev prijatelj, pedagog in slovenist [[Avgust Gojkovič]] (1926-2011) je na njegovo željo postal urednik oz. popisovalec njegovega arhiva, njegov bibliograf in biograf. == Bibliografija == ===Proza=== *''Soha z oltarja domovine'', 1962 *''S konji in sam'', 1963 * ''[[Sveti Pavel (roman)|Sveti Pavel]]'', 1965; 1988 (z bibliografijo); 2004 (5. izdaja) * ''Jem njegovo telo in pijem njegovo kri'', 1966 * ''Karantanija'', 1966 (esej) * ''[[Oče naš (roman)|Oče naš]]'', 1967 * ''Barakarji'', 1968 * ''Marija Magdalena'', 1968 * ''Jugo'', 1969 * ''[[Izlet v mrak]]'', 1969 * ''Stanja'', 1969 * ''Dim (ki diši po sestri Juli)'', 1970 * ''Nova stanja'', 1970 * ''Tumor'', 1970 * ''Jaz sem ti'', 1971 * ''Učiteljice'', 1971 * ''Moji besi (Prosto po Daliju)'', 1972 * ''Sveta Barbara'', 1972 * ''Vid, korenine moje'', 1972 * ''Hokuspokus kaplan'', 1973 * ''Romeo in Julija'', 1973 * ''Sizif meče out'', 1973 * ''Kože'', 1974 * ''Legenda'', 1974 * ''Blaženi med ženami'', 1975 * ''Harem'', 1975 * ''Dolenjski Hamlet'', 1976 * ''Živim'', 1976 * ''[[Jezus iz pekla]]'', 1977 * ''[[Črn trn]]'', 1977 * ''Mahatma Pandit'', 1978 * ''Pasjansa'', 1978 * ''Jakobove sanje'', 1979 * ''Pandorine sence'', 1979 * ''[[Roman o Hanibalu]]'', 1979 * ''Večno življenje'', 1979 * ''Njene oči'', 1980 * ''Odklenjeni človek'', 1980 * ''Njene oči''; ''Brat in sestra'', 1980 * ''Čudeži'', 1981 * ''Razoroženi prerok'', 1981 * ''Solveigina pesem'', 1982 * ''Dve postelji'', 1983 * ''Hrastov med'', 1983 * ''Slovenske podobe na steklo'', 1983 * ''Kužni Anton'', 1984 * ''Okupacija Javornika'', 1984 * ''Jezus v času: potovanje po Palestini'', 1984 * ''Oljčnik Juga Tadeja'', 1985 * ''Slovo'', 1986 * ''Medeni teden'', 1987 * ''Otožni rob vaze'', 1987 * ''Elijev oblak plodnosti'', 1988 * ''Medžugorska legenda; pokrajina s podobo v očeh - ozdraveti v Medžugorju'', 1988 * ''Menetekel'', 1989 * ''Mlaj'', 1990 ===Poezija=== * ''Kaplje ognjene'', 1960 * ''Čebele iz Bachov'' (uredil [[Denis Poniž]], 1996) ===Mladinska dela=== * ''Tončkove sanje'', 1955 * ''Konjički'', 1960 * ''Pišem knjigo'', 1970, 1974 * ''Kukavičji Mihec'', 1972, 1975 * ''Glavne osebe na potepu'', 1975 * ''Mulci'', 1975 * ''Moja družina'', 1981 * ''Lev Pink z jogurtom na glavi'', 1983 * ''Državica otrok'', 1986 * ''Dražba sanj'', 1986 * ''Pikapolonica Pika'', 1986 * ''Miki'', 1987 * ''Cirkus Madra čaj'', 1988 * ''Učna leta botre Smrti; Petelinček nespečne babice; Taci'', 1990 * ''Lev Pink, Muc Brbuc in Kukavičji Mihec'', 1991 (izbor) === Radijske igre === * ''Nadaljevanje trupla'' (predvajano 1979, rež. Dušan Mauser) * ''Humoreska naša vsakdanja, obložena z zelenim mahom'' (1983, Radio Trst A, rež. Sergej Verč) * ''Karkoli ste storili enemu teh ubogih'' (1985, Radio Trst A, rež. Marjana Prepeluh). * ''Palestinska figa'' (predvajano 1987) === Scenariji in literarne predloge za scenarije === * scenarij za kratkometražni film ''Razpis'' (1961) * ''Exitus'' (1974) – po noveli ''Kapetan Dragiša Todorović'' * ''Poslednja luč'' (1979) – po noveli ''Oče''; televizijska igra (senarij in režija [[Lado Troha]]) * ''Slovenski Hamlet'' (1980) – po romanu ''Dolenjski Hamlet'' == Nagrade == *[[Nagrada Prešernovega sklada]] za delo ''Soha z oltarja domovine'', 1963 *[[Prežihova nagrada]] za povest ''Sveti Pavel'', 1965 *Nagrada mesta Ljubljana za mladinsko povest ''Kukavičji Mihec'', 1972 *[[Prešernova nagrada|Prešernova nagrada]] za življenjsko delo, 1987 == Viri in literatura == *[[Matjaž Kmecl]] (urednik) : ''Ran imam polno, zato mi dobro dé: Zidarjevo berilo'', 1980 (izbor Zidarjevih proznih del - 620 strani; s Kmeclovo spremno študijo ''O Zidarju pripovedovalcu in oznanjevalcu''). *Boris Paternu: Zidarjev vstop v slovensko prozo (v ''Sveti Pavel'', 1988, str. 209-253) *[[Jože Šifrer]]: In memoriam Zdravko Slamnik - Pavle Zidar. ''Jeseniški zbornik VII''. Jesenice: Muzejsko društvo Jesenice, 1995. 287-282 *[[Miran Štuhec]], [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]]: ''Rad prebiram misli, ne živim pa jih rad: poetika romanov Pavleta Zidarja'', 1996. *Matjaž Kmecl: Zidar, Pavle: Enciklopedija Slovenije, 15. zv., 2001. *[[Janez Mušič]], ''Veliki album slovenskih pisateljev'', 2004. *[[Miran Hladnik]]: [http://www.gorenjskiglas.si/novice/gg_plus/index.php?action=clanek&id=55111| Gorenjski kraji na slovenski pisateljski poti]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, 2011 *''Pavle Zidar v sliki in besedi'': Raziskovalna naloga/osnovna šola Koroška Bela. Koroška Bela: OŠ Koroška Bela, 2002 {{COBISS|ID=11280951}} == Zunanje povezave == {{wikivir-avtor}} * {{dlib|ime=Pavle Zidar}} * {{SloBio|id=579878|avtor=Koruza Jože|ime=Slamnik Zdravko|vir=SBL}} * [http://www.ff.uni-lj.si/hp/dnsk/a.exe?name=dnsk&expression=zidar Diplomske naloge na temo Pavle Zidar]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{Geopedia2|T105_L11689_F88_s18_b4|Spominska plošča}} * {{Geopedia2|T105_L11689_F93_x430364_y142526_s16_b4|Doprsni kip}} ==Opomba== <references /> == Glej tudi == {{:Portal:Literatura/povezava}} * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam prejemnikov nagrade Prešernovega sklada]] * [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]] {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zidar, Pavle}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Prežihovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Pavle Zidar| ]] mh6btlt2eo8t0zobrle0rni9ev3l3ry Umag 0 166823 6743475 6724840 2026-08-27T12:17:48Z ~2026-46510-80 264929 /* */ Popravek tiskarske napake. Italija je kapitulirala 1943, ne pa 1934. 6743475 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Umag<br> Umago |nickname = |motto = |image_skyline = Hauptplatz mit Kirchturm Umag.jpg |imagesize = 290px |image_caption = |image_flag = Zastava Umaga.svg |image_seal = |image_shield = |settlement_type = [[Seznam mest na Hrvaškem|Mesto]] |pushpin_map = Hrvaške |pushpin_map_caption = Položaj Umaga na Hrvaškem |coordinates_display = inline |coordinates_region = HR |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{CRO}} |subdivision_type1 = [[Županija]] |subdivision_name1 = [[Slika:Zastava istarske zupanije.gif|25px]][[Istrska županija|Istrska]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |government_type = |leader_title = [[župan]] |leader_name = Vili Bassanese |leader_title1 = |leader_name1 = |leader_title2 = zavetnik mesta |leader_name2 = Sveti Peregrin |leader_title3 = |leader_name3 = |established_title = Ustanovitev |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |area_total_km2 = |population_total = 7769 |population_as_of = 2001 |population_footnotes = |title= |population_density_km2 = auto |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=45|latm=26|lats=20 |latNS=N |longd=13|longm=31|longs=32 |longEW=E |elevation_m = 4 |elevation_footnotes = |Publisher = |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 52470 Umag |area_code = +385 (52) |blank_name = Avtomobilska oznaka |blank_info = PU |website = http://www.umag.hr |footnotes = }} '''Umag''' ({{jezik-it|Umago}}; {{jezik-la|Humagum}}; zastarelo [[Slovenščina|slovensko]] ''Umak'') je [[Istra|istrsko]] obalno [[mesto]], tudi najzahodnejše na [[Hrvaška|Hrvaškem]], ki šteje 6.750 prebivalcev (popis 2021; 2001 še 7.770) in sedež istoimenske (mestne) občine kot enote lokalne samouprave ({{jezik|hr|Grad Umag}}) z okoli 12.700 stalnimi prebivalci (2021; 10 let nazaj še 13.500). [[Upravna delitev Hrvaške|Upravno]] spada v [[Istrska županija|Istrsko županijo]]. == Geografija == Grad Umag je najzahodnejša občina na Hrvaškem in se razprostira od Savudrijskega polotoka oz. Piranskega zaliva na severu do [[Lovrečica|Lovrečice]], vključno s severnim delom ''Campinga'' ''Park Umag'' na jugu, meji pa na občini [[Buje, Istra|Buje]] (tudi mesto – Grad) in [[Brtonigla]] in je del mikroregije s hrvaškim imenom Bujština ([[Bujščina]]). Mesto se nahaja na severozahodni obali Istre, ob obalni cesti, ki povezuje [[Savudrija|Savudrijo]] z [[Novigrad, Istra|Novigradom]], samo 10 km od [[državna meja|državne meje]] s [[Slovenija|Slovenijo]]. Mesto se deli na dva dela. Starejši del s starim mestnim jedrom leži na [[polotok]]u, večji novejši del pa na celini okoli umaškega zaliva ovalne oblike. Novejši del mesta se deli na tri glavne mestne predele: Komunela (najbolj celinski del), Punta (na severni strani umaškega zaliva z Marino Umag ob vhodu vanj) in Mujela/Moela s trgovskim središčem proti nekdanji cementrani in tovornemu pristanišču z velikim pomolom. Monte je predel Umaga, kjer je križiće cest - umaške obvoznice in glavne cesgte proti Bijam. Občina oz. (od 1997) mesto Umag ({{jezik|hr|Grad Umag}} obsega naslednja naselja: * [[Babići, Umag|Babići]] / Babici (Donji, Gornji, ...) * [[Bašanija]] / Bassania * [[Crveni Vrh]] / Monterosso * [[Čepljani]] / Ceppiani * [[Đuba]] / Giubba * [[Finida]] / Finida * [[Juricani]] / Giurizzani * [[Katoro]] / Cattoro * [[Kmeti]] / Metti * [[Križine]] / Cresine * [[Lovrečica]] / San Lorenzo * [[Materada]] / Matterada * [[Monterol]] / Monterol * [[Murine]] / Morino * [[Petrovija]] / Petrovia * [[Savudrija]] / Salvore * [[Seget]] / Seghetto * [[Sveta Marija na Krasu, Umag|Sveta Marija na Krasu]] / Madonna del Carso * '''Umag / Umago''' * [[Valica]] / Valizza * [[Vardica]] / Vardizza * [[Vilanija]] / Villania * [[Zambratija]] / Zambrattia Poleg teh je v občini tudi večje število zaselkov, nesamostojnih in tudi turističnih naselij: Dolinci/Dolinzi, Kušći, Kanal/Canal, Kušće, Sveti Ivan/San Giovanni, Špina/Spina, Boškarija, Babica/Babizza, Sošići, Sterpin, Grota, Jeci/Iezzi, Gornji in Donji Picudo, Zvegro, Sv. Pelegrin, (Park) Zlatorog, Sipar, Šiparina, Ungarija/Ungheria, Turkija, Rotarija, Kolombera, Šćavonija, Galići, Srbarica/Sarbarizza, Buščina, Fratrica, Fratrići, Kagarot, Kapitanija, Farnažine, Korsija, Kolumbanija, Karpijan, Sosi/Soši, Cupilija, Oblog, Stella Maris, Klija, Jurcanija, Romanija, Momikija, Monteneto, Gamboc, Crveni Križ, Ravna Dolina, Borozija, Volparija, Strika, Farnažine, Frančeskijelići, Zeleni Vrh, Vrh Benolići, Medigija, Grupija, Brutija, Roterija, Vinačani, Valfontane, Alberi, Lavra, Mazurija, Zupelija, Štrika, Crnigrad, Koreniki/Coronichi, Zakinji/Zacchigni, Makale, Frleti, Kranceti, Piceti, Šverki, Marganija, Martinčići, Skarlanija, Markocija, Škrinjari, Vižintini, Veli Dvor, Slanik, Spekula, Finida (kamping), Finida (predmestje Umaga), Biribaci, Stancija, Stancija Lakoti, Rožac/Rosazzo, Špinel/Spinel, Bruštoloni, Sveti Vid/San Vito, Fratrići, Tigor, Korona, Kortina, Barboj, Barići, Kuberton, Škavnice ... == Zgodovina == Področje Umaga je bilo naseljeno že v [[rimski imperij|rimski dobi]]. V 2. polovici 8. stoletja je [[Istra]] prešla izpod bizantinske pod frankovsko oblast. Leta 840 je bila Istra priključena k Italskemu kraljestvu, leta 952 kot del Furlanske marke vključena v [[Sveto rimsko cesarstvo|Nemško cesarstvo]], po letu 1209 je imel položaj istrskega mejnega grofa [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]]. Že od sedemdesetih let 9. stoletja so istrska mesta občasno občutila vpliv Benetk, vendar so se kljub temu nekatera še samostojno razvijala in oblikovala lastno upravo in zakonodajo. Umag je v [[srednji vek|srednjem veku]] prišel pod oblast [[Tržaška škofija|tržaške škofije]], leta 1268 pa je moral sprejeti oblast Benetk, ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Po propadu Benetk je Umag za kratek čas spadal pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo in je bil sprva del [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovega]] [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], od leta 1809 pa [[Ilirske province|Ilirskih provinc]]. Po Napoleonovem porazu v Rusiji in dokončno pri [[Bitka pri Waterlooju|Waterlooju]] je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Umag je odtlej spadal pod [[Avstrijsko primorje]], [[Istra (razločitev)|deželo Istro]]. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] ob koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920 je bila celotna Istra priključena [[Kraljevina Italija|kraljevini Italiji]], vse do njene kapitulacije leta 1943. Do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bila del okupacijske operativne cone Jadransko primorje (''Adriatisches Küstenland'') [[Wermacht]]a, vojaških enot [[Tretji rajh|Tretjega rajha]]. Po vojni, med letoma 1945 in 1954, je bila severna Istra del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala Umag in severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali SFR Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. Z osamosvojitvijo [[Hrvaška|Hrvaške]] leta 1991 je tudi uradno postal (izključno) hrvaško najzahodnejše obalno mesto. {{wide image|Panorama of Umag, Istria, Croatia.jpg|1024px}} == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalcev po letih<ref>[http://www.dzs.hr - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.]</ref> ! ! |- | 1857 || 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1921 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2001 |2011 |2021 |- | 1844 || 1970 || 1515 || 1440 || 1629 || 1837 || 3430 || 3746 || 1909 || 2839 || 3326 || 4520 || 6205 || 7718 || 7769 |7281 |6751 |} == Arhitektura == [[Slika:Umag-P9170114.jpg|200px|sličica|levo]] Umag s svojimi ozkimi uličicami in slikovitimi majhnimi trgi kaže tipično srednjeveško urbano podobo. V jugozahodnem delu Umaga je ohranjen del mestnega obzidja iz 10. stoletja z [[obrambni stolp|obrambnim stolpom]] iz 14. stoletja. Ohranjenih je tudi nekaj hiš v slogu beneške [[gotika|gotike]]. ==Znamenitosti== '''Stolnica Marijinega vnebovzetja in sv. Pelegrina''', zaščitnika mesta, je bila zgrajena po načrtih piranskega arhitekta Phillipa Dongettija leta 1760 in ima poznorenesančno pročelje, ki pa ni bilo nikoli dokončano. Na 33 m visokem samostoječem [[zvonik]]u iz leta 1691 je beneški lev s pročelja občinske palače, uničene v požaru leta 1924. Na vzhodni strani apside stolnice je vzidana železna krogla, za katero domnevajo, da gre za topovski izstrelek [[Genovska republika|genovske mornarice]] (1810). '''Cerkev sv. Roka''' je bila zgrajena leta 1507, po epidemiji [[Kuga|kuge]], ki je zdesetkala prebivalstvo. V njej je lesen strop iz 17. stoletja. [[Slika:Umag, centar - sjeverna strana.jpg|thumb|right|350px|Umag z morja]] == Gospodarstvo == Glavna gospodarska dejavnost v občini je turizem. Poleg turizma pa se prebivalci zaradi rodovitne zemlje ukvarjajo tudi s [[poljedelstvo]]m in z [[vinograd]]ništvom. Še vedno pomembna dejavnost je [[ribolov]], v mestu deluje tovarna za konzerviranje rib in sadja, pa tudi obrat za izdelavo testenin in [[cementarna]]. [[Slika:Stella Maris Resort.jpg|thumb|right|350px|Turistično naselje Stella Maris]] == Turizem == Turistični razvoj Umaga se je pričel ob prehodu v 20. stoletje. {{razširi razdelek}} ===Umaška riviera === Umaška riviera s [[hotel]]i, z depandansami, apartmaji, [[bungalov]]i in [[kamp|avtokampi]] (Stella Maris) sega od polotoka [[Savudrija|Savudrije]] na severu do zaliva [[Dajla]] (naselje [[Karigador]]) na jugu, kjer vključuje največji turistični kamp v okolici, [[Camping Park Umag]] (nekdanji ''Ladin Gaj''). V samem Umagu se nahaja več hotelov (Kristal, Sipar, Adriatic, Umag, Koralj, Istra in Aurora) v bližini mesta so tri turistična naselja (Stella Maris, Katoro in Polynesia). === Marina ACI Umag=== V Umagu deluje tudi [[marina (pristanišče)|marina]], kjer lahko pristajajo [[ladja|plovila]] do dolžine 25 m. Globina morja je od 3 do 6 m. Marina ima 550 privezov v morju in 350 mest na kopnem, 40 tonsko premično dvigalo in 10 tonsko dvigalo, [[Drča (priprava)|splavno drčo]] in nudi tehnični servis. Zavarovana je z 404 metrov dolgim [[valobran]]om, ki so ga pričeli graditi leta 1925, na koncu katerega stoji [[svetilnik]]. Na posebnem pomolu je prostor, namenjen [[Carina|carinski kontroli]]. ==Šport== Umag je enkrat letno gostitelj moškega mednarodnega [[Združenje teniških profesionalcev|ATP]] [[Tenis|teniškega]] turnirja. [[Slika:Umag-P9190097.jpg|thumb|250px|Teniški stadion]] == Ljudje, povezani z Umagom == * [[Marino Cettina]] (1959–1998), umaški galerist * [[Baby Lasagna]] (* 1995), hrvaški pevec, besedilopisec in producent * [[Fulvio Tomizza]] (1935–1999) italijanski književnik, rojen v [[Juricani|Juricanih]], nazadnje živel v [[Materada|Materadi]]. * [[Neven Ušumović]] (* 1972), hrvaški književnik * [[Alka Vuica]] (* 1961, Pulj), hrvaška pevka, tekstopiska in TV voditeljica == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij na Hrvaškem]] {{Commonscat|Umag}} {{Umag}} {{Istra}} {{Istrska županija}} {{normativna kontrola}} {{hr-naselje-stub}} [[Kategorija:Istra]] [[Kategorija:Naselja Istrske županije]] [[Kategorija:Pristanišča na Hrvaškem]] [[Kategorija:Naselja Mesta Umag]] ebir6kxps7biob1hg7c46hzgs2eyhds Evolucija človeka 0 180223 6743555 6720840 2026-08-27T16:18:14Z TadejM 738 koda za sklice 6743555 wikitext text/x-wiki '''Evolucija človeka''' (''antropogeneza'') je zadnji del biološke [[Evolucija|evolucije]], ki je privedla do ločitve bitja ''[[Homo sapiens]]'' od drugih [[Sesalec|sesalcev]], nato pa še od [[Opice|opic]] in [[Človečnjaki|človečnjakov]]. == Teorija == Angleški [[naravoslovec]] [[Charles Darwin]] je leta 1859 izdal svoje najodmevnejše evolucijsko delo ''[[O izvoru vrst]]'', nato pa še leta 1871 ''O izvoru človeka'', v katerem je med drugim predpostavil, da imamo ljudje in [[opice]] skupnega prednika. == Uvrstitev človeka == Eden od temeljnih sklepov, ki izhajajo iz Darwinove hipoteze o razvoju vrst, je, da morajo imeti vse sorodne skupine organizmov skupnega prednika in skupne značilnosti. To velja tudi za človeka. Po biotskem razvrščanju so uvrstili človeka v [[Rod (biologija)|rod]] človek (''Homo''), [[družina (biologija)|družino]] [[človečnjaki]] (''Hominidae''), [[red]] [[prvaki]] (''Primates''), [[Razred (biologija)|razred]] [[sesalci]] (''Mammalia''), [[deblo]] [[strunarji]] (''Chordata'') in [[kraljestvo]] [[živali]] (''Animalia''). Tako je človeka uvrstil švedski naravoslovec [[Carl Linnaeus|Carl von Linné]], še preden so naravoslovci sploh začeli razmišljati o hipotezi, da se je človek razvil iz podobnih vrst. == Razvoj človeških prednikov == [[Slika:Primate_skull_series_de.png|thumb|350px|Primerjava lobanj:<br/> '''1.''' [[človek]]<br/> '''2.''' [[šimpanz]]<br/> '''3.''' [[orangutan]]<br/> '''4.''' [[makak]]<br/> ]] === Razvoj prvakov (primatov) === Primati so se od drugih sesalcev ločili pred približno 85 milijoni let ([[Megaanum]]), v obdobju pozne [[krede]], njihovi najzgodnejši fosili pa so se pojavili nad 55 mio leti, v [[paleocen]]u. Primati so proizvedli zaporedne klade, ki so vodili do naddružine [[človečnjaki|človečnjakov]], iz katere so nastali družini hominidov in gibonov; ti so se razlikovali približno 15–20 mio. Afriški in azijski hominidi (vključno z orangutani) so se razšli približno 14 ma. Hominini (vključno s podplemeni avstralopitekov in paninov) so se ločili od plemena ''Gorillini'' (gorile) med 8. in 9. Ma; [[Avstralopitek]]i (vključno z izumrlimi dvonožnimi predniki ljudi) ločeni od rodu ''[[Pan]]'' (ki vsebuje [[Šimpanzi|šimpanze]] in [[Pritlikavi šimpanz|bonobe]]) 4–7 Ma.<ref name=":4">{{navedi splet |url= https://www.science.org/content/article/bonobos-join-chimps-closest-human-relatives-rev2 |title=Bonobos Join Chimps as Closest Human Relatives |website=TimeTree |access-date=May 19, 2018 |date=June 13, 2012 |last=Gibbons |first=Ann |archive-date=September 13, 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210913223232/https://www.science.org/content/article/bonobos-join-chimps-closest-human-relatives-rev2 |url-status=live}}</ref> Rod ''Homo'' dokazuje pojav ''[[Homo habilis]]'' več kot 2 Ma, medtem ko so se anatomsko moderni ljudje pojavili v Afriki pred približno 300.000 leti. Bili so majhni, vevericam podobni rastlinojedi in žužkojedi, ki so živeli na drevju. Zaradi drevesnega načina življenja so se jim postopoma razvile nekatere prilagoditve, še posebej okončin in glave: oprijemalna okončina s ključnico, vrtljivo podlahtjo (za visenje na veji), oponibilnim (drugim prstom nasproti postavljenim) palcem in ploščatimi nohti za oporo tipalnim čutnicam ter frontalno postavljene oči s stereo gledanjem (za skakanje z veje na vejo), dobro razviti možgani in šibko zobovje zaradi mehkejše hrane (sadje, ptičja jajca...). === Prokonzul === Pred 20 do 25 milijoni let so se iz prvakov razvile človeku podobne opice. Razširjene so bile po [[Evropa|Evropi]], [[Azija|Aziji]] in [[Afrika|Afriki]]. [[Prokonzul]] iz vzhodne Afrike je zelo blizu skupnemu predniku današnjih opic in človeka. Velik je bil približno toliko kot [[šimpanz]], iz ostankov lobanje pa je razvidno, da je bil obraz precej strm, nadočesni oboki komaj nakazani in [[čeljust]]i in [[podočnik]]i precej nerazviti. Prokonzul ni bil dvonožec in se je prilagajal za življenje na drevju. === Ramapitek === [[človečnjak|Človečnjak]] je bil [[Orrorin tugenensis]], ki je živel pred 6 milijoni let. === Avstralopitek === Razvoj človeške vrste so znanstveniki spoznavali iz najdenih [[kost]]i. Ugotovili so, da je zibelka človeštva [[Afrika]], kjer so do zdaj našli najstarejše sledi in prve ostanke človekovih prednikov. ''[[avstralopitek|Avstralopitek]]'' pomeni »južna [[opica]]«. V [[Etiopija|Etiopiji]] so leta 1974 našli del okostja človečnjakinje, ki so ji nadeli vzdevek ''[[Lucy]]''. Lucy ni bila višja od enega metra in je bila težka približno 30&nbsp;kg. Ocenjujejo, da je živela pred približno [[1 E14 s|3,5 milijona let]]. Po odkritju fosiliziranih stopinj v vulkanskem pepelu dve leti kasneje je razvidno, da so avstralopiteki že hodili. Možganska prostornina je bila primerljiva z današnjimi šimpanzi. Živeli so v skupinah v prostranih travnih [[savana]]h vzhodne Afrike. Preživljali so se z [[nabiralništvo]]m in [[lov]]om na manjše [[žival]]i. === Parantrop === Pred 2,5 do 1 milijonom let je živel še en rod, ki pa ne spada med naše prednike. [[Paranthropus|Parantrop]] je bil najverjetneje stranska, pretežno rastlinojeda veja avstralopitekov, saj so imeli močnejše čeljusti, širše ličnice in [[naglavni greben]]. [[Latinsko ime]] Paranthropus pomeni "vštric s človekom". Najverjetneje so jih pred milijonom let iztrebili naši predniki (''Homo erectus''), ki so jih lovili in jedli. === Spretni človek (Homo habilis)=== Na spreminjajoče se podnebne razmere so se nekateri človečnjaki še bolj prilagodili. Razvil se je rod ''[[homo]]'', v katerega spada tudi [[sodobni človek]]. Pred [[1 E13 s|2 milijonoma let]] je živel ''[[spretni človek]]'' ali latinsko ''Homo habilis''. Tudi njegovo življenje so proučevali na podlagi najdb v [[Tanzanija|Tanzaniji]] in [[Jug Afrike|južni Afriki]]. Našli so mnogo preprostega [[kamen|kamnitega]] [[orodje|orodja]] - z nekaj udarci obsekanih prodnjakov, o katerem domnevajo, da jih je izdelal [[Homo habilis]]. Telesne značilnosti so mu omogočale hitro premikanje. Visok je bil približno 1,40 m. Ugotovili so, da je že imel gibljiv [[palec]] na [[roka|roki]]. Palec ljudem še dandanes, skupaj s [[kazalec|kazalcem]] omogoča spretno prijemanje predmetov. Gibal se je že z lahkotno hojo in imel okoli 700 ccm možganske prostornine. Ker fosili kažejo na dokaj hitre spremembe, velja danes Spretni človek za prehodno obliko, ki se je razvila v stabilno obliko, Pokončni človek. === Pokončni človek (Homo erectus)=== ''[[Pokončni človek]]'' ali latinsko ''Homo erectus'' je živel tudi izven Afrike. Njegove ostanke so našli na ozemlju današnje [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]], [[Izrael]]a in na otoku [[Java|Javi]]. Najstarejše najdeno [[okostje]] iz Afrike je staro [[1 E13 s|1,9 milijona let]]. Hodil je vzravnano. Po najdbah sodeč, je živel predvsem na tleh. V savani je nabiral [[rastlina|rastlinske]] [[plod]]ove, prehranjeval pa se je tudi z [[meso]]m. Pri iskanju in pripravi hrane je uporabljal kamnito orodje. === Neandertalec === [[Neandertalec]] je dobil ime po najdbišču [[Neandertal]] blizu [[Düsseldorf]]a v [[Nemčija|Nemčiji]]. Najstarejše najdeno okostje je staro [[1 E12 s|150.000 let]]. Živel je v času, ko je bila v [[Evropa|Evropi]] [[ledena doba]]. Na hladno podnebje je bil prilagojen tudi z obliko telesa. Imel je močne kosti, masivno ter štrlečo [[lobanja|lobanjo]] in negibljiv [[vrat]]. Bil je nizke rasti, čokat, noge je imel kratke in [[mišičevje|mišičaste]]. O neandertalcu so dolgo mislili, da je bil divji in da je premogel le malo človeških lastnosti. Zadnja izkopavanja in najdeni predmeti pa kažejo, da ni bilo tako. Svoje pokojne so neandertalci [[pokop]]avali. O njihovem življenju govori tudi naluknjana kost, najdena v jami [[Divje babe]] nad Cerknim. Arheologi menijo, da je bila to [[piščal]]. S to najdbo je pogled na [[duhovnost|duhovni svet]] neandertalca postal drugačen. Predstavljamo si lahko, kako je sedel ob [[ogenj|ognju]] in igral na piščalko. Neandertalec je bil na evropskih tleh prvi človek z visoko [[kultura|kulturo]]. Izumrl je pred približno [[1 E11 s|27.000 leti]]. Vzroki za izumrtje so še vedno [[uganka]]. [[Antropolog]]i ga povezujejo s prihodom [[Homo sapiens]]ov, izbruhom [[vulkan]]a [[Toba]]. === Misleči človek === [[Misleči človek]] ali latinsko ''Homo sapiens'' oz. ''Homo sapiens'' je obstoječa vrsta človeka. Pojavil se je pred 315.000 leti v jami [[Jebel Irhoud]] v [[Maroko|Maroku]].Iz jugovzhodne Afrike se je pred približno 60.000 leti začel širiti v [[Azija|Azijo]], [[Avstralija|Avstralijo]] in prek [[Beringov preliv|Beringovega preliva]] tudi v [[Severna Amerika|Severno Ameriko]]. V Evropo je verjetno prišel prek [[Balkan|Balkanskega polotoka]] pred 45.000 leti. Misleči človek je v času ledene dobe bistveno izpopolnil orodje, ki ga je znal nasaditi na [[ročaj]]. Izdeloval je [[dleto|dleta]], [[strgalo|strgala]], [[sveder|svedre]], [[šilo|šila]] in celo [[šivanka|šivanke]]. V času ledene dobe je iznašel [[kopje]], [[harpuna|harpuno]] in [[lok (orožje)|lok]]. Orodje je tudi umetniško [[okraševanje|okraševal]]. Od mrtvih se je poslavljal z [[verski obred|verskimi obredi]], za dober ulov in življenje se je zaklinjal [[bog]]ovom. Na stene jam je [[vrezovanje|vrezoval]] in [[jamska slikarija|slikal]] živalske podobe.. == Zgodovina paleoantropologije == [[Paleoantropologija]], kot veda se začne z odkritji [[neandertalec|neandertalca]] in z dokazi o drugih vrstah človečnjakov v [[19. stoletje|19. stoletju]]. Zamisel, da so bili ljudje podobni [[primati|primatom]] je stara, vendar pa [[biologija|biološka]] [[evolucija]] [[vrsta (biologija)|vrst]] v splošnem ni bila priznana, dokler [[Charles Darwin]] leta [[1859]] ni objavil svojega dela ''[[O izvoru vrst]]'' (''On the Origin of Species''). == Glej tudi == * [[arheologija]] * [[antropologija]] == Literatura == *Catherine Brahic: Our true dawn. In: New Scientist. Band 216, Nr. 2892, 2012, S. 34–37, doi:10.1016/S0262-4079(12)63018-8 *Robert Boyd, Joan B. Silk: How Humans Evolved. 5th edition. W. W. Norton & Company, New York NY 2009, ISBN 978-0-393-93271-3. *Winfried Henke, Hartmut Rothe: Stammesgeschichte des Menschen. Eine Einführung. Springer Verlag, Berlin 1999, ISBN 3-540-64831-3. *Alice Roberts: Evolution. The Human Story. Dorling Kindersley Ltd., London 2011, ISBN 978 1 4053 6165 1 *G. J. Sawyer, Viktor Deak: Der lange Weg zum Menschen. Lebensbilder aus 7 Millionen Jahren Evolution. Spektrum Akademischer Verlag, Heidelberg 2008, ISBN 978-3-8274-1915-6. *James Shreeve: Aus Afrika in die Welt. Was das Erbgut über unsere Herkunft und die Besiedlung der Erde erzählt. In: National Geographic Deutschland. Heft 3, 2006, ISSN 1615-0872, S. 38–53. *Phillip Tobias et al. (Hrsg.): Humanity from African Naissance to Coming Millennia. Colloquia in Human Biology and Palaeoanthropology. Firenze University Press, Florenz 2001, ISBN 88-8453-003-2, Volltext (PDF; 5,4 MB). *Jeffrey H. Schwartz, Ian Tattersall: Fossil evidence for the origin of Homo sapiens. In: American Journal of Physical Anthropology, Band 143, Supplement 51 (= Yearbook of Physical Anthropology), 2010, S. 94–121, doi:10.1002/ajpa.21443 *Bernard Wood, Nicholas Lonergan: The hominin fossil record: taxa, grades and clades. In: Journal of Anatomy, Band 212, Nr. 4, 2008, S. 354–376, DOI:10.1111/j.1469-7580.2008.00871.x, Volltext (PDF; 292 kB) (Memento vom 20. Oktober 2012 im Internet Archive) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Human evolution}} * {{navedi splet |url=http://www.bbc.co.uk/sn/prehistoric_life/human/human_evolution/index.shtml |title=BBC - Science & Nature - The evolution of man |publisher=BBC |accessdate=2015-05-06}} * {{navedi splet |url=http://www.becominghuman.org/ |title=Becoming Human |publisher=Arizona State University's [[ASU College of Liberal Arts and Sciences#Institutes|Institute of Human Origins]] |accessdate=2015-05-06}} * {{navedi splet |url=http://www.hhmi.org/biointeractive/bones-stones-and-genes-origin-modern-humans-0 |title=Bones, Stones and Genes: The Origin of Modern Humans |type=Video lecture series |publisher=Howard Hughes Medical Institute |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2015-04-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150424155530/http://www.hhmi.org/biointeractive/bones-stones-and-genes-origin-modern-humans-0 |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=http://www.evolution-textbook.org/content/free/figures/ch25.html |title=''Evolution'' Figures: Chapter 25 |publisher=Cold Spring Harbor Laboratory Press |accessdate=2015-05-06}} — Illustrations from the book ''Evolution'' (2007) * {{navedi splet |url=http://humanorigins.si.edu/ |title=Human Evolution |publisher=Smithsonian Institution's Human Origins Program |accessdate=2013-06-24}} * {{navedi splet |url=http://archaeologyinfo.com/human-evolution-timeline/ |title=Human Evolution Timeline |publisher=ArchaeologyInfo.com |accessdate=2013-06-24 |archive-date=2013-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130618121818/http://archaeologyinfo.com/human-evolution-timeline/ |url-status=dead }} * {{cite AV media |people=Lambert, Tim (Producer) |date=June 24, 2015 |title=First Peoples |url=http://www.pbs.org/first-peoples/home/ |accessdate=2015-07-18 |location=London |publisher=Wall to Wall Television |oclc=910115743}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evolucija]] [[Kategorija:Razvoj človeka| ]] 7gaqj73sof4nm3d9dgn9jvt4wjmqaxp 6743556 6743555 2026-08-27T16:21:51Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +intelekta 6743556 wikitext text/x-wiki '''Evolucija človeka''' (''antropogeneza'') je zadnji del biološke [[Evolucija|evolucije]], ki je privedla do ločitve bitja ''[[Homo sapiens]]'' od drugih [[Sesalec|sesalcev]], nato pa še od [[Opice|opic]] in [[Človečnjaki|človečnjakov]]. == Teorija == Angleški [[naravoslovec]] [[Charles Darwin]] je leta 1859 izdal svoje najodmevnejše evolucijsko delo ''[[O izvoru vrst]]'', nato pa še leta 1871 ''O izvoru človeka'', v katerem je med drugim predpostavil, da imamo ljudje in [[opice]] skupnega prednika. == Uvrstitev človeka == Eden od temeljnih sklepov, ki izhajajo iz Darwinove hipoteze o razvoju vrst, je, da morajo imeti vse sorodne skupine organizmov skupnega prednika in skupne značilnosti. To velja tudi za človeka. Po biotskem razvrščanju so uvrstili človeka v [[Rod (biologija)|rod]] človek (''Homo''), [[družina (biologija)|družino]] [[človečnjaki]] (''Hominidae''), [[red]] [[prvaki]] (''Primates''), [[Razred (biologija)|razred]] [[sesalci]] (''Mammalia''), [[deblo]] [[strunarji]] (''Chordata'') in [[kraljestvo]] [[živali]] (''Animalia''). Tako je človeka uvrstil švedski naravoslovec [[Carl Linnaeus|Carl von Linné]], še preden so naravoslovci sploh začeli razmišljati o hipotezi, da se je človek razvil iz podobnih vrst. == Razvoj človeških prednikov == [[Slika:Primate_skull_series_de.png|thumb|350px|Primerjava lobanj:<br/> '''1.''' [[človek]]<br/> '''2.''' [[šimpanz]]<br/> '''3.''' [[orangutan]]<br/> '''4.''' [[makak]]<br/> ]] === Razvoj prvakov (primatov) === Primati so se od drugih sesalcev ločili pred približno 85 milijoni let ([[Megaanum]]), v obdobju pozne [[krede]], njihovi najzgodnejši fosili pa so se pojavili nad 55 mio leti, v [[paleocen]]u. Primati so proizvedli zaporedne klade, ki so vodili do naddružine [[človečnjaki|človečnjakov]], iz katere so nastali družini hominidov in gibonov; ti so se razlikovali približno 15–20 mio. Afriški in azijski hominidi (vključno z orangutani) so se razšli približno 14 ma. Hominini (vključno s podplemeni avstralopitekov in paninov) so se ločili od plemena ''Gorillini'' (gorile) med 8. in 9. Ma; [[Avstralopitek]]i (vključno z izumrlimi dvonožnimi predniki ljudi) ločeni od rodu ''[[Pan]]'' (ki vsebuje [[Šimpanzi|šimpanze]] in [[Pritlikavi šimpanz|bonobe]]) 4–7 Ma.<ref name=":4">{{navedi splet |url= https://www.science.org/content/article/bonobos-join-chimps-closest-human-relatives-rev2 |title=Bonobos Join Chimps as Closest Human Relatives |website=TimeTree |access-date=May 19, 2018 |date=June 13, 2012 |last=Gibbons |first=Ann |archive-date=September 13, 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210913223232/https://www.science.org/content/article/bonobos-join-chimps-closest-human-relatives-rev2 |url-status=live}}</ref> Rod ''Homo'' dokazuje pojav ''[[Homo habilis]]'' več kot 2 Ma, medtem ko so se anatomsko moderni ljudje pojavili v Afriki pred približno 300.000 leti. Bili so majhni, vevericam podobni rastlinojedi in žužkojedi, ki so živeli na drevju. Zaradi drevesnega načina življenja so se jim postopoma razvile nekatere prilagoditve, še posebej okončin in glave: oprijemalna okončina s ključnico, vrtljivo podlahtjo (za visenje na veji), oponibilnim (drugim prstom nasproti postavljenim) palcem in ploščatimi nohti za oporo tipalnim čutnicam ter frontalno postavljene oči s stereo gledanjem (za skakanje z veje na vejo), dobro razviti možgani in šibko zobovje zaradi mehkejše hrane (sadje, ptičja jajca...). === Prokonzul === Pred 20 do 25 milijoni let so se iz prvakov razvile človeku podobne opice. Razširjene so bile po [[Evropa|Evropi]], [[Azija|Aziji]] in [[Afrika|Afriki]]. [[Prokonzul]] iz vzhodne Afrike je zelo blizu skupnemu predniku današnjih opic in človeka. Velik je bil približno toliko kot [[šimpanz]], iz ostankov lobanje pa je razvidno, da je bil obraz precej strm, nadočesni oboki komaj nakazani in [[čeljust]]i in [[podočnik]]i precej nerazviti. Prokonzul ni bil dvonožec in se je prilagajal za življenje na drevju. === Ramapitek === [[človečnjak|Človečnjak]] je bil [[Orrorin tugenensis]], ki je živel pred 6 milijoni let. === Avstralopitek === Razvoj človeške vrste so znanstveniki spoznavali iz najdenih [[kost]]i. Ugotovili so, da je zibelka človeštva [[Afrika]], kjer so do zdaj našli najstarejše sledi in prve ostanke človekovih prednikov. ''[[avstralopitek|Avstralopitek]]'' pomeni »južna [[opica]]«. V [[Etiopija|Etiopiji]] so leta 1974 našli del okostja človečnjakinje, ki so ji nadeli vzdevek ''[[Lucy]]''. Lucy ni bila višja od enega metra in je bila težka približno 30&nbsp;kg. Ocenjujejo, da je živela pred približno [[1 E14 s|3,5 milijona let]]. Po odkritju fosiliziranih stopinj v vulkanskem pepelu dve leti kasneje je razvidno, da so avstralopiteki že hodili. Možganska prostornina je bila primerljiva z današnjimi šimpanzi. Živeli so v skupinah v prostranih travnih [[savana]]h vzhodne Afrike. Preživljali so se z [[nabiralništvo]]m in [[lov]]om na manjše [[žival]]i. === Parantrop === Pred 2,5 do 1 milijonom let je živel še en rod, ki pa ne spada med naše prednike. [[Paranthropus|Parantrop]] je bil najverjetneje stranska, pretežno rastlinojeda veja avstralopitekov, saj so imeli močnejše čeljusti, širše ličnice in [[naglavni greben]]. [[Latinsko ime]] Paranthropus pomeni "vštric s človekom". Najverjetneje so jih pred milijonom let iztrebili naši predniki (''Homo erectus''), ki so jih lovili in jedli. === Spretni človek (Homo habilis)=== Na spreminjajoče se podnebne razmere so se nekateri človečnjaki še bolj prilagodili. Razvil se je rod ''[[homo]]'', v katerega spada tudi [[sodobni človek]]. Pred [[1 E13 s|2 milijonoma let]] je živel ''[[spretni človek]]'' ali latinsko ''Homo habilis''. Tudi njegovo življenje so proučevali na podlagi najdb v [[Tanzanija|Tanzaniji]] in [[Jug Afrike|južni Afriki]]. Našli so mnogo preprostega [[kamen|kamnitega]] [[orodje|orodja]] - z nekaj udarci obsekanih prodnjakov, o katerem domnevajo, da jih je izdelal [[Homo habilis]]. Telesne značilnosti so mu omogočale hitro premikanje. Visok je bil približno 1,40 m. Ugotovili so, da je že imel gibljiv [[palec]] na [[roka|roki]]. Palec ljudem še dandanes, skupaj s [[kazalec|kazalcem]] omogoča spretno prijemanje predmetov. Gibal se je že z lahkotno hojo in imel okoli 700 ccm možganske prostornine. Ker fosili kažejo na dokaj hitre spremembe, velja danes Spretni človek za prehodno obliko, ki se je razvila v stabilno obliko, Pokončni človek. === Pokončni človek (Homo erectus)=== ''[[Pokončni človek]]'' ali latinsko ''Homo erectus'' je živel tudi izven Afrike. Njegove ostanke so našli na ozemlju današnje [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]], [[Izrael]]a in na otoku [[Java|Javi]]. Najstarejše najdeno [[okostje]] iz Afrike je staro [[1 E13 s|1,9 milijona let]]. Hodil je vzravnano. Po najdbah sodeč, je živel predvsem na tleh. V savani je nabiral [[rastlina|rastlinske]] [[plod]]ove, prehranjeval pa se je tudi z [[meso]]m. Pri iskanju in pripravi hrane je uporabljal kamnito orodje. === Neandertalec === [[Neandertalec]] je dobil ime po najdbišču [[Neandertal]] blizu [[Düsseldorf]]a v [[Nemčija|Nemčiji]]. Najstarejše najdeno okostje je staro [[1 E12 s|150.000 let]]. Živel je v času, ko je bila v [[Evropa|Evropi]] [[ledena doba]]. Na hladno podnebje je bil prilagojen tudi z obliko telesa. Imel je močne kosti, masivno ter štrlečo [[lobanja|lobanjo]] in negibljiv [[vrat]]. Bil je nizke rasti, čokat, noge je imel kratke in [[mišičevje|mišičaste]]. O neandertalcu so dolgo mislili, da je bil divji in da je premogel le malo človeških lastnosti. Zadnja izkopavanja in najdeni predmeti pa kažejo, da ni bilo tako. Svoje pokojne so neandertalci [[pokop]]avali. O njihovem življenju govori tudi naluknjana kost, najdena v jami [[Divje babe]] nad Cerknim. Arheologi menijo, da je bila to [[piščal]]. S to najdbo je pogled na [[duhovnost|duhovni svet]] neandertalca postal drugačen. Predstavljamo si lahko, kako je sedel ob [[ogenj|ognju]] in igral na piščalko. Neandertalec je bil na evropskih tleh prvi človek z visoko [[kultura|kulturo]]. Izumrl je pred približno [[1 E11 s|27.000 leti]]. Vzroki za izumrtje so še vedno [[uganka]]. [[Antropolog]]i ga povezujejo s prihodom [[Homo sapiens]]ov, izbruhom [[vulkan]]a [[Toba]]. === Misleči človek === [[Misleči človek]] ali latinsko ''Homo sapiens'' oz. ''Homo sapiens'' je obstoječa vrsta človeka. Pojavil se je pred 315.000 leti v jami [[Jebel Irhoud]] v [[Maroko|Maroku]].Iz jugovzhodne Afrike se je pred približno 60.000 leti začel širiti v [[Azija|Azijo]], [[Avstralija|Avstralijo]] in prek [[Beringov preliv|Beringovega preliva]] tudi v [[Severna Amerika|Severno Ameriko]]. V Evropo je verjetno prišel prek [[Balkan|Balkanskega polotoka]] pred 45.000 leti. Misleči človek je v času ledene dobe bistveno izpopolnil orodje, ki ga je znal nasaditi na [[ročaj]]. Izdeloval je [[dleto|dleta]], [[strgalo|strgala]], [[sveder|svedre]], [[šilo|šila]] in celo [[šivanka|šivanke]]. V času ledene dobe je iznašel [[kopje]], [[harpuna|harpuno]] in [[lok (orožje)|lok]]. Orodje je tudi umetniško [[okraševanje|okraševal]]. Od mrtvih se je poslavljal z [[verski obred|verskimi obredi]], za dober ulov in življenje se je zaklinjal [[bog]]ovom. Na stene jam je [[vrezovanje|vrezoval]] in [[jamska slikarija|slikal]] živalske podobe.. == Zgodovina paleoantropologije == [[Paleoantropologija]], kot veda se začne z odkritji [[neandertalec|neandertalca]] in z dokazi o drugih vrstah človečnjakov v [[19. stoletje|19. stoletju]]. Zamisel, da so bili ljudje podobni [[primati|primatom]] je stara, vendar pa [[biologija|biološka]] [[evolucija]] [[vrsta (biologija)|vrst]] v splošnem ni bila priznana, dokler [[Charles Darwin]] leta [[1859]] ni objavil svojega dela ''[[O izvoru vrst]]'' (''On the Origin of Species''). == Glej tudi == * [[arheologija]] * [[antropologija]] == Literatura == *Catherine Brahic: Our true dawn. In: New Scientist. Band 216, Nr. 2892, 2012, S. 34–37, doi:10.1016/S0262-4079(12)63018-8 *Robert Boyd, Joan B. Silk: How Humans Evolved. 5th edition. W. W. Norton & Company, New York NY 2009, ISBN 978-0-393-93271-3. *Winfried Henke, Hartmut Rothe: Stammesgeschichte des Menschen. Eine Einführung. Springer Verlag, Berlin 1999, ISBN 3-540-64831-3. *Alice Roberts: Evolution. The Human Story. Dorling Kindersley Ltd., London 2011, ISBN 978 1 4053 6165 1 *G. J. Sawyer, Viktor Deak: Der lange Weg zum Menschen. Lebensbilder aus 7 Millionen Jahren Evolution. Spektrum Akademischer Verlag, Heidelberg 2008, ISBN 978-3-8274-1915-6. *James Shreeve: Aus Afrika in die Welt. Was das Erbgut über unsere Herkunft und die Besiedlung der Erde erzählt. In: National Geographic Deutschland. Heft 3, 2006, ISSN 1615-0872, S. 38–53. *Phillip Tobias et al. (Hrsg.): Humanity from African Naissance to Coming Millennia. Colloquia in Human Biology and Palaeoanthropology. Firenze University Press, Florenz 2001, ISBN 88-8453-003-2, Volltext (PDF; 5,4 MB). *Jeffrey H. Schwartz, Ian Tattersall: Fossil evidence for the origin of Homo sapiens. In: American Journal of Physical Anthropology, Band 143, Supplement 51 (= Yearbook of Physical Anthropology), 2010, S. 94–121, doi:10.1002/ajpa.21443 *Bernard Wood, Nicholas Lonergan: The hominin fossil record: taxa, grades and clades. In: Journal of Anatomy, Band 212, Nr. 4, 2008, S. 354–376, DOI:10.1111/j.1469-7580.2008.00871.x, Volltext (PDF; 292 kB) (Memento vom 20. Oktober 2012 im Internet Archive) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Human evolution}} * {{navedi splet |url=http://www.bbc.co.uk/sn/prehistoric_life/human/human_evolution/index.shtml |title=BBC - Science & Nature - The evolution of man |publisher=BBC |accessdate=2015-05-06}} * {{navedi splet |url=http://www.becominghuman.org/ |title=Becoming Human |publisher=Arizona State University's [[ASU College of Liberal Arts and Sciences#Institutes|Institute of Human Origins]] |accessdate=2015-05-06}} * {{navedi splet |url=http://www.hhmi.org/biointeractive/bones-stones-and-genes-origin-modern-humans-0 |title=Bones, Stones and Genes: The Origin of Modern Humans |type=Video lecture series |publisher=Howard Hughes Medical Institute |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2015-04-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150424155530/http://www.hhmi.org/biointeractive/bones-stones-and-genes-origin-modern-humans-0 |url-status=dead }} * {{navedi splet |url=http://www.evolution-textbook.org/content/free/figures/ch25.html |title=''Evolution'' Figures: Chapter 25 |publisher=Cold Spring Harbor Laboratory Press |accessdate=2015-05-06}} — Illustrations from the book ''Evolution'' (2007) * {{navedi splet |url=http://humanorigins.si.edu/ |title=Human Evolution |publisher=Smithsonian Institution's Human Origins Program |accessdate=2013-06-24}} * {{navedi splet |url=http://archaeologyinfo.com/human-evolution-timeline/ |title=Human Evolution Timeline |publisher=ArchaeologyInfo.com |accessdate=2013-06-24 |archive-date=2013-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130618121818/http://archaeologyinfo.com/human-evolution-timeline/ |url-status=dead }} * {{cite AV media |people=Lambert, Tim (Producer) |date=June 24, 2015 |title=First Peoples |url=http://www.pbs.org/first-peoples/home/ |accessdate=2015-07-18 |location=London |publisher=Wall to Wall Television |oclc=910115743}} * [https://365.rtvslo.si/podkast/intelekta/175234560 Evolucija človeka: naključja, sreča in nekaj odločilnih prednosti]. Intelekta (7. julij 2026). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evolucija]] [[Kategorija:Razvoj človeka| ]] 3lxa9azw288903j11rk8dk4k3dkorul Sitar 0 183005 6743662 6636205 2026-08-27T21:49:32Z ~2026-44996-51 264415 /* Sklici */ 6743662 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sitar}} '''Sitar''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|126. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.180 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 1.185 oseb ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 124. mesto. == Izvor == Sitar je izdelovalec sit.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=sitar|title=sítar|accessdate=18. maj 2023|website=fran.si}}</ref> == Znani nosilci priimka == * [[Aco Sitar]], smučarski strokovnjak, trener, inovator * [[Alja Sitar]] (*1992), atletinja * [[Ciril Sitar]] (1889–1969), mizar, graver, grafik; organizator in začetnik poklicnih učnih delavnic gluhih in naglušnih<ref>Arhiv Slovenskega biografskega leksikona, ZRC SAZU</ref> *[[Damjan Sitar]] (*1981), atlet deseterobojec * [[Dejan Sitar]] (*1979), lokostrelec * [[Edvard Sitar]] (1914–1986), tekstilec, partizanski pesnik, izumitelj, pedagog in avtor popevk * [[France Sitar]] (1910–1973), agronom, sadjar * [[Iztok Sitar]] (*1962), ilustrator, stripar in karikaturist *[[Janez Sitar]] (1916–1989), agronom *[[Jasna Sitar]], geografinja * [[Jelena Sitar]] (-[[Cvetko]]) (*1959), lutkarica in publicistka * [[Matej Sitar]], fotograf, sodobni umetnik, založnik... *[[Mateja Neža Sitar]] (*1976), umetnostna restavratorka * [[Metka Sitar]], arhitektka, profesorica UM * [[Mirko Sitar]] (*1929), smučar, politični in športni delavec * [[Nives Sitar]] (*1972), alpska smučarka * [[Pavla Sitar]] (1943–2025), atletinja paraplegičarka *[[Polona Sitar]], etnologinja in kulturna antropologinja * [[Rafael Sitar]] (*1941), harmonikar in izdelovalec harmonik * [[Rok Sitar]] (*1980), motokrosist *[[Sandi Sitar]] (*1937), umetnostni zgodovinar, zgodovinar znanosti in tehnike, pisatelj, publicist in novinar *[[Štefanija Polik]] (r. Sitar) (* 1933), plesalka in koreografinja *[[Taja Sitar]] (*2006), smučarska skakalka * [[Vladimir Sitar]] (*1961), trener borilnih veščin, športni delavec * [[Vlado Sitar]] (*1953), lokostrelec * [[Zlatko Sitar]], profesor v Severni Karolini ([[Združene države Amerike|ZDA]]), sodelavec [[IJS]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * priimek [[Siter]] ([[Primož Siter]]), [[Sitter]], [[Zitter]], [[Zitteri]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Sitar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 5n5efeh1hmzi7eeckl3ybye7g78lj4m Pogovor:Pravi peteršilj 1 187128 6743570 1458554 2026-08-27T16:57:53Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Navadni peteršilj]] na [[Pogovor:Pravi peteršilj]]: uveljavljeno botanično ime 1458554 wikitext text/x-wiki == Navadni ali pravi? == Trenutno ime je ''[[navadni peteršilj]]'', vendar [http://bijh.zrc-sazu.si/BIO/SI/FloVegSi/BIS/Flora/SLV_TaxData.asp?Code=1588] pravi ''[[pravi peteršilj]]''. Kako je zdaj prav? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:35, 23. september 2008 (CEST) :[http://www.agroweb.bf.uni-lj.si/geslovnik3.html Latinsko-slovensko-angleški geslovnik rastlin in živali] pravi samo peteršilj. Ko pridem domov bom pogledal v ''Mali flori Slovenije''. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:48, 23. september 2008 (CEST) f9d1m85m0w7glygdalf9g4muy55xeyz 6743578 6743570 2026-08-27T17:01:17Z TadejM 738 komentar 6743578 wikitext text/x-wiki == Navadni ali pravi? == Trenutno ime je ''[[navadni peteršilj]]'', vendar [http://bijh.zrc-sazu.si/BIO/SI/FloVegSi/BIS/Flora/SLV_TaxData.asp?Code=1588] pravi ''[[pravi peteršilj]]''. Kako je zdaj prav? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:35, 23. september 2008 (CEST) :[http://www.agroweb.bf.uni-lj.si/geslovnik3.html Latinsko-slovensko-angleški geslovnik rastlin in živali] pravi samo peteršilj. Ko pridem domov bom pogledal v ''Mali flori Slovenije''. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:48, 23. september 2008 (CEST) ::V Mali flori Slovenije je ''pravi peteršilj'', tudi npr. v Leksikonu rastlinskih bogastev. Sem ustrezno preimenoval članek. --19:01, 27. avgust 2026 (CEST) tv50sliz2zu724iafx35j3qrgftjv58 6743579 6743578 2026-08-27T17:01:38Z TadejM 738 podpis 6743579 wikitext text/x-wiki == Navadni ali pravi? == Trenutno ime je ''[[navadni peteršilj]]'', vendar [http://bijh.zrc-sazu.si/BIO/SI/FloVegSi/BIS/Flora/SLV_TaxData.asp?Code=1588] pravi ''[[pravi peteršilj]]''. Kako je zdaj prav? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:35, 23. september 2008 (CEST) :[http://www.agroweb.bf.uni-lj.si/geslovnik3.html Latinsko-slovensko-angleški geslovnik rastlin in živali] pravi samo peteršilj. Ko pridem domov bom pogledal v ''Mali flori Slovenije''. --[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:48, 23. september 2008 (CEST) ::V Mali flori Slovenije je ''pravi peteršilj'', tudi npr. v Leksikonu rastlinskih bogastev. Sem ustrezno preimenoval članek. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:01, 27. avgust 2026 (CEST) h4d1toue8rd1d0nkxf0re0mrioh3f3s Emmanuel Félix de Wimpffen 0 190307 6743464 6051834 2026-08-27T11:59:30Z Engelbert 76895 odstranil [[Kategorija:Avstrijski Francozi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6743464 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Emmanuel Félix de Wimpffen |nickname= |allegiance={{FRA}} |branch= |serviceyears= |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Krimska vojna]]<br>[[Druga italijanska osamosvojitvena vojna]]<br>[[Francosko-pruska vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Emmanuel Félix de Wimpffen''', [[Francozi|francoski]] [[general]] [[Avstrijci|avstrijskega rodu]], * [[13. september]] [[1811]], † [[26. februar]] [[1884]]. == Življenjepis == Po študiju na [[École spéciale militaire de Saint-Cyr]] je postal častnik in nato služil v Alžiriji. Leta 1840 je bil povišan v [[stotnik]]a in leta 1847 je postal poveljnik bataljona. Prvič je nase opozoril med [[krimska vojna|krimsko vojno]] kot polkovnik turško-perzijskega polka; zaradi svojega izkazanega poguma med zavzetjem [[Mamelon]]a je bil povišan v [[brigadni general (Francija)|brigadnega generala]]. Med drugo italijansko osamosvojitveno vojno se je ponovno izkazal, tokrat kot poveljnik brigade gardne pehote med [[bitka za Magento|bitko za Magento]]. Do francosko-pruske vojne je služil predvsem v Alžiriji. Po prvih neuspehih med francosko-prusko vojno je prevzel poveljstvo 5. korpusa in nato poveljstvo [[Armada Châlonsa|Armade Châlonsa]] v primeru, če bi bil poveljnik [[Marie Mac Mahon|maršal Mac Mahon]] odsoten. Med [[bitka za Sedan|bitko za Sedan]] je bil MacMahon ranjen in [[Auguste-Alexandre Ducrot|general Ducrot]] je prevzel poveljstvo armade ter ukazal umik. Wimpffen pa je takrat uporabil predhodno imenovanje in preklical ukaz o umiku; posledično se je moral on pogajati o kapitulaciji celotne francoske armade. Po vojnem ujetništvu je živel v [[Algiers]]u in leta 1884 je umrl v Parizu. == Bibliografija == * ''Sedan'' (1871) * ''La Situation de la France, et les reformes necessaires'' (1873) * ''La Nation armée'' (1875) == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Wimpffen, Emmanuel Félix de}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Generali Francoske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Veterani zavzetja Alžirije]] [[Kategorija:Veterani krimske vojne]] [[Kategorija:Veterani druge italijanske osamosvojitvene vojne]] [[Kategorija:Veterani francosko-pruske vojne]] [[Kategorija:Francoski vojaški zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Père-Lachaise]] odt0gfqq3pcq23tlypp5deaeadtfh7m Božidar 0 192242 6743467 6734518 2026-08-27T12:03:03Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani slovenski nosilci */ 6743467 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Božidar |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = moški |meaning = ''božji dar'' |region = slovansko ime |origin = |name day = |related name = |fotonotes = }} '''Božidar''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Božidar je [[Slovani|slovansko]] in je zloženo iz besed ''božji'' in ''dar''. Po pomenu in sestavi mu je blizu ime ''[[Bogdan]]''. Imenu Božidar ustrezata imeni ''[[Teodor]]'', ''[[Jonatan]]'' in ''[[Matej]]''.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == * moške različice imena: Boško, Bože, Božek, Božen, Boženko, Božič, Božimir, Božin, Božislav, Božko, Božo, Božoslav * ženske različice imena: Božidara == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Božidar: 1.830. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Božidar po pogostosti uporabe uvrščeno na 115. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Božidar|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime '''Božidar''' skupaj z imenoma Dorotej in Teodor; [[god]] praznuje [[5. junij]]a (Dorotej, [[mučenec]], † 5.jun. 362), [[19. september|19. septembra]] (Teodor, mučenec, † 19. sep. 690) ali pa [[9. november|9. novembra]] (Teodor, mučenec, † 9. nov. 309).<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znani slovenski nosilci == * [[Božidar Bajuk]] * [[Božidar Betriani]] * [[Božidar Bežek]] * [[Ivan Božidar Bohak]] * [[Božidar Borko]] * [[Božidar Bratina]] * [[Božidar Brezinščak]] * [[Božidar Brudar]] * [[Božidar Bučar]] * [[Božidar Čulk]] * [[Božidar Debenjak]] * [[Božidar Dolenc]] * [[Božidar Dragaš]] * [[Božidar Drovenik]] * [[Božidar Fajdiga]] * [[Božidar Fink]] * [[Božidar Flajšman]] * [[Božidar Flegerič]] * [[Božidar Godnik]] * [[Božidar Gorjan]] * [[Božidar Grabnar]] * Božidar (Božo) [[Grošelj]] * [[Božidar Guštin]] *[[Božidar Gvardijančič]] *[[Božidar Habič]] *[[Božidar Hribernik]] * [[Božidar Jakac]] * [[Božidar Jezernik]] * [[Božidar Jordan]] * [[Božidar Kante]] * [[Božidar Kantušer]] * [[Božidar Kemperle]] *[[Božidar Kert]] *[[Božidar Kobe]] *[[Božidar Kocbek]] *[[Božidar Kočevar]] *[[Božidar Kos]] *[[Božo Kovač|Božo (Božidar) Kovač]] *[[Božidar Kovačič]] *[[Božidar Koželj]] *[[Božidar Krajnčič]] *[[Ted Kramolc|Božidar (Ted) Kramolc]] *[[Božidar Kraut]] *[[Božidar Lavrič]] *[[Božidar Linhart]] *[[Božidar Lotrič]] *[[Božidar Magajna]] *[[Božidar Marinič]] *[[Božidar Metelko]] *[[Božidar Njavro]] * [[Božidar Novak]] * [[Božidar Ogorevc]] *[[Božidar Opara]] * [[Božidar Pahor]] * [[Božidar Pavčič]] * [[Božidar Pengov]] *[[Božidar Premrl]] *[[Božidar Prevc|Božidar (Dare) Prevc]] *[[Božidar Race]] *[[Božidar Raič]] *[[Božidar Rot]] *[[Božidar Rustja|Božidar (Božo) Rustja]] *[[Božidar Slapšak]] *[[Božidar Strman]] *[[Božidar Šarler]] * [[Božidar Tabaj]] * [[Božidar Tumpej]] * [[Božidar Tvrdy]] * [[Božidar Vehovec]] * [[Božidar Vilhar]] * [[Božidar Vodušek]] * [[Božidar Voljč]] * [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand]] [[Božidar Wolfand - Wolf|- Wolf]] * [[Božidar Zakrajšek]] * [[Božidar Zrinski]] * [[Božidar Žlender]] == Tujci == * [[Božidar Adžija]] * [[Božidar Bulatović]] * [[Božidar Čečuk]] * [[Božidar Čolaković]] * [[Božidar Delić]] * [[Božidar Đelić]] * [[Božidar Džambaz|Božidar "Dare" Džambaz]] * [[Božidar Gagro]] * [[Božidar Hlavaček]] * [[Božidar Jovanović]] * [[Božidar Kalmeta]] * [[Božidar Kavran]] * [[Božidar Kljajević]] * [[Božidar Magovac]] * [[Božidar Maksimović]] * [[Božidar Maslarić]] * [[Božidar Matić]] * [[Božidar Pankretić]] * [[Božidar Pavićević]] - Zodijak * [[Božidar Purić]] * [[Božidar Rašica]] * [[Božidar Ševo]] * [[Božidar Terzić]] * [[Božidar Širola]] * [[Božidar Vuturević]] == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na B]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] lukvcl5pz3674r8wal87xwl1dv9ru9j Bor (ime) 0 197687 6743667 6583087 2026-08-27T22:26:53Z ~2026-46785-02 264958 6743667 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Bor |image = Matej Bor 1930s.jpg |caption = [[Matej Bor]] |pronunciation = [bór] |gender = moški |meaning = |region = |origin = ([[Borislav]]) |name day = 2. maj, 24. julij }} {{drugipomeni3|Bor}} '''Bor''' je slovensko [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == Ime Bor je nastalo iz praslovanske besede borъ, ki je označevala [[bor (drevo)|borovo drevo]] oziroma borov gozd. Ime pa se lahko pojavlja tudi kot skrajšana oblika nekaterih staroslovanskih imen, ki se začenjajo ali končujejo na ''bor'', kot na primer ''Borislav, Borimir, Vlastibor, Želibor''. V teh imenih je '<nowiki/>''bor'<nowiki/>'' povezan z glagolom '<nowiki/>''boriti se'''. <ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == Ženske različice imena: Bora, Borena, Bori, Borica, Borinka, Borka == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Bor: 542.<ref>{{baza imen SURS|ime=Bor|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Osebe z imenom Bor lahko [[god]]ujejo kot osebe z imenom Boris.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe == Na Slovenskem najbolj znana oseba z imenom Bor je pesnik [[Matej Bor]], katerega pravo ime je Vladimir Pavšič. == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na B]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] kxepv4n1k6zimk7xepd9zx2myhqoong 6743668 6743667 2026-08-27T22:33:23Z ~2026-46785-02 264958 6743668 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Bor |image = Matej Bor 1930s.jpg |caption = [[Matej Bor]] |pronunciation = [bór] |gender = moški |meaning = |region = |origin = [[Borislav]] |name day = 2. maj, 24. julij }} {{drugipomeni3|Bor}} '''Bor''' je slovensko [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == Ime Bor je nastalo iz praslovanske besede borъ, ki je označevala [[bor (drevo)|borovo drevo]] oziroma borov gozd. Ime pa se lahko pojavlja tudi kot skrajšana oblika nekaterih staroslovanskih imen, ki se začenjajo ali končujejo na ''bor'', kot na primer ''Borislav, Borimir, Vlastibor, Želibor''. V teh imenih je '<nowiki/>''bor'<nowiki/>'' povezan z glagolom '<nowiki/>''boriti se'''. <ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == Ženske različice imena: Bora, Borena, Bori, Borica, Borinka, Borka == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Bor: 542.<ref>{{baza imen SURS|ime=Bor|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Osebe z imenom Bor lahko [[god]]ujejo kot osebe z imenom Boris.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe == Na Slovenskem najbolj znana oseba z imenom Bor je pesnik [[Matej Bor]], katerega pravo ime je Vladimir Pavšič. == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na B]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] 3am9jd0jk1a3aerb87gqtq2zjh17vad 6743669 6743668 2026-08-27T22:34:49Z ~2026-46785-02 264958 6743669 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Bor |image = Matej Bor 1930s.jpg |caption = [[Matej Bor]] |pronunciation = [bór] |gender = moški |meaning = |region = |origin = [[Borislav]] |name day = 2. maj, 24. julij }} {{drugipomeni3|Bor}} '''Bor''' je slovensko [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == Ime Bor je nastalo iz praslovanske besede borъ, ki je označevala [[bor (drevo)|borovo drevo]] oziroma borov gozd. Ime pa se lahko pojavlja tudi kot skrajšana oblika nekaterih staroslovanskih imen, ki se začenjajo ali končujejo na ''bor'', kot na primer ''Borislav, Borimir, Vlastibor, Želibor''. V teh imenih je '<nowiki/>''bor'<nowiki/>'' povezan z glagolom '<nowiki/>''boriti se'''. <ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == Ženske različice imena: Bora, Borena, Bori, Borica, Borinka, Borka == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Bor: 542.<ref>{{baza imen SURS|ime=Bor|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Osebe z imenom Bor lahko [[god]]ujejo kot osebe z imenom Boris.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znane osebe == Na Slovenskem najbolj znana oseba z imenom Bor je pesnik [[Matej Bor]], katerega pravo ime je Vladimir Pavšič. == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na B]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] o4j4n0k3bzrn4dw8bdnfxes2wyr35tx Ivo Antič 0 198514 6743508 6583219 2026-08-27T13:52:13Z Yerpo 8417 /* Bibliografija */ slog, dewiki letnic 6743508 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivo Antič''', [[Slovenci|slovenski]] [[književnik]], [[publicist]], [[karikaturist]], [[slavist]], [[prevajalec]], * [[7. junij]] [[1948]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Ivo Antič je bil rojen leta 1948 v Ljubljani. Študiral je [[slavistika|slavistiko]] v Ljubljani in [[Zagreb]]u. Bil je [[novinar]] - karikaturist - in [[knjižničar]], sedaj je samostojni književnik. == Delo == Piše liriko, ki je baladna in z motivi ljubezni, narave in uničevanja, piše tudi »konkretno poezijo« (''Hekatomba'', 1980). Je sodelavec »mednarodne konkretistične asociacije Weasteast«. Med njegovimi deli so pesmi, proza, prevodi. Njegovi članki so objavljeni v ''Obali'', ''Dialogih'', ''Primorskih srečanjih'', ''[[Mladina (revija)|Mladini]]'', ''[[Dnevnik (časopis)|Dnevniku]]'', ''Občasniku'', ''Obrazih'', ''Ekranu'', ''Mostovih'', ''Odjeku'', ''Bagdali''. S svojimi karikaturimi in stripi se pojavlja v časopisih; z njimi se je udeležil skupinskih razstav v [[Atene|Atenah]], [[Beograd]]u, [[Ljubljana|Ljubljani]], Angoulemu. Napisal je tudi scenarije za animirane filme. == Bibliografija == === Pesniške zbirke === * ''[[Trava (pesniška zbirka)|Trava]]'' (1977) * ''[[Hekatomba (pesniška zbirka)|Hetakomba]]'' (1980) * ''[[Trizob (pesniška zbirka)|Trizob]]'' (1984) * ''[[Bič pod obalo]]'' (1987) * ''[[Epitafi]]'' (1987) * ''[[Krvava trava]]'' (1988) * ''[[Galenhumor]]'' (1989) * ''[[Ščit-štit]]'' (slov.-maked. izdaja, 1994) * ''[[Tristih]]'' (izbor, 2008) * ''[[Tripot]]'' (2008) === Zbirke konkretne poezije === * ''[[Konkalbum]]'' (1982) * ''[[Schizo(s)trip]]'' (1983) * ''[[Abecedarium (Antič)|Abecedarium]]'' (1984) * ''[[Rat-art]]'' (1986) * ''[[Čele-kulak]]'' (1987) * ''[[Bang-big]]'' (1988) === Drugo === * ''[[Travna gora (Antič)|Travna gora]]'' (zbirka zenovskih dialogov, 1984) * ''[[Mozgotrebci]]'' (aforistična zbirka, 1985) * ''[[Pes Nik]]'' (otroška pesn. zbirka, 1988) * ''[[Lepi grami]]'' (zbirka epigramov, 1990) * ''[[Afrika (zbirka)|Afrika]]'' (zbirka aforizmov in karikatur, 1991) * ''[[Bang-big]]'' (1988) == Pes Nik (otroška pesniška zbirka) == [[Slika:21012009142.jpg|thumb|''Naslovnica zbirke'']] Zbirka je sestavljena iz 7 pesmi ''(Pes Nik, Ptica potica, Lovec in zajec, Rešitelj Nik, Trije otroci v čolnu, Luna mlada in marmelada, Pes Nik in pasji trik)''. '''Pes Nik''': Pesem je sestavljena iz ene kitice in 28 verzov. Pesniške figure: rima je mešana, čas in kraj sta nedoločena, samogovor, vzklik, [aliteracija]], tema je bivanjska, pesem je sestavljena iz dveh delov - prvi govori o pesniku, drugi pa o [[pes|psu]] Niku. '''Ptica potica''': Sestavljena iz ene kitice ter sedemindvajsetih verzov. Pesniške figure: rima je mešana, vzklik, podvojitev, [[primera]], tema je bivanjska. '''Lovec in zajec''': Sestavljena iz ene kitice in ima triintridesetih verzov. Pesniške figure: rima je mešana, vzklik, nagovor, aliteracija, okrasni pridevek, tema je bivanjska. '''Rešitelj Nik''': Sestavljen iz ene kitice in ima petintridesetih verzov. Pesniške figure: rima je mešana, retorično vprašanje, vzklik, aliteracija, tema je bivanjska. '''Trije otroci v čolnu''': Pesem je sestavljena iz dveh kitic, prva ima triindvajset verzov in druga ima dvaindvajset verzov. Pesniške figure: vzklik, dvogovor, retorično vprašanje, podvojitev, rima je mešana, aliteracija, tema je bivanjska. '''Luna mlada in marmelada''': Sestavljena je iz ene kitice in šestintrideset verzov. Pesniške figure: rima je mešana, vzklik, poosebitev, nagovor, okrasni pridevnik in zamolk, tema je bivanjska. '''Pes Nik in pasji trik''': Sestavljena iz dveh kitic, prva ima petindvajset verzov, druga [[kitica]] prav tako. Pesniške figure: vzklik, pretiravanje, retorično vprašanje, nagovor, podvojitev, onomatopoija, rima je mešana ter tema bivanjska. == Viri == {{sklici}} * Ivo Antič : Hehatomba * Ivo Antič : Pes Nik * Leksikon : Slovenska književnost (1996) * https://www.emka.si/artikel/354504/Tristih {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080702024538/http://www.emka.si/artikel/354504/Tristih |date=2008-07-02 }} * http://www.svarun.org/trizob.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110407020040/http://www.svarun.org/trizob.htm |date=2011-04-07 }} == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Antič, Ivo}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1948]] [[Kategorija:Slovenski književniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski karikaturisti]] [[Kategorija:Slovenski slavisti]] 7nd84dje5sj28ua7l46rfdnzdx2f5i8 Miha Klinar 0 209882 6743519 5974157 2026-08-27T14:10:20Z ~2026-45085-22 264465 6743519 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=}} '''Miha (Marjan) Klinar''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[pesnik]], * [[13. julij]] [[1922]], [[Jesenice]], † [[23. marec]] [[1983]], Jesenice. Klinar je [[matura|maturiral]] leta [[1943]] na [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Beljak]]u. Po maturi je odšel v [[Partizani|partizane]]. Do leta [[1947]] je bil pri odredu [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] v [[Svobodno tržaško ozemlje|Coni A]] Julijske krajine [[urednik]] ''Biltena'' in odredove vojaške oddaje na ''Radiu Trst'', nato pa je na Jesenicah in [[Kropa|Kropi]] do [[1952]] deloval kot [[novinar]], odtlej pa je na Jesenicah živel kot svobodni [[književnik]]. Poleg krajše [[književnost|proze]] in sestavkov o delavskem in osvobodilnem gibanju na [[Gorenjska|Gorenjskem]] je pisal [[poezija|pesmi]] z motivi iz [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] in o osebnih doživetjih. Objavljal je tudi članke in študije iz [[zgodovina|zgodovine]] [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. Prve pesmi je objavil pred vojno v ''Mentorju'' in ''Naši rasti''. Njegov oče je bil dramatik [[France Klinar]] (1896–1945). == Bibliografija == Pesniške zbirke: * Mrtvi bataljon (1945) * Zeleni torzo (1958) * Rdeča kantata (1961) * Na mrtvi straži (Kulturno umetniški klub Tone Čufar Jesenice, 1973) Proza: * Novemberska balada 1944 {{COBISS|ID=17506816}} * Preprosto življenje {{COBISS|ID=75922688}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 5, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Klinar, Miha}} [[Kategorija:Rojeni leta 1922]] [[Kategorija:Umrli leta 1983]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Kajuhovi nagrajenci]] lh915kpo7qs1fw6pqpjidww5lpw6w52 6743520 6743519 2026-08-27T14:12:10Z ~2026-45085-22 264465 /* Glej tudi */ 6743520 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=}} '''Miha (Marjan) Klinar''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]] in [[pesnik]], * [[13. julij]] [[1922]], [[Jesenice]], † [[23. marec]] [[1983]], Jesenice. Klinar je [[matura|maturiral]] leta [[1943]] na [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Beljak]]u. Po maturi je odšel v [[Partizani|partizane]]. Do leta [[1947]] je bil pri odredu [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] v [[Svobodno tržaško ozemlje|Coni A]] Julijske krajine [[urednik]] ''Biltena'' in odredove vojaške oddaje na ''Radiu Trst'', nato pa je na Jesenicah in [[Kropa|Kropi]] do [[1952]] deloval kot [[novinar]], odtlej pa je na Jesenicah živel kot svobodni [[književnik]]. Poleg krajše [[književnost|proze]] in sestavkov o delavskem in osvobodilnem gibanju na [[Gorenjska|Gorenjskem]] je pisal [[poezija|pesmi]] z motivi iz [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]] in o osebnih doživetjih. Objavljal je tudi članke in študije iz [[zgodovina|zgodovine]] [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. Prve pesmi je objavil pred vojno v ''Mentorju'' in ''Naši rasti''. Njegov oče je bil dramatik [[France Klinar]] (1896–1945). == Bibliografija == Pesniške zbirke: * Mrtvi bataljon (1945) * Zeleni torzo (1958) * Rdeča kantata (1961) * Na mrtvi straži (Kulturno umetniški klub Tone Čufar Jesenice, 1973) Proza: * Novemberska balada 1944 {{COBISS|ID=17506816}} * Preprosto življenje {{COBISS|ID=75922688}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 5, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Klinar, Miha}} [[Kategorija:Rojeni leta 1922]] [[Kategorija:Umrli leta 1983]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Kajuhovi nagrajenci]] q0lak9ern0fc790dsosldlayqswrc8m Aleš Debeljak 0 220373 6743491 6742193 2026-08-27T13:08:42Z ~2026-45085-22 264465 6743491 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | known_for = pesnik in esejist | occupation = <!-- WD --> }} '''Aleš Debeljak''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[esejist]], [[prevajalec]], [[urednik]], [[kritik]] in [[sociolog]] [[kultura|kulture]], * [[25. december]] [[1961]], [[Ljubljana]], † [[28. januar]] [[2016]], [[viadukt]] [[Peračica]] <ref>{{navedi novice| url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/umrl-je-ales-debeljak/384562 |title=Umrl je Aleš Debeljak |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=29. 1. 2016 |accessdate=29. 1. 2016}}</ref> == Življenjepis == Rodil se je mami Miji in očetu Pavlu. V mladosti je bil do poškodbe na mednarodnem tekmovanju pri 17-ih letih uspešen judoist, reprezentant in 1978 viceprvak Jugoslavije v judu. Potem se je posvetil literaturi in z njo povezani publicistiki, bil je glavni urednik študentskega časopisa Tribuna (1982–83), že 1982 pa je v ''Pesniškem almanahu mladih'' objavil ''Zamenjave, zamenjave''. Leta 1985 je [[diploma|diplomiral]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in filozofije, 1988 magistriral iz sociologije kulture pri [[Dimitrij Rupel|Dimitriju Ruplu]] na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]], nato pa odšel na študij v ZDA, kjer je 1993 [[doktorat|doktoriral]] iz kulturnih študij na ''Maxwell School of Citizenship and Public Affairs'', ''Syracuse University'' ([[New York]]). Zaposlil se je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede oz. njenem Centru za proučevanje kulture in religije, ki ga je dolgo časa vodil kot predstojnik (od 1995); leta 1999 je postal izredni in 2004 redni profesor na Oddelku in katedri za kulturologijo ter tam sprva predaval sociologijo kulture (namesto [[Dimitrij Rupel|Dimitrija Rupla]], ki je takrat odšel v politiko oz. diplomacijo), sociologijo religije (kot prvi za [[Zdenko Roter|Zdenkom Roterjem]]) in primerjalno religiologijo, nato pa sociologijo umetnosti in sodobne kulturološke smeri; tudi na College d’Europe (Natolin, Varšava) kot redni gostujoči profesor za kulturologijo. V letih 1985–88 je bil [[urednik|glavni urednik]] revije ''Problemi-Literatura'' in obenem član uredništva ''Nove revije'', kasneje predsednik komisije za mednarodno sodelovanje pri Društvu slovenskih pisateljev (1994–98), 1996–98 nacionalni koordinator za kulturologijo pri ministrstvu za znanost, zunanji urednik več tujih literarnih revij (mdr. ''Sarajevski zvezki'' in ''Verse'') in glavni urednik knjižne zbirke ''Terra Incognita: Writings from Central Europe'' (Buffalo, ZDA). Njegov javni angažma je v povezavi z osebno karizmo odražal gojitev ideala [[Javni intelektualec|javnega intelektualca]]. Za pesniški zbirki ''Slovar tišine'' in ''Tihotapci'' je dvakrat prejel [[Jenkova nagrada|Jenkovo nagrado]] (1989 in 2009), za deli ''Slovar tišine'' in ''Postmoderna sfinga'' leta 1990 [[nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]], prejel pa je tudi nagrado ''Zlata ptica'' (1985), nagrado ''7 sekretarjev SKOJ'' (1985); ''Kristal Vilenice'' (1990) in več tujih nagrad (ZDA, Izrael, Japonska). Leta 2001 je dobil priznanje ambasadorja znanosti za zasluge pri uveljavljanje slovenske identitete v svetu, [[Univerza v Ljubljani]] mu je posmrtno podelila zlato plaketo, na [[FDV]] pa so odprli Akademsko čitalnico Aleša Debeljaka. Novembra 2018 je bil predstavljen program Aleša Debeljaka, poimenovan tudi Slovenija misli / Slovenian Minds, za povezovanje slovenskega znanja in inovacij, ki bo omogočal vrnitev mlajših znanstvenikov iz tujine. Poročen je bil z Američanko [[Erica Johnson Debeljak|Erico Johnson Debeljak]], s katero je imel tri otroke. Najmlajši [[Lukas]] (*1999) je prav tako pesnik in filozof. == Literarno in teoretsko delo == Za Debeljakovo zvečine melanholično intonirano pesništvo je sprva značilen dialog z [[Moderna umetnost|modernistično]] tradicijo in eksistencialističnim mišljenjem (''Imena smrti'', 1985; ''Slovar tišine'', 1987, ''Minute strahu'', 1990; 2026), nato pa tudi odmev na vojno dogajanje v bivši [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] in patos življenja v družini (''Minute strahu'', 1990; ''Mesto in otrok'', 1996; ''Nedokončane hvalnice'', 2000; ''Pod gladino'', 2004; ''Tihotapci'', 2009; "slikanica" ''Kako postati človek'', 2014) V esejistiki je bil Debeljak med uveljavitelji [[Postmoderna literatura|postmodernizma]] na naših tleh (pionirski sistematičen prikaz postmodernizma v slovenskem in bivšem jugoslovanskem prostoruː ''Postmoderna sfinga'', 1989). Ukvarjal se je tudi s pisanjem [[članek|člankov]] in kolumn, raziskovanjem [[slovenska književnost|slovenske književnosti]] in [[kritik|literarno kritiko]] (''Melanholične figure:'' ''eseji o književnosti'' ''in idejah,'' 1988; ''Temno nebo Amerike'', 1991; ''Pisma iz tujine'', 1992; ''Atlantski most: eseji o ameriški književnosti'', 1998; ''Lanski sneg - eseji o kulturi in tranziciji'', 2002; ''Evropa brez Evropejcev'', 2004; ''Na dnu predala: drobni spisi'', 2005; ''Balkanska brv'', 2010; ''Knjiga, križ, polmesec'', 2012) ter je avtor več kulturoloških teoretskih del (poleg ''Postmoderne sfinge'' še ''Oblike religiozne imaginacije'', 1995; ''Individualizem in literarne metafore naroda'', 1998; ''Reluctant Modernity: The Institution of Art and its Historical Forms'', 1998 /slov. priredba ''Na ruševinah modernosti: institucija umetnosti in njene zgodovinske oblike'', 1999). Uredil je tudi več antologij'':'' ''Ameriška metafikcija'' ''(American Metafiction: Barth, Barthelme, Coover, Pynchon),'' Lj, 1988; Serbian, Croatian, Slovenian Poetry (v ''Shifting Borders: East European Poetries in the Eighties'', New York, London, 1993)''; Prisoners of Freedom: Contemporary Slovenian Poetry'', Santa Fe, 1994; ''Selected Poems of Edvard Kocbek'', 1995; ''The Imagination of Terra Incognita: Slovenian Writing 1945–1995,'' New York, 1997; ter prevajal iz angleščine v slov.: ''Pesmi: John Ashbery'' (1995), klasično sociološko delo [[Peter Berger|Petra Bergerja]] in [[Thomas Luckmann|Thomasa Luckmanna]] ''Družbena konstrukcija realnosti'' (1965/1988); ''Resnica o Los Angelesu'' [[Louis Adamič|Louisa Adamiča]] (1926/2012). Aleš Debeljak sodi med najbolj prevajane slovenske avtorje. Njegove knjige so v prevodih izšle v več kot dvajsetih jezikih, njegove pesmi pa so vključene v antologije slovenskih pesnikov. Posmrtno so izšle zbirke njegovih kolumen iz Sobotne priloge Dela ''Zadnja stran'' (2017), antologija njegovih esejev, teoretskih tekstov in pesmi ''Tukaj, zate, tam'' (2017, pesmi izbral in komentiral [[Uroš Zupan]]; ur. [[Urban Vovk]]) in izbor razglednic petintridesetim naslovnikom ''Saj grem samo mimo: razglednice Aleša Debeljaka'' (2018), ki so bile leta 2021 predstavljene tudi na priložnostni razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju, naslovljeni ''Saj grem samo mimo: Mozaik razglednic in prijateljstev Aleša Debeljaka'' ter 2022 še skupna izdaja njegovih prvih treh zbirk; ''Zamenjave, zamenjave, Imena smrti in Slovar tišine.'' == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih sociologov]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * ''Enciklopedija Slovenije'' 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 * ''Veliki splošni leksikon'' 4, [[DZS]], Ljubljana, 2006 *''Slovenika : slovenska nacionalna enciklopedija'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 2011. == Zunanje povezave == *[https://www.noviglas.eu/vsi-glasovi-so-enakopravni-niso-pa-vsi-enako-vredni/ Intervju: Vsi glasovi so enakopravni, niso pa vsi enako vredni, Jernej Šček, Novi glas 2015] *»[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174836232 Zapuščina Aleša Debeljaka: Saj grem samo mimo...]«. ''Sledi časa'' (2. januar 2022). RTV Slovenija. {{-}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{JenkoviNagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Debeljak, Aleš}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski kritiki]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] k1r80vanedjc6c9ynnvuey3ad2bq6a9 6743493 6743491 2026-08-27T13:15:09Z ~2026-45085-22 264465 /* Viri */ 6743493 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | known_for = pesnik in esejist | occupation = <!-- WD --> }} '''Aleš Debeljak''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[esejist]], [[prevajalec]], [[urednik]], [[kritik]] in [[sociolog]] [[kultura|kulture]], * [[25. december]] [[1961]], [[Ljubljana]], † [[28. januar]] [[2016]], [[viadukt]] [[Peračica]] <ref>{{navedi novice| url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/umrl-je-ales-debeljak/384562 |title=Umrl je Aleš Debeljak |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=29. 1. 2016 |accessdate=29. 1. 2016}}</ref> == Življenjepis == Rodil se je mami Miji in očetu Pavlu. V mladosti je bil do poškodbe na mednarodnem tekmovanju pri 17-ih letih uspešen judoist, reprezentant in 1978 viceprvak Jugoslavije v judu. Potem se je posvetil literaturi in z njo povezani publicistiki, bil je glavni urednik študentskega časopisa Tribuna (1982–83), že 1982 pa je v ''Pesniškem almanahu mladih'' objavil ''Zamenjave, zamenjave''. Leta 1985 je [[diploma|diplomiral]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in filozofije, 1988 magistriral iz sociologije kulture pri [[Dimitrij Rupel|Dimitriju Ruplu]] na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]], nato pa odšel na študij v ZDA, kjer je 1993 [[doktorat|doktoriral]] iz kulturnih študij na ''Maxwell School of Citizenship and Public Affairs'', ''Syracuse University'' ([[New York]]). Zaposlil se je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede oz. njenem Centru za proučevanje kulture in religije, ki ga je dolgo časa vodil kot predstojnik (od 1995); leta 1999 je postal izredni in 2004 redni profesor na Oddelku in katedri za kulturologijo ter tam sprva predaval sociologijo kulture (namesto [[Dimitrij Rupel|Dimitrija Rupla]], ki je takrat odšel v politiko oz. diplomacijo), sociologijo religije (kot prvi za [[Zdenko Roter|Zdenkom Roterjem]]) in primerjalno religiologijo, nato pa sociologijo umetnosti in sodobne kulturološke smeri; tudi na College d’Europe (Natolin, Varšava) kot redni gostujoči profesor za kulturologijo. V letih 1985–88 je bil [[urednik|glavni urednik]] revije ''Problemi-Literatura'' in obenem član uredništva ''Nove revije'', kasneje predsednik komisije za mednarodno sodelovanje pri Društvu slovenskih pisateljev (1994–98), 1996–98 nacionalni koordinator za kulturologijo pri ministrstvu za znanost, zunanji urednik več tujih literarnih revij (mdr. ''Sarajevski zvezki'' in ''Verse'') in glavni urednik knjižne zbirke ''Terra Incognita: Writings from Central Europe'' (Buffalo, ZDA). Njegov javni angažma je v povezavi z osebno karizmo odražal gojitev ideala [[Javni intelektualec|javnega intelektualca]]. Za pesniški zbirki ''Slovar tišine'' in ''Tihotapci'' je dvakrat prejel [[Jenkova nagrada|Jenkovo nagrado]] (1989 in 2009), za deli ''Slovar tišine'' in ''Postmoderna sfinga'' leta 1990 [[nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]], prejel pa je tudi nagrado ''Zlata ptica'' (1985), nagrado ''7 sekretarjev SKOJ'' (1985); ''Kristal Vilenice'' (1990) in več tujih nagrad (ZDA, Izrael, Japonska). Leta 2001 je dobil priznanje ambasadorja znanosti za zasluge pri uveljavljanje slovenske identitete v svetu, [[Univerza v Ljubljani]] mu je posmrtno podelila zlato plaketo, na [[FDV]] pa so odprli Akademsko čitalnico Aleša Debeljaka. Novembra 2018 je bil predstavljen program Aleša Debeljaka, poimenovan tudi Slovenija misli / Slovenian Minds, za povezovanje slovenskega znanja in inovacij, ki bo omogočal vrnitev mlajših znanstvenikov iz tujine. Poročen je bil z Američanko [[Erica Johnson Debeljak|Erico Johnson Debeljak]], s katero je imel tri otroke. Najmlajši [[Lukas]] (*1999) je prav tako pesnik in filozof. == Literarno in teoretsko delo == Za Debeljakovo zvečine melanholično intonirano pesništvo je sprva značilen dialog z [[Moderna umetnost|modernistično]] tradicijo in eksistencialističnim mišljenjem (''Imena smrti'', 1985; ''Slovar tišine'', 1987, ''Minute strahu'', 1990; 2026), nato pa tudi odmev na vojno dogajanje v bivši [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] in patos življenja v družini (''Minute strahu'', 1990; ''Mesto in otrok'', 1996; ''Nedokončane hvalnice'', 2000; ''Pod gladino'', 2004; ''Tihotapci'', 2009; "slikanica" ''Kako postati človek'', 2014) V esejistiki je bil Debeljak med uveljavitelji [[Postmoderna literatura|postmodernizma]] na naših tleh (pionirski sistematičen prikaz postmodernizma v slovenskem in bivšem jugoslovanskem prostoruː ''Postmoderna sfinga'', 1989). Ukvarjal se je tudi s pisanjem [[članek|člankov]] in kolumn, raziskovanjem [[slovenska književnost|slovenske književnosti]] in [[kritik|literarno kritiko]] (''Melanholične figure:'' ''eseji o književnosti'' ''in idejah,'' 1988; ''Temno nebo Amerike'', 1991; ''Pisma iz tujine'', 1992; ''Atlantski most: eseji o ameriški književnosti'', 1998; ''Lanski sneg - eseji o kulturi in tranziciji'', 2002; ''Evropa brez Evropejcev'', 2004; ''Na dnu predala: drobni spisi'', 2005; ''Balkanska brv'', 2010; ''Knjiga, križ, polmesec'', 2012) ter je avtor več kulturoloških teoretskih del (poleg ''Postmoderne sfinge'' še ''Oblike religiozne imaginacije'', 1995; ''Individualizem in literarne metafore naroda'', 1998; ''Reluctant Modernity: The Institution of Art and its Historical Forms'', 1998 /slov. priredba ''Na ruševinah modernosti: institucija umetnosti in njene zgodovinske oblike'', 1999). Uredil je tudi več antologij'':'' ''Ameriška metafikcija'' ''(American Metafiction: Barth, Barthelme, Coover, Pynchon),'' Lj, 1988; Serbian, Croatian, Slovenian Poetry (v ''Shifting Borders: East European Poetries in the Eighties'', New York, London, 1993)''; Prisoners of Freedom: Contemporary Slovenian Poetry'', Santa Fe, 1994; ''Selected Poems of Edvard Kocbek'', 1995; ''The Imagination of Terra Incognita: Slovenian Writing 1945–1995,'' New York, 1997; ter prevajal iz angleščine v slov.: ''Pesmi: John Ashbery'' (1995), klasično sociološko delo [[Peter Berger|Petra Bergerja]] in [[Thomas Luckmann|Thomasa Luckmanna]] ''Družbena konstrukcija realnosti'' (1965/1988); ''Resnica o Los Angelesu'' [[Louis Adamič|Louisa Adamiča]] (1926/2012). Aleš Debeljak sodi med najbolj prevajane slovenske avtorje. Njegove knjige so v prevodih izšle v več kot dvajsetih jezikih, njegove pesmi pa so vključene v antologije slovenskih pesnikov. Posmrtno so izšle zbirke njegovih kolumen iz Sobotne priloge Dela ''Zadnja stran'' (2017), antologija njegovih esejev, teoretskih tekstov in pesmi ''Tukaj, zate, tam'' (2017, pesmi izbral in komentiral [[Uroš Zupan]]; ur. [[Urban Vovk]]) in izbor razglednic petintridesetim naslovnikom ''Saj grem samo mimo: razglednice Aleša Debeljaka'' (2018), ki so bile leta 2021 predstavljene tudi na priložnostni razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju, naslovljeni ''Saj grem samo mimo: Mozaik razglednic in prijateljstev Aleša Debeljaka'' ter 2022 še skupna izdaja njegovih prvih treh zbirk; ''Zamenjave, zamenjave, Imena smrti in Slovar tišine.'' == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pesnikov]] * [[seznam slovenskih sociologov]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * ''Enciklopedija Slovenije'' 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 * ''Veliki splošni leksikon'' 4, [[DZS]], Ljubljana, 2006 *''Slovenika : slovenska nacionalna enciklopedija'', Mladinska knjiga, Ljubljana, 2011. *https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1024960/ == Zunanje povezave == *[https://www.noviglas.eu/vsi-glasovi-so-enakopravni-niso-pa-vsi-enako-vredni/ Intervju: Vsi glasovi so enakopravni, niso pa vsi enako vredni, Jernej Šček, Novi glas 2015] *»[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174836232 Zapuščina Aleša Debeljaka: Saj grem samo mimo...]«. ''Sledi časa'' (2. januar 2022). RTV Slovenija. {{-}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{JenkoviNagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Debeljak, Aleš}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski esejisti]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski kritiki]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Jenkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] rdqswug0ds9sjlr85ew48gysijmjxin Anej Lovrečič 0 221878 6743759 6688929 2026-08-28T09:04:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743759 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | height =178 cm | position = [[Vezist (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = 1993-97 | youthyears2 = 1998-2001 | youthyears3 = 2000–2002 | youthyears4 = 2002–2005 | youthclubs1 = Breg (Trst) | youthclubs2 = MNK Izola | youthclubs3 = [[MNK Izola|Izola]] | youthclubs4 = [[FC Koper|Koper]] | years1 = 2005–2007 | years2 = 2006–2007 | years3 = 2007–2008 | years4 = 2008–2010 | years5 = 2010–2013 | years6 = 2013 | years7 = 2014 | years8 = 2014 | years9 = 2015 | years10 = 2015 | years11 = 2016 | years12 = 2016 | years13 = 2017–2019 | years14 = 2019 | years15 = 2019–2022 | clubs1 = [[FC Koper|Koper]] | clubs2 = → [[NK Dekani|Jadran Dekani]] (pos.) | clubs3 = [[U.S. Lecce|Lecce]] | clubs4 = [[NK Celje|Celje]] | clubs5 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | clubs6 = [[FC Vaslui|Vaslui]] | clubs7 = [[FK Vardar|Vardar]] | clubs8 = [[NK Celje|Celje]] | clubs9 = [[FK Voždovac|Voždovac]] | clubs10 = [[Ayia Napa F.C.|Ayia Napa]] | clubs11 = [[FC Čikhure Sačhere|Čikhure Sačhere]] | clubs12 = [[NK Celje|Celje]] | clubs13 = [[FC Großklein]] | clubs14 = [[FC Bad Radkersburg|Bad Radkersburg]] | clubs15 = [[GASV Pölfing-Brunn|Pölfing-Brunn]] | caps1 = 34 | caps2 = 7 | caps3 = 1 | caps4 = 41 | caps5 = 78 | caps6 = 12 | caps7 = 11 | caps8 = 14 | caps9 = 11 | caps10 = 11 | caps11 = 4 | caps12 = 10 | caps13 = 39 | caps14 = 13 | caps15 = 50 | goals1 = 2 | goals2 = 2 | goals3 = 0 | goals4 = 11 | goals5 = 16 | goals6 = 0 | goals7 = 0 | goals8 = 2 | goals9 = 0 | goals10 = 0 | goals11 = 0 | goals12 = 0 | goals13 = 7 | goals14 = 0 | goals15 = 10 | nationalyears1 = 2004 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2007–2008 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps2 = 7 | nationalgoals2 = 1 }} '''Anej Lovrečič''', [[slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[10. maj]] [[1987]], [[Koper]]. Lovrečič je svojo kariero začel pri klubu ŠD Breg(Trst), s Koprom je nastopal v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski nogometni ligi]] v sezoni 2006/07.<ref>{{navedi splet|publisher=Prva Liga|title=Anej Lovrečič|url=http://www.prvaliga.si/klubi/mostvo/igralec.asp?idi=44441&id=1&all=1|accessdate=3. avgusta 2009|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305040330/http://www.prvaliga.si/klubi/mostvo/igralec.asp?idi=44441&id=1&all=1|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{nogometaš-stub}} {{DEFAULTSORT:Lovrečič, Anej}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši U.S. Lecceja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši FC Vasluija]] [[Kategorija:Nogometaši FK Vardarja]] [[Kategorija:Nogometaši FK Voždovca]] [[Kategorija:Nogometaši Ayia Nape]] [[Kategorija:Nogometaši FC Čikhure Sačhere]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dekanov]] [[Kategorija:Nogometaši FC Großkleina]] [[Kategorija:Nogometaši FC Bad Radkersburga]] [[Kategorija:Nogometaši GASV Pölfing-Brunna]] [[Kategorija:Koprski športniki]] q0ldwof8e3fm9aar2fpf58acnjk9yxo Dominik Beršnjak 0 222239 6743708 6399284 2026-08-28T06:26:50Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Domen Beršnjak]] na [[Dominik Beršnjak]] prek preusmeritve 6399284 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image = | height = 184 cm | birth_date = | birth_place = | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = | youthclubs1 = Vransko | years1 = 1998–2002 | years2 = 2003 | years3 = 2003 | years4 = 2004 | years5 = 2005–2007 | years6 = 2008–2010 | years7 = 2010–2011 | years8 = 2012 | years9 = 2013 | years10 = 2014 | years11 = 2014–2017 | years12 = 2020 | clubs1 = [[NK Celje|Celje]] | clubs2 = [[K.R.C. Genk|Genk]] | clubs3 = [[K. Beringen-Heusden-Zolder|Heusden]] | clubs4 = [[NK Maribor|Maribor]] | clubs5 = [[NK Celje|Celje]] | clubs6 = [[FC Politehnica Iași (1945)|Politehnica Iaşi]] | clubs7 = [[NK Celje|Celje]] | clubs8 = [[Soproni VSE|Soproni]] | clubs9 = [[Ayeyawady United F.C.|Ayeyawady United]] | clubs10 = SV Wildon | clubs11 = FC Großklein | clubs12 = Vojnik | caps1 = 104 | caps2 = 0 | caps3 = 5 | caps4 = 18 | caps5 = 97 | caps6 = 51 | caps7 = 19 | caps8 = 4 | caps9 = 22 | caps10 = 14 | caps11 = 55 | caps12 = 1 | goals1 = 22 | goals2 = 0 | goals3 = 0 | goals4 = 4 | goals5 = 27 | goals6 = 5 | goals7 = 3 | goals8 = 1 | goals9 = 7 | goals10 = 1 | goals11 = 9 | goals12 = 0 | nationalyears1 = 1998 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 2 | nationalyears2 = 2000–2001 | nationalteam2 = Slovenija do 20 let | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 2 | nationalyears3 = 2001–2003 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps3 = 17 | nationalgoals3 = 2 | nationalyears4 = 2006 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija B]] | nationalcaps4 = 2 | nationalgoals4 = 1 | nationalyears5 = 2006 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps5 = 1 | nationalgoals5 = 0 | manageryears1 = 2018–2019 | managerclubs1 = [[NK Brda|Brda]] | manageryears2 = 2020 | managerclubs2 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | manageryears3 = 2021–2023 | managerclubs3 = [[ND Bilje|Bilje]] | manageryears4 = 2024 | managerclubs4 = [[PFC Botev Plovdiv II|Botev Plovdiv II]] }} '''Domen Beršnjak''', [[slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[15. julij]] [[1981]], [[Ljubljana]]. Beršnjak je nekdanji nogometaš, od leta 2018 deluje kot trener. Leta 2006 je bil tudi član [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske nogometne reprezentance]], za katero je enkrat tudi zaigral. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Beršnjak, Domen}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Politehnice Iaşi]] [[Kategorija:Nogometaši K.R.C. Genka]] [[Kategorija:Nogometaši K. Beringen-Heusden-Zolderja]] [[Kategorija:Nogometaši Soprona VSE]] [[Kategorija:Nogometaši Ayeyawady Uniteda]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji NK Brd]] [[Kategorija:Trenerji NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Trenerji ND Bilj]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] l0blse83e7sbp9xw8epq353meddyglf 6743711 6743708 2026-08-28T06:27:11Z Sporti 5955 pp 6743711 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image = | height = 184 cm | birth_date = | birth_place = | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = | youthclubs1 = Vransko | years1 = 1998–2002 | years2 = 2003 | years3 = 2003 | years4 = 2004 | years5 = 2005–2007 | years6 = 2008–2010 | years7 = 2010–2011 | years8 = 2012 | years9 = 2013 | years10 = 2014 | years11 = 2014–2017 | years12 = 2020 | clubs1 = [[NK Celje|Celje]] | clubs2 = [[K.R.C. Genk|Genk]] | clubs3 = [[K. Beringen-Heusden-Zolder|Heusden]] | clubs4 = [[NK Maribor|Maribor]] | clubs5 = [[NK Celje|Celje]] | clubs6 = [[FC Politehnica Iași (1945)|Politehnica Iaşi]] | clubs7 = [[NK Celje|Celje]] | clubs8 = [[Soproni VSE|Soproni]] | clubs9 = [[Ayeyawady United F.C.|Ayeyawady United]] | clubs10 = SV Wildon | clubs11 = FC Großklein | clubs12 = Vojnik | caps1 = 104 | caps2 = 0 | caps3 = 5 | caps4 = 18 | caps5 = 97 | caps6 = 51 | caps7 = 19 | caps8 = 4 | caps9 = 22 | caps10 = 14 | caps11 = 55 | caps12 = 1 | goals1 = 22 | goals2 = 0 | goals3 = 0 | goals4 = 4 | goals5 = 27 | goals6 = 5 | goals7 = 3 | goals8 = 1 | goals9 = 7 | goals10 = 1 | goals11 = 9 | goals12 = 0 | nationalyears1 = 1998 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 2 | nationalyears2 = 2000–2001 | nationalteam2 = Slovenija do 20 let | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 2 | nationalyears3 = 2001–2003 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps3 = 17 | nationalgoals3 = 2 | nationalyears4 = 2006 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija B]] | nationalcaps4 = 2 | nationalgoals4 = 1 | nationalyears5 = 2006 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps5 = 1 | nationalgoals5 = 0 | manageryears1 = 2018–2019 | managerclubs1 = [[NK Brda|Brda]] | manageryears2 = 2020 | managerclubs2 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | manageryears3 = 2021–2023 | managerclubs3 = [[ND Bilje|Bilje]] | manageryears4 = 2024 | managerclubs4 = [[PFC Botev Plovdiv II|Botev Plovdiv II]] }} '''Dominik »Domen« Beršnjak''', [[slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[15. julij]] [[1981]], [[Ljubljana]]. Beršnjak je nekdanji nogometaš, od leta 2018 deluje kot trener. Leta 2006 je bil tudi član [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske nogometne reprezentance]], za katero je enkrat tudi zaigral. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Beršnjak, Dominik}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši FC Politehnice Iaşi]] [[Kategorija:Nogometaši K.R.C. Genka]] [[Kategorija:Nogometaši K. Beringen-Heusden-Zolderja]] [[Kategorija:Nogometaši Soprona VSE]] [[Kategorija:Nogometaši Ayeyawady Uniteda]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji NK Brd]] [[Kategorija:Trenerji NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Trenerji ND Bilj]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] j53nb95msmeo1az5uyvg889e4m5aoj0 Mile Korun 0 230179 6743676 6742979 2026-08-27T22:57:17Z ~2026-44996-51 264415 6743676 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mile Korun''', [[slovenci|slovenski]] [[režiser]], [[scenograf]], [[kostum]]ograf, [[dramaturg]], avtor dramatizacij, upokojeni [[profesor]] na ljubljanski [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] in [[dramatik]] * [[30. oktober]] [[1928]], [[Ljubljana]], † [[17. avgust]] [[2026]]. Študiral je [[Arhitektura|arhitekturo]] in imel zato poseben posluh za prostor, tudi odrski. Na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] je kot redni profesor poučeval dramsko igro in praktično režijo. Korun je za svoje uprizoritve zlasti slovenskih in svetovnih klasičnih dram prejel pomembne gledališke nagrade in priznanja na [[festivali]]h po Sloveniji in na območju nekdanje Jugoslavije. V starosti je začel tudi sam pisati dramatiko (''Svetovalec: katalog burlesknih dialogov'', 2016 ter ''Sveti mož: postmeščanski igrokaz'', 2017). Veliko se je ukvarjal z uprizarjanjem Cankarjevih dram (''Režiser in Cankar'', 1997). Svoje misli o gledališču, igri in uprizarjanju, gledalcu in predstavi ter o režiserju in igralcu je Korun zbral v knjigi ''Biti z igro'' (2006). V Knjižnici [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL-ja]] je 2015 izšla še njegova knjiga ''Končno poročilo o nekončanem Kralju Learu v ljubljanski Drami''.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=A. |title=Umrl je gledališki režiser in dramatik Mile Korun |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrl-je-gledaliski-reziser-in-dramatik-mile-korun/791111 |access-date=2026-08-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Obsežen zbornik o njem sta uredila [[Vasja Predan]] in [[Ivo Svetina]] (2002). Med drugim je prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] (1964), [[Župančičeva nagrada|Župančičevo nagrado]] (1971, slednjo tudi 1994 za življenjsko delo), [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] (1981), [[srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]] (1996), [[Univerza v Ljubljani]] pa mu je na predlog AGRFT leta 2011 podelila naziv [[Zaslužna profesorica|zaslužnega profesorja]]. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.sigledal.org/geslo/Mile_Korun Mile Korun na portalu ''SiGledal''] * [http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=5499&l=0 Profil Mileta Koruna] * [https://365.rtvslo.si/arhiv/profil/174437530 Mile Korun]. Profil (16. november 2016). RTV Slovenija. * [https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/oder/15104167/174707807 Predstava, ki je nekončana. Po režiserjevi krivdi. Ali volji. Ali zaslugi.] Oder (28. julij 2020). RTV Slovenija. * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175244205 Ob smrti gledališkega režiserja Mileta Koruna]. Naši umetniki pred mikrofonom (22. avgust 2026). RTV Slovenija. {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Korun, Mile}} [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski scenografi]] [[Kategorija:Slovenski kostumografi]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] oj4mcvmbsx0zipz44xa61vz3xm1nkvo Abstraktni podatkovni tip 0 232466 6743530 6494109 2026-08-27T14:46:03Z ~2026-46848-03 264936 Dodal sem par zgledov in sem malo spremenil definicijo 6743530 wikitext text/x-wiki '''Abstraktni podatkovni tip''' ({{jezik-en|abstract data type}} - ADT) je model za podatke, ampak brez konkretne predstavitve in brez implementacije. Termin se zelo pogosto uporablja v računalništvu. Zgledi: * Množica * Sklad * Vrsta * Vrsta s prednostjo * Zaporedje * Slovar Včasih ljudje mešajo pojma '<nowiki/>'''abstraktni podatkovni tip'''<nowiki/>' in ''''podatkovna struktura'''<nowiki/>'. Podatkovna struktura ima konktretno implementacijo, ADT pa jo nima. Poglejmo par primerov: {| class="wikitable" |+ !Abstraktni Podatkovni Tip !Podatkovna Struktura |- |Slovar |Hashmap, TreeMap |- |Vrsta s prednostjo |Heap |- |Zaporedje |Povezan Seznam, Tabela |} ADT poleg množice možnih vrednosti definira tudi vse operacije, ki so dovoljene na elementih tega tipa. Pri [[programiranje|programiranju]] ta način omejuje programerja, da lahko dostopa do podatkov samo tako, kot je definirano v abstraktnem podatkovnem tipu. Čeprav je prožnost programiranja zaradi tega zmanjšana, se hkrati varnost močno poveča. == Glej tudi == * [[podatkovni tip]] * [[podatkovna struktura]] [[Kategorija:Podatkovni tipi]] [[sv:Datatyp#Abstrakta typer]] {{normativna kontrola}} ta0xzqp0bwln6et5yag06t919ukqvgl Ashlee Simpson 0 243415 6743806 6494687 2026-08-28T11:18:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743806 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Ashlee Simpson | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | background = person | birth_name = Ashlee Nicole Simpson<ref name="TXBI">State of Texas. ''Texas Birth Index (1903–1997)''. Texas Department of State Health Services. Lists daughters of Joe Truett Simpson as Jessica Ann (born July 10, 1980, [[Taylor County, Texas]]) and Ashley Nicole (born October 3, 1984, [[McLennan County, Texas]]).</ref> | alias = Ashlee Simpson-Wentz | origin = [[Dallas, Teksas|Dallas]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike]] | genre = [[Pop rock]], [[pop glasba|pop]] | occupation = <!-- Wikidata --> | years_active = 2001–danes | label = [[Geffen Records|Geffen]] | website = <!-- Wikidata --> }} '''Ashlee Simpson-Wentz''',<ref name="BMI Repertoire">{{navedi splet| url = http://repertoire.bmi.com/writer.asp?blnWriter=True&blnPublisher=True&blnArtist=True&page=1&fromrow=1&torow=25&querytype=WriterID&keyid=885799&keyname=SIMPSON%20ASHLEE%20NICOLLE&CAE=446299817&Affiliation=ASCAP| title = Songwriter/Composer: SIMPSON ASHLEE NICOLLE| accessdate = 23.10.2009 | publisher = BMI}}</ref> [[Američani|ameriška]] [[gledališki igralec|gledališka]], [[filmski igralec|filmska]] in [[filmski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]], [[pop glasba|pop]] [[pevec|pevka]], [[ples]]alka ter [[besedilopisec|tekstopiska]], * [[3. oktober]] [[1984]], [[Waco, Teksas|Waco]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike]]. Ashlee Simpson-Wentz, ki je mlajša sestra pop pevke [[Jessica Simpson|Jessice Simpson]], je svoj preboj v svet glasbe doživela sredi leta 2004, ko je izdala svoj [[glasbeni album|debitanski glasbeni album]] ''[[Autobiography (album, Ashlee Simpson)|Autobiography]]'' in začela s snemanjem lastne [[resničnostna oddaja|resničnostne oddaje]] ''[[The Ashlee Simpson Show]]''. Prejela je več kritik s strani občinstva, ko je eno izmed svojih pesmi v oddaji ''[[Saturday Night Live]]'' zapela na playback v oktobru 2004. Posnetek se je začel predvajati, ona pa ni pela in pustila člane njene glasbene skupine same na odru. Po [[turneja|turneji]] v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] in več posnetih filmih je Ashlee Simpson v oktobru 2005 izdala svoj drugi glasbeni album, imenovan ''[[I Am Me]]''. Njen tretji glasbeni album, ''[[Bittersweet World]]'', je izšel v aprilu 2008. Mesec dni kasneje se je Ashlee Simpson poročila z [[glasbenik]]om [[Pete Wentz|Peteom Wentzom]] in par je sporočil, da pričakujeta svojega prvega otroka. 20. novembra 2008 je Ashlee Simpson-Wentz rodila dečka, ki sta ga zakonca poimenovala Bronx Mowgli Wentz.<ref name="people.com">{{navedi splet| url = http://www.people.com/people/article/0,,20238396,00.html| title = It's a Boy for Ashlee & Pete!| accessdate = 21.11.2008 | author = Marisa Laudadio| date = 21. november 2008 | publisher = [[People (magazine)|People]]}}</ref> == Zgodnje življenje == Ashlee Simpson-Wentz se je rodila kot '''Ashlee Nicole Simpson''' v [[Waco, Teksas|Wacu]], [[Teksas]], [[Združene države Amerike]]<ref name="TXBI"/> in bila vzgojena v [[Richardson, Teksas|Richardsonu]], Teksas. Je druga hči [[Jessica Simpson#Menedžerji|Joeja Truetta Simpsona]], bivšega [[baptist]]skega [[duhovnik]]a, ki je danes njen [[menedžment|menedžer]] ter njegove žene Tine Ann Drew. Šolala se je na šoli Prairie Creek Elementary.<ref>{{citation|url=http://www.theinsider.com/celebrities/Ashlee_Simpson|accessdate=2.12.2007|title=Ashlee Simpson at The Insider|publisher=CBS Interactive Inc.|work=The Insider|archive-date=2008-06-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20080623002607/http://www.theinsider.com/celebrities/Ashlee_Simpson|url-status=dead}}</ref> Od svojega tretjega leta dalje se je učila klasičnega [[balet]]a in nazadnje postala [[ples]]alka. Pri enajstih letih so jo sprejeli na šolo [[School of American Ballet]] v [[New York]]ju..<ref>Although the minimum age for admission was technically 12, Joe Simpson said that he lied about his daughter's age to get her into the school in an October 2004 interview. (Jeff Leeds, ''[[The New York Times]]'', [http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9906E3DB1438F930A35753C1A9629C8B63 "Who Wants to Be a New Simpson?"], Section 2, Page 1, 3. oktober 2004.)</ref> Okrog tistega časa je trpela zaradi motnje hranjenja; vse skupaj je trajalo kakšnih šest mesecev, vendar so se njeni starši odločili poiskati pomoč.<ref>Stephen M. Silverman, [http://www.people.com/people/article/0,,1139084,00.html "Ashlee Simpson: I Had 'Minor' Eating Disorder"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160928042343/http://www.people.com/people/article/0,,1139084,00.html |date=2016-09-28 }}, People.com, 8. december 2005.</ref> Po tem, ko je njena sestra [[Jessica Simpson|Jessica]] podpisala pogodbo z neko založbo, se je družina Simpson preselila v [[Los Angeles]], [[Kalifornija]], kjer se je Ashlee začela pojavljati v raznih [[televizijski oglas|televizijskih reklamah]].<ref>Janelle Brown, "Ashlee Simpson", ''[[Seventeen (magazine)|Seventeen]]'', November 2004, pages 86–89.</ref> == Kariera == === Zgodnja leta === Ko je Jessica Simpson postala zvezda po izidu njenega prvega albuma, je Ashlee postala ena izmed njenih plesalk iz ozadja. Kasneje se je začela pojavljati v raznih [[film]]ih in [[televizijska serija|televizijskih serijah]], vključno z eno epizodo v televizijski seriji ''[[Glavca (serija)|Glavca]]'' leta 2001 in manjšim pojavom v filmu ''[[Vroča bejba]]'' iz leta 2002. Imela je tudi stransko vlogo v [[Dramski film|dramski]] družinski televizijski seriji ''[[Sedma nebesa]]'' za katero je med letoma 2002 in 2004 posnela devetintrideset epizod.<ref>{{imdb name|id=1249883|name=Ashlee Simpson-Wentz}}</ref> Ashlee Simpson je leta 2002 posnela [[glasbena kompozicija|pesem]], imenovano »Christmas Past, Present and Future«, ki je bila izdana na prazničnem [[glasbeni album|glasbenem albumu]] ''[[School's Out! Christmas]]'', kasneje pa je leta 2004 in 2005 ponovno izšla na albumu ''[[Radio Disney Jingle Jams]]''. Poleti leta 2003 je izdala pesem naslovljeno kot »Just Let Me Cry« za [[filmska glasba|soundtrack]] filma ''[[Odštekani petek]]'' z [[Lindsay Lohan]] in [[Jamie Lee Curtis]]. Nazadnje je Ashlee Simpson podpisala pogodbo z založbo [[Geffen Records]]. === Debitanski album in resničnostna oddaja (2004) === {{Glej tudi|Autobiography (album, Ashlee Simpson)}} Ashlee Simpson-Wentz se je občasno pojavljala v [[resničnostna oddaja|resničnostni oddaji]] ''[[Newlyweds: Nick and Jessica]],'' ki je govorila o zakonskem življenju Jessice Simpson in njenega kasnejšnjega moža [[Nick Lachey|Nicka Lacheyja]]. Da bi zgradila še lastni uspeh, je Ashlee Simpson začela s snemanjem svoje resničnostne oddaje, imenovane ''[[The Ashlee Simpson Show]],'' ki se je predvajala ob istem času, kot ''Newlyweds'', vendar po tem, ko se je ta že nehala predvajati. Njena naslovna pesem je bil glavni singl iz albuma ''[[Autobiography (album, Ashlee Simpson)|Autobiography]].'' V Združenih državah Amerike je med poletjem leta 2004 izhajala po osem epizod tedensko (druga sezona se je predvajala med januarjem in marcem leta 2005). Serija je obravnavala procese pisanja, snemanja in izvajanja glasbe Ashlee Simpson in njene vidike zasebnega življenja. Prvi [[glasbeni album]] Ashlee Simpson-Wentz, imenovan ''[[Autobiography (album, Ashlee Simpson)|Autobiography]],'' je v juliju leta 2004 v ZDA pristal na prvem mestu lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]] z okoli 398.000 prodanimi kopijami izvodov. Album je prejel tri platinaste certifikacije v septembru tistega leta. Simpsonova je sodelovala pri pisanju vseh pesmi na albumu, v nekem intervjuju pa jih je opisala kot pesmi, ki so »zelo resnične za moja čustva«,<ref>"Ashlee Simpson: Her Most Revealing & Heartfelt Interview Ever," ''Life Story Jessica,'' page 68–72.</ref> vendar so bile ocene albuma s strani glasbenih kritikov različne.<ref>{{navedi splet | title=Metacritic Autobiography review collection | url=http://www.metacritic.com/music/artists/simpsonashlee/autobiography | accessdate=7. september 2005 | archive-date=2012-02-04 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120204161029/http://www.metacritic.com/music/autobiography | url-status=dead }}</ref> ''[[Rolling Stone|Rolling Stonov]]'' Peter Relic je album ''Autobiography'' označil za »vsakdanjo mešanico [[Avril Lavigne|avrilskega]] otročjega popa in trdega rocka [[Sheryl Crow]].«<ref>{{navedi splet | title=Rolling Stone magazine review of ''Autobiography'' | url=http://www.rollingstone.com/reviews/album/6222372/review/6294697?utm_source=Rhapsody&utm_medium=CDreview | accessdate=17. november 2009 | archive-date=2007-12-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20071224115106/http://www.rollingstone.com/reviews/album/6222372/review/6294697?utm_source=Rhapsody&utm_medium=CDreview | url-status=dead }}</ref> [[E!|E! Online]] je napisal: »Tudi če te ne osupi, te ''Autobiography'' preseneti.«<ref>{{navedi splet | title=E! Online Autobiography review | url=http://www.eonline.com/Reviews/Facts/Music/RevID/0,1107,3258,00.html | archiveurl=https://web.archive.org/web/20060115192136/http://www.eonline.com/Reviews/Facts/Music/RevID/0,1107,3258,00.html | archivedate=2006-01-15 | accessdate=7. september 2005 | url-status=live }}</ref> Singl, ki je predstavljal album, »[[Pieces of Me]],« je bil eden izmed največjih uspešnic poletja v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in bil prodajan še marsi kje drugje. Kakorkoli že, singla, ki sta mu sledila (»[[Shadow (pesem, Ashlee Simpson)|Shadow]]« in »[[La La (pesem)|La La]]«) sta bila veliko manj uspešna. Ko je velikokrat nastopila v živo, je Ashlee Simpson nastopala z bandom iz ozadja. Med letoma 2004 in 2006 so ga sestavljali Ray Brady (kitara), Braxton Olita (kitara), Joey Kaimana (bas kitara — od leta 2004 do leta 2005 ga je zamenjal Zach Kennedy), Chris Megert (klaviature in vokali — od pozno leta 2004 do leta 2005 ga je zamenjala [[Lucy Walsh]]) in Chris Fox (bobni). Poleg tega, da je izdala svoj prvi samostojni glasbeni album, je Ashlee Simpson zapela tudi [[božič]]no pesem »[[Little Drummer Boy]]« v [[duet]]u z Jessico Simpson za njena album ''[[Rejoyce: The Christmas Album|Rejoyce]]''. Pesem sta skupaj zapeli na [[American Broadcasting Company|ABC-jevem]] delu serije ''Nick & Jessica's Family Christmas.''<ref>{{navedi splet | title=Press (and awards) from Ashlee's official website | url=http://ashleesimpsonmusic.com/about/features.asp?page=all | archiveurl=https://web.archive.org/web/20041207144939/http://www.ashleesimpsonmusic.com/about/features.asp?page=all | archivedate=2004-12-07 | accessdate=7. september 2005 | url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet | title=ABC's Nick & Jessica's Family Christmas | url=http://abc.go.com/specials/nickjess_xmas.html | archiveurl=https://web.archive.org/web/20050803085028/http://abc.go.com/specials/nickjess_xmas.html | archivedate=2005-08-03 | accessdate=27. avgust 2005 | url-status=live }}</ref> 8. avgusta 2004 je na podelitvi nagrad ''[[Teen Choice Awards]]'' prejela nagrado v kategoriji za »Izbiro pesmi poletja« za svojo pesem »Pieces of Me,« ter nagrado v kategoriji za »Izbiro novega obraza«.<ref>Stephen M. Silverman, [http://www.people.com/people/article/0,,678707,00.html "Lindsay Lohan Tops Teen Choice Awards"], People.com, 9. avgust 2004.</ref> Poleg tega je dobila nagrado [[Billboard Music Award|Billboard Award]] za »Najboljšo novo žensko ustvarjalko leta« v decembru,<ref>Charlie Amter, [https://web.archive.org/web/20060110005559/http://www.eonline.com/News/Items/0,1,15489,00.html ""Billboard" Awards Usher in Victory"], ''E! Online News,'' 9. december 2004.</ref> istega meseca pa jo je revija ''[[Entertainment Weekly]]'' imenovala za eno izmed njihovih »zvezd preboja leta 2004«.<ref>[http://www.ew.com/ew/article/0,,927494,00.html "Breakouts 2004"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090519032324/http://www.ew.com/ew/article/0,,927494,00.html |date=2009-05-19 }}, EW.com, 7. december 2004. (''Entertainment Weekly,'' Issue #797, 17. december 2004.)</ref> Ashlee Simpson je bila tudi ena izmed voditeljic prireditve ''[[Dick Clark's New Year's Rockin' Eve]]'' skupaj z [[Regis Philbin|Regisom Philbinom]] (nadomeščal je [[Dick Clark|Dicka Clarka]]) ob koncu leta, kjer je nastopila s tremi svojimi pesmimi. ==== Incident na ''Saturday Night Live'' ==== Ashlee Simpson se je kot glasbeni gost pojavila v epizodi 568 televizijske serije ''[[Saturday Night Live]]'' (23. - 24. oktober 2004) in, kot je v navadi pri tej seriji, nameravala nastopiti z dvema singloma. S prvo pesmijo, »Pieces of Me,« je nastopila brez problemov. Kakorkoli že, ko je začela peti drugo pesem, »Autobiography«, se je spet začelo slišati besedilo pesmi »Pieces of Me« - še predenj je mikrofon ponesla k obrazu. Ashlee Simpson je začela improvizirati, ko je spoznala neprijetno napako, nazadnje pa je zapustila oder in na njem člane njene glasbene skupine pustila same. Pred koncem oddaje se je Ashlee Simpson skupaj z [[Jude Law|Judeom Lawom]], takratnim gostiteljem serije, pojavila na odru in dejala: »Zelo mi je žal. Moj band je začel igrati napačno pesem in nisem vedela, kaj naj storim.«<ref>{{navedi splet | title=USA Today: Did 'Saturday Night Live' expose Ashlee Simpson's extra help? | url=http://www.usatoday.com/life/music/news/2004-10-24-simpson-snl_x.htm | accessdate=8. januar 2009 }}</ref> 25. oktobra 2004 je bila Ashlee Simpson povabljena v glasbeno oddajo, imenovano ''[[Total Request Live]]'' in tam pojasnila komplikacije, ki naj bi izhajale iz hude bolezni, ki je bila prikazana tudi v oddaji ''[[The Ashlee Simpson Show]]'' in zaradi katere je popolnoma izgubila glas, njen zdravnik pa ji je priporočil, naj ne poje. Zaradi tega naj bi njen oče želel, da v oddaji ''Saturday Night Live'' ne poje v živo. O incidentu je Ashlee Simpson povedala: »Popolnoma sem se osmešila.« Povedala je tudi, da je bobnar pritisnil na napačen gumb in zaradi tega se je začela predvajati napačna melodija.<ref>{{navedi novice | last=Vineyard | first=Jennifer | title=Ashlee Blames Gastric Distress For 'SNL' Lip-Synch Snafu | date=25. oktober 2004 | publisher=MTV News | url=http://www.vh1.com/artists/news/1492993/10252004/simpson_ashlee.jhtml | accessdate=2010-06-25 | archive-date=2005-12-08 | archive-url=https://web.archive.org/web/20051208193857/http://www.vh1.com/artists/news/1492993/10252004/simpson_ashlee.jhtml | url-status=dead }}</ref> Med podelitvijo nagrad [[Radio Music Award]]s 25. oktobra 2004 se je Ashlee Simpson za šalo pretvarjala, da je naredila enako napako kot v oddaji ''SNL'', vendar je nato v živo nastopila s pesmijo »Autobiography«. 31. oktobra tistega leta je [[CBS]]-jev program ''[[60 Minutes]]'' objavil posnetek z vaje Ashlee Simpson pred nastopom na ''SNL'', ki je razkril njeno slabo kontrolo nad glasom. Incident se je pokazal tudi v serijah ''[[MADtv]]'' in ''[[Family Guy]]'' (v epizodi »Brian Goes Back to College«). V tej epizodi Ashlee Simpson začenja oponašati pesem, ko se ta spremeni v »[[Ol' Man River]]«. [[Jeannette Walls]] je incident na ''SNL'' primerjala z nesrečo [[Milli Vanilli]] iz leta 1990, ko je med nastopom v živo na [[MTV]]-ju njena pesem preskočila na drugo in so tako odkrili, da ne poje v živo.<ref>{{navedi novice | last=Walls | first=Jeannette | title=Ashlee Simpson just paying lip service to fans | date=26. oktober 2004 | publisher=MSNBC | url=http://www.msnbc.msn.com/id/6329101}}</ref> ''[[The New York Times]]'' je napisal, da večkrat videni incident Ashlee Simpson v oddaji ''SNL'' »lahko postane najboljši videospot tega leta,« hkrati pa so objavili tudi: »Ena izmed najbolj popularnih novih zvezd leta 2004 se izkaže za ... za kaj natančno?«<ref>{{navedi novice | last=Sanneh | first=Kelefa | title=Rap Against Rockism | date= 31. oktober 2004 | publisher=New York Times |url=http://www.nytimes.com/2004/10/31/arts/music/31sann.html?_r=1&pagewanted=all&oref=slogin}}</ref> V naslednjem letu je Ashlee Simpson še enkrat nastopila v oddaji ''Saturday Night Live'' in nastopila s singloma »Boyfriend« in »Catch Me When I Fall« iz njenega albuma ''[[I Am Me]]''. Z obema pesmima je nastopila brez problemov. === Nastop na Orange Bowl in prva turneja (zgodaj 2005) === 4. januarja leta 2005 je Ashlee Simpson nastopila s pesmijo »La La« med polčasom oddaje [[2005 Orange Bowl]] v [[Miami]]ju, [[Florida]]; po njenem nastopu se je veliko od 72.000 gledalcev negativno odzvalo na njen nastop. Nekateri so dejali, da je [[Kelly Clarkson]] pred Ashlee Simpson nastopila z veliko bolj pozitivno sprejetim nastopom in povedali, da je bil nastop Ashlee Simpson zelo slab in da je veliko tonov zgrešila.<ref name="daddydearest">{{navedi novice | last=Graham | first=Renée | title=Ashlee Simpson's career comes courtesy of Daddy dearest | date=11. januar 2005 | publisher=Boston Globe | url=http://www.boston.com/ae/celebrity/articles/2005/01/11/ashlee_simpsons_career_comes_courtesy_of_daddy_dearest/}}</ref><ref name="Pulskamp">{{navedi novice | last=Pulskamp | first=Andrew | title=Ashlee Simpson's Halftime Performance Falls Flat | date=5. januar 2005 | publisher=Local10.com | url=http://www.justnews.com/entertainment/4048912/detail.html }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="MTVorangebowl">{{navedi splet | title=MTV&nbsp;— Orange Bowl halftime show story | url=http://www.mtv.com/news/articles/1495731/20050111/index.jhtml?headlines=true | accessdate=27. avgust 2005 | archive-date=2012-08-12 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120812221705/http://www.mtv.com/news/articles/1495731/ashlee-simpson-shrugs-off-orange-bowl-booing.jhtml?headlines=true | url-status=dead }}</ref><ref name="audiooforangebowl">{{navedi splet | title=Audio of Orange Bowl performance (MP3) | url=http://graphics.boston.com/audio/ae/ashlee_simpson_orange_bowl.mp3| accessdate=7. december 2005 }}</ref> Po nastopu na Orange Bowlu je po internetu začela krožiti peticija na PetitionOnline.com, ki je javnost spraševala, ali naj Ashlee Simpson preneha s svojo glasbeno kariero. Stran PetitionOnline.com je v tistem času postala ena najbolj obiskanih spletnih strani.<ref>{{navedi splet | title=Yahoo News&nbsp;— Online petition story | url=http://music.yahoo.com/library/default.asp?m=content&add=news&i=14285421& | accessdate=27. avgust 2005 }}</ref> Ashlee Simpson je kasneje dejala: »Saj je v redu. Ni vam treba vedno biti oboževalec glasbe vsakogar.« Dejala je tudi, da s strani oboževalcev dobiva podporo.<ref>{{navedi splet | title=Sun Herald&nbsp;— Simpson comments about petition | url=http://www.sunherald.com/mld/thesunherald/entertainment/11036610.htm | archiveurl=https://web.archive.org/web/20050830083311/http://www.sunherald.com/mld/thesunherald/entertainment/11036610.htm | archivedate=2005-08-30 | accessdate=27. avgust 2005 | url-status=live }}</ref> Okrog enakega časa, kot je po internetu krožila peticija, je revija ''[[Cosmopolitan (revija)|Cosmopolitan]]'' v izidu februarja 2005 Ashlee Simpson imenovala za »zabavno in neustrašno žensko leta.«<ref>Donna Freydkin, [http://www.usatoday.com/life/people/2005-02-07-cosmo-luncheon_x.htm?POE=LIFISVA "'Cosmopolitan' honors the 'fun and fearless' in NYC"], ''USA Today,'' 7. februar 2005.</ref> Prva turneja Ashlee Simpson v ZDA (ki je vključevala tudi dva koncerta v [[Kanada|Kanadi]]) je trajala od srede februarja 2005 do poznega aprila tistega leta, pri njej pa sta sodelovala tudi banda [[Pepper's Ghost (glasbena skupina)|Pepper's Ghost]] in [[The Click Five]].<ref>{{navedi novice | last=Moss | first=Corey | title=Ashlee Simpson Soldiers On, Like Always, Through Tour-Launch Snafus | date=17. februar 2005 | publisher=MTV | url=http://www.mtv.com/news/articles/1497210/20050217/simpson_ashlee.jhtml?headlines=true | accessdate=2010-06-25 | archive-date=2009-05-18 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090518171523/http://www.mtv.com/news/articles/1497210/20050217/simpson_ashlee.jhtml?headlines=true | url-status=dead }}</ref> Glavni material za turnejo je bil album ''Autobiography'', vendar je Ashlee Simpson nastopila tudi z naslednjimi pesmimi: z lastno neizdano pesmijo »Hollywood«, s [[The Pretenders]]ovo pesmijo »[[Brass in Pocket]],« s pesmijo glasbene skupine [[Blondie (glasbena skupina)|Blondie]] »[[Call Me (pesem, Blondie)|Call Me]]« in s pesmijo [[Madonna|Madonne]], »[[Burning Up]].« Ashlee Simpson je dejala, da bo turneja potekala brez uporabe [[pirotehnika|pirotehnike]] in da »bomo na odru samo jaz in moj band, da se bomo zabavali.«<ref>{{navedi novice | last=Bird | first=Rick | title=Ashlee Simpson at the Taft: Jessica's sister, now on her first full-length national tour, is getting some credit from critics | date=8.3.2005 | work=[[The Cincinnati Post]] | publisher=[[E. W. Scripps Company]] | url=http://www.cincypost.com/2005/03/08/ashlee030805.html | archiveurl=https://web.archive.org/web/20050312070604/http://www.cincypost.com/2005/03/08/ashlee030805.html | archivedate=2005-03-12 | accessdate=2010-06-25 | url-status=live }}</ref> V marcu leta 2005 je Ashlee Simpson objavila, da se bo oddaja ''[[The Ashlee Simpson Show]]'' končala ob koncu druge sezone,<ref name="MTVGoing80s">{{navedi novice | last=Vineyard | first=Jennifer | title=Ashlee Simpson Going '80s, Getting Personal On Next Album | date=25. marec 2005 | publisher=MTV | url=http://www.mtv.com/news/articles/1499052/20050325/simpson_ashlee.jhtml?headlines=true | accessdate=2010-06-25 | archive-date=2009-05-18 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090518171528/http://www.mtv.com/news/articles/1499052/20050325/simpson_ashlee.jhtml?headlines=true | url-status=dead }}</ref> zadnja epizoda pa je izšla še tisti mesec. === Filmi, drugi glasbeni album in teater (2005–2006) === {{Glej tudi|I Am Me}} Ashlee Simpson je imela stransko vlogo navdihujoče igralke po imenu Clea v ''Undiscovered'', originalno naslovljenem ''Wannabe,'' neodvisnem [[film]]u, ki je izšel avgusta 2005. Ashlee Simpson je svoje scene posnela pozno leta 2004. Med tem, ko je Ashlee Simpson za svoj nastop prejela sprejmljive ocene s strani filmskih kritikov,<ref>{{navedi novice | last=Rechtshaffen | first=Michael | title=Michael Rechtshaffen's review of Undiscovered | date=26.8.2005 | publisher=Hollywood Reporter | url=http://www.hollywoodreporter.com/thr/reviews/review_display.jsp?vnu_content_id=1001021909 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20060108015407/http://www.hollywoodreporter.com/thr/reviews/review_display.jsp?vnu_content_id=1001021909 | archivedate=2006-01-08 | accessdate=2010-06-25 | url-status=live }}</ref><ref>{{navedi novice | last=Elder | first=Robert K. | title=Robert K. Elder's review of Undiscovered | date=August 2005 | publisher=Hollywood Reporter | url=https://wiki24x7.com/jessica-simpson/ | accessdate=2022-07-16 | archive-date=2022-07-16 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220716125350/https://wiki24x7.com/jessica-simpson/ | url-status=dead }}</ref> je film negativne ocene<ref>{{navedi splet | title=Metacritic.com&nbsp;— Undiscovered reviews | url=http://www.metacritic.com/film/titles/undiscovered | accessdate=27. avgust 2005 | archive-date=2012-02-04 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120204161229/http://www.metacritic.com/movie/undiscovered | url-status=dead }}</ref> in se ni uvrstil med prvih deset najbolje prodajanih filmov tistega tedna,<ref>{{navedi novice | title=BBC Undiscovered opening weekend numbers | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/4194770.stm |accessdate=30. avgust 2005 | date=29. avgust 2005}}</ref> saj je zaslužil le 676.048 $. Za nastop si je prislužila nominacijo za [[Zlata malina|Zlato malino]] v kategoriji za »najslabšo stransko igralko.« Drugi glasbeni album Ashlee Simpson, ''[[I Am Me]],'' je v Združenih državah Amerike izšel 18. oktobra 2005. Ashlee je dejala, da je želela izboljšati občutek glasbe iz osemdesetih na njenem albumu, ki pa ne bo enak, kot njen prvenec, saj se bo bolj osredotočil nanjo, ne na njena razmerja.<ref name="MTVGoing80s"/> Album ''I Am Me'' je pristal na prvem mestu lestvice [[Billboard 200|''Billboard'' 200]] z okroglimi 220.000 prodanimi kopijami izvodov,<ref>{{navedi splet | title=It's All About Ashlee: Simpson Scores Another #1 With ''I Am Me'' | url=http://www.mtv.com/news/articles/1512238/10262005/simpson_ashlee.jhtml?headlines=true | accessdate=26. oktober 2005 }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> vendar se je prodaja hitro poslabšala; do aprila 2006 je prodal manj kot 900.000 kopij v Združenih državah in 3 milijone kopij po svetu, po podatkih njene biografije.<ref>{{citation|url=http://www.cwtv.com/shows/melrose-place/cast/ashlee-simpson-wentz|title=Melrose Place Cast|accessdate=2009-12-02|publisher=The CW Television Network}}</ref><ref>Jonathan Cohen, [http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1002385824 "Ashlee Simpson Hitting The Road This Summer"], Billboard.com, 25. april 2006.</ref> Prvi singl albuma, »[[Boyfriend (pesem)|Boyfriend]],« se je uvrstil med prvih dvajset pesmi na lestvici [[Billboard Hot 100]] in podobne rezultate dosegel tudi vsepovsod drugod. Drugi singl albuma, »[[L.O.V.E. (pesem, Ashlee Simpson)|L.O.V.E.]],« se je v Združenih državah Amerike uvrstil med prvih petindvajset najboljših pesmi, dobil pa je tudi [[remiks|remix]] R&B/hip-hop pevke [[Missy Elliott]] in [[videospot]]; to je bil najbolj uspešen videospot na ''[[Total Request Live]].'' Ashlee Simpson je s koncertno turnejo pričela v poznem septembru v [[Portland, Oregon|Portlandu]], [[Oregon]], 8. oktobra pa se je pojavila v epizodi oddaje ''SNL'' za promoviranje svojega albuma. Najprej je nastopila z [[balada|balado]] »Catch Me When I Fall,« ki je bila napisana na podlagi njene izkušnje v oddaji ''SNL''. Po svojem drugem nastopu se je zahvalila gneči. V sredi decembra tistega leta je Ashlee Simpson po nastopu na [[Japonska|Japonskem]] propadla, verjetno zaradi izčrpanosti. Bila je na kratko hospitalizirana, posledica tega pa je bilo to, da je odpovedala nastop na podelitvi nagrad [[Radio Music Award]]s.<ref>{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1518506/20051219/story.jhtml|title=Ashlee Simpson's Collapse Due To Exhaustion|first=Jennifer|last=Vineyard|publisher=MTV|date=19.12.2005|accessdate=2.4.2006|archive-date=2006-04-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20060416150232/http://www.mtv.com/news/articles/1518506/20051219/story.jhtml|url-status=dead}}</ref> Ashlee Simpson in njena sestra sta se načrtovali pojaviti na reviji ''[[Rolling Stone]]'' s slikami, ki jih bo posnel [[David LaChapelle]] v letu 2005, vendar sta zaradi koncepta dejali, da bi jima bilo neprijetno sodelovati s fotografom, kot je LaChapelle zaradi njegovih idej. Kasneje, zgodaj leta 2006, je LaChapelle priredil tiskovno konferenco, kjer je Ashlee in Jessico Simpson označil za »vse, kar je narobe z glasbo.« LaChapelle je dejal, da se je samo trudil, da bi »Simpsonovi na slikah izgledali v redu. Zdaj vem, da je to nemogoča naloga.« LaChapelle je načrtoval, da bi se dekleti prikazali kot »slabi in umazani«, snemali pa naj bi s kačami.<ref>[http://www.contactmusic.com/new/xmlfeed.nsf/story/lachapelle-slams-simpson-sisters_13_02_2006 "LACHAPELLE SLAMS SIMPSON SISTERS"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110606080413/http://www.contactmusic.com/new/xmlfeed.nsf/story/lachapelle-slams-simpson-sisters_13_02_2006 |date=2011-06-06 }}, contactmusic.com, 13. februar 2006.</ref> Ashlee Simpson se je v decembru 2005 in januarju 2006 skupaj s sestro Jessico pojavila na naslovnici revije ''[[People (revija)|Teen People]]'',<ref>{{cite press release | title = TEEN PEOPLE Brings Jessica and Ashlee Simpson Together for Their First Joint Cover | publisher = TEEN PEOPLE | date = 1.11.2005 | url = http://www.prnewswire.com/cgi-bin/stories.pl?ACCT=109&STORY=/www/story/11-01-2005/0004205446&EDATE= | accessdate = 18.9.2006 }}</ref> njena slika pa je bila objavljena tudi v revijah kot so ''[[Blender (revija)|Blender]]'' (december 2005),<ref>Weiner, Jonah (2005). [http://www.blender.com/guide/68156/sister-act-2.html?src=blender_ed "Sister Act 2"] Blender.com . Retrieved 30. januar 2007.</ref> ''[[Cosmopolitan (revija)|Cosmopolitan]]'' (januar 2006), ''[[Seventeen (revija)|Seventeen]]'' (marec 2006), ''[[Elle (revija)|Elle]]'' (marec 2006), ''[[Jane (revija)|Jane]]'' (april 2006), ''Teen People'' (junij/julij 2006; takrat se je tudi uvrstila na njihovo lestvico »25 najprivlačnejših zvezdnikov pod petindvajsetim letom«), ''[[Marie Claire]]'' (julij 2006) in ''CosmoGirl'' (september 2006). Ashlee Simpson je zmagovalka MTV-jevega tekmovanja slavnih, imenovanega tudi [[Kelly Slater]], na katerem so z njo tekmovale tudi slavne osebe, kot so [[Meagan Good]], [[Jack Osbourne]] (njen glavni tekmovalec med tekmovanjem), [[Ashley Parker Angel]] in [[Tony Hawk]]. Tekmovanje je bilo del promocije MTV-jevega projekta 'Spring Break' iz marca leta 2006. 12. aprila tisetga leta je Ashlee Simpson vodila in nastopila na podelitvi nagrad [[MTV Australia Video Music Awards]], kjer je hkrati tudi prejela dve nagradi in sicer v kategorijah za »najboljšo žensko ustvarjalko« in za »najboljši pop videospot« (za videospot njenega singla »Boyfriend«).<ref>[https://web.archive.org/web/20080217015720/http://www.mtvasia.com/News/200604/13013323.html "Ashlee Simpson, The Veronicas Among The Winners At MTV Australia Video Music Awards"], MTV News, 13. april 2006.</ref> Novi singl Ashlee Simpson, imenovan »[[Invisible (pesem, Ashlee Simpson)|Invisible]],« je izšel v sredini leta 2006 in se uvrstil med prvih petindvajset pesmi na lestvici Billboard Hot 100. Ashlee Simpson je pričela s svojo turnejo, kjer je med drugim nastopila tudi [[Ashley Parker Angel]], 5. junija 2006;<ref>{{cite press release | publisher= Geffen Records | date= 17.5.2006 | url= http://www.prnewswire.com/news/index_mail.shtml?ACCT=104&STORY=%2Fwww%2Fstory%2F05-17-2006%2F0004363948&EDATE= | title= Ashlee Simpson Sets Summer 2006 Tour: I AM ME Tour to Hit 32 Cities, The Veronicas and Ashley Parker Angel to Perform Show Openers | accessdate= 18.9.2006 | archive-date= 2006-07-13 | archive-url= https://web.archive.org/web/20060713202101/http://prnewswire.com/news/index_mail.shtml?ACCT=104 | url-status= dead }}</ref> nekaj časa sta na turneji nastopali tudi [[The Veronicas]], vendar sta zaradi vokalnih problemov ene izmed njiju turnejo zapustili po nekaj koncertih.<ref>Sire Records press release, [https://web.archive.org/web/20060628111344/http://www.marketwire.com/mw/release_html_b1?release_id=135464 "The Veronicas' North American Summer Tour Cancelled"], Market Wire, 13. junij 2006.</ref> Ashlee Simpson je po koncu turneje v poznem juliju 2006 dejala, da bo odšla na počitnice, si vzela čas za snemanje tretjega glasbenega albuma in se bolj posvetila svoji igralski karieri ter spet začela pregledovati scenarije za razne filmske vloge.<ref>Jennifer Vineyard, [http://www.mtv.com/news/articles/1536824/20060720/simpson_ashlee.jhtml?headlines=true "Ashlee Simpson Hosts Pajama Party, Says She Needs Rest"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090519020045/http://www.mtv.com/news/articles/1536824/20060720/simpson_ashlee.jhtml?headlines=true |date=2009-05-19 }}, MTV News, 20. julij 2006.</ref> Ashlee Simpson je igrala vlogo Roxie Hart v celovečerni [[gledališka igra|gledališki igri]] ''[[Chicago (muzikal)|Chicago]]'', ki so jo od 25. septembra do 28. oktobra tistega leta uprizarjali v [[London]]skem [[gledališče|gledališču]].<ref>[https://web.archive.org/web/20080610060632/http://www.broadway.com/gen/Buzz_Story.aspx?ci=536656 "Pop Singer Ashlee Simpson to Play Chicago's Roxie in London"], Broadway.com, 14. september 2006.</ref> Njen nastop v tej gledališki igri je eden izmed kritikov označil za »brezhibnega«.<ref>Peter Law, [http://www.thisislocallondon.co.uk/news/topstories/941690.ashlee_simpson_rox_the_west_end/ "Ashlee Simpson 'rox' the West End"], thisislocallondon.co.uk, 28. september 2006.</ref> === ''Bittersweet World'' in ''Melrose Place'' (2007–2009) === [[Slika:Ashlee Simpson-Wentz at CW Upfront 2009 2.jpg|thumb|upright|Ashlee Simpson na CW Upfront med predstavitvijo in promoviranjem njene vloge v seriji ''Melrose Place'', Violet Foster, 20. maja 2009.]] {{Glej tudi|Bittersweet World}} Novebra leta 2006 je Ashlee Simpson povedala, da bo kmalu prišla v stik s svojo založbo in začela delati na svojem tretjem glasbenem albumu.<ref>[http://www.mtv.com/music/artist/simpson_ashlee/artist.jhtml#/news/articles/1545866/11152006/jackson_michael.jhtml "For The Record: Quick News On Michael Jackson, Beyonce, Chris Brown, Ashlee, Cure, Clipse, Nicky Hilton & More"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120802234812/http://www.mtv.com/music/artist/simpson_ashlee/artist.jhtml#/news/articles/1545866/11152006/jackson_michael.jhtml |date=2012-08-02 }}, MTV News, 15. november 2006.</ref> Med letom 2007 je snemala album, ki so mu nazadnje dodelili naslov ''Bittersweet World'',<ref>James Montgomery, [http://www.mtv.com/news/articles/1576807/20071219/simpson_ashlee.jhtml "Ashlee Simpson shows Christmas Gifts For Fans (New Album Title) And Pete Wentz (Shh!)"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090519002313/http://www.mtv.com/news/articles/1576807/20071219/simpson_ashlee.jhtml |date=2009-05-19 }}, MTV News, 19. december 2007.</ref> s [[producent]]i [[Timbaland]]om, [[Kenna|Kenno]] in [[Chad Hugo|Chadom Hugom]].<ref>Jennifer Vineyard, [http://www.mtv.com/news/articles/1569231/20070909/index.jhtml "Ashlee Simpson's Bad-Girl Alter Ego Rules New Timbaland-Produced Album"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080309152759/http://www.mtv.com/news/articles/1569231/20070909/index.jhtml |date=2008-03-09 }}, MTV News, 9. september 2007.</ref> Dejala, da bo v album »vložila več duše« in da bo večji poudarek na [[kitara]]h. Predsednik založbe Geffen, [[Ron Fair]] je v decembru 2006 dejal, da bo naslednji album Ashlee Simpson veliko ljudi »ukanil«, vendar bo Geffen vseeno delal z njo, saj »si zasluži biti slišana in si zasluži priložnost.«<ref>[http://www.mtv.com/news/articles/1547396/20061206/stefani_gwen.jhtml "For The Record: Quick News On Gwen, Good Charlotte, Christina, Katharine McPhee, Ashlee, Rihanna & More"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100309183144/http://www.mtv.com/news/articles/1547396/20061206/stefani_gwen.jhtml |date=2010-03-09 }}, MTV News, 6. december 2006.</ref> V marcu 2007 je v intervjuju z [[Entertainment Weekly|EW.com]] povedala, da na novem albumu dela z različnimi glasbeniki.<ref>{{navedi splet | first = Leah | last = Greenblatt | url = http://www.ew.com/ew/article/0,,20015768,00.html | title = Ashlee Finds the Cure? | publisher = EW.com | date = 22.3.2007 | accessdate = 19.1.2008 | archive-date = 2008-01-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080101113341/http://www.ew.com/ew/article/0,,20015768,00.html | url-status = dead }}</ref> V oktobru tistega leta so povedali, da bo album izšel v prvi četrtini leta 2008.<ref name=Delay>[http://www.mtv.com/news/articles/1571918/20071015/timberlake_justin.jhtml "Justin Timberlake's Deluxe Sounds; Plus Britney Spears, Lindsay Lohan, 50 Cent, Ashlee Simpson & More, In For The Record"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100425142603/http://www.mtv.com/news/articles/1571918/20071015/timberlake_justin.jhtml |date=2010-04-25 }}, MTV News, 15. oktober 2007.</ref> Albumov prvi singl, ki ga je produciral Timbaland, »[[Outta My Head (Ay Ya Ya)]]«, je izšel [[digitalno]] v decembru leta 2007.<ref name=surreal>Jonathan Cohen, [http://www.billboard.com/bbcom/news/article_display.jsp?vnu_content_id=1003682679 "Ashlee Goes 'Surreal' For New Video"], Billboard.com, 7. december 2007.</ref> V intervjuju z revijo ''[[Cosmogirl]]'' za številko iz decembra 2007/januarja 2008 (bila je tudi na naslovnici te revije) je Ashlee Simpson dejala, da ima »močnejšo vizijo« za ta album in da je samo sebe postavila na preizkus s tem, da »dela z novimi zvoki in novimi ljudmi«. Rezultat je opisala kot »zabaven album« z »neumno« stranjo. V zvezi s svojo prihodnostjo je dejala, da želi prevzeti nekaj manjših filmskih vlog in nazadnje upa dobiti nekaj večjih filmskih vlog. Povedala je tudi, da si želi dobiti več vlog v gledališču ter oblikovati svojo linijo oblačil.<ref name=Survivor>"Ashlee Simpson: The Survivor", ''CosmoGIRL!'', December 2007/Januar 2008, page 107.</ref> Ashlee Simpson je album opisala kot album z vplivom glasbe iz osemdesetih, ki vsebuje pop rock glasbo. Nameravala je organizirati turnejo za promocijo albuma.<ref name=surreal/> Drugi singl iz albuma, »[[Little Miss Obsessive]],« je izšel marca leta 2008.<ref>[http://ashleesimpsonmusic.com/news/default.aspx/nid/12628 ""Little Miss Obsessive" Single Out Today!"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080417084656/http://ashleesimpsonmusic.com/news/default.aspx/nid/12628 |date=2008-04-17 }}, AshleeSimpsonMusic.com, 11. marec 2008. Retrieved 23. april 2008.</ref> Album ''Bittersweet World'' je v Združenih državah Amerike izšel 22. aprila 2008. Ocene s strani glasbenih kritikov so bile mešane.<ref>[http://www.people.com/people/article/0,,20193939,00.html "Ashlee Simpson's New CD Draws Mixed Reviews"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080423010428/http://www.people.com/people/article/0,,20193939,00.html |date=2008-04-23 }}, People.com, 22. april 2008.</ref> Kolekcija topov, ki jih je oblikovala Ashlee Simpson, so izšli preko [[Wet Seal]] 22. aprila v povezavi z izidom albuma.<ref>[http://www.businesswire.com/portal/site/google/?ndmViewId=news_view&newsId=20080327005305&newsLang=en "Ashlee Simpson Designs for Wet Seal to Premiere April 22nd"], Wet Seal press release (Business Wire), 27. marec 2008.</ref> Ashlee Simpson se je začela pojavljati v kanadskih [[reklama]]h za [[Zellers]] za promocijo njihove neodvisne linije oblačil, ''Request'', v sredi leta 2008.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.youtube.com/watch?v=nIJkIbvbTFU |title=Zellers Commercial on YouTube |accessdate=2010-06-25 |archive-date=2015-06-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150609050033/https://www.youtube.com/watch?v=nIJkIbvbTFU |url-status=dead }}</ref> Ashlee Simpson-Wentz je povedala, da bo počakala, da bo njen sin nekaj let starejši, preden se ponovno vrne v glasbeno industrijo, saj bi turneje in promocije albuma pomenile, da bi se morala za nekaj časa ločiti od sina. Želi se osredotočiti na svojo igralsko kariero, kar ji hkrati omogoča, da več časa preživi s svojo družino. 18. marca leta 2009 se je Ashlee Simpson-Wentz skupaj s svojim možem pojavila v kriminalni televizijski seriji ''[[Na kraju zločina: New York]]''. Igrala je dilerko po imenu Lila Wickfield v osemnajsti epizodi pete sezone, imenovani "The Point of No Return". To je bila njena prva igralska vloga po gledališki vlogi v igri ''Chicago''. Ashlee Simpson-Wentz je začela igrati v televizijski seriji ''[[Melrose Place (serija, 2009)|Melrose Place]]'', v kateri je zaigrala Violet Foster. Serija je [[The CW Television Network|CW-jeva]] verzija [[Melrose Place (serija, 1992)|istoimenske serije]] iz devetdesetih.<ref>{{citation|url=http://www.hollywoodreporter.com/hr/content_display/television/news/e3if926640132f1fcca22b5eb8af9113e87|title=Ashlee Simpson moves into 'Melrose Place'|publisher=Nielsen Business Media, Inc.|work=The Hollywood Reporter|accessdate=2009-12-02|date=9. marec 2009}}</ref> Simpsonova je sicer podpisala pogodbo za celotno serijo, vendar je serijo zapustila po trinajstih epizodah. Zaradi njenega nenadnega odhoda so se pojavile mnoge govorice. Nekateri so govorili, da je serijo zapustila zaradi maščevanja igralske zasedbe, drugi zaradi pomanjkanja sposobnosti in zaradi finančnih vprašanj. Ashlee Simpson-Wentz je dejala, da je vseskozi vedela, da bodo njen lik vpletli v zgodbo z umorom in da se njen lik ne bo več pojavil v seriji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mtv.com/news/articles/1624515/ashlee-simpson-off-melrose-place.jhtml|title=Ashlee Simpson in Colin Egglesfield zapuščata serijo ''Melrose Place''|last=Carroll|first=Larry|publisher=MTV|date=22. oktober 2009|accessdate=2013-12-23|archive-date=2013-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20131203135126/http://www.mtv.com/news/articles/1624515/ashlee-simpson-off-melrose-place.jhtml|url-status=dead}}</ref> Njen zadnji pojav v seriji je bil v marcu 2010. Kasneje so razkrili, da je Ashlee Simpson odšla iz serije, ker naj bi ta potrebovala »nov obraz«, saj se je število gledalcev zmanjšalo.<ref>{{citation|url=http://www.current-movie-reviews.com/people/2009/11/16/ashlee-simpson-says-sister-jessica-has-an-amazing-body/|title=Ashlee Simpson Says Sister, Jessica, Has an Amazing Body|publisher=CMR|date= 16. november 2009|accessdate=2.12.2009 }}</ref> 5. novembra 2009 so sporočili, da bo Ashlee Simpson-Wentz nastopila v [[Broadway]]ski igri ''Chicago''. 16. novembra tistega leta je to potrdila tudi sama. Gledališko igro so v Broadwayju začeli uprizarjati 30. novembra 2009 in šestkrat nastopila v [[New York]]u. Med tednom 7. februarja 2009 je sodelovala pri osmih predstavah.<ref>{{citation|url=http://www.nydailynews.com/entertainment/music/2009/11/16/2009-11-16_ashlee_simpsonwentz_headed_for_broadway_will_be_newest_roxie_hart_in_longrunning.html|title=Ashlee Simpson-Wentz headed for Broadway; will be newest Roxie Hart in long-running 'Chicago'|publisher=NYDailyNews.com|accessdate=2009-12-02|date=16. november 2009 |first=Robert|last=Dominguez}}</ref> === Četrti glasbeni album in prihodnji projekti (2010) === Po tem, ko je končala z uprizarjanjem gledališke igre ''Chicago'' je Ashlee Simpson-Wentz v nekem intervjuju povedala, da si bo vzela premor in preživela več časa s svojim sinom. Dejala je tudi, da je pripravljena na snemanje četrtega glasbenega albuma in da za navdih posluša glasbene skupine, ki so del založbe njenega moža. Kakorkoli že, povedala je tudi, da bo z igralsko kariero nadaljevala, vendar da želi v prihodnosti zaigrati v več komičnih vlogah.<ref>{{Navedi splet |url=http://music.uk.msn.com/news/articles.aspx?cp-documentid=152385603 |title=Ashlee Simpson getting music itch - Music news, latest news, breaking music news, singers, bands, MSN Music - MSN UK<!-- Bot generated title --> |accessdate=2010-06-25 |archive-date=2010-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100412023020/http://music.uk.msn.com/news/articles.aspx?cp-documentid=152385603 |url-status=dead }}</ref> == Glas == Ashlee Simpson pravi, da je bilo njeno otroštvo čas, ko je začela s petjem in priznava, da je vedno sanjala, da bi zaslovela z [[Broadway]]jem in si ni nikoli predstavljala, da se bo prebila v pop glasbeno industrijo.<ref>[http://music.aol.com/video/exclusive-interview/ashlee-simpson/1413502 "Ashlee Simpson AOL Music Exclusive Interview"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090623121104/http://music.aol.com/video/exclusive-interview/ashlee-simpson/1413502 |date=2009-06-23 }}, AOL Music, oktober 2005.</ref> Ima najetega lastnega učitelja petja in za navdih preučuje stare albume glasbenikov, kot sta [[Etta James]] in [[Aretha Franklin]].<ref>Thor Christensen, [https://web.archive.org/web/20080610100135/http://www.guidelive.com/sharedcontent/dws/ent/columnists/tchristensen/stories/DN-ashlee_0616gui.ART.State.Edition1.27d22a0.html "Ashlee Simpson finds a high note in every low point of her career"], ''The Dallas Morning News'' (GuideLive.com), 16. junij 2006.</ref> V nekem [[intervju]]ju je Ashlee Simpson za glasbenike, ki so najbolj vplivali na njeno glasbo označila [[Joan Jett]], [[Pat Benatar]] in [[Chrissie Hynde]].<ref>[http://www.ticketmaster.ca/artist/944757/?search_redirect=ashlee%20simpson&tm_link=tm_header_search Ashlee Simpson Ticketmaster Exclusive Interview] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928033026/http://www.ticketmaster.ca/artist/944757/?search_redirect=ashlee%20simpson&tm_link=tm_header_search |date=2007-09-28 }}, Ticketmaster.com.</ref> == Zasebno življenje in javna slika == [[Slika:Ashlee_Simpson_2008.jpg|thumb|right|upright|Ashlee Simpson februarja leta 2008 z rdečimi lasmi]] Ko se je Ashlee Simpson prvič prebila v glasbeno sceno leta 2004, je imela javnost o njeni starejši sestri Jessici že oblikovano mnenje; imela je drugačen stil glasbe, drugačne izbire glede mode in bila bolj samozavestna. Za pesmi Ashlee Simpson je značilno, da imajo rock elemente, kot glasba njene sestre. Še posebej v začetku njene slave, je bilo zanjo značilno tudi to, da se je oblačila v obleke s pop in rock pridihom. Njeni nohti so bili pogosto polakirani na črno. Čez čas se je Ashlee Simpson začela oblačiti tako, kot ostale ženske zvezdnice. V marcu 2008 je dejala: »Zdaj se rada oblečem v kaj bolj ženstvenega in to je nekaj, v čemer še nisem bila« ter »Rada bi bila bolj ženstvena in privlačna.« Po mnenju Ashlee Simpson stil pomeni nekaj »mešanega in ujemajočega se.«<ref name=Seven>Leslie Bruce and Jennifer O'Neill, "Ashlee Simpson: My Makeover Secrets", ''Us Weekly'', 24. marec 2008, pages 63–65.</ref> Prej je imela Ashlee Simpson svetle lase, kot njena sestra, nato pa se je prebarvala med snemanjem MTV-jeve resničnostne oddaje, po tem, ko je končala s snemanjem serije ''Sedma nebesa''. V novembru leta 2004 je imela krajše lase enake temne barve. Po koncu njene turneje ''Autobiography'' v zgodnjem maju 2005 je imela spet svetle lase;<ref>''E! News'' segment, "Fashion Police", 9. maj 2005.</ref> blondinka je ostala do januarja 2008, ko si je lase pobarvala na rdeče.<ref>[http://x17online.com/celebrities/ashlee_simpson/ashlee_debuts_new_do_outside_koo_koo_roo-01112008.php "Ashlee Debuts New 'Do Outside Koo Koo Roo"], X17online.com, 11. januar 2008.</ref> Ima sedem [[tetoviranje|tatujev]],<ref name=Seven/> vključno z zvezdo na zapestju, dvema češnjama na gležnju, besedo "love" ("ljubezen") na njenem drugem zapestju,<ref>Jennifer Schonborn, [http://www.mtv.com/bands/s/simpson_ashlee/news_feature_050328/ "Pieces of Ashlee"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110815171414/http://www.mtv.com/bands/s/simpson_ashlee/news_feature_050328/ |date=2011-08-15 }}, MTV News. Retrieved 27. avgust 2005.</ref><ref>[http://news.softpedia.com/news/Ashlee-Simpson-Celebrates-Her-New-Album-With-A-Tattoo-7307.shtml "Ashlee Simpson Celebrates Her New Album With A Tattoo"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110515094123/http://news.softpedia.com/news/Ashlee-Simpson-Celebrates-Her-New-Album-With-A-Tattoo-7307.shtml |date=2011-05-15 }}, Softpedia, 31. avgust 2005. Retrieved September 4, 2005.</ref> številko "3" na zapestju, ki je bila dodana leta 2007<ref name=Eagleson>Holly Eagleson, "Ashlee", ''Seventeen'', September 2007, pages 196–199.</ref> in ogromno rožo [[potonika|potoniko]] na zapestju, ki je bila dodana zgodaj marca leta 2008.<ref>Lia Haberman, [https://web.archive.org/web/20080505214003/http://www.eonline.com/gossip/hum/detail/index.jsp?uuid=4253ae13-8245-4c62-9458-d36d5bc7eb26 "Ashlee Simpson's Stone-Cold Sober Tat"], E! Online, 4. marec 2008.</ref> Ashlee Simpson in njena sestra sta bili tretji največkrat citirani osebi na seznamu modnega kritika [[Richard Blackwell|Richarda Blackwella]], »najslabše oblečene slavne osebnosti leta 2004«. Blackwell se je pošalil, da »od gizdavega do namrgodenega stila in nežive blaznosti, ti dve dokažeta, da je lahko slab okus tudi pozitiven.« Razmerje Ashlee Simpson z [[Josh Henderson|Joshom Hendersonom]] je trajalo komaj dve leti in bilo prikazano v oddaji ''The Ashlee Simpson Show''. Kmalu za tem je začela hoditi z glasbenikom [[Ryan Cabrera|Ryanom Cabrero]]. Tudi to razmerje se je pokazalo v oddaji, Ashlee Simpson pa se je pojavila v njegovem [[videospot]]u za pesem »[[On the Way Down]]« kot njegova simpatija. Par naj bi imel v avgustu leta 2004 krizo zaradi osebnih problemov, vendar sta ostala skupaj do zgodaj leta 2005. Ashlee Simpson je dejala, da še vedno ostajata prijatelja, kljub govoricam, da njej ni všeč, da se je Cabrera preselil skupaj z Liso Origliasso iz dueta [[The Veronicas]]. Ob začetku svoje glasbene kariere je Ashlee Simpson dejala, da ne bo razpravljala o svojem spolnem življenju, za razliko od svoje sestre, ki je o svojem spolnem življenju odkrito govorila vse dokler se ni poročila. »Odločila sem se, da o tem ne bom govorila, ker je to super zasebno,« je o situaciji povedala Ashlee Simpson.<ref>Patty Adams, "The Sister Who Rocks", ''[[YM (magazine)|YM]]'', September 2004, pages 112–117.</ref> V letu 2005 so se začele širiti govorice, da je Ashlee Simpson začela z razmerjem z [[Wilmer Valderrama|Wilmerjem Valderramo]], ki je prej hodil z [[Lindsay Lohan]]. Njen singl »Boyfriend« naj bi govoril o njunem razmerju, vendar je Ashlee Simpson dejala, da pesem »govori o tem, kako vsako dekle včasih misli, da ji je neka druga punca speljala fanta. Samo norčuje se iz tega.«<ref>{{navedi novice | last=Moss | first=Corey | title=Ashlee Says New Single Isn't Directed At Lindsay Lohan | date=15. avgust 2005 | publisher=MTV | url=http://www.mtv.com/news/articles/1507602/08152005/simpson_ashlee.jhtml?headlines=true | accessdate=2010-06-25 | archive-date=2009-05-18 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090518171228/http://www.mtv.com/news/articles/1507602/08152005/simpson_ashlee.jhtml?headlines=true | url-status=dead }}</ref> Valderrama je nazadnje na radijski oddaji [[Howard Stern|Howarda Sterna]] dejal, da sta se z Ashlee Simpson ljubila in da je bila glasna v postelji, vendar je trdil, da incident ni povezan z njegovim razhodom z Lohanovo. Kasneje tistega leta so se pojavile govorice, da je Ashlee Simpson hodila s stranko Joeja Simpsona, igralcem [[Chris Raab|Chrisom Raabom]], najbolje poznanim iz filma ''[[Viva La Bam]]''. Okrog istega časa naj bi hodila s [[pop punk]] glasbenikom [[Ian Erix|Ianom Erixom]]. Te govorice je potrjevalo mnogo stvari, vendar naj bi bile napačne sodeč po Erixovem blogu na [[MySpace]]u iz leta 2009.<ref name="TheTruth">{{navedi splet | title=Setting The Record Straight About Ashlee's Dating Life | url=http://blogs.myspace.com/index.cfm?fuseaction=blog.view&friendID=67737246&blogID=471937795 |accessdate=20. februar 2009 }}</ref> V februarju leta 2006 je v intervjuju za revijo ''[[Seventeen (revija)|Seventeen]]'' povedala, da je hodila s članom njenega banda, Braxtonom Olito in z njim odšla na desetdnevne počitnice na [[Havaji|Havaje]].<ref name="MTVteen">{{navedi splet | title=Ashlee Simpson Explains 'Tipsy' Behavior, Reveals New Boyfriend | url=http://www.mtv.com/news/articles/1523128/20060203/simpson_ashlee.jhtml?headlines=true | accessdate=3. februar 2006 | archive-date=2007-04-28 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070428033024/http://www.mtv.com/news/articles/1523128/20060203/simpson_ashlee.jhtml?headlines=true | url-status=dead }}</ref> V novembru leta 2005 je ''[[eTalk]]'' objavil video Ashlee Simpson, kako se je pozno ponoči ustavila v [[McDonald's]]u v [[Toronto, Ontario|Torontu]], [[Kanada]]. Izkazalo se je, da je bila na videu vinjena in se prepirala z uslužbencem ter zavrnila prošnjo drugega uslužbenca za avtogram, ker ji ni želel poljubiti nog. V intervjuju ''[[Elle (revija)|Elle]]'' leta 2006 je Ashlee Simpson dejala, da je bila »malce pijana«, uslužbenec, ki jo je prosil za avtogram, pa naj bi jo najprej poklical žaljivo, preden je spoznal, kdo je, potem pa jo je prosil za avtogram.<ref name="MTVteen"/> Dejala je, da samo sebe po nesreči prepričuje, naj »odraste«. V februarju leta 2006 je bila Ashlee Simpson počaščena z nagrado na MTV-jevi oddaji ''[[Total Request Live]]'' (''TRL'') v kategoriji za »najboljšega ustvarjalca«. Nagrado naj bi dobila zato, da bi lahko prikrila negativne dogodke iz kariere in lahko izdala še en album. Ashlee Simpson je imela v aprilu 2006 lepotno operacijo nosu. Ko so jo maja tistega leta po tem povprašali v nekem intervjuju, je Ashlee Simpson tega ni ne potrdila in ne zanikala.<ref>[https://web.archive.org/web/20070927010625/http://www.accesshollywood.com/news/ah225.shtml "Ashlee Simpson Coy On Rumors Of New Nose"], Associated Press (Access Hollywood), 10. maj 2006.</ref> V maju 2007 je za intervju z revijo ''[[Harper's Bazaar]]'' dejala, da ni bila negotova glede njene javne slike in da je bila operacija »osebna izbira«, ki jo lahko izbere samo zase in ne za druge.<ref>Jenny Hontz, ''Harper's Bazaar'', Maj 2007.</ref> Joe Simpson je v septembru 2007 v nekem intervjuju o operaciji povedal: »Imela je probleme z dihanjem, ki so jih zdravili.«<ref>Roger Friedman, [http://www.foxnews.com/story/0,2933,297925,00.html "Jessica and Ashlee Simpson: Why They're Not Britney Spears"], Fox News, 25. september 2007.</ref> V marcu 2008 je Ashlee Simpson dejala, da »dokler imajo ljudje en par oči« lahko ugotovi, da je imela operacijo.<ref name=Seven/> V juniju 2007 je reviji [[Cosmopolitan (revija)|''Cosmopolitan'']] povedala, da vse od incidenta na ''Saturday Night Live'' ni pela na playback. Dejala je tudi, da »je bila nekoliko zatreskana v [[Christian Slater|Christiana Slaterja]]«, da se v postelji počuti bolj privlačno in da za dobro razmerje ne potrebuješ enkratnega seksa.<ref>Shawna Malcom, "Girl on Fire", ''Cosmopolitan'', June 2007.</ref> Ashlee Simpson se je uvrstila na [[Blender (revija)|''Blenderjeve'']] lestvico »najprivlačnejših žensk v popu/R&B-ju« v januarju leta 2007.<ref>{{navedi novice |last= |first= |url=http://www.blender.com/guide/68593/hottest-women-133-poprb.html |title=Hottest Women of Pop/R&B |publisher=Blender Magazine Online |date=Januar 2007 |accessdate=8.2.2007 }}</ref> Kasneje je zasedla šestnajsto mesto na ''[[Maxim (revija)|Maximovi]]'' lestvici »Hot 100«.<ref>[https://web.archive.org/web/20080613015046/http://www.maximonline.com/slideshows/index.aspx?slideId=3562&imgCollectId=190&src=fc Simpson's page on Hot 100 list], Maximonline.com.</ref> Junija 2006 je bilo objavljeno, da Ashlee Simpson resno razmišlja o tem, da bi gola pozirala za ''[[Playboy]]'', za kar bi ji plačali 4 milijone $,<ref>[http://www.contactmusic.com/news.nsf/story/ashlee-simpson-to-pose-for-playboy_1000966 "Ashlee Simpson to Pose for Playboy?"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091126025111/http://www.contactmusic.com/news.nsf/story/ashlee-simpson-to-pose-for-playboy_1000966 |date=2009-11-26 }}, Contactmusic.com, 27. junij 2006.</ref> vendar je ponudbo nazadnje zavrnila.<ref>[http://www.contactmusic.com/news.nsf/story/simpson-snubs-chance-to-pose-for-playboy_1000983 "Simpson Snubs Chance to Pose for Playboy"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110606080602/http://www.contactmusic.com/news.nsf/story/simpson-snubs-chance-to-pose-for-playboy_1000983 |date=2011-06-06 }}, Contactmusic.com, 28. junij 2006.</ref> V novembru 2009 si je Ashlee Simpson-Wentz lase spet pobarvala na rjavo. Njen mož Pete Wentz je povedal, da je to storila zaradi svoje prihajajoče vloge.<ref>{{navedi splet|url=http://uk.eonline.com/uberblog/watch_with_kristin/b152791_this_just_in_samantha_endorses_ashlee.html |title=This Just In: Samantha Endorses Ashlee for Chicago&nbsp;— E! Online |publisher=Uk.eonline.com |date=9.11.2009 |accessdate=2.1.2009 }}</ref> === Zakon === Ashlee Simpson se je 18. maja 2008 poročila z [[basist]]om in [[besedilopisec|tekstopiscem]] iz glasbene skupine [[Fall Out Boy]], [[Pete Wentz|Peteom Wentzom]].<ref>{{navedi splet|url=http://uk.eonline.com/uberblog/watch_with_kristin/b152791_this_just_in_samantha_endorses_ashlee.html |title=This Just In: Samantha Endorses Ashlee for Chicago&nbsp;— E! Online |publisher=Uk.eonline.com |date=9.11.2009 |accessdate=2.1.2010 }}</ref> Poroka je potekala v rezidenci njenih staršev v [[Encino, Kalifornija|Encinu]], [[Kalifornija]], kjer je ceramonijo vodil njen oče. Par je bil v javnosti prvič skupaj viden pozno leta 2006; sprva sta razmerje zanikala, kljub temu, da je bilo o tem veliko spektakulacij. V intervjuju z revijo ''[[OK!]]'' pozno leta 2006 je Ashlee Simpson razmerje zanikala,<ref>''OK!'', 6. november 2006.</ref> med tem, ko je Pete Wentz v intervjuju z Ryanom Seacrestom za ''[[American Top 40]]'' v živo, ko ga je Seacrest vprašal, če sta s Simpsonovo »skupaj« ali »narazen«, se je Pete zasmejal in dejal, da sta »narazen«. Kasneje pa se je v reviji ''[[Rolling Stone]]'' pojavila slika Ashlee in Petea v Wentzovem baru Angels & Kings, od takrat dalje pa so ju obravnavali kot »par«. Nazadnje sta priznala razmerje. V sredi leta 2007 je Pete Wentz za revijo ''InTouch'' spregovoril o razmerju. O Simpsonovi je povedal: »Še nikoli nisem spoznal osebe, ki bi me pripravila do tega, da bi se počutil tako, kot se počutim ob njej,« kljub temu pa je zanikal govorice o zaroki.<ref>[http://www.contactmusic.com/news.nsf/story/wentz-gushes-about-simpson_1038062 "WENTZ GUSHES ABOUT SIMPSON"]{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Contactmusic.com, 19. julij 2007.</ref> Ashlee Simpson je kasneje še za več revij spregovorila o njunem razmerju, vključno za revijo ''Seventeen'' v septembru 2007<ref name=Eagleson/> in za revijo ''CosmoGIRL!'' v decembru 2007 in januarju 2008.<ref name=Survivor/> V marcu 2008 sta Ashlee Simpson in Pete Wentz skupaj vodila prezentacijo nagrade za »najboljšo resničnostno oddajo« na podelitvi nagrad ''[[Kids' Choice Awards]]'' iz leta 2008. Par je zaroko oznanil 9. aprila 2008.<ref name=Engaged>[https://web.archive.org/web/20080411102406/http://www.eonline.com/news/article/index.jsp?uuid=04c4a285-048f-484c-a07f-5f1f7e728746 "Ashlee and Pete Fall into Engagement"], E! Online, 9. april 2008.</ref> Ashlee Simpson je že prej nosila prstan, ki mu je rekla »zaobljubni prstan«, ki ga je dobila od Wentza.<ref name=Engaged/> 14. aprila tistega leta sta reviji ''Us Weekly'' in ''OK!'' poročali, da je Ashlee Simpson noseča. Pete Wentz je najprej zanikal te govorice preko e-pošte in preko oddaje MTV News,<ref>James Montgomery, [http://www.mtv.com/news/articles/1585438/20080414/fall_out_boy.jhtml "Pete Wentz Denies Ashlee Simpson Is Pregnant: Exclusive"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100906082047/http://www.mtv.com/news/articles/1585438/20080414/fall_out_boy.jhtml |date=2010-09-06 }}, MTV News, 14. april 2008.</ref> kljub temu pa Ashlee Simpson v intervjuju naslednji dan ni ne potrdila, ne zanikala teh govoric, ker je to po njenem mnenju nekaj, kar »nameravam obdržati zase«,<ref>Chris Harris, [http://www.mtv.com/news/articles/1585567/20080415/story.jhtml "Ashlee Simpson Talks About Pregnancy Rumors During Visit To MTV"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090519033750/http://www.mtv.com/news/articles/1585567/20080415/story.jhtml |date=2009-05-19 }}, MTV News, 16. april 2008.</ref><ref name=Dodge>[http://www.people.com/people/article/0,,20191531,00.html "Ashlee Simpson Dodges Pregnancy Question at MTV"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110108222701/http://www.people.com/people/article/0,,20191531,00.html |date=2011-01-08 }}, People.com, 15. april 2008.</ref> v intervjuju z ''TRL'' pa je dejala, da se govorice o njeni nosečnostni širijo že tako dolgo, da »bi že imela dojenčka,« če bi bile resnične.<ref name=Dodge/><ref>[http://www.okmagazine.com/2008/05/ashlee-pete-say-i-do-in-sunset-ceremony-6737/ Ashlee & Pete Say "I Do" in Sunset Ceremony]</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.buzznet.com/musicnews/journals/entry/2372921/ashlee-simpson-pete-wentz-tie/|title=Ashlee Simpson and Pete Wentz Tie the Knot|publisher=[[Buzznet]]|date=17.5.2008|accessdate=2010-06-25|archive-date=2010-01-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20100102173831/http://www.buzznet.com/musicnews/journals/entry/2372921/ashlee-simpson-pete-wentz-tie|url-status=dead}}</ref> Svoje ime je legalno spremenila iz Simpson v Wentz, službeno pa želi biti poznana kot Ashlee Simpson-Wentz.<ref>{{navedi novice|url=http://www.mtv.com/news/articles/1588218/20080528/simpson_ashlee.jhtml|author=James Montgomery|title=Ashlee Simpson Plans To Change Name To Ashley Simpson-Wentz|date=28.5.2008|publisher=MTV News|accessdate=30.6.2009|archive-date=2009-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20090218061524/http://www.mtv.com/news/articles/1588218/20080528/simpson_ashlee.jhtml|url-status=dead}}</ref> 28. maja 2008 sta Ashlee Simpson in Pete Wentz preko uradne spletne strani glasbene skupine Fall Out Boy potrdila, da pričakujeta svojega prvega otroka.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.friendsorenemies.com/web/foe/journals/entry/2424021/ |title=Breaking News From Pete And Ashlee<!-- Bot generated title --> |accessdate=2008-05-29 |archive-date=2008-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080529150600/http://www.friendsorenemies.com/web/foe/journals/entry/2424021/ |url-status=live }}</ref> »Med tem, ko so mnogi že razmišljali o tem, sva želela malo počakati, da se vse skupaj poleže, preden dobiva prvega otroka. To je zares najlepši čas v najinem življenju in zelo sva razburjena, ker lahko deliva to srečno novico in začenjava s svojo družino.«<ref>{{navedi novice |url=http://www.mtv.com/news/articles/1588256/20080529/simpson_ashlee.jhtml |title=Ashlee Simpson And Pete Wentz Finally Confirm Pregnancy |author=Gil Kaufman |date=29.5.2008 |work=MTV News |publisher=MTV Networks |accessdate=24.10.2008 |archive-date=2008-11-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081107001051/http://www.mtv.com/news/articles/1588256/20080529/simpson_ashlee.jhtml |url-status=dead }}</ref> Tiste jeseni je Pete Wentz dejal, da sta »90 % prepričana, da je fantek.« 20. novembra 2008 je Ashlee Simpson rodila njunega prvega otroka, ki sta ga poimenovala Bronx Mowgli Wentz.<ref name="people.com"/> == Kritike == [[Jenny Eliscu]] iz revije ''[[Rolling Stone]]'' je Ashlee Simpson kritizirala, saj je po njenem mnenju pevka z bolj malo talenta.<ref>Jenny Eliscu, ''Rolling Stone'' Magazine, [http://www.rollingstone.com/artists/ashleesimpson/albums/album/7688283/review/7702860/i_am_me Review of ''I Am Me''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090421115919/http://www.rollingstone.com/artists/ashleesimpson/albums/album/7688283/review/7702860/i_am_me |date=2009-04-21 }}</ref> Kritiki nesrečo na ''SNL'' in njen nastop na Orange Bowlu večkrat označujejo za dokaz njihovih trditev. V sredi leta 2006 je revija ''[[Marie Claire]]'' objavila intervju z Ashlee Simpson, v katerem je Ashlee Simpson dejala, da "ima Hollywood zelo različen vidik o ženski lepoti" in da je ona sama pravzaprav del skupine nepriviligiranih deklet s šole v Los Angelesu, Green Dot Public School.<ref>Dennis Hensley, "Ashlee Simpson's Body Language", ''Marie Claire'', Julij 2006, pages 50–54.</ref> V času, ko je intervju izšel, je imela Ashlee Simpson lepotno operacijo nosu in nekateri bralci revije ''Marie Claire'' so jo zato označili za zahrbtno. Revija je prejela okrog 1.000 jeznih pisem in novi urednik revije je pisma objavil v razširjeni izdaji revije v septembru tistega leta, da bi imeli vsi bralci možnost objaviti svoje pripombe.<ref>[http://www.rollingstone.com/rockdaily/index.php/2006/07/31/marie-claire-goes-edgy-and-anti-simpson/ "Marie Claire Goes Edgy and Anti-Simpson"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100208043531/http://www.rollingstone.com/rockdaily/index.php/2006/07/31/marie-claire-goes-edgy-and-anti-simpson/ |date=2010-02-08 }}, Rollingstone.com, 31. julij 2006.</ref><ref>Jennifer Vineyard, [http://www.mtv.com/news/articles/1537872/08032006/simpson_ashlee.jhtml "''Marie Claire'' Editor, Readers Lash Out At Ashlee Simpson"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090519025029/http://www.mtv.com/news/articles/1537872/08032006/simpson_ashlee.jhtml |date=2009-05-19 }}, MTV News, 4. avgust 2006.</ref> == Diskografija == {{glavni|Diskografija Ashlee Simpson}} === Albumi === {|class="wikitable" border="1" |- ! rowspan="2"|Leto ! rowspan="2" width="220"|Detajli albuma ! colspan="9"|Dosežki ! width="150" rowspan="2"|Certifikacije ! width="150" rowspan="2"|Prodaja |- !style="width:3em;font-size:75%;"| [[Billboard 200|Združene države Amerike]] !style="width:3em;font-size:75%;"| [[ARIA Charts|AUS]] !style="width:3em;font-size:75%;"| [[Avstrija]] !style="width:3em;font-size:75%;"| [[Canadian Albums Chart|Kanada]] !style="width:3em;font-size:75%;"| [[Syndicat National de l'Édition Phonographique|Francija]] !style="width:3em;font-size:75%;"| [[Media Control Charts|Nemčija]] !style="width:3em;font-size:75%;"| [[Švedska]] !style="width:3em;font-size:75%;"| [[Swiss Music Charts|Švica]] !style="width:3em;font-size:75%;"| [[UK Albums Chart|Velika Britanija]] |- |2004 |'''''[[Autobiography (album, Ashlee Simpson)|Autobiography]]''''' *Izid: 20. julij 2004 *Založba: [[Geffen Records|Geffen]] <small>(B000291302)</small> *Formati: [[zgoščenka|CD]], [[digitalno]] |align="center"| 1 |align="center"| 4 |align="center"| 7 |align="center"| 8 |align="center"| 6 |align="center"| 2 |align="center"| 4 |align="center"| 3 |align="center"| 3 | align="left"| <small> *[[Recording Industry Association of America|ZDA]]: 4× Platinasta<ref name="riaa">[http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?table=SEARCH "Searchable Database"]. [[Recording Industry Association of America]]. Retrieved February 25, 2009. Note: User must define 'Artist' search parameter as "Ashlee Simpson".</ref> *[[Canadian Recording Industry Association|Kanada]]: 5× Platinasta<ref name="cria">[http://www.cria.ca/cert_db_search.php "Search Certification Database"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160111074458/http://www.cria.ca/cert_db_search.php |date=2016-01-11 }}. [[Canadian Recording Industry Association]]. Pridobljeno dne 25. februar 2009. Note: User must define 'Artist Name' search parameter as "Ashlee Simpson".</ref> *[[British Phonographic Industry|Velika Britanija]]: Platinasta<ref name="bpi">[http://www.bpi.co.uk/platinum/platinumright.asp?rq=search_plat&r_id=32018 "''Autobiography'' UK gold certification"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071020005412/http://bpi.co.uk/platinum/platinumright.asp?rq=search_plat&r_id=32018 |date=2007-10-20 }}. [[British Phonographic Industry]]. Pridobljeno dne 25. februar 2009.</ref> * AMPF: Platinasta | align="left"| <small> *Po svetu: 5.000.000 |- |2005 |'''''[[I Am Me]]''''' *Izid: 18. oktober 2005 *Založba: Geffen <small>(B000543602)</small> *Formati: CD, digitalno |align="center"| 1 |align="center"| 3 |align="center"| 6 |align="center"| 4 |align="center"| 1 |align="center"| 1 |align="center"| 1 |align="center"| 1 |align="center"| 5 | align="left"| <small> *ZDA: Platinasta<ref name="riaa"/> *[[Canadian Recording Industry Association|Kanada]]: Platinasta<ref name="cria"/> | align="left"| <small> *Po svetu: 3.000.000 |- |2008 |'''''[[Bittersweet World]]''''' *Izid: 19. april 2008 *Založba: Geffen <small>(B001023102)</small> *Formati: CD, digitalno |align="center"| 4 |align="center"| 4 |align="center"| 5 |align="center"| 8 |align="center"| 1 |align="center"| 8 |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| 5 | | align="left"| <small> |- |align="center" colspan="16" style="font-size: 8pt"| "—" pomeni, da se na lestvico album ni uvrstil ali v tisti državi ni izšel. |} === Singli === {| class="wikitable" border="1" |- ! rowspan="2"|Leto ! width="220" rowspan="2"| Pesem ! colspan="10"| Dosežki ! width="120" rowspan="2"| Album ! width="120" rowspan="2"| Certifikacije |- !style="width:3em;font-size:75%;"| [[Billboard Hot 100|Združene države Amerike]] !style="width:3em;font-size:75%;"| Kanada !style="width:3em;font-size:75%;"| [[UK Singles Chart|Velika Britanija]] !style="width:3em;font-size:75%;"| Avstralija !style="width:3em;font-size:75%;"| Avstrija !style="width:3em;font-size:75%;"| Nemčija !style="width:3em;font-size:75%;"| Švica !style="width:3em;font-size:75%;"| Norveška !style="width:3em;font-size:75%;"| Irska !style="width:3em;font-size:75%;"| Nizozemska |- |rowspan="2"| 2004 | »[[Pieces of Me]]« |align="center"| 5 |align="center"| — |align="center"| 4 |align="center"| 7 |align="center"| 15 |align="center"| 26 |align="center"| 11 |align="center"| 3 |align="center"| 10 |align="center"| 32 |rowspan="3"| ''[[Autobiography (album, Ashlee Simpson)|Autobiography]]'' |align="center"|<small>RIAA: Platinasta</small> <small>ARIA: Zlata</small> |- | »[[Shadow (pesem, Ashlee Simpson)|Shadow]]« |align="center"| 57 |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| 31 |align="center"| 60 |align="center"| 42 |align="center"| 30 |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| |- |rowspan="3"| 2005 | »[[La La (pesem)|La La]]« |align="center"| 86 |align="center"| — |align="center"| 11 |align="center"| 10 |align="center"| 46 |align="center"| 68 |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| 16 |align="center"| 11 |align="center"|<small>RIAA: Zlata</small> <small>ARIA: Gold</small> |- | »[[Boyfriend (pesem)|Boyfriend]]« |align="center"| 19 |align="center"| 99 |align="center"| 12 |align="center"| 6 |align="center"| 45 |align="center"| 56 |align="center"| — |align="center"| 19 |align="center"| 13 |align="center"| 21 |rowspan="2"| ''[[I Am Me]]'' |align="center"| <small>ARIA: Zlata</small> |- | »[[L.O.V.E. (pesem, Ashlee Simpson)|L.O.V.E.]]« |align="center"| 22 |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| 5 |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| 12 |align="center"| — |- |2006 | »[[Invisible (pesem, Ashlee Simpson)|Invisible]]« |align="center"| 21 |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| — |rowspan="3"| ''[[Bittersweet World]]'' |align="center"| — |- |2007 | »[[Outta My Head (Ay Ya Ya)]]« |align="center"| 121 |align="center"| 59 |align="center"| 24 |align="center"| 16 |align="center"| 71 |align="center"| 30 |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| 15 |align="center"| — |align="center"| — |- |2008 | »[[Little Miss Obsessive]]«<br/><small>(skupaj z [[Plain White T's|Tomom Higgensonom]])</small> |align="center"| 96 |align="center"| 72 |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| — |align="center"| — |- |align="center" colspan="16" style="font-size: 8pt"| "—" pomeni, da se na lestvico pesem ni uvrstila ali ni izšla v tej državi. |- |} ==== Ostale pesmi ==== {| class="wikitable" border="1" |- ! rowspan="2"| Leto ! width="220" rowspan="2"| Pesem ! colspan="2"| Dosežki ! width="120" rowspan="2"| Album |- |- bgcolor="#DDDDDD" ! align="center" | <small>[[Pop 100|U.S.<br />Pop]]<small><ref>http://www.billboard.com/bbcom/index.jsp</ref> ! align="center" | <small>[[Billboard Hot 100|U.S.<br /> Hot]]</small> |- | align="center" rowspan= | 2005 | align="left" | »Catch Me When I Fall« | align="center" |&nbsp;93 | align="center" |&nbsp;— | align="center" rowspan= |&nbsp;''[[I Am Me]]'' |- | align="center" rowspan= | 2008 | align="left" | »Boys« | align="center" |&nbsp;— | align="center" |&nbsp;101 | align="center" rowspan= |&nbsp;''[[Bittersweet World]]'' |} === Videospoti === {|class="wikitable" border="1" |- !Leto !width="220"| Naslov !width="120"| Režiser |- |rowspan="3"| 2004 | »Pieces of Me« |Stefan Smith<ref name="Music Video: Pieces of Me">[http://www.mtv.com/videos/ashlee-simpson/34065/pieces-of-me.jhtml "Music Video: Pieces of Me"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131023173647/http://www.mtv.com/videos/ashlee-simpson/34065/pieces-of-me.jhtml |date=2013-10-23 }}. [[MTV]]. Pridobljeno dne 24. februar 2009.</ref> |- | »Shadow« |Liz Friedlander<ref name="Music Video: Shadow">[http://www.mtv.com/videos/ashlee-simpson/35332/shadow.jhtml "Music Video: Shadow"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121106083940/http://www.mtv.com/videos/ashlee-simpson/35332/shadow.jhtml |date=2012-11-06 }}. [[MTV]]. Pridobljeno dne 24. februar 2009.</ref> |- | »La La« |[[Joseph Kahn]]<ref name="mtv.com">Vineyard, Jennifer. [http://www.mtv.com/news/articles/1493535/20041108/story.jhtml "Ashlee Simpson Parties Until The Break Of Dawn In New Video"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050103090841/http://www.mtv.com/news/articles/1493535/20041108/story.jhtml |date=2005-01-03 }}. [[MTV]]. 8. november 2004. Pridobljeno dne 24. februar 2009.</ref> |- |rowspan="3"| 2005 | »Undiscovered« | Meiert Avis |- | »Boyfriend« |[[Marc Webb]]<ref name="For The Record 2005">[http://www.mtv.com/news/articles/1508725/20050831/story.jhtml "For The Record: Quick News On Snoop Dogg, Mariah Carey, Andre 3000, Ashlee Simpson, Dillinger Escape Plan & More"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071001131518/http://www.mtv.com/news/articles/1508725/20050831/story.jhtml |date=2007-10-01 }}. [[MTV]]. 31. avgust 2005. Pridobljeno dne 24. februar 2009.</ref> |- | »L.O.V.E.« |[[Diane Martel]]<ref name="Music Video: L.O.V.E.">[http://www.mtv.com/videos/ashlee-simpson/68954/love.jhtml "Music Video: L.O.V.E."] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121106083947/http://www.mtv.com/videos/ashlee-simpson/68954/love.jhtml |date=2012-11-06 }}. [[MTV]]. Pridobljeno dne 24. februar 2009.</ref> |- |2006 | »Invisible« |Marc Webb<ref name="Music Video: Invisible">[http://www.mtv.com/videos/ashlee-simpson/92585/invisible.jhtml "Music Video: Invisible"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121106083954/http://www.mtv.com/videos/ashlee-simpson/92585/invisible.jhtml |date=2012-11-06 }}. [[MTV]]. Pridobljeno dne 24. februar 2009.</ref> |- |2007 | »Outta My Head (Ay Ya Ya)« |Alan Ferguson<ref name="Music Video 2009">[http://www.mtv.com/videos/ashlee-simpson/197509/outta-my-head-ay-ya-ya.jhtml "Music Video: Outta My Head (Ay Ya Ya)"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121106084002/http://www.mtv.com/videos/ashlee-simpson/197509/outta-my-head-ay-ya-ya.jhtml |date=2012-11-06 }}. [[MTV]]. Pridobljeno dne 24. februar 2009.</ref> |} === Ostalo === {|class="wikitable" border="1" |- ! Leto !width="220"| Pesem !width="220"| Album |- | 2002 | Christmas Past, Present and Future | ''[[School's Out! Christmas]]''<ref>Ruhlmann, William. [http://www.allmusic.com/album/schools-out-christmas-r610690 "School's Out! Christmas > Review"]. [[Allmusic]]. [[Macrovision]]. Pridobljeno dne 25. februar 2009.</ref> |- | 2003 | »Just Let Me Cry« | ''[[Odštekani petek]]''<ref>Phares, Heather. [http://www.allmusic.com/album/freaky-friday-r649942 "Freaky Friday > Review"]. [[Allmusic]]. [[Macrovision]]. Pridobljeno dne 25. februar 2009.</ref> |- | 2004 | »[[The Little Drummer Boy]]«<br/><small>(skupaj z [[Jessica Simpson|Jessico Simpson]])</small> | ''[[Rejoyce: The Christmas Album]]''<ref>Erlewine, Stephen Thomas. [http://www.allmusic.com/album/rejoyce-the-christmas-album-r717524 "Rejoyce: The Christmas Album > Review"]. [[Allmusic]]. [[Macrovision]]. Pridobljeno dne 25. februar 2009.</ref> |} == Turneje == *2005: ''Autobiography Tour'' *2005: ''I Am Me Tour'' *2006: ''L.O.V.E. Tour'' *2008: ''Outta My Head Club Tour'' == Filmografija == === Filmi === {| class="wikitable" style="font-size:90%;" ; |- style="text-align:center;" ! style="background:#B0C4DE;" | Leto ! style="background:#B0C4DE;" | Naslov ! style="background:#B0C4DE;" | Vloga ! style="background:#B0C4DE;" | Opombe |- | 2002 || ''[[Vroča bejba]]'' || Monique || Manjši pojav |- | 2005 || ''Undiscovered'' || Clea || Stranska vloga |} === Televizija === {| class="wikitable" style="font-size:90%;" ; |- style="text-align:center;" ! style="background:#B0C4DE;" | Leto ! style="background:#B0C4DE;" | Naslov ! style="background:#B0C4DE;" | Vloga ! style="background:#B0C4DE;" | Opombe |- | 2002–2004 || ''[[Sedma nebesa]]'' || Cecilia Smith || |- | 2004–2005 || ''[[The Ashlee Simpson Show]]'' || Herself || [[Resničnostna oddaja]] |- | 2009–2010 || ''[[Melrose Place (serija, 2009)|Melrose Place]]'' || Violet Foster || |} === Gostovalni pojavi === {| class="wikitable" style="font-size:90%;" ; |- style="text-align:center;" ! style="background:#B0C4DE;" | Leto ! style="background:#B0C4DE;" | Naslov ! style="background:#B0C4DE;" | Vloga ! style="background:#B0C4DE;" | Opombe |- | 2001 || ''[[Glavca (serija)|Glavca]]'' || Dekle s srednje šole || "Reese Cooks" (epizoda 18, sezona 2) |- | 2009 || ''[[Na kraju zločina: New York]]'' || Lila Wickfield || "Point of No Return" (epizoda 18, sezona 5) |} === Teater === {| class="wikitable" style="font-size:90%;" ; |- style="text-align:center;" ! style="background:#B0C4DE;" | Leto ! style="background:#B0C4DE;" | Naslov ! style="background:#B0C4DE;" | Vloga ! style="background:#B0C4DE;" | Opombe |- | 2006 || ''[[Chicago]]'' || [[Roxie Hart]] || London Stage |- | 2009 || ''[[Chicago]]'' || [[Roxie Hart]] || Broadway |} == Nagrade, ki jih je prejela == {| class="wikitable" style="font-size:90%;" ; |- style="text-align:center;" ! style="background:#B0C4DE;" | Leto ! style="background:#B0C4DE;" | Organizacija ! style="background:#B0C4DE;" | Nagrada |- | 2004 || Teen Choice Awards<ref>{{navedi splet |author=Ashlee Simpson-Wentz |url=http://www.people.com/people/ashlee_simpson/biography |title=Ashlee Simpson-Wentz Biography |publisher=People.com |date= |accessdate=2.1.2010 |archive-date=2010-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100729192159/http://www.people.com/people/ashlee_simpson/biography |url-status=dead }}</ref> || Izbira novega obraza<br />Izbira pesmi poletja: »Pieces of Me« |- | 2004 || Billboard Awards || Najboljša nova ženska ustvarjalka leta |- | 2005 || MTV Asia Video Music Awards || Najljubši preboj mednarodnega ustvarjalca |- | 2005 || RIAJ Gold Disc Award<ref>{{navedi splet |url=http://www.riaj.or.jp/e/data/gdisc/2005.html |title=Recording Industry Association of Japan Related Data |publisher=Riaj.or.jp |date= |accessdate=2.1.2010 |archive-date=2015-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924123646/http://www.riaj.or.jp/e/data/gdisc/2005.html |url-status=dead }}</ref>|| Novi ustvarjalec |- | 2006 || TRL Awards || Najboljši ustvarjalec |- | 2006 || MTV Australia Video Music Awards || Najboljša ženska ustvarjalka<br />Najboljši pop videospot: »Boyfriend« |} == Glej tudi == * [[Seznam ameriških igralcev (S)]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Portal|Dallas}} {{wikiquote}} {{commons}} * {{Official|http://www.ashleesimpsonmusic.com}} * {{imdb name|name=Ashlee Simpson-Wentz|id=1249883}} * [http://www.myspace.com/ashleesimpson Ashlee Simpson-Wentz] na [[MySpace]]u * [http://twitter.com/ashsimpsonwentz Ashlee Simpson-Wentz] na [[Twitter]]ju {{Ashlee Simpson}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:SIMPSON-WENTZ, Ashlee}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški gledališki igralci]] [[Kategorija:Ameriški glasbeniki]] [[Kategorija:Ameriški tekstopisci]] [[Kategorija:Ameriški plesalci]] [[Kategorija:Ameriški pevci]] [[Kategorija:Ameriški pop pevci]] 7uak7qlssjkd0bexcwti3z82mezrbd0 Devon (grofija) 0 243497 6743761 6587295 2026-08-28T09:04:59Z Erardo Galbi 166658 6743761 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Devon}} [[File:Exeter Cathedral 2923rw.jpg|thumb|Katedrala v mestu Exeter]] [[File:River Dart at Dartmeet..jpg|thumb|Potok v močvirju Dartmoor]] '''Devon''' je velika [[Angleška grofija|grofija]] v jugozahodni [[Anglija|Angliji]]. Grofijo včasih imenujejo tudi '''Devonshire''', čeprav je to neuradno ime, ki se ga znotraj grofije redko uporablja in pogosteje pomeni grofijo v zgodovinskem smislu. Grofija meji na grofiji [[Cornwall]] na zahodu ter [[Dorset]] in [[Somerset (grofija)|Somerset]] na vzhodu. Južna obala grofije leži ob [[Rokavski preliv|Rokavskem prelivu]], severna pa ob Bristolskem zalivu. Devon je četrta največja angleška [[Tradicionalne grofije Anglije|grofija]]; ima 1.109.900 prebivalcev. Glavno mesto je [[Exete]]r, največje mesto v grofiji pa obalni kraj [[Plymouth]]. V tej grofiji se nahaja [[Dartmoor]], ki je z 954 km<sup>2</sup> največji odprt prostor v južni Angliji.<ref>http://www.naturalengland.org.uk/ourwork/conservation/designatedareas/nationalparks/dartmoor.aspx|Natural{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} England: Dartmoor retrieved 13 May 2009</ref> ==Opombe== {{sklici|colwidth=30em}} {{Zbirka|Devon}} {{en-geo-stub}} [[Kategorija:Tradicionalne grofije Anglije]] [[Kategorija:Devon| ]] [[Kategorija:Slovesne grofije v Angliji]] {{normativna kontrola}} 8jo9rnh6v1263cdjgbv5sfn14eejfl3 Somerset (grofija) 0 243579 6743763 6742784 2026-08-28T09:06:29Z Erardo Galbi 166658 6743763 wikitext text/x-wiki [[File:Somerset UK locator map 2010.svg|200px|right|Somerset znotraj Anglije]] [[File:Somerset numbered districts (2019-2023).svg|right|thumb|Okrožja v Somersetu: #South Somerset #Somerset West and Taunton #Sedgemoor #Mendip #Bath and North East Somerset (unitarna enota) #North Somerset (unitarna enota) ]] [[Slika:Lowiecki.jpg|thumb|Ovčjereja v grofiji Somerset]] '''Somerset''' je [[Tradicionalne grofije Anglije|grofija]] na jugozahodu [[Anglija|Anglije]]. Glavno mesto grofije je [[Taunton]], ki leži v južnem delu. Somerset meji na [[angleška grofija|grofije]] [[Bristol (grofija)|Bristol]] in [[Gloucestershire]] na sevetu, [[Wiltshire]] na vzhodu, [[Dorset]] na jugovzhodu in [[Devon (grofija)|Devon]] na jugozahodu. Na severu in zahodu delno meji na Bristolski zaliv in izliv reke Severn. Tradicionalna severna meja grofije poteka po reki [[Avon]]. Upravna meja pa leži bolj proti jugu zaradi nastanka in razvoja mesta [[Bristol]] ter kasneje nastanka grofije [[Avon]] in njenih naslednikov Unitary Authorities na severu. Somerset je podeželska grofija številnih gričev kot so Mendip Hills, Quantock Hills. Velika močvirnata ravna področja pa spadajo v Narodni park Exmoor, v katerem leži tudi ravnica Somerset Levels. V grofiji sledi človeškega obstoja segajo v čas [[neolitik]]a, našli so tudi ostanek naselij iz časa [[Rimljani|Rimljanov]] in [[Sasi|Sasov]]. Kasneje je grofija igrala pomembno vlogo v političnem vzponu kralja [[Alfred Veliki|Alfreda Velikega]], v času [[angleška državljanska vojna|angleške državljanske vojne]] ter Monmouthovega upora. Najpomembnejšo vlogo v grofiji ima [[kmetijstvo]]. Reja ovc in živine za volno in sloveči siri iz te grofije (najbolj znan je sir [[čedar]]) je v grofiji prisotna že dlje časa. Razvito je tudi gojenje [[Vrba (drevo)|vrb]] za izdelavo [[košara|košar]]. V grofiji so bili zelo razširjeni sadovnjaki jabolk in še danes je Somerset poznan po pridelavi jabolčnika (''cider''). Mesto [[Bath]] je znano po gregorijanski arhitekturi in je na seznamu Unescove svetovne dediščine . == Toponim == Ime Somerset izhaja iz stare angleščine ''Sumorsǣte'', kratko za ''Sumortūnsǣte'', kar pomeni »ljudje, ki živijo ali so odvisni od Sumortuna« (Somerton).<ref name="watts1">{{navedi knjigo | last=Watts | first=Victor (Ed.) | title=The Cambridge Dictionary of English Place-Names | publisher=Cambridge University Press | year=2004 | isbn=0-521-36209-1}}</ref> Prva znana uporaba ''Somersætea'' je v zakonu kralja Ina, ki je bil saksonski kralj Wessexa od 688 do 726, zaradi česar je Somerset skupaj s Hampshirejem, Wiltshireom in Dorsetom eno najstarejših enot na svetu.<ref>{{navedi knjigo|last=Hindley|first=Geoffrey|title=The Anglo-Saxons|url=https://archive.org/details/briefhistoryofan0000hind|year=2006|publisher=Robinson|isbn=978-1-84529-161-7|pages=[https://archive.org/details/briefhistoryofan0000hind/page/53 53]–54}}</ref> Alternativni predlog je, da ime izhaja iz ''Seo-mere-saetan'', kar pomeni »naseljence ob morskih jezerih«.<ref>{{navedi knjigo |last=Whitlock |first=Ralph |title=Somerset |url=https://archive.org/details/somerset0000whit |year=1975 |publisher=B.T. Batsford Ltd |location=London |isbn=978-0-7134-2905-3}}</ref> Staroangleško ime se uporablja v [[moto|motu]] grofije, ''Sumorsie eale'', kar pomeni »vsi ljudje Somerseta«. Sprejeta kot geslo leta 1911, je fraza vzeta iz ''Anglo-Saxon Chronicle''. Somerset je bil del anglo-saksonskega kraljestva Wessex, in besedna zveza se nanaša na vso srčno podporo, ki so jo ljudje iz Somerseta dali kralju Alfredu v njegovem boju za reševanje Wessexa od napadalcev [[Vikingi|Vikingov]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.somerset.gov.uk/archives/ASH/Danishinvs.htm |title=The Danish Invasions |accessdate=18 October 2007 |publisher=Somerset County Council|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121005014846/http://www1.somerset.gov.uk/archives/ASH/Danishinvs.htm|archivedate=5 October 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://asc.jebbo.co.uk/e/e-L.html |title=Manuscript E: Bodleian MS Laud 636. The Anglo-Saxon Chronicle: An Electronic Edition (Vol 5) literary edition |accessdate=21 January 2008 |work=The Anglo-Saxon Chronicle |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090212153114/http://asc.jebbo.co.uk/e/e-L.html |archivedate=12 February 2009 |df= }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.gutenberg.org/ebooks/657 |title=The Anglo-Saxon Chronicle |accessdate=21 January 2008 |work=Project Gutenburg |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110629061518/http://www.gutenberg.org/ebooks/657 |archivedate=29 June 2011 |df= }}</ref> Somersetska imena naselij so večinoma angleško-saksonska, nekatera imena gričev pa so britsko keltski elementi. Na primer, angleško-saksonska listina iz leta 682 se nanaša na Creechborough Hill kot »hrib, ki so ga Briti imenovali ''Cructan'' in anglo-saksonci ''Crychbeorh''«. Nekatera sodobna imena so po poreklu britska, kot je Tarnock, medtem ko imajo druga sakonske in britske elemente, kot je Pen Hill. == Zgodovina == [[File:Map of Somerset in 1646.jpg|thumb|left|karta grofij leta 1646, neznan avtor]] Jame v Mendipskih hribih so bile naseljene že v [[paleolitik]]u <ref>{{navedi splet|title=Introduction |url=http://www1.somerset.gov.uk/archives/ASH/Palper.htm |publisher=Somerset Government |accessdate=29 December 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110814192128/http://www1.somerset.gov.uk/archives/ASH/Palper.htm |archivedate=14 August 2011 |df= }}</ref> in predstavljajo obsežna arheološka najdišča, kot je v Cheddarjevi soteski. Kosti iz Goughove jame datirajo do 12.000 pr. n.. št,. celoten okostnjak, znan kot ''Cheddar Man'', izvira iz leta 7150 pred našim štetjem. Primeri [[Jamske poslikave|jamske umetnosti]] so bile najdene v Aveninski luknji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ubss.org.uk/articles/avelines.php |title=Aveline's Hole Discovery |publisher=University of Bristol Spelaeological Society |accessdate=22 March 2016 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303185905/http://www.ubss.org.uk/articles/avelines.php |archivedate= 3 March 2016 |df= }}</ref> Nekatere jame so bile zasedene do sodobnih časov, vključno Wookey Hole. Ravnica Somerset Levels - posebej suha območja pri [[Glastonbury]]ju in Brent Knollu - imajo tudi dolgo zgodovino poselitve, za katere je znano, da so jih osušili lovci v [[mezolitik]]u. Potovanje na območju je olajšala gradnja ene najstarejših znanih inženirskih cest na svetu, [[Sweet Track]], ki izvira iz 3807 ali 3806 pred našim štetjem. Točna starost spomenikov [[henge]] - kamnitih krogov Stanton Drew - ni znana, vendar se domneva, da je neolitska.<ref>{{navedi splet|title=Stanton Drew Stone Circles |publisher=English Heritage |url=http://www.english-heritage.org.uk/visit/places/stanton-drew-circles-and-cove/history-and-research/ |accessdate=26 May 2015 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150525100919/http://www.english-heritage.org.uk/visit/places/stanton-drew-circles-and-cove/history-and-research |archivedate=25 May 2015 |df= }}</ref> Obstajajo številne trdnjave iz [[železna doba|železne dobe]], od katerih so bile nekatere, kot sta Cadbury Castle in Ham Hill kasneje v zgodnjem srednjem veku ponovno uporabljene. Pod vladavino cesarja [[Vespazijan]]a in širitve rimske prisotnosti v Britaniji, je druga legija Augusta leta 47 napadla Somerset z jugovzhoda. Grofija je ostala del [[Rimski imperij|Rimskega cesarstva]] do okoli leta 409, ko se je rimska okupacija Britanije končala. Našli so različne rimske ostanke, med njimi rimski tempelj Pagans Hill v Chew Stokeu, rimsko vilo Low Ham in rimske kopeli, ki so dale svoje ime mestu Bath. [[File:Pulteney Bridge, Bath 2.jpg|thumb|right|Paladianski Pulteney most v Bathu]] Ko so Rimljani odšli, so Britanijo napadla [[Anglosasi|anglosaška]] ljudstva. Do leta 600 so imeli nadzor nad večino ozemlja, kar je danes Anglija, vendar je bil Somerset še vedno v domačih britanskih rokah. Do začetka osmega stoletja je kralj Ine iz Wessexa potisnil meje zahodnega saksonskega kraljestva dovolj daleč na zahod, da je vključil Somerset.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannia.com/history/somerset/somhist5.html |title=Narrative History of Saxon Somerset |accessdate=21 October 2007 |last1=Lewis |first1=Brenda Ralph |first2=David Nash |last2=Ford |work=Britannia |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080511192241/http://www.britannia.com/history/somerset/somhist5.html |archivedate=11 May 2008 |df= }}</ref> Saška kraljevska palača v Cheddarju je bila v 10. stoletju večkrat uporabljena za gostovanje [[Witenagemot]]a (svet modrecev). Po Normanskem osvajanju je bila grofija razdeljena na 700 [[fevd]]ov, velika območja pa so bila v lasti krone, z utrdbami, kot je grad v Dunsterju, ki se uporabljajo za nadzor in obrambo. Somerset vsebuje HM Prison Shepton Mallet, ki je bil najstarejši zapor v Angliji še vedno v uporabi pred njegovim zaprtjem leta 2013, odprt leta 1610. V angleški državljanski vojni je bil Somerset v veliki meri bil pod parlamentarci, pri čemer so bili ključni dogodki obleganje Tauntona in bitka pri Langportu. Leta 1685 je bil izveden Monmouthov upor v Somersetu in sosednjem Dorsetu. Uporniki so pristali v kraju Lyme Regis in odšli na sever, v upanju, da bodo zajeli [[Bristol]] in Bath, vendar so bili v bitki za Sedgemoor v Westonzoylandu poraženi, zadnja bitka, ki se je bila v Angliji. Arthur Wellesley je prevzel naslov vojvoda Wellingtonski iz mesta Wellington, in na bližnjem hribu obeležil velik, prepoznaven obelisk, znan kot Wellingtonov spomenik. [[Industrijska revolucija]] v Midlandsu in Severni Angliji je pomenila konec somersetske industrije kočij. Vendar pa je [[kmetijstvo]] še naprej uspevalo. Leta 1777 je bilo ustanovljeno Društvo za spodbujanje kmetijstva, umetnosti, proizvodnje in trgovine Bath in West of England, da bi izboljšali načine kmetovanja. Kljub temu je 20 let kasneje John Billingsley izvedel raziskavo kmetijskega okrožja in leta 1795 ugotovil, da se lahko kmetijske metode še izboljšajo <ref>{{navedi knjigo | title=General View of the Agriculture of the County of Somerset | year= 1798 | last= Billingsley | first= John | url=https://books.google.com/?id=DBUAAAAAQAAJ&printsec=titlepage}}</ref>. [[Rudarstvo]] [[premog]]a je bilo v 18. in 19. stoletju pomembna industrija na severu Somerseta, do leta 1800 pa je bila vidna v Radstocku. Somerset Coalfield je do konca leta 1920 dosegel največjo proizvodnjo, vendar so vse jame so zdaj zaprte, zadnja leta 1973. Večina površinskih zgradb je bila odstranjena in poleg vetrnega kolesa izven Muzeja Radstock ostaja le malo dokazov o njihovem obstoju. Zahodno v Brendon Hills so v poznem 19. stoletju kopali železovo rudo in jo z železnicvozili v pristanišče Watchet za odpremo v peči pri Ebbw Vale. Mnogi somersetski vojaki so med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] umrli, ko je Somerset Light Infantry utrpela skoraj 5000 žrtev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sommilmuseum.org.uk/article.php?id=1 |title=Somerset Light Infantry (Prince Albert's) |accessdate=23 December 2007 |work=Somerset Military Museum |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070807030002/http://www.sommilmuseum.org.uk/article.php?id=1 |archivedate= 7 August 2007 |df= }}</ref> Vojni spomeniki so bili postavljeni v večini mest in vasi po grofiji. V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila dežela baza za vojake, ki so se pripravljali na izkrcanje na dan-D. Nekatere bolnice, ki so bile zgrajene za žrtve vojne, ostajajo v uporabi. Taunton Stop Line je bila zgrajena, da bi odvrnila potencialno nemško invazijo. Ostanke bunkerjev se lahko vidi vzdolž obale, na jugu pa skozi Ilminster in Chard.<ref>{{navedi splet|url=http://www.pillboxes-somerset.com/taunton_stop_line.htm |title=Taunton Stop Line |accessdate=25 October 2007 |work=Pillboxes Somerset |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071028164855/http://www.pillboxes-somerset.com/taunton_stop_line.htm |archivedate=28 October 2007 |df= }}</ref> == Geografija == === Meje === [[File:Bristol MMB «D0 Avon Gorge.jpg|thumb|right|Soteska reke Avon, zgodovinska meja med Gloucestershire in Somersetom, in tudi Mercijo in Wessexom; Somerset je na levi]] Meje Somerseta so v glavnem nespremenjene iz srednjeveškega časa. Reka Avon je oblikovala večino meje z Gloucestershirom, razen ''hundred'' Bath Forum, ki prečka Avon, in je del Somerseta. Bristol je nastal kot mesto na Gloucestershirejevi strani Avona, vendar se je razširil čez reko v Somerset. Leta 1373 je Edvard III. razglasil »da bo mesto Bristol s pašniki in okraji odslej ločeno od grofij Gloucester in Somerset ... in da mora biti samostojna grofija.« <ref>{{navedi knjigo|last=Myers|first=Alec Reginald|author2=Douglas, David Charles|title=English Historical Documents 1327–1485|publisher=Routledge|year=1996|page=560|url=https://books.google.com/?id=jRsLUVOCqbkC|isbn=978-0-415-14369-1|accessdate=6 June 2009}}</ref> Današnja severna meja Somerseta (ki meji na grofiji Bristol in Gloucestershire) teče vzdolž južnega brega Avona od Bristolskega kanala, nato pa sledi južnemu robu zaprtega območja Bristola, preden nadaljuje navzgor po Avonu, nato pa se od reke ločuje in vključi Bath in njegovo zgodovinsko zaledje severno od Avona, preden se sestane z Wiltshirejem pri ''Three Shire Stones'' na Fosse Way pri Batistonu. Največja urbana območja v smislu prebivalstva so Bath, Weston-super-Mare, Taunton, Yeovil in Bridgwater. Mnoga naselja se razvijajo zaradi svojega strateškega pomena glede na geografske značilnosti, kot so prečkanja rek ali dolin v grebenih hribov. Primeri so Axbridge na reki Ax, Grad Cary na reki Cary, Nord Petherton na reki Parrett in Ilminster ob reki Isle. Midsomer Norton leži ob reki Somer, medtem ko sta Wellow Brook in Fosse Way rimski cesti skozi Radstock. Chard je najbolj južno mestece v Somersetu, na nadmorski višini 121 m pa je tudi najvišji. === Geologija === Pokrajino sestavlja [[apnenec|apnenčasti]] [[kras]] in spodnje [[jura|jurske]] kamnine na severu in [[glina]] in [[mokrišče|mokrišča]] na sredi, [[oolit]]i vzhodu in jugu in [[Devon (geološka doba)|devon]]ski [[peščenjak]] na zahodu.<ref>{{navedi splet|title=Somerset Geology |work=Good Rock Guide |url=http://people.bath.ac.uk/exxbgs/Somerset_Good_Rock_Guide.pdf |format=PDF |accessdate=26 May 2015 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304105348/http://people.bath.ac.uk/exxbgs/Somerset_Good_Rock_Guide.pdf |archivedate= 4 March 2016 |df= }}</ref> [[File:Uk som brue.jpg|thumb|Reka Brue je kanal, ki drenira kmetijske površine blizu Glastonburyja]] Na severovzhodu ravnice Somerset Levels so Mendip Hills, zmerno visoki apnenčasti hribi. Srednji in zahodni Mendip Hills so bili leta 1972 določeni kot območje izjemne naravne lepote in pokriva 198&nbsp;km<sup>2</sup>.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mendiphillsaonb.org.uk/faqs/ |title=Frequently Asked Questions |accessdate=10 July 2011 |work=Mendip Hills AONB |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110716223541/http://www.mendiphillsaonb.org.uk/faqs/ |archivedate=16 July 2011 |df= }}</ref> Glavni habitat na teh gričih so apnenčaste trave z nekaj obdelovalnimi površinami. Na jugozahodnem delu ravnice so številni hribi Quantock Hills, ki so bili leta 1956 prvič na območju Anglije določeni za območje izredne naravne lepote (''Area of Outstanding Natural Beauty'') <ref>{{navedi splet|url=http://www.thequantockhills.co.uk/page/welcome_to_quantock/the_quantock_hills1/ |title=The Quantock Hills |publisher=Quantock Hills AONB |accessdate=26 May 2015 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150526233538/http://www.thequantockhills.co.uk/page/welcome_to_quantock/the_quantock_hills1/ |archivedate=26 May 2015 |df= }}</ref>, in so pokriti z resavami, hrastovimi gozdovi, starodavnimi nasadi iglavcev in pokriva 99 kvadratnih kilometrov. Somerset Coalfield je del večjega polja premoga, ki se razprostira v Gloucestershire. Severno od Mendip hills je dolina Chew in na jugu, na glinastem substratu široke doline pomembne za kmetijstvo in se drenirajo v Somerset Levels. === Jame in reke === Obstaja široka mreža jam, vključno Wookey Hole, podzemne reke in soteske, vključno s soteskama Cheddar in Ebbor. Območje ima številne reke (Axe, Brue, Cary, Parrett, Sheppey, Tone in Yeo). Te vse drenirajo in odvajajo ravnice in močvirja srednjega in zahodnega Somerseta. Na severu grofije reka Chew teče v Bristol Avon. Parrett je skoraj plimska reka do Langporta, kjer obstajajo dokazi o dveh rimskih pristaniščih. Na isti lokaciji so med vladavino kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]] ladjam zaračunavali mostnino za plačilo vzdrževanja mostu. === Ravnice in močvirja === [[File:Glastonbury (part of) from the tor arp.jpg|thumb|left| Glastonbury je viden zahodno iz Glastonbury Tor. Polja v ozadju so ravnica Somerset Levels.]] Ravnica Somerset Levels (ali Somerset Levels in mokrišča, kot e manj pogosto, vendar bolj pravilno znana) so redko naseljena območja mokrišč osrednjega Somerseta, med Quantock in Mendip hills. Sestavljajo jih morske gline vzdolž obale in v notranjosti (pogosto [[šota]]). Ravnica je razdeljena na dva dela s Polden Hills; zemljišče na jugu odmaka reka Parrett, medtem ko sever odmakata reka Ax in Brue. Skupna površina ravnice znaša približno 647,5 kvadratnih kilometrov in ustreza upravnemu okrožju Sedgemoor, ter tudi jugozahodno okrožje Mendip. Približno 70% površine je travinja, 30% je njiv. Razprostira se okoli 32&nbsp;km v notranjosti in leži praktično na višini morske gladine. Preden je bila izsušena, je bila večina zemljišč v zimskem času plitvo brakično morje in poleti močvirje. Izsuševanje se je začelo v času Rimljanov in se je v različnih obdobjih ponavljalo: Anglosasi, v srednjem veku [[Glastonburyjska opatija]] med letoma 1400-1770 in med drugo svetovno vojno z izgradnjo reke Huntspill. Črpanje in upravljanje z vodo se še vedno nadaljuje.<ref name= williams>Williams, Michael (1970). ''The Draining of the Somerset Levels''. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-07486-X.</ref> [[Slika:Exmoors on Exmoor.jpg|thumb|Pokrajina v parku Exmoor in Exmoorski poniji]] Severno od ravnice Somerset Levels, Mendipsovega bazena pokriva manjše geografsko območje in tvori obalno območje okrog Avonmoutha. Tudi to je bilo obnovljeno z izsuševanjem. Odmaka se preko [[estuarij]]a reke [[Severn]] v [[Wales]]u. Podobno nizko ležeči območji sta Caldicot in Wentloog. V zahodnem delu okrožja, ki teče v Devon, je Exmoor, močvirje na devonskem peščenjaku, ki je bil leta 1954 določeno kot [[narodni park]], v skladu z zakonom iz leta 1949.<ref>{{navedi splet|url=http://www.everythingexmoor.org.uk/ |title=Exmoor National Park Authority |accessdate=13 November 2010 |work=Everything Exmoor |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109162044/http://www.everythingexmoor.org.uk/ |archivedate= 9 November 2010 |df= }}</ref> Najvišja točka v Somerseta je Dunkery Beacon na Exmoorju z višino 519 metrov. Več kot 100lokacij v Somersetu je zaščitenih kot mesto posebnega znanstvenega interesa. === Obala === [[File:Brean Down from Steepholm - geograph.org.uk - 93827.jpg|thumb|left|Brean Down iz Steep Holma]] [[File:Watchetmarinab&w.jpg|upright|thumb|Marina v Watchetu]] Območje 64&nbsp;km Bristolskega kanala in estuarij Severn je del severne meje Somerseta. Bristolski kanal ima drugo največjo plimovanje na svetu. Na Burnham-on-Sea na primer, je plimovanje visoko več kot 12 metrov. Obstajajo prizadevanja za izgradnjo energetskega objeta Severn Barrage. Otok Steep Holm v Bristolskem kanalu je v ceremonialni grofiji in ga zdaj upravlja svet Severnega Somerseta. Glavna obalna mesta so od zahoda do severovzhoda Minehead, Watchet, Burnham-on-Sea, Weston-super-Mare, Clevedon in Portishead. Obalno območje med Mineheadom in vzhodno skrajno obalo administrativne grofije v kraju Brean Down je znano kot zaliv Bridgwater in je nacionalni naravni rezervat. Severno od tega je obala Weston Bay in Sand Bay, katerih severni vrh, Sand Point, označuje spodnjo mejo ustja Severn. V srednjem in severnem delu grofije je obala nizka, saj se raven mokrišča srečuje z ravnijo morja. Na zahodu je obala visoka in dramatična, kjer se plato Exmoor sreča z morjem, z visokimi [[klif]]i in slapovi. === Podnebje === Somerset ima skupaj s preostalo jugozahodno Anglijo zmerno podnebje, ki je navadno bolj milo od preostale države. Srednja letna temperatura je približno 10&nbsp;°C. Spremembe sezonskih temperatur so zaradi bližnjih morskih temperatur manj ekstremne kot v večini Združenega kraljestva. Poletna meseca julij in avgust sta najtoplejša, povprečni dnevni maksimum pa je približno 21&nbsp;°C. V zimskem času so običajne minimalne temperature 1&nbsp;°C ali 2&nbsp;°C. [65] Poleti visok Azorski tlak vpliva na jugozahod Anglije, vendar oblak včasih segajo na kopno, kar zmanjšuje število ur sonca. Večino padavin na jugozahodu povzročajo atlantske depresije. == Gospodarstvo == Somerset je v glavnem kmetijsko področje z razvito živinorejo, proizvodnjo mleka in zelenjadarstva. V Britaniji je znan po alkoholni pijači cider in siru [[čedar]]. Po hribih je več [[kamnolom]]ov v katerih kopljejo [[apnenec]] in [[peščenjak]]. Večja mesta kot Taunton in Yeovil imajo nekaj industrije, vendar je največji objekt ob obali, to je [[nuklearna elektrarna]] - Hinkley Point, katere prva faza je bila zgrajena leta 1965. Turizem je važna veja gospodarstva Somerseta, ki je poletna destinacija Angležev. Obiskujejo kopališča Weston-super-Mare, Minehead in Burnham-on-Sea ter kulturno- arhitektonske znamenitosti Batha, ki je od leta 1987 uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref name=un>{{navedi splet |url=http://whc.unesco.org/en/list/428|title = ''City of Bath'' |publisher = UNESCO|language = en}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Victoria History of the Counties of England – History of the County of Somerset. Oxford: Oxford University Press, for: The Institute of Historical Research. Note: * {{navedi knjigo |author1=Adkins, Lesley|author2=Adkins, Roy |year=1992 |title=A field guide to Somerset archaeology. |url=https://archive.org/details/fieldguidetosome0000lesl|publisher=Wimborne: Dovecote Press |isbn=978-0-946159-94-9 |cobiss= |pages=}} *Aston, Michael; Burrow, Ian (1982). The Archaeology of Somerset: A review to 1500 AD. Somerset: Somerset County Council. ISBN 0-86183-028-8. *Aston, Michael (1988). Aspects of the Medieval Landscape of Somerset & Contributions to the landscape history of the county. Somerset: Somerset County Council. ISBN 0-86183-129-2. *Bush, Robin (1994). Somerset: The complete guide. Wimborne, Dorset: Dovecote Press. ISBN 1-874336-27-X. *Costen, Michael (1992). The origins of Somerset. Manchester: Manchester University Press. ISBN 0-7190-3675-5. *Croft, Robert; Aston, Mick (1993). Somerset from the air: An aerial Guide to the Heritage of the County. Somerset: Somerset County Council. ISBN 978-0-86183-215-6. *Dunning, Robert (1995). Somerset Castles. Somerset: Somerset Books. ISBN 0-86183-278-7. *Leach, Peter (2001). Roman Somerset. Wimborne, Dorset: The Dovecote Press. ISBN 1-874336-93-8. *Little, Bryan (1983). Portrait of Somerset. London: Robert Hale Ltd. ISBN 0-7090-0915-1. *Palmer, Kingsley (1976). The Folklore of Somerset. London: Batsford. ISBN 0-7134-3166-0. *Robinson, Stephen (1992). Somerset Place Names. Wimborne, Dorset: The Dovecote Press Ltd. ISBN 978-1-874336-03-7. ==Zunanje povezave== {{Commons category|Somerset}} {{Wikivoyage|Somerset (England)|Somerset}} * [http://www.visitsomerset.co.uk Official Somerset Tourism website] * [http://www.somerset.gov.uk Somerset County Council] * [http://www.gutenberg.org/ebooks/12287 Gutenberg št. 12287, Somerset}] * [https://web.archive.org/web/20071226220235/http://www.genuki.org.uk/big/eng/SOM/ Somerset] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tradicionalne grofije Anglije]] [[Kategorija:Slovesne grofije v Angliji]] [[Kategorija:Somerset| ]] 3f5pg0mrhuki3m0o0sj6sx2yk94zl7e Durham (grofija) 0 243987 6743760 6621616 2026-08-28T09:04:33Z Erardo Galbi 166658 6743760 wikitext text/x-wiki [[Slika:EnglandDurham.png|thumb|Lega grofije v Angliji]] '''Grofija Durham''' je [[Tradicionalne grofije Anglije|grofija]]<ref name="BCfE">{{navedi knjigo|author=[[Boundary Commission for England]]|title=Mapping for the Non-metropolitan Counties and Unitary Authorities; fifth periodical report|publisher=Boundary Commission for England|date=2007|isbn=0101703228}}</ref> in manjše upravno območje v severovzhodni [[Anglija|Angliji]]. Največje naselje v grofiji je mesto [[Darlington]].<ref name=imperial>John Marius Wilson, ''[http://www.visionofbritain.org.uk/descriptions/entry_page.jsp?text_id=805350&word=NULL Durham]'', Imperial Gazetteer of England and Wales, (1870-72). Retrieved 30 November 2007.</ref> Grofija ima bogato zgodovino na področju industrije. Njeno gospodarstvo je v preteklosti slonelo na kopaju železa in premoga.<ref name=durham_heritage>Durham County Council - [http://www.durham.gov.uk/durhamcc/usp.nsf/pws/History+and+heritage+-+History+and+heritage+of+county+durham History and Heritage of County Durham] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090210092330/http://www.durham.gov.uk/durhamcc/usp.nsf/pws/History+and+heritage+-+History+and+heritage+of+county+durham |date=2009-02-10 }}. Retrieved 30 November 2007.</ref> Območje slovi kot zanimiva turistična destinacija.<ref name=durham_heritage/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|County Durham}} {{en-geo-stub}} [[Kategorija:Tradicionalne grofije Anglije]] [[Kategorija:Slovesne grofije v Angliji]] {{normativna kontrola}} gww34dfct2axhlud3qq1kc93r43ceov Čokl 0 263071 6743712 6435807 2026-08-28T06:29:34Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6743712 wikitext text/x-wiki '''Čokl''' je [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 188 oseb in je med vsemi priimki po pogostnosti uvrščen na 2301. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Čokl]] (*1947), biolog, entomolog, univ. profesor * [[Andreja Čokl]], radijska novinarka * [[Anže Čokl]] (*1982), alpinist, fotograf, jadralni padalec * [[Brigita Čokl]], zdravstvena delavka/organizatorka, generalna direktorica UKC, drž.sekretarka * [[Jure Čokl|Jure (K.) Čokl]] (*1975), radijski novinar/voditelj, cinefil * [[Marta Krejan Čokl]], alpinistična intruktorica * [[Martin Čokl]] (1907 - 2014), gozdar, univ. prof. * [[Sonja Čokl]], sršol. prof., pedagoginja, šolnica * [[Tine Čokl]], strokovnjak za kavo * [[Venesa Čokl|Vanessa Čokl]], novinarka == Glej tudi == * priimek [[Čok]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Čokl}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] [[Kategorija:Bavarski priimki]] 0ns7vhmnynyc79x1hc6izv7vbb4cgeg 6743798 6743712 2026-08-28T10:33:25Z Erardo Galbi 166658 6743798 wikitext text/x-wiki '''Čokl''' je [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 188 oseb in je med vsemi priimki po pogostnosti uvrščen na 2301. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Andrej Čokl]] (*1947), biolog, entomolog, univ. profesor * [[Andreja Čokl]], radijska novinarka * [[Anže Čokl]] (*1982), alpinist, fotograf, jadralni padalec * [[Brigita Čokl]], zdravstvena delavka/organizatorka, generalna direktorica UKC, drž. sekretarka * [[Jure Čokl|Jure (K.) Čokl]] (*1975), radijski novinar/voditelj, cinefil * [[Marta Krejan Čokl]], alpinistična intruktorica * [[Martin Čokl]] (1907–2014), gozdar, univ. prof. * [[Sonja Čokl]], sršol. prof., pedagoginja, šolnica * [[Tine Čokl]], strokovnjak za kavo * [[Venesa Čokl|Vanessa Čokl]], novinarka == Glej tudi == * priimka [[Čok]] in [[Čokelj]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Čokl}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] [[Kategorija:Bavarski priimki]] ci2f4lpx4lqi6ecys7ntni51tdep50i Cavazza 0 278994 6743671 6487442 2026-08-27T22:44:03Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6743671 wikitext text/x-wiki '''Cavazza''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 5 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 25.534. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Boris Cavazza]] (*1939), gledališki in filmski igralec ter režiser * [[Damijan Cavazza]] (1973—2009), gledališki scenograf in kostumograf * [[Kristjan Cavazza]] (1969—1991), glasbenik * [[Mark Jacob Cavazza]] - Vazz (*1999), glasbenik reper, MC, igralec ... * [[Nada Rupel]], por. Cavazza (1910—?), slavistka, živela v Italiji * [[Sebastijan Cavazza]] (*1973), gledališki in filmski igralec * [[Silvano Cavazza]] (*1946), italijanski zgodovinar v Trstu == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Cavazza}} {{priimek}} 3u8p230335gyezjy1ja52rmlxssrnik Fortuna (priimek) 0 281223 6743817 6509113 2026-08-28T11:50:38Z ~2026-45085-22 264465 6743817 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Fortuna}} '''Fortuna''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 543 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 532. mesto. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Alojz Fortuna|Alojz (Lojze) Fortuna]] (1927—1998), prvoborec in politik * [[Jure Fortuna]] (*1977), plavalec * Jure Fortuna (*1990), motokrosist * [[Marjan Fortuna]], zdravnik primarij in publicist (Kranj) * [[Metka Fortuna]], vodja čipkarske šole Idrija, prof. * [[Morena Fortuna]], filmska montažerka * [[Simon Fortuna]] (*1947), duhovnik in dekan v Škofji Loki == Znani tuji nosilci priimka == * [[Brian Fortuna]] (*1982), ameriški plesalec * [[Diego Fortuna]], italijanski metalec diska * [[Józef Fortuna]] (*1952), poljski politik * [[Loris Fortuna]] (1924—1985), italijanski politik furlanskega rodu, zagovornik pravic Slovencev * [[Maciej Fortuna]], poljski glasbenik * [[Wojciech Fortuna]] (*1952), poljski smučarski skakalec == Glej tudi == * priimek [[Fortunat]] *priimek [[Forte]] *priimek [[Fortič]] ** == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Fortuna}} {{priimek|Fortuna}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] m6805pkpx7qhrbo756ey3yggayar9lu 6743819 6743817 2026-08-28T11:56:40Z ~2026-45085-22 264465 6743819 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Fortuna}} '''Fortuna''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 543 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 532. mesto. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Alojz Fortuna|Alojz (Lojze) Fortuna]] (1927—1998), prvoborec in politik * [[Jure Fortuna]] (*1977), plavalec * Jure Fortuna (*1990), motokrosist (drug = igralec?) * [[Lara Fortuna]] (*1995), igralka * [[Marjan Fortuna]], zdravnik primarij in publicist (Kranj) * [[Metka Fortuna]], vodja čipkarske šole Idrija, prof. * [[Morena Fortuna]], filmska montažerka * [[Simon Fortuna]] (*1947), duhovnik in dekan v Škofji Loki == Znani tuji nosilci priimka == * [[Brian Fortuna]] (*1982), ameriški plesalec * [[Diego Fortuna]], italijanski metalec diska * [[Józef Fortuna]] (*1952), poljski politik * [[Loris Fortuna]] (1924—1985), italijanski politik furlanskega rodu, zagovornik pravic Slovencev * [[Maciej Fortuna]], poljski glasbenik * [[Wojciech Fortuna]] (*1952), poljski smučarski skakalec == Glej tudi == * priimek [[Fortunat]] *priimek [[Forte]] *priimek [[Fortič]] ** == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Fortuna}} {{priimek|Fortuna}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] r8nbjft1foivdr9dqnoxrdp4slwlkbo 6743820 6743819 2026-08-28T11:58:11Z ~2026-45085-22 264465 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6743820 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Fortuna}} '''Fortuna''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 543 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 532. mesto. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Alojz Fortuna|Alojz (Lojze) Fortuna]] (1927—1998), prvoborec in politik (sekretar Zveze sindikatov) * Franc Fortuna (1916—1992), duhovnik * [[Jure Fortuna]] (*1977), plavalec * Jure Fortuna (*1990), motokrosist (drug = igralec?) * [[Lara Fortuna]] (*1995), igralka * [[Marjan Fortuna]], zdravnik primarij in publicist (Kranj) * [[Metka Fortuna]], vodja čipkarske šole Idrija, prof. * [[Morena Fortuna]], filmska montažerka * [[Simon Fortuna]] (*1947), duhovnik in dekan v Škofji Loki == Znani tuji nosilci priimka == * [[Brian Fortuna]] (*1982), ameriški plesalec * [[Diego Fortuna]], italijanski metalec diska * [[Józef Fortuna]] (*1952), poljski politik * [[Loris Fortuna]] (1924—1985), italijanski politik furlanskega rodu, zagovornik pravic Slovencev * [[Maciej Fortuna]], poljski glasbenik * [[Wojciech Fortuna]] (*1952), poljski smučarski skakalec == Glej tudi == * priimek [[Fortunat]] *priimek [[Forte]] *priimek [[Fortič]] ** == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Fortuna}} {{priimek|Fortuna}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] fwsech0f30o71tqk27v1bul2nm6glh7 François-Joseph Abadié 0 282058 6743752 5928452 2026-08-28T08:43:16Z Engelbert 76895 pp 6743752 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=François-Joseph Abadié |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1949 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''François-Joseph Abadié''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[5. januar]] [[1891]], † [[12. marec]] [[1977]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Abadi%C3%A9/Fran%C3%A7ois-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Abadié, François-Joseph}} [[Kategorija:Rojeni leta 1891]] [[Kategorija:Umrli leta 1977]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 9mhazfres2ft6xmaccxbrajxgc3vr73 6743753 6743752 2026-08-28T08:45:04Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1891]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1977]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6743753 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=François-Joseph Abadié |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1949 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''François-Joseph Abadié''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[5. januar]] [[1891]], † [[12. marec]] [[1977]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Abadi%C3%A9/Fran%C3%A7ois-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Abadié, François-Joseph}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 2pxqzx31ejectl4juw8dhkilv6ahg5o Štefan Furijan 0 286864 6743563 6603221 2026-08-27T16:32:17Z Signal 28172 /* */ dod. pokopališče 6743563 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Štefan Furijan''', [[Slovenci|slovenski]] [[balet]]ni [[plesalec]], * [[6. julij]] [[1942]], [[Varaždin]], † [[25. februar]] [[2022]], [[Zagreb]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.hnk.hr/hr/novosti/preminuo-%C5%A1tefan-furijan/ |title=HNK Zagreb Novosti |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> Štefan Furijan, sin [[Igralec (umetnik)|igralca]] [[Maks Furijan|Maksa Furijana]], je po končani [[Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana|srednji baletni šoli]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] nastopal v baletnih ansamblih [[Ljubljanska opera|ljubljanske]] (1960-1966) in [[zagreb]]ške opere (1967-1991). Samostojno ali z zagrebškim ansamblom je gostoval v [[Avstrija|Avstriji]], [[Francija|Franciji]], [[Italija|Italiji]] [[Nemčija|Nemčiji]], [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Posebej se je odlikoval v vlogah dramskega značaja.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> Pokopan je na zagrebškem pokopališču Markovo polje. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih plesalcev]] {{normativna kontrola}} {{artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Furijan, Štefan}} [[Kategorija:Slovenski baletniki]] sisxldvtzbdwtmd56a2ke8pxfxwc6kt (You Drive Me) Crazy 0 291942 6743694 6603443 2026-08-28T01:26:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743694 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni singl | Name = (You Drive Me) Crazy | Cover = Britney Spears - (You Drive Me) Crazy Logo.png | Artist = [[Britney Spears]] | Album = [[...Baby One More Time]] | B-side = »I'll Never Stop Loving You« | Released = 23. avgust 1999 | Format = [[CD]] | Recorded = Marec 1998 <br /> (verzija z albuma) <br /> Maj 1999 <br /> (remix The Stop!) <br /> | Genre = Teen pop | Length = 3:18 | Label = [[Jive Records|Jive]] | Writer = Max Martin, Jörgen Elofsson, Per Magnusson, David Kreuger | Producer = Max Martin, Jörgen Elofsson, Per Magnusson, David Kreuger | Last single = »[[Sometimes (pesem, Britney Spears)|Sometimes]]«<br />(1999) | This single = »'''(You Drive Me) Crazy'''«<br />(1999) | Next single = »[[Born to Make You Happy]]«<br />(1999) | Misc = }} »'''(You Drive Me) Crazy'''« je [[Pesem (petje)|pesem]] [[Američani|ameriške]] [[glasbenik|glasbenice]] [[Britney Spears]]. Pesem so za njen debitantski [[glasbeni album]] ''[[...Baby One More Time]]'' (1999) napisali in producirali Max Martin, Jörgen Elofsson, Per Magnusson in David Kreuger. Izšla je 23. avgusta 1999 preko založbe [[Jive Records]] kot albumov tretji [[singl]]. Teen pop pesem govori o ženski, ki nori za svojo simpatijo in v pesmi trdi, da zaradi njegove »ljubezen pokonci ostanem celo noč.« Verzija pesmi, ki so jo samostojno izdali kot singl, se nekoliko razlikuje od verzije, izdane preko albuma ''[[...Baby One More Time]]'', ki so jo posneli leto prej, marca 1998, na [[Švedska|Švedskem]]. 12. maja 1999 sta Max Martin in Britney Spears odšla v studio Battery v [[New York]]u in ponovno posnela vokale za remix pesmi, imenovan »remix The Stop!«. Remix so najprej vključili na [[soundtrack]] [[film]]a ''Drive Me Crazy'', kasneje pa še na njeno prvo kompilacijo, ''[[Greatest Hits: My Prerogative]]''. Videospot za pesem je režiral Nigel Dick in prikazuje Britney Spears kot [[natakar]]ico v klubu, ki začne plesati in prepevati o fantu, ki jo opazuje in s tem pritegne njeno pozornost. V videospotu sta se pojavila tudi igralca Melissa Joan Hart in Adrien Grenier, in sicer v sklopu promocije filma ''Drive Me Crazy'' (1999). S pesmijo »(You Drive Me) Crazy« je Britney Spears nastopila na petih turnejah, vključno s turnejami [[...Baby One More Time Tour]], [[...Baby One More Time Tour|Crazy 2k Tour]], [[Dream Within a Dream Tour]] in [[The Onyx Hotel Tour]]. == Ozadje in sestava == Originalno izdana v tretji četrtini leta 1999 preko debitantskega albuma Britney Spears, ''[[...Baby One More Time]]'', je bila pesem »(You Drive Me) Crazy« kasneje vključena tudi na njeno prvo kompilacijo, ''[[Greatest Hits: My Prerogative]]''. »Remix The Stop!« je bil uporabljen na verziji, izdani kot samostojni singl, vključen pa je bil tudi na soundtrack filma ''Drive Me Crazy'' (1999). Soundtrack je izšel 28. septembra 1999. Verzija pesmi, ki so jo samostojno izdali kot singl, se nekoliko razlikuje od verzije, izdane preko albuma ''[[...Baby One More Time]]'', ki so jo posneli leto prej, marca 1998, na [[Švedska|Švedskem]]. 12. maja 1999 sta Max Martin in Britney Spears odšla v studio Battery v [[Manhattan|Manhattnu]], [[New York]], kjer sta ponovno posnela vokale za remix pesmi. Pesem so leta 1998 napisali Max Martin, Jörgen Elofsson, Per Magnusson in David Kreuger. Pesem je teen pop in dance-pop zvrsti in govori o zaljubljenosti.<ref>{{citeweb|url=http://allmusic.com/album/you-drive-me-crazy-single-r430850|title=»(You Drive Me) Crazy« [singl] - Britney Spears - AllMusic}} {{en}}</ref> Leta 2002 sta izšli še dve različici pesmi drugih izvajalcev; prvo je kot drugi singl iz njihovega albuma ''Becoming Something Else'' posnela [[Britanci|britanska]] [[metal]] [[glasbena skupina]] SugarComa, drugo pa je v [[jazz]] različici izdal [[Richard Cheese]], in sicer za svoj album ''[[Tuxicity]]''. [[Slika:Britney Jean Spears Live.jpg|thumb|upright|right|Britney Spears s pesmijo »(You Drive Me) Crazy« nastopa na turneji [[The Onyx Hotel Tour]], 2004]] == Sprejem == === Promocija === Pesem »(You Drive Me) Crazy« je postala druga uspešnica Britney Spears, ki se je uvrstila med prvih deset pesmi na glasbeni lestvici Billboard Hot 100, kjer je en teden zahvaljujoč veliki promociji prek radijev singl ostal na desetem mestu. Poleg tega je pesem zasedla šesto mesto na lestvici Hot 100 Airplay in tako postala njen tretji najvišje uvrščeni singl na tej lestvici, takoj za singloma »[[Hold It Against Me]]« in »[[Till The World Ends]]«.<ref>{{navedi splet | author=Revija ''Billboard'' | title=Lestvica Hot 100 Airplay | date=13. november 1999 | url=http://www.billboard.com/#/charts/hot-100?chartDate=13.11.1999 | accessdate=17. 10. 2008}} {{en}}</ref> Kakorkoli že, singl se ni dobro prodajal, zaradi česar se na lestvico Hot 100 Singles Sales sploh ni uvrstil; to gre pripisati tudi temu, da pesmi niso izdali preko [[gramofon|gramofonske plošče]], ki so se takrat prodajale bolje, kot [[zgoščenka|zgoščenke]]. Kot prej izdana singla Britney Spears je tudi pesem »(You Drive Me) Crazy« požela velik uspeh na radijskih postajah in pristala med prvimi desetimi pesmimi na treh lestvicah: Top 40 Tracks, Mainstream Top 40 in Rhythmic Top 40. Pesem je postala tudi velika mednarodna uspešnica, saj je pristala med prvmi petimi pesmimi na mnogih [[Evropa|evropskih glasbenih lestvicah]], vključno s [[Francija|francosko]], [[Nemčija|nemško]] in [[Skandinavija|skandinavskimi glasbenimi lestvicami]]. Na uradni [[Velika Britanija|britanski glasbeni lestvici]] je singl »(You Drive Me) Crazy« zasedel peto mesto za 257.000 prodanih kopij izvodov v državi, nato pa je prejel srebrno organizacijo s strani organizacije British Phonographic Industry (BPI). Kakorkoli že, singl se je uvrstil samo med prvih dvajset pesmi na glasbenih lestvicah v [[Kanada|Kanadi]] in [[Avstralija|Avstraliji]]; kljub temu je za 70.000 prodanih kopij izvodov v Avstraliji s strani organizacije Australian Recording Industry Association prejel platinasto certifikacijo. === Sprejem kritikov === Bill Lamb s spletne strani About.com je dejal, da je pesem »(You Drive Me) Crazy« osma najboljša pesem Britney Spears, k čemur je dodal: »Drugi singl iz Britneyjinega debitantskega albuma je nekoliko lažje pozabiti, kot prvega. Ko pa to pesem slišiš prvič ali drugič, te že pripravi do tega, da prepevaš refren. To je morda preprosto, a vseeno zelo zabavno.«<ref>[http://top40.about.com/od/britneyspears/tp/topbritneyspearssongs.htm 10 najboljših pesmi Britney Spears.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140327075935/http://top40.about.com/od/britneyspears/tp/topbritneyspearssongs.htm |date=2014-03-27 }} About.com. Pridobljeno dne 13.1.2011. {{en}}</ref> == Videospot == Videospot za pesem »(You Drive Me) Crazy« je režiral Nigel Dick, snemali pa so ga 14. in 15. junija 1999 na plaži Redondo v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Britney Spears je razkrila, da se je zgodbe videospota domislila sama in da je upala, da bo z videospotom »stopila stopničko više.«<ref>{{citeweb|url=http://www.mtv.com/news/articles/1626386/director-recalls-making-britney-spears-drive-me-crazy-video.jhtml|title=Britney Spears je želela, da bi z videospotom za pesem »(You Drive Me) Crazy« »stopila stopničko više«|last=Vena|first=Jocelyn|date=16. 11. 2009|accessdate=24. 4. 2011|work=[[MTV]]|publisher=MTV Networks|archive-date=2013-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20130921075354/http://www.mtv.com/news/articles/1626386/director-recalls-making-britney-spears-drive-me-crazy-video.jhtml|url-status=dead}} {{en}}</ref> V videospotu sta se pojavila tudi igralca Melissa Joan Hart in Adrian Grenier, ki sta s tem promovirala film ''Drive Me Crazy'' (1999), katerega glasbena tema je bila ta pesem.<ref name=mtvarticle/> Nigel Dick je razkril, da Adrian Grenier na začetku ni želel sodelovati pri snemanju videospota. »Velika težava je postala, da Adrian Grenier ni želel zaigrati v videospotu. [...] Zato so mi dali navodila, kako naj ga pokličem in prepričam v to, da se bo pojavil v videospotu. Rekel sem mu: 'Veš, kaj, Adrian, mislim, da bi bilo to dobro za tvojo kariero in Britney je čudovito dekle, z njo je res zabavno delati.' Nazadnje je pristal.«<ref name=mtvarticle/> Videospot se je [[premiera (dogodek)|premierno]] predvajal v [[MTV]]-jevi oddaji ''Making the Video'', 24. avgusta 1999 pa je pristal na četrtem mestu največkrat predvajanih videospotov v oddaji ''Total Request Live''.<ref name=mtvarticle>{{navedi splet |title=TRL-jev arhiv&nbsp;—Rekapitulacija&nbsp;—Avgust 1999 |url=http://atrl.net/trlarchive/?s=recap&y=1999&m=08 |work= |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081005120815/http://www.atrl.net/trlarchive/?s=recap&y=1999&m=08 |archivedate=2008-10-05 |url-status=dead |accessdate=11. 6. 2009 }} {{en}}</ref> Videospot na začetku prikazuje Britney Spears kot eno izmed mnogih [[natakar]]ic v klubu. Natakarice se preoblečejo v obleke za ples. Britney Spears se preobleče v zeleno majico in črne hlače, kakršne je nosila tudi na naslovnici singla, nato pa pričnejo z obsežno plesno sceno. Nato spleza na oder in začne peti; za njo se pojavi svetleč oranžen napis »CRAZY«. Videospot za pesem »(You Drive Me) Crazy« je najdlje predvajani videospot ženske glasbenice v oddaji ''TRL'', kjer je triinsedemdeset dni ostal eden izmed desetih največkrat predvajanih videospotov v oddaji.<ref name="mtvarticle"/> Alternativna fotomontaža videospota je vključen na [[DVD]], dodatek k drugi kompilaciji Britney Spears, ''[[Greatest Hits: My Prerogative (DVD)|Greatest Hits: My Prerogative]]'' (2004).<ref name=alternatefootage>{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1493176/20041027/spears_britney.jhtml?headlines=true |title=Britneyjin DVD vključuje alternativne fotomontaže njenih videospotov, plus več kože |first=Jennifer |last=Vineyard |date=27. oktober 2004 |publisher=[[MTV]]. MTV Networks |accessdate=21. december 2010 |archive-date=2012-11-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121104105130/http://www.mtv.com/news/articles/1493176/britney-dvd-offers-more-skin.jhtml |url-status=dead }} {{en}}</ref> Jennifer Vineyard iz [[MTV]]-ja je menila, da »alternativni audio posnetki dajejo občutek, da Britney Spears pesem dobro zapoje samo, ko ji ritem ustreza, sicer pa z vokali nekoliko prehiteva vse druge.«<ref name=alternatefootage/> Lik natakarice v videospotu za pesem »(You Drive Me) Crazy« je navdihnil lik natakarice Britney Spears v videospotu za pesem »[[Womanizer (pesem)|Womanizer]]« (2008).<ref>{{citeweb|url=http://www.mtv.com/news/articles/1595671/britney-spears-shoots-video-new-single-womanizer.jhtml|title=Britney Spears po poročilih igra natakarico tudi v videospotu za pesem »Womanizer«|last=Vena|first=Jocelyn|date=25. 9. 2008|accessdate=24. 4. 2011|work=[[MTV]]|publisher=MTV Networks|archive-date=2011-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20110107174237/http://www.mtv.com/news/articles/1595671/britney-spears-shoots-video-new-single-womanizer.jhtml|url-status=dead}} {{en}}</ref> == Seznam verzij == {{col-begin}} {{col-2}} * '''Britanski CD''' # »(You Drive Me) Crazy« <small>(remix The Stop!)</small>&nbsp;– 3:16 # »(You Drive Me) Crazy« <small>(temni remix [[Spacedust]])</small>&nbsp;– 9:15 # »(You Drive Me) Crazy« <small>(klubski remix Spacedust)</small>&nbsp;– 7:20 # »(You Drive Me) Crazy« (videospot) * '''Evropski CD''' # »(You Drive Me) Crazy« <small>(remix The Stop!)</small>&nbsp;– 3:16 # »(You Drive Me) Crazy« <small>(inštrumentalni remix The Stop!)</small>&nbsp;– 3:16 # »I'll Never Stop Loving You« <small>(glavna verzija)</small>&nbsp;– 3:41 * '''Japonski CD''' # »(You Drive Me) Crazy« <small>(remix The Stop!)</small>&nbsp;– 3:17 # »I'll Never Stop Loving You« <small>(glavna verzija)</small>&nbsp;– 3:41 # »[[...Baby One More Time (pesem)|...Baby One More Time]]« <small>(pripovedni remix Davidsona Ospine)</small>&nbsp;– 6:30 # »[[Sometimes (pesem, Britney Spears)|Sometimes]]« <small>(remix Soul Solution z bobni)</small>&nbsp;– 4:56 # »(You Drive Me) Crazy« <small>(inšturmentalni remix The Stop!)</small>&nbsp;– 3:16 # »Sometimes« <small>(klubski remix Thunderpuss 2000)</small>&nbsp;– 8:02 {{col-2}} * '''Malezijski/tajvanski/hongkongški CD''' # »(You Drive Me) Crazy« <small>(remix The Stop!)</small> # »(You Drive Me) Crazy« <small>(temačni remix Spacedust)</small> # »(You Drive Me) Crazy« <small>(klubski remix Spacedust)</small> # »Autumn Goodbye« * '''Korejski CD''' # »(You Drive Me) Crazy« <small>(remix The Stop!)</small>&nbsp;– 3:16 # »(You Drive Me) Crazy« <small>(klubski remix [[Spacedust]])</small>&nbsp;– 7:20 # »Sometimes« <small>(Soul Solution&nbsp;— remix z zmernim tempom)</small>&nbsp;– 8:02 # »[[...Baby One More Time (pesem)|...Baby One More Time]]« <small>(klubski remix Davidsona Ospine)</small>&nbsp;– 5:40 # »I'll Never Stop Loving You« <small>(glavna verzija)</small>&nbsp;– 3:41 # »I'm So Curious«&nbsp;– 3:35 * '''Škatla z dodatki k albumu ''[[The Singles Collection (album, Britney Spears)|The Singles Collection]]''''' # »(You Drive Me) Crazy« <small>(remix The Stop!)</small>&nbsp;– 3:16 # »I'll Never Stop Loving You« <small>(glavna verzija)</small>&nbsp;– 3:41 {{col-end}} == Dosežki in certifikacije == === Tedenske lestvice === {| class="wikitable sortable" |- !Lestvica (2000) !Dosežek |- |[[Avstralija]] (ARIA)<ref>http://www.australian-charts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=%28You+Drive+Me%29+Crazy&cat=s {{en}}</ref> |12 |- |[[Avstrija]] (Ö3 Austria Top 75)<ref>http://www.austriancharts.at/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=%28You+Drive+Me%29+Crazy&cat=s {{de}}</ref> |10 |- |[[Belgija]] ([[Flandrija]]; Ultratop 50)<ref>http://www.ultratop.be/nl/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=%28You+Drive+Me%29+Crazy&cat=s (v nizozemščini)</ref> |3 |- |Belgija ([[Valonija]]; Ultratop 40)<ref>http://www.ultratop.be/fr/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=%28You+Drive+Me%29+Crazy&cat=s {{fr}}</ref> |1 |- |[[Kanada]] (Nielsen SoundScan)<ref>{{navedi splet | author=Nielsen SoundScan | publisher=All Music | title=Kanadska glasbena lestvica | year=1999 | url={{Allmusic|class=artist|id=p320976/charts-awards/billboard-singles|pure_url=yes}} | accessdate=8. avgust 2010 | url-status=live}} {{en}}</ref> | style="text-align:center;"|13 |- |Glasbena lestvica kanadske revije ''RPM''<ref>{{navedi splet|url=http://www.collectionscanada.gc.ca/rpm/028020-119.01-e.php?&file_num=nlc008388.7279&type=1&interval=50&PHPSESSID=c6btf3r8hs459qqt5ln3o3dcv5|title=Najboljši singli - Volumen 70, št. 4, 15. november 1999 |publisher=RPM|accessdate=31. 1. 2011}} {{en}}</ref> | style="text-align:center;"|3 |- |[[Evropa]] (European Hot 100 Singles)<ref>{{navedi splet | last=Sexton | first=Paul | title=Richardova pesem »Prayer« ostaja na vrhu britanske glasbene letsvice | work=[[Billboard]] | date=6. december 2000 | url=http://www.billboard.com/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=949770#/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=949770 | accessdate=8. avgust 2010 | archiveurl=https://archive.today/20120525202828/http://www.billboard.com/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=949770%23/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=949770#/bbcom/search/google/article_display.jsp?vnu_content_id=949770 | archivedate=2012-05-25 | url-status=live }} {{en}}</ref> | style="text-align:center;"|2 |- |[[Finska]] (Suomen virallinen lista)<ref>http://www.finnishcharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=%28You+Drive+Me%29+Crazy&cat=s {{en}}</ref> |3 |- |[[Francija]] (SNEP)<ref>http://www.lescharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=%28You+Drive+Me%29+Crazy&cat=s {{fr}}</ref> |2 |- |[[Nemčija]] (Media Control AG)<ref>http://musicline.de/de/chartverfolgung_summary/title/Spears%2CBritney/%28You+Drive+Me%29+Crazy/single {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120817224427/http://musicline.de/de/chartverfolgung_summary/title/Spears,Britney/(You+Drive+Me)+Crazy/single |date=2012-08-17 }} {{de}}</ref> |4 |- |[[Irska]] (IRMA)<ref>{{navedi splet | author=Irish Recorded Music Association | publisher=Irish Charts | title=Irska glasbena lestvica (baza za iskanje) | date=23. september 1999 | url=http://irishcharts.ie/search/placement | accessdate=8. avgust 2010 | url-status=dead | archive-date=2011-07-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110721125210/http://irishcharts.ie/search/placement }} {{en}}</ref> | style="text-align:center;"|3 |- |[[Italija]] (FIMI)<ref>{{navedi splet | author=Federation of the Italian Music Industry | publisher=Hit Parade Italia | title=Italijanska glasbena lestvica | date=6. november 1999 | url=http://www.hitparadeitalia.it/hp_weeks/99/hp991106.htm | accessdate=8. avgust 2010 | url-status=live}} {{en}}</ref> | style="text-align:center;"|9 |- |[[Nizozemska]] (Dutch Top 40)<ref>http://www.top40.nl/index.aspx?week=41&jaar=1999 (v nizozemščini)</ref> |2 |- |[[Nova Zelandija]] (RIANZ)<ref>http://www.charts.org.nz/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=%28You+Drive+Me%29+Crazy&cat=s {{en}}</ref> |5 |- |[[Norveška]] (VG-lista)<ref>http://www.norwegiancharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=%28You+Drive+Me%29+Crazy&cat=s {{en}}</ref> |2 |- |[[Švedska]] (Sverigetopplistan)<ref>http://www.swedishcharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=%28You+Drive+Me%29+Crazy&cat=s {{en}}</ref> |2 |- |[[Švica]] (Media Control AG)<ref>http://www.swisscharts.com/showitem.asp?interpret=Britney+Spears&titel=%28You+Drive+Me%29+Crazy&cat=s {{en}}</ref> |4 |- |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] (The Official Charts Company)<ref>http://www.chartstats.com/songinfo.php?id=28433 {{en}}</ref> |5 |- |[[Združene države Amerike]] (''Billboard'' Hot 100)<ref>http://www.billboard.com/#/artist/Britney+Spears/chart-history/290150?f=379&g=Singles {{en}}</ref> |10 |} {{col-2}} === Lestvice ob koncu leta === {|class="wikitable sortable" |- !Lestvica (1999) !Dosežek |- | Kanada<ref>{{navedi splet|url=http://www.collectionscanada.gc.ca/rpm/028020-119.01-e.php?&file_num=nlc008388.9952&type=1&interval=50&PHPSESSID=c6btf3r8hs459qqt5ln3o3dcv5|title=Najboljši singli - Volumen 70, št. 8, 13. december 1999 |publisher=RPM|accessdate=31. 1. 2011}} {{en}}</ref> | style="text-align:center;"|44 |- | Francija<ref>{{navedi splet | author=Syndicat National de l'Édition Phonographique | publisher=Disque en France | title=Klasični singli | year=1999 | url=http://www.disqueenfrance.com/fr/pag-259376-Classements-Annuels.html?year=2000 | accessdate=8. avgust 2010 | url-status=dead | archive-date=2012-01-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120113082733/http://www.disqueenfrance.com/fr/pag-259376-Classements-Annuels.html?year=2000 }} {{fr}}</ref> | style="text-align:center;"|46 |- !Lestvica (2000) !Dosežek |- | Avstralija<ref>{{navedi splet | author=Australian Recording Industry Association | publisher=ARIA Charts | title=Lestvica ob koncu leta | year=2000 | url=http://www.aria.com.au/pages/aria-charts-end-of-year-charts-top-100-singles-2000.htm | accessdate=8. avgust 2010 | url-status=live}} {{en}}</ref> | style="text-align:center;"|41 |- | Francija<ref>{{navedi splet | author=Syndicat National de l'Édition Phonographique | publisher=Disque en France | title=Klasični singli | year=2000 | url=http://www.disqueenfrance.com/fr/pag-259376-Classements-Annuels.html?year=2000 | accessdate=8. avgust 2010 | url-status=dead | archive-date=2012-01-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120113082733/http://www.disqueenfrance.com/fr/pag-259376-Classements-Annuels.html?year=2000 }} {{fr}}</ref> | style="text-align:center;"|63 |- | Nemčija<ref>{{navedi splet | author=Media Control Charts | title=Vsakoletna lestvica | publisher=Universität Würzburg | year=2000 | url=http://ki.informatik.uni-wuerzburg.de/~topsi/deu2000/deu_2000t.html | accessdate=8. avgust 2010 | url-status=dead | archive-date=2015-11-30 | archive-url=https://web.archive.org/web/20151130002727/http://ki.informatik.uni-wuerzburg.de/~topsi/deu2000/deu_2000t.html }} {{de}}</ref> | style="text-align:center;"|37 |- | Nova Zelandija<ref>{{navedi splet | author=Recording Industry Association of New Zealand | title=Vsakoletna lestvica | publisher=RIANZ | year=2000 | url=http://www.rianz.org.nz/rianz/chart_annual.asp | accessdate=8. avgust 2010 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20110526200911/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart_annual.asp | archivedate=2011-05-26 | url-status=dead }} {{en}}</ref> | style="text-align:center;"|35 |- | Švedska<ref>{{navedi splet | author=Sverigetopplistan | title=Årslista Singlar | year=2000 | url=http://www.sverigetopplistan.se/ | language=sv | accessdate=8. avgust 2010 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20110612131553/http://www.sverigetopplistan.se/ | archivedate=2011-06-12 | url-status=dead }}</ref> | style="text-align:center;"|20 |- | Švica<ref>{{navedi splet | author=Hung Medien | title=Schweizer Jahreshitparade | publisher=Hit Parade | year=2000 | url=http://hitparade.ch/year.asp?key=2000 | accessdate=8. avgust 2010 | url-status=live}} {{de}}</ref> | style="text-align:center;"|36 |} === Certifikacije === {| class="wikitable" |- ! Država ! Certifikacija |- | Avstralija | Platinasta<ref>{{navedi splet | author=Australian Recording Industry Association | title=Dodatki | year=1999 | url=http://aria.com.au/pages/aria-charts-accreditations-singles-1999.htm | accessdate=8. avgust 2010 | url-status=live}} {{en}}</ref> |- | Francija | Zlata<ref>{{navedi splet | author=Syndicat National de l'Édition Phonographique | publisher=Disque en France | title=Certifikacije singlov | date=10. maj 2000 | url=http://www.disqueenfrance.com/fr/pag-259165-CERTIFICATIONS.html?year=2000&type=7 | accessdate=8. avgust 2010 | archivedate=2012-01-14 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20120114153058/http://www.disqueenfrance.com/fr/pag-259165-CERTIFICATIONS.html?year=2000&type=7 | url-status=dead }} {{fr}}</ref> |- | Nemčija | Zlata<ref>{{cite gold platin| accessdate=8. avgust 2010}} {{de}}</ref> |- | Nova Zelandija | Zlata<ref>{{navedi splet | author=Recording Industry Association of New Zealand | publisher=RIANZ | title=Certifikacije (baza za iskanje) | date=17. oktober 1999 | url=http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp | accessdate=8. avgust 2010 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20110526200836/http://www.rianz.org.nz/rianz/chart.asp | archivedate=2011-05-26 | url-status=dead }} {{en}}</ref> |- | Švedska | Platinasta<ref>{{navedi splet | author=International Federation of the Phonographic Industry | publisher=IFPI (Švedska) | title=Certifikacije | year=1999 | url=http://www.ifpi.se/wp/wp-content/uploads/ar-19991.pdf | accessdate=8. avgust 2010 | url-status=dead | archiveurl=https://web.archive.org/web/20120305020027/http://www.ifpi.se/wp/wp-content/uploads/ar-19991.pdf | archivedate=2012-03-05 }} {{en}}</ref> |- | Velika Britanija | Srebrna<ref>{{navedi splet | author=British Phonographic Industry | title=Certifikacije s strani organizacije BPI (baza za iskanje) | date=22. oktober 1999 | url=http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx | accessdate=8. avgust 2010 | archiveurl=https://web.archive.org/web/20110604040853/http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx | archivedate=2011-06-04 | url-status=dead }} {{en}}</ref> |} {{col-end}} == Nagrade in nominacije == {| class="wikitable" |- !align="left"|Leto !align="left"|Nagrada !align="left"|Kategorija !align="left"|Osvojila? |- |align="left"|1999 |align="left"|Golden Music Awards |align="left"|Najboljši plesni posnetek |{{award-won |align=left}} |- |align="left"|2000 |align="left"|[[MTV Video Music Awards]] |align="left"|Najboljši plesni videospot |align="left"|Ne |- |align="left"|2000 |align="left"|Nickelodeon Kids Choice Awards |align="left"|Najljubša pesem |align="left"|Ne |} == Ostali ustvarjalci == {{col-begin}} {{col-2}} * Napisali Jörgen Elofsson, Per Magnusson, David Kreuger in Max Martin. * Produkcija in remix: Max Martin in Rami Yacoub za podjetje Cheiron Productions. * Posneto v studiu Cheiron, [[Stockholm]], [[Švedska]] in studiu Battery, [[New York City]]. * Pro Tools Engineer at Battery Studios: Stephen George. * Asistent režiserja v studiu Battery: Daniel Boom. * Remix posnet v studiu Cheiron, Stockholm, Švedska. {{col-2}} * [[Kitara]]: Esbjörn Öhrwall in Johan Carlberg. * [[Bas kitara]]: Thomas Lindberg. * Spremljevalni vokali: Jeanette Söderholm, Max Martin, Rami Yacoub in <small>ZBOR</small>. * <small>ZBOR</small> sestavljajo Chatrin Nyström, Jeanette Stenhammar, Johanna Stenhammar, Charlotte Björkman in Therese Ancker. * Originalno verzijo z albuma so producirali Per Magnusson, David Kreuger in Max Martin za studio Cheiron. * Koreografijo sestavil Darrin Henson {{col-end}} == Literatura == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.britneyspears.com/ Britney Spears]&nbsp;– Uradna spletna stran. * [http://www.britney.com/ Britney Spears]&nbsp;– Profil na uradni spletni strani založbe [[Jive Records]]. * [http://www.youtube.com/watch?v=Edmh9P93HNg Videospot za pesem »(You Drive Me) Crazy«] na [[YouTube]]u {{Britney Spears}} {{Singli Britney Spears}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:You Drive Me Crazy}} [[Kategorija:Pesmi Britney Spears]] [[Kategorija:Singli leta 1999]] ef30h3nkprhr0slyqpz7tk3fmf7kjoo Krašovec 0 293704 6743506 6502550 2026-08-27T13:40:38Z ~2026-45085-22 264465 /* Glej tudi */ 6743506 wikitext text/x-wiki '''Krašovec''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Aleksandra Krašovec]], prevajalka *[[Alenka Krašovec]] (*1970), politologinja, prof. FDV *[[Brigita Krašovec]] (*2004), telovadka * [[Fran Krašovec]] (1892—1969), fotograf * [[France Krašovec]] tudi Franjo Krašovec (1883—1948), gospodarstvenik in publicist * [[Iko Krašovec]], ljubiteljski naravoslovni fotograf * [[Jože Krašovec]] (*1944), teolog, biblicist, filolog, prevajalec, filozof, univerzitetni profesor, akademik * [[Jure Krašovec]] (1928–2014), novinar, urednik, folklorist, domoznanec *[[Marija Us Krašovec]] (*1931), medicinka citopatologinja * [[Marko Krašovec]], jamar, podvodni snemalec * [[Mateja Krašovec Pogorelčnik]], oblikovalka * [[Metka Krašovec]] (1941–2018), slikarka in grafičarka, profesorica [[ALU]], izr. članica [[SAZU]] * [[Mirko Krašovec]] (*1947), ekonom mariborske (nad)škofije * [[Primož Krašovec]] (*1979), sociolog in publicist * [[Robert Krašovec]] (*1965), veslač * [[Sabina Jelenc Krašovec]] (1968–2020), pedagoginja, andragoginja * [[Stane Krašovec]] (1905–1991), ekonomist, univ. profesor, prevajalec, akademik * [[Tone Krašovec]] (1937–2024), novinar, menedžer, ekonomist, gospodarstvenik, pesnik * [[Vekoslava Krašovec]] (*1950), političarka * [[Zlata Krašovec]], novinarka, publicistka == Glej tudi == * priimke [[Kraševec]] *priimek [[Kraševac]] *priimek [[Krašan]] *priimek [[Kraškovic]] oz. [[Krašovic]] (Miša-Mihaela Krašovic Pertl) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Krašovec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ndf9tyd9krrp9yu333tfzyxcucle44t 6743507 6743506 2026-08-27T13:44:54Z ~2026-45085-22 264465 /* Glej tudi */ 6743507 wikitext text/x-wiki '''Krašovec''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Aleksandra Krašovec]], prevajalka *[[Alenka Krašovec]] (*1970), politologinja, prof. FDV *[[Brigita Krašovec]] (*2004), telovadka * [[Fran Krašovec]] (1892—1969), fotograf * [[France Krašovec]] tudi Franjo Krašovec (1883—1948), gospodarstvenik in publicist * [[Iko Krašovec]], ljubiteljski naravoslovni fotograf * [[Jože Krašovec]] (*1944), teolog, biblicist, filolog, prevajalec, filozof, univerzitetni profesor, akademik * [[Jure Krašovec]] (1928–2014), novinar, urednik, folklorist, domoznanec *[[Marija Us Krašovec]] (*1931), medicinka citopatologinja * [[Marko Krašovec]], jamar, podvodni snemalec * [[Mateja Krašovec Pogorelčnik]], oblikovalka * [[Metka Krašovec]] (1941–2018), slikarka in grafičarka, profesorica [[ALU]], izr. članica [[SAZU]] * [[Mirko Krašovec]] (*1947), ekonom mariborske (nad)škofije * [[Primož Krašovec]] (*1979), sociolog in publicist * [[Robert Krašovec]] (*1965), veslač * [[Sabina Jelenc Krašovec]] (1968–2020), pedagoginja, andragoginja * [[Stane Krašovec]] (1905–1991), ekonomist, univ. profesor, prevajalec, akademik * [[Tone Krašovec]] (1937–2024), novinar, menedžer, ekonomist, gospodarstvenik, pesnik * [[Vekoslava Krašovec]] (*1950), političarka * [[Zlata Krašovec]], novinarka, publicistka == Glej tudi == * priimke [[Kraševec]] *priimek [[Kraševac]] *priimka [[Krašovic]] (Miša-Mihaela Krašovic Pertl) in [[Kraškovic]] *priimek [[Krašan]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Krašovec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 4zk3p9mk7dqihtvq6r3nlwnx0em40de Šarg 0 296582 6743677 6738906 2026-08-27T23:02:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743677 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{speciesbox | name = Šarg | image = Diplodus sargus01.jpg | image2 = | image_caption = | status = LC | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name = iucn>{{cite iucn |author=Pollard, D. |author2=Russell, B. |author3=Carpenter, K.E. |author3-link=Kent E. Carpenter |author4=Iwatsuki, Y. |author5=Vega-Cendejas, M. |author6=Jassim Kawari, A. |author7=Hartmann, S. |author8=Alnazry, H. |author9=Abdulqader E. |author10=Alam, S. |author11=Bishop, J. |author12=Hassan-Al-Khalf, K. |author13=Kaymaram, F. |display-authors=3 |year=2014 |title=''Diplodus sargus'' |article-number=e.T170155A42736975 |doi=10.2305/IUCN.UK.2014-3.RLTS.T170155A42736975.en |access-date=25 January 2024}}</ref> | taxon = Diplodus sargus | authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]) | range_map = Diplodus sargus sargus mapa.svg | range_map_caption = Območje razširjenosti ''Diplodus sargus'' ''sensu lato'' | synonyms_ref = <ref name = Fishbase>{{FishBase|Diplodus|sargus|month=October|year=2023}}</ref> | synonyms = {{ Specieslist | Sparus sargus | Linnaeus, 1758 | Diplodus sargus sargus | (Linnaeus, 1758) | Sparus cinctus | [[Johann Julius Walbaum|Walbaum]], 1792 | Sargus raucus | [[Étienne Geoffroy Saint-Hilaire|Geoffroy St. Hilaire]], 1809 | Sparus varatulus | [[Constantine Samuel Rafinesque|Rafinesque]], 1810 | Sargus rondeletii | [[Achille Valenciennes|Valenciennes]], 1830 | Sargus vetula | Valenciennes, 1830 }} }} '''Šarg''' ([[znanstveno ime]] '''''Diplodus sargus''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[špari|šparov]], ki je razširjen v severovzhodnem [[Atlantski ocean|Atlantiku]] od južne [[Bretanija|Bretanje]], [[Biskajski zaliv|Biskajskega zaliva]] ter atlantskih obal Španije in Portugalske do [[Gibraltarski preliv|Gibraltarske ožine]] ter v celotnem Sredozemskem in Črnem morju.<ref name = Fishbase/>. Pogost je tudi v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. == Opis == Šarg ima visoko, bočno stisnjeno ovalno [[telo]], katerega osnovna barva je srebrno-siva, po telesu pa ima 6-8 vertikalnih črnih prog, ki s starostjo počasi zbledijo. Pred repno plavutjo ima širšo temo progo, robovi škržnih poklopcev so temnejše barve, kar velja tudi za robove plavuti. [[Usta]] te ribje vrste so majhna s tankimi ustnicami, v njih pa se nahaja osem dletastih [[zob]]. Prsne plavuti so dolge in zašiljene, repna pa je velika in dvokraka, kar je značilno za [[pelaške ribe]]. Zraste do 45&nbsp;cm dolžine in lahko doseže do 2,5&nbsp;kg. Povprečen primerek pa je dolg okoli 20–25&nbsp;cm. Na prvi pogled je šarg podoben [[pic]]u, od katerega se loči predvsem po obliki ust, ki so pri picu zašiljena, pri šargu pa topa. Pri šargih se pogosto pojavljajo primeri [[hermafrodit]]izma. Nekateri samci namreč včasih spremenijo spol. Pri dolžini 17&nbsp;cm in enem letu starosti šarg spolno dozori. Drsti se spomladi, ko se tudi združuje v večje [[jata|jate]]. Šarg se zadržuje od vodne gladine pa vse do 50 metrov globine, v glavnem pa se zadržuje na kamnitem skalnatem terenu. Prebiva v kamnitih luknjah in razpokah, pod skalnimi previsi in v potopljenih predmetih, svoje skrivališče pa pogosto deli z drugimi ribjimi vrstami. Hrani se z manjšimi raki,školjkami, algami in koralami katerih lupine tre z močnimi zobmi. Šarg je zanimiv za podvodne ribiče, je pa tudi gospodarsko pomembna riba. V letu 2008 so po svetu ujeli 3.713 ton šargov<ref name = fao2370>{{navedi splet |url=http://www.fao.org/fishery/species/2370/en |title=Diplodus sargus |author= |date= |work=Fisheries Global Information System |publisher=Food and Agriculture Organization of the United Nations |accessdate=4. maja 2011}}</ref> ==Taksonomija== Vrsto je leta 1758 v deseti izdaji svojega dela ''[[Systema naturae]]'' prvi uradno opisal [[Carl Linnaeus]] pod imenom ''Sparus sargus.'' Kot [[tipsko nahajališče]] je navedel Sredozemsko morje.<ref name = CofF>{{Cof genus|genus=Diplodus|access-date=26 January 2024}}</ref> Vrsta ''D. vulgaris'' je tesno sorodna vrsti ''D. sargus'', pri čemer obe tvorita [[klad]] znotraj [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Diplodus]]''. V preteklosti se je domnevalo, da vrsta ''D. sargus'' vključuje tudi populacije zunaj severovzhodnega Atlantika in Sredozemlja. Te populacije danes veljajo za samostojne vrste, in sicer: * ''[[Diplodus noct|D. noct]]'' v [[Rdeče morje|Rdečem morju]] * ''[[Diplodus kotschyi|D. kotschyi]]'' v Indijskem oceanu, * ''[[Diplodus levantinus|D. levantinus]]'' v vzhodnem Sredozemlju * ''D. ascensionis'' v vzhodnem Atlantiku * maroški šarg ''[[Diplodus cadenati|D. cadenati]]'' * kapski beli šarg ''[[Diplodus capensis|D. capensis]]'' * beli šarg iz Sv. helene ''[[Diplodus helenae|D. helenae]]'' * endemit [[Zelenortski otoki|Zelenortskih otokov]] ''[[Diplodus lineatus|D. lineatus]]''. Skupaj z vrstam ''[[Diplodus argenteus|D. argenteus]]'', ''[[Diplodus bermudensis|D. bermudensis]]'' ''[[Diplodus caudimacula|D. caudimacula]]'' in ''[[Diplodus holbrooki|D. holbrooki]]'' iz zahodnega Atlantika ti taksoni sestavljajo [[species complex|kompleks vrst]] ''D. sargus'' znotraj rodu ''Diplodus''. Raziskave kažejo, da je kompleks vrst ''D. sargus'' najverjetneje izviral z območja Zelenortskih otokov, od koder se je razširil in razvil v nove [[speciacija|speciacije]].<ref name="Summerer">{{Cite journal |author=M. Summerer |author2=R. Hanel |author3=C. Sturmbauer |title=Mitochondrial phylogeny and biogeographic affinities of sea breams of the genus Diplodus (Sparidae) |journal=Journal of Fish Biology |date=2001 |volume=59 |issue=6 |pages=1638–1652 |doi=10.1111/j.1095-8649.2001.tb00227.x |bibcode=2001JFBio..59.1638S}}</ref> Rod ''Diplodus'' je v peti izdaji dela ''[[Fishes of the World]]'' uvrščen v družino [[Sparidae]] znotraj [[Red (biologija)|reda]] [[Spariformes]].<ref name="Nelson5">{{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |edition=5th |publisher=[[John Wiley & Sons]] |place=Hoboken, New Jersey |pages=502–506 |isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=10.1002/9781119174844}}</ref> Čeprav nekateri strokovnjaki ta rod uvrščajo v poddružino Sparinae,<ref name="Parenti">{{cite journal |author=Parenti, P. |year=2019 |title=An annotated checklist of the fishes of the family Sparidae |journal=FishTaxa |volume=4 |issue=2 |pages=47–98 |url=https://fishtaxa.com/menuscript/index.php/ft/article/view/49/52 |archive-date=2025-02-21 |access-date=2026-08-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250221133739/https://fishtaxa.com/menuscript/index.php/ft/article/view/49/52 |url-status=dead }}</ref> peta izdaja dela ''Fishes of the World'' poddružin znotraj družine Sparidae ne prepoznava.<ref name="Nelson5" /> ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{wikispecies|Diplodus sargus}} {{Commonscat|Diplodus sargus}} * [http://www.eol.org/taxa/17051527 Diplodus sargus na Encyclopedia of Life] * {{sealifephotos|127053}} * {{ITIS |id=169194 |taxon=Diplodus sargus |accessdate=4. maja 2011}} {{Taxonbar|from=Q1989807}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Špari]] [[Kategorija:Morske ribe]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Ribe Črnega morja]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] benunwiengps5z8fzc8dxsul2bk34fa Leskovšek 0 297002 6743727 6624969 2026-08-28T07:24:35Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6743727 wikitext text/x-wiki '''Leskovšek''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: == Znani nosilci priimka == * [[Andreja Leskovšek]] (*1965), alpska smučarka * [[Anja Leskovšek]], alpska smučarka *[[Boštjan Leskovšek]] (1965—2025), zvočni umetnik, performer in pesnik *[[Dinko Leskovšek]] (1929—2020), zdravnik kirurg * [[Drago Leskovšek (gradbenik)|Drago Leskovšek]] (1888—1978), gradbenik, strokovnjak za železnice, univ. prof. * [[Drago Leskovšek (kemik)|Drago Leskovšek]] (1919—2010), fizikalni kemik, univ. prof. *[[Ela Leskovšek]], likovna pedagoginja * [[Evita Leskovšek]] (*1963), zdravnica * Franc Leskovšek (1917—1976), pevski pedagog * [[Franc Leskovšek]] (*1950), župan * [[Hinko Leskovšek]] (1919—1976), operni režiser * [[Ivan Leskovšek]], fotograf * [[Jaro Leskovšek]] (1926—2009), enigmatik (ugankar) *[[Jolanda Jezernik Leskovšek]] (1933—2021), zdravnica neonatološka kirurginja * [[Majda Leskovšek]] (1919—1995), operna pevka sopranistka * [[Metka Leskovšek (|Metka Leskovšek]] (*1942), igralka, TV-voditeljica in režiserka * [[Mirjam Leskovšek]], tekstilna tehnologinja, učiteljica veščin * [[Nika Leskovšek]], dramaturginja, gledališka kritičarka in teoretičarka * [[Stane Leskovšek]], veteran vojne za Slovenijo * [[Tinka Leskovšek]] (*1982), ilustratorka * [[Tone Leskovšek]] (1919—1979), slikar, likovni pedagog * [[Veronika Leskovšek]] (*1963), geografinja, kartografinja, drž. sekretarka * [[Vojteh Leskovšek]] (*1947), metalurg, član IAS * [[Žiga Leskovšek]] (*1950), prevajalec znanstvene fantastike in pisec o njej == Glej tudi == * priimek [[Leskošek]] * priimek [[Leskovar]] * priimek [[Leskovec]] * priimek [[Leskovic]] * priimek [[Leški]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Leskovšek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] llhv9f6oi8wxhd76i44jp3hi6xn47u3 Polak 0 303015 6743666 6616467 2026-08-27T21:58:51Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani tuju nosilci priimka */ 6743666 wikitext text/x-wiki '''Polak''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 706 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Ana Polak Petrič]] (*1978), mednarodna pravnica, diplomatka *[[Bojan Polak]] - Stjenka (1918—2004), partizan, general JLA, narodni heroj in politik * [[Cveto Polak]] (*1963), glasbenik, bas kitarist * [[Mateja Lušnic Polak]], živilska tehnologinja (mesnine) * [[Oton Polak]] (1917—2011), slikar, risar, grafik, likovni pedagog * [[Slavko Polak]] (*1968), speleobiolog, muzejski kustos v Postojni * [[Viljem Polak]] (1843—1908), gradbenik in mecen *[[Zora Polak Tominšek]] (1904—1975), pravnica == Znani tuju nosilci priimka == * [[Jan Polák]] (*1981), češki nogometaš * [[Karol Polák]] (*1934), slovaški športni novinar in TV-komentator *[[Leo Polak]] (1880—1941), nizozemski filozof in humanist *[[Pavel Polák]], mladinski pisatelj/režiser/lutkar? * [[Vojtěch Polák]] (*1985), češki hokejist == Glej tudi == * priimek [[Pollak]] * priimka [[Poljak (priimek)|Poljak]], [[Poljšak (priimek)|Poljšak]] * priimka [[Polič]], [[Polik]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Polak}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 7on8tzjdkaiarhpwq9qer7zmed784h7 Polik 0 304153 6743661 6303104 2026-08-27T21:49:11Z ~2026-44996-51 264415 6743661 wikitext text/x-wiki '''Polik''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Stane Polik]] (1919—2011), plesalec in koreograf * [[Štefanija Polik]] (r. [[Sitar]]) (* 1933), plesalka in koreografinja ==Glej tudi== * priimek [[Polič (priimek)|Polič]] * priimek [[Polak]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Polik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 06rlrrnj7eo7mtf4zma8tcdqqkofs6l Savelli (priimek) 0 307707 6743686 5380321 2026-08-28T00:06:35Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6743686 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Savelli}} '''Savelli''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2011 v Slovenji uporabljalo ta priimek 15 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Julij Savelli]] (1912—1993), slovensko-argentinski zborovodja in glasbeni pisec * [[Teja Savelli]], arhitektka == Znani tuji nosilci priimka == * [[Dominco Savelli]] (1792—1864), italijanski duhovnik, škof in kardinal * [[Giacomo Savelli]] (1523—1587), italijanski duhovnik, škof in kardinal == Glej še priimke == * [[Šavli]] * [[Šavelj]], [[Šavel]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Savelli}} {{priimek|Savelli}} hcpz6tcs0if517zvx9qmvb67n6kk3r5 6743690 6743686 2026-08-28T00:20:45Z ~2026-44996-51 264415 6743690 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Savelli}} '''Savelli''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2011 v Slovenji uporabljalo ta priimek 15 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Anka Savelli Gaser]], zborovodkinja v Argentini * [[Julij Savelli]] (1912—1993), slovensko-argentinski zborovodja in glasbeni pisec * [[Milan Savelli|Milan (Emil) Savelli]] (1941—2015), alpinist ([[Črna na Koroškem|Črna]]) * [[Teja Savelli]], arhitektka == Znani tuji nosilci priimka == * [[Dominco Savelli]] (1792—1864), italijanski duhovnik, škof in kardinal * [[Giacomo Savelli]] (1523—1587), italijanski duhovnik, škof in kardinal == Glej še priimke == * [[Šavli]] * [[Šavelj]], [[Šavel]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Savelli}} {{priimek|Savelli}} 3e2lxpj59oadsm3s56bt0onprolmkgm 6743691 6743690 2026-08-28T00:21:24Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6743691 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Savelli}} '''Savelli''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2011 v Slovenji uporabljalo ta priimek 15 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Anka Savelli Gaser]] (* 1941), zborovodkinja v Argentini * [[Julij Savelli]] (1912—1993), slovensko-argentinski zborovodja in glasbeni pisec * [[Milan Savelli|Milan (Emil) Savelli]] (1941—2015), alpinist ([[Črna na Koroškem|Črna]]) * [[Teja Savelli]], arhitektka == Znani tuji nosilci priimka == * [[Dominco Savelli]] (1792—1864), italijanski duhovnik, škof in kardinal * [[Giacomo Savelli]] (1523—1587), italijanski duhovnik, škof in kardinal == Glej še priimke == * [[Šavli]] * [[Šavelj]], [[Šavel]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Savelli}} {{priimek|Savelli}} rf62t8y01f0no4wx0ahyeipgljkl5g1 6743710 6743691 2026-08-28T06:27:10Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6743710 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Savelli}} '''Savelli''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2011 v Slovenji uporabljalo ta priimek 15 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Anka Savelli Gaser]] (* 1941), organistka in zborovodkinja v Argentini * [[Julij Savelli]] (1912—1993), slovensko-argentinski zborovodja in glasbeni pisec * [[Milan Savelli|Milan (Emil) Savelli]] (1941—2015), alpinist ([[Črna na Koroškem|Črna]]) * [[Teja Savelli]], arhitektka == Znani tuji nosilci priimka == * [[Dominco Savelli]] (1792—1864), italijanski duhovnik, škof in kardinal * [[Giacomo Savelli]] (1523—1587), italijanski duhovnik, škof in kardinal == Glej še priimke == * [[Šavli]] * [[Šavelj]], [[Šavel]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Savelli}} {{priimek|Savelli}} faxd9l6t7av801flyixtho37arm0l8j Savelli (razločitev) 0 307708 6743687 3271817 2026-08-28T00:07:05Z ~2026-44996-51 264415 6743687 wikitext text/x-wiki '''Savelli''' je lahko: * [[Savelli]], občina v [[Pokrajina Crotone|pokrajini Crotone]] italijanske [[Seznam občin italijanske dežele Kalabrija|dežele Kalabrija]] * [[Savelli (priimek)|Savelli]], priimek več znanih ljudi {{razločitev}} gxdokjlk3cg9wdy57467ybodilpba7i Mofete Strmec 0 333457 6743489 6056283 2026-08-27T13:06:53Z Esveberi 263669 Članek je bil dopolnjen z zadnjimi znanstvenimi dognanji. 6743489 wikitext text/x-wiki [[Slika:Stavešinske mofete.JPG|thumb|250px|Stavešinske mofete]] '''Suhe mofete Strmec''' so območje naravnega izhajanja geogenega [[Ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] (CO₂) ob cesti Ivanjci–Stavešinci v občini Gornja Radgona. Ogljikov dioksid izvira iz [[Zemljin plašč|Zemljinega plašča]] in na površje prehaja po globokih tektonskih razpokah. Skozi tla na površje ne izhaja iz posameznega iztoka, temveč difuzno, na večjem območju, ki  obsega travnik, njivo in obcestni jarek ter se razteza približno 400 m v smeri vzhod–zahod in približno 250 m v smeri sever–jug. Ob padavinah se v kotanjah in jarku zadržuje voda, skozi katero izhajajoči plin tvori mehurčke in povzroča brbotanje, v suhem obdobju pa je mogoče zaznati sikanje plina, brbotanje pa le v globjih luknjah na travniku tik pod cesto. V tleh geogeni CO2 spremeni plinski režim. Običajna koncentracija CO₂ v tleh znaša med 1 in 3 volumskimi odstotki, v neposredni bližini iztokov pa lahko preseže več deset volumskih odstotkov. Meritve so pokazale, da so najvišje koncentracije talnega CO₂ na travniku in njivi pod cesto, kjer je bil na nekaterih mestih izmerjen tudi skoraj čisti CO2. <ref>Vodnik D, Kastelec D, Pfanz H, Maček I, Turk B. 2006. Small-scale spatial variation in soil CO2 concentration in a natural carbon dioxide spring and some related plant responses. ''Geoderma'' 133, 309-319. DOI:  10.1016/j.geoderma.2005.07.016 Vodnik D, Videmšek U, Pintar M, Maček I, Pfanz H. 2008 The characteristics of soil CO<sub>2</sub> fluxes at a site with natural CO<sub>2</sub> enrichment. ''Geoderma'' 150, 32-37.   DOI: 10.1006/j.geoderma.2009.01.005. </ref> Povišane koncentracije CO₂ izpodrivajo [[kisik]] iz tal, zmanjšujejo redoks potencial, povzročajo zakisanje ter vplivajo na druge kemijske lastnosti. Na najbolj aktivnih delih mofete se razvija redek tip tal, naravni reduktosol.<ref>Blume H-P, Henningsen PF. 2009. Reductosols: Natural soils and Technosols under reducing conditions without an aquic moisture regime. Journal of Plant Nutrition and Soil Science. 172, 808–820. DOI: 10.1002/jpln.200800125 2009</ref> V humusno-akumulativnem horizontu tal se pojavljajo značilni znaki redukcijskih in oksidacijskih procesov, ki se kažejo v menjavanju sivih in rjastih con. Sive cone označujejo območja s prevladujočimi redukcijskimi razmerami, rjave pa območja z izrazitejšimi oksidacijskimi razmerami. Povišane koncentracije CO₂ vplivajo tudi na biološke lastnosti tal.  Raziskave talnih mikroorganizmov so pokazale, da se v tleh ob iztokih CO2 poveča delež anaerobnih in metanogenih arhej ter bakterij ter številčnost fermentativnih kvasovk.<ref>Šibanc N, Dumbrell AJ, Mandić-Mulec I, Maček I. 2014. Impacts of naturally elevated soil CO<sub>2</sub> concentrations on communities of soil archaea and bacteria. Soil Biology & Biochemistry. 68, 348-356. COBISS.si-ID 7763321 DOI: [[doi:10.1016/j.soilbio.2013.10.018|10.1016/j.soilbio.2013.10.018]] Šibanc N, Clark DR, Helgason T, Dumbrell A, Maček I. 2024. Extreme environments simplify reassembly of communities of arbuscular mycorrhizal fungi. mSystems 9, 1-22. COBISS.si-ID 187060739 DOI: 10.1128/msystems.01331-23</ref> Iz tal Stavešinskih mofet je bila opisana tudi nova vrsta kvasovke, prilagojena takšnim razmeram.<ref>Šibanc N, Zalar P, Schroers H-J, Zajc Žunič J, Pontes A, Sampaio JP, Maček I. 2018. ''Occultifur mephitis'' f.a., sp. nov. and other yeast species from hypoxic and elevated CO<sub>2</sub> mofette environments. International Journal of Systematic and Evolutionary Microbiology 68, 2285-2298. DOI: [[doi:10.1099/ijsem.0.002824|10.1099/ijsem.0.002824]]</ref> Dokazane so tudi spremembe v strukturi združb arbuskularnih mikoriznih gliv.<ref>Maček I, Dumbrell AJ, Nelson M, Fitter A, Vodnik D, Helgason T. 2011. Local adaptation to soil hypoxia determines the structure of an arbuscular mycorrhizal fungal community in roots from natural CO2 springs. ''Applied and Environmental Microbiology''. 77,  4770-4777. ISSN 0099-2240.  DOI: [https://dx.doi.org/10.1128/AEM.00139-11 10.1128/AEM.00139-11].</ref> Vegetacija na območju mofet se razlikuje od vegetacije v okolici. Tla v neposredni bližini iztokov CO₂ so pogosto gola, rastline so manjše, pogosto klorotične, njihovi nadzemni deli pa imajo lahko škrlaten odtenek zaradi kopičenja antocianov. Moteni so procesi mineralne prehrane, fotosinteze, dihanja idr.<ref>Pfanz H, Vodnik D, Wittmann C, Aschan G, Raschi A. 2004. Plants and Geothermal CO<sub>2</sub> Exhalations — Survival in and Adaptation to a High CO<sub>2</sub> Environment. In: Esser K, Lüttge U, Beyschlag W, Murata J (eds) Progress in Botany. 65. Springer, Berlin, Heidelberg. DOI: [[doi:10.1007/978-3-642-18819-0_20|10.1007/978-3-642-18819-0_20]] Pfanz H, Vodnik D, Wittmann C, Aschan G, Batič F, Turk B, Maček I. 2007. Photosynthetic performance (CO<sub>2</sub>-compensation point, carboxylation efficiency, and net photosynthesis) of timothy grass (''Phleum pratense'' L.) is affected by elevated carbon dioxide in post-volcanic mofette areas. ''Environmental and Experimental Botany''. 61, 41-48. DOI: https://doi.org/10.1016/j.envexpbot.2007.02.008 Maček I, Pfanz H, Francetič V, Batič F, Vodnik D. 2005. Root respiration response to high CO<sub>2</sub> concentrations in plants from natural CO<sub>2</sub> springs. ''Environmental and Experimental Botany'' 54, 90-99. DOI: https://10.1016/j.envexpbot.2004.06.003</ref> Z oddaljenostjo od iztokov se vpliv CO₂ postopno zmanjšuje. Na območju uspevajo vrste, ki prenašajo kisla tla in pomanjkanje kisika, med njimi klobčasto ločje (''Juncus conglomeratus''), navadno ločje (''Juncus effusus''), gozdni sitec (''Scirpus sylvaticus'') in pasja šopulja (''Agrostis canina'').<ref>Maček I, Vodnik D, Pfanz H, Low-Décaire E, Dumbrell AJ. 2016. Locally extreme environments as natural long-term experiments in ecology. V: Dumbrel AJ, Kordas R, Woodward G (ured.). ''Large-scale ecology: model systems to global perspectives''. 1st ed. London; New York: Elsevier: Academic Press, 283-323. Advances in Ecological Research, 55 <nowiki>ISBN 978-0-08-100935-2</nowiki>. ISSN 0065-2504. DOI: [https://dx.doi.org/10.1016/bs.aecr.2016.08.001 10.1016/bs.aecr.2016.08.001]. [COBISS.SI-ID [https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/8491129 8491129]]</ref> Ob popisu rastlinstva leta 2017 je bilo zabeleženih 72 rastlinskih vrst, pretežno travniških zelnatih vrst, prisotne pa so tudi vrste ruderalnih rastišč.<ref>Vodnik D, Eler K, Turk B, Lenarčič D: Poročilo o bioloških raziskavah mofet v SV Sloveniji. INTERREG SI-AT deProfundis Ohranjanje dediščine »Iz globin«: čezmejni kulturno - turistični potencial/ Erhalten des Erbes "Aus der Tiefe": grenzüberschreitendes kultur-touristisches Potenzial. Ljubljana Biotehniška fakulteta UL, 31.5.2024</ref> Vpliv geogenega CO₂ je zaznaven tudi v zraku neposredno nad tlemi. Ker je CO₂ težji od zraka, se ob brezvetrju kopiči pri površju. Na višini približno 0,5 m lahko njegova koncentracija doseže več tisoč ppm, na višini približno 2 m pa vpliva ni več zaznati. V neposredni bližini iztokov so bili opaženi pogini žuželk, polžev, žab, ptic in malih sesalcev zaradi visokih koncentracij CO₂ tik nad tlemi. Suha mofeta Strmec je predmet geoloških, pedoloških, mikrobioloških in ekoloških raziskav, saj omogočajo proučevanje vplivov naravno povišanih koncentracij geogenega CO₂ na tla, mikroorganizme in vegetacijo.<ref>Maček I, Vodnik D, Pfanz H, Low-Décaire E, Dumbrell AJ. 2016. Locally extreme environments as natural long-term experiments in ecology. V: Dumbrel AJ, Kordas R, Woodward G (ured.). ''Large-scale ecology: model systems to global perspectives''. 1st ed. London; New York: Elsevier: Academic Press, 283-323. Advances in Ecological Research, 55 <nowiki>ISBN 978-0-08-100935-2</nowiki>. ISSN 0065-2504. DOI: [https://dx.doi.org/10.1016/bs.aecr.2016.08.001 10.1016/bs.aecr.2016.08.001]. </ref> '''Varstveni status''' Suha mofeta Strmec je evidentirana kot '''naravna vrednota državnega pomena'''. Status naravne vrednote je določen na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1600 Zakona o ohranjanju narave], ki naravne vrednote državnega pomena opredeljuje kot dele narave z mednarodnim ali velikim narodnim pomenom. Za naravno vrednoto veljajo varstvene in razvojne usmeritve ter druga obvezna pravila ravnanja, določena s predpisi s področja ohranjanja narave, zlasti s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot. Pri posegih in dejavnostih na območju naravne vrednote je treba upoštevati te varstvene usmeritve, katerih namen je ohranjanje naravne vrednote in njenih značilnosti. == Viri == * [http://www.tic-radgona.si/index.php?option=com_content&task=view&id=49&Itemid=248 Pot med vrelci življenja, TIC Radgona] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121123151232/http://www.tic-radgona.si/index.php?option=com_content&task=view&id=49&Itemid=248 |date=2012-11-23 }} [[Kategorija:Stavešinci]] [[Kategorija:Vulkanologija]] [[Kategorija:Naravni spomeniki Slovenije]] rrf3psn7gy4ta8841eyic87zrchvy3w 6743490 6743489 2026-08-27T13:07:59Z Esveberi 263669 /* Viri */ 6743490 wikitext text/x-wiki [[Slika:Stavešinske mofete.JPG|thumb|250px|Stavešinske mofete]] '''Suhe mofete Strmec''' so območje naravnega izhajanja geogenega [[Ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] (CO₂) ob cesti Ivanjci–Stavešinci v občini Gornja Radgona. Ogljikov dioksid izvira iz [[Zemljin plašč|Zemljinega plašča]] in na površje prehaja po globokih tektonskih razpokah. Skozi tla na površje ne izhaja iz posameznega iztoka, temveč difuzno, na večjem območju, ki  obsega travnik, njivo in obcestni jarek ter se razteza približno 400 m v smeri vzhod–zahod in približno 250 m v smeri sever–jug. Ob padavinah se v kotanjah in jarku zadržuje voda, skozi katero izhajajoči plin tvori mehurčke in povzroča brbotanje, v suhem obdobju pa je mogoče zaznati sikanje plina, brbotanje pa le v globjih luknjah na travniku tik pod cesto. V tleh geogeni CO2 spremeni plinski režim. Običajna koncentracija CO₂ v tleh znaša med 1 in 3 volumskimi odstotki, v neposredni bližini iztokov pa lahko preseže več deset volumskih odstotkov. Meritve so pokazale, da so najvišje koncentracije talnega CO₂ na travniku in njivi pod cesto, kjer je bil na nekaterih mestih izmerjen tudi skoraj čisti CO2. <ref>Vodnik D, Kastelec D, Pfanz H, Maček I, Turk B. 2006. Small-scale spatial variation in soil CO2 concentration in a natural carbon dioxide spring and some related plant responses. ''Geoderma'' 133, 309-319. DOI:  10.1016/j.geoderma.2005.07.016 Vodnik D, Videmšek U, Pintar M, Maček I, Pfanz H. 2008 The characteristics of soil CO<sub>2</sub> fluxes at a site with natural CO<sub>2</sub> enrichment. ''Geoderma'' 150, 32-37.   DOI: 10.1006/j.geoderma.2009.01.005. </ref> Povišane koncentracije CO₂ izpodrivajo [[kisik]] iz tal, zmanjšujejo redoks potencial, povzročajo zakisanje ter vplivajo na druge kemijske lastnosti. Na najbolj aktivnih delih mofete se razvija redek tip tal, naravni reduktosol.<ref>Blume H-P, Henningsen PF. 2009. Reductosols: Natural soils and Technosols under reducing conditions without an aquic moisture regime. Journal of Plant Nutrition and Soil Science. 172, 808–820. DOI: 10.1002/jpln.200800125 2009</ref> V humusno-akumulativnem horizontu tal se pojavljajo značilni znaki redukcijskih in oksidacijskih procesov, ki se kažejo v menjavanju sivih in rjastih con. Sive cone označujejo območja s prevladujočimi redukcijskimi razmerami, rjave pa območja z izrazitejšimi oksidacijskimi razmerami. Povišane koncentracije CO₂ vplivajo tudi na biološke lastnosti tal.  Raziskave talnih mikroorganizmov so pokazale, da se v tleh ob iztokih CO2 poveča delež anaerobnih in metanogenih arhej ter bakterij ter številčnost fermentativnih kvasovk.<ref>Šibanc N, Dumbrell AJ, Mandić-Mulec I, Maček I. 2014. Impacts of naturally elevated soil CO<sub>2</sub> concentrations on communities of soil archaea and bacteria. Soil Biology & Biochemistry. 68, 348-356. COBISS.si-ID 7763321 DOI: [[doi:10.1016/j.soilbio.2013.10.018|10.1016/j.soilbio.2013.10.018]] Šibanc N, Clark DR, Helgason T, Dumbrell A, Maček I. 2024. Extreme environments simplify reassembly of communities of arbuscular mycorrhizal fungi. mSystems 9, 1-22. COBISS.si-ID 187060739 DOI: 10.1128/msystems.01331-23</ref> Iz tal Stavešinskih mofet je bila opisana tudi nova vrsta kvasovke, prilagojena takšnim razmeram.<ref>Šibanc N, Zalar P, Schroers H-J, Zajc Žunič J, Pontes A, Sampaio JP, Maček I. 2018. ''Occultifur mephitis'' f.a., sp. nov. and other yeast species from hypoxic and elevated CO<sub>2</sub> mofette environments. International Journal of Systematic and Evolutionary Microbiology 68, 2285-2298. DOI: [[doi:10.1099/ijsem.0.002824|10.1099/ijsem.0.002824]]</ref> Dokazane so tudi spremembe v strukturi združb arbuskularnih mikoriznih gliv.<ref>Maček I, Dumbrell AJ, Nelson M, Fitter A, Vodnik D, Helgason T. 2011. Local adaptation to soil hypoxia determines the structure of an arbuscular mycorrhizal fungal community in roots from natural CO2 springs. ''Applied and Environmental Microbiology''. 77,  4770-4777. ISSN 0099-2240.  DOI: [https://dx.doi.org/10.1128/AEM.00139-11 10.1128/AEM.00139-11].</ref> Vegetacija na območju mofet se razlikuje od vegetacije v okolici. Tla v neposredni bližini iztokov CO₂ so pogosto gola, rastline so manjše, pogosto klorotične, njihovi nadzemni deli pa imajo lahko škrlaten odtenek zaradi kopičenja antocianov. Moteni so procesi mineralne prehrane, fotosinteze, dihanja idr.<ref>Pfanz H, Vodnik D, Wittmann C, Aschan G, Raschi A. 2004. Plants and Geothermal CO<sub>2</sub> Exhalations — Survival in and Adaptation to a High CO<sub>2</sub> Environment. In: Esser K, Lüttge U, Beyschlag W, Murata J (eds) Progress in Botany. 65. Springer, Berlin, Heidelberg. DOI: [[doi:10.1007/978-3-642-18819-0_20|10.1007/978-3-642-18819-0_20]] Pfanz H, Vodnik D, Wittmann C, Aschan G, Batič F, Turk B, Maček I. 2007. Photosynthetic performance (CO<sub>2</sub>-compensation point, carboxylation efficiency, and net photosynthesis) of timothy grass (''Phleum pratense'' L.) is affected by elevated carbon dioxide in post-volcanic mofette areas. ''Environmental and Experimental Botany''. 61, 41-48. DOI: https://doi.org/10.1016/j.envexpbot.2007.02.008 Maček I, Pfanz H, Francetič V, Batič F, Vodnik D. 2005. Root respiration response to high CO<sub>2</sub> concentrations in plants from natural CO<sub>2</sub> springs. ''Environmental and Experimental Botany'' 54, 90-99. DOI: https://10.1016/j.envexpbot.2004.06.003</ref> Z oddaljenostjo od iztokov se vpliv CO₂ postopno zmanjšuje. Na območju uspevajo vrste, ki prenašajo kisla tla in pomanjkanje kisika, med njimi klobčasto ločje (''Juncus conglomeratus''), navadno ločje (''Juncus effusus''), gozdni sitec (''Scirpus sylvaticus'') in pasja šopulja (''Agrostis canina'').<ref>Maček I, Vodnik D, Pfanz H, Low-Décaire E, Dumbrell AJ. 2016. Locally extreme environments as natural long-term experiments in ecology. V: Dumbrel AJ, Kordas R, Woodward G (ured.). ''Large-scale ecology: model systems to global perspectives''. 1st ed. London; New York: Elsevier: Academic Press, 283-323. Advances in Ecological Research, 55 <nowiki>ISBN 978-0-08-100935-2</nowiki>. ISSN 0065-2504. DOI: [https://dx.doi.org/10.1016/bs.aecr.2016.08.001 10.1016/bs.aecr.2016.08.001]. [COBISS.SI-ID [https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/8491129 8491129]]</ref> Ob popisu rastlinstva leta 2017 je bilo zabeleženih 72 rastlinskih vrst, pretežno travniških zelnatih vrst, prisotne pa so tudi vrste ruderalnih rastišč.<ref>Vodnik D, Eler K, Turk B, Lenarčič D: Poročilo o bioloških raziskavah mofet v SV Sloveniji. INTERREG SI-AT deProfundis Ohranjanje dediščine »Iz globin«: čezmejni kulturno - turistični potencial/ Erhalten des Erbes "Aus der Tiefe": grenzüberschreitendes kultur-touristisches Potenzial. Ljubljana Biotehniška fakulteta UL, 31.5.2024</ref> Vpliv geogenega CO₂ je zaznaven tudi v zraku neposredno nad tlemi. Ker je CO₂ težji od zraka, se ob brezvetrju kopiči pri površju. Na višini približno 0,5 m lahko njegova koncentracija doseže več tisoč ppm, na višini približno 2 m pa vpliva ni več zaznati. V neposredni bližini iztokov so bili opaženi pogini žuželk, polžev, žab, ptic in malih sesalcev zaradi visokih koncentracij CO₂ tik nad tlemi. Suha mofeta Strmec je predmet geoloških, pedoloških, mikrobioloških in ekoloških raziskav, saj omogočajo proučevanje vplivov naravno povišanih koncentracij geogenega CO₂ na tla, mikroorganizme in vegetacijo.<ref>Maček I, Vodnik D, Pfanz H, Low-Décaire E, Dumbrell AJ. 2016. Locally extreme environments as natural long-term experiments in ecology. V: Dumbrel AJ, Kordas R, Woodward G (ured.). ''Large-scale ecology: model systems to global perspectives''. 1st ed. London; New York: Elsevier: Academic Press, 283-323. Advances in Ecological Research, 55 <nowiki>ISBN 978-0-08-100935-2</nowiki>. ISSN 0065-2504. DOI: [https://dx.doi.org/10.1016/bs.aecr.2016.08.001 10.1016/bs.aecr.2016.08.001]. </ref> '''Varstveni status''' Suha mofeta Strmec je evidentirana kot '''naravna vrednota državnega pomena'''. Status naravne vrednote je določen na podlagi [https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO1600 Zakona o ohranjanju narave], ki naravne vrednote državnega pomena opredeljuje kot dele narave z mednarodnim ali velikim narodnim pomenom. Za naravno vrednoto veljajo varstvene in razvojne usmeritve ter druga obvezna pravila ravnanja, določena s predpisi s področja ohranjanja narave, zlasti s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot. Pri posegih in dejavnostih na območju naravne vrednote je treba upoštevati te varstvene usmeritve, katerih namen je ohranjanje naravne vrednote in njenih značilnosti. == Viri == [[Kategorija:Stavešinci]] [[Kategorija:Vulkanologija]] [[Kategorija:Naravni spomeniki Slovenije]] hhydm6s07q8hu1kroojlaochpqbsoce 1. slovenska futsal liga 0 337563 6743696 6268313 2026-08-28T01:36:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743696 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Futsal liga |logo = [[Slika:Futsal nzs logo.png|200px]] |country = {{SVN}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1995]]; 23 let |number of teams = 10 |relegation = [[2. slovenska futsal liga|2.SFL]] |domestic cup = [[Futsal pokal Slovenije|Pokal Terme Olimia]] </br> [[Futsal Superpokal Slovenije]] |confed cup = [[Futsal Liga prvakov|Liga prvakov]] <br> |current champions = [[Dobovec Pivovarna Kozel]] <br> 2. naslova |most successful club = [[FC Litija|Litija]] <br> 10. naslovov |most caps = |top goalscorer = |tv = |website = [http://www.futsal.si/1sfl/ futsal.si] |current = 1. slovenska futsal liga 2018/19 }} '''Prva slovenska futsal liga''' (krajše 1. SFL) je najpomembnejše klubsko [[Futsal|futsal]] [[tekmovanje]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki poteka od sezone [[sezona|sezone]] [[1995]]/[[1996|96]]. Tekmovanje poteka pod okriljem [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]]. V ligi trenutno sodeluje 10 klubov, ki se merijo po dvokrožnem sistemu, ligaško tekmovanje pa se sklene s končnico. V četrtfinale napreduje osem najboljših zasedb rednega dela. Prvak futsal lige si zagotovi udeležbo na mednarodnem prizorišču. Pripada mu mesto v kvalifikacijah za [[Futsal Liga prvakov|Ligo prvakov]]. Zadnjeuvrščena ekipa 1.SFL po rednem delu izpade v nižji rang tekmovanja, v [[2. slovenska futsal liga|2. SFL]]. Predzadnja ekipa rednega dela igra dodatne kvalifikacije za prvoligaški status z drugouvrščenim 2.SFL, prvak 2.SFL pa napreduje v 1.SFL. Aktualni prvak je [[Dobovec Pivovarna Kozel]]. == Zgodovina == ===1984–1995=== Zgodovina Slovenskega futsala sega v leto [[1984]]. Takrat so se začela tekmovanja po turnirskem sistemu. Prvi naslov prvaka je osvojila ekipa Talci iz [[Maribor|Maribora]]. Prvaki so bili še naslednji dve sezoni, pod imenom - Surovina Talci, skupno pa najuspešnejša slovenska futsal ekipa, s petimi naslovi državnega prvaka (1984/85, 1985/86, 1986/87, 1989/90, 1994/95). Vuko Ljubljana je vrh osvojil štirikrat (1988/89, 1990/91, 1991/92, 1992/93). Naslov prvaka sta osvojila še: Koper, pod imenom Tutti Frutti Sonček Koper (1987/88) in Sportklu Velenje (1993/94). ===1995–danes=== Začetki tekmovanja, kot ga spremljamo sedaj, segajo v leto 1995. Državno prvenstvo se je preoblikovalo v ligaško tekmovanje najboljših ekip v Sloveniji. Imenovalo se je '''Slovenska liga malega nogometa - SLMN'''. Uvodno, prvo sezono v prvi futsal ligi je osvojil naslov državnega prvaka Juventus z enakim številom točk (43) kot drugouvrščeni Vuko, toda z boljšim količnikom z medsebojnih srečanj. Tretji so bili [[FSK Stripy|Škofljeločani]], ki so imeli tudi najboljšega strelca, [[Simon Bogovič|Simona Bogoviča]] (26 golov). Litijani so bili četrti, Mariborčani pa peti. Šesto mesto je dosegel Poetovio, sedmo Interier, osmo pa Alples (kasneje Domel) iz Železnikov. Iz prve lige sta izpadla devetouvrščeni Hlapi in Bronx, ki je zapustil tekmovanje tri kroge pred koncem. V naslednji sezoni je do prvega naslova prišla Litija, ki je igrala po imenom Assaloni Cosmos, ekipo pa sta vodila Mike Lojze Jamnik in Janez Tišler. To je bil prvi od desetih naslovov Litijanov, ki so bili prvaki še leta 1999, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2011, 2012, 2013. V sezoni 1997/98 je naslov spet pristal ob Savi, a se je preselil nekoliko vzhodneje po toku navzdol. Prvič so naslov slavili v Sevnici, Mizarstvo Krošelj je s prvim strelcem Danilom Kurnikom pokorilo konkurenco, Litijani so bili srebrni, Poetovio Mila pa tretji. Naslov so Litijani vrnili že v naslednji sezoni (1998/99). Na prelomu tisočletja smo dobili novega prvaka. Zlato so osvojili igralci celjskega EM Pelikana, za katerega je igral tudi sedanji selektor članske reprezentance Andrej Dobovičnik, Temu je sledilo pet sezon dominacije Litijanov, ki so menjali le ime. V sezoni 2000/01 so bili najboljši z imenom Lesna Industrija Litija, potem pa štirikrat pod nazivom Svea Lesna Litija. V sezoni 2000/01 so za sabo pustili Sevničane, potem pa po dvakrat Puntar Alpkomerc (2002, 2004) in Gip Beton MTO (2003, 2005). Prelom z zgodovino se je zgodil leta 2006. Prevlado Litije je ustavilo prav Zagorje, ki je v finalu porazilo Goričane, začela pa se je era, ko smo v petih letih dobili kar štiri različne prvake. V sezoni 2005/06 se je tekmovanje iz SLMN preimenovalo v '''SFL''', torej '''Slovensko futsal ligo'''. Prvak je postal Gip Beton MTO s trenerjem Mitjo Jontezom. Leto za tem je na svoj račun prišlo Posočje, sploh prvič v zgodovini 1. SFL pa se je naslov preselil na zahod države. Puntar Mercator je v finalu sezone 2006/07 premagal Zagorjane. Očitno se je lovorika državnega prvaka tako dobro počutila na zahodu, zato je tam ostala vključno s sezono 2009/10. Po zmagoslavju Puntarja je leta 2008 sploh prvenec med naslovi zabeležila še Gorica, ki je ugnala Sveo. Leta 2009 je drugo prvenstveno zvezdico zabeležil Puntar Casino Safir. Leta 2010 je bilo prelomno za Oplast iz Kobarida, ki je po epskem posoškem finalu, imenovanem tudi posoški el Classico, prvič postal državni prvak. Med letoma 2011 in 2013 je Litija trikrat prišla na sam vrh, po vrsti pa je v finalnih tekmah premagala KMN Puntar (2010/11), KMN Oplast Kobarid (2011/12) in Dobovec Trgovine Jager (2012/13). Oplast je leta 2014 z delnim izidom 3:0 v zmagah stopil prednost Litije, ki je imela po dveh domačih tekmah prednost 2:0. A to ni bilo dovolj, da bi slavili. Oplast je prišel do druge lovorike. V zadnjih dveh sezonah smo na seznam prvakov dodali še dve imeni: najprej je Dobovec Pivovarna Kozel odpravil Oplast, letos pa Proen Maribor Litijo. ==Sodelujoči klubi v sezoni 2018/19== {{Location map+|Slovenia|float=right|width=450|caption=Lokacija ekip v 1. SFL v sezoni 2018/19.|places= {{Location map~|Slovenia|lat=46.224289|long=15.705164|label=[[KMN Dobovec|Dobovec]]}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.056469|long=14.830306|label=[[FC Litija|Litija]]}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.962375|long=14.293736|label=[[FK Zavas|Siliko]]|position=bottom}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.606453|long=15.884164|label=[[KMN Benedikt|Benedikt]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.565303|long=13.798964|label=[[KMN Bronx Škofije|Bronx Škofije]]}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.246436|long=13.578006|label=[[KMN Oplast Kobarid|Oplast Kobarid]]|position=top}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.169850|long=14.327887|label=[[FSK Stripy]]}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.013772|long=15.281261|label=[[KMN Sevnica|Sevnica]]}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.562483|long=15.643975|label=[[ŠD Brezje Maribor|FutureNet Maribor]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.946416|long=14.809192|label=[[FC Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]|position=right}} }} {| class="wikitable sortable" style="text-align: left;" ! Ekipa ! Lokacija ! Dvorana<ref>{{navedi novice|url=http://www.nzs.si/Doc/Info/FUTSAL%20registrirane%20dvorane_10.10.2016.pdf|title=Futsal registrirane dvorane|date=10. oktober 2016|accessdate=24. november 2016|publisher=NZS|archive-date=2016-11-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20161124222413/http://www.nzs.si/Doc/Info/FUTSAL%20registrirane%20dvorane_10.10.2016.pdf|url-status=dead}}</ref> ! Kapaciteta<sup>1</sup> |- | [[KMN Benedikt|Benedikt]] | [[Benedikt]] | [[Športna dvorana Benedikt]] | align="center" | {{Nts|650}} |- | [[KMN Bronx Škofije|Bronx Škofije]] | [[Zgornje Škofije|Škofije]] | [[Športna dvorana Burja]] | align="center" | {{Nts|700}} |- | [[KMN Dobovec|Dobovec Pivovarna Kozel]] | [[Rogatec]] | [[Športna dvorana Rogatec]] | align="center" | {{Nts|600}} |- | [[FC Litija|Litija]] | [[Litija]] | [[Športna dvorana Litija]] | align="center" | {{Nts|1,500}} |- | [[KMN Oplast Kobarid|Oplast Kobarid]] | [[Kobarid]] | [[Športna dvorana Kobarid]] | align="center" | {{Nts|500}} |- | [[ŠD Brezje|Futurenet Maribor]] | [[Maribor]] | [[Športna dvorana Tabor]] | align="center" | {{Nts|3,800}} |- | [[FC Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | [[Ivančna Gorica]] | [[ Dvorana srednje šole Josipa Jurčiča]] | align="center" | {{Nts|}} |- | [[KMN Sevnica|Sevnica]] | [[Boštanj, Sevnica|Boštanj]] | [[Športna dvorana Sevnica]] | align="center" | {{Nts|1,000}} |- | [[FSK Stripy|Stripy]] | [[Škofja Loka]] | [[Športna dvorana Trata]] | align="center" | {{Nts|350}} |- | [[FK Zavas|Zavas Siliko]] | [[Vrhnika]] | [[ŠD Antona Slomška]] | align="center" | {{Nts|500}} |} <small><sup>1</sup>Nekatere dvorane imajo tudi stojišča.</small> == Statistika == ===Naslovi prvaka po sezonah=== ;Neuradne sezone {| |valign="top" width=0%| {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Sezona !Št. ekip !Prvak |- | 1984/85 | 10 | Talci Maribor |- bgcolor=#D3D3D3 | 1985/86 | 10 | Surovina Talci Maribor |- | 1986/87 | 10 | Surovina Talci Maribor |- bgcolor=#D3D3D3 | 1987/88 | 10 | Tutti Frutti Sonček Koper |- | 1988/89 | 10 | Vuko Ljubljana |- bgcolor=#D3D3D3 | 1989/90 | 10 | Surovina Branik Talci Maribor |- | 1990/91 | 10 | Vuko Ljubljana |- bgcolor=#D3D3D3 | 1991/92 | 10 | Vuko Ljubljana |- | 1992/93 | 10 | Vuko Ljubljana |- bgcolor=#D3D3D3 | 1993/94 | 10 | Sportklub Velenje |- | 1994/95 | 10 | Mila Branik Talci |} |} ;Uradne sezone pod okriljem [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]] {| |valign="top" width=0%| {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Sezona !Št. ekip !Prvak |- | 1995/96 | 10 | Mila Juventus Šentjur |- bgcolor=#D3D3D3 | 1996/97 | 10 | [[FC Litija|Assaloni Cosmos Litija]] |- | 1997/98 | 10 | [[KMN Sevnica|Mizarstvo Krošelj Sevnica]] |- bgcolor=#D3D3D3 | 1998/99 | 10 | [[FC Litija|Assaloni Cosmos Litija]] |- | 1999/00 | 10 | EM Pelikan Celje |- bgcolor=#D3D3D3 | 2000/01 | 10 | [[FC Litija|Lesna Industrija Litija]] |- | 2001/02 | 10 | [[FC Litija|Svea Lesna Litija]] |- bgcolor=#D3D3D3 | 2002/03 | 10 | [[FC Litija|Svea Lesna Litija]] |- | 2003/04 | 10 | [[FC Litija|Svea Lesna Litija]] |- bgcolor=#D3D3D3 | 2004/05 | 10 | [[FC Litija|Svea Lesna Litija]] |- | 2005/06 | 10 | GIP Beton MTO Zagorje |} |valign="top" width=0%| {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Sezona !Št. ekip !Prvak |- | 2006/07 | 10 | [[KMN Puntar|Puntar Mercator Tolmin]] |- bgcolor=#D3D3D3 | 2007/08 | 10 | [[KMN Gorica|Gorica]] |- | 2008/09 | 10 | [[KMN Puntar|Puntar Casino Safir Tolmin]] |- bgcolor=#D3D3D3 | 2009/10 | 10 | [[KMN Kobarid|Oplast Kobarid]] |- | 2010/11 | 10 | [[FC Litija|Litija]] |- bgcolor=#D3D3D3 | 2011/12 | 10 | [[FC Litija|Predilnica Litija]] |- | 2012/13 | 9 | [[FC Litija|Predilnica Litija]] |- bgcolor=#D3D3D3 | 2013/14 | 10 | [[KMN Oplast Kobarid|Oplast Kobarid]] |- | 2014/15 | 10 | [[KMN Dobovec|Dobovec Pivovarna Kozel]] |- bgcolor=#D3D3D3 | 2015/16 | 10 | [[ŠD Brezje|Proen Maribor]] |- | 2016/17 | 10 | |} |} === Naslovi prvaka po klubih === {| class="wikitable" |- ! width=200| Klub ! width=90| Št. naslovov ! Sezona |- | [[FC Litija|Predilnica Litija]] | align=center|10 | 1997, 1999, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2011, 2012, 2013 |- bgcolor=#D3D3D3 | Talci Maribor | align=center|5 | 1985, 1986, 1987, 1990, 1995 |- | Vuko Ljubljana | align=center|4 | 1989, 1991, 1992, 1993 |- bgcolor=#D3D3D3 | [[KMN Puntar|Puntar Tolmin]] | align=center|2 | 2007, 2009 |- | [[KMN Kobarid|Oplast Kobarid]] | align=center|2 | 2010, 2014 |- bgcolor=#D3D3D3 | Tutti Frutti Sonček Koper | align=center|1 | 1988 |- | Sportklub Velenje | align=center|1 | 1994 |- bgcolor=#D3D3D3 | Juventus Šentjur | align=center|1 | 1996 |- | [[KMN Sevnica|Mizarstvo Krošelj Sevnica]] | align=center|1 | 1998 |- bgcolor=#D3D3D3 | Pelikan Celje | align=center|1 | 2000 |- | GIP Beton MTO Zagorje | align=center|1 | 2006 |- bgcolor=#D3D3D3 | KMN Gorica | align=center|1 | 2008 |- | KMN Dobovec Pivovarna Kozel | align=center|1 | 2015 |- bgcolor=#D3D3D3 | [[ŠD Brezje|Preoen Maribor]] | align=center|1 | 2016 |- |} === Najboljši strelci po sezonah === {| |valign="top" width=0%| {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Sezona !Št. zadetkov !Nogometaš !Klub |- | align="center" | 1995/96 | align="center" | 26 | Simon Bogovič | [[FSK Stripy|KMN Marmor Hotavlje]] |- bgcolor=#D3D3D3 | align="center" | 1996/97 | align="center" | 27 | Janko Dolenc | [[KMN Sevnica|Mizarstvo Krošelj Sevnica]] |- | align="center" | 1997/98 | align="center" | 25 | Danilo Kurnik | Talci Maribor |- bgcolor=#D3D3D3 | align="center" | 1998/99 | align="center" | 24 | Kristjan Stojko | KMN Meteorplast Ljutomer |- | align="center" | 1999/00 | align="center" | 23 | Franc Rozman | [[KMN Sevnica|Mizarstvo Krošelj Sevnica]] |- bgcolor=#D3D3D3 | align="center" | 2000/01 | align="center" | 29 | Senudin Džafič | [[FC Litija|Lesna Industrija Litija]] |- | align="center" | 2001/02 | align="center" | 30 | Valdi Lakošeljac | FC Bronx Škofije |- bgcolor=#D3D3D3 | align="center" | 2002/03 | align="center" | 29 | Tomi Horvat | [[FC Litija|Svea Lesna Litija]] |- | align="center" | 2003/04 | align="center" | 38 | Tomi Horvat | [[FC Litija|Svea Lesna Litija]] |- bgcolor=#D3D3D3 | align="center" | 2004/05 | align="center" | 33 | Tomi Horvat | [[FC Litija|Svea Lesna Litija]] |- | align="center" | 2005/06 | align="center" | 26 | Edis Čauševič <br /> Peter Stres | Tomi Press Bronx <br /> KMN Dobovec |} |valign="top" width=0%| {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Sezona !Št. zadetkov !Nogometaš !Klub |- | align="center" | 2006/07 | align="center" | 21 | David Šnofl | GIP Beton MTO |- bgcolor=#D3D3D3 | align="center" | 2007/08 | align="center" | 22 | Igor Osredkar | [[FC Litija|Svea Lesna Litija]] |- | align="center" | 2008/09 | align="center" | 30 | Rade Rusmir | Živex Pekarna Duh |- bgcolor=#D3D3D3 | align="center" | 2009/10 | align="center" | 39 | Marko Hrvatin | KMN Izola |- | align="center" | 2010/11 | align="center" | 28 | Igor Osredkar | [[FC Litija|Predilnica Litija]] |- bgcolor=#D3D3D3 | align="center" | 2011/12 | align="center" | 21 | Blaž Metulj | KMN Nazarje Glin |- | align="center" | 2012/13 | align="center" | 29 | Jani Ručna | [[KMN Oplast Kobarid|Oplast Kobarid]] |- bgcolor=#D3D3D3 | align="center" | 2013/14 | align="center" | 22 | Jaka Sovdat | [[KMN Oplast Kobarid|Oplast Kobarid]] |- | align="center" | 2014/15 | align="center" | 32 | Rok Mordej | Dobovec Pivovarna Kozel |- bgcolor=#D3D3D3 | align="center" | 2015/16 | align="center" | 37 | Denis Totošković | [[ŠD Brezje|Proen Maribor]] |- | align="center" | 2016/17 | align="center" | | | |} |} ==Futsal klubi v evropskih tekmovanjih== {{Razširi razdelek}} ==Povezave== * [http://www.futsal.si Uradna spletna stran] na [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]] * [http://www.kapodol.com Vseslovenski medij malega nogometa vključno s futsalom] ==Viri== {{sklici}} [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1984]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1995]] [[Kategorija:Futsal]] s6wtk8wxkq8y3qvkm8b7d1jqy0hbp9s Moški svetovni rekord v teku na 400 m z ovirami 0 339770 6743653 6608109 2026-08-27T20:50:57Z Sporti 5955 dp 6743653 wikitext text/x-wiki '''Moški [[Svetovni rekordi v atletiki|svetovni rekord]] v [[tek na 400 m z ovirami|teku na 400 m z ovirami]]'''. Prvi uradno priznani rekord je leta 1908 postavil [[Charles Bacon]] s časom 55,0 s, aktualni rekord pa je 27. avgusta 2026 postavil [[Alison dos Santos]] s časom 45,80 s. [[Mednarodna atletska zveza]] uradno priznava 24 rekordov, vključeni so tudi časi na 440 jardov (402,34 m).<ref name=iaaf>{{navedi splet |title = 12th IAAF World Championships In Athletics: IAAF Statistics Handbook. Berlin 2009. |url = http://www.iaaf.org/mm/document/competitions/competition/05/15/63/20090706014834_httppostedfile_p345-688_11303.pdf |publisher = IAAF Media & Public Relations Department |location = Monte Carlo |pages = 546, 554 |format = pdf |year = 2009 |accessdate = 4. avgust 2009 |language = en |archiveurl = https://web.archive.org/web/20110629134819/http://www.iaaf.org/mm/document/competitions/competition/05/15/63/20090706014834_httppostedfile_p345-688_11303.pdf |archivedate = 2011-06-29 |url-status = live }}</ref> ==Rekordi 1908-1976== :''y - tek na 440 jardov.'' {| class="wikitable" border="1" |- ! Čas (s) ! Avtom. ! Atlet ! Datum ! Prizorišče |- |55,0 | | {{flagathlete|[[Charles Bacon]]|USA}} | 22. julij 1908<ref name=iaaf/> | {{ikonazastave|UK}} [[London]] |- |54,0 | | {{flagathlete|[[Frank Loomis]]|USA}} | 16. avgust 1920<ref name=iaaf/> | {{ikonazastave|BEL}} [[Antwerp]] |- |53,8 | | {{flagathlete|[[Sten Pettersson]]|SWE}} | 4. oktober 1925<ref name=iaaf/> | {{ikonazastave|FRA}} [[Pariz]] |- |52,6y | | {{flagathlete|[[Johnny Gibson|John Gibson]]|USA}} | 2. julij 1927<ref name=iaaf/> | {{ikonazastave|ZDA}} [[Lincoln, Nebraska|Lincoln]] |- |52,0 | | {{flagathlete|[[Morgan Taylor]]|USA}} | 4. julij 1928<ref name=iaaf/> | {{ikonazastave|ZDA}} [[Philadelphia]] |- |51,9 | 51,85 | {{flagathlete|[[Glenn Hardin]]|USA}} | 1. avgust 1932<ref name=iaaf/> | {{ikonazastave|ZDA}} [[Los Angeles]] |- |51,8 | | {{flagathlete|[[Glenn Hardin]]|USA}} | 30. junij 1934<ref name=iaaf/> | {{ikonazastave|ZDA}} [[Milwaukee]] |- |50,6 | | {{flagathlete|[[Glenn Hardin]]|USA}} | 26. julij 1934<ref name=iaaf/> | {{ikonazastave|SWE}} [[Stockholm]] |- |50,4 | | {{flagathlete|[[Jurij Litujev]]|USSR}} | 20. september 1953<ref name=iaaf/> | {{ikonazastave|HUN|1949}} [[Budimpešta]] |- |49,5 | | {{flagathlete|[[Glenn Davis (atlet)|Glenn Davis]]|USA}} | 29. junij 1956<ref name=iaaf/> | {{ikonazastave|ZDA}} [[Los Angeles]] |- |49,2 | | {{flagathlete|[[Glenn Davis (atlet)|Glenn Davis]]|USA}} | 6. avgust 1958<ref name=iaaf/> | {{ikonazastave|HUN|1957}} [[Budimpešta]] |- |49,2 | | {{flagathlete|[[Salvatore Morale]]|ITA}} | 14. september 1962<ref name=iaaf/> | {{ikonazastave|YUG}} [[Beograd]] |- |49,1 | | {{flagathlete|[[Rex Cawley]]|USA}} | 13. september 1964<ref name=iaaf/> | {{ikonazastave|ZDA}} [[Los Angeles]] |- |48,8 | 48,94 | {{flagathlete|[[Geoff Vanderstock]]|USA}} | 11. september 1968<ref name=iaaf/> | {{ikonazastave|ZDA}} [[Echo Summit]] |- |48,1 | 48,12 | {{flagathlete|[[David Hemery]]|GBR}} | 15. oktober 1968<ref name=iaaf/> | {{ikonazastave|MEX}} [[Ciudad de México]] |} ==Rekordi od 1972== Od leta 1975 je IAAF potrjevala posebej ločene čase z elektronskim merjenjem za razdalje do 400 m. Od 1. januarja 1977 je za te discipline IAAF zahtevala popolnoma avtomatsko merjenje časa do stotinke sekunde natančno.<ref name = iaaf/> {| class="wikitable sortable" border="1" |- ! Čas (s) ! Atlet ! Datum ! Prizorišče |- |47,82 | {{flagathlete|[[John Akii-Bua]]|UGA}} | 2. september 1972<ref name=iaaf/> | {{ikonazastave|FRG}} [[München]] |- |47,64 | {{flagathlete|[[Edwin Moses]]|USA}} | 25. julij 1976<ref name=iaaf/> | {{ikonazastave|CAN}} [[Montreal]] |- |47,45 | {{flagathlete|[[Edwin Moses]]|USA}} | 11. junij 1977<ref name=iaaf/> | {{ikonazastave|ZDA}} [[Los Angeles]] |- |47,13 | {{flagathlete|[[Edwin Moses]]|USA}} | 3. julij 1980<ref name=iaaf/> | {{ikonazastave|ITA}} [[Milano]] |- |47,02 | {{flagathlete|[[Edwin Moses]]|USA}} | 31. avgust 1983<ref name=iaaf/> | {{ikonazastave|DDR}} [[Koblenz]] |- |46,78 | {{flagathlete|[[Kevin Young (atlet)|Kevin Young]]|USA}} | 6. avgust 1992<ref name=iaaf/> | {{ikonazastave|ESP}} [[Barcelona]] |- |46,70 | {{flagathlete|[[Karsten Warholm]]|NOR}} | 1. julij 2021<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/ceh-v-oslu-le-za-svetovnim-prvakom-warholm-podrl-29-let-star-svetovni-rekord/586330 |title=Čeh v Oslu le za svetovnim prvakom; Warholm podrl 29 let star svetovni rekord |accessdate=2020-07-02 |date=2021-07-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> | {{ikonazastave|NOR}} [[Oslo]] |- |45,94 | {{flagathlete|[[Karsten Warholm]]|NOR}} | 3. avgust 2021<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/oi-2020/sporti/atletika/neverjeten-rekord-warholma-najboljsi-priblizek-popolnosti/589595 |title=Neverjeten rekord Warholma: najboljši približek popolnosti |accessdate=2021-08-03 |date=2021-08-03 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> | {{ikonazastave|JPN}} [[Tokio]] |- |45,80 | {{flagathlete|[[Alison dos Santos]]|BRA}} | 27. avgust 2026<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/dos-santos-izboljsal-svetovni-gucek-pa-drzavni-rekord-na-400-metrov-z-ovirami/792104 |title=Dos Santos izboljšal svetovni, Guček pa državni rekord na 400 metrov z ovirami |accessdate=2026-08-27 |date=2026-08-27 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> | {{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} {{Svetovni rekordi v atletiki}} [[Kategorija:Svetovni rekordi v atletiki|400 m z ovirami]] [[Kategorija:Tek čez ovire]] d1jvk9t6rzthjj2ey3zr9tjyyrj6b1b Village People 0 341193 6743533 6274468 2026-08-27T14:50:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743533 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Village People | image = <!-- Wikidata --> | landscape = yes | caption = <!-- Wikidata --> | background = group_or_band | alias = | origin = [[New York City]], [[New York (zvezna država)|New York]], [[Združene države Amerike]] | instrument = | genre = [[Disko]] | occupation = <!-- Wikidata --> | years_active = 1977 - danes | label = Casablanca Records <br /> Black Scorpio <br /> RCA <br /> Polygram | associated_acts = | website = <!-- Wikidata --> | current_members = [[Felipe Rose]] <br /> [[Alex Briley]] <br /> [[David Hodo|David »Scar« Hodo]] <br /> [[Jeff Olson (pevec)|G. Jeff Olson]] <br /> [[Eric Anzalone]] <br /> [[Ray Simpson]] | past_members = [[Victor Willis]] <br /> [[Randy Jones (pevec)|Randy Jones]] <br /> [[Glenn Hughes (Village People)|Glenn Hughes]] <br /> [[Ray Stephens (pevec)|Ray Stephens]] <br /> Mark Lee<br /> [[Miles Jaye Davis|Miles Jaye]] | notable_instruments = }} '''Village People''' je [[disko]] [[glasbena skupina]], ki so jo leta 1977 ustanovili v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] in je postala znana zaradi svojih kostumov, ki uprizarjajo ameriške kulturne stereotipe, pa tudi zaradi njihovih pomenljivih besedil in znanih melodij. Na začetku je bila ciljno občinstvo te skupine homoseksualna skupnost v disko klubih. == Zgodovina == === 1977–1979 === Glasbeno skupino je ustvaril [[Francozi|francoski]] [[skladatelj]] [[Jacques Morali]], ki je napisal nekaj plesnih skladb in igralcu ter pevcu [[Victor Willis|Victorju Willisu]] naročil, naj posname demo posnetke zanje. Nato je Jacques Morali pristopil do Victorja Willisa in mu dejal: »Sanjal sem, da si pel glavne vokale na mojem albumu in da je album postal zelo, zelo uspešen.« Zato se je Victor Willis strinjal, da z njim posname prvi album, naslovljen ''[[Village People (album)|Village People]]''.<ref name="ReferenceA">''Village People'', revija ''Rolling Stone'', št. 289, 19. april 1979 {{ikona en}}</ref> Album je postal zelo uspešen in kmalu zatem so pesmi s slednjega pričeli izvajati v živo. Jacques Morali je skupaj s svojim poslovnim partnerjem [[Henri Belolo|Henrijem Belolom]] (ki je takrat delal za organizacijo Can't Stop Productions) ob Victorju Willisu postavil skrbno načrtovano skupino plesalcev, s katerimi je pričel nastopati v nočnih klubih, enkrat pa se je pojavil tudi v oddaji [[Dick Clark|Dicka Clarka]], naslovljeni ''American Bandstand''. Ko je album ''Village People'' postal še uspešnejši, so se Jacques Morali, Henri Belolo in Victor Willis odločili ustanoviti »skupino«. V neki glasbeni reviji so objavili oglas: »Iščemo mačo tipe: morajo plesati in imeti brke.«<ref name="ReferenceA" /> Prvi od moških, ki so ga izbrali za enega od članov skupine, je bil [[Felipe Rose]] (Indijanec). Slednjega je Jacques Morali spoznal na ulicah Greenwich Village. Felipe Rose je delal kot natakar in moral kot del svoje uniforme nositi kraguljčke na svojih škornjih. Povabili so ga na prvo snemalno sejo albuma. [[Alex Briley]] (ki je začel kot atlet in nazadnje postal vojak v skupini) je bil prijatelj Victorja Willisa. Nato so se jim pridružili še [[Mark Mussler]] (delavec), Dave Forrest (kavboj), Lee Mouton (motorist) ter [[Peter Whitehead]] (eden od prvih tekstopiscev za skupino) in se pojavili v oddaji ''American Bandstand'' ter posneli videospot za svojo prvo uspešnico, »San Francisco (You Got Me)«. Slednje so nato zamenjali [[David Hodo]], [[Randy Jones (pevec)|Randy Jones]] in [[Glenn Hughes (Village People)|Glenn Hughes]], ki so bili kot igralci, pevci in plesalci bolj izkušeni. Glenna Hughesa so opazili kot zbiralca cestnin v tunelu Brooklyn-Battery.<ref name="ReferenceA"/> Ker Jacques Morali ni znal angleško, so za pisanje pesmi za prvi album glasbene skupine najeli tekstopisca Phila Hurtta in Petra Whiteheada. Kakorkoli že, največje uspešnice, kot so pesmi »Y.M.C.A.«, »Macho Man«, »Go West« in »In the Navy« skupine je napisal Victor Willis, ki je napisal tudi pesmi za druge člane glasbene založbe Can't Stop Productions, kot sta [[Ritchie Family]] in [[Patrick Juvet]].<ref>Uradni program iz turneje glasbene skupine Village People, 1979, Can't Stop Productions {{ikona en}}</ref> Tudi Gypsy Lane (glasbena skupina, ki spremlja Village People) in njihov dirigent, Horace Ott, so za Jacquesa Moralija, ki ni igral nobenega inštrumenta, napisali glasbeno podlago za njihove pesmi.<ref>»Straight, No Chaser« Victorja Willisa, 1990 {{ikona en}}</ref> Ime glasbene skupine se nanaša na Greenwich Villageu, kjer je v času ustanovitve glasbene skupine živela ogromna populacija homoseksualcev.<ref>Ocena: Moč gejev v sedemdesetih: ''[http://kdhx.org/index.php?option=com_content&task=view&id=378&Itemid=142] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081220020601/http://kdhx.org/index.php?option=com_content&task=view&id=378&Itemid=142 |date=2008-12-20 }}'', 2000 {{ikona en}}</ref> Jacques Morali in Henri Belolo sta se odločila, da bosta ustanovila skupino na podlagi stereotipov o homoseksualcih iz Greenwich Villagea, ki naj bi se pogosto nenavadno oblačili. S pesmijo »Macho Man« je glasbena skupina pritegnila pozornost na tržišču, njihova naslednja pesem, »[[Y.M.C.A. (pesem)|Y.M.C.A.]]« (1978), pa je postala ena od največjih uspešnic v sedemdesetih. Leta 1979 je [[ameriška vojska]] odločila, da bo njihovo pesem »In the Navy« uporabila v svoji radijski in televizijski kampanji. Henri Belolo jim je obljubil, da pesem v kampanji lahko uporabijo in jim avtorske pravice prodal zastonj, vendar le pod pogojem, da jim ameriška vojska pomaga pri snemanju videospota za pesem. Vojska jim je omogočila vstop v svojo vojaško bazo v [[San Diego|San Diegu]] in jim dopustila snemanje na letalonosilki USS Reasoner (FF-1063) in na mnogih drugih zračnih plovilih, v videospotu pa so se pojavili tudi člani posadke mnogih letal. Ameriška vojska se je kmalu odločila odpovedati kampanjo.<ref>{{navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/music/2006/nov/12/popandrock8|work=The Guardian|location=London|title=Vsakodnevni ljudje|first=Ed|last=Vulliamy|date=12. november 2006|accessdate=27. maj 2010}} {{ikona en}}</ref> Glasbena skupina je bila na vrhuncu svoje slave leta 1979, ko se je večkrat pojavila v oddaji ''The Merv Griffin Show'' in skupaj z [[Bob Hope|Bobom Hopeom]] odpotovala na turnejo, v sklopu katere je zabavala razne skupine ameriške vojske. 19. aprila 1979 so bili vključeni na naslovnico 289. številke revije ''[[Rolling Stone]]''. Ob koncu mednarodne turneje leta 1979 je Victor Willis zapustil skupino in kmalu zatem je skupina pričela postajati tudi manj in manj popularna. === 1980–1985 === [[Ray Simpson]], brat [[Valerie Simpson]] (iz skupine [[Ashford & Simpson]]), je nadomestil Victorja Willisa pri snemanju [[film]]a o glasbeni skupini, naslovljenega ''Can't Stop the Music'', za katerega so pričakovali, da bo izredno uspešen in ki ga je režirala Nancy Walker, napisala [[Allan Carr]] in [[Bronte Woodard]], glasbeno opremil Jacques Morali (čeprav so vključili tudi nekaj pesmi z albumov ''Milkshake'' in ''Magic Night'', ki jih je napisal Victor Willis), v njem pa so poleg skupine Village People zaigrali še [[Steve Guttenberg]], [[Valerie Perrine]], Jean-Claude Billmaer in [[Bruce Jenner]]. Kakorkoli že, ko je film izšel, disko glasba že ni bila več tako uspešna in film je na podelitvi [[zlata malina|zlatih malin]] marca leta 1981 prejel nagrado v kategoriji za »najslabši film« in »najslabši scenarij«, nominiran pa je bil v skoraj vseh kategorijah. Kljub temu je pesem »Can't Stop the Music« postala klubska in radijska uspešnica. Vseeno pa je bila tudi pesem nominirana za zlato malino v kategoriji za »najslabšo pesem« in ker ne pesem ne album, preko katerega so pesem izdali, nista prejela zlate certifikacije, sta oba postala ena od najslabših del skupine Village People.<ref>IMBD http://www.imdb.com/event/ev0000558/1981 {{ikona en}}</ref> Pri[[soundtrack]]u filma je sodeloval tudi »David London« (psevdonim za [[Dennis »Fergie« Frederiksen|Dennisa »Fergieja« Frederiksena]]), ki je kasneje postal glavni pevec skupine [[Toto (glasbena skupina)|Toto]] in eden od pomembnejših glasbenikov, ki so sodelovali pri naslednjem albumu skupine Village People. Film sam je sicer kasneje postal kultna klasika in eden od najljubših filmov oboževalcev glasbene skupine povsod po svetu. 22. novembra 1980 so glasbeno skupino vključili v epizodo televizijske oddaje ''Love Boat'' (sedmo epizodo četrte sezone), naslovljeno »Secretary to the Stars/Julie's Decision/The Horse Lover/Gopher and Isaac Buy a Horse«. Ob koncu leta 1980 je kavboj Randy Jones zapustil skupino; nadomestili so ga z Jeffom Olsonom. Leta 1981 je popularnost disko glasbe upadla in nadomestila jo je new wave glasba, zato je glasbena skupina Village People zamenjala svoje kostume z novimi, drugačnimi oblekami, ki jih je navdihnila new wave glasba, izdali pa so tudi nov album, ''[[Renaissance (album, Village People)|Renaissance]]''. Album je naletel na zelo majhen odziv, večinoma negativen, in nobena od pesmi, izdanih preko njega, ni postala uspešnica. Victor Willis se je pozno leta 1981 za kratek čas vrnil v skupino za album ''[[Fox on the Box]]'', ki so ga leta 1982 izdali le v [[Evropa|Evropi]]; leta 1983 so ga v omejeni izdaji izdali še v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] pod imenom ''[[In the Street]]''. [[Miles Jaye]] je leta 1983 za kratek čas prevzel mesto Rayja Simpsona kot glavni pevec in sodeloval pri nekaj dodatnih pesmih z albuma ''In the Street''. Mark Lee je leta 1982 za kratek čas nadomestil Davida Hoda. Njihov zadnji album, ''[[Sex Over the Phone]]'', je bil sestavljen iz novega gradiva, ki je vključevalo elemente plesne in hi-NRG glasbe. Album sicer komercialno ni bil najuspešnejši, vendar je bil bolj uspešen kot njegov predhodnik, ''Renaissance''. Glavni singl z albuma so ob izidu prepovedali predvajati preko BBC-jevih radijev zaradi njihove vsebine - umazanih telefonskih klicev.<ref>Revija ''Juke'', 13. februar 1985. {{ikona en}}</ref> V zadnjih letih je pesem »Sex Over the Phone« postala kultna klasika. Revija ''Associated Press'' je pesem »Sex Over the Phone« označila za »'državljana Kane' videospotov«. Album ''Sex'' je vključeval tudi novega pevca glasbene skupine, [[Ray Stephens (pevec)|Rayja Stephensa]] (ki je zaslovel s petjem tematske pesmi za otroško televizijsko serijo ''The Great Space Coaster''). Py Douglas je leta 1985 na nekaterih nastopih v živo nadomestil slednjega. Leta 1985 si je glasbena skupina vzela premor, a so se leta 1987 ponovno združili. Takrat so skupino sestavljali Randy Jones, David Hodo, Felipe Rose, Glenn Hughes, Alex Briley in Ray Simpson. Od leta 1988 dalje skupina nima več najetega menedžerja in deluej pod imenom ''Sixuvus Ltd.'' <ref>»[http://www.guardian.co.uk/news/2001/mar/30/guardianobituaries1 Osmrtnica, Glen Hughes, ''The Guardian'', petek, 30. marec 2001]«. {{ikona en}}</ref> === 1990 - danes === [[Slika:VPStarfront.jpg|thumb|Glasbena skupina Village People prejme svojo zvezdo na [[Hollywood Walk of Fame]] 12. septembra 2008. Od leve proti desni, spredaj: David Hodo, Felipe Rose, Jeff Olson / zadaj: Ray Simpson, Alex Briley, Eric Anzalone]] * 15. november 1991: ustanovitelj skupine Village People, Jacques Morali, umre zaradi [[AIDS]]-a v [[Pariz]]u, [[Francija]]. * 1993: skupina se pojavi v uspešni televizijski seriji ''[[Družina za umret]]'', natančneje v epizodi z naslovom »Take My Wife, Please«. * 1994: skupina Village People se pridruži nemškemu državnemu nogometnemu moštvu pri petju pesmi »Far Away in America«, himne [[svetovno prvenstvo v nogometu 1994|svetovnega prvenstva v nogometu 1994]]. * 1994: kavboj Randy Jones zapoje del [[Greg Brady|Grega Bradyja]] [[punk]] [[pesem|pesmi]] glasbene skupine [[The Brady Bunch]], »Time to Change«. * 1995: Eric Anzalone nadomesti Glenna Hughesa kot motorist. * 1996: skupina Village People se poleg [[Kelsey Grammer|Kelseyja Grammerja]], [[Rob Schneider|Roba Schneiderja]] in ostale igralske zasedbe pojavi v filmu ''Down Periscope''. * 2000: glasbena skupina izda nov album, naslovljen ''Amazing Veepers.'' * 2001: Felipe Rose se kot on sam pojavi v oddaji ''To Tell the Truth''. * 4. marec 2001: član originalne zasedbe glasbene skupine Glenn Hughes (motorist) v [[New York City]]ju umre zaradi pljučnega raka.<ref name="rollingstone.com">»[http://www.rollingstone.com/music/news/village-peoples-hughes-dead-20010313 Glen Hughes iz skupine Village People umre]«. ''Rolling Stone''; 13. marec 2001 {{ikona en}}</ref> * 2004: glasbena skupina Village People je pričela nastopati kot spremljevalni akt na [[Cher (umetnica)|Cherini]] turneji [[Living Proof: The Farewell Tour|Farewell Tour]], kjer je nastopala vse do konca turneje aprila 2005. S turnejo je tako glasbena skupina kot Cher požela veliko uspeha. * 7. maj 2004: član originalne zasedbe glasbene skupine, kavboj Randy Jones, se poroči s svojim fantom Willom Grego, s katerim je hodil dvajset let.<ref>{{navedi splet|last=Rashbaum|first=Alyssa|url=http://www.mtv.com/news/articles/1486934/20040511/village_people.jhtml|title=Kaboj iz glasbene skupine Village People se oropa moža - Glasba, slavne osebnosti, novice o ustvarjalcih|publisher=MTV|date=11. maj 2004|accessdate=19. avgust 2011|archive-date=2009-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20090402065215/http://www.mtv.com/news/articles/1486934/20040511/village_people.jhtml|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> * Poletje 2004: glasbena skupina Village People nastopi pred centrom Lincoln v živo. * 4. september 2006: glasbena skupina Village People nastopi na prireditvi Jerryja Lewisa, MDA Telethon. * 31. avgust 2007: Victor Willis po osemindvajsetih letih prvič nastopi v [[Las Vegas]]u. * 23. oktober 2007: skupina Village People nastopi v NBC-jevi oddaji ''The Singing Bee''. * 17. november 2007: Victor Willis se poroči s svojo dolgoletno partnerico, odvetnico in producentko Karen. * 15. julij 2008: na bejzbolski tekmi na stadionu Yankee skupina Village People skupaj z Yankeeji med premorom izvede pesem »Y.M.C.A.« * 12. september 2008: skupina Village People prejme svojo zvezdo na [[Hollywood Walk of Fame]]. * 3. september 2010: glasbena skupina Village People nastopi na ameriškem glasbenem festivalu na Virginia Beach, Virginia. * 8. maj 2012: Victor Willis zmaga v primeru o zakonu o avtorskih pravicah, sprejetem leta 1976, ki izvajalcem in piscem omogoča, da avtorske pravice uveljavljajo tudi 35 let po tem, ko je pesem že izšla, čeprav je njihova založba njihova dela prodala drugim.<ref>{{navedi novice|url=http://artsbeat.blogs.nytimes.com/2012/05/08/village-people-singer-wins-a-legal-battle-in-fight-to-reclaim-song-rights/?partner=rss&amp;emc=rss|work=The New York Times|first=Larry|last=Rohter|title=Pevec skupine Village People ponovno prejel avtorske pravice za svoje pesmi|date=8. maj 2012}} {{ikona en}}</ref> == Vpliv na kulturo == [[Slika:Disney Weekend-Star Wars-YMCA.jpg|thumb|Liki iz ''[[Vojna zvezd|Vojne zvezd]]'', Jawa, Greedo, Chewbacca in Imperial Stormtrooper prevzamejo ikonske vloge glasbene skupine Village People in pred množico plešejo na pesem »[[Y.M.C.A. (pesem)|Y.M.C.A.]]« ob [[The Walt Disney Company|Disneyjevem]] koncu tedna, 2007.]] Zaradi lahke prepoznavnosti so like glasbene skupine Village People pogosto oponašali v raznih filmih, televizijskih serijah, video igrah in videospotih. Mnogi glasbeniki so posneli lastne različice njihovih pesmi. Stereotipične moške like, posebej motorista z brki, so v pop kulturi od vzpona glasbene skupine povezujejo s homoseksualno kulturo in pesem »Y.M.C.A.« velja za nekakšno himno homoseksualne skupnosti. Pesem »In the Navy« so vključili v epizodo oddaje ''[[Muppetki]]'' in oddaje ''[[Simpsonovi]]''. V filmu ''Wayne's World 2'' se Wayne skupaj s prijatelji zakrinka, da bi lahko zasledoval svoje dekle; Wayne se obleče v delavca, Garth v policista, Neil v motorista, Terry pa v mornarja. Nato jih pričnejo ljudje loviti in nazadnje končajo na odru v nekem gejevskem baru, kjer njihova naključna podobnost s skupino Village People takoj pade v oči DJ-ju, ki prične vrteti pesem »YMCA«. V eni od epizod serije ''[[Družina za umret]]'' se Peg obleče v Indijanko, Kelly, Buda in Jeffresona pa prepriča, da se oblečeta v mornarko, delavca in motorista. Skupaj nato želijo poživiti Marcyjino dolgočasno zabavo za noč čarovnic, vendar so lahko peli le na pesem »Y.M.C.A.«, ker je bila plošča s to pesmijo edino delo glasbene skupine, ki ga je Marcy imela v hiši. Ko se v hiši prikaže prava zasedba skupine Village People, se njihov nastop prične s pesmijo »Y.M.C.A.«, zaradi česar jih zgrožene ženske, ki jim je bilo slabo, prično obmetavati s toaletnim papirjem. Leta 1995 so zasedbo glasbene skupine Village People vključili tudi v CGI-jevo animirano serijo ''ReBoot'' kot glasbeno skupino Small Town Binomes, ki prepeva pesem »BSnP« (parodija na pesem »Y.M.C.A.«). Opazi se jih v epizodi »Talent Night« in vsakega od članov glasbene skupine so oblikovali po individualnem članu skupine Village People. Leta 2006 so glasbeno skupino Village People omenili v televizijski seriji ''[[Oh, ta sedemdeseta]]'', natančneje v epizodi »We Will Rock You«. Ko Jackie in Fez poveta, da jima je všeč disko glasba, jima Steven Hyde pove, da bo priredil zabavo z naslovom »Disko je zanič« in na njej sežgal vse disko CD-je.<ref>http://www.imdb.com/title/tt0799370/ {{ikona en}}</ref> == Diskografija == === Albumi === {| class="wikitable" |- ! rowspan="2" | Leto ! rowspan="2" | Album ! colspan="3" | Dosežki ! width="160" rowspan="2" | Certifikacije |- |- ! style="width:4em;font-size:75%"|[[Billboard 200|Združene države Amerike]]<br /><ref name="AllMusicUS">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/artist/the-village-people-p134812/charts-awards|title=Dosežki na glasbenih lestvicah - The Village People|publisher=chartstats.com|accessdate=15. januar 2012}} {{ikona en}}</ref> ! style="width:4em;font-size:75%"|Združene države Amerike - R&B<br /><ref name="AllMusicUS" /> ! style="width:4em;font-size:75%;" | [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /><ref name="UK theofficialcharts">{{navedi splet|url=http://www.theofficialcharts.com/artist/_/village%20people/|title=Dosežki na lestvicah - The Village People|publisher=theofficialcharts.com|accessdate=15. januar 2012}} {{ikona en}}</ref> |- || 1977 | ''[[Village People (album)|Village People]]'' | style="text-align:center;" | 54 | style="text-align:center;" | 36 | style="text-align:center;" | - | * [[Združene države Amerike]]: zlata<ref name="riaa">{{navedi splet|url=http://www.riaa.com/goldandplatinumdata.php?table=SEARCH|title=Iskalna baza|publisher=Recording Industry Association of America|accessdate=15. januar 2012}} {{ikona en}}</ref> * [[Kanada]]: platinasta<ref name="Music Canada">»[http://www.musiccanada.com/gpSearchResult.aspx Iskanje certifikacij] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121017073358/http://www.musiccanada.com/GPSearchResult.aspx |date=2012-10-17 }}«. Music Canada. Pridobljeno dne 15. januar 2012. {{ikona en}}</ref> |- | rowspan="2" | 1978 | ''[[Macho Man (album)|Macho Man]]'' | style="text-align:center;" | 24 | style="text-align:center;" | 31 | style="text-align:center;" | - | * Združene države Amerike: platinasta<ref name="riaa" /> * Kanada: 3× platinasta<ref name="Music Canada" /> |- | ''[[Cruisin' (album)|Cruisin']]'' | style="text-align:center;" | 3 | style="text-align:center;" | 5 | style="text-align:center;" | 24 | * Združene države Amerike: platinasta<ref name="riaa" /> * Kanada: 4× platinasta<ref name="Music Canada" /> |- | rowspan="2" | 1979 | ''[[Go West (album, Village People)|Go West]]'' | style="text-align:center;" | 8 | style="text-align:center;" | 14 | style="text-align:center;" | 14 | * Združene države Amerike: platinasta<ref name="riaa" /> * Kanada: 3× platinasta<ref name="Music Canada" /> * [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]: zlata<ref name="bpi certs">»[http://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx Iskanje certifikacij] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171117174444/https://www.bpi.co.uk/certifiedawards/search.aspx/ |date=2017-11-17 }}«. British Phonographic Industry. Pridobljeno dne 15. januar 2012. {{ikona en}}</ref> |- | ''[[Live and Sleazy]]'' | style="text-align:center;" | 32 | style="text-align:center;" | 57 | style="text-align:center;" | - | * Združene države Amerike: zlata<ref name="riaa" /> * Kanada: platinasta<ref name="Music Canada" /> |- || 1980 | ''[[Can't Stop the Music (album)|Can't Stop the Music]]'' | style="text-align:center;" | 47 | style="text-align:center;" | - | style="text-align:center;" | 9 | |- || 1981 | ''[[Renaissance (album, Village People)|Renaissance]]'' | style="text-align:center;" | 138 | style="text-align:center;" | - | style="text-align:center;" | - | |- || 1982 | ''[[Fox on the Box]]'' | style="text-align:center;" | - | style="text-align:center;" | - | style="text-align:center;" | | |- || 1983 | ''[[In the Street]]'' | style="text-align:center;" | - | style="text-align:center;" | - | style="text-align:center;" | - | |- || 1985 | ''[[Sex Over the Phone]]'' | style="text-align:center;" | - | style="text-align:center;" | - | style="text-align:center;" | - | |} === Kompilacije in ostali albumi === * ''Live: Seoul Song Festival'' (1984) * ''Greatest Hits'' (1988) * ''Greatest Hits '89 Remixes'' (1989) * ''[[The Best of Village People]]'' (1994) * ''The Very Best Of'' (1998) * ''20th Century Masters, The Millennium Collection&nbsp;... The Best of Village People'' (2001) === Singli === {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! rowspan="2" | Leto ! rowspan="2" | Singl ! colspan="5" | Dosežki ! rowspan="2" | Album |- style="font-size:smaller;" ! style="width:35px;" | [[Billboard Hot 100|Združene države Amerike]]<br /><ref name="Hot 100">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/village-people/112734#/artist/the-village-people/chart-history/112734|title=Zgodovina dosežkov albumov & pesmi glasbene skupine Village People - ''Billboard'' Hot 100|work=Billboard|publisher=Prometheus Global Media|accessdate=11. december 2010}} {{ikona en}}</ref> ! style="width:35px;" | [[Združene države Amerike]]<br />disko<br /><ref name="AUS">»[http://allmusic.com/artist/the-village-people-p134812/charts-awards/billboard-singles Allmusic - Dosežki na glasbenih lestvicah]«. {{ikona en}}</ref> ! style="width:35px;" | [[Avstralija]]<br /><ref>{{navedi knjigo|title=Avstralska knjiga z dosežki na glasbenih lestvciah (1970–1992)|last=Kent|first=David|publisher=Australian Chart Book|location=St Ives, N.S.W.|year=1993|isbn=0-646-11917-6}} {{ikona en}}</ref> ! style="width:35px;" | [[Kanada]]<br /><ref>{{navedi splet|url=http://www.collectionscanada.gc.ca/rpm/028020-110.01-e.php?PHPSESSID=9avni2mlobkiu3t775gsr70mt6&q1=village+people&q2=Top+Singles&interval=20|title=Rezultati - ''RPM'' - Arhivi kanadskih knjižnic - Najboljši singli|work=RPM|accessdate=11. december 2010}} {{ikona en}}</ref> ! style="width:35px;" | [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /><ref name="British Hit Singles & Albums">{{navedi knjigo|first=David|last=Roberts|year=2006|title=Najuspešnejši singli & albumi|edition= 19.|publisher=Guinness World Records Limited|location=London|isbn=1-904994-10-5|page=587}} {{ikona en}}</ref> |- | rowspan="2" | 1977 | style="text-align:left;" | »[[San Francisco (You've Got Me)]]« | 102 | — | 15 | — | 45 | style="text-align:left;" rowspan="2" | ''Village People'' |- | style="text-align:left;" | »Village People« | — | — | — | — | — |- | rowspan="3" | 1978 | style="text-align:left;" | »I Am What I Am« | — | — | — | — | — | style="text-align:left;" rowspan="2" | ''Macho Man'' |- | style="text-align:left;" | »[[Macho Man (pesem)|Macho Man]]« | 25 | 4 | 3 | 16 | — |- | style="text-align:left;" | »[[Y.M.C.A. (pesem)|Y.M.C.A.]]« | 2 | 2 | 1 | 1 | 1 | style="text-align:left;" | ''Cruisin' '' |- | rowspan="4" | 1979 | style="text-align:left;" | »[[In the Navy]]« | 3 | 14 | 7 | 1 | 2 | style="text-align:left;" rowspan="2" | ''Go West'' |- | style="text-align:left;" | »[[Go West (pesem)|Go West]]« | 45 | 14 | — | 41 | 15 |- | style="text-align:left;" | »[[Ready for the 80's]]« | 52 | 26 | — | — | — | style="text-align:left;" rowspan="2" | ''Live and Sleazy'' |- | style="text-align:left;" | »Sleazy« | — | 26 | — | 87 | — |- | rowspan="2" | 1980 | style="text-align:left;" | »[[Can't Stop the Music (pesem)|Can't Stop the Music]]« | — | 27 | 1 | — | 11 | style="text-align:left;" rowspan="2" | ''Can't Stop the Music'' |- | style="text-align:left;" | »Magic Night« | — | — | 88 | — | — |- | rowspan="2" | 1981 | style="text-align:left;" | »Do You Wanna Spend the Night« | — | — | 48 | — | — | style="text-align:left;" rowspan="2" | ''Renaissance'' |- | style="text-align:left;" | »5 O'Clock in the Morning« | — | — | — | — | — |- | rowspan="2" | 1985 | style="text-align:left;" | »[[Sex Over the Phone (pesem)|Sex Over the Phone]]« | — | — | — | — | 59 | style="text-align:left;" rowspan="2" | ''Sex Over the Phone'' |- | style="text-align:left;" | »New York City« | — | — | — | — | 97 |- | 1989 | style="text-align:left;" | »Livin' in the Wildlife« | — | — | — | — | — | style="text-align:left;" rowspan="2" | Singles only |- | 1994 | style="text-align:left;" | »[[Far Away in America]]« | — | — | — | — | — |} == Člani == {| class="wikitable" |- ! Leto ! Policist ! Indijanec ! Vojak / mornar ! Delavec ! Kavboj ! Motorist |- ! 1977 | rowspan="2" | [[Victor Willis]] | rowspan="6" | [[Felipe Rose]] | rowspan="6" | [[Alex Briley]] | Mark Mussler | Dave Forrest | Lee Mouton |- ! 1978–1980 | rowspan="2" | [[David Hodo]] | [[Randy Jones (pevec)|Randy Jones]] | rowspan="5" | [[Glenn Hughes (Village People)|Glenn Hughes]] |- ! 1980–1982 | [[Ray Simpson]] | rowspan="4" | G. Jeff Olson |- ! 1982–1983 | Ray Simpson; Victor Willis | rowspan="3" | Mark Lee |- ! 1983–1984 | [[Miles Jaye Davis|Miles Jaye]] |- ! 1985 | [[Ray Stephens (pevec)|Ray Stephens]] |- ! 1986 | style="text-align:center;" colspan="6" | ''Premor'' |- ! 1987–1991 | rowspan="3" | Ray Simpson | rowspan="3" | Felipe Rose | rowspan="3" | Alex Briley | rowspan="3" | David Hodo | Randy Jones | rowspan="2" | Glenn Hughes |- ! 1991–1995 | rowspan="2" | G. Jeff Olson |- ! 1995 - danes | [[Eric Anzalone]] |} === Začasni člani === * Peter Whitehead, ki je sodeloval pri pisanju prvih pesmi glasbene skupine, je leta 1977 nekajkrat bežno nastopal s skupino. * Py Douglas je za kratek čas med evropsko turnejo leta 1985 na televizijskih pojavih nekajkrat nadomeščal Rayja Stephensa. * Alec Timerman je ob določenih priložnostih med letoma 2001 in 2003 nadomestil Alexa Brileyja. * Bill Whitefield je nadomestil Davida Hoda na nekaterih koncertih v letih 2002, 2003 in 2012. * Tudi Richard Montoya je leta 2008 včasih nadomeščal Davida Hoda. * Angel Morales je v letih 2008 in 2009 občasno nadomestil Felipeja Rosea. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.officialvillagepeople.com/ Uradna spletna stran glasbene skupine Village People] {{ikona en}} * [http://www.rollingstone.com/artists/villagepeople Village People] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080915115607/http://www.rollingstone.com/artists/villagepeople |date=2008-09-15 }} na ''Rolling Stone'' {{ikona en}} {{Village People}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriške glasbene skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1977]] kjwvwmnn591sfolglt1r3otzg6ihigj Ženski svetovni rekord v teku na 100 m z ovirami 0 342324 6743654 6608337 2026-08-27T20:52:55Z Sporti 5955 dp 6743654 wikitext text/x-wiki '''Ženski [[svetovni rekordi v atletiki|svetovni rekord]] v [[tek na 100 m z ovirami|teku na 100 m z ovirami]]'''. Prvi uradno priznani rekord je leta 1969 postavila [[Karin Balzer]] s časom 13,3 s, aktualni rekord pa je postavila [[Masai Russell]] 27. avgusta 2026 s časom 12,09 s. [[Jordanka Donkova]] je rekord popravila štirikrat, tretjič na [[Balkanske igre|Balkanskih igrah]] leta 1986 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. [[Mednarodna atletska zveza]] uradno priznava 24 rekordov.<ref name=iaaf>{{navedi splet |title = 13th IAAF World Championships In Athletics: IAAF Statistics Handbook. 2011. |url = http://www.iaaf.org/mm/Document/06/10/33/61033_PDF_English.pdf |publisher = IAAF Media & Public Relations Department |location = Monte Carlo |pages = 697, 698 |format = pdf |year = 2011 |accessdate = 29. septembra 2011 |language = en |archiveurl = https://web.archive.org/web/20120818100742/http://www.iaaf.org/mm/Document/06/10/33/61033_PDF_English.pdf |archivedate = 2012-08-18 |url-status = dead }}</ref> ==Rekordi 1969-1973== {| class="wikitable" border="1" |- ! Čas (s) ! Atletinja ! Datum ! Prizorišče ! Vir |- |13,3 || {{ikonazastave|GDR}} [[Karin Balzer]] || 20. junij 1969 || {{ikonazastave|POL}} [[Varšava]] || <ref name=iaaf/> |- |13,3 || {{ikonazastave|POL}} [[Teresa Sukniewicz]] || 20. junij 1969 || {{ikonazastave|POL}} [[Varšava]] || <ref name=iaaf/> |- |13,0 || {{ikonazastave|GDR}} [[Karin Balzer]] || 27. julij 1969|| {{ikonazastave|GDR}} [[Leipzig]] || <ref name=iaaf/> |- |12,9 || {{ikonazastave|GDR}} [[Karin Balzer]] || 5. september 1969 || {{ikonazastave|GDR}} [[Berlin]] || <ref name=iaaf/> |- |12,8 || {{ikonazastave|POL}} [[Teresa Sukniewicz]] || 20. junij 1970|| {{ikonazastave|POL}} [[Varšava]] || <ref name=iaaf/> |- |12,8 || {{ikonazastave|TPE}} [[Či Čeng (atletinja)|Či Čeng]] || 12. julij 1970 || {{ikonazastave|GDR}} [[München]] || <ref name=iaaf/> |- |12,7 || {{ikonazastave|GDR}} [[Karin Balzer]] || 26. julij 1970|| {{ikonazastave|GDR}} [[Berlin]] || <ref name=iaaf/> |- |12,7 || {{ikonazastave|POL}} [[Teresa Sukniewicz]] || 20. september 1970 || {{ikonazastave|POL}} [[Varšava]] || <ref name=iaaf/> |- |12,7 || {{ikonazastave|GDR}} [[Karin Balzer]] || 25. julij 1971 || {{ikonazastave|GDR}} [[Berlin]] || <ref name=iaaf/> |- |12,6 || {{ikonazastave|GDR}} [[Karin Balzer]] || 31. julij 1971 || {{ikonazastave|GDR}} [[Berlin]] || <ref name=iaaf/> |- |12,5 || {{ikonazastave|GDR}} [[Annelie Ehrhardt]] || 15. junij 1972 || {{ikonazastave|GDR}} [[Potsdam]] || <ref name=iaaf/> |- |12,5 || {{ikonazastave|AUS}} [[Pam Kilborn|Pam Ryan]] || 28. junij 1972 || {{ikonazastave|POL}} [[Varšava]] || <ref name=iaaf/> |- |12,3 || {{ikonazastave|GDR}} [[Annelie Ehrhardt]] || 22. julij 1973 || {{ikonazastave|GDR}} [[Dresden]] || <ref name=iaaf/> |} ==Rekordi 1972-danes== Od leta 1975 je [[Mednarodna atletska zveza]] potrjevala posebej ločene čase z elektronskim merjenjem za razdalje do 400 m. Od 1. januarja 1977 je za te discipline Mednarodna atletska zveza zahtevala popolnoma avtomatsko merjenje časa do stotinke sekunde natančno.<ref name = iaaf/> {| class="wikitable" border="1" |- ! Čas (s) ! Veter (m/s) ! Atletinja ! Datum ! Prizorišče ! Vir |- |12,59 || 0,6||{{ikonazastave|GDR}} [[Annelie Ehrhardt]] || 8. september 1972|| {{ikonazastave|FRG}} [[München]] || <ref name=iaaf/> |- |12,48 ||1,9 ||{{ikonazastave|POL}} [[Grażyna Rabsztyn]] || 10. junij 1978|| {{ikonazastave|FRG}} [[Fürth]] || <ref name=iaaf/> |- |12,36 ||1,9 ||{{ikonazastave|POL}} [[Grażyna Rabsztyn]] || 13. junij 1980|| {{ikonazastave|POL}} [[Varšava]] || <ref name=iaaf/> |- |12,35 ||0,1 ||{{ikonazastave|BUL|1971}} [[Jordanka Donkova]] || 17. avgust 1986|| {{ikonazastave|FRG}} [[Köln]] || <ref name=iaaf/> |- |12,29 || -0,4||{{ikonazastave|BUL|1971}} [[Jordanka Donkova]] || 17. avgust 1986|| {{ikonazastave|FRG}} [[Köln]] || <ref name=iaaf/> |- |12,26 || 1,5||{{ikonazastave|BUL|1971}} [[Jordanka Donkova]] || 7. september 1986|| {{ikonazastave|YUG}} [[Ljubljana]] || <ref name=iaaf/> |- |12,25 || 1,4||{{ikonazastave|BUL|1971}} [[Ginka Zagorčeva]] || 8. avgust 1987 || {{ikonazastave|BUL|1971}} [[Drama, Bolgarija|Drama]] || <ref name=iaaf/> |- |12,21 || 0,7||{{ikonazastave|BUL|1971}} [[Jordanka Donkova]] || 21. avgust 1988 || {{ikonazastave|BUL|1971}} [[Stara Zagora]] || <ref name=iaaf/> |- |12,20 || 0,3||{{ikonazastave|USA}} [[Kendra Harrison]] || 22. julij 2016 || {{ikonazastave|UK}} [[London]] || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/v-londonu-svetovni-rekord-harrisonove-renner-peti/398715 |title=V Londonu svetovni rekord Harrisonove, Renner peti |accessdate=23. julija 2016 |date=22. julij 2016 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> |- |12,12 || 0,9||{{ikonazastave|NGR}} [[Tobi Amusan]] || 24. julij 2022 || {{ikonazastave|USA}} [[Eugene, Oregon|Eugene]] ||<ref>{{navedi splet|url= https://www.rtvslo.si/sport/atletika/svetovno-prvenstvo-v-atletiki/zadnji-dan-dva-svetovna-rekorda-duplantis-preskocil-6-21-m-tobi-amusan-blestela-na-100-m-ovire/635200 |title= Zadnji dan dva svetovna rekorda: Duplantis preskočil 6,21 m, Tobi Amusan blestela na 100 m ovire |website=[[MMC-RTV SLO]]|date=2022-07-25|accessdate=2022-07-25}}</ref> |- |12,09 || ||{{ikonazastave|USA}} [[Masai Russell]] || 27. avgust 2026 || {{ikonazastave|SUI}} [[Zürich]] ||<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/dos-santos-izboljsal-svetovni-gucek-pa-drzavni-rekord-na-400-metrov-z-ovirami/792104 |title=Dos Santos izboljšal svetovni, Guček pa državni rekord na 400 metrov z ovirami |accessdate=2026-08-27 |date=2026-08-27 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |} == Sklici == {{sklici}} {{Svetovni rekordi v atletiki}} [[Kategorija:Svetovni rekordi v atletiki|110 m z ovirami]] [[Kategorija:Tek čez ovire]] 88d2h4b9z5pws6ahkolxtni1t6ph8gs Šmarjeta v Rožu 0 343162 6743684 6417698 2026-08-27T23:47:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743684 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Avstriji | name=Sankt Margareten im Rosental | name_local=Šmarjeta v Rožu | image_coa = Wappen at st-margareten-im-rosental.png | state = Koroška | district = Celovec-dežela | elevation = 607 | postal_code = 9173 | area_code =04226 | mayor = Lukas Wolte | website = [http://www.st-margareten.at www.st-margareten.at] }} '''Šmarjeta v Rožu''' ([[nemški jezik|nemško]]: ''Sankt Margareten in Rosental'') je dvojezična občina v okraju [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]] na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Ima 1077 prebivalcev, od tega se jih 12% izreka za pripadnike [[Koroški Slovenci|slovenske narodne skupnosti]]. == Geografija == === Zemljepisni položaj === Občina se nahaja v jugovzhodnem delu [[Rož]]a, ob vznožju [[Obir]]ja. Na severu sega do reke [[Drava|Drave]], na vzhodu do potoka Borovnica, na jugu in zahodu pa do prvih pobočij [[Karavanke|Karavank]]. === Razdelitev === Občina Šmarjeta v Rožu je razdeljena na katastrske občine Kočuha, Dolnja vas in Šmarjeta. Na celotnem področju občine se nahaja sledečih 12 naselij (število prebivalstva po popisu iz leta 2001): [[Image:Sankt Margareten Draustausee Hochobir Kleinobir 14022008 01.jpg|thumb|Zajezitveno jezero na Dravi, vas Treblje in Obir z Ojstrcem v ozadju]] [[Image:Sankt Margareten im Rosental Gemeindeamt 25052007 01.jpg|thumb|Občinski urad Šmarjeta v Rožu, brez ustreznih oznak v slovenskem jeziku]] [[Image:Sankt Margareten im Rosental zweisprachiges Schild 25052007 02.jpg|thumb|Poskus dvojezičnosti]] [[Image:Sankt_Margareten im Rosental Pfarrkirche und Pfarramt 25052007 01.jpg|thumb|Župnijska cerkev in župnijski urad Šmarjeta v Rožu]] [[Image:Sankt Margareten im Rosental Pfarrkirche hl. Margaretha Altäre 25052007 01.jpg|thumb|Notranjost župnijske cerkve Šmarjeta v Rožu]] [[Image:Sankt Margareten im Rosental Gemeindeamt römischer Grabstein 25052007 04.jpg|thumb|Rimski nagrobni kamen na občinskem uradu]] [[Image:Sankt Margareten im Rosental Oberdörfl Filialkirche hl. Thomas 25052007 02.jpg|thumb|Kapelica v Gornji vasi]] {| width="50%" | width="25%" valign="top" | * Dobrava (''Dobrowa''), 25 prebivalcev * Dole (''Dullach''), 45 * Kočuha (''Gotschuchen''), 217 * Vrh (''Gupf''), 90 * Zavrh (''Hintergupf''), 34 * Hmelše (''Homölisch''), 10 | width="25%" valign="top" | * Dolnja vas (''Niederdörfl''), 164 Einwohner * Gornja vas (''Oberdörfl''), 104 * Zavoze (''Sabosach''), 48 * Šmarjeta v Rožu (''Sankt Margareten im Rosental''), 289 * Selo (''Seel''), 23 * Treblje (''Trieblach''), 84 |} === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Šmarjeta v Rožu |Sever = [[Žrelec]] |Severovzhod = [[Galicija (Koroška)|Galicija]] |Jugozahod = [[Borovlje]] |Jugovzhod = [[Sele, Avstrija|Sele]] |Jug = [[Sele, Avstrija|Sele]] }} == Zgodovina == Občina, takrat še skoraj popolnoma slovensko govoreča, je bila ustanovljena leta 1850, ko so se združile tri katastrske občine: Kočuha, Šmarjeta in Dolnja vas. Območje občine se od njene ustanovitve dalje ni bistveno spreminjalo. == Prebivalstvo == ===Zgodovinska slika=== Po zadnjem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]] popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 92% prebivalcev takratne občine Šmarjeta v Rožu navedlo [[slovenščina|slovenščino]] kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.<ref>Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131025000000/http://www.omm1910.hu/?/en/databank |date=2013-10-25 }}</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Občina ! Število slovensko govorečih 1910 ! Število nemško govorečih 1910 |- | Šmarjeta v Rožu/Sankt Margareten im Rosental | 1065 (92%) | 87 (8%) |- |} === Danes === Po popisu prebivalstva iz leta 2001 je imela Šmarjeta v Rožu 1133 prebivalcev, od tega je bilo 97,3% avstrijskih, 1,2% pa [[Nemčija|nemških]] državljanov. 12% prebivalstva se je izreklo za pripadnike slovenske narodne skupnosti. 94,3% prebivalstva se prišteva k [[katolicizem|rimo-katoliški]] veroizpovedi, 2,3% pa h [[evangeličani|evangeličanski]]. 2,5% prebivalstva se ne opredeljuje za nobeno uradno veroizpoved. {| class="wikitable" |- ! Naselje ! Število prebivalcev po uradnem popisu, leto 1991 ! Odstotek Slovencev po uradnem popisu, leto 1991 ! Odstotek Slovencev po uradnem popisu, leto 1951 |- | Treblje/Trieblach | 92 | 35,3% | 56,2% |- | Vrh/Gupf | 85 | 15,3% | 85,1% |- | Dolnja vas/Niederdörfl | 184 | 19,6% | 84,9% |- | Šmarjeta/St.Margarethen | 274 | 16,1% | 59,6% |- | Hmelše/Homölisch | 9 | 33,3% | 98,1% |- | Kočuha/Gotschuchen | 221 | 15,4% | 79,1% |- | Zavoze/Sabosach | 47 | 25,5% | 55,2% |- | Selo/Seel | 30 | 33,3% | 50,0% |- | Dobrava/Dobrowa | 33 | 21,2% | 91,5% |- | Zavrh/Hintergupf | 34 | 19,4% | 100% |- | Dole/Dullach | 56 | 5,4% | 95,1% |- | Gornja vas/Oberdörfl | 88 | 5,0% | 23,2% |} == Kultura in znamenitosti == * [[Župnijska cerkev Šmarjeta v Rožu|Župnijska cerkev Sv. Margarete]] * Ledeniški klif na Vrhu * Geološka krožna pohodniška pot po Zavrhu * Znanstveni center "Expi" v Kočuhi <ref>{{Navedi splet |url=http://www.expi.at/expiweb |title=arhivska kopija |accessdate=2012-10-20 |archive-date=2012-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121009032324/http://www.expi.at/expiweb/ |url-status=dead }}</ref> == Gospodarstvo in infrastruktura == Tradicionalno uspešni gospodarski panogi na področju občine sta bili od nekdaj kmetijstvo in gozdarstvo. V zadnjih desetletjih pa se je občina zahvaljujoč svoji ugodni zemljepisni legi gospodarsko naslonila tudi na razvito industrijo v [[Celovec|Celovcu]] in [[Borovlje|Borovljah]], kar ji omogoča bolj pester in raznolik ekonomski razvoj. Kot eden od vogelnih kamnov razvoja občine se je v zadnjem času uveljavil turizem. Poleg prostorov za kampiranje ob Dravi je na prostoru občine možno najti tudi precejšnje število sobodajalcev, gostinskih lokalov in kmečkih turizmov. Na Kočuhi mnoga lesno-predelovalna podjetja proizvajajo cenjene darilne artikle, nadaljnja delovna mesta pa zagotavljata gradbeno podjetje v Šmarjeti in veliko mizarstvo v Gornji vasi. == Politika == === Občinski svet === Občinski svet občine Šmarjeta v Rožu se je na občinskih volitvah leta 2009 izoblikoval takole:<ref>{{Navedi splet |url=http://info.ktn.gv.at/grwahl2009/ |title=Kärntner Landesregierung: Wahlergebnisse |accessdate=2012-10-20 |archive-date=2011-08-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110818130158/https://info.ktn.gv.at/grwahl2009/ |url-status=dead }}</ref> * Socialdemokratska stranka Avstrije (SPÖ): 7 svetnikov * Zveza za prihodnost Avstrije (BZÖ): 4 svetniki * Avstrijska ljudska stranka (ÖVP): 3 svetniki * [[Enotna lista]]: 1 svetnik === Grb === Zmaj z verigo, ki se nahaja v levem delu grba, je atribut zavetnice župnije, Svete Margarete [[Antiohija|antiohijske]]. Desna stran grba je namenjena predstavitvi dveh domačih obrti, tradicionalno značilnih za področje Šmarjete: zgoraj se tako nahaja tipično delovno orodje vezalcev sodov, potezni nož, spodaj pa škaf za vodo. Izdelovanje sodov in škafov je bilo na območju občine dolgo prisotno, v modernem času pa sta obe domači obrti nekoliko v zatonu. Grb in zastava sta bila občini podeljena 29. avgusta 1989. Zastava je rumeno-rdeča, z vključenim grbom. == Sklici == <references /> == Glej tudi == * [[Seznam_dekanij_Krške_škofije]] * [[Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev]] *[[slovenska geografska imena avstrijskega zamejstva]] * [[Koroška (Avstrija)]] * [[Koroški Slovenci]] *[[Geografija Avstrijske Koroške]] * e-zemljevid "Dvojezična krajevna imena Koroške" [https://www.koroska.at/map] == Zunanje povezave == {{Commons}} * [http://www.st-margareten.at/ Gemeinde Sankt Margareten im Rosental] * {{StatistikAustria|20428}} {{normativna kontrola}} 4iqmaxgzazoittkij1pxxol7n9giec6 Sandi Valentinčič 0 357783 6743766 6363465 2026-08-28T09:17:21Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za šport v Ljubljani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6743766 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | image = | height = 186 cm | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Šempeter pri Gorici]] | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[ND Gorica|Vozila]] | years1 = 1988–1989 | years2 = 1989–1991 | years3 = 1991–1993 | years4 = 1993–1996 | years5 = 1996–1997 | years6 = 1997–1998 | years7 = 1998 | years8 = 1998 | years9 = 1999 | years10 = 1999–2000 | years11 = 2000–2001 | clubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] | clubs2 = [[ND Slovan|Slovan]] | clubs3 = [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] | clubs4 = [[ND Gorica|Gorica]] | clubs5 = [[VfB Oldenburg]] | clubs6 = [[NK Primorje|Primorje]] | clubs7 = [[NK Korotan Prevalje|Korotan Prevalje]] | clubs8 = [[Maccabi Jaffa F.C.|Maccabi Jaffa]] | clubs9 = [[Hapoel Jerusalem F.C.|Hapoel Jerusalem]] | clubs10 = [[FC Rot-Weiß Erfurt]] | clubs11 = [[NK Livar|Livar]] | caps1 = 5 | caps2 = | caps3 = 38 | caps4 = 75 | caps5 = 14 | caps6 = 22 | caps7 = 9 | caps8 = | caps9 = | caps10 = 7 | caps11 = | goals1 = 1 | goals2 = | goals3 = 7 | goals4 = 29 | goals5 = 1 | goals6 = 3 | goals7 = 2 | goals8 = | goals9 = | goals10 = 3 | goals11 = | nationalyears1 = 1995–1997 | nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps1 = 6 | nationalgoals1 = 0 | manageryears1 = 2010-2011 | managerclubs1 = [[NK Primorje|Primorje]] | manageryears2 = 2017–2020 | managerclubs2 = [[ND Bilje]] }} '''Sandi Valentinčič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in [[trener]], * [[25. avgust]] [[1967]]. Valentinčič je večji del kariere igral v [[Prva slovenska nogometna liga|slovenski ligi]] za klube [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija]], [[NK Slovan|Slovan]], [[ND Gorica|HIT Gorica]], [[NK Primorje|Primorje]], [[NK Korotan|Korotan]] in [[NK Livar|Livar]]. Skupno je v prvi slovenski ligi odigral 149 prvenstvenih tekem in dosegel 41 golov. Igral je tudi za nemška kluba [[VfB Oldenburg|Oldenburg]] in [[FC Rot-Weiß Erfurt|Rot-Weiß Erfurt]]. Za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je med letoma 1995 in 1997 odigral šest uradnih tekem. V letih 2010 in 2011 je bil glavni trener [[NK Primorje|Primorja]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Valentinčič, Sandi}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije]] [[Kategorija:Nogometaši NK Slovana]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši VfB Oldenburga]] [[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Korotana]] [[Kategorija:Nogometaši Maccabija Jaffa F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Hapoela Jerusalem]] [[Kategorija:Nogometaši FC Rot-Weißa Erfurt]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ivančne Gorice]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji NK Primorja]] [[Kategorija:Trenerji ND Bilj]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za šport v Ljubljani]] 530ijhf6bb0cxx6k7nrxa7w7rv0fyk2 Javier Grbec 0 357798 6743719 6364328 2026-08-28T07:04:20Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6743719 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image = Javierčk poleti 2013.jpg | caption = | fullname = Javier Antonio Grbec | height = 187 cm | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = |youthclubs1 = | youthyears2 = |youthclubs2 = | years1 = 2003–2004 |caps1 =2 |goals1 =5 |clubs1 = [[Liniers]] | years2 = 2005–2007 |caps2 =34 |goals2 =5 |clubs2 = [[Deportivo Morón]] | years3 = 2007–2008 |caps3 = 41 |goals3 =4 |clubs3 = [[NK Drava]] | years4 = 2009 |caps4 = 11 |goals4 = 4 |clubs4 = [[NK Aluminij]] | years5 = 2009 |caps5 = 1 |goals5 = 1 |clubs5 = [[Deportivo Morón]] | years6 = 2010–2011 |caps6 = 61 |goals6 = 26 |clubs6 = [[Brown de Adrogué]] | years7 = 2011–-2012 |caps7 = 3 |goals7 = 0 |clubs7 = [[Quilmes]] | years8 = 2012 |caps8 = 16 |goals8 = 5 |clubs8 = [[Unión San Felipe ]] | years9 = 2013 |caps9 = 15 |goals9 = 7 |clubs9 = [[Ñublense]] | years10 = 2014 |caps10 = 9 |goals10 = 1 |clubs10 = [[Manta FC]] | years11 = 2014–2015 |caps11 = 38 |goals11 = 7 |clubs11 = [[Temperley]] | years12 = 2016 |caps12 = 7 |goals12 = 1 |clubs12 = [[Cobresal]] | years13 = 2016–2017 | clubs13 = [[Brown de Adrogué]] | caps13 = 32 | goals13 = 4 | years14 = 2017–2018 | clubs14 = [[Club Atlético Mitre|Mitre]] | caps14 = 14 | goals14 = 0 }} '''Javier Antonio Grbec''', [[Argentinci|argentinsko]]-[[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[24. marec]] [[1986]], [[Morón]], [[Argentina]]. ==Življenjepis== Grbec je potomec Slovencev iz [[Sevnica|Sevnice]]. Doslej je igral za enajst različnih klubov v treh državah. Od jeseni 2007 do konca pomladi 2009 je igral tudi v [[Prva slovenska nogometna liga|slovenski]] in ima tudi slovensko državljanstvo. Od 7. januarja 2016 pa je član čilskega prvoligaša CD COBRESAL in igra na položaju napadalca. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{DEFAULTSORT:Grbec, Javier}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Argentinski nogometaši]] [[Kategorija:Argentinski Slovenci]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NK Drave]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba Deportivo Morón]] [[Kategorija:Nogometaši Quilmesa AC]] [[Kategorija:Nogometaši Unióna San Felipe]] [[Kategorija:Nogometaši Ñublenseja]] [[Kategorija:Nogometaši Cobresala]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético Brown]] [[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético Mitre]] oebz0soeiktqt0kiwuwo4rprqhiisfk Predloga:Infopolje RKD/refšt 10 358217 6743628 6230010 2026-08-27T19:50:03Z Pinky sl 2932 posodobitev linka na geohub 6743628 wikitext text/x-wiki <!--1=refšt--> <!--2=rkd_tip--> {{#switch:{{{2}}}|rkd|RKD|žkd|ŽKD|žmdp|ŽMDP={{{1}}}<ref name="RKD{{{1}}}">{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/nesnovna-dediscina/#e41268|title=Seznam registriranih enot nesnovne kulturne dediščine|year=2013 |publisher=Register nesnovne kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref></includeonly> |#default= {{{1}}} ([https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C{{{1}}} opis enote])<includeonly>{{#tag:ref|{{navedi splet |url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C{{{1}}}|title=Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka {{{1}}}|work=Geografski informacijski sistem kulturne dediščine|publisher=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}|name=RKD{{{1}}}}}</includeonly> }} <noinclude>{{dokumentacija}}</noinclude> gey64vd4vaxofdsdo08wdxnb4t016z1 Špekulacijski scenarij 0 359268 6743685 6250332 2026-08-28T00:01:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743685 wikitext text/x-wiki '''Špekulacijski scenarij''' ({{jezik-en|spec-ulation script}}) je oblikovna vrsta oziroma oblikovna različica že dokončanega [[scenarij]]a, ki ga napiše amaterski [[scenarist]]. Takšni scenariji so poznani še pod drugim imenom in sicer t. i. ″nezaželeni scenariji″ ({{jezik-en|unsolicited script or material}}). Ena izmed mnogih značilnosti je tudi, da je za malenkost besedno bogatejši od [[Snemalni scenarij|snemalnega scenarija]], vendar je na drugi strani snemalni scenarij besedno bogatejši zaradi [[Režiserski napotki|režiserskih napotkov]]. Glavni namen te vrste dokončanega scenarija je, da se ga proda. Špekulacijske scenarije navadno pišejo še neuveljavljeni scenaristi, ki želijo postati profesionalni in tako prodreti na trg. Takšne scenarije se lahko proda neposredno [[producent]]u ali po lažji poti, najti [[Literarni agent|literarnega agenta]], ki ga bo prodal namesto scenarista.<ref name="Ferguson 2009">{{cite journal|last=Ferguson|first=Brooks|title=Creativity and integrity: Marketing the "in development" screenplay|journal=Psychology and Marketing|date=17. april 2009|volume=26|issue=5|pages=428|doi=10.1002/mar.20281}}</ref> Špekulacijski scenariji lahko imajo neomejeno število t. i. različic, osnutkov ali [[revizija|revizij]]. Vsi profesionalni pisci, zaposleni tako v filmski kot televizijski industriji, pa najprej napišejo nekaj verzij [[Naročeni scenarij|naročenega scenarija]] (po oblikovnih kriterijih enak špekulacijskemu scenariju), saj ga z novimi in dodelanimi verzijami izboljšajo, tako njegov izgled, strukturo, kot ostale pomembne [[Scenaristični elementi|scenaristične elemente]]. Špekulacijski scenariji so v radijski produkciji redki. Ti scenariji imajo lahko več [[avtor]]jev. ==Špekulacijski scenarij z dvojnim pomenom== Takšni scenariji imajo lahko dvojni pomen. Velikokrat pri pojmovanju o vrstah scenarijev prihaja do zmede. Špekulacijske scenarije gledano po obliki (eden izmed osnovnih kriterijev določanja oblike scenarija), prav tako pišejo profesionalni scenaristi, saj je osnovna oblika enaka, vendar razlika med amaterjem in profesionalcem je v tem, da amater dejansko piše špekulacijski scenarij, profesionalec pa ne saj glede na splošno vrsto scenarijev (osnovni kriterij pojmovanja) piše t. i. naročeni scenarij. Profesionalni scenaristi po končanem t. i. naročenem scenariju in vseh potrebnih popravkih od producenta dobijo [[Zelena luč (filmski izraz)|zeleno luč]] ({{jezik-en|green light}} oz. ''green-lit'') in lahko pričnejo pisati snemalni scenarij.<ref>{{navedi splet|url=http://www.creativeskillset.org/film/jobs/script/|title=The Script Department|publisher=Creative Skillset|accessdate=10. avgust 2012|archive-date=2013-05-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20130530182239/http://www.creativeskillset.org/film/jobs/script/|url-status=dead}}</ref> ==Špekulacijski scenarij proti snemalnim scenarijem== Špekulacijski scenariji se od snemalnih scenarijev lahko razlikujejo v tem, da niso oštevilčeni po scenah, ni uporabljenih režiserskih napotkov in pred scenarijem samim ni podatkov o [[igralski zasedbi]] in [[Filmski lik|filmskih likih]], katerega le-ti igrajo. Ko pa so pri [[Filmski proces|filmskem procesu]] znani [[Filmski igralec|igralci]], [[režiser]] ter drugi pomembni faktorji, ki vplivajo na izdelavo filma, kot so to, da so znani končni [[avtor]]ji scenarija, oštevilčenje scen, brisanja nezaželenih scen ipd., se producenti odločijo da bodo takšno obliko scenarija skupaj z režiserjem in zadnjim scenaristom, ki je spreminjal scenarij, preoblikovali v t. i. snemalni scenarij.<ref name="Ferguson 2009"/> Te vrste scenarijev se uporabljajo tako pri filmski, kot tudi pri televizijski [[Scenaristika|scenaristiki]]. ==Nezaželeni scenarij== Nezaželeni scenariji so tisti, ki s strani bodočih in nadobudnih amaterskih scenaristov vsak dan, v kupih, prihajajo po elektronskih in navadnih poštah do studijev in produkcijskih podjetij. Ta podjetja in organizacije navadno vse scenarije zavržejo, ali jih uničijo ali pa jih skrivno preberejo in uporabijo ali scenarij, zgodbo ali preprosto idejo za kakšen nov projekt. Na določenih spletnih straneh ameriških studijev je celo navedeno, da studiji sami ne odgovarjajo za nastalo pravno škodo, v primeru da uporabijo kaj od tega, kar jim obupani scenaristi pošljejo. Nekateri studiji jim, če so scenaristi poslali scenarij fizično k njim, le-tega osebno vrnejo, vendar na pošiljko ne odgovarjajo, saj vsakodnevno preprosto prejmejo nekaj sto scenarijev, ki jih enostavno ne morejo prebrati, kaj šele nanj odgovarjati. Kar nekaj tožb in pravnih zapletov se je v Hollywoodu v preteklosti že zgodilo, vendar je večkrat šlo za tožbe povezane s tem, da bi naj studiji ukradli določene ideje scenaristov, manj pa je primerov, da bi se naj ukradlo po cele scenarije in avtorske pravice le-teh. Ameriška avtorska agencija je celo navedla nekaj zakonskih določb, ki pravijo, da ideje, ki so pisne, ne morejo vedno biti avtorsko zaščitene, sploh zato ker je težko dokazati, da je napisano delo pravnomočno avtorsko. Agencija je že izjavila, da ustnih virov nikakor ne morejo tolerirati kot intelektualno lastnino.<ref>{{navedi splet| url=http://www.today.com/id/15641336/ns/today-today_entertainment/t/million-dollar-ideas-often-stolen-hollywood/#.Ubjs7uejcqo|title=Unsolicited material|publisher=Today, NBCUniversal|accessdate=13. junij 2012}}</ref> ==Glej tudi== * [[scenarij]] * [[scenarist]] * [[showrunner]] * [[producent]] * [[literarni agent]] * [[literarni menedžer]] * [[scenaristična pisarna]] ==Viri== {{sklici|1}} [[Kategorija:Scenaristi]] [[Kategorija:Film]] jljwdbk5alsx99pmjuprosfa6yx4t6u Seznam duhovnikov Stolne župnije Maribor 0 364296 6743527 6610153 2026-08-27T14:43:32Z Janezdrilc 3152 Janezdrilc je prestavil stran [[Seznam duhovnikov Župnije Maribor - Sveti Janez Krstnik]] na [[Seznam duhovnikov Stolne župnije Maribor]]: poenotenje s člankom 6610153 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[duhovnik]]ov [[Župnija Maribor - Sveti Janez Krstnik|Župnije Maribor - Sveti Janez Krstnik]].'''<ref>[[Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 136.</ref> == Župniki == {| class="wikitable" |- ! width=17% | Ime ! Začetek delovanja ! Konec delovanja ! Opomba |- | Janez | 1175 | | prior [[Kartuzijanski samostan Žiče|Kartuzijanskega samostana Žiče]] ter nadžupnik Savinjskega okrožja |- | Konrad | 1189 | | |- | Konrad | 1215 | | |- | Konrad | 1243 | | |- | Albert | 1279 | 1288 | |- | Ulrik | 1288 | 1300 | |- | Bocco | 1300 | 1320 | |- | Miklas von Eggensburg | 1320 | 1335 | |- | Janez Ebernaut | 1361 | | |- | Leonhard | 1361 | | |- | Konrad Gallenberger | 1420 | | |- | Wolfgang Wurm | 1450 | | |- | Jurij Schwendenkrieg | 1454 | | |- | Janez Schörtel | 1480 | | |- | Meiselding | 1506 | | |- | Jurij Obermauer | 1506 | | |- | Vitus Kostner | 1517 | | |- | Janez Hausbensack | 1528 | | |- | Osvald Witzler | 1531 | | |- | Gregor Gravarius | 1553 | 1554 | |- | Gašper Ornič | 1554 | | |- | Jurij Sichl | 1554 | 1586 | |- | Anton Manikov | 1587 | 1601 | |- | Jurij Pileator (Klobučar) | 1601 | 1631 | |- | Andrej Anton Trost | 1631 | 1635 | |- | Michael Neu | 1636 | 1640 | |- | Franc Pasqualin | 1640 | 1649 | v njegovem času je bil postavljen baročni glavni oltar, ki je bil leta 1890 odpeljan v [[Župnija Heiligenkreuz am Waasen|Župnijo Heiligenkreuz am Waasen]] |- | Melhior Rainier | 1649 | 1667 | |- | Andrej Strediath | 1667 | 1669 | |- | Pavel Andrej Rainier | 1669 | 1685 | |- | Franz Garzarolli | 1685 | 1700 | |- | Klement Škorjanc | 1700 | 1711 | |- | Matija Bernard Pechel | 1711 | 1713 | |- | Janez Strašek | 1714 | 1731 | |- | Jurij Ludvig von Klies | 1731 | 1748 | mestni župnik in kanonik v [[Strassburg]]u |- | Ferdinand Waserman | 1748 | 1771 | |- | Jožef Otič | 1771 | 1775 | |- | Jožef Pihler | 28. februar 1831 | 21. februar 1859 | pripravljal prihod škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]] v Maribor |- | Jožef Kostanjovec | 31. november 1859 | 10. februar 1866 | |- | Jurij Matjašič | 1. maj 1866 | 8. november 1881 | |- | Krištof Kanduth | 14. januar 1882 | 1. maj 1890 | v njegovem času je bila [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|stolnica sv. Janeza Krstnika]] v celoti obnovljena |- | Filip Jakob Bohinc | 1. junij 1890 | 30. april 1904 | |- | Franc Moravec | 16. avgust 1904 | 2. julij 1930 | |- | [[Mihael Umek]] | 1. november 1930 | 5. april 1961 | |- | Vincenc Frangeš | 16. marec 1961 | 1982 | |- | [[Stanislav Lipovšek]] | 1982 | 2010 | zatem škof [[Škofija Celje|Škofije Celje]] ter<br>apostolski administrator [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] |- | Marko Veršič | 18. julij 2010<ref>[http://www.stolnicamaribor.si/si/oznanila/?nid=5593 Oznanila] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131102155057/http://www.stolnicamaribor.si/si/oznanila/?nid=5593 |date=2013-11-02 }}, 11. julij 2010, Stolnicamaribor.si.</ref> | 1. avgust 2022 | |- | Danijel Lasbaher | 1. avgust 2022<ref>[https://si.aleteia.org/2022/07/27/premestitve-duhovnikov-2022-kdo-odhaja-kam/ Premestitve duhovnikov 2022: kdo odhaja kam?], Si.aleteia.org, pridobljeno 8. april 2023.</ref> | | trenutni župnik |} == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Seznami slovenskih rimskokatoliških duhovnikov|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] [[Kategorija:Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik]] [[Kategorija:Seznami povezani z Mariborom|Duhovniki Župnije Maribor - Sv. Janez Krstnik]] jg7fevh3bkqbf2j0539kxsrz16ai019 6743529 6743527 2026-08-27T14:44:29Z Janezdrilc 3152 /* vrh */ pp uv 6743529 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[duhovnik]]ov [[Stolna župnija Maribor|Stolne župnije Maribor]].'''<ref>[[Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 136.</ref> == Župniki == {| class="wikitable" |- ! width=17% | Ime ! Začetek delovanja ! Konec delovanja ! Opomba |- | Janez | 1175 | | prior [[Kartuzijanski samostan Žiče|Kartuzijanskega samostana Žiče]] ter nadžupnik Savinjskega okrožja |- | Konrad | 1189 | | |- | Konrad | 1215 | | |- | Konrad | 1243 | | |- | Albert | 1279 | 1288 | |- | Ulrik | 1288 | 1300 | |- | Bocco | 1300 | 1320 | |- | Miklas von Eggensburg | 1320 | 1335 | |- | Janez Ebernaut | 1361 | | |- | Leonhard | 1361 | | |- | Konrad Gallenberger | 1420 | | |- | Wolfgang Wurm | 1450 | | |- | Jurij Schwendenkrieg | 1454 | | |- | Janez Schörtel | 1480 | | |- | Meiselding | 1506 | | |- | Jurij Obermauer | 1506 | | |- | Vitus Kostner | 1517 | | |- | Janez Hausbensack | 1528 | | |- | Osvald Witzler | 1531 | | |- | Gregor Gravarius | 1553 | 1554 | |- | Gašper Ornič | 1554 | | |- | Jurij Sichl | 1554 | 1586 | |- | Anton Manikov | 1587 | 1601 | |- | Jurij Pileator (Klobučar) | 1601 | 1631 | |- | Andrej Anton Trost | 1631 | 1635 | |- | Michael Neu | 1636 | 1640 | |- | Franc Pasqualin | 1640 | 1649 | v njegovem času je bil postavljen baročni glavni oltar, ki je bil leta 1890 odpeljan v [[Župnija Heiligenkreuz am Waasen|Župnijo Heiligenkreuz am Waasen]] |- | Melhior Rainier | 1649 | 1667 | |- | Andrej Strediath | 1667 | 1669 | |- | Pavel Andrej Rainier | 1669 | 1685 | |- | Franz Garzarolli | 1685 | 1700 | |- | Klement Škorjanc | 1700 | 1711 | |- | Matija Bernard Pechel | 1711 | 1713 | |- | Janez Strašek | 1714 | 1731 | |- | Jurij Ludvig von Klies | 1731 | 1748 | mestni župnik in kanonik v [[Strassburg]]u |- | Ferdinand Waserman | 1748 | 1771 | |- | Jožef Otič | 1771 | 1775 | |- | Jožef Pihler | 28. februar 1831 | 21. februar 1859 | pripravljal prihod škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]] v Maribor |- | Jožef Kostanjovec | 31. november 1859 | 10. februar 1866 | |- | Jurij Matjašič | 1. maj 1866 | 8. november 1881 | |- | Krištof Kanduth | 14. januar 1882 | 1. maj 1890 | v njegovem času je bila [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|stolnica sv. Janeza Krstnika]] v celoti obnovljena |- | Filip Jakob Bohinc | 1. junij 1890 | 30. april 1904 | |- | Franc Moravec | 16. avgust 1904 | 2. julij 1930 | |- | [[Mihael Umek]] | 1. november 1930 | 5. april 1961 | |- | Vincenc Frangeš | 16. marec 1961 | 1982 | |- | [[Stanislav Lipovšek]] | 1982 | 2010 | zatem škof [[Škofija Celje|Škofije Celje]] ter<br>apostolski administrator [[Nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] |- | Marko Veršič | 18. julij 2010<ref>[http://www.stolnicamaribor.si/si/oznanila/?nid=5593 Oznanila] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131102155057/http://www.stolnicamaribor.si/si/oznanila/?nid=5593 |date=2013-11-02 }}, 11. julij 2010, Stolnicamaribor.si.</ref> | 1. avgust 2022 | |- | Danijel Lasbaher | 1. avgust 2022<ref>[https://si.aleteia.org/2022/07/27/premestitve-duhovnikov-2022-kdo-odhaja-kam/ Premestitve duhovnikov 2022: kdo odhaja kam?], Si.aleteia.org, pridobljeno 8. april 2023.</ref> | | trenutni župnik |} == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Seznami slovenskih rimskokatoliških duhovnikov|Maribor - Sv. Janez Krstnik]] [[Kategorija:Župnija Maribor - Sv. Janez Krstnik]] [[Kategorija:Seznami povezani z Mariborom|Duhovniki Župnije Maribor - Sv. Janez Krstnik]] e95wg2g5w3l5jhuty76lf6ic60plxsk Oče 0 381036 6743658 6085815 2026-08-27T21:03:50Z TadejM 738 +zp: intelekta 6743658 wikitext text/x-wiki '''Oče''' je [[otrok]]ov [[starš]] [[moški|moškega spola]], del tradicionalno pojmovane [[družina|družine]]. Poleg čustvenih vezi ima v večini držav oče pravno odgovornost za skrb in vzgojo otroka ter tudi določene pravice v razmerju do njega. Običajno je oče tisti, ki je otroka [[spočetje|spočel]], bodisi po naravni poti s [[spolni odnos|spolnim odnosom]], bodisi z darovanjem semenčic, v tem primeru je otrokov '''biološki oče'''. Lahko pa je razmerje zgolj družbeno, če pridobi vlogo očeta s [[posvojitev|posvojitvijo]] ali z vstopom v razmerje z otrokovo biološko [[mati|materjo]] – v tej situaciji je otroku '''očim'''. Tudi kadar oče z otrokom nima stika (npr. če je družino zapustil), je po zakonodaji številnih držav k njegovemu vzdrževanju dolžan prispevati vsaj finančno. == Zunanje povezave == * [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200469&stevilka=3093 Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih] (ZZZDR) Republike Slovenije * [https://365.rtvslo.si/podkast/intelekta/175211384 Moškost in očetovstvo v vrtincu družbenih sprememb]. Intelekta (7. april 2026). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Družina]] {{sociološka škrbina}} fuw2r3lwvzuij6sdq9xy2pc4e0rao4i Podmornice razreda Lada 0 401146 6743481 6723193 2026-08-27T12:36:05Z Blueginger2 186889 /* Enote */ +1 6743481 wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek |infobox caption= Podmornice razreda ''Lada'' |display title= Podmornice razreda ''Lada'' }} {{Infopolje Ladja Slika |Ship image= [[Slika:Lada class S.Peterburg.svg|300px]] |Ship caption=Podmornica razreda ''Lada'' }} |- {{Infopolje Ladja Slika |Ship image= [[Slika:International Maritime Defence Show 2011 (375-27).jpg|300px]] |Ship caption=B-585 ''Sankt Peterburg'' }} {{Infopolje Ladja Pregled Razreda |Name=''Lada'' |Namesake=[[Lada]] |Builders=[[Ladjedelnica Admiralti|Admiralti]], [[Sankt Peterburg]] |Operators={{mornarica|Rusija}} |Class before=[[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']] |Class after=[[Podmornice razreda Kalina|''Kalina'']] |Subclasses= |Cost= |Built range=1997– |In service range=2 |In commission range= |Total ships building=2 |Total ships planned=6 |Total ships completed=2 |Total ships cancelled= |Total ships active=2 |Total ships laid up= |Total ships lost= |Total ships retired=1 |Total ships preserved= }} {{Infopolje Ladja Značilnosti |Hide header= |Header caption= |Ship class= |Ship type=[[Konvencionalna podmornica|Dizel-električna podmornica]] |Ship displacement= *Potopljena: 2700 t * Na površju: 1765 t |Ship length= 72 m |Ship beam= 7,1 m |Ship height= |Ship draft=6,5 m |Ship depth= |Ship decks= |Ship deck clearance= |Ship power= |Ship propulsion=Dizel-električni in [[AIP-podmornica|AIP]] ([[gorivna celica|gorivne celice]]) |Ship speed= *Pod vodo: 21 [[vozel (enota)|vozlov]] (39 km/h) * Na površini: 10 vozlov (19 km/h) |Ship range= |Ship endurance=45 dni |Ship test depth=300 m |Ship complement=35 |Ship time to activate= |Ship sensors=*KRM-66 ''Kodak'' [[radar|radarski sistem]] *Lira [[sonar|sonarski sistem]] *Litij bojni sistem za nadzor podatkov |Ship EW= |Ship armament=* 6 × 533 [[Torpedna cev|torpednih cevi]] * 10 raket [[3M-54 Kalibr]] * skupno 18 raket in [[torpedo]]v * [[RPK-6 Vodopad]] * do 44 [[morska mina|morskih min]] |Ship armor= |Ship notes= }} |} '''Razred ''Lada''''' ({{jezik-ru|Проект 677 Лада}}, ''Projekt 677 Lada'' – [[Lada]]) je razred [[Konvencionalna podmornica|dizel-električnih podmornic]] [[Ruska vojna mornarica|Ruske vojne mornarice]], ki jih je zasnoval sanktpeterburški konstruktorski biro [[Rubin (konstruktorski biro)|Rubin]]. Ime razreda izhaja iz baltske in [[Slovanska mitologija|slovanske mitologije]], kjer je Lada boginja, ki se povezuje z lepoto in rodnostjo. ==Zgodovina== Namen programa je bil zgraditi dizel-električno podmornico četrte generacije, ki bi bila tišja, bolj moderna in bolj sposobna od razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']].<ref name="russianships1">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|title=Large submarines - Project 877, 636|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202221318/http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|archive-date=2018-12-02|url-status=live}}</ref> Razred ''Lada'' ima v primerjavi z razredom ''Varšavjanka'' 25 % manjši [[izpodriv]] in za en vozel večjo hitrost pod vodo. Do leta 2022 je Ruska vojna mornarica naročila šest podmornic razreda ''Lada''. Od teh je bila podmornica ''Sankt Peterburg'' že predana v uporabo, ''Kronštadt'' in ''Velikije Luki'' sta splavljeni, ''Vologda'' in ''Jaroslavl'' sta v izdelavi, še ena pa je naročena. Podmornice gradi sanktpeterburška ladjedelnica [[Ladjedelnica Admiralti|Admiralti]]. Za izvoz so razvili podoben razred [[Podmornice razreda Amur|''Amur'']], za katerega je bilo prejetih enajst naročil.<ref>{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/submarines/project_677.htm|title=Large submarines Project 677 Lada|website=russianships.info|language=en|access-date=14. marca 2021}}</ref> ==Enote== V poševnem tisku so ocenjeni podatki. {|class="wikitable sortable" |+Razred ''Lada'' – ključni datumi |- ! Razred ! Ime ! Gredelj položen ! Splavljena ! Predana ! Flota ! Stanje |- | rowspan="6"|'''''Lada''''' |{{ladja|B-585|Sankt Peterburg||2}} || 26. december 1997 || 28. oktober 2004 || 8. maj 2010 || [[Severna flota]]<ref>{{navedi splet|url=https://ria.ru/20210414/podlodka-1728261679.html|title=Источник: Северный флот получит не менее четырех дизельных подлодок|date=14 April 2021|website=ria.ru|access-date=16. aprila 2021|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/october/9193-project-636-3-diesel-electric-submarine-volkhov-entered-service-with-russian-navy.html |title=arhivska kopija |accessdate=2021-04-10 |archive-date=2020-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201029100014/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/october/9193-project-636-3-diesel-electric-submarine-volkhov-entered-service-with-russian-navy.html |url-status=dead }}</ref> || Upokojena<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2024/%D0%92%D0%BC%D1%843/|title=СМИ: головную подлодку "Лада" вывели из состава ВМФ|</ref> |- | {{ladja|B-586|Kronštadt||2}} || 28. julij 2005 || 20. september 2018 || 24. januar 2024 || Severna flota ||Aktivna<ref>http://deepstorm.ru/</ref> |- | {{ladja|B-587|Velikije Luki||2}} || 19. marec 2015 ||23. december 2022 || 16. december 2025 || [[Baltska flota]] || Aktivna<ref>{{navedi splet |title=Третья подводная лодка проекта "Лада" передана флоту |url=https://sudostroenie.info/novosti/46639.html}}</ref> |- | {{ladja|Ruska podmornica|Vologda|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2025'' || || V gradnji<ref name="laid_12-6">{{navedi splet |url=http://www.admship.ru/press/news/ao-admiralteyskie-verfi-zalozhilo-dve-podvodnye-lodki-proekta-677-lada/|title=АО "Адмиралтейские Верфи" Заложило Две подводные лодки проекта 677 «Лада»|trans-title=JSC Admiralty Shipyards laid down two submarines of Project 677 Lada|website=Admiralty Shipyard|language=ru|date=12 June 2022|access-date=12 June 2022}}</ref> |- | {{ladja|Ruska podmornica|Jaroslavl|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2027'' || || V gradnji<ref name="laid_12-6"/> |- | ''Malojaroslavec'' || 27. avgust 2026 || || || || V gradnji<ref>https://portnews.ru/news/396098/</ref><ref name="navykorabel2022b">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.01.2022|date=1 January 2022|language=ru|website=navy-korabel|accessdate=2024-04-21|archive-date=2022-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220113125659/https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|url-status=dead}}</ref> |- |} ==Glej tudi== *[[Podmornica razreda Amur|Razred ''Amur'']], izvozna različica razreda ''Lada'' *[[Podmornice razreda Paltus|Razred ''Varšavjanka'']] ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Lada class submarine}} *http://www.ckb-rubin.ru {{Ru icon}} *[http://www.globalsecurity.org/wmd/library/news/russia/2007/russia-070123-rianovosti01.htm Podmornica razreda ''Lada'' na preizkušanju] {{En icon}} *http://www.globalsecurity.org/military/world/russia/677.htm {{En icon}} *http://www.fas.org/man/dod-101/sys/ship/row/rus/677.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120201052118/http://www.fas.org/man/dod-101/sys/ship/row/rus/677.htm |date=2012-02-01 }} *[http://science.compulenta.ru/303427/ Завершаются ходовые испытания подводной лодки "Санкт-Петербург" 24 января 2007 Russian version of the above translation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071226145013/http://science.compulenta.ru/303427/ |date=2007-12-26 }} *[http://www.youtube.com/watch?v=NAWXjenykgg Video] {{Ru icon}} *[http://russianships.info/eng/submarines/project_677.htm Russianships.info: Razred ''Lada''] {{En icon}} *[http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/on_1992/677/list.htm Deepstorm.ru: Razred ''Lada''] {{Ru icon}} {{portal|Vojaštvo}} {{Sovjetske in ruske podmornice po letu 1945}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT: Lada, Razred}} [[Kategorija:Razredi podmornic Ruske vojne mornarice]] [[Kategorija:Razredi konvencionalnih podmornic]] ez4ez1kpz23070d69arme238oxub8pk 6743482 6743481 2026-08-27T12:36:42Z Blueginger2 186889 /* Enote */ pp 6743482 wikitext text/x-wiki {|{{Infopolje Ladja Začetek |infobox caption= Podmornice razreda ''Lada'' |display title= Podmornice razreda ''Lada'' }} {{Infopolje Ladja Slika |Ship image= [[Slika:Lada class S.Peterburg.svg|300px]] |Ship caption=Podmornica razreda ''Lada'' }} |- {{Infopolje Ladja Slika |Ship image= [[Slika:International Maritime Defence Show 2011 (375-27).jpg|300px]] |Ship caption=B-585 ''Sankt Peterburg'' }} {{Infopolje Ladja Pregled Razreda |Name=''Lada'' |Namesake=[[Lada]] |Builders=[[Ladjedelnica Admiralti|Admiralti]], [[Sankt Peterburg]] |Operators={{mornarica|Rusija}} |Class before=[[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']] |Class after=[[Podmornice razreda Kalina|''Kalina'']] |Subclasses= |Cost= |Built range=1997– |In service range=2 |In commission range= |Total ships building=2 |Total ships planned=6 |Total ships completed=2 |Total ships cancelled= |Total ships active=2 |Total ships laid up= |Total ships lost= |Total ships retired=1 |Total ships preserved= }} {{Infopolje Ladja Značilnosti |Hide header= |Header caption= |Ship class= |Ship type=[[Konvencionalna podmornica|Dizel-električna podmornica]] |Ship displacement= *Potopljena: 2700 t * Na površju: 1765 t |Ship length= 72 m |Ship beam= 7,1 m |Ship height= |Ship draft=6,5 m |Ship depth= |Ship decks= |Ship deck clearance= |Ship power= |Ship propulsion=Dizel-električni in [[AIP-podmornica|AIP]] ([[gorivna celica|gorivne celice]]) |Ship speed= *Pod vodo: 21 [[vozel (enota)|vozlov]] (39 km/h) * Na površini: 10 vozlov (19 km/h) |Ship range= |Ship endurance=45 dni |Ship test depth=300 m |Ship complement=35 |Ship time to activate= |Ship sensors=*KRM-66 ''Kodak'' [[radar|radarski sistem]] *Lira [[sonar|sonarski sistem]] *Litij bojni sistem za nadzor podatkov |Ship EW= |Ship armament=* 6 × 533 [[Torpedna cev|torpednih cevi]] * 10 raket [[3M-54 Kalibr]] * skupno 18 raket in [[torpedo]]v * [[RPK-6 Vodopad]] * do 44 [[morska mina|morskih min]] |Ship armor= |Ship notes= }} |} '''Razred ''Lada''''' ({{jezik-ru|Проект 677 Лада}}, ''Projekt 677 Lada'' – [[Lada]]) je razred [[Konvencionalna podmornica|dizel-električnih podmornic]] [[Ruska vojna mornarica|Ruske vojne mornarice]], ki jih je zasnoval sanktpeterburški konstruktorski biro [[Rubin (konstruktorski biro)|Rubin]]. Ime razreda izhaja iz baltske in [[Slovanska mitologija|slovanske mitologije]], kjer je Lada boginja, ki se povezuje z lepoto in rodnostjo. ==Zgodovina== Namen programa je bil zgraditi dizel-električno podmornico četrte generacije, ki bi bila tišja, bolj moderna in bolj sposobna od razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']].<ref name="russianships1">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|title=Large submarines - Project 877, 636|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202221318/http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|archive-date=2018-12-02|url-status=live}}</ref> Razred ''Lada'' ima v primerjavi z razredom ''Varšavjanka'' 25 % manjši [[izpodriv]] in za en vozel večjo hitrost pod vodo. Do leta 2022 je Ruska vojna mornarica naročila šest podmornic razreda ''Lada''. Od teh je bila podmornica ''Sankt Peterburg'' že predana v uporabo, ''Kronštadt'' in ''Velikije Luki'' sta splavljeni, ''Vologda'' in ''Jaroslavl'' sta v izdelavi, še ena pa je naročena. Podmornice gradi sanktpeterburška ladjedelnica [[Ladjedelnica Admiralti|Admiralti]]. Za izvoz so razvili podoben razred [[Podmornice razreda Amur|''Amur'']], za katerega je bilo prejetih enajst naročil.<ref>{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/submarines/project_677.htm|title=Large submarines Project 677 Lada|website=russianships.info|language=en|access-date=14. marca 2021}}</ref> ==Enote== V poševnem tisku so ocenjeni podatki. {|class="wikitable sortable" |+Razred ''Lada'' – ključni datumi |- ! Razred ! Ime ! Gredelj položen ! Splavljena ! Predana ! Flota ! Stanje |- | rowspan="6"|'''''Lada''''' |{{ladja|B-585|Sankt Peterburg||2}} || 26. december 1997 || 28. oktober 2004 || 8. maj 2010 || [[Severna flota]]<ref>{{navedi splet|url=https://ria.ru/20210414/podlodka-1728261679.html|title=Источник: Северный флот получит не менее четырех дизельных подлодок|date=14 April 2021|website=ria.ru|access-date=16. aprila 2021|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/october/9193-project-636-3-diesel-electric-submarine-volkhov-entered-service-with-russian-navy.html |title=arhivska kopija |accessdate=2021-04-10 |archive-date=2020-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201029100014/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/october/9193-project-636-3-diesel-electric-submarine-volkhov-entered-service-with-russian-navy.html |url-status=dead }}</ref> || Upokojena<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2024/%D0%92%D0%BC%D1%843/|title=СМИ: головную подлодку "Лада" вывели из состава ВМФ|</ref> |- | {{ladja|B-586|Kronštadt||2}} || 28. julij 2005 || 20. september 2018 || 24. januar 2024 || Severna flota ||Aktivna<ref>http://deepstorm.ru/</ref> |- | {{ladja|B-587|Velikije Luki||2}} || 19. marec 2015 ||23. december 2022 || 16. december 2025 || [[Baltska flota]] || Aktivna<ref>{{navedi splet |title=Третья подводная лодка проекта "Лада" передана флоту |url=https://sudostroenie.info/novosti/46639.html}}</ref> |- | {{ladja|Ruska podmornica|Vologda|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2025'' || || V gradnji<ref name="laid_12-6">{{navedi splet |url=http://www.admship.ru/press/news/ao-admiralteyskie-verfi-zalozhilo-dve-podvodnye-lodki-proekta-677-lada/|title=АО "Адмиралтейские Верфи" Заложило Две подводные лодки проекта 677 «Лада»|trans-title=JSC Admiralty Shipyards laid down two submarines of Project 677 Lada|website=Admiralty Shipyard|language=ru|date=12 June 2022|access-date=12 June 2022}}</ref> |- | {{ladja|Ruska podmornica|Jaroslavl|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2027'' || || V gradnji<ref name="laid_12-6"/> |- | {{ladja|Ruska podmornica|Malojaroslavec|Razred Lada|2}} || 27. avgust 2026 || || || || V gradnji<ref>https://portnews.ru/news/396098/</ref><ref name="navykorabel2022b">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.01.2022|date=1 January 2022|language=ru|website=navy-korabel|accessdate=2024-04-21|archive-date=2022-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220113125659/https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|url-status=dead}}</ref> |- |} ==Glej tudi== *[[Podmornica razreda Amur|Razred ''Amur'']], izvozna različica razreda ''Lada'' *[[Podmornice razreda Paltus|Razred ''Varšavjanka'']] ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Lada class submarine}} *http://www.ckb-rubin.ru {{Ru icon}} *[http://www.globalsecurity.org/wmd/library/news/russia/2007/russia-070123-rianovosti01.htm Podmornica razreda ''Lada'' na preizkušanju] {{En icon}} *http://www.globalsecurity.org/military/world/russia/677.htm {{En icon}} *http://www.fas.org/man/dod-101/sys/ship/row/rus/677.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120201052118/http://www.fas.org/man/dod-101/sys/ship/row/rus/677.htm |date=2012-02-01 }} *[http://science.compulenta.ru/303427/ Завершаются ходовые испытания подводной лодки "Санкт-Петербург" 24 января 2007 Russian version of the above translation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071226145013/http://science.compulenta.ru/303427/ |date=2007-12-26 }} *[http://www.youtube.com/watch?v=NAWXjenykgg Video] {{Ru icon}} *[http://russianships.info/eng/submarines/project_677.htm Russianships.info: Razred ''Lada''] {{En icon}} *[http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/on_1992/677/list.htm Deepstorm.ru: Razred ''Lada''] {{Ru icon}} {{portal|Vojaštvo}} {{Sovjetske in ruske podmornice po letu 1945}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT: Lada, Razred}} [[Kategorija:Razredi podmornic Ruske vojne mornarice]] [[Kategorija:Razredi konvencionalnih podmornic]] h1vla6wdoyyk8bbt3mvly254w4ucyi0 Harald V. Norveški 0 403649 6743716 6618329 2026-08-28T06:43:24Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6743716 wikitext text/x-wiki {{infopolje Kraljevska oseba | name = Harald V. | image = <!--Wikidata--> | succession = [[Seznam norveških kraljev|Norveški kralj]] | reign = 17. januar 1991 - danes | coronation = 23. junij 1991 | predecessor = [[Olaf V. Norveški|Olav V.]] | successor = [[Haakon, norveški prestolonaslednik]] | spouse = [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] | issue = [[Marta Ludovika Norveška|Princesa Märtha Louise]]<br />[[Haakon, norveški prestolonaslednik]] | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg]]<ref>{{navedi splet|title=The Royal Family|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28435&sek=27259|accessdate=23. maj 2015}}</ref> | father = [[Olaf V. Norveški]] | mother = [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] | birth_date = <!--Wikidata--> | birth_place = <!--Wikidata--> | death_date = | death_place = | religion = [[Luteranizem]] | signature = <!--Wikidata--> |}} {{Norveška kraljevska družina}} '''Harald V.''', [[Seznam norveških kraljev|kralj Norveške]], * [[21. februar]] [[1937]], [[Skaugum]], [[Norveška]], † [[28. avgust]] [[2026]], [[Oslo]], Norveška. Harald V. je edini sin [[Olaf V. Norveški|kralja Olava V.]] in [[Marta Švedska|princese Märthe]]. Na prestol je prišel 17. januarja 1991 po smrti svojega očeta. Leta 1968 se je poročil s [[Sonja Norveška|Sonjo Haraldsen]] (zdaj kraljico Sonjo). Z njo ima enega sina in eno hčerko. == Življenje == [[Slika:Crown Prince Harald of Norway.jpg|thumb|upright|left|Princ Harald]] Princ Harald se je rodil v Skaugumu kot tretji otrok Olava, takrat norveškega prestolonaslednika, in princese Märthe. Njegova mati je bila rojena kot švedska princesa. Krščen je bil 31. marca v Oslu. Njegovi botri so bili: [[Haakon VII. Norveški|kralj Haakon VII. Norveški]] (njegov stari oče), [[Matilda Valižanska|kraljica Maud Norveška]] (njegova stara mati), [[Karl Švedski|princ Carl, vojvoda Västergötlandski]] (njegov stari oče), [[Ingeborg Danska|princesa Ingeborg Danska]] (njegova stara mati), [[Leopold III. Belgijski]] (njegov stric), [[Jurij VI. Britanski|kralj Jurij VI. Britanski]] in [[Marija Teška|kraljica Marija Britanska]] ter [[Ingrid Švedska|Ingrid, danska prestolonaslednica]] (kasneje danska kraljica). Harald ima dve starejši sestri, [[Ragnhild Norveška|princeso Ragnhild]] (1930–2012) in [[Astrid Norveška|princeso Astrid]] (1932-). Leta 1940 je celotna kraljeva družina je morala zapustiti svoje domove zaradi nemške invazije. Do konca druge svetovne vojne je zato Harald živel v Združenih državah Amerike in po koncu vojne se je nazaj vrnil na Norveško. Haraldu je leta 1954 umrla mama. Leta 1957 je umrl Haraldov ded, Haakon VII. in nov kralj je postal njegov sin Olaf. Od tega trenutka je Harald postal prestolonaslednik Norveški in prevzel dolžnosti [[regent]]a v imenu svojega očeta, kadar je slednji v tujini. Kasneje je obiskoval vojaško akademijo na Norveškem in pa na Univerzi v Oxfordu. === Poroka in otroci === Marca 1968 se je zaročil s [[Sonja Norveška|Sonjo Haraldsen]]. Takrat sta hodila že devet let, vendar je bila njuna zveza skrivnost, saj ona ni bila kraljevskega rodu<ref>{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28738&sek=27282|title=HM Queen Sonja|date=6. november 2012|work=Kongehuset|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2017-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170211075906/http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28738&sek=27282|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref>. Harald je povedal očetu, [[Olaf V. Norveški|kralju Olafu V.]], da bo ostal celo življenje neporočen, razen če se bo smel poročiti s Sonjo. To bi kot rezultat končalo vladavino njegove družine in verjetno tudi monarhijo na Norveškem, ker je bil Harald edini dedič prestola. Soočen z izbiro enega izmed svojih sorodnikov iz danske kraljeve družine, vojvode Schleswig-Holsteina ali pa celo velike vojvode Oldenburške, za svojega novega dediča namesto svojega sina, je Olav V. v posvetovanju za nasvet in kot rezultat sta se Harald in Sonja poročila 29. avgusta 1968 v katedrali v Oslu<ref>{{navedi splet|url=http://royalista.com/33813/46-years-together-king-harald-and-queen-sonja-5/|title= 46 years together: King Harald and Queen Sonja|accessdate=23. maj 2015|date=29. avgust 2014|work=Royalista}} {{ikona en}}</ref>. Skupaj imata 2 otroka: * ''Njena kraljeva visokost'' [[Marta Ludovika Norveška|princesa '''Märtha Louise''']], rojena 22. septembra 1971. 24. maja 2002 se je poročila z Ari Behnijem. Skupaj imata tri hčerke: ** Maud Angelica Behn, rojena 29. aprila 2003 ** Leah Isadora Behn, rojena 8. aprila 2005 ** Emma Tallulah Behn, rojena 29. septembra 2008 * ''Njegova kraljeva visokost'' [[Haakon, norveški prestolonaslednik|'''Haakon''' Magnus, norveški prestolonaslednik]], rojen 20. julija 1973. 25. avgusta 2001 se je poročil z [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], ki ima iz prejšnjega razmerja sina Mariusa Borga Høibyja (roj. 13. januar 1997). Haakon in Mette-Marit imata 2 otroka: ** ''Njena kraljeva visokost'' [[Ingrid Aleksandra Norveška|princesa Ingrid Alexandra]], rojena 21. januarja 2004, bodoča norveška prestolonaslednica ** ''Njegova visokost'' [[Sverre Magnus Norveški|princ Sverre Magnus]], rojen 3. decembra 2005 == Vladavina == 17. januarja 1991 je umrl njegov oče in Harald je postal novi kralj Norveške in poglavar Norveške cerkve. Po kronanju je dobil niz mednarodnih odlikovanj in doktoratov. [[Slika:2-Kings.jpg|thumbnail|Kralj [[Juan Carlos I. Španski]] na obisku na Norveškem (2006)]] Leta 2003 je bilo objavljeno, da kralj trpi za rakom na sečnem mehurju, ki je bil uspešno odstranjen na operaciji v Oslu. Po kraljevi operaciji je državne posle vodil prestolonaslednik in kralj je znova prevzel oblast aprila. Vse do pojava raka je bil kralj navdušen kadilec, vendar je s to navado odnehal med zdravljenjem. Kralj je zatem imel še operacijo srca in medtem je njegov sin znova prevzel očetove dolžnosti. Na svoje delovno mesto se je vrnil 7. junija, na dan, ko so Norvežani slavili stoletnico od izstopa iz unije s Švedsko. [[Slika:Harald V and Sonja of Norway in Slovenia in 2011 (4).jpg|thumb|left|Kralj Harald V. s svojo ženo Sonjo ter [[Danilo Türk|Danilom Türkom]] in [[Barbara Miklič Türk|Barbara Türk]] leta 2011]] Harald V. je leta 2011 skupaj s svojo ženo obiskal Slovenijo, kjer ga je sprejel takratni predsednik [[Danilo Türk]] skupaj s svojo ženo [[Barbara Miklič Türk|Barbaro Türk]] Leta 2015 je postal prvi vladajoči vladar, ki je obiskal Antartiko. Takrat je tudi obiskal norveško neodvisno [[Zemlja kraljice Maud|Zemljo kraljice Maud]]. == Jadranje == Kot navdušen jadralec<ref>{{navedi splet|url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,875198,00.html|title=Victory by Design|date=27. september 1963|work=Time Magazine|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2015-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518182933/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,875198,00.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> je Harald zastopal Norveško na jadralski prireditvah na olimpijskih igrah [[Poletne olimpijske igre 1964|leta 1964 v Tokiu]]<ref>{{navedi splet|url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,898168-2,00.html|title=HP-Time|date=26. junij 1964|work=Victory by Design|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2016-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20160308032032/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,898168-2,00.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref>, [[Poletne olimpijske igre 1968|leta 1968 v Ciudadu de Méxicu]]<ref>{{navedi splet|url=http://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9E06E5D9163DEF34BC4C52DFB767838A669EDE|title=Those Apprentice Kings and Queens Who May -- One Day -- Ascend a Throne|date=14. november 1971|work=The New York Times|accessdate=23. maj 2015}} {{ikona en}}</ref> in [[Poletne olimpijske igre 1972|leta 1972 v Münchnu]]. Prestolonaslednik je tudi nosil norveško zastavo na otvoritveni paradi na poletnih olimpijskih igrah leta 1964. Leta 1994 sta kralj in prestolonaslednik Haakon igrala vlogo v otvoritvi olimpijskih iger v Lillehammerju. Kralj je odprl igre, medtem pa je prestolonaslednik prižgal ogenj in s tem izkazal čast kralju in njegovemu dedku. Harald je tudi predstavljal norveško na otvoritveni paradi na olimpijskih igrah v Torontu in Pekingu. Na odprtveni paradi olimpijskih igrah v Vancouvru ni bil prisoten in se je prestolonaslednik udeležil namesto njega, Harald pa se mu je pridružil s Sonjo kasneje med igrami. {{MedalTableTop|name=}} {{Medal|Sport|Jadranje}} {{Medal|Comp|Svetovno prvenstvo}} {{Medal|Gold|Svetovno prvenstvo 1987 | Jadranje}} {{Medal|Silver|Svetovno prvenstvo 1982 | Jadranje}} {{Medal|Bronze|Svetovno prvenstvo 1988 | Jadranje}} {{Medal|Comp|Evropsko prvenstvo}} {{Medal|Gold|Evropsko prvenstvo 2005 | Jadranje}} {{MedalBottom}} S svojo jadralsko ekipi je osvojil na svetovnem prvenstvu bronasto, srebrno in zlato medaljo v letih 1988, 1982 in 1987. Julija 2005 je kralj z ekipo na krovu kraljeve jadrnice Fram XV osvojil zlato medaljo na evropskem prvenstvu na Švedskem. Na svetovnem prvenstvu leta 2007 je Harald osvojil šesto mesto. == Nazivi == * '''21. februar 1937 - 21. september 1957:''' ''Njegova kraljeva visokost'' princ Harald Norveški * '''21. september 1957 - 17. januar 1991:''' ''Njegova kraljeva visokost'' norveški prestolonaslednik * '''17. januar 1991 - danes:''' ''Njegovo veličanstvo'' kralj Norveške Kralj je tudi princ Danske in princ Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburški. Ti pomožni naslovi niso v aktivni uporabi. Je tudi nominalno vodja cerkve na Norveškem. == Predniki == {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= 1. '''Harald V. Norveški''' | 2= 2. [[Olaf V. Norveški]] | 3= 3. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] | 4= 4. [[Haakon VII. Norveški]] | 5= 5. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] | 6= 6. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] | 7= 7. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] | 8= 8. [[Friderik VIII. Danski]] (=14) | 9= 9. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=15) | 10= 10. [[Edvard VII. Britanski]] | 11= 11. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] | 12= 12. [[Oskar II. Švedski]] | 13= 13. [[Sofija Nassavska|Princesa Sofija Nassavska]] | 14= 14. [[Friderik VIII. Danski]] (=8) | 15= 15. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=9) | 16= 16. [[Kristjan IX. Danski]] (=28, 22) | 17= 17. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=29, 23) | 18= 18. [[Karl XV. Švedski]] (=30) | 19= 19. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=31) | 20= 20. [[Albert Saški-Coburg-Gothski|Albert, britanski princ]] | 21= 21. [[Viktorija Britanska]] | 22= 22. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 28) | 23= 23. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 29) | 24= 24. [[Oskar I. Švedski]] | 25= 25. [[Jožefina Leuchtenberška]] | 26= 26. [[Viljem I. Nassavski|Viljem, vojvoda Nassavski]] | 27= 27. [[Pavlina Württemberška|Princesa Pauline Württemberška]] | 28= 28. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 22) | 29= 29. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 23) | 30= 30. [[Karl XV. Švedski]] (=18) | 31= 31. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=19) }} == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.royalcourt.no/ Uradna spletna stran norveške kraljeve družine] * [http://www.kongehuset.no/c27271/seksjonstekst_person/vis.html?tid=28730 Uradna spletna stran norveške kraljeve družine: biografija kralja Haralda V.] * [http://odin.dep.no/odin/engelsk/norway/system/032091-991076/index-dok000-b-n-a.html Norveška kraljeva družina] * [http://www.reisenett.no/facts/government/king_harald.html Biografija kralja Haralda V.] * {{sports links}} {{s-start}} {{s-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]]|21. februar|1937|Living|name=Harald V.}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Olaf V. Norveški|Olaf V.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev|Kralj Norveške]]|years=17. januar 1991–danes}} {{s-inc|heir=[[Haakon, norveški prestolonaslednik]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Norveški kralji]] [[Kategorija:Norveški jadralci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Norveško]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1964]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1968]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1972]] [[Kategorija:Nosilci reda za izredne zasluge Republike Slovenije]] k68ysl674hjjg33hirle0yt1slkwiwz 6743754 6743716 2026-08-28T08:53:09Z Yerpo 8417 preteklik, slovnica 6743754 wikitext text/x-wiki {{infopolje Kraljevska oseba | name = Harald V. | image = <!--Wikidata--> | succession = [[Seznam norveških kraljev|Norveški kralj]] | reign = 17. januar 1991 - danes | coronation = 23. junij 1991 | predecessor = [[Olaf V. Norveški|Olav V.]] | successor = [[Haakon, norveški prestolonaslednik]] | spouse = [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] | issue = [[Marta Ludovika Norveška|Princesa Märtha Louise]]<br />[[Haakon, norveški prestolonaslednik]] | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg]]<ref>{{navedi splet|title=The Royal Family|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28435&sek=27259|accessdate=23. maj 2015}}</ref> | father = [[Olaf V. Norveški]] | mother = [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] | birth_date = <!--Wikidata--> | birth_place = <!--Wikidata--> | death_date = | death_place = | religion = [[Luteranizem]] | signature = <!--Wikidata--> |}} {{Norveška kraljevska družina}} '''Harald V.''', [[Seznam norveških kraljev|kralj Norveške]], * [[21. februar]] [[1937]], [[Skaugum]], [[Norveška]], † [[28. avgust]] [[2026]], [[Oslo]], Norveška. Harald V. je bil edini sin [[Olaf V. Norveški|kralja Olava V.]] in [[Marta Švedska|princese Märthe]]. Na prestol je prišel 17. januarja 1991 po smrti svojega očeta. Leta 1968 se je poročil s [[Sonja Norveška|Sonjo Haraldsen]] (zdaj kraljico Sonjo). Z njo je imel sina in hčer. == Življenje == [[Slika:Crown Prince Harald of Norway.jpg|thumb|upright|left|Princ Harald]] Princ Harald se je rodil v Skaugumu kot tretji otrok Olava, takrat norveškega prestolonaslednika, in princese Märthe. Njegova mati je bila rojena kot švedska princesa. Krščen je bil 31. marca v Oslu. Njegovi botri so bili: [[Haakon VII. Norveški|kralj Haakon VII. Norveški]] (njegov stari oče), [[Matilda Valižanska|kraljica Maud Norveška]] (njegova stara mati), [[Karl Švedski|princ Carl, vojvoda Västergötlandski]] (njegov stari oče), [[Ingeborg Danska|princesa Ingeborg Danska]] (njegova stara mati), [[Leopold III. Belgijski]] (njegov stric), [[Jurij VI. Britanski|kralj Jurij VI. Britanski]] in [[Marija Teška|kraljica Marija Britanska]] ter [[Ingrid Švedska|Ingrid, danska prestolonaslednica]] (kasneje danska kraljica). Harald je imel dve starejši sestri, [[Ragnhild Norveška|princeso Ragnhild]] (1930–2012) in [[Astrid Norveška|princeso Astrid]] (1932-). Leta 1940 je morala celotna kraljeva družina zapustiti svoje domove zaradi nemške invazije. Do konca druge svetovne vojne je zato Harald živel v Združenih državah Amerike in se vrnil na Norveško po koncu vojne. Haraldu je leta 1954 umrla mama. Leta 1957 je umrl Haraldov ded, Haakon VII. in novi kralj je postal njegov sin Olaf. Od tega trenutka je bil Harald norveški prestolonaslednik in je prevzel dolžnosti [[regent]]a v imenu svojega očeta, kadar je bil Olaf v tujini. Kasneje je obiskoval vojaško akademijo na Norveškem in študiral tudi na Univerzi v Oxfordu. === Poroka in otroci === Marca 1968 se je zaročil s [[Sonja Norveška|Sonjo Haraldsen]]. Takrat sta hodila že devet let, vendar je bila njuna zveza skrivnost, saj ona ni bila plemiškega rodu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28738&sek=27282|title=HM Queen Sonja|date=6. november 2012|work=Kongehuset|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2017-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170211075906/http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28738&sek=27282|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Harald je povedal očetu, [[Olaf V. Norveški|kralju Olafu V.]], da bo ostal vse življenje neporočen, razen če se bo smel poročiti s Sonjo. To bi končalo vladavino njegove družine in verjetno tudi monarhijo na Norveškem, ker je bil Harald edini dedič prestola. Soočen z izbiro enega izmed svojih sorodnikov iz danske kraljeve družine, vojvode Schleswig-Holsteina ali pa celo velike vojvode Oldenburške, za svojega novega dediča namesto svojega sina, je Olaf V. v posvetovanju za nasvet in kot rezultat sta se Harald in Sonja poročila 29. avgusta 1968 v katedrali v Oslu.<ref>{{navedi splet|url=http://royalista.com/33813/46-years-together-king-harald-and-queen-sonja-5/|title= 46 years together: King Harald and Queen Sonja|accessdate=23. maj 2015|date=29. avgust 2014|work=Royalista}} {{ikona en}}</ref> Imela sta dva otroka: * ''Njena kraljeva visokost'' [[Marta Ludovika Norveška|princesa '''Märtha Louise''']], rojena 22. septembra 1971. 24. maja 2002 se je poročila z Arijem Behnijem. Skupaj imata tri hčerke: ** Maud Angelica Behn, rojena 29. aprila 2003 ** Leah Isadora Behn, rojena 8. aprila 2005 ** Emma Tallulah Behn, rojena 29. septembra 2008 * ''Njegova kraljeva visokost'' [[Haakon, norveški prestolonaslednik|'''Haakon''' Magnus, norveški prestolonaslednik]], rojen 20. julija 1973. 25. avgusta 2001 se je poročil z [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], ki ima iz prejšnjega razmerja sina Mariusa Borga Høibyja (roj. 13. januar 1997). Haakon in Mette-Marit imata dva otroka: ** ''Njena kraljeva visokost'' [[Ingrid Aleksandra Norveška|princesa Ingrid Alexandra]], rojena 21. januarja 2004, bodoča norveška prestolonaslednica ** ''Njegova visokost'' [[Sverre Magnus Norveški|princ Sverre Magnus]], rojen 3. decembra 2005 == Vladavina == 17. januarja 1991 je umrl njegov oče in Harald je postal novi kralj Norveške ter poglavar Norveške cerkve. Po kronanju je dobil niz mednarodnih odlikovanj in doktoratov. [[Slika:2-Kings.jpg|thumbnail|Kralj [[Juan Carlos I. Španski]] na obisku na Norveškem (2006)]] Leta 2003 je bilo objavljeno, da kralj trpi za rakom na sečnem mehurju, ki je bil uspešno odstranjen na operaciji v Oslu. Po kraljevi operaciji je državne posle vodil prestolonaslednik in kralj je znova prevzel oblast aprila. Vse do pojava raka je bil kralj navdušen kadilec, vendar je s to navado odnehal med zdravljenjem. Kralj je zatem imel še operacijo srca in medtem je njegov sin znova prevzel očetove dolžnosti. Na svoje delovno mesto se je vrnil 7. junija, na dan, ko so Norvežani slavili stoletnico od izstopa iz [[Švedsko-norveška zveza|unije s Švedsko]]. [[Slika:Harald V and Sonja of Norway in Slovenia in 2011 (4).jpg|thumb|left|Kralj Harald V. s svojo ženo Sonjo ter [[Danilo Türk|Danilom Türkom]] in [[Barbara Miklič Türk|Barbara Türk]] leta 2011]] Harald V. je leta 2011 z ženo obiskal Slovenijo, kjer ga je sprejel takratni predsednik [[Danilo Türk]] s svojo ženo [[Barbara Miklič Türk|Barbaro Türk]]. Leta 2015 je postal prvi vladar, ki je obiskal Antartiko. Takrat je tudi obiskal norveško neodvisno [[Zemlja kraljice Maud|Zemljo kraljice Maud]]. == Jadranje == Kot navdušen jadralec<ref>{{navedi splet|url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,875198,00.html|title=Victory by Design|date=27. september 1963|work=Time Magazine|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2015-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518182933/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,875198,00.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> je Harald zastopal Norveško na jadralski prireditvah na olimpijskih igrah [[Poletne olimpijske igre 1964|leta 1964 v Tokiu]],<ref>{{navedi splet|url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,898168-2,00.html|title=HP-Time|date=26. junij 1964|work=Victory by Design|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2016-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20160308032032/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,898168-2,00.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> [[Poletne olimpijske igre 1968|leta 1968 v Ciudadu de Méxicu]]<ref>{{navedi splet|url=http://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9E06E5D9163DEF34BC4C52DFB767838A669EDE|title=Those Apprentice Kings and Queens Who May -- One Day -- Ascend a Throne|date=14. november 1971|work=The New York Times|accessdate=23. maj 2015}} {{ikona en}}</ref> in [[Poletne olimpijske igre 1972|leta 1972 v Münchnu]]. Prestolonaslednik je tudi nosil norveško zastavo na otvoritveni paradi na poletnih olimpijskih igrah leta 1964. Leta 1994 sta kralj in prestolonaslednik Haakon sodelovala na otvoritvi [[Zimske olimpijske igre 1994|olimpijskih iger v Lillehammerju]]. Kralj je odprl igre, medtem pa je prestolonaslednik prižgal ogenj in s tem izkazal čast kralju ter svojemu dedku. Harald je predstavljal Norveško tudi na otvoritveni paradi na olimpijskih igrah v Torontu in Pekingu. Na odprtveni paradi olimpijskih igrah v Vancouvru ni bil prisoten in se je prestolonaslednik udeležil namesto njega, Harald pa se mu je pridružil s Sonjo kasneje med igrami. {{MedalTableTop|name=}} {{Medal|Sport|Jadranje}} {{Medal|Comp|Svetovno prvenstvo}} {{Medal|Gold|Svetovno prvenstvo 1987 | Jadranje}} {{Medal|Silver|Svetovno prvenstvo 1982 | Jadranje}} {{Medal|Bronze|Svetovno prvenstvo 1988 | Jadranje}} {{Medal|Comp|Evropsko prvenstvo}} {{Medal|Gold|Evropsko prvenstvo 2005 | Jadranje}} {{MedalBottom}} S svojo jadralsko ekipo je osvojil na svetovnem prvenstvu bronasto, srebrno in zlato medaljo v letih 1988, 1982 in 1987. Julija 2005 je kralj z ekipo na krovu kraljeve jadrnice Fram XV osvojil zlato medaljo na evropskem prvenstvu na Švedskem. Na svetovnem prvenstvu leta 2007 je Harald osvojil šesto mesto. == Nazivi == * '''21. februar 1937 - 21. september 1957:''' ''Njegova kraljeva visokost'' princ Harald Norveški * '''21. september 1957 - 17. januar 1991:''' ''Njegova kraljeva visokost'' norveški prestolonaslednik * '''od 17. januar 1991:''' ''Njegovo veličanstvo'' kralj Norveške Kralj je bil tudi princ Danske in princ Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburški. Ti pomožni naslovi niso v aktivni uporabi. Je tudi nominalno vodja cerkve na Norveškem. == Predniki == {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= 1. '''Harald V. Norveški''' | 2= 2. [[Olaf V. Norveški]] | 3= 3. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] | 4= 4. [[Haakon VII. Norveški]] | 5= 5. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] | 6= 6. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] | 7= 7. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] | 8= 8. [[Friderik VIII. Danski]] (=14) | 9= 9. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=15) | 10= 10. [[Edvard VII. Britanski]] | 11= 11. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] | 12= 12. [[Oskar II. Švedski]] | 13= 13. [[Sofija Nassavska|Princesa Sofija Nassavska]] | 14= 14. [[Friderik VIII. Danski]] (=8) | 15= 15. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=9) | 16= 16. [[Kristjan IX. Danski]] (=28, 22) | 17= 17. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=29, 23) | 18= 18. [[Karl XV. Švedski]] (=30) | 19= 19. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=31) | 20= 20. [[Albert Saški-Coburg-Gothski|Albert, britanski princ]] | 21= 21. [[Viktorija Britanska]] | 22= 22. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 28) | 23= 23. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 29) | 24= 24. [[Oskar I. Švedski]] | 25= 25. [[Jožefina Leuchtenberška]] | 26= 26. [[Viljem I. Nassavski|Viljem, vojvoda Nassavski]] | 27= 27. [[Pavlina Württemberška|Princesa Pauline Württemberška]] | 28= 28. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 22) | 29= 29. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 23) | 30= 30. [[Karl XV. Švedski]] (=18) | 31= 31. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=19) }} == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.royalcourt.no/ Uradna spletna stran norveške kraljeve družine] * [http://www.kongehuset.no/c27271/seksjonstekst_person/vis.html?tid=28730 Uradna spletna stran norveške kraljeve družine: biografija kralja Haralda V.] * [http://odin.dep.no/odin/engelsk/norway/system/032091-991076/index-dok000-b-n-a.html Norveška kraljeva družina] * [http://www.reisenett.no/facts/government/king_harald.html Biografija kralja Haralda V.] * {{sports links}} {{s-start}} {{s-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]]|21. februar|1937|Living|name=Harald V.}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Olaf V. Norveški|Olaf V.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev|Kralj Norveške]]|years=17. januar 1991–danes}} {{s-inc|heir=[[Haakon, norveški prestolonaslednik]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Norveški kralji]] [[Kategorija:Norveški jadralci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Norveško]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1964]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1968]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1972]] [[Kategorija:Nosilci reda za izredne zasluge Republike Slovenije]] g1e4o6hec0l1svutlmdpcjv3buoqf74 6743778 6743754 2026-08-28T10:08:20Z ~2026-45085-22 264465 6743778 wikitext text/x-wiki {{infopolje Kraljevska oseba | name = Harald V. | image = <!--Wikidata--> | succession = [[Seznam norveških kraljev|Norveški kralj]] | reign = 17. januar 1991 - danes | coronation = 23. junij 1991 | predecessor = [[Olaf V. Norveški|Olav V.]] | successor = [[Haakon, norveški prestolonaslednik]] | spouse = [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] | issue = [[Marta Ludovika Norveška|Princesa Märtha Louise]]<br />[[Haakon, norveški prestolonaslednik]] | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg]]<ref>{{navedi splet|title=The Royal Family|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28435&sek=27259|accessdate=23. maj 2015}}</ref> | father = [[Olaf V. Norveški]] | mother = [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] | birth_date = <!--Wikidata--> | birth_place = <!--Wikidata--> | death_date = 28. avgust 2026 | death_place = | religion = [[Luteranizem]] | signature = <!--Wikidata-->| }} {{Norveška kraljevska družina}} '''Harald V.''', [[Seznam norveških kraljev|kralj Norveške]], * [[21. februar]] [[1937]], [[Skaugum]], [[Norveška]], † [[28. avgust]] [[2026]], [[Oslo]], Norveška. Harald V. je bil edini sin [[Olaf V. Norveški|kralja Olava V.]] in [[Marta Švedska|princese Märthe]]. Na prestol je prišel 17. januarja 1991 po smrti svojega očeta. Leta 1968 se je poročil s [[Sonja Norveška|Sonjo Haraldsen]] (zdaj kraljico Sonjo). Z njo je imel sina in hčer. == Življenje == [[Slika:Crown Prince Harald of Norway.jpg|thumb|upright|left|Princ Harald]] Princ Harald se je rodil v Skaugumu kot tretji otrok Olava, takrat norveškega prestolonaslednika, in princese Märthe. Njegova mati je bila rojena kot švedska princesa. Krščen je bil 31. marca v Oslu. Njegovi botri so bili: [[Haakon VII. Norveški|kralj Haakon VII. Norveški]] (njegov stari oče), [[Matilda Valižanska|kraljica Maud Norveška]] (njegova stara mati), [[Karl Švedski|princ Carl, vojvoda Västergötlandski]] (njegov stari oče), [[Ingeborg Danska|princesa Ingeborg Danska]] (njegova stara mati), [[Leopold III. Belgijski]] (njegov stric), [[Jurij VI. Britanski|kralj Jurij VI. Britanski]] in [[Marija Teška|kraljica Marija Britanska]] ter [[Ingrid Švedska|Ingrid, danska prestolonaslednica]] (kasneje danska kraljica). Harald je imel dve starejši sestri, [[Ragnhild Norveška|princeso Ragnhild]] (1930–2012) in [[Astrid Norveška|princeso Astrid]] (1932–). Leta 1940 je morala celotna kraljeva družina zapustiti svoje domove zaradi nemške invazije. Do konca druge svetovne vojne je zato Harald živel v Združenih državah Amerike in se vrnil na Norveško po koncu vojne. Haraldu je leta 1954 umrla mama. Leta 1957 je umrl Haraldov ded, Haakon VII. in novi kralj je postal njegov sin Olaf. Od tega trenutka je bil Harald norveški prestolonaslednik in je prevzel dolžnosti [[regent]]a v imenu svojega očeta, kadar je bil Olaf v tujini. Kasneje je obiskoval vojaško akademijo na Norveškem in študiral tudi na Univerzi v Oxfordu. === Poroka in otroci === Marca 1968 se je zaročil s [[Sonja Norveška|Sonjo Haraldsen]]. Takrat sta hodila že devet let, vendar je bila njuna zveza skrivnost, saj ona ni bila plemiškega rodu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28738&sek=27282|title=HM Queen Sonja|date=6. november 2012|work=Kongehuset|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2017-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170211075906/http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28738&sek=27282|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Harald je povedal očetu, [[Olaf V. Norveški|kralju Olafu V.]], da bo ostal vse življenje neporočen, razen če se bo smel poročiti s Sonjo. To bi končalo vladavino njegove družine in verjetno tudi monarhijo na Norveškem, ker je bil Harald edini dedič prestola. Soočen z izbiro enega izmed svojih sorodnikov iz danske kraljeve družine, vojvode Schleswig-Holsteina ali pa celo velike vojvode Oldenburške, za svojega novega dediča namesto svojega sina, je Olaf V. v posvetovanju za nasvet in kot rezultat sta se Harald in Sonja poročila 29. avgusta 1968 v katedrali v Oslu.<ref>{{navedi splet|url=http://royalista.com/33813/46-years-together-king-harald-and-queen-sonja-5/|title= 46 years together: King Harald and Queen Sonja|accessdate=23. maj 2015|date=29. avgust 2014|work=Royalista}} {{ikona en}}</ref> Imela sta dva otroka: * ''Njena kraljeva visokost'' [[Marta Ludovika Norveška|princesa '''Märtha Louise''']], rojena 22. septembra 1971. 24. maja 2002 se je poročila z Arijem Behnijem. Skupaj imata tri hčerke: ** Maud Angelica Behn, rojena 29. aprila 2003 ** Leah Isadora Behn, rojena 8. aprila 2005 ** Emma Tallulah Behn, rojena 29. septembra 2008 * ''Njegova kraljeva visokost'' [[Haakon, norveški prestolonaslednik|'''Haakon''' Magnus, norveški prestolonaslednik]], rojen 20. julija 1973. 25. avgusta 2001 se je poročil z [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], ki ima iz prejšnjega razmerja sina Mariusa Borga Høibyja (roj. 13. januar 1997). Haakon in Mette-Marit imata dva otroka: ** ''Njena kraljeva visokost'' [[Ingrid Aleksandra Norveška|princesa Ingrid Alexandra]], rojena 21. januarja 2004, bodoča norveška prestolonaslednica ** ''Njegova visokost'' [[Sverre Magnus Norveški|princ Sverre Magnus]], rojen 3. decembra 2005 == Vladavina == 17. januarja 1991 je umrl njegov oče in Harald je postal novi kralj Norveške ter poglavar Norveške cerkve. Po kronanju je dobil niz mednarodnih odlikovanj in doktoratov. [[Slika:2-Kings.jpg|thumbnail|Kralj [[Juan Carlos I. Španski]] na obisku na Norveškem (2006)]] Leta 2003 je bilo objavljeno, da kralj trpi za rakom na sečnem mehurju, ki je bil uspešno odstranjen na operaciji v Oslu. Po kraljevi operaciji je državne posle vodil prestolonaslednik in kralj je znova prevzel oblast aprila. Vse do pojava raka je bil kralj navdušen kadilec, vendar je s to navado odnehal med zdravljenjem. Kralj je zatem imel še operacijo srca in medtem je njegov sin znova prevzel očetove dolžnosti. Na svoje delovno mesto se je vrnil 7. junija, na dan, ko so Norvežani slavili stoletnico od izstopa iz [[Švedsko-norveška zveza|unije s Švedsko]]. [[Slika:Harald V and Sonja of Norway in Slovenia in 2011 (4).jpg|thumb|left|Kralj Harald V. s svojo ženo Sonjo ter [[Danilo Türk|Danilom Türkom]] in [[Barbara Miklič Türk|Barbara Türk]] leta 2011]] Harald V. je leta 2011 z ženo obiskal Slovenijo, kjer ga je sprejel takratni predsednik [[Danilo Türk]] s svojo ženo [[Barbara Miklič Türk|Barbaro Türk]]. Leta 2015 je postal prvi vladar, ki je obiskal Antartiko. Takrat je tudi obiskal norveško neodvisno [[Zemlja kraljice Maud|Zemljo kraljice Maud]]. == Jadranje == Kot navdušen jadralec<ref>{{navedi splet|url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,875198,00.html|title=Victory by Design|date=27. september 1963|work=Time Magazine|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2015-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518182933/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,875198,00.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> je Harald zastopal Norveško na jadralski prireditvah na olimpijskih igrah [[Poletne olimpijske igre 1964|leta 1964 v Tokiu]],<ref>{{navedi splet|url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,898168-2,00.html|title=HP-Time|date=26. junij 1964|work=Victory by Design|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2016-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20160308032032/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,898168-2,00.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> [[Poletne olimpijske igre 1968|leta 1968 v Ciudadu de Méxicu]]<ref>{{navedi splet|url=http://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9E06E5D9163DEF34BC4C52DFB767838A669EDE|title=Those Apprentice Kings and Queens Who May -- One Day -- Ascend a Throne|date=14. november 1971|work=The New York Times|accessdate=23. maj 2015}} {{ikona en}}</ref> in [[Poletne olimpijske igre 1972|leta 1972 v Münchnu]]. Prestolonaslednik je tudi nosil norveško zastavo na otvoritveni paradi na poletnih olimpijskih igrah leta 1964. Leta 1994 sta kralj in prestolonaslednik Haakon sodelovala na otvoritvi [[Zimske olimpijske igre 1994|olimpijskih iger v Lillehammerju]]. Kralj je odprl igre, medtem pa je prestolonaslednik prižgal ogenj in s tem izkazal čast kralju ter svojemu dedku. Harald je predstavljal Norveško tudi na otvoritveni paradi na olimpijskih igrah v Torontu in Pekingu. Na odprtveni paradi olimpijskih igrah v Vancouvru ni bil prisoten in se je prestolonaslednik udeležil namesto njega, Harald pa se mu je pridružil s Sonjo kasneje med igrami. {{MedalTableTop|name=}} {{Medal|Sport|Jadranje}} {{Medal|Comp|Svetovno prvenstvo}} {{Medal|Gold|Svetovno prvenstvo 1987 | Jadranje}} {{Medal|Silver|Svetovno prvenstvo 1982 | Jadranje}} {{Medal|Bronze|Svetovno prvenstvo 1988 | Jadranje}} {{Medal|Comp|Evropsko prvenstvo}} {{Medal|Gold|Evropsko prvenstvo 2005 | Jadranje}} {{MedalBottom}} S svojo jadralsko ekipo je osvojil na svetovnem prvenstvu bronasto, srebrno in zlato medaljo v letih 1988, 1982 in 1987. Julija 2005 je kralj z ekipo na krovu kraljeve jadrnice Fram XV osvojil zlato medaljo na evropskem prvenstvu na Švedskem. Na svetovnem prvenstvu leta 2007 je Harald osvojil šesto mesto. == Nazivi == * '''21. februar 1937 - 21. september 1957:''' ''Njegova kraljeva visokost'' princ Harald Norveški * '''21. september 1957 - 17. januar 1991:''' ''Njegova kraljeva visokost'' norveški prestolonaslednik * '''od 17. januar 1991:''' ''Njegovo veličanstvo'' kralj Norveške Kralj je bil tudi princ Danske in princ Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburški. Ti pomožni naslovi niso v aktivni uporabi. Je tudi nominalno vodja cerkve na Norveškem. == Predniki == {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= 1. '''Harald V. Norveški''' | 2= 2. [[Olaf V. Norveški]] | 3= 3. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] | 4= 4. [[Haakon VII. Norveški]] | 5= 5. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] | 6= 6. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] | 7= 7. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] | 8= 8. [[Friderik VIII. Danski]] (=14) | 9= 9. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=15) | 10= 10. [[Edvard VII. Britanski]] | 11= 11. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] | 12= 12. [[Oskar II. Švedski]] | 13= 13. [[Sofija Nassavska|Princesa Sofija Nassavska]] | 14= 14. [[Friderik VIII. Danski]] (=8) | 15= 15. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=9) | 16= 16. [[Kristjan IX. Danski]] (=28, 22) | 17= 17. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=29, 23) | 18= 18. [[Karl XV. Švedski]] (=30) | 19= 19. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=31) | 20= 20. [[Albert Saški-Coburg-Gothski|Albert, britanski princ]] | 21= 21. [[Viktorija Britanska]] | 22= 22. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 28) | 23= 23. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 29) | 24= 24. [[Oskar I. Švedski]] | 25= 25. [[Jožefina Leuchtenberška]] | 26= 26. [[Viljem I. Nassavski|Viljem, vojvoda Nassavski]] | 27= 27. [[Pavlina Württemberška|Princesa Pauline Württemberška]] | 28= 28. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 22) | 29= 29. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 23) | 30= 30. [[Karl XV. Švedski]] (=18) | 31= 31. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=19) }} == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.royalcourt.no/ Uradna spletna stran norveške kraljeve družine] * [http://www.kongehuset.no/c27271/seksjonstekst_person/vis.html?tid=28730 Uradna spletna stran norveške kraljeve družine: biografija kralja Haralda V.] * [http://odin.dep.no/odin/engelsk/norway/system/032091-991076/index-dok000-b-n-a.html Norveška kraljeva družina] * [http://www.reisenett.no/facts/government/king_harald.html Biografija kralja Haralda V.] * {{sports links}} {{s-start}} {{s-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]]|21. februar|1937|Living|name=Harald V.}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Olaf V. Norveški|Olaf V.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev|Kralj Norveške]]|years=17. januar 1991–danes}} {{s-inc|heir=[[Haakon, norveški prestolonaslednik]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Norveški kralji]] [[Kategorija:Norveški jadralci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Norveško]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1964]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1968]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1972]] [[Kategorija:Nosilci reda za izredne zasluge Republike Slovenije]] ts2o1asttq463n5jp3q81adqju4km4b 6743781 6743778 2026-08-28T10:19:18Z Upwinxp 126544 6743781 wikitext text/x-wiki {{infopolje Kraljevska oseba | name = Harald V. | image = <!--Wikidata--> | succession = [[Seznam norveških kraljev|Norveški kralj]] | reign = 17. januar 1991–28. avgust 2026 | coronation = 23. junij 1991 | predecessor = [[Olaf V. Norveški|Olav V.]] | successor = [[Haakon, norveški prestolonaslednik]] | spouse = [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] | issue = [[Marta Ludovika Norveška|Princesa Märtha Louise]]<br />[[Haakon, norveški prestolonaslednik]] | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg]]<ref>{{navedi splet|title=The Royal Family|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28435&sek=27259|accessdate=23. maj 2015}}</ref> | father = [[Olaf V. Norveški]] | mother = [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] | birth_date = <!--Wikidata--> | birth_place = <!--Wikidata--> | death_date = <!--Wikipodatki--> | death_place = <!--Wikipodatki--> | religion = [[luteranizem]] | signature = <!--Wikidata--> }} {{Norveška kraljevska družina}} '''Harald V.''', [[Seznam norveških kraljev|kralj Norveške]], * [[21. februar]] [[1937]], [[Skaugum]], [[Norveška]], † [[28. avgust]] [[2026]], [[Oslo]], Norveška. Harald V. je bil edini sin [[Olaf V. Norveški|kralja Olava V.]] in [[Marta Švedska|princese Märthe]]. Na prestol je prišel 17. januarja 1991 po smrti svojega očeta. Leta 1968 se je poročil s [[Sonja Norveška|Sonjo Haraldsen]] (zdaj kraljico Sonjo). Z njo je imel sina in hčer. == Življenje == [[Slika:Crown Prince Harald of Norway.jpg|thumb|upright|left|Princ Harald]] Princ Harald se je rodil v Skaugumu kot tretji otrok Olava, takrat norveškega prestolonaslednika, in princese Märthe. Njegova mati je bila rojena kot švedska princesa. Krščen je bil 31. marca v Oslu. Njegovi botri so bili: [[Haakon VII. Norveški|kralj Haakon VII. Norveški]] (njegov stari oče), [[Matilda Valižanska|kraljica Maud Norveška]] (njegova stara mati), [[Karl Švedski|princ Carl, vojvoda Västergötlandski]] (njegov stari oče), [[Ingeborg Danska|princesa Ingeborg Danska]] (njegova stara mati), [[Leopold III. Belgijski]] (njegov stric), [[Jurij VI. Britanski|kralj Jurij VI. Britanski]] in [[Marija Teška|kraljica Marija Britanska]] ter [[Ingrid Švedska|Ingrid, danska prestolonaslednica]] (kasneje danska kraljica). Harald je imel dve starejši sestri, [[Ragnhild Norveška|princeso Ragnhild]] (1930–2012) in [[Astrid Norveška|princeso Astrid]] (1932–). Leta 1940 je morala celotna kraljeva družina zapustiti svoje domove zaradi nemške invazije. Do konca druge svetovne vojne je zato Harald živel v Združenih državah Amerike in se vrnil na Norveško po koncu vojne. Haraldu je leta 1954 umrla mama. Leta 1957 je umrl Haraldov ded, Haakon VII. in novi kralj je postal njegov sin Olaf. Od tega trenutka je bil Harald norveški prestolonaslednik in je prevzel dolžnosti [[regent]]a v imenu svojega očeta, kadar je bil Olaf v tujini. Kasneje je obiskoval vojaško akademijo na Norveškem in študiral tudi na Univerzi v Oxfordu. === Poroka in otroci === Marca 1968 se je zaročil s [[Sonja Norveška|Sonjo Haraldsen]]. Takrat sta hodila že devet let, vendar je bila njuna zveza skrivnost, saj ona ni bila plemiškega rodu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28738&sek=27282|title=HM Queen Sonja|date=6. november 2012|work=Kongehuset|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2017-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170211075906/http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28738&sek=27282|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Harald je povedal očetu, [[Olaf V. Norveški|kralju Olafu V.]], da bo ostal vse življenje neporočen, razen če se bo smel poročiti s Sonjo. To bi končalo vladavino njegove družine in verjetno tudi monarhijo na Norveškem, ker je bil Harald edini dedič prestola. Soočen z izbiro enega izmed svojih sorodnikov iz danske kraljeve družine, vojvode Schleswig-Holsteina ali pa celo velike vojvode Oldenburške, za svojega novega dediča namesto svojega sina, je Olaf V. v posvetovanju za nasvet in kot rezultat sta se Harald in Sonja poročila 29. avgusta 1968 v katedrali v Oslu.<ref>{{navedi splet|url=http://royalista.com/33813/46-years-together-king-harald-and-queen-sonja-5/|title= 46 years together: King Harald and Queen Sonja|accessdate=23. maj 2015|date=29. avgust 2014|work=Royalista}} {{ikona en}}</ref> Imela sta dva otroka: * ''Njena kraljeva visokost'' [[Marta Ludovika Norveška|princesa '''Märtha Louise''']], rojena 22. septembra 1971. 24. maja 2002 se je poročila z Arijem Behnijem. Skupaj imata tri hčerke: ** Maud Angelica Behn, rojena 29. aprila 2003 ** Leah Isadora Behn, rojena 8. aprila 2005 ** Emma Tallulah Behn, rojena 29. septembra 2008 * ''Njegova kraljeva visokost'' [[Haakon, norveški prestolonaslednik|'''Haakon''' Magnus, norveški prestolonaslednik]], rojen 20. julija 1973. 25. avgusta 2001 se je poročil z [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], ki ima iz prejšnjega razmerja sina Mariusa Borga Høibyja (roj. 13. januar 1997). Haakon in Mette-Marit imata dva otroka: ** ''Njena kraljeva visokost'' [[Ingrid Aleksandra Norveška|princesa Ingrid Alexandra]], rojena 21. januarja 2004, bodoča norveška prestolonaslednica ** ''Njegova visokost'' [[Sverre Magnus Norveški|princ Sverre Magnus]], rojen 3. decembra 2005 == Vladavina == 17. januarja 1991 je umrl njegov oče in Harald je postal novi kralj Norveške ter poglavar Norveške cerkve. Po kronanju je dobil niz mednarodnih odlikovanj in doktoratov. [[Slika:2-Kings.jpg|thumbnail|Kralj [[Juan Carlos I. Španski]] na obisku na Norveškem (2006)]] Leta 2003 je bilo objavljeno, da kralj trpi za rakom na sečnem mehurju, ki je bil uspešno odstranjen na operaciji v Oslu. Po kraljevi operaciji je državne posle vodil prestolonaslednik in kralj je znova prevzel oblast aprila. Vse do pojava raka je bil kralj navdušen kadilec, vendar je s to navado odnehal med zdravljenjem. Kralj je zatem imel še operacijo srca in medtem je njegov sin znova prevzel očetove dolžnosti. Na svoje delovno mesto se je vrnil 7. junija, na dan, ko so Norvežani slavili stoletnico od izstopa iz [[Švedsko-norveška zveza|unije s Švedsko]]. [[Slika:Harald V and Sonja of Norway in Slovenia in 2011 (4).jpg|thumb|left|Kralj Harald V. s svojo ženo Sonjo ter [[Danilo Türk|Danilom Türkom]] in [[Barbara Miklič Türk|Barbara Türk]] leta 2011]] Harald V. je leta 2011 z ženo obiskal Slovenijo, kjer ga je sprejel takratni predsednik [[Danilo Türk]] s svojo ženo [[Barbara Miklič Türk|Barbaro Türk]]. Leta 2015 je postal prvi vladar, ki je obiskal Antartiko. Takrat je tudi obiskal norveško neodvisno [[Zemlja kraljice Maud|Zemljo kraljice Maud]]. == Jadranje == Kot navdušen jadralec<ref>{{navedi splet|url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,875198,00.html|title=Victory by Design|date=27. september 1963|work=Time Magazine|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2015-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518182933/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,875198,00.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> je Harald zastopal Norveško na jadralski prireditvah na olimpijskih igrah [[Poletne olimpijske igre 1964|leta 1964 v Tokiu]],<ref>{{navedi splet|url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,898168-2,00.html|title=HP-Time|date=26. junij 1964|work=Victory by Design|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2016-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20160308032032/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,898168-2,00.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> [[Poletne olimpijske igre 1968|leta 1968 v Ciudadu de Méxicu]]<ref>{{navedi splet|url=http://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9E06E5D9163DEF34BC4C52DFB767838A669EDE|title=Those Apprentice Kings and Queens Who May -- One Day -- Ascend a Throne|date=14. november 1971|work=The New York Times|accessdate=23. maj 2015}} {{ikona en}}</ref> in [[Poletne olimpijske igre 1972|leta 1972 v Münchnu]]. Prestolonaslednik je tudi nosil norveško zastavo na otvoritveni paradi na poletnih olimpijskih igrah leta 1964. Leta 1994 sta kralj in prestolonaslednik Haakon sodelovala na otvoritvi [[Zimske olimpijske igre 1994|olimpijskih iger v Lillehammerju]]. Kralj je odprl igre, medtem pa je prestolonaslednik prižgal ogenj in s tem izkazal čast kralju ter svojemu dedku. Harald je predstavljal Norveško tudi na otvoritveni paradi na olimpijskih igrah v Torontu in Pekingu. Na odprtveni paradi olimpijskih igrah v Vancouvru ni bil prisoten in se je prestolonaslednik udeležil namesto njega, Harald pa se mu je pridružil s Sonjo kasneje med igrami. {{MedalTableTop|name=}} {{Medal|Sport|Jadranje}} {{Medal|Comp|Svetovno prvenstvo}} {{Medal|Gold|Svetovno prvenstvo 1987 | Jadranje}} {{Medal|Silver|Svetovno prvenstvo 1982 | Jadranje}} {{Medal|Bronze|Svetovno prvenstvo 1988 | Jadranje}} {{Medal|Comp|Evropsko prvenstvo}} {{Medal|Gold|Evropsko prvenstvo 2005 | Jadranje}} {{MedalBottom}} S svojo jadralsko ekipo je osvojil na svetovnem prvenstvu bronasto, srebrno in zlato medaljo v letih 1988, 1982 in 1987. Julija 2005 je kralj z ekipo na krovu kraljeve jadrnice Fram XV osvojil zlato medaljo na evropskem prvenstvu na Švedskem. Na svetovnem prvenstvu leta 2007 je Harald osvojil šesto mesto. == Nazivi == * '''21. februar 1937–21. september 1957:''' ''Njegova kraljeva visokost'' princ Harald Norveški * '''21. september 1957–17. januar 1991:''' ''Njegova kraljeva visokost'' norveški prestolonaslednik * '''17. januar 1991–do smrti:''' ''Njegovo veličanstvo'' kralj Norveške Kralj je bil tudi princ Danske in princ Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburški. Ti pomožni naslovi niso v aktivni uporabi. Je tudi nominalno vodja cerkve na Norveškem. == Predniki == {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= 1. '''Harald V. Norveški''' | 2= 2. [[Olaf V. Norveški]] | 3= 3. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] | 4= 4. [[Haakon VII. Norveški]] | 5= 5. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] | 6= 6. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] | 7= 7. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] | 8= 8. [[Friderik VIII. Danski]] (=14) | 9= 9. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=15) | 10= 10. [[Edvard VII. Britanski]] | 11= 11. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] | 12= 12. [[Oskar II. Švedski]] | 13= 13. [[Sofija Nassavska|Princesa Sofija Nassavska]] | 14= 14. [[Friderik VIII. Danski]] (=8) | 15= 15. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=9) | 16= 16. [[Kristjan IX. Danski]] (=28, 22) | 17= 17. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=29, 23) | 18= 18. [[Karl XV. Švedski]] (=30) | 19= 19. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=31) | 20= 20. [[Albert Saški-Coburg-Gothski|Albert, britanski princ]] | 21= 21. [[Viktorija Britanska]] | 22= 22. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 28) | 23= 23. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 29) | 24= 24. [[Oskar I. Švedski]] | 25= 25. [[Jožefina Leuchtenberška]] | 26= 26. [[Viljem I. Nassavski|Viljem, vojvoda Nassavski]] | 27= 27. [[Pavlina Württemberška|Princesa Pauline Württemberška]] | 28= 28. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 22) | 29= 29. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 23) | 30= 30. [[Karl XV. Švedski]] (=18) | 31= 31. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=19) }} == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.royalcourt.no/ Uradna spletna stran norveške kraljeve družine] * [http://www.kongehuset.no/c27271/seksjonstekst_person/vis.html?tid=28730 Uradna spletna stran norveške kraljeve družine: biografija kralja Haralda V.] * [http://odin.dep.no/odin/engelsk/norway/system/032091-991076/index-dok000-b-n-a.html Norveška kraljeva družina] * [http://www.reisenett.no/facts/government/king_harald.html Biografija kralja Haralda V.] * {{sports links}} {{s-start}} {{s-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]]|21. februar|1937|Living|name=Harald V.}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Olaf V. Norveški|Olaf V.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev|Kralj Norveške]]|years=17. januar 1991–danes}} {{s-inc|heir=[[Haakon, norveški prestolonaslednik]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Norveški kralji]] [[Kategorija:Norveški jadralci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Norveško]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1964]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1968]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1972]] [[Kategorija:Nosilci reda za izredne zasluge Republike Slovenije]] ns6yw6z7vfmnwp9lj61k87z43b8939d 6743790 6743781 2026-08-28T10:24:01Z Upwinxp 126544 6743790 wikitext text/x-wiki {{infopolje Kraljevska oseba | name = Harald V. | image = <!--Wikidata--> | succession = [[Seznam norveških kraljev|Norveški kralj]] | reign = 17. januar 1991–28. avgust 2026 | coronation = 23. junij 1991 | predecessor = [[Olaf V. Norveški|Olav V.]] | successor = [[Haakon (kralj Norveške)|Haakon]] | spouse = [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] | issue = [[Marta Ludovika Norveška|princesa Märtha Louise]]<br />[[Haakon (kralj Norveške)|Haakon, norveški prestolonaslednik]] | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg]]<ref>{{navedi splet|title=The Royal Family|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28435&sek=27259|accessdate=23. maj 2015}}</ref> | father = [[Olaf V. Norveški]] | mother = [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] | birth_date = <!--Wikidata--> | birth_place = <!--Wikidata--> | death_date = <!--Wikipodatki--> | death_place = <!--Wikipodatki--> | religion = [[luteranizem]] | signature = <!--Wikidata--> }} {{Norveška kraljevska družina}} '''Harald V.''', [[Seznam norveških kraljev|kralj Norveške]], * [[21. februar]] [[1937]], [[Skaugum]], [[Norveška]], † [[28. avgust]] [[2026]], [[Oslo]], Norveška. Harald V. je bil edini sin [[Olaf V. Norveški|kralja Olava V.]] in [[Marta Švedska|princese Märthe]]. Na prestol je prišel 17. januarja 1991 po smrti svojega očeta. Leta 1968 se je poročil s [[Sonja Norveška|Sonjo Haraldsen]] (zdaj kraljico Sonjo). Z njo je imel sina in hčer. == Življenje == [[Slika:Crown Prince Harald of Norway.jpg|thumb|upright|left|Princ Harald]] Princ Harald se je rodil v Skaugumu kot tretji otrok Olava, takrat norveškega prestolonaslednika, in princese Märthe. Njegova mati je bila rojena kot švedska princesa. Krščen je bil 31. marca v Oslu. Njegovi botri so bili: [[Haakon VII. Norveški|kralj Haakon VII. Norveški]] (njegov stari oče), [[Matilda Valižanska|kraljica Maud Norveška]] (njegova stara mati), [[Karl Švedski|princ Carl, vojvoda Västergötlandski]] (njegov stari oče), [[Ingeborg Danska|princesa Ingeborg Danska]] (njegova stara mati), [[Leopold III. Belgijski]] (njegov stric), [[Jurij VI. Britanski|kralj Jurij VI. Britanski]] in [[Marija Teška|kraljica Marija Britanska]] ter [[Ingrid Švedska|Ingrid, danska prestolonaslednica]] (kasneje danska kraljica). Harald je imel dve starejši sestri, [[Ragnhild Norveška|princeso Ragnhild]] (1930–2012) in [[Astrid Norveška|princeso Astrid]] (1932–). Leta 1940 je morala celotna kraljeva družina zapustiti svoje domove zaradi nemške invazije. Do konca druge svetovne vojne je zato Harald živel v Združenih državah Amerike in se vrnil na Norveško po koncu vojne. Haraldu je leta 1954 umrla mama. Leta 1957 je umrl Haraldov ded, Haakon VII. in novi kralj je postal njegov sin Olaf. Od tega trenutka je bil Harald norveški prestolonaslednik in je prevzel dolžnosti [[regent]]a v imenu svojega očeta, kadar je bil Olaf v tujini. Kasneje je obiskoval vojaško akademijo na Norveškem in študiral tudi na Univerzi v Oxfordu. === Poroka in otroci === Marca 1968 se je zaročil s [[Sonja Norveška|Sonjo Haraldsen]]. Takrat sta hodila že devet let, vendar je bila njuna zveza skrivnost, saj ona ni bila plemiškega rodu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28738&sek=27282|title=HM Queen Sonja|date=6. november 2012|work=Kongehuset|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2017-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170211075906/http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28738&sek=27282|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Harald je povedal očetu, [[Olaf V. Norveški|kralju Olafu V.]], da bo ostal vse življenje neporočen, razen če se bo smel poročiti s Sonjo. To bi končalo vladavino njegove družine in verjetno tudi monarhijo na Norveškem, ker je bil Harald edini dedič prestola. Soočen z izbiro enega izmed svojih sorodnikov iz danske kraljeve družine, vojvode Schleswig-Holsteina ali pa celo velike vojvode Oldenburške, za svojega novega dediča namesto svojega sina, je Olaf V. v posvetovanju za nasvet in kot rezultat sta se Harald in Sonja poročila 29. avgusta 1968 v katedrali v Oslu.<ref>{{navedi splet|url=http://royalista.com/33813/46-years-together-king-harald-and-queen-sonja-5/|title= 46 years together: King Harald and Queen Sonja|accessdate=23. maj 2015|date=29. avgust 2014|work=Royalista}} {{ikona en}}</ref> Imela sta dva otroka: * ''Njena kraljeva visokost'' [[Marta Ludovika Norveška|princesa '''Märtha Louise''']], rojena 22. septembra 1971. 24. maja 2002 se je poročila z Arijem Behnijem. Skupaj imata tri hčerke: ** Maud Angelica Behn, rojena 29. aprila 2003 ** Leah Isadora Behn, rojena 8. aprila 2005 ** Emma Tallulah Behn, rojena 29. septembra 2008 * ''Njegova kraljeva visokost'' [[Haakon, norveški prestolonaslednik|'''Haakon''' Magnus, norveški prestolonaslednik]], rojen 20. julija 1973. 25. avgusta 2001 se je poročil z [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], ki ima iz prejšnjega razmerja sina Mariusa Borga Høibyja (roj. 13. januar 1997). Haakon in Mette-Marit imata dva otroka: ** ''Njena kraljeva visokost'' [[Ingrid Aleksandra Norveška|princesa Ingrid Alexandra]], rojena 21. januarja 2004, bodoča norveška prestolonaslednica ** ''Njegova visokost'' [[Sverre Magnus Norveški|princ Sverre Magnus]], rojen 3. decembra 2005 == Vladavina == 17. januarja 1991 je umrl njegov oče in Harald je postal novi kralj Norveške ter poglavar Norveške cerkve. Po kronanju je dobil niz mednarodnih odlikovanj in doktoratov. [[Slika:2-Kings.jpg|thumbnail|Kralj [[Juan Carlos I. Španski]] na obisku na Norveškem (2006)]] Leta 2003 je bilo objavljeno, da kralj trpi za rakom na sečnem mehurju, ki je bil uspešno odstranjen na operaciji v Oslu. Po kraljevi operaciji je državne posle vodil prestolonaslednik in kralj je znova prevzel oblast aprila. Vse do pojava raka je bil kralj navdušen kadilec, vendar je s to navado odnehal med zdravljenjem. Kralj je zatem imel še operacijo srca in medtem je njegov sin znova prevzel očetove dolžnosti. Na svoje delovno mesto se je vrnil 7. junija, na dan, ko so Norvežani slavili stoletnico od izstopa iz [[Švedsko-norveška zveza|unije s Švedsko]]. [[Slika:Harald V and Sonja of Norway in Slovenia in 2011 (4).jpg|thumb|left|Kralj Harald V. s svojo ženo Sonjo ter [[Danilo Türk|Danilom Türkom]] in [[Barbara Miklič Türk|Barbara Türk]] leta 2011]] Harald V. je leta 2011 z ženo obiskal Slovenijo, kjer ga je sprejel takratni predsednik [[Danilo Türk]] s svojo ženo [[Barbara Miklič Türk|Barbaro Türk]]. Leta 2015 je postal prvi vladar, ki je obiskal Antartiko. Takrat je tudi obiskal norveško neodvisno [[Zemlja kraljice Maud|Zemljo kraljice Maud]]. == Jadranje == Kot navdušen jadralec<ref>{{navedi splet|url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,875198,00.html|title=Victory by Design|date=27. september 1963|work=Time Magazine|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2015-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518182933/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,875198,00.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> je Harald zastopal Norveško na jadralski prireditvah na olimpijskih igrah [[Poletne olimpijske igre 1964|leta 1964 v Tokiu]],<ref>{{navedi splet|url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,898168-2,00.html|title=HP-Time|date=26. junij 1964|work=Victory by Design|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2016-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20160308032032/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,898168-2,00.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> [[Poletne olimpijske igre 1968|leta 1968 v Ciudadu de Méxicu]]<ref>{{navedi splet|url=http://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9E06E5D9163DEF34BC4C52DFB767838A669EDE|title=Those Apprentice Kings and Queens Who May -- One Day -- Ascend a Throne|date=14. november 1971|work=The New York Times|accessdate=23. maj 2015}} {{ikona en}}</ref> in [[Poletne olimpijske igre 1972|leta 1972 v Münchnu]]. Prestolonaslednik je tudi nosil norveško zastavo na otvoritveni paradi na poletnih olimpijskih igrah leta 1964. Leta 1994 sta kralj in prestolonaslednik Haakon sodelovala na otvoritvi [[Zimske olimpijske igre 1994|olimpijskih iger v Lillehammerju]]. Kralj je odprl igre, medtem pa je prestolonaslednik prižgal ogenj in s tem izkazal čast kralju ter svojemu dedku. Harald je predstavljal Norveško tudi na otvoritveni paradi na olimpijskih igrah v Torontu in Pekingu. Na odprtveni paradi olimpijskih igrah v Vancouvru ni bil prisoten in se je prestolonaslednik udeležil namesto njega, Harald pa se mu je pridružil s Sonjo kasneje med igrami. {{MedalTableTop|name=}} {{Medal|Sport|Jadranje}} {{Medal|Comp|Svetovno prvenstvo}} {{Medal|Gold|Svetovno prvenstvo 1987 | Jadranje}} {{Medal|Silver|Svetovno prvenstvo 1982 | Jadranje}} {{Medal|Bronze|Svetovno prvenstvo 1988 | Jadranje}} {{Medal|Comp|Evropsko prvenstvo}} {{Medal|Gold|Evropsko prvenstvo 2005 | Jadranje}} {{MedalBottom}} S svojo jadralsko ekipo je osvojil na svetovnem prvenstvu bronasto, srebrno in zlato medaljo v letih 1988, 1982 in 1987. Julija 2005 je kralj z ekipo na krovu kraljeve jadrnice Fram XV osvojil zlato medaljo na evropskem prvenstvu na Švedskem. Na svetovnem prvenstvu leta 2007 je Harald osvojil šesto mesto. == Nazivi == * '''21. februar 1937–21. september 1957:''' ''Njegova kraljeva visokost'' princ Harald Norveški * '''21. september 1957–17. januar 1991:''' ''Njegova kraljeva visokost'' norveški prestolonaslednik * '''17. januar 1991–do smrti:''' ''Njegovo veličanstvo'' kralj Norveške Kralj je bil tudi princ Danske in princ Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburški. Ti pomožni naslovi niso v aktivni uporabi. Je tudi nominalno vodja cerkve na Norveškem. == Predniki == {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= 1. '''Harald V. Norveški''' | 2= 2. [[Olaf V. Norveški]] | 3= 3. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] | 4= 4. [[Haakon VII. Norveški]] | 5= 5. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] | 6= 6. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] | 7= 7. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] | 8= 8. [[Friderik VIII. Danski]] (=14) | 9= 9. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=15) | 10= 10. [[Edvard VII. Britanski]] | 11= 11. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] | 12= 12. [[Oskar II. Švedski]] | 13= 13. [[Sofija Nassavska|Princesa Sofija Nassavska]] | 14= 14. [[Friderik VIII. Danski]] (=8) | 15= 15. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=9) | 16= 16. [[Kristjan IX. Danski]] (=28, 22) | 17= 17. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=29, 23) | 18= 18. [[Karl XV. Švedski]] (=30) | 19= 19. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=31) | 20= 20. [[Albert Saški-Coburg-Gothski|Albert, britanski princ]] | 21= 21. [[Viktorija Britanska]] | 22= 22. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 28) | 23= 23. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 29) | 24= 24. [[Oskar I. Švedski]] | 25= 25. [[Jožefina Leuchtenberška]] | 26= 26. [[Viljem I. Nassavski|Viljem, vojvoda Nassavski]] | 27= 27. [[Pavlina Württemberška|Princesa Pauline Württemberška]] | 28= 28. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 22) | 29= 29. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 23) | 30= 30. [[Karl XV. Švedski]] (=18) | 31= 31. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=19) }} == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.royalcourt.no/ Uradna spletna stran norveške kraljeve družine] * [http://www.kongehuset.no/c27271/seksjonstekst_person/vis.html?tid=28730 Uradna spletna stran norveške kraljeve družine: biografija kralja Haralda V.] * [http://odin.dep.no/odin/engelsk/norway/system/032091-991076/index-dok000-b-n-a.html Norveška kraljeva družina] * [http://www.reisenett.no/facts/government/king_harald.html Biografija kralja Haralda V.] * {{sports links}} {{s-start}} {{s-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]]|21. februar|1937|Living|name=Harald V.}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Olaf V. Norveški|Olaf V.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev|Kralj Norveške]]|years=17. januar 1991–danes}} {{s-inc|heir=[[Haakon, norveški prestolonaslednik]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Norveški kralji]] [[Kategorija:Norveški jadralci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Norveško]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1964]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1968]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1972]] [[Kategorija:Nosilci reda za izredne zasluge Republike Slovenije]] n7da6nmu2eooqp1f8pq1v8730x1zig8 6743794 6743790 2026-08-28T10:26:28Z Erardo Galbi 166658 6743794 wikitext text/x-wiki {{infopolje Kraljevska oseba | name = Harald V. | image = <!--Wikidata--> | succession = [[Seznam norveških kraljev|Norveški kralj]] | reign = 17. januar 1991–28. avgust 2026 | coronation = 23. junij 1991 | predecessor = [[Olaf V. Norveški|Olav V.]] | successor = [[Haakon (kralj Norveške)|Haakon]] | spouse = [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] | issue = [[Marta Ludovika Norveška|princesa Märtha Louise]]<br />[[Haakon (kralj Norveške)|Haakon, norveški prestolonaslednik]] | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg]]<ref>{{navedi splet|title=The Royal Family|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28435&sek=27259|accessdate=23. maj 2015}}</ref> | father = [[Olaf V. Norveški]] | mother = [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] | birth_date = <!--Wikidata--> | birth_place = <!--Wikidata--> | death_date = <!--Wikipodatki--> | death_place = <!--Wikipodatki--> | religion = [[Norveška cerkev]] | signature = <!--Wikidata--> }} {{Norveška kraljevska družina}} '''Harald V.''', [[Seznam norveških kraljev|kralj Norveške]], * [[21. februar]] [[1937]], [[Skaugum]], [[Norveška]], † [[28. avgust]] [[2026]], [[Oslo]], Norveška. Harald V. je bil edini sin [[Olaf V. Norveški|kralja Olava V.]] in [[Marta Švedska|princese Märthe]]. Na prestol je prišel 17. januarja 1991 po smrti svojega očeta. Leta 1968 se je poročil s [[Sonja Norveška|Sonjo Haraldsen]] (zdaj kraljico Sonjo). Z njo je imel sina in hčer. == Življenje == [[Slika:Crown Prince Harald of Norway.jpg|thumb|upright|left|Princ Harald]] Princ Harald se je rodil v Skaugumu kot tretji otrok Olava, takrat norveškega prestolonaslednika, in princese Märthe. Njegova mati je bila rojena kot švedska princesa. Krščen je bil 31. marca v Oslu. Njegovi botri so bili: [[Haakon VII. Norveški|kralj Haakon VII. Norveški]] (njegov stari oče), [[Matilda Valižanska|kraljica Maud Norveška]] (njegova stara mati), [[Karl Švedski|princ Carl, vojvoda Västergötlandski]] (njegov stari oče), [[Ingeborg Danska|princesa Ingeborg Danska]] (njegova stara mati), [[Leopold III. Belgijski]] (njegov stric), [[Jurij VI. Britanski|kralj Jurij VI. Britanski]] in [[Marija Teška|kraljica Marija Britanska]] ter [[Ingrid Švedska|Ingrid, danska prestolonaslednica]] (kasneje danska kraljica). Harald je imel dve starejši sestri, [[Ragnhild Norveška|princeso Ragnhild]] (1930–2012) in [[Astrid Norveška|princeso Astrid]] (1932–). Leta 1940 je morala celotna kraljeva družina zapustiti svoje domove zaradi nemške invazije. Do konca druge svetovne vojne je zato Harald živel v Združenih državah Amerike in se vrnil na Norveško po koncu vojne. Haraldu je leta 1954 umrla mama. Leta 1957 je umrl Haraldov ded, Haakon VII. in novi kralj je postal njegov sin Olaf. Od tega trenutka je bil Harald norveški prestolonaslednik in je prevzel dolžnosti [[regent]]a v imenu svojega očeta, kadar je bil Olaf v tujini. Kasneje je obiskoval vojaško akademijo na Norveškem in študiral tudi na Univerzi v Oxfordu. === Poroka in otroci === Marca 1968 se je zaročil s [[Sonja Norveška|Sonjo Haraldsen]]. Takrat sta hodila že devet let, vendar je bila njuna zveza skrivnost, saj ona ni bila plemiškega rodu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28738&sek=27282|title=HM Queen Sonja|date=6. november 2012|work=Kongehuset|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2017-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170211075906/http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28738&sek=27282|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Harald je povedal očetu, [[Olaf V. Norveški|kralju Olafu V.]], da bo ostal vse življenje neporočen, razen če se bo smel poročiti s Sonjo. To bi končalo vladavino njegove družine in verjetno tudi monarhijo na Norveškem, ker je bil Harald edini dedič prestola. Soočen z izbiro enega izmed svojih sorodnikov iz danske kraljeve družine, vojvode Schleswig-Holsteina ali pa celo velike vojvode Oldenburške, za svojega novega dediča namesto svojega sina, je Olaf V. v posvetovanju za nasvet in kot rezultat sta se Harald in Sonja poročila 29. avgusta 1968 v katedrali v Oslu.<ref>{{navedi splet|url=http://royalista.com/33813/46-years-together-king-harald-and-queen-sonja-5/|title= 46 years together: King Harald and Queen Sonja|accessdate=23. maj 2015|date=29. avgust 2014|work=Royalista}} {{ikona en}}</ref> Imela sta dva otroka: * ''Njena kraljeva visokost'' [[Marta Ludovika Norveška|princesa '''Märtha Louise''']], rojena 22. septembra 1971. 24. maja 2002 se je poročila z Arijem Behnijem. Skupaj imata tri hčerke: ** Maud Angelica Behn, rojena 29. aprila 2003 ** Leah Isadora Behn, rojena 8. aprila 2005 ** Emma Tallulah Behn, rojena 29. septembra 2008 * ''Njegova kraljeva visokost'' [[Haakon, norveški prestolonaslednik|'''Haakon''' Magnus, norveški prestolonaslednik]], rojen 20. julija 1973. 25. avgusta 2001 se je poročil z [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], ki ima iz prejšnjega razmerja sina Mariusa Borga Høibyja (roj. 13. januar 1997). Haakon in Mette-Marit imata dva otroka: ** ''Njena kraljeva visokost'' [[Ingrid Aleksandra Norveška|princesa Ingrid Alexandra]], rojena 21. januarja 2004, bodoča norveška prestolonaslednica ** ''Njegova visokost'' [[Sverre Magnus Norveški|princ Sverre Magnus]], rojen 3. decembra 2005 == Vladavina == 17. januarja 1991 je umrl njegov oče in Harald je postal novi kralj Norveške ter poglavar Norveške cerkve. Po kronanju je dobil niz mednarodnih odlikovanj in doktoratov. [[Slika:2-Kings.jpg|thumbnail|Kralj [[Juan Carlos I. Španski]] na obisku na Norveškem (2006)]] Leta 2003 je bilo objavljeno, da kralj trpi za rakom na sečnem mehurju, ki je bil uspešno odstranjen na operaciji v Oslu. Po kraljevi operaciji je državne posle vodil prestolonaslednik in kralj je znova prevzel oblast aprila. Vse do pojava raka je bil kralj navdušen kadilec, vendar je s to navado odnehal med zdravljenjem. Kralj je zatem imel še operacijo srca in medtem je njegov sin znova prevzel očetove dolžnosti. Na svoje delovno mesto se je vrnil 7. junija, na dan, ko so Norvežani slavili stoletnico od izstopa iz [[Švedsko-norveška zveza|unije s Švedsko]]. [[Slika:Harald V and Sonja of Norway in Slovenia in 2011 (4).jpg|thumb|left|Kralj Harald V. s svojo ženo Sonjo ter [[Danilo Türk|Danilom Türkom]] in [[Barbara Miklič Türk|Barbara Türk]] leta 2011]] Harald V. je leta 2011 z ženo obiskal Slovenijo, kjer ga je sprejel takratni predsednik [[Danilo Türk]] s svojo ženo [[Barbara Miklič Türk|Barbaro Türk]]. Leta 2015 je postal prvi vladar, ki je obiskal Antartiko. Takrat je tudi obiskal norveško neodvisno [[Zemlja kraljice Maud|Zemljo kraljice Maud]]. == Jadranje == Kot navdušen jadralec<ref>{{navedi splet|url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,875198,00.html|title=Victory by Design|date=27. september 1963|work=Time Magazine|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2015-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518182933/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,875198,00.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> je Harald zastopal Norveško na jadralski prireditvah na olimpijskih igrah [[Poletne olimpijske igre 1964|leta 1964 v Tokiu]],<ref>{{navedi splet|url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,898168-2,00.html|title=HP-Time|date=26. junij 1964|work=Victory by Design|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2016-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20160308032032/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,898168-2,00.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> [[Poletne olimpijske igre 1968|leta 1968 v Ciudadu de Méxicu]]<ref>{{navedi splet|url=http://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9E06E5D9163DEF34BC4C52DFB767838A669EDE|title=Those Apprentice Kings and Queens Who May -- One Day -- Ascend a Throne|date=14. november 1971|work=The New York Times|accessdate=23. maj 2015}} {{ikona en}}</ref> in [[Poletne olimpijske igre 1972|leta 1972 v Münchnu]]. Prestolonaslednik je tudi nosil norveško zastavo na otvoritveni paradi na poletnih olimpijskih igrah leta 1964. Leta 1994 sta kralj in prestolonaslednik Haakon sodelovala na otvoritvi [[Zimske olimpijske igre 1994|olimpijskih iger v Lillehammerju]]. Kralj je odprl igre, medtem pa je prestolonaslednik prižgal ogenj in s tem izkazal čast kralju ter svojemu dedku. Harald je predstavljal Norveško tudi na otvoritveni paradi na olimpijskih igrah v Torontu in Pekingu. Na odprtveni paradi olimpijskih igrah v Vancouvru ni bil prisoten in se je prestolonaslednik udeležil namesto njega, Harald pa se mu je pridružil s Sonjo kasneje med igrami. {{MedalTableTop|name=}} {{Medal|Sport|Jadranje}} {{Medal|Comp|Svetovno prvenstvo}} {{Medal|Gold|Svetovno prvenstvo 1987 | Jadranje}} {{Medal|Silver|Svetovno prvenstvo 1982 | Jadranje}} {{Medal|Bronze|Svetovno prvenstvo 1988 | Jadranje}} {{Medal|Comp|Evropsko prvenstvo}} {{Medal|Gold|Evropsko prvenstvo 2005 | Jadranje}} {{MedalBottom}} S svojo jadralsko ekipo je osvojil na svetovnem prvenstvu bronasto, srebrno in zlato medaljo v letih 1988, 1982 in 1987. Julija 2005 je kralj z ekipo na krovu kraljeve jadrnice Fram XV osvojil zlato medaljo na evropskem prvenstvu na Švedskem. Na svetovnem prvenstvu leta 2007 je Harald osvojil šesto mesto. == Nazivi == * '''21. februar 1937–21. september 1957:''' ''Njegova kraljeva visokost'' princ Harald Norveški * '''21. september 1957–17. januar 1991:''' ''Njegova kraljeva visokost'' norveški prestolonaslednik * '''17. januar 1991–do smrti:''' ''Njegovo veličanstvo'' kralj Norveške Kralj je bil tudi princ Danske in princ Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburški. Ti pomožni naslovi niso v aktivni uporabi. Je tudi nominalno vodja cerkve na Norveškem. == Predniki == {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= 1. '''Harald V. Norveški''' | 2= 2. [[Olaf V. Norveški]] | 3= 3. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] | 4= 4. [[Haakon VII. Norveški]] | 5= 5. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] | 6= 6. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] | 7= 7. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] | 8= 8. [[Friderik VIII. Danski]] (=14) | 9= 9. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=15) | 10= 10. [[Edvard VII. Britanski]] | 11= 11. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] | 12= 12. [[Oskar II. Švedski]] | 13= 13. [[Sofija Nassavska|Princesa Sofija Nassavska]] | 14= 14. [[Friderik VIII. Danski]] (=8) | 15= 15. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=9) | 16= 16. [[Kristjan IX. Danski]] (=28, 22) | 17= 17. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=29, 23) | 18= 18. [[Karl XV. Švedski]] (=30) | 19= 19. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=31) | 20= 20. [[Albert Saški-Coburg-Gothski|Albert, britanski princ]] | 21= 21. [[Viktorija Britanska]] | 22= 22. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 28) | 23= 23. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 29) | 24= 24. [[Oskar I. Švedski]] | 25= 25. [[Jožefina Leuchtenberška]] | 26= 26. [[Viljem I. Nassavski|Viljem, vojvoda Nassavski]] | 27= 27. [[Pavlina Württemberška|Princesa Pauline Württemberška]] | 28= 28. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 22) | 29= 29. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 23) | 30= 30. [[Karl XV. Švedski]] (=18) | 31= 31. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=19) }} == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.royalcourt.no/ Uradna spletna stran norveške kraljeve družine] * [http://www.kongehuset.no/c27271/seksjonstekst_person/vis.html?tid=28730 Uradna spletna stran norveške kraljeve družine: biografija kralja Haralda V.] * [http://odin.dep.no/odin/engelsk/norway/system/032091-991076/index-dok000-b-n-a.html Norveška kraljeva družina] * [http://www.reisenett.no/facts/government/king_harald.html Biografija kralja Haralda V.] * {{sports links}} {{s-start}} {{s-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]]|21. februar|1937|Living|name=Harald V.}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Olaf V. Norveški|Olaf V.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev|Kralj Norveške]]|years=17. januar 1991–danes}} {{s-inc|heir=[[Haakon, norveški prestolonaslednik]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Norveški kralji]] [[Kategorija:Norveški jadralci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Norveško]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1964]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1968]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1972]] [[Kategorija:Nosilci reda za izredne zasluge Republike Slovenije]] 8ympalabe6ve1esnoezzm4i707c1fky 6743795 6743794 2026-08-28T10:27:48Z Erardo Galbi 166658 6743795 wikitext text/x-wiki {{infopolje Kraljevska oseba | name = Harald V. | image = <!--Wikidata--> | succession = [[Seznam norveških kraljev|Norveški kralj]] | reign = 17. januar 1991–28. avgust 2026 | coronation = 23. junij 1991 | predecessor = [[Olaf V. Norveški|Olaf V.]] | successor = [[Haakon (kralj Norveške)|Haakon]] | spouse = [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] | issue = [[Marta Ludovika Norveška|princesa Märtha Louise]]<br />[[Haakon (kralj Norveške)|Haakon, norveški prestolonaslednik]] | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg]]<ref>{{navedi splet|title=The Royal Family|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28435&sek=27259|accessdate=23. maj 2015}}</ref> | father = [[Olaf V. Norveški]] | mother = [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] | birth_date = <!--Wikidata--> | birth_place = <!--Wikidata--> | death_date = <!--Wikipodatki--> | death_place = <!--Wikipodatki--> | religion = [[Norveška cerkev]] | signature = <!--Wikidata--> }} {{Norveška kraljevska družina}} '''Harald V.''', [[Seznam norveških kraljev|kralj Norveške]], * [[21. februar]] [[1937]], [[Skaugum]], [[Norveška]], † [[28. avgust]] [[2026]], [[Oslo]], Norveška. Harald V. je bil edini sin [[Olaf V. Norveški|kralja Olava V.]] in [[Marta Švedska|princese Märthe]]. Na prestol je prišel 17. januarja 1991 po smrti svojega očeta. Leta 1968 se je poročil s [[Sonja Norveška|Sonjo Haraldsen]] (zdaj kraljico Sonjo). Z njo je imel sina in hčer. == Življenje == [[Slika:Crown Prince Harald of Norway.jpg|thumb|upright|left|Princ Harald]] Princ Harald se je rodil v Skaugumu kot tretji otrok Olava, takrat norveškega prestolonaslednika, in princese Märthe. Njegova mati je bila rojena kot švedska princesa. Krščen je bil 31. marca v Oslu. Njegovi botri so bili: [[Haakon VII. Norveški|kralj Haakon VII. Norveški]] (njegov stari oče), [[Matilda Valižanska|kraljica Maud Norveška]] (njegova stara mati), [[Karl Švedski|princ Carl, vojvoda Västergötlandski]] (njegov stari oče), [[Ingeborg Danska|princesa Ingeborg Danska]] (njegova stara mati), [[Leopold III. Belgijski]] (njegov stric), [[Jurij VI. Britanski|kralj Jurij VI. Britanski]] in [[Marija Teška|kraljica Marija Britanska]] ter [[Ingrid Švedska|Ingrid, danska prestolonaslednica]] (kasneje danska kraljica). Harald je imel dve starejši sestri, [[Ragnhild Norveška|princeso Ragnhild]] (1930–2012) in [[Astrid Norveška|princeso Astrid]] (1932–). Leta 1940 je morala celotna kraljeva družina zapustiti svoje domove zaradi nemške invazije. Do konca druge svetovne vojne je zato Harald živel v Združenih državah Amerike in se vrnil na Norveško po koncu vojne. Haraldu je leta 1954 umrla mama. Leta 1957 je umrl Haraldov ded, Haakon VII. in novi kralj je postal njegov sin Olaf. Od tega trenutka je bil Harald norveški prestolonaslednik in je prevzel dolžnosti [[regent]]a v imenu svojega očeta, kadar je bil Olaf v tujini. Kasneje je obiskoval vojaško akademijo na Norveškem in študiral tudi na Univerzi v Oxfordu. === Poroka in otroci === Marca 1968 se je zaročil s [[Sonja Norveška|Sonjo Haraldsen]]. Takrat sta hodila že devet let, vendar je bila njuna zveza skrivnost, saj ona ni bila plemiškega rodu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28738&sek=27282|title=HM Queen Sonja|date=6. november 2012|work=Kongehuset|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2017-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170211075906/http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28738&sek=27282|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Harald je povedal očetu, [[Olaf V. Norveški|kralju Olafu V.]], da bo ostal vse življenje neporočen, razen če se bo smel poročiti s Sonjo. To bi končalo vladavino njegove družine in verjetno tudi monarhijo na Norveškem, ker je bil Harald edini dedič prestola. Soočen z izbiro enega izmed svojih sorodnikov iz danske kraljeve družine, vojvode Schleswig-Holsteina ali pa celo velike vojvode Oldenburške, za svojega novega dediča namesto svojega sina, je Olaf V. v posvetovanju za nasvet in kot rezultat sta se Harald in Sonja poročila 29. avgusta 1968 v katedrali v Oslu.<ref>{{navedi splet|url=http://royalista.com/33813/46-years-together-king-harald-and-queen-sonja-5/|title= 46 years together: King Harald and Queen Sonja|accessdate=23. maj 2015|date=29. avgust 2014|work=Royalista}} {{ikona en}}</ref> Imela sta dva otroka: * ''Njena kraljeva visokost'' [[Marta Ludovika Norveška|princesa '''Märtha Louise''']], rojena 22. septembra 1971. 24. maja 2002 se je poročila z Arijem Behnijem. Skupaj imata tri hčerke: ** Maud Angelica Behn, rojena 29. aprila 2003 ** Leah Isadora Behn, rojena 8. aprila 2005 ** Emma Tallulah Behn, rojena 29. septembra 2008 * ''Njegova kraljeva visokost'' [[Haakon, norveški prestolonaslednik|'''Haakon''' Magnus, norveški prestolonaslednik]], rojen 20. julija 1973. 25. avgusta 2001 se je poročil z [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], ki ima iz prejšnjega razmerja sina Mariusa Borga Høibyja (roj. 13. januar 1997). Haakon in Mette-Marit imata dva otroka: ** ''Njena kraljeva visokost'' [[Ingrid Aleksandra Norveška|princesa Ingrid Alexandra]], rojena 21. januarja 2004, bodoča norveška prestolonaslednica ** ''Njegova visokost'' [[Sverre Magnus Norveški|princ Sverre Magnus]], rojen 3. decembra 2005 == Vladavina == 17. januarja 1991 je umrl njegov oče in Harald je postal novi kralj Norveške ter poglavar Norveške cerkve. Po kronanju je dobil niz mednarodnih odlikovanj in doktoratov. [[Slika:2-Kings.jpg|thumbnail|Kralj [[Juan Carlos I. Španski]] na obisku na Norveškem (2006)]] Leta 2003 je bilo objavljeno, da kralj trpi za rakom na sečnem mehurju, ki je bil uspešno odstranjen na operaciji v Oslu. Po kraljevi operaciji je državne posle vodil prestolonaslednik in kralj je znova prevzel oblast aprila. Vse do pojava raka je bil kralj navdušen kadilec, vendar je s to navado odnehal med zdravljenjem. Kralj je zatem imel še operacijo srca in medtem je njegov sin znova prevzel očetove dolžnosti. Na svoje delovno mesto se je vrnil 7. junija, na dan, ko so Norvežani slavili stoletnico od izstopa iz [[Švedsko-norveška zveza|unije s Švedsko]]. [[Slika:Harald V and Sonja of Norway in Slovenia in 2011 (4).jpg|thumb|left|Kralj Harald V. s svojo ženo Sonjo ter [[Danilo Türk|Danilom Türkom]] in [[Barbara Miklič Türk|Barbara Türk]] leta 2011]] Harald V. je leta 2011 z ženo obiskal Slovenijo, kjer ga je sprejel takratni predsednik [[Danilo Türk]] s svojo ženo [[Barbara Miklič Türk|Barbaro Türk]]. Leta 2015 je postal prvi vladar, ki je obiskal Antartiko. Takrat je tudi obiskal norveško neodvisno [[Zemlja kraljice Maud|Zemljo kraljice Maud]]. == Jadranje == Kot navdušen jadralec<ref>{{navedi splet|url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,875198,00.html|title=Victory by Design|date=27. september 1963|work=Time Magazine|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2015-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518182933/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,875198,00.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> je Harald zastopal Norveško na jadralski prireditvah na olimpijskih igrah [[Poletne olimpijske igre 1964|leta 1964 v Tokiu]],<ref>{{navedi splet|url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,898168-2,00.html|title=HP-Time|date=26. junij 1964|work=Victory by Design|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2016-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20160308032032/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,898168-2,00.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> [[Poletne olimpijske igre 1968|leta 1968 v Ciudadu de Méxicu]]<ref>{{navedi splet|url=http://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9E06E5D9163DEF34BC4C52DFB767838A669EDE|title=Those Apprentice Kings and Queens Who May -- One Day -- Ascend a Throne|date=14. november 1971|work=The New York Times|accessdate=23. maj 2015}} {{ikona en}}</ref> in [[Poletne olimpijske igre 1972|leta 1972 v Münchnu]]. Prestolonaslednik je tudi nosil norveško zastavo na otvoritveni paradi na poletnih olimpijskih igrah leta 1964. Leta 1994 sta kralj in prestolonaslednik Haakon sodelovala na otvoritvi [[Zimske olimpijske igre 1994|olimpijskih iger v Lillehammerju]]. Kralj je odprl igre, medtem pa je prestolonaslednik prižgal ogenj in s tem izkazal čast kralju ter svojemu dedku. Harald je predstavljal Norveško tudi na otvoritveni paradi na olimpijskih igrah v Torontu in Pekingu. Na odprtveni paradi olimpijskih igrah v Vancouvru ni bil prisoten in se je prestolonaslednik udeležil namesto njega, Harald pa se mu je pridružil s Sonjo kasneje med igrami. {{MedalTableTop|name=}} {{Medal|Sport|Jadranje}} {{Medal|Comp|Svetovno prvenstvo}} {{Medal|Gold|Svetovno prvenstvo 1987 | Jadranje}} {{Medal|Silver|Svetovno prvenstvo 1982 | Jadranje}} {{Medal|Bronze|Svetovno prvenstvo 1988 | Jadranje}} {{Medal|Comp|Evropsko prvenstvo}} {{Medal|Gold|Evropsko prvenstvo 2005 | Jadranje}} {{MedalBottom}} S svojo jadralsko ekipo je osvojil na svetovnem prvenstvu bronasto, srebrno in zlato medaljo v letih 1988, 1982 in 1987. Julija 2005 je kralj z ekipo na krovu kraljeve jadrnice Fram XV osvojil zlato medaljo na evropskem prvenstvu na Švedskem. Na svetovnem prvenstvu leta 2007 je Harald osvojil šesto mesto. == Nazivi == * '''21. februar 1937–21. september 1957:''' ''Njegova kraljeva visokost'' princ Harald Norveški * '''21. september 1957–17. januar 1991:''' ''Njegova kraljeva visokost'' norveški prestolonaslednik * '''17. januar 1991–do smrti:''' ''Njegovo veličanstvo'' kralj Norveške Kralj je bil tudi princ Danske in princ Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburški. Ti pomožni naslovi niso v aktivni uporabi. Je tudi nominalno vodja cerkve na Norveškem. == Predniki == {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= 1. '''Harald V. Norveški''' | 2= 2. [[Olaf V. Norveški]] | 3= 3. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] | 4= 4. [[Haakon VII. Norveški]] | 5= 5. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] | 6= 6. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] | 7= 7. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] | 8= 8. [[Friderik VIII. Danski]] (=14) | 9= 9. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=15) | 10= 10. [[Edvard VII. Britanski]] | 11= 11. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] | 12= 12. [[Oskar II. Švedski]] | 13= 13. [[Sofija Nassavska|Princesa Sofija Nassavska]] | 14= 14. [[Friderik VIII. Danski]] (=8) | 15= 15. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=9) | 16= 16. [[Kristjan IX. Danski]] (=28, 22) | 17= 17. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=29, 23) | 18= 18. [[Karl XV. Švedski]] (=30) | 19= 19. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=31) | 20= 20. [[Albert Saški-Coburg-Gothski|Albert, britanski princ]] | 21= 21. [[Viktorija Britanska]] | 22= 22. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 28) | 23= 23. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 29) | 24= 24. [[Oskar I. Švedski]] | 25= 25. [[Jožefina Leuchtenberška]] | 26= 26. [[Viljem I. Nassavski|Viljem, vojvoda Nassavski]] | 27= 27. [[Pavlina Württemberška|Princesa Pauline Württemberška]] | 28= 28. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 22) | 29= 29. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 23) | 30= 30. [[Karl XV. Švedski]] (=18) | 31= 31. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=19) }} == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.royalcourt.no/ Uradna spletna stran norveške kraljeve družine] * [http://www.kongehuset.no/c27271/seksjonstekst_person/vis.html?tid=28730 Uradna spletna stran norveške kraljeve družine: biografija kralja Haralda V.] * [http://odin.dep.no/odin/engelsk/norway/system/032091-991076/index-dok000-b-n-a.html Norveška kraljeva družina] * [http://www.reisenett.no/facts/government/king_harald.html Biografija kralja Haralda V.] * {{sports links}} {{s-start}} {{s-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]]|21. februar|1937|Living|name=Harald V.}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Olaf V. Norveški|Olaf V.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev|Kralj Norveške]]|years=17. januar 1991–danes}} {{s-inc|heir=[[Haakon, norveški prestolonaslednik]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Norveški kralji]] [[Kategorija:Norveški jadralci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Norveško]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1964]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1968]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1972]] [[Kategorija:Nosilci reda za izredne zasluge Republike Slovenije]] ihcm2mdrcod1932w43xyhij94v32lpu 6743814 6743795 2026-08-28T11:29:13Z Upwinxp 126544 6743814 wikitext text/x-wiki {{infopolje Kraljevska oseba | name = Harald V. | image = <!--Wikidata--> | succession = [[Seznam norveških kraljev|Norveški kralj]] | reign = 17. januar 1991–28. avgust 2026 | coronation = 23. junij 1991 | predecessor = [[Olaf V. Norveški|Olaf V.]] | successor = [[Haakon VIII. Norveški|Haakon VIII.]] | spouse = [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] | issue = [[Marta Ludovika Norveška|Marta Ludovika]]<br />[[Haakon VIII. Norveški|Haakon]] | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg]]<ref>{{navedi splet|title=The Royal Family|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28435&sek=27259|accessdate=23. maj 2015}}</ref> | father = [[Olaf V. Norveški]] | mother = [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] | birth_date = <!--Wikidata--> | birth_place = <!--Wikidata--> | death_date = <!--Wikipodatki--> | death_place = <!--Wikipodatki--> | religion = [[Norveška cerkev]] | signature = <!--Wikidata--> }} {{Norveška kraljevska družina}} '''Harald V.''', [[Seznam norveških kraljev|kralj Norveške]], * [[21. februar]] [[1937]], [[Skaugum]], [[Norveška]], † [[28. avgust]] [[2026]], [[Oslo]], Norveška. Harald V. je bil edini sin [[Olaf V. Norveški|kralja Olava V.]] in [[Marta Švedska|princese Märthe]]. Na prestol je prišel 17. januarja 1991 po smrti svojega očeta. Leta 1968 se je poročil s [[Sonja Norveška|Sonjo Haraldsen]] (zdaj kraljico Sonjo). Z njo je imel sina in hčer. == Življenje == [[Slika:Crown Prince Harald of Norway.jpg|thumb|upright|left|Princ Harald]] Princ Harald se je rodil v Skaugumu kot tretji otrok Olava, takrat norveškega prestolonaslednika, in princese Märthe. Njegova mati je bila rojena kot švedska princesa. Krščen je bil 31. marca v Oslu. Njegovi botri so bili: [[Haakon VII. Norveški|kralj Haakon VII. Norveški]] (njegov stari oče), [[Matilda Valižanska|kraljica Maud Norveška]] (njegova stara mati), [[Karl Švedski|princ Carl, vojvoda Västergötlandski]] (njegov stari oče), [[Ingeborg Danska|princesa Ingeborg Danska]] (njegova stara mati), [[Leopold III. Belgijski]] (njegov stric), [[Jurij VI. Britanski|kralj Jurij VI. Britanski]] in [[Marija Teška|kraljica Marija Britanska]] ter [[Ingrid Švedska|Ingrid, danska prestolonaslednica]] (kasneje danska kraljica). Harald je imel dve starejši sestri, [[Ragnhild Norveška|princeso Ragnhild]] (1930–2012) in [[Astrid Norveška|princeso Astrid]] (1932–). Leta 1940 je morala celotna kraljeva družina zapustiti svoje domove zaradi nemške invazije. Do konca druge svetovne vojne je zato Harald živel v Združenih državah Amerike in se vrnil na Norveško po koncu vojne. Haraldu je leta 1954 umrla mama. Leta 1957 je umrl Haraldov ded, Haakon VII. in novi kralj je postal njegov sin Olaf. Od tega trenutka je bil Harald norveški prestolonaslednik in je prevzel dolžnosti [[regent]]a v imenu svojega očeta, kadar je bil Olaf v tujini. Kasneje je obiskoval vojaško akademijo na Norveškem in študiral tudi na Univerzi v Oxfordu. === Poroka in otroci === Marca 1968 se je zaročil s [[Sonja Norveška|Sonjo Haraldsen]]. Takrat sta hodila že devet let, vendar je bila njuna zveza skrivnost, saj ona ni bila plemiškega rodu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28738&sek=27282|title=HM Queen Sonja|date=6. november 2012|work=Kongehuset|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2017-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170211075906/http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28738&sek=27282|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Harald je povedal očetu, [[Olaf V. Norveški|kralju Olafu V.]], da bo ostal vse življenje neporočen, razen če se bo smel poročiti s Sonjo. To bi končalo vladavino njegove družine in verjetno tudi monarhijo na Norveškem, ker je bil Harald edini dedič prestola. Soočen z izbiro enega izmed svojih sorodnikov iz danske kraljeve družine, vojvode Schleswig-Holsteina ali pa celo velike vojvode Oldenburške, za svojega novega dediča namesto svojega sina, je Olaf V. v posvetovanju za nasvet in kot rezultat sta se Harald in Sonja poročila 29. avgusta 1968 v katedrali v Oslu.<ref>{{navedi splet|url=http://royalista.com/33813/46-years-together-king-harald-and-queen-sonja-5/|title= 46 years together: King Harald and Queen Sonja|accessdate=23. maj 2015|date=29. avgust 2014|work=Royalista}} {{ikona en}}</ref> Imela sta dva otroka: * ''Njena kraljeva visokost'' [[Marta Ludovika Norveška|princesa '''Märtha Louise''']], rojena 22. septembra 1971. 24. maja 2002 se je poročila z Arijem Behnijem. Skupaj imata tri hčerke: ** Maud Angelica Behn, rojena 29. aprila 2003 ** Leah Isadora Behn, rojena 8. aprila 2005 ** Emma Tallulah Behn, rojena 29. septembra 2008 * ''Njegova kraljeva visokost'' [[Haakon, norveški prestolonaslednik|'''Haakon''' Magnus, norveški prestolonaslednik]], rojen 20. julija 1973. 25. avgusta 2001 se je poročil z [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], ki ima iz prejšnjega razmerja sina Mariusa Borga Høibyja (roj. 13. januar 1997). Haakon in Mette-Marit imata dva otroka: ** ''Njena kraljeva visokost'' [[Ingrid Aleksandra Norveška|princesa Ingrid Alexandra]], rojena 21. januarja 2004, bodoča norveška prestolonaslednica ** ''Njegova visokost'' [[Sverre Magnus Norveški|princ Sverre Magnus]], rojen 3. decembra 2005 == Vladavina == 17. januarja 1991 je umrl njegov oče in Harald je postal novi kralj Norveške ter poglavar Norveške cerkve. Po kronanju je dobil niz mednarodnih odlikovanj in doktoratov. [[Slika:2-Kings.jpg|thumbnail|Kralj [[Juan Carlos I. Španski]] na obisku na Norveškem (2006)]] Leta 2003 je bilo objavljeno, da kralj trpi za rakom na sečnem mehurju, ki je bil uspešno odstranjen na operaciji v Oslu. Po kraljevi operaciji je državne posle vodil prestolonaslednik in kralj je znova prevzel oblast aprila. Vse do pojava raka je bil kralj navdušen kadilec, vendar je s to navado odnehal med zdravljenjem. Kralj je zatem imel še operacijo srca in medtem je njegov sin znova prevzel očetove dolžnosti. Na svoje delovno mesto se je vrnil 7. junija, na dan, ko so Norvežani slavili stoletnico od izstopa iz [[Švedsko-norveška zveza|unije s Švedsko]]. [[Slika:Harald V and Sonja of Norway in Slovenia in 2011 (4).jpg|thumb|left|Kralj Harald V. s svojo ženo Sonjo ter [[Danilo Türk|Danilom Türkom]] in [[Barbara Miklič Türk|Barbara Türk]] leta 2011]] Harald V. je leta 2011 z ženo obiskal Slovenijo, kjer ga je sprejel takratni predsednik [[Danilo Türk]] s svojo ženo [[Barbara Miklič Türk|Barbaro Türk]]. Leta 2015 je postal prvi vladar, ki je obiskal Antartiko. Takrat je tudi obiskal norveško neodvisno [[Zemlja kraljice Maud|Zemljo kraljice Maud]]. == Jadranje == Kot navdušen jadralec<ref>{{navedi splet|url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,875198,00.html|title=Victory by Design|date=27. september 1963|work=Time Magazine|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2015-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518182933/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,875198,00.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> je Harald zastopal Norveško na jadralski prireditvah na olimpijskih igrah [[Poletne olimpijske igre 1964|leta 1964 v Tokiu]],<ref>{{navedi splet|url=http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,898168-2,00.html|title=HP-Time|date=26. junij 1964|work=Victory by Design|accessdate=23. maj 2015|archive-date=2016-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20160308032032/http://content.time.com/time/magazine/article/0,9171,898168-2,00.html|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> [[Poletne olimpijske igre 1968|leta 1968 v Ciudadu de Méxicu]]<ref>{{navedi splet|url=http://query.nytimes.com/gst/abstract.html?res=9E06E5D9163DEF34BC4C52DFB767838A669EDE|title=Those Apprentice Kings and Queens Who May -- One Day -- Ascend a Throne|date=14. november 1971|work=The New York Times|accessdate=23. maj 2015}} {{ikona en}}</ref> in [[Poletne olimpijske igre 1972|leta 1972 v Münchnu]]. Prestolonaslednik je tudi nosil norveško zastavo na otvoritveni paradi na poletnih olimpijskih igrah leta 1964. Leta 1994 sta kralj in prestolonaslednik Haakon sodelovala na otvoritvi [[Zimske olimpijske igre 1994|olimpijskih iger v Lillehammerju]]. Kralj je odprl igre, medtem pa je prestolonaslednik prižgal ogenj in s tem izkazal čast kralju ter svojemu dedku. Harald je predstavljal Norveško tudi na otvoritveni paradi na olimpijskih igrah v Torontu in Pekingu. Na odprtveni paradi olimpijskih igrah v Vancouvru ni bil prisoten in se je prestolonaslednik udeležil namesto njega, Harald pa se mu je pridružil s Sonjo kasneje med igrami. {{MedalTableTop|name=}} {{Medal|Sport|Jadranje}} {{Medal|Comp|Svetovno prvenstvo}} {{Medal|Gold|Svetovno prvenstvo 1987 | Jadranje}} {{Medal|Silver|Svetovno prvenstvo 1982 | Jadranje}} {{Medal|Bronze|Svetovno prvenstvo 1988 | Jadranje}} {{Medal|Comp|Evropsko prvenstvo}} {{Medal|Gold|Evropsko prvenstvo 2005 | Jadranje}} {{MedalBottom}} S svojo jadralsko ekipo je osvojil na svetovnem prvenstvu bronasto, srebrno in zlato medaljo v letih 1988, 1982 in 1987. Julija 2005 je kralj z ekipo na krovu kraljeve jadrnice Fram XV osvojil zlato medaljo na evropskem prvenstvu na Švedskem. Na svetovnem prvenstvu leta 2007 je Harald osvojil šesto mesto. == Nazivi == * '''21. februar 1937–21. september 1957:''' ''Njegova kraljeva visokost'' princ Harald Norveški * '''21. september 1957–17. januar 1991:''' ''Njegova kraljeva visokost'' norveški prestolonaslednik * '''17. januar 1991–do smrti:''' ''Njegovo veličanstvo'' kralj Norveške Kralj je bil tudi princ Danske in princ Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburški. Ti pomožni naslovi niso v aktivni uporabi. Je tudi nominalno vodja cerkve na Norveškem. == Predniki == {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= 1. '''Harald V. Norveški''' | 2= 2. [[Olaf V. Norveški]] | 3= 3. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] | 4= 4. [[Haakon VII. Norveški]] | 5= 5. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] | 6= 6. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] | 7= 7. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] | 8= 8. [[Friderik VIII. Danski]] (=14) | 9= 9. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=15) | 10= 10. [[Edvard VII. Britanski]] | 11= 11. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] | 12= 12. [[Oskar II. Švedski]] | 13= 13. [[Sofija Nassavska|Princesa Sofija Nassavska]] | 14= 14. [[Friderik VIII. Danski]] (=8) | 15= 15. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=9) | 16= 16. [[Kristjan IX. Danski]] (=28, 22) | 17= 17. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=29, 23) | 18= 18. [[Karl XV. Švedski]] (=30) | 19= 19. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=31) | 20= 20. [[Albert Saški-Coburg-Gothski|Albert, britanski princ]] | 21= 21. [[Viktorija Britanska]] | 22= 22. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 28) | 23= 23. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 29) | 24= 24. [[Oskar I. Švedski]] | 25= 25. [[Jožefina Leuchtenberška]] | 26= 26. [[Viljem I. Nassavski|Viljem, vojvoda Nassavski]] | 27= 27. [[Pavlina Württemberška|Princesa Pauline Württemberška]] | 28= 28. [[Kristjan IX. Danski]] (=16, 22) | 29= 29. [[Ludovika Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Hesse-Kasselska]] (=17, 23) | 30= 30. [[Karl XV. Švedski]] (=18) | 31= 31. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludovika Nizozemska]] (=19) }} == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.royalcourt.no/ Uradna spletna stran norveške kraljeve družine] * [http://www.kongehuset.no/c27271/seksjonstekst_person/vis.html?tid=28730 Uradna spletna stran norveške kraljeve družine: biografija kralja Haralda V.] * [http://odin.dep.no/odin/engelsk/norway/system/032091-991076/index-dok000-b-n-a.html Norveška kraljeva družina] * [http://www.reisenett.no/facts/government/king_harald.html Biografija kralja Haralda V.] * {{sports links}} {{s-start}} {{s-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]]|21. februar|1937|Living|name=Harald V.}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Olaf V. Norveški|Olaf V.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev|Kralj Norveške]]|years=17. januar 1991–danes}} {{s-inc|heir=[[Haakon, norveški prestolonaslednik]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Norveški kralji]] [[Kategorija:Norveški jadralci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Norveško]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1964]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1968]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1972]] [[Kategorija:Nosilci reda za izredne zasluge Republike Slovenije]] 6519lhwv2ofllgfeo54zcpx7vugpu7x Olaf V. Norveški 0 404291 6743797 6235382 2026-08-28T10:28:18Z Erardo Galbi 166658 6743797 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba|monarch |name = Olaf V. |succession = [[seznam norveških kraljev|Kralj Norveške]] |image = <!--wikidata--> |caption = |reign = 21. september 1957 – 17. januar 1991 |coronation = 22. junij 1958 |cor-type = Posvetitev |full name = Alexander Edward Christian Frederik |predecessor = [[Haakon VII. Norveški|Haakon VII.]] |successor = [[Harald V. Norveški|Harald V.]] |spouse = [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] |issue = [[Ragnhild Norveška|Princesa Ragnhild]]<br/>[[Astrid Norveška|Princesa Astrid]]<br/>[[Harald V. Norveški]] |house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg]] |father = [[Haakon VII. Norveški]] |mother = [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] |birth_date = <!--wikidata--> |birth_place = <!--wikidata--> |death_date = <!--wikidata--> |death_place =<!--wikidata--> |date of burial = [[30. januar]] [[1991]] |place of burial = Grad Akershus, [[Oslo]] |religion = [[Norveška cerkev]] }} {{MedalTop}} {{MedalSport |Jadranje}} {{MedalCountry | {{NOR}} }} {{MedalGold |[[Poletne olimpijske igre 1928|1928 Amsterdam]] |[[Jadranje na Poletnih olimpijskih igrah 2012|Jadranje na 6m]]}} {{MedalBottom}} '''Olaf V.''' (celo rojstno ime '''Alexander Edward Christian Frederik'''), [[Norveška|norveški kralj]], * [[2. julij]] [[1903]], [[Oslo]], † [[17. januar]] [[1991]], Oslo. Olaf V. je bil edini sin [[Haakon VII. Norveški|Haakona VII.]] in [[Matilda Valižanska|Matilde Valižanske]]. Leta 1905 je po izvolitvi njegovega očeta za norveškega kralja postal prestolonaslednik. Bil je norveški kralj od leta 1957 do svoje smrti in tudi član [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|hiše Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg]]. Ob smrti je bil zadnji preživeli vnuk britanskega kralja [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII.]] in njegove žene [[Aleksandra Danska|Aleksandre]]. Zaradi svojega pozornega in prizemljenega sloga je bil kralj Olaf izjemno priljubljen in zato je dobil vzdevek ''Folkekongen'' (»Kralj ljudi«). V anketi leta 2005, ki jo je izvedla norveška radiotelevizijjska organizacija (''Norsk rikskringkasting''), je bil izglasovan za »Norvežana stoletja.«<ref>{{navedi novice|url=http://www.aftenposten.no/nyheter/kongelige/article1181274.ece|title=Folkekongen ble århundrets nordmann |work=Aftenposten|date=17. december 2005|accessdate=3. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> == Rojstvo in zgodnje življenje == Rodil se je kot danski princ v hiši Appleton na kraljevem ozemlju Sandringham v [[Norfolk]]u v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]].<ref name=san28oct>{{navedi novice|last=Sandelson|first=Michael|title=Norway's Queen Maud in euthanasia speculations|url=http://theforeigner.no/pages/news/norways-queen-maud-in-euthanasia-speculations/|accessdate=12. junij 2015|newspaper=The Foreigner|date= 28. oktober 2011}} {{ikona en}}</ref> Ob rojstvu je Olaf dobil ime Alexander Edward Christian Frederik. Njegov oče je bil princ Karl, drugi sin kralja [[Friderik VIII. Danski|Friderika VIII. Danskega]] in princese [[Matilda Valižanska|Maud]], najmlajše hčerke kralja [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII. Britanskega]]. Ko je bil njegov oče izvoljen za kralja, je prevzel norveško ime [[Haakon VII. Norveški|Haakon VII.]] in svojemu sinu je dal norveško ime Olav.<ref>{{navedi novice|title=Olav to Martha|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,732173,00.html|work=Time Magazine|date=21. januar 1929|accessdate=12. junij 2015|archive-date=2013-07-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20130721130412/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,732173,00.html|url-status=dead|language=en}}</ref> Olaf je bil prvi prestolonaslednik od srednjeveškega časa, ki je odrastel na Norveškem. Za razliko od svojega očeta, ki je bil mornariški častnik, se je Olaf odločil, da opravi svojo glavno vojaško izobraževanje v vojski. Leta 1924 je diplomiral na triletni Norveški vojaški akademiji s četrtim najboljšim rezultatom v svojem razredu. Olaf je nato odšel za dve leti na Kolidž Balliol v Oxfordu na študij sodne prakse in ekonomije. V 1930-ih je bil prestolonaslednik Olaf pomorski kadet in je služil na kadetskem usposabljanjem ladje ''Olav Tryggvason''. Olaf se je povzpel v vrstah norveških oboroženih silah in je od začetnega čina nadporočnik napredoval do stotnika leta 1931 in v polkovnika leta 1936. Bil je tudi športnik. Olaf je skočil iz skakalnice Holmenkollen v Oslu in je tekmoval v jadralskih regatah. Osvojil je zlato medaljo v jadranju na [[poletne olimpijske igre 1928|poletnih olimpijskih igrah leta 1928]] v [[Amsterdam]]u in je v starosti ostal aktiven športnik. 21. marca 1929 se je v Oslu poročil s svojo prvo sestrično princeso [[Marta Švedska|Märtho Švedsko]], s katero je imel enega sina [[Harald V. Norveški|Haralda]] ter dve hčerki [[Ragnhild Norveška|Ragnhild]] in [[Astrid Norveška|Astrid]]. Kot izgnanci so prestolonaslednica Märtha in kraljevi otroci med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] živeli v [[Washington, D.C.|Washington]]u, kjer sta imela Märtha in [[Franklin Delano Roosevelt]] tesno prijateljstvo. Märtha je umrla leta 1954 preden je njen mož zasedel prestol. Britanski filmski inštitut ima zgodnji film, narejen leta 1913, v katerem se v miniaturnem avtu, ki ga je naročila kraljica Aleksandra za prestolonaslednika Olafa, Olaf pelje čez procesijo Londončanov po ulicah glavnega mesta.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=-rMgxEN3Kfg|title=The Smallest Car in the Largest City in the World (1913)|date=1. junij 2009|work=[[YouTube]]|accessdate=12. junij 2015}} {{ikona en}}</ref> == 2. svetovna vojna == Kot prestolonaslednik je Olaf prejel obsežno vojaško usposabljanje in sodeloval v večini velikih norveških vojaških vaj. Zaradi tega je bil morda eden od najbolj izobraženih norveških vojaških voditeljev in je bil spoštovan za svoje znanje in vodstvene sposobnosti med drugimi zavezniškimi voditelji. Med obiskom v ZDA pred vojno sta on in njegova žena ustanovila tesen odnos s predsednikom Rooseveltom. Ti dejavniki so se izkazali za pomembne za norveški boj proti napadajoči nemški sili. Leta 1939 je bil prestolonaslednik Olaf imenovan za admirala norveške kraljeve vojske in generala norveške vojske. Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je Olaf stal ob očetovi strani ob uporu nemške okupacije Norveške. Med kampanjo je bil dragocen svetovalec tako civilnim in vojaškim voditeljem. Ko je norveška vlada odločila, da bo šel v izgnanstvo, se je ponudil, da bi ostal v ozadju z norveškimi ljudi, vendar je bilo to zavrnjeno. Torej, pred vsem svojim globokim domoljubnim instinktom, je nejevoljen pobegnil z očetom/sledil očetu v Združenem kraljestvo, kjer je bil s sodelavci, uslužbenci in svetovalci še naprej ključni svetovalec vladi v izgnanstvu in očetu. Obstaja priljubljena legenda med njegovimi sodržavljani, da si ni dovolil nobene sladice ali sladkarije v času norveške okupacije. Olaf je večkrat obiskal norveško in zavezniško vojsko v Združenem kraljestvu, Kanadi in ZDA. Leta je bil imenovan za norveškega obrambnega načelnika in po vojni je vodil norveško razorožitev nemških okupacijskih sil. Svoja vojna odlikovanja je dobil od Norveške, Francije, Grčije, Nizozemske in ZDA kot mednarodno priznanje za njegov doprinos k vojni proti [[Adolf Hitler|Hitlerju]]. == Vladanje == [[Slika:Royal Monogram of King Olav V of Norway.svg|thumb|100px|left|Kraljevi monogram]] Po očetovi smrti leta 1957 je Olaf zasedel norveški prestol in vladal kot »kralj ljudi« ter postal izjemno priljubljen. Rad se je vozil v lastnih avtih in se je vozil po javnih pasovih, četudi mu je bilo kot monarhu dovoljena vožnja po avtobusnih pasovih. Med energetsko krizo leta 1973 je bila vožnja prepovedana ob določenih vikendih. Kralj Olaf ni nikoli hotel zamuditi priložnosti, da gre smučat in medtem ko bi lahko vozil zakonito, je želel dajati vzgled. Tako se je oblečen v svojo smučarsko opremo vkrcal na predmestno železnico Holmenkollbanen in nesel svoje smuči na rami.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nrk.no/underholdning/store_norske/4356194.html|title=Kong Olav 5|date=30. december 2004|work=NRK.no|accessdate=12. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> Kasneje je bil vprašan kako si je upal iti v javnost brez telesnih stražarjev. Odgovoril je, da »je imel 4 milijonov telesnih stražarjev« — takrat je bilo na Norveškem 4 milijonov prebivalcev. Za svoje atletske sposobnosti in vloge kralja si je Olaf V. leta 1968 prislužil medaljo Holmenkollen. Zelo se go zanimale vojaške zadeve in je svojo vlogo kot naslovni vrhovni poveljnik vzel zelo resno. Kakor tudi v svoji svečani vlogi v norveški vojski je služil še kot vrhovni polkovnik britanskega regimenta Green Howards (Yorkshirski regiment Aleksandra, valižanske princese), ki je bil poimenovan po njegovi babici kraljici [[Aleksandra Danska|Aleksandri]]. Kralj je med svojim vladanjem obširno zastopal Norveško kot je na primer izvajal državne obiske v obeh sosednjih državah in bolj oddaljenih destinacijah kot na primer [[Etiopija]]. Kralj Olaf V. je julija 1975 odprl 14. svetovno skavtsko Jamboree v prisotnosti 17.259 skavtov iz 94 držav. === Bolezen in smrt === Med poletjem 1990 je kralj trpel za zdravstvenimi težavami, vendar se je istega leta v času božiča nekoliko opomogel. 17. januarja 1991 je v starosti 87, medtem ko je stanoval v kraljevi vili v Oslu, zbolel in umrl tistega večera za [[miokardni infarkt|srčnim napadom]]. Njegov sin [[Harald V. Norveški|Harald]] ga je nasledil kot kralj. Na noč, ko je umrl (in tudi še nekaj dni do njegovega državnega pogreba), so Norvežani neizmerno žalovali za njim, prižgali stotisoče sveč na dvorišču zunaj kraljeve palače v Oslu s pismi in karticami med njimi. Državni arhiv je ohranil vse te kartice. Olaf in njegova žena Märtha sta pokopana v zelenem sarkofagu v kraljeve mavzoleju v trdnjavi Akershus. == Galerija == <gallery class="center"> Slika:Kong Haakon ankommer Norge 1905.jpg|<center>Prestolonaslednik Olaf je leta 1905 prišel na Norveško, kjer ga je pozdravil predsednik vlade Christian Michelsen. Slika:Kronprins olav 1906 av a bloch.jpg|<center>Risba iz leta 1906 (Andreas Bloch) Kronprins Olav OB.F04657.jpg|<center>Prestolonaslednik leta 1907 Slika:Kongebjorka.jpeg|<center>Prestolonaslednik Olaf z očetom Haakonom VII. Slika:Martha and Olav 1950.jpg|<center>Märtha in Olaf leta 1950. Slika:Olafofnorway.jpg|<center>Olaf leta 1921 kot prestolonaslednik. Slika:Haakon VII of Norway 3775425108 c95d6db9fc o.jpg|[[Haakon VII. Norveški]], [[Matilda Valižanska]] in Olaf 17. julija 1913 na Norveškem </gallery> == Nazivi == *'''2. julij 1903 – 18. november 1905:''' ''Njegova visokost'', princ Aleksander Danski *'''18. november 1905 – 21. september 1957:''' ''Njegova kraljeva visokost'' norveški prestolonaslednik *'''21. september 1957 – 17. januar 1991:''' ''Njegovo veličanstvo'' kralj Norveške == Predniki == {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= 1. '''Olaf V. Norveški''' |2= 2. [[Haakon VII. Norveški]] |3= 3. [[Matilda Valižanska]] |4= 4. [[Friderik VIII. Danski]] |5= 5. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] |6= 6. [[Edvard VII. Britanski]] |7= 7. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] |8= 8. [[Kristjan IX. Danski]] (=14) |9= 9. [[Princesa Ludvika Hesse-Kasselska]] (=15) |10= 10. [[Karl XV. Švedski]] |11= 11. [[Ludovika Nizozemska|Princesa Ludvika Nizozemska]] |12= 12. [[Albert Saški-Coburg-Gothski|Albert, britanski princ]] |13= 13. [[Viktorija Britanska]] |14= 14. [[Kristjan IX. Danski]] (= 8) |15= 15. [[Ludvika Hesse-Kasselska|Princesa Ludvika Hesse-Kasselska]] (= 9) |16= 16. [[Friderik Viljem I. Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburški|Friderik Viljem, vojvoda Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburški]] (=28) |17= 17. [[Ludovika Karolina Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Karolina Hesse-Kasselska]] (=29) |18= 18. [[Viljem Hesse-Kasselski|Princ Viljem Hesse-Kasselski]] (=30) |19= 19. [[Ludovika Šarlota Danska|Princesa Ludovika Šarlota Danska]] (=31) |20= 20. [[Oskar I. Švedski]] |21= 21. [[Jožefina Švedska]] |22= 22. [[Friderik Nizozemski|Princ Friderik Nizozemski]] |23= 23. [[Ludovika Pruska|Princesa Ludovika Pruska]] |24= 24. [[Ernest I. Saško-Coburg-Gothski|Ernest I., vojvoda Saško-Coburški in Gothski]] |25= 25. [[Ludovika Saško-Gotha-Altenburška|Princesa Ludovika Saško-Gotha-Altenburška]] |26= 26. [[Edvard, vojvoda Kentski|Princ Edvard, vojvoda Kentski in Strathearnski]] |27= 27. [[Viktorija Saška-Coburg-Saalfeldska|Princesa Viktorija Saško-Coburg-Saalfeldska]] |28= 28. [[Friderik Viljem I. Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburški|Friderik Viljem, vojvoda Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburški]] (= 16) |29= 29. [[Ludovika Karolina Hesse-Kasselska|Princesa Ludovika Karolina Hesse-Kasselska]] (= 17) |30= 30. [[Viljem Hesse-Kasselski|Princ Viljem Hesse-Kasselski]] (= 18) |31= 31. [[Ludovika Šarlota Danska|Princesa Ludovika Šarlota Danska]] (= 19) }} == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.kongehuset.no/c28577/artikkel/vis.html?tid=28671 Kralj Olaf V.] * {{sports links}} {{s-start}} {{s-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg]]|2. julij|1903|17. januar|1991|[[Rodbina Oldenburg|hiše Oldenburg]]|name=Olaf V.}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Haakon VII. Norveški|Haakon VII.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev|kralj Norveške]]|years=1957–1991}} {{s-aft|after=[[Harald V. Norveški|Harald V.]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Norveški kralji]] [[Kategorija:Norveški jadralci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Norveško]] [[Kategorija:Jadralci Poletnih olimpijskih iger 1928]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Norveško]] [[Kategorija:Umrli za miokardnim infarktom]] [[Kategorija:Rojeni leta 1903]] [[Kategorija:Umrli leta 1991]] ive8j6qz2e12l6rsb3rcv2kc4c34fjm Seznam norveških kraljev 0 404540 6743722 6610552 2026-08-28T07:12:42Z Upwinxp 126544 {{posodobi}} z novim monarhom 6743722 wikitext text/x-wiki {{posodobi|datum=avgust 2026}} {{Infopolje vladarski naziv | royal_title = Kralj | realm = Norveške |native_name = ''Norges konge'' ([[Bokmål]])<br/>''Noregs konge'' ([[Nynorsk]]) | coatofarms = Royal CoA of Norway.svg | coatofarmscaption = [[Grb Norveške|Kraljevi grb Norveške]] | image = Sametingsåpning 2021 (cropped).jpg | incumbent = [[Harald V. Norveški]] | incumbentsince = 17. januarja 1991 | his/her = His | heir_apparent = [[Haakon, norveški prestolonaslednik|Haakon]] | first_monarch = [[Harald I. Norveški]] | date = {{circa}} {{start date and age|df=y|872}} | residence = [[Kraljeva palača, Oslo]] | website = [http://www.kongehuset.no/ Norveška monarhija] | appointer = deden naziv }} To je seznam norveških kraljev in kraljic in oseb v liniji dednega nasledstva na norveški prestol. == Začetki == * Gandalf Alfgeirsson: legendarni kralj Norveške * Halfdan Črni (dansko ''Halfdanr Svarti''): 9 stoletje, oče Haralda Lepolasega ==Prva Kraljevina Norveška (872-1387)== ===Rodbina Fairhair (872-970)=== {| style="text-align:center; width:70%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Harald I. Norveški|Harald I. Halfdansson]]'''<br> Harald Lepolasi<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Harald_1_H%C3%A5rfagre/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Harald 1 Hårfagre|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Flateyjarbok Haraldr Halfdan.jpg|100px]] | [[872]] - [[933]] | sin Halfdana Črnega |- | '''[[Erik I. Norveški|Erik I. Haraldsson]]'''<ref name="EricINBL">{{navedi splet |url=http://snl.no/.nbl_biografi/Eirik_1_Haraldsson_Blod%C3%B8ks/utdypning |work=Norsk biografisk leksikon|title=Eirik 1 Haraldsson Blodøks|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Erik Krvava sekira'') | [[Slika:Coin of Eric Bloodaxe Norse king of York 952 954.jpg|100px]] | [[933]] – [[934]] | sin Haralda I. |- | '''[[Haakon I. Norveški|Haakon I. Haraldsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/H%C3%A5kon_1_Adalsteinsfostre/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title= Håkon 1 Adalsteinsfostre|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Haakon Dobri'') | [[Slika:Peter Nicolai Arbo-Haakon den gode.jpg|100px]] | [[934]] - [[960]] | sin Haralda I. |- | '''[[Harald II. Norveški|Harald II. Ericsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/Harald_2_Gr%C3%A5fell|work=Store norske leksikon|title= Harald 2 Gråfell|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><ref name="Harald2NBL">{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Harald_2_Eiriksson_Gr%C3%A5fell/utdypning |work=Norsk biografisk leksikon|title=Harald 2 Eiriksson Gråfell|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2014}} {{ikona no}}</ref><br>(''Harald Greycloak'') | | [[960]] - [[970]] | sin Erika I. |} ===Rodbina Gorm (970-987) in Grofi Lade (970-995)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | ''[[Harald Modrozobi]]''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/Harald_1_Bl%C3%A5tand|work=Store norske leksikon|title=Harald 1 Blåtand|author=Grethe Authen Blom|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.denstoredanske.dk/Danmarks_geografi_og_historie/Danmarks_historie/Danmark_f%C3%B8r_Reformationen/Harald_1._Bl%C3%A5tand|title=Harald 1. Blåtand|work=Den store danske|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona da}}</ref><br>(''[[De iure - de facto|de iure]]'') | [[Slika:1200 Harald Blåtand anagoria.jpg|100px]] | [[970]] - [[987]] | sin Gorma Starega |- | ''[[Haakon Sigurdsson]]''<ref name="HåkonjarlNBL">{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/H%C3%A5kon_Sigurdsson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Håkon Sigurdsson|author=Jørn Sandnes|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''[[De iure - de facto|de facto]]'') | [[Slika:Håkon jarl.jpg|100px]] | [[970]] - [[995]] | sin Sigurda Haakonssona |} ===Ni dinastije (995-1000)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Olaf I. Norveški|Olaf I. Tryggvason]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Olav_1_Tryggvason/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Olav 1 Tryggvason|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Olav Tryggvason coin (front).png|100px]] | [[995]] - [[1000]] | sin Halfdana Črnega |} ===Rodbina Gorm (1000-1014) in Grofi Lade (1000-1015)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | ''[[Sven I. Norveški]]''<br>(''[[De iure - de facto|de iure]]'') | [[Slika:Sweyn Forkbeard coin (cropped).jpg|100px]] | [[1000]] - [[1013]] | sin Haralda Modrozobega |- | ''[[Erik Haakonsson]]''<br>(''[[De iure - de facto|de facto]]'') | | [[1000]] – [[1012]] | sin Haakona Sigurdssona<br>polbrat Svena Haakonssona |- | ''[[Sven Haakonsson]]''<br>(''[[De iure - de facto|de facto]]'') | | [[1000]] - [[1015]] | sin Haakona Sigurdssona<br>polbrat Erika Haakonssona |- | ''[[Haakon Ericsson]]''<br>(''[[De iure - de facto|de facto]]'') | | [[1012]] - [[1015]] | sin Erika Haakonssona |} ===Rodbina Fairhair (1015-1028)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Olaf II. Norveški|Olaf II. Haraldsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/Olav_2_Haraldsson_Den_Hellige|work=Store norske leksikon|title=Olav 2 Haraldsson Den Hellige|author=Per G. Norseng|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Olav_2_Haraldsson_Den_Hellige/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Olav 2 Haraldsson Den Hellige|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Sveti Olaf'') | [[Slika:Olav der Heilige07.jpg|100px]] | [[1015]] - [[1028]] | sin Haralda Grenska |} ===Rodbina Gorm (1028-1035) in Grofi Lade (1028-1029)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Knut Veliki]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://www.denstoredanske.dk/Danmarks_geografi_og_historie/Danmarks_historie/Danmark_f%C3%B8r_Reformationen/Knud_2._den_Store|title=Knud 2. den Store|work=Den store danske|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona da}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/Knud_1_den_store|work=Store norske leksikon|title=Knud 1 den store|author=Per G. Norseng|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Cnut the Great Obverse.jpg|100px]] | [[1028]] - [[1035]] | sin Haralda Modrozobega |- | '''[[Erik Haakonsson]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://snl.no/H%C3%A5kon_Eiriksson|work=Store norske leksikon |title=Håkon Eiriksson | author=Norseng, Per G. |accessdate=5 November 2012 |language=no}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/H%C3%A5kon_Eiriksson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Håkon Eiriksson|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''[[De iure - de facto|de facto]]'') | [[Slika:Sm 76, Komstad.JPG|100px]] | [[1028]] – [[1035]] | sin Erika Haakonssona |- | '''[[Sven Knutsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://www.denstoredanske.dk/Danmarks_geografi_og_historie/Danmarks_historie/Danmark_f%C3%B8r_Reformationen/Svend_Alfivasen|title=Svend Alfivasen|work=Den store danske|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona da}}</ref> | | [[1000]] - [[1015]] | sin Knuta Velikega |} ===Rodbina Fairhair (1035-1319)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Magnus Dobri]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/Magnus_1_den_gode|work=Store norske leksikon|title=Magnus 1 den gode |author=Norseng, Per G.|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Magnus den gode mynt p (obverse).jpg|100px]] | [[1035]] - [[25. oktober]] [[1047]] | nezakonski sin Olafa II. |- | '''[[Harald III. Norveški|Harald III. Sigurdsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/Harald_3_Hardr%C3%A5de|work=Store norske leksikon|title=Harald 3 Hardråde|author=Norseng, Per G.|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Harald Strogi'') | [[Slika:Harold-III-Coin.png|100px]] | [[1046]] - [[26. september]] [[1066]] | sin Sigurda Syra |- | '''[[Magnus II. Norveški|Magnus II. Haraldsson]]'''<ref name="Krag, Claus">{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Magnus_2_Haraldsson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Magnus 2 Haraldsson|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | | [[1066]] – [[28. april]] [[1069]] | najstarejši sin Haralda III.<br>polbrat Olafa III. |- | '''[[Olaf III. Norveški|Olaf III. Haraldsson]]'''<ref name="Krag, Claus"/><br>(''Olaf Kyrre'') | [[Slika:Olav Kyrre mynt 1 (obverse).jpg|100px]] | [[1067]] - [[22. september]] [[1093]] | najmlajši sin Haralda III.<br>polbrat Magnusa II. |- | '''[[Haakon VI. Norveški|Haakon II. Magnusson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/H%C3%A5kon_Magnusson_Toresfostre/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Håkon Magnusson Toresfostre|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Haakon Toresfostre'') | | [[1028]] - [[februar]] [[1035]] | nezakonski sin Magnusa II. |- | '''[[Magnus III. Norveški|Magnus III. Olafsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Magnus_3_Olavsson_Berrf%C3%B8tt/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Magnus 3 Olavsson Berrføtt|author=Claus Krag|accessdate=6 November 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Magnus III Barefoot of Norway coin 1865.png|100px]] | [[1093]] – [[24. avgust]] [[1103]] | nezakonski sin Olafa III. |- | '''[[Øystein I. Norveški|Øystein I. Magnusson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/%C3%98ystein_1_Magnusson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Øystein 1 Magnusson|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Oeystein.jpg|100px]] | [[1103]] - [[29. avgust]] [[1123]] | nezakonski sin Magnusa III. |- | '''[[Sigurd I. Norveški|Sigurd I. Magnusson]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://snl.no/.nbl_biografi/Sigurd_1_Magnusson_Jorsalfare/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Sigurd 1 Magnusson Jorsalfare|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Sigurd Križarec'') | | [[1103]] - [[26. marec]] [[1030]] | nezakonski sin Magnusa III. |- | ''[[Olav Magnusson Norveški|Olav (IV.) Magnusson]]''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Olav_Magnusson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Olav Magnusson|author=Knut Peter Lyche Arstad|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Ol-Øys-Sig 8.png|100px]] | [[1103]] - [[22. december]] [[1115]] | nezakonski sin Magnusa III. |-bgcolor=#99cc99 !colspan=4 |<center>Po smrti Sigurda se začene obdobje norveških državljanskih vojn.</center> |- | '''[[Magnus IV. Norveški|Magnus IV. Sigurdsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Magnus_4_Sigurdsson_Blinde/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Magnus 4 Sigurdsson Blinde|author=Nils Petter Thousen|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Magnus Slepi'') | [[Slika:Magnus Blindes og Harald Gilles saga-Magnus lemlestes-E. Peterssen.jpg|100px|]] | [[1130]] – [[7. januar]] [[1135]] | nezakonski sin Sigurda I. |- | '''[[Harald IV. Norveški|Harald IV. Magnusson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/eg._Gilchrist_Harald_4_Gille/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=eg. Gilchrist Harald 4 Gille|author=Knut Peter Lyche Arstad|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Harald Gille'') | | [[1130]] - [[14. december]] [[1136]] | nezakonski sin Magnusa III.<br>polbrat Sigurda I. |- | '''[[Sigurd II. Norveški|Sigurd II. Haraldsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Sigurd_2_Haraldsson_Munn/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Sigurd 2 Haraldsson Munn|author=Knut Helle|accessdate=6 November 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Sigurd Munn'') | | [[1136]] - [[6. februar]] [[1155]] | nezakonski sin Haralda IV.<br>polbrat Inga I. in Øysteina II. |- | '''[[Inge I. Norveški|Inge I. Haraldsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Inge_1_Haraldsson_Krokrygg/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Inge 1 Haraldsson Krokrygg|author=Bente Opheim Brathetland|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Inge Grbavec'') | | [[1136]] – [[3. februar]] [[1161]] | edini sin Haralda IV. in Ingrid Švedske<br>polbrat Øysteina II. in Sigurda II. |- | '''[[Øystein II. Norveški|Øystein II. Haraldsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/%C3%98ystein_2_Haraldsson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Øystein 2 Haraldsson|author=Bente Opheim Brathetland|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | | [[1142]] - [[1157]] | nezakonski sin Harald IV.<br>polbrat Inga I. in Sigurda II. |- | '''[[Haakon II. Norveški|Haakon II. Sigurdsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/H%C3%A5kon_2_Sigurdsson_Herdebrei/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Håkon 2 Sigurdsson Herdebrei|author=Bente Opheim Brathetland|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Haakon Širokorami'') | | [[1157]] - [[7. avgust]] [[1162]] | nezakonski sin Sigurda II. |- | '''[[Magnus V. Norveški|Magnus V. Erlingsson]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://snl.no/.nbl_biografi/Magnus_5_Erlingsson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Magnus 5 Erlingsson|author=Knut Helle|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Magnus Erlingssons saga-Vignett-G. Munthe.jpg|100px]] | [[1161]] – [[15. junij]] [[1184]] | sin Erlinga Skakka |- | '''[[Sverre I. Norveški|Sverre Sigurdsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Sverre_Sigurdsson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Sverre Sigurdsson|author=Knut Helle|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Sverre Sigurdsson (Nidaros Cathedral).jpg|100px]] | [[15. junij]] [[1184]] - [[9. marec]] [[1202]] | nezakonski sin Sigurda II. |- | '''[[Haakon III. Norveški|Haakon III. Sverresson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/H%C3%A5kon_3_Sverresson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Håkon 3 Sverresson|author=Narve Bjørgo|accessdate=6 November 2015}} {{ikona no}}</ref> | | [[9. marec]] [[1202]] - [[1. januar]] [[1204]] | nezakonski sin Sverra Sigurdssona |- | ''[[Guttorm I. Norveški|Guttorm Sigurdsson]]''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Guttorm_Sigurdsson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Guttorm Sigurdsson|author=Knut Helle|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | | [[2. januar]] [[1204]] - [[11. avgust]] [[1204]] | nezakonski sin Sigurda Lavarda |- | '''[[Inge II. Norveški|Inge II. Baardsson]]''' | | [[avgust]] [[1204]] - [[23. april]] [[1217]] | nezakonski sin Bårda Guttormssona |-bgcolor=#99cc99 !colspan=4 |<center>Verjetno je nezakonski sin Haakona III. končno začel obdobje miru brez državljanskih vojn in številnih kraljev istočasno na prestolu.</center> |- | '''[[Haakon IV. Norveški|Haakon IV. Haakonsson]]'''<br>(''Haakon Stari'') | [[Slika:Magnus Blindes og Harald Gilles saga-Magnus lemlestes-E. Peterssen.jpg|100px|]] | [[junij]] [[1217]] – [[16. december]] [[1263]] | nezakonski sin Haakona III. |- | ''[[Haakon Mlajši|Haakon Haakonsson]]''<br>(''Haakon Mlajši'') | [[Slika:Kong Haakon Haakonsson PI III 1.jpg|100px]] | [[1. april]] [[1240]] - [[5. maj]] [[1257]] | nezakonski sin Haakona IV. |- | '''[[Magnus VI. Norveški|Magnus VI. Haakonsson]]'''<br>(''Magnus Zakonodajalec'') | [[Slika:Kong Haakon den Unge PI IV 1.jpg|100px]] | [[16. december]] [[1263]] - [[9. marec]] [[1280]] | sin Haakona IV. |- | '''[[Erik II. Norveški|Erik II. Magnusson]]''' | [[Slika:Magnus Haakonsson (Stavanger cathedral).jpg|100px]] | [[9. marec]] [[1280]] – [[15. julij]] [[1299]] | sin Magnusa VI. |- | '''[[Haakon V. Norveški|Haakon V. Magnusson]]''' | [[Slika:Haakon Magnusson (Stavanger cathedral).jpg|100px]] | [[15. julij]] [[1299]] - [[8. maj]] [[1319]] | sin Magnusa VI. |} ===Rodbina Folkunga ali Bjälbo (1319-1387)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Magnus VII. Norveški|Magnus VII. Eriksson]]''' | [[Slika:Magnus Eriksson (cropped).jpg|100px]] | [[avgust]] [[1319]] - [[18. avgust]] [[1355]] | sin Erika, vojvode Södermanlandskega, sina Magnusa III. Švedskega |- | '''[[Haakon VI. Norveški|Haakon VI. Magnusson]]'''<br>(''Haakon Maljši'') | [[Slika:Kong Haakon VI Magnusson PI XVII 1.jpg|100px]] | [[15. avgust]] [[1343]] – [[1380]] | sin Magnusa VII. |- | '''[[Olav IV. Norveški|Olav IV. Haakonsson]]''' | [[Slika:Oluf 2 of Denmark (Kronborg tapestries) cropped.jpg|100px]] | [[1380]] - [[23. avgust]] [[1387]] | sin Haakona VI. |} ==Kalmarska zveze (1389 - 1523)== ===Rodbina Estridsen=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Margareta I. Danska|Margareta Valdemarsdotter]]''' | [[Slika:Margrete 1.jpg|100px]] | [[23. avgust]] [[1387]] - [[28. oktober]] [[1412]] | najmlajša hčerka [[Valdemar IV. Danski|kralja Valdemarja IV.]]<br>žena švedskega norveškega kralja [[Haakon VI. Norveški|Haakona VI.]]<br>ustanoviteljica Kalmarske zveze, ki je povezala vse skandinavske države za več kot stoletje |} ===Rodbina Pomerania (1412-1442)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Erik Pomeranski|Erik III.]]''' | [[Slika:Eryk I Pomorski Darłowo.jpg|100px]] | [[8. avgust]] [[1387]] - [[28. oktober]] [[1412]] | posinovljen sin Margarete I.<br>pravnuk kralja Valdemarja IV.<br>prvi kralj v času Kalmaske zveze |} ===Rodbina Wittelsbach (1442-1448)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Krištof Bavarski]]''' | [[Slika:Christopher of Bavaria crop.jpg|100px]] | [[2. junij]] [[1442]] - [[6. januar]] [[1448]] | peti sin grofa Janez Palatine-Neumarkt |} ===Rodbina Bonde (1449-1450)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Karl VIII. Švedski|Karl I. Knutsson Bonde]]''' | [[Slika:Carl II of Sweden 15th century by Bernt Notke 1982 .jpg|100px]] | [[20. november]] [[1442]] - [[junij]] [[1450]] | sin Knuta Tordssona Bonda |} ===Rodbina Oldenburg (1450-1523)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Kristjan I. Danski|Kristjan I.]]''' | [[Slika:Christian-I-DenmarkNorwaySweden.JPG|100px]] | [[2. avgust]] [[1450]] - [[21. marec]] [[1481]] | najstarejši sin grofa Dietricha Oldenburškega |-bgcolor=#99cc99 !colspan=4 |<center>Medvladje (1481-1483)<br>''Jon Svaleson Smør kot regent''</center> |- | '''[[Janez Danski|Johan]]''' | [[Slika:1455 Johann.JPG|100px]] | [[20. julij]] [[1483]] - [[20. februar]] [[1513]] | sin Kristjana I. |- | '''[[Kristjan II. Danski|Kristjan II.]]''' | [[Slika:ChristianII of denmark.jpg|100px]] | [[22. julij]] [[1513]] - [[20. januar]] [[1450]] | sin Johana |} ==Pod Dansko (1523-1814)== Kalmarska zveza se konča 6. junija 1523 z neodvisnostjo Švedske. Leta 1536 je Tajni danski svet enostransko, brez posvetovanja z Norveško, razglasil Norveško za dansko provinco. Norveška je vzdrževala stanje pol neodvisnosti z nekaterimi ločenimi institucijami, vendar so bile vse njegove čezmorske posesti prišle pod danski nadzor. ===Rodbina Oldenburg (1523-1814)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=20% | Slika !! width=20% | Življenje !! width=20% | Vladanje !! width=20% | Opombe |- | [[Slika:Royal Arms of Norway & Denmark (1523-1535).svg|50px]]<br>'''[[Friderik I. Danski|Friderik I.]]''' | [[Slika:Frederik 1-detail.jpg|100px]] | [[7. oktober]] [[1471]] - [[10. april]] [[1533]] | [[20. januar]] [[1523]] - [[10. april]] [[1533]] | četrti sin Kristjana I. |-bgcolor=#99cc99 !colspan=5 |<center>Medvladje (1533-1537)<br>''Olav Engelbrektsson kot regent''</center> |- | [[SLika:Royal Arms of Norway & Denmark (1535-1559).svg|50px]]<br>'''[[Kristijan III. Danski|Kristijan III.]]''' | [[Slika:Christian III of Denmark.jpg|100px]] | [[12. avgust]] [[1503]] - [[1. januar]] [[1559]] | [[4. julij]] [[1534]] – [[1. januar]] [[1559]] | sin Friderika I. |- | [[Slika:Royal Arms of Norway & Denmark (1559-1699).svg|50px]]<br>'''[[Friderik II. Danski|Friderik II.]]''' | [[Slika:1581 Lorck Frederik 2.(crop).jpg|100px]] | [[1. julij]] [[1534]] - [[4. april]] [[1588]] | [[1. januar]] [[1559]] - [[4. april]] [[1588]] | sin Kristjana III. |- | [[Slika:Royal Arms of Norway & Denmark (1559-1699).svg|50px]]<br>'''[[Kristijan IV. Danski|Kristijan IV.]]''' | [[Slika:Kristian IV av Danmark, malning av Pieter Isaacsz 1611-1616.jpg|100px]] | [[12. april]] [[1577]] - [[28. februar]] [[1648]] | [[4. april]] [[1588]] - [[28. februar]] [[1648]] | sin Friderika II. |- | [[Slika:Royal Arms of Norway & Denmark (1559-1699).svg|50px]]<br>'''[[Friderik III. Danski|Friderik III.]]''' | [[Slika:Frederik 3 by window.jpg|100px]] | [[18. marec]] [[1609]] - [[9. februar]] [[1670]] | [[28. februar]] [[1648]] - [[9. februar]] [[1670]] | sin Kristjana IV. |- | [[Slika:Royal Arms of King Frederick IV of Denmark and Norway.svg|60px]]<br>'''[[Kristijan V. Danski|Kristijan V.]]''' | [[Slika:Christian V of Denmark.jpg|100px]] | [[15. april]] [[1646]] - [[25. avgust]] [[1699]] | [[9. februar]] [[1670]] – [[25. avgust]] [[1699]] | sin Friderika III. |- | [[Slika:Royal Arms of King Frederick IV of Denmark and Norway.svg|60px]]<br>'''[[Friderik IV. Danski|Friderik IV.]]''' | [[Slika:Frederik den 4.jpg|100px]] | [[11. oktober]] [[1671]] - [[21. oktober]] [[1730]] | [[25. avgust]] [[1699]] - [[21. oktober]] [[1730]] | sin Kristjana V. |- | [[Slika:Royal Arms of Denmark & Norway (1699–1819).svg|60px]]<br>'''[[Kristijan VI. Danski|Kristijan VI.]]''' | [[Slika:Christian VI.jpg|100px]] | [[30. november]] [[1699]] - [[6. avgust]] [[1746]] | [[21. oktober]] [[1730]] - [[6. avgust]] [[1746]] | sin Friderika IV. |- | [[Slika:Royal Arms of Denmark & Norway (1699–1819).svg|60px]]<br>'''[[Friderik V. Danski|Friderik V.]]''' | [[Slika:Pilo - Frederik V of Denmark.jpg|100px]] | [[31. marec]] [[1723]] - [[13. januar]] [[1766]] | [[6. avgust]] [[1746]] – [[13. januar]] [[1766]] | sin Kristjana VI. |- | [[Slika:Royal Arms of Denmark & Norway (1699–1819).svg|60px]]<br>'''[[Kristijan VII. Danski|Kristijan VII.]]''' | [[Slika:Christian VII 1772 by Roslin.jpg|100px]] | [[29. januar]] [[1749]] - [[13. marec]] [[1808]] | [[13. januar]] [[1766]] - [[13. marec]] [[1808]] | sin Friderika V. |- | [[Slika:Royal Arms of Denmark & Norway (1699–1819).svg|60px]]<br>'''[[Friderik VI. Danski|Friderik VI.]]''' | [[Slika:Fiedrichvidenmark.jpg|100px]] | [[28. januar]] [[1768]] - [[3. december]] [[1839]] | [[13. marec]] [[1808]] - [[7. februar]] [[1814]] | sin Kristjana VII. |-bgcolor=#99cc99 !colspan=5 |<center>Medvladje (7. februar 1814 - 17. maj 1814)<br>''[[Kristijan VIII. Danski|Kristijan Friderik]] kot regent''</center> |} ==Neuspešna neodvisnost (1814)== ===Rodbina Oldenburg (1814)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=20% | Slika !! width=20% | Življenje !! width=20% | Vladanje !! width=20% | Opombe |- | [[Slika:Royal Arms of Denmark & Norway (1699–1819).svg|60px]]<br>'''[[Kristijan VIII. Danski|Kristijan Friderik]]''' | [[Slika:Christian Frederick, Hereditary Prince of Denmark.jpg|100px]] | [[18. september]] [[1786]] - [[20. januar]] [[1848]] | [[17. maj]] [[1814]] - [[14. avgust]] [[1814]] | najstarejši sin danskega princa Friderika in vnuk Friderika V. |-bgcolor=#99cc99 !colspan=5 |<center>Medvladje (14. avgust 1814-4. november 1814)<br>''Marcus Gjøe Rosenkrantz kot predsednik vlade''</center> |} ==Pod Švedsko (1814-1905)== ===Rodbina Holstien-Gottorp (1814-1818)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=20% | Slika !! width=20% | Življenje !! width=20% | Vladanje !! width=20% | Opombe |- | [[Slika:Serafimersköld Carl XIII Riddarholmen 1814 1818.svg|70px]]<br>'''[[Karl XIII. Švedski|Karl II.]]''' | [[Slika:Charles XIII of Sweden.jpg|100px]] | [[7. oktober]] [[1748]] - [[5. februar]] [[1818]] | [[4. november]] [[1814]] – [[5. februar]] [[1818]] | drugi sin Adolfa Friderika Švedskega in Louise Ulrike Pruske |} ===Rodbina Bernadotte (1818-1905)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=20% | Slika !! width=20% | Življenje !! width=20% | Vladanje !! width=20% | Opombe |- | [[Slika:Karl XIV Johan Roi de Suède et de Norvège.svg|70px]]<br>'''[[Charles-Jean Baptiste Bernadotte|Karel III. Ivan]]''' | [[Slika:CarlXIVJohnSweden.jpg|100px]] | [[26. januar]] [[1763]] - [[8. marec]] [[1844]] | [[5. februar]] [[1818]] - [[8. marec]] [[1844]] | sin Jeana Henrija Bernadotta |- | [[Slika:Coat of Arms of the Union between Sweden and Norway.svg|70px]]<br>'''[[Oskar I. Švedski|Oskar I.]]''' | [[Slika:Crownprince Oscar of Sweden painted by Joseph Karl Stieler.jpg|100px]] | [[4. julij]] [[1799]] - [[8. julij]] [[1859]] | [[8. marec]] [[1844]] - [[8. julij]] [[1859]] | sin Karla III. Ivana |- | [[Slika:Coat of Arms of the Union between Sweden and Norway.svg|70px]]<br>'''[[Karel XV. Švedski|Karel IV.]]''' | [[Slika:Karl XV.jpg|100px]] | [[3. maj]] [[1826]] - [[19. avgust]] [[1872]] | [[8. julij]] [[1859]] – [[19. avgust]] [[1872]] | sin Oskarja I.<br>brat Oskarja II. |- | [[Slika:Coat of Arms of the Union between Sweden and Norway.svg|70px]]<br>'''[[Oskar II. Švedski|Oskar II.]]''' | [[Slika:600 Norwegian Lion King Oscar II.jpg|100px]] | [[21. januar]] [[1829]] - [[26. oktober]] [[1905]] | [[19. avgust]] [[1872]] - [[8. december|26. oktober]] [[1907|1905]] | sin Oskarja I.<br>brat Karla IV. |} ==Druga Kraljevina Norveška (1905-danes)== ===[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg]] (1905-danes)=== Leta 1905 je bil princ Karl Danski izvoljen za kralja Norveške in prevzel ime Haakon VII. Z njim je rodbina Oldenburg spet zasedla norveški prestolu. {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=20% | Slika !! width=20% | Življenje !! width=20% | Vladanje !! width=20% | Opombe |- | [[Slika:Royal CoA of Norway.svg|70px]]<br>'''[[Haakon VII. Norveški|Haakon VII.]]''' | [[Slika:Haakon VII FSA.jpg|100px]] | [[3. avgust]] [[1872]] - [[21. september]] [[1957]] | [[26. oktober]] [[1905]] - [[21. september]] [[1957]] | sin [[Friderik VIII. Danski|kralja Friderika VIII. Danskega]] in Louise Švedske |- | [[Slika:Royal CoA of Norway.svg|70px]]<br>'''[[Olaf V. Norveški|Olaf V.]]''' | [[Slika:Olav V of Norway.jpg|100px]] | [[2. julij]] [[1903]] - [[17. januar]] [[1991]] | [[21. september]] [[1957]] – [[17. januar]] [[1991]] | sin Haakona VII. |- | [[Slika:Royal CoA of Norway.svg|70px]]<br>'''[[Harald V. Norveški|Harald V.]]''' | [[Slika:Harald V of Norway in Slovenia in 2011 (crop).jpg|100px]] | [[21. februar]] [[1937]] - | [[17. januar]] [[1991]] - | sin Olafa V. |} ==Nasledstvo na norveški prestol== [[Slika:The Crown Prince and Princess Ingrid Alexandra of Norway.jpg|thumb|upright|Prestolonaslednik Haakon s hčerko Ingrid Aleksandro]] *[[Slika:Simple gold crown.svg|15px]] '''[[Harald V. Norveški|Kralj Harald V.]]''' (rojen 1937) ** '''(1)''' [[Haakon, norveški prestolonaslednik|Prestolonaslednik Haakon]] (roj. 1973)<ref name="konge">{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28654&sek=27302|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevi dvor|title=Dedni red|accessdate=2015-06-18|archive-date=2018-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180929194648/http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28654&sek=27302|url-status=dead}}</ref><ref name="haakon">{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=120988&sek=28430|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevi dvor|title=Njegovo kraljevo visočanstvo prestolonaslednik|accessdate=18. junij 2015|quote=Prestolonaslednik Haakon, rojen 20. julija 1973. Sin kralja Haralda V. in [[Sonja Norveška|kraljice Sonje]]. Prvi v vrsti na prestol.}}</ref> *** '''(2)''' [[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]] (roj. 2004)<ref name="konge"/><ref name="ingrid">{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28797&sek=28432|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevi dvor|title=Njeno kraljevo visočanstvo princesa Ingrid Aleksandra|accessdate=18. junij 2015|quote=Princesa Ingrid Aleksandra, rojena 21. januarja 2004. Druga v vrsti nasledstva na norveški prestol za očetom prestolonasledniku.}}</ref> *** '''(3)''' [[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]] (roj. 2005)<ref name="konge"/><ref name="sverre">{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28780&sek=28433|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevi dvor|title=Njegovo visočanstvo princ Sverre Magnus|accessdate=18. junij 2015|quote=Tretji v vrsti na nasledstvo na norveški prestol za sestro princeso Ingrid Aleksandro.}}</ref> ** '''(4)''' [[Marta Ludovika Norveška|Princesa Märtha Louise]] (roj. 1971)<ref name="konge"/><ref name="martha">{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28744&sek=27273|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevi dvor|title=Njeno visočanstvo princesa Märtha Louise|accessdate=18. junij 2015|quote=Rojena 22. septembra 1971. Hči kralja Haralda in [[Sonja Norveška|kraljice Sonje]]. Četrta v vrsti nasledstva na norveški prestol za nečakom princem Sverre Magnusom.}}</ref> *** '''(5)''' Maud Behn (roj. 2003)<ref name="konge"/> *** '''(6)''' Leah Behn (roj. 2005)<ref name="konge"/> *** '''(7)''' Emma Behn (roj. 2008)<ref name="konge"/> ==Glej tudi== * [[Seznam danskih kraljev]] * [[Seznam švedskih vladarjev]] ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.kongehuset.no/c27269/seksjonstekst/vis.html?tid=27680 Zgodovina Norveške] *[http://www.kongehuset.no/c27320/seksjonstekst/vis.html?tid=28691 Unija s Švedsko leta 1818] *[http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=27626&sek=26982 Norveški kralji] {{Seznami narodov po poklicu|kraljev}} [[Kategorija:Zgodovina Norveške]] [[Kategorija:Norveški kralji]] [[Kategorija:Seznami kraljev|Norveška]] [[Kategorija:Seznami vladarjev|Norveška]] hk7zf7z84ijohjsf9htl7jil9qxm5ht 6743786 6743722 2026-08-28T10:22:22Z ~2026-45085-22 264465 /* Nasledstvo na norveški prestol */ 6743786 wikitext text/x-wiki {{posodobi|datum=avgust 2026}} {{Infopolje vladarski naziv | royal_title = Kralj | realm = Norveške |native_name = ''Norges konge'' ([[Bokmål]])<br/>''Noregs konge'' ([[Nynorsk]]) | coatofarms = Royal CoA of Norway.svg | coatofarmscaption = [[Grb Norveške|Kraljevi grb Norveške]] | image = Sametingsåpning 2021 (cropped).jpg | incumbent = [[Harald V. Norveški]] | incumbentsince = 17. januarja 1991 | his/her = His | heir_apparent = [[Haakon, norveški prestolonaslednik|Haakon]] | first_monarch = [[Harald I. Norveški]] | date = {{circa}} {{start date and age|df=y|872}} | residence = [[Kraljeva palača, Oslo]] | website = [http://www.kongehuset.no/ Norveška monarhija] | appointer = deden naziv }} To je seznam norveških kraljev in kraljic in oseb v liniji dednega nasledstva na norveški prestol. == Začetki == * Gandalf Alfgeirsson: legendarni kralj Norveške * Halfdan Črni (dansko ''Halfdanr Svarti''): 9 stoletje, oče Haralda Lepolasega ==Prva Kraljevina Norveška (872-1387)== ===Rodbina Fairhair (872-970)=== {| style="text-align:center; width:70%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Harald I. Norveški|Harald I. Halfdansson]]'''<br> Harald Lepolasi<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Harald_1_H%C3%A5rfagre/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Harald 1 Hårfagre|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Flateyjarbok Haraldr Halfdan.jpg|100px]] | [[872]] - [[933]] | sin Halfdana Črnega |- | '''[[Erik I. Norveški|Erik I. Haraldsson]]'''<ref name="EricINBL">{{navedi splet |url=http://snl.no/.nbl_biografi/Eirik_1_Haraldsson_Blod%C3%B8ks/utdypning |work=Norsk biografisk leksikon|title=Eirik 1 Haraldsson Blodøks|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Erik Krvava sekira'') | [[Slika:Coin of Eric Bloodaxe Norse king of York 952 954.jpg|100px]] | [[933]] – [[934]] | sin Haralda I. |- | '''[[Haakon I. Norveški|Haakon I. Haraldsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/H%C3%A5kon_1_Adalsteinsfostre/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title= Håkon 1 Adalsteinsfostre|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Haakon Dobri'') | [[Slika:Peter Nicolai Arbo-Haakon den gode.jpg|100px]] | [[934]] - [[960]] | sin Haralda I. |- | '''[[Harald II. Norveški|Harald II. Ericsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/Harald_2_Gr%C3%A5fell|work=Store norske leksikon|title= Harald 2 Gråfell|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><ref name="Harald2NBL">{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Harald_2_Eiriksson_Gr%C3%A5fell/utdypning |work=Norsk biografisk leksikon|title=Harald 2 Eiriksson Gråfell|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2014}} {{ikona no}}</ref><br>(''Harald Greycloak'') | | [[960]] - [[970]] | sin Erika I. |} ===Rodbina Gorm (970-987) in Grofi Lade (970-995)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | ''[[Harald Modrozobi]]''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/Harald_1_Bl%C3%A5tand|work=Store norske leksikon|title=Harald 1 Blåtand|author=Grethe Authen Blom|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.denstoredanske.dk/Danmarks_geografi_og_historie/Danmarks_historie/Danmark_f%C3%B8r_Reformationen/Harald_1._Bl%C3%A5tand|title=Harald 1. Blåtand|work=Den store danske|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona da}}</ref><br>(''[[De iure - de facto|de iure]]'') | [[Slika:1200 Harald Blåtand anagoria.jpg|100px]] | [[970]] - [[987]] | sin Gorma Starega |- | ''[[Haakon Sigurdsson]]''<ref name="HåkonjarlNBL">{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/H%C3%A5kon_Sigurdsson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Håkon Sigurdsson|author=Jørn Sandnes|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''[[De iure - de facto|de facto]]'') | [[Slika:Håkon jarl.jpg|100px]] | [[970]] - [[995]] | sin Sigurda Haakonssona |} ===Ni dinastije (995-1000)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Olaf I. Norveški|Olaf I. Tryggvason]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Olav_1_Tryggvason/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Olav 1 Tryggvason|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Olav Tryggvason coin (front).png|100px]] | [[995]] - [[1000]] | sin Halfdana Črnega |} ===Rodbina Gorm (1000-1014) in Grofi Lade (1000-1015)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | ''[[Sven I. Norveški]]''<br>(''[[De iure - de facto|de iure]]'') | [[Slika:Sweyn Forkbeard coin (cropped).jpg|100px]] | [[1000]] - [[1013]] | sin Haralda Modrozobega |- | ''[[Erik Haakonsson]]''<br>(''[[De iure - de facto|de facto]]'') | | [[1000]] – [[1012]] | sin Haakona Sigurdssona<br>polbrat Svena Haakonssona |- | ''[[Sven Haakonsson]]''<br>(''[[De iure - de facto|de facto]]'') | | [[1000]] - [[1015]] | sin Haakona Sigurdssona<br>polbrat Erika Haakonssona |- | ''[[Haakon Ericsson]]''<br>(''[[De iure - de facto|de facto]]'') | | [[1012]] - [[1015]] | sin Erika Haakonssona |} ===Rodbina Fairhair (1015-1028)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Olaf II. Norveški|Olaf II. Haraldsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/Olav_2_Haraldsson_Den_Hellige|work=Store norske leksikon|title=Olav 2 Haraldsson Den Hellige|author=Per G. Norseng|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Olav_2_Haraldsson_Den_Hellige/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Olav 2 Haraldsson Den Hellige|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Sveti Olaf'') | [[Slika:Olav der Heilige07.jpg|100px]] | [[1015]] - [[1028]] | sin Haralda Grenska |} ===Rodbina Gorm (1028-1035) in Grofi Lade (1028-1029)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Knut Veliki]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://www.denstoredanske.dk/Danmarks_geografi_og_historie/Danmarks_historie/Danmark_f%C3%B8r_Reformationen/Knud_2._den_Store|title=Knud 2. den Store|work=Den store danske|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona da}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/Knud_1_den_store|work=Store norske leksikon|title=Knud 1 den store|author=Per G. Norseng|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Cnut the Great Obverse.jpg|100px]] | [[1028]] - [[1035]] | sin Haralda Modrozobega |- | '''[[Erik Haakonsson]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://snl.no/H%C3%A5kon_Eiriksson|work=Store norske leksikon |title=Håkon Eiriksson | author=Norseng, Per G. |accessdate=5 November 2012 |language=no}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/H%C3%A5kon_Eiriksson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Håkon Eiriksson|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''[[De iure - de facto|de facto]]'') | [[Slika:Sm 76, Komstad.JPG|100px]] | [[1028]] – [[1035]] | sin Erika Haakonssona |- | '''[[Sven Knutsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://www.denstoredanske.dk/Danmarks_geografi_og_historie/Danmarks_historie/Danmark_f%C3%B8r_Reformationen/Svend_Alfivasen|title=Svend Alfivasen|work=Den store danske|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona da}}</ref> | | [[1000]] - [[1015]] | sin Knuta Velikega |} ===Rodbina Fairhair (1035-1319)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Magnus Dobri]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/Magnus_1_den_gode|work=Store norske leksikon|title=Magnus 1 den gode |author=Norseng, Per G.|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Magnus den gode mynt p (obverse).jpg|100px]] | [[1035]] - [[25. oktober]] [[1047]] | nezakonski sin Olafa II. |- | '''[[Harald III. Norveški|Harald III. Sigurdsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/Harald_3_Hardr%C3%A5de|work=Store norske leksikon|title=Harald 3 Hardråde|author=Norseng, Per G.|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Harald Strogi'') | [[Slika:Harold-III-Coin.png|100px]] | [[1046]] - [[26. september]] [[1066]] | sin Sigurda Syra |- | '''[[Magnus II. Norveški|Magnus II. Haraldsson]]'''<ref name="Krag, Claus">{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Magnus_2_Haraldsson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Magnus 2 Haraldsson|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | | [[1066]] – [[28. april]] [[1069]] | najstarejši sin Haralda III.<br>polbrat Olafa III. |- | '''[[Olaf III. Norveški|Olaf III. Haraldsson]]'''<ref name="Krag, Claus"/><br>(''Olaf Kyrre'') | [[Slika:Olav Kyrre mynt 1 (obverse).jpg|100px]] | [[1067]] - [[22. september]] [[1093]] | najmlajši sin Haralda III.<br>polbrat Magnusa II. |- | '''[[Haakon VI. Norveški|Haakon II. Magnusson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/H%C3%A5kon_Magnusson_Toresfostre/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Håkon Magnusson Toresfostre|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Haakon Toresfostre'') | | [[1028]] - [[februar]] [[1035]] | nezakonski sin Magnusa II. |- | '''[[Magnus III. Norveški|Magnus III. Olafsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Magnus_3_Olavsson_Berrf%C3%B8tt/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Magnus 3 Olavsson Berrføtt|author=Claus Krag|accessdate=6 November 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Magnus III Barefoot of Norway coin 1865.png|100px]] | [[1093]] – [[24. avgust]] [[1103]] | nezakonski sin Olafa III. |- | '''[[Øystein I. Norveški|Øystein I. Magnusson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/%C3%98ystein_1_Magnusson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Øystein 1 Magnusson|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Oeystein.jpg|100px]] | [[1103]] - [[29. avgust]] [[1123]] | nezakonski sin Magnusa III. |- | '''[[Sigurd I. Norveški|Sigurd I. Magnusson]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://snl.no/.nbl_biografi/Sigurd_1_Magnusson_Jorsalfare/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Sigurd 1 Magnusson Jorsalfare|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Sigurd Križarec'') | | [[1103]] - [[26. marec]] [[1030]] | nezakonski sin Magnusa III. |- | ''[[Olav Magnusson Norveški|Olav (IV.) Magnusson]]''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Olav_Magnusson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Olav Magnusson|author=Knut Peter Lyche Arstad|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Ol-Øys-Sig 8.png|100px]] | [[1103]] - [[22. december]] [[1115]] | nezakonski sin Magnusa III. |-bgcolor=#99cc99 !colspan=4 |<center>Po smrti Sigurda se začene obdobje norveških državljanskih vojn.</center> |- | '''[[Magnus IV. Norveški|Magnus IV. Sigurdsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Magnus_4_Sigurdsson_Blinde/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Magnus 4 Sigurdsson Blinde|author=Nils Petter Thousen|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Magnus Slepi'') | [[Slika:Magnus Blindes og Harald Gilles saga-Magnus lemlestes-E. Peterssen.jpg|100px|]] | [[1130]] – [[7. januar]] [[1135]] | nezakonski sin Sigurda I. |- | '''[[Harald IV. Norveški|Harald IV. Magnusson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/eg._Gilchrist_Harald_4_Gille/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=eg. Gilchrist Harald 4 Gille|author=Knut Peter Lyche Arstad|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Harald Gille'') | | [[1130]] - [[14. december]] [[1136]] | nezakonski sin Magnusa III.<br>polbrat Sigurda I. |- | '''[[Sigurd II. Norveški|Sigurd II. Haraldsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Sigurd_2_Haraldsson_Munn/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Sigurd 2 Haraldsson Munn|author=Knut Helle|accessdate=6 November 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Sigurd Munn'') | | [[1136]] - [[6. februar]] [[1155]] | nezakonski sin Haralda IV.<br>polbrat Inga I. in Øysteina II. |- | '''[[Inge I. Norveški|Inge I. Haraldsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Inge_1_Haraldsson_Krokrygg/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Inge 1 Haraldsson Krokrygg|author=Bente Opheim Brathetland|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Inge Grbavec'') | | [[1136]] – [[3. februar]] [[1161]] | edini sin Haralda IV. in Ingrid Švedske<br>polbrat Øysteina II. in Sigurda II. |- | '''[[Øystein II. Norveški|Øystein II. Haraldsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/%C3%98ystein_2_Haraldsson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Øystein 2 Haraldsson|author=Bente Opheim Brathetland|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | | [[1142]] - [[1157]] | nezakonski sin Harald IV.<br>polbrat Inga I. in Sigurda II. |- | '''[[Haakon II. Norveški|Haakon II. Sigurdsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/H%C3%A5kon_2_Sigurdsson_Herdebrei/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Håkon 2 Sigurdsson Herdebrei|author=Bente Opheim Brathetland|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Haakon Širokorami'') | | [[1157]] - [[7. avgust]] [[1162]] | nezakonski sin Sigurda II. |- | '''[[Magnus V. Norveški|Magnus V. Erlingsson]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://snl.no/.nbl_biografi/Magnus_5_Erlingsson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Magnus 5 Erlingsson|author=Knut Helle|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Magnus Erlingssons saga-Vignett-G. Munthe.jpg|100px]] | [[1161]] – [[15. junij]] [[1184]] | sin Erlinga Skakka |- | '''[[Sverre I. Norveški|Sverre Sigurdsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Sverre_Sigurdsson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Sverre Sigurdsson|author=Knut Helle|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Sverre Sigurdsson (Nidaros Cathedral).jpg|100px]] | [[15. junij]] [[1184]] - [[9. marec]] [[1202]] | nezakonski sin Sigurda II. |- | '''[[Haakon III. Norveški|Haakon III. Sverresson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/H%C3%A5kon_3_Sverresson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Håkon 3 Sverresson|author=Narve Bjørgo|accessdate=6 November 2015}} {{ikona no}}</ref> | | [[9. marec]] [[1202]] - [[1. januar]] [[1204]] | nezakonski sin Sverra Sigurdssona |- | ''[[Guttorm I. Norveški|Guttorm Sigurdsson]]''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Guttorm_Sigurdsson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Guttorm Sigurdsson|author=Knut Helle|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | | [[2. januar]] [[1204]] - [[11. avgust]] [[1204]] | nezakonski sin Sigurda Lavarda |- | '''[[Inge II. Norveški|Inge II. Baardsson]]''' | | [[avgust]] [[1204]] - [[23. april]] [[1217]] | nezakonski sin Bårda Guttormssona |-bgcolor=#99cc99 !colspan=4 |<center>Verjetno je nezakonski sin Haakona III. končno začel obdobje miru brez državljanskih vojn in številnih kraljev istočasno na prestolu.</center> |- | '''[[Haakon IV. Norveški|Haakon IV. Haakonsson]]'''<br>(''Haakon Stari'') | [[Slika:Magnus Blindes og Harald Gilles saga-Magnus lemlestes-E. Peterssen.jpg|100px|]] | [[junij]] [[1217]] – [[16. december]] [[1263]] | nezakonski sin Haakona III. |- | ''[[Haakon Mlajši|Haakon Haakonsson]]''<br>(''Haakon Mlajši'') | [[Slika:Kong Haakon Haakonsson PI III 1.jpg|100px]] | [[1. april]] [[1240]] - [[5. maj]] [[1257]] | nezakonski sin Haakona IV. |- | '''[[Magnus VI. Norveški|Magnus VI. Haakonsson]]'''<br>(''Magnus Zakonodajalec'') | [[Slika:Kong Haakon den Unge PI IV 1.jpg|100px]] | [[16. december]] [[1263]] - [[9. marec]] [[1280]] | sin Haakona IV. |- | '''[[Erik II. Norveški|Erik II. Magnusson]]''' | [[Slika:Magnus Haakonsson (Stavanger cathedral).jpg|100px]] | [[9. marec]] [[1280]] – [[15. julij]] [[1299]] | sin Magnusa VI. |- | '''[[Haakon V. Norveški|Haakon V. Magnusson]]''' | [[Slika:Haakon Magnusson (Stavanger cathedral).jpg|100px]] | [[15. julij]] [[1299]] - [[8. maj]] [[1319]] | sin Magnusa VI. |} ===Rodbina Folkunga ali Bjälbo (1319-1387)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Magnus VII. Norveški|Magnus VII. Eriksson]]''' | [[Slika:Magnus Eriksson (cropped).jpg|100px]] | [[avgust]] [[1319]] - [[18. avgust]] [[1355]] | sin Erika, vojvode Södermanlandskega, sina Magnusa III. Švedskega |- | '''[[Haakon VI. Norveški|Haakon VI. Magnusson]]'''<br>(''Haakon Maljši'') | [[Slika:Kong Haakon VI Magnusson PI XVII 1.jpg|100px]] | [[15. avgust]] [[1343]] – [[1380]] | sin Magnusa VII. |- | '''[[Olav IV. Norveški|Olav IV. Haakonsson]]''' | [[Slika:Oluf 2 of Denmark (Kronborg tapestries) cropped.jpg|100px]] | [[1380]] - [[23. avgust]] [[1387]] | sin Haakona VI. |} ==Kalmarska zveze (1389 - 1523)== ===Rodbina Estridsen=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Margareta I. Danska|Margareta Valdemarsdotter]]''' | [[Slika:Margrete 1.jpg|100px]] | [[23. avgust]] [[1387]] - [[28. oktober]] [[1412]] | najmlajša hčerka [[Valdemar IV. Danski|kralja Valdemarja IV.]]<br>žena švedskega norveškega kralja [[Haakon VI. Norveški|Haakona VI.]]<br>ustanoviteljica Kalmarske zveze, ki je povezala vse skandinavske države za več kot stoletje |} ===Rodbina Pomerania (1412-1442)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Erik Pomeranski|Erik III.]]''' | [[Slika:Eryk I Pomorski Darłowo.jpg|100px]] | [[8. avgust]] [[1387]] - [[28. oktober]] [[1412]] | posinovljen sin Margarete I.<br>pravnuk kralja Valdemarja IV.<br>prvi kralj v času Kalmaske zveze |} ===Rodbina Wittelsbach (1442-1448)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Krištof Bavarski]]''' | [[Slika:Christopher of Bavaria crop.jpg|100px]] | [[2. junij]] [[1442]] - [[6. januar]] [[1448]] | peti sin grofa Janez Palatine-Neumarkt |} ===Rodbina Bonde (1449-1450)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Karl VIII. Švedski|Karl I. Knutsson Bonde]]''' | [[Slika:Carl II of Sweden 15th century by Bernt Notke 1982 .jpg|100px]] | [[20. november]] [[1442]] - [[junij]] [[1450]] | sin Knuta Tordssona Bonda |} ===Rodbina Oldenburg (1450-1523)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Kristjan I. Danski|Kristjan I.]]''' | [[Slika:Christian-I-DenmarkNorwaySweden.JPG|100px]] | [[2. avgust]] [[1450]] - [[21. marec]] [[1481]] | najstarejši sin grofa Dietricha Oldenburškega |-bgcolor=#99cc99 !colspan=4 |<center>Medvladje (1481-1483)<br>''Jon Svaleson Smør kot regent''</center> |- | '''[[Janez Danski|Johan]]''' | [[Slika:1455 Johann.JPG|100px]] | [[20. julij]] [[1483]] - [[20. februar]] [[1513]] | sin Kristjana I. |- | '''[[Kristjan II. Danski|Kristjan II.]]''' | [[Slika:ChristianII of denmark.jpg|100px]] | [[22. julij]] [[1513]] - [[20. januar]] [[1450]] | sin Johana |} ==Pod Dansko (1523-1814)== Kalmarska zveza se konča 6. junija 1523 z neodvisnostjo Švedske. Leta 1536 je Tajni danski svet enostransko, brez posvetovanja z Norveško, razglasil Norveško za dansko provinco. Norveška je vzdrževala stanje pol neodvisnosti z nekaterimi ločenimi institucijami, vendar so bile vse njegove čezmorske posesti prišle pod danski nadzor. ===Rodbina Oldenburg (1523-1814)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=20% | Slika !! width=20% | Življenje !! width=20% | Vladanje !! width=20% | Opombe |- | [[Slika:Royal Arms of Norway & Denmark (1523-1535).svg|50px]]<br>'''[[Friderik I. Danski|Friderik I.]]''' | [[Slika:Frederik 1-detail.jpg|100px]] | [[7. oktober]] [[1471]] - [[10. april]] [[1533]] | [[20. januar]] [[1523]] - [[10. april]] [[1533]] | četrti sin Kristjana I. |-bgcolor=#99cc99 !colspan=5 |<center>Medvladje (1533-1537)<br>''Olav Engelbrektsson kot regent''</center> |- | [[SLika:Royal Arms of Norway & Denmark (1535-1559).svg|50px]]<br>'''[[Kristijan III. Danski|Kristijan III.]]''' | [[Slika:Christian III of Denmark.jpg|100px]] | [[12. avgust]] [[1503]] - [[1. januar]] [[1559]] | [[4. julij]] [[1534]] – [[1. januar]] [[1559]] | sin Friderika I. |- | [[Slika:Royal Arms of Norway & Denmark (1559-1699).svg|50px]]<br>'''[[Friderik II. Danski|Friderik II.]]''' | [[Slika:1581 Lorck Frederik 2.(crop).jpg|100px]] | [[1. julij]] [[1534]] - [[4. april]] [[1588]] | [[1. januar]] [[1559]] - [[4. april]] [[1588]] | sin Kristjana III. |- | [[Slika:Royal Arms of Norway & Denmark (1559-1699).svg|50px]]<br>'''[[Kristijan IV. Danski|Kristijan IV.]]''' | [[Slika:Kristian IV av Danmark, malning av Pieter Isaacsz 1611-1616.jpg|100px]] | [[12. april]] [[1577]] - [[28. februar]] [[1648]] | [[4. april]] [[1588]] - [[28. februar]] [[1648]] | sin Friderika II. |- | [[Slika:Royal Arms of Norway & Denmark (1559-1699).svg|50px]]<br>'''[[Friderik III. Danski|Friderik III.]]''' | [[Slika:Frederik 3 by window.jpg|100px]] | [[18. marec]] [[1609]] - [[9. februar]] [[1670]] | [[28. februar]] [[1648]] - [[9. februar]] [[1670]] | sin Kristjana IV. |- | [[Slika:Royal Arms of King Frederick IV of Denmark and Norway.svg|60px]]<br>'''[[Kristijan V. Danski|Kristijan V.]]''' | [[Slika:Christian V of Denmark.jpg|100px]] | [[15. april]] [[1646]] - [[25. avgust]] [[1699]] | [[9. februar]] [[1670]] – [[25. avgust]] [[1699]] | sin Friderika III. |- | [[Slika:Royal Arms of King Frederick IV of Denmark and Norway.svg|60px]]<br>'''[[Friderik IV. Danski|Friderik IV.]]''' | [[Slika:Frederik den 4.jpg|100px]] | [[11. oktober]] [[1671]] - [[21. oktober]] [[1730]] | [[25. avgust]] [[1699]] - [[21. oktober]] [[1730]] | sin Kristjana V. |- | [[Slika:Royal Arms of Denmark & Norway (1699–1819).svg|60px]]<br>'''[[Kristijan VI. Danski|Kristijan VI.]]''' | [[Slika:Christian VI.jpg|100px]] | [[30. november]] [[1699]] - [[6. avgust]] [[1746]] | [[21. oktober]] [[1730]] - [[6. avgust]] [[1746]] | sin Friderika IV. |- | [[Slika:Royal Arms of Denmark & Norway (1699–1819).svg|60px]]<br>'''[[Friderik V. Danski|Friderik V.]]''' | [[Slika:Pilo - Frederik V of Denmark.jpg|100px]] | [[31. marec]] [[1723]] - [[13. januar]] [[1766]] | [[6. avgust]] [[1746]] – [[13. januar]] [[1766]] | sin Kristjana VI. |- | [[Slika:Royal Arms of Denmark & Norway (1699–1819).svg|60px]]<br>'''[[Kristijan VII. Danski|Kristijan VII.]]''' | [[Slika:Christian VII 1772 by Roslin.jpg|100px]] | [[29. januar]] [[1749]] - [[13. marec]] [[1808]] | [[13. januar]] [[1766]] - [[13. marec]] [[1808]] | sin Friderika V. |- | [[Slika:Royal Arms of Denmark & Norway (1699–1819).svg|60px]]<br>'''[[Friderik VI. Danski|Friderik VI.]]''' | [[Slika:Fiedrichvidenmark.jpg|100px]] | [[28. januar]] [[1768]] - [[3. december]] [[1839]] | [[13. marec]] [[1808]] - [[7. februar]] [[1814]] | sin Kristjana VII. |-bgcolor=#99cc99 !colspan=5 |<center>Medvladje (7. februar 1814 - 17. maj 1814)<br>''[[Kristijan VIII. Danski|Kristijan Friderik]] kot regent''</center> |} ==Neuspešna neodvisnost (1814)== ===Rodbina Oldenburg (1814)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=20% | Slika !! width=20% | Življenje !! width=20% | Vladanje !! width=20% | Opombe |- | [[Slika:Royal Arms of Denmark & Norway (1699–1819).svg|60px]]<br>'''[[Kristijan VIII. Danski|Kristijan Friderik]]''' | [[Slika:Christian Frederick, Hereditary Prince of Denmark.jpg|100px]] | [[18. september]] [[1786]] - [[20. januar]] [[1848]] | [[17. maj]] [[1814]] - [[14. avgust]] [[1814]] | najstarejši sin danskega princa Friderika in vnuk Friderika V. |-bgcolor=#99cc99 !colspan=5 |<center>Medvladje (14. avgust 1814-4. november 1814)<br>''Marcus Gjøe Rosenkrantz kot predsednik vlade''</center> |} ==Pod Švedsko (1814-1905)== ===Rodbina Holstien-Gottorp (1814-1818)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=20% | Slika !! width=20% | Življenje !! width=20% | Vladanje !! width=20% | Opombe |- | [[Slika:Serafimersköld Carl XIII Riddarholmen 1814 1818.svg|70px]]<br>'''[[Karl XIII. Švedski|Karl II.]]''' | [[Slika:Charles XIII of Sweden.jpg|100px]] | [[7. oktober]] [[1748]] - [[5. februar]] [[1818]] | [[4. november]] [[1814]] – [[5. februar]] [[1818]] | drugi sin Adolfa Friderika Švedskega in Louise Ulrike Pruske |} ===Rodbina Bernadotte (1818-1905)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=20% | Slika !! width=20% | Življenje !! width=20% | Vladanje !! width=20% | Opombe |- | [[Slika:Karl XIV Johan Roi de Suède et de Norvège.svg|70px]]<br>'''[[Charles-Jean Baptiste Bernadotte|Karel III. Ivan]]''' | [[Slika:CarlXIVJohnSweden.jpg|100px]] | [[26. januar]] [[1763]] - [[8. marec]] [[1844]] | [[5. februar]] [[1818]] - [[8. marec]] [[1844]] | sin Jeana Henrija Bernadotta |- | [[Slika:Coat of Arms of the Union between Sweden and Norway.svg|70px]]<br>'''[[Oskar I. Švedski|Oskar I.]]''' | [[Slika:Crownprince Oscar of Sweden painted by Joseph Karl Stieler.jpg|100px]] | [[4. julij]] [[1799]] - [[8. julij]] [[1859]] | [[8. marec]] [[1844]] - [[8. julij]] [[1859]] | sin Karla III. Ivana |- | [[Slika:Coat of Arms of the Union between Sweden and Norway.svg|70px]]<br>'''[[Karel XV. Švedski|Karel IV.]]''' | [[Slika:Karl XV.jpg|100px]] | [[3. maj]] [[1826]] - [[19. avgust]] [[1872]] | [[8. julij]] [[1859]] – [[19. avgust]] [[1872]] | sin Oskarja I.<br>brat Oskarja II. |- | [[Slika:Coat of Arms of the Union between Sweden and Norway.svg|70px]]<br>'''[[Oskar II. Švedski|Oskar II.]]''' | [[Slika:600 Norwegian Lion King Oscar II.jpg|100px]] | [[21. januar]] [[1829]] - [[26. oktober]] [[1905]] | [[19. avgust]] [[1872]] - [[8. december|26. oktober]] [[1907|1905]] | sin Oskarja I.<br>brat Karla IV. |} ==Druga Kraljevina Norveška (1905-danes)== ===[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg]] (1905-danes)=== Leta 1905 je bil princ Karl Danski izvoljen za kralja Norveške in prevzel ime Haakon VII. Z njim je rodbina Oldenburg spet zasedla norveški prestolu. {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=20% | Slika !! width=20% | Življenje !! width=20% | Vladanje !! width=20% | Opombe |- | [[Slika:Royal CoA of Norway.svg|70px]]<br>'''[[Haakon VII. Norveški|Haakon VII.]]''' | [[Slika:Haakon VII FSA.jpg|100px]] | [[3. avgust]] [[1872]] - [[21. september]] [[1957]] | [[26. oktober]] [[1905]] - [[21. september]] [[1957]] | sin [[Friderik VIII. Danski|kralja Friderika VIII. Danskega]] in Louise Švedske |- | [[Slika:Royal CoA of Norway.svg|70px]]<br>'''[[Olaf V. Norveški|Olaf V.]]''' | [[Slika:Olav V of Norway.jpg|100px]] | [[2. julij]] [[1903]] - [[17. januar]] [[1991]] | [[21. september]] [[1957]] – [[17. januar]] [[1991]] | sin Haakona VII. |- | [[Slika:Royal CoA of Norway.svg|70px]]<br>'''[[Harald V. Norveški|Harald V.]]''' | [[Slika:Harald V of Norway in Slovenia in 2011 (crop).jpg|100px]] | [[21. februar]] [[1937]] - [[28. avgust]] [[2026]] | [[17. januar]] [[1991]] - [[28. avgust]] [[2026]] | sin Olafa V. |- |[[Haakon VIII. Norveški|'''Haakon VIII.''']] |[[Slika:The Crown Prince and Princess Ingrid Alexandra of Norway.jpg|thumb|upright]] |[[20. julij]] [[1973]] |[[28. avgust]] [[2026]] - |sin Haralda V. |} ==Nasledstvo na norveški prestol== [[Slika:The Crown Prince and Princess Ingrid Alexandra of Norway.jpg|thumb|upright|Prestolonaslednik Haakon s hčerko Ingrid Aleksandro]] *[[Slika:Simple gold crown.svg|15px]] '''[[Harald V. Norveški|Kralj Harald V.]]''' (rojen 1937) ** '''(1)''' [[Haakon, norveški prestolonaslednik|Prestolonaslednik Haakon]] (roj. 1973)<ref name="konge">{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28654&sek=27302|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevi dvor|title=Dedni red|accessdate=2015-06-18|archive-date=2018-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180929194648/http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28654&sek=27302|url-status=dead}}</ref><ref name="haakon">{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=120988&sek=28430|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevi dvor|title=Njegovo kraljevo visočanstvo prestolonaslednik|accessdate=18. junij 2015|quote=Prestolonaslednik Haakon, rojen 20. julija 1973. Sin kralja Haralda V. in [[Sonja Norveška|kraljice Sonje]]. Prvi v vrsti na prestol.}}</ref> *** '''(2)''' [[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]] (roj. 2004)<ref name="konge"/><ref name="ingrid">{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28797&sek=28432|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevi dvor|title=Njeno kraljevo visočanstvo princesa Ingrid Aleksandra|accessdate=18. junij 2015|quote=Princesa Ingrid Aleksandra, rojena 21. januarja 2004. Druga v vrsti nasledstva na norveški prestol za očetom prestolonasledniku.}}</ref> *** '''(3)''' [[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]] (roj. 2005)<ref name="konge"/><ref name="sverre">{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28780&sek=28433|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevi dvor|title=Njegovo visočanstvo princ Sverre Magnus|accessdate=18. junij 2015|quote=Tretji v vrsti na nasledstvo na norveški prestol za sestro princeso Ingrid Aleksandro.}}</ref> ** '''(4)''' [[Marta Ludovika Norveška|Princesa Märtha Louise]] (roj. 1971)<ref name="konge"/><ref name="martha">{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28744&sek=27273|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevi dvor|title=Njeno visočanstvo princesa Märtha Louise|accessdate=18. junij 2015|quote=Rojena 22. septembra 1971. Hči kralja Haralda in [[Sonja Norveška|kraljice Sonje]]. Četrta v vrsti nasledstva na norveški prestol za nečakom princem Sverre Magnusom.}}</ref> *** '''(5)''' Maud Behn (roj. 2003)<ref name="konge"/> *** '''(6)''' Leah Behn (roj. 2005)<ref name="konge"/> *** '''(7)''' Emma Behn (roj. 2008)<ref name="konge"/> ==Glej tudi== * [[Seznam danskih kraljev]] * [[Seznam švedskih vladarjev]] ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.kongehuset.no/c27269/seksjonstekst/vis.html?tid=27680 Zgodovina Norveške] *[http://www.kongehuset.no/c27320/seksjonstekst/vis.html?tid=28691 Unija s Švedsko leta 1818] *[http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=27626&sek=26982 Norveški kralji] {{Seznami narodov po poklicu|kraljev}} [[Kategorija:Zgodovina Norveške]] [[Kategorija:Norveški kralji]] [[Kategorija:Seznami kraljev|Norveška]] [[Kategorija:Seznami vladarjev|Norveška]] hrh7dc09pe1pu6o72q1htm59kd4d8ew 6743788 6743786 2026-08-28T10:23:15Z ~2026-45085-22 264465 /* Nasledstvo na norveški prestol */ 6743788 wikitext text/x-wiki {{posodobi|datum=avgust 2026}} {{Infopolje vladarski naziv | royal_title = Kralj | realm = Norveške |native_name = ''Norges konge'' ([[Bokmål]])<br/>''Noregs konge'' ([[Nynorsk]]) | coatofarms = Royal CoA of Norway.svg | coatofarmscaption = [[Grb Norveške|Kraljevi grb Norveške]] | image = Sametingsåpning 2021 (cropped).jpg | incumbent = [[Harald V. Norveški]] | incumbentsince = 17. januarja 1991 | his/her = His | heir_apparent = [[Haakon, norveški prestolonaslednik|Haakon]] | first_monarch = [[Harald I. Norveški]] | date = {{circa}} {{start date and age|df=y|872}} | residence = [[Kraljeva palača, Oslo]] | website = [http://www.kongehuset.no/ Norveška monarhija] | appointer = deden naziv }} To je seznam norveških kraljev in kraljic in oseb v liniji dednega nasledstva na norveški prestol. == Začetki == * Gandalf Alfgeirsson: legendarni kralj Norveške * Halfdan Črni (dansko ''Halfdanr Svarti''): 9 stoletje, oče Haralda Lepolasega ==Prva Kraljevina Norveška (872-1387)== ===Rodbina Fairhair (872-970)=== {| style="text-align:center; width:70%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Harald I. Norveški|Harald I. Halfdansson]]'''<br> Harald Lepolasi<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Harald_1_H%C3%A5rfagre/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Harald 1 Hårfagre|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Flateyjarbok Haraldr Halfdan.jpg|100px]] | [[872]] - [[933]] | sin Halfdana Črnega |- | '''[[Erik I. Norveški|Erik I. Haraldsson]]'''<ref name="EricINBL">{{navedi splet |url=http://snl.no/.nbl_biografi/Eirik_1_Haraldsson_Blod%C3%B8ks/utdypning |work=Norsk biografisk leksikon|title=Eirik 1 Haraldsson Blodøks|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Erik Krvava sekira'') | [[Slika:Coin of Eric Bloodaxe Norse king of York 952 954.jpg|100px]] | [[933]] – [[934]] | sin Haralda I. |- | '''[[Haakon I. Norveški|Haakon I. Haraldsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/H%C3%A5kon_1_Adalsteinsfostre/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title= Håkon 1 Adalsteinsfostre|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Haakon Dobri'') | [[Slika:Peter Nicolai Arbo-Haakon den gode.jpg|100px]] | [[934]] - [[960]] | sin Haralda I. |- | '''[[Harald II. Norveški|Harald II. Ericsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/Harald_2_Gr%C3%A5fell|work=Store norske leksikon|title= Harald 2 Gråfell|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><ref name="Harald2NBL">{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Harald_2_Eiriksson_Gr%C3%A5fell/utdypning |work=Norsk biografisk leksikon|title=Harald 2 Eiriksson Gråfell|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2014}} {{ikona no}}</ref><br>(''Harald Greycloak'') | | [[960]] - [[970]] | sin Erika I. |} ===Rodbina Gorm (970-987) in Grofi Lade (970-995)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | ''[[Harald Modrozobi]]''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/Harald_1_Bl%C3%A5tand|work=Store norske leksikon|title=Harald 1 Blåtand|author=Grethe Authen Blom|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.denstoredanske.dk/Danmarks_geografi_og_historie/Danmarks_historie/Danmark_f%C3%B8r_Reformationen/Harald_1._Bl%C3%A5tand|title=Harald 1. Blåtand|work=Den store danske|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona da}}</ref><br>(''[[De iure - de facto|de iure]]'') | [[Slika:1200 Harald Blåtand anagoria.jpg|100px]] | [[970]] - [[987]] | sin Gorma Starega |- | ''[[Haakon Sigurdsson]]''<ref name="HåkonjarlNBL">{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/H%C3%A5kon_Sigurdsson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Håkon Sigurdsson|author=Jørn Sandnes|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''[[De iure - de facto|de facto]]'') | [[Slika:Håkon jarl.jpg|100px]] | [[970]] - [[995]] | sin Sigurda Haakonssona |} ===Ni dinastije (995-1000)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Olaf I. Norveški|Olaf I. Tryggvason]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Olav_1_Tryggvason/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Olav 1 Tryggvason|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Olav Tryggvason coin (front).png|100px]] | [[995]] - [[1000]] | sin Halfdana Črnega |} ===Rodbina Gorm (1000-1014) in Grofi Lade (1000-1015)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | ''[[Sven I. Norveški]]''<br>(''[[De iure - de facto|de iure]]'') | [[Slika:Sweyn Forkbeard coin (cropped).jpg|100px]] | [[1000]] - [[1013]] | sin Haralda Modrozobega |- | ''[[Erik Haakonsson]]''<br>(''[[De iure - de facto|de facto]]'') | | [[1000]] – [[1012]] | sin Haakona Sigurdssona<br>polbrat Svena Haakonssona |- | ''[[Sven Haakonsson]]''<br>(''[[De iure - de facto|de facto]]'') | | [[1000]] - [[1015]] | sin Haakona Sigurdssona<br>polbrat Erika Haakonssona |- | ''[[Haakon Ericsson]]''<br>(''[[De iure - de facto|de facto]]'') | | [[1012]] - [[1015]] | sin Erika Haakonssona |} ===Rodbina Fairhair (1015-1028)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Olaf II. Norveški|Olaf II. Haraldsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/Olav_2_Haraldsson_Den_Hellige|work=Store norske leksikon|title=Olav 2 Haraldsson Den Hellige|author=Per G. Norseng|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Olav_2_Haraldsson_Den_Hellige/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Olav 2 Haraldsson Den Hellige|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Sveti Olaf'') | [[Slika:Olav der Heilige07.jpg|100px]] | [[1015]] - [[1028]] | sin Haralda Grenska |} ===Rodbina Gorm (1028-1035) in Grofi Lade (1028-1029)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Knut Veliki]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://www.denstoredanske.dk/Danmarks_geografi_og_historie/Danmarks_historie/Danmark_f%C3%B8r_Reformationen/Knud_2._den_Store|title=Knud 2. den Store|work=Den store danske|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona da}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/Knud_1_den_store|work=Store norske leksikon|title=Knud 1 den store|author=Per G. Norseng|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Cnut the Great Obverse.jpg|100px]] | [[1028]] - [[1035]] | sin Haralda Modrozobega |- | '''[[Erik Haakonsson]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://snl.no/H%C3%A5kon_Eiriksson|work=Store norske leksikon |title=Håkon Eiriksson | author=Norseng, Per G. |accessdate=5 November 2012 |language=no}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/H%C3%A5kon_Eiriksson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Håkon Eiriksson|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''[[De iure - de facto|de facto]]'') | [[Slika:Sm 76, Komstad.JPG|100px]] | [[1028]] – [[1035]] | sin Erika Haakonssona |- | '''[[Sven Knutsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://www.denstoredanske.dk/Danmarks_geografi_og_historie/Danmarks_historie/Danmark_f%C3%B8r_Reformationen/Svend_Alfivasen|title=Svend Alfivasen|work=Den store danske|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona da}}</ref> | | [[1000]] - [[1015]] | sin Knuta Velikega |} ===Rodbina Fairhair (1035-1319)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Magnus Dobri]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/Magnus_1_den_gode|work=Store norske leksikon|title=Magnus 1 den gode |author=Norseng, Per G.|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Magnus den gode mynt p (obverse).jpg|100px]] | [[1035]] - [[25. oktober]] [[1047]] | nezakonski sin Olafa II. |- | '''[[Harald III. Norveški|Harald III. Sigurdsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/Harald_3_Hardr%C3%A5de|work=Store norske leksikon|title=Harald 3 Hardråde|author=Norseng, Per G.|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Harald Strogi'') | [[Slika:Harold-III-Coin.png|100px]] | [[1046]] - [[26. september]] [[1066]] | sin Sigurda Syra |- | '''[[Magnus II. Norveški|Magnus II. Haraldsson]]'''<ref name="Krag, Claus">{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Magnus_2_Haraldsson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Magnus 2 Haraldsson|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | | [[1066]] – [[28. april]] [[1069]] | najstarejši sin Haralda III.<br>polbrat Olafa III. |- | '''[[Olaf III. Norveški|Olaf III. Haraldsson]]'''<ref name="Krag, Claus"/><br>(''Olaf Kyrre'') | [[Slika:Olav Kyrre mynt 1 (obverse).jpg|100px]] | [[1067]] - [[22. september]] [[1093]] | najmlajši sin Haralda III.<br>polbrat Magnusa II. |- | '''[[Haakon VI. Norveški|Haakon II. Magnusson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/H%C3%A5kon_Magnusson_Toresfostre/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Håkon Magnusson Toresfostre|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Haakon Toresfostre'') | | [[1028]] - [[februar]] [[1035]] | nezakonski sin Magnusa II. |- | '''[[Magnus III. Norveški|Magnus III. Olafsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Magnus_3_Olavsson_Berrf%C3%B8tt/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Magnus 3 Olavsson Berrføtt|author=Claus Krag|accessdate=6 November 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Magnus III Barefoot of Norway coin 1865.png|100px]] | [[1093]] – [[24. avgust]] [[1103]] | nezakonski sin Olafa III. |- | '''[[Øystein I. Norveški|Øystein I. Magnusson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/%C3%98ystein_1_Magnusson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Øystein 1 Magnusson|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Oeystein.jpg|100px]] | [[1103]] - [[29. avgust]] [[1123]] | nezakonski sin Magnusa III. |- | '''[[Sigurd I. Norveški|Sigurd I. Magnusson]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://snl.no/.nbl_biografi/Sigurd_1_Magnusson_Jorsalfare/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Sigurd 1 Magnusson Jorsalfare|author=Claus Krag|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Sigurd Križarec'') | | [[1103]] - [[26. marec]] [[1030]] | nezakonski sin Magnusa III. |- | ''[[Olav Magnusson Norveški|Olav (IV.) Magnusson]]''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Olav_Magnusson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Olav Magnusson|author=Knut Peter Lyche Arstad|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Ol-Øys-Sig 8.png|100px]] | [[1103]] - [[22. december]] [[1115]] | nezakonski sin Magnusa III. |-bgcolor=#99cc99 !colspan=4 |<center>Po smrti Sigurda se začene obdobje norveških državljanskih vojn.</center> |- | '''[[Magnus IV. Norveški|Magnus IV. Sigurdsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Magnus_4_Sigurdsson_Blinde/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Magnus 4 Sigurdsson Blinde|author=Nils Petter Thousen|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Magnus Slepi'') | [[Slika:Magnus Blindes og Harald Gilles saga-Magnus lemlestes-E. Peterssen.jpg|100px|]] | [[1130]] – [[7. januar]] [[1135]] | nezakonski sin Sigurda I. |- | '''[[Harald IV. Norveški|Harald IV. Magnusson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/eg._Gilchrist_Harald_4_Gille/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=eg. Gilchrist Harald 4 Gille|author=Knut Peter Lyche Arstad|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Harald Gille'') | | [[1130]] - [[14. december]] [[1136]] | nezakonski sin Magnusa III.<br>polbrat Sigurda I. |- | '''[[Sigurd II. Norveški|Sigurd II. Haraldsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Sigurd_2_Haraldsson_Munn/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Sigurd 2 Haraldsson Munn|author=Knut Helle|accessdate=6 November 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Sigurd Munn'') | | [[1136]] - [[6. februar]] [[1155]] | nezakonski sin Haralda IV.<br>polbrat Inga I. in Øysteina II. |- | '''[[Inge I. Norveški|Inge I. Haraldsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Inge_1_Haraldsson_Krokrygg/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Inge 1 Haraldsson Krokrygg|author=Bente Opheim Brathetland|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Inge Grbavec'') | | [[1136]] – [[3. februar]] [[1161]] | edini sin Haralda IV. in Ingrid Švedske<br>polbrat Øysteina II. in Sigurda II. |- | '''[[Øystein II. Norveški|Øystein II. Haraldsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/%C3%98ystein_2_Haraldsson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Øystein 2 Haraldsson|author=Bente Opheim Brathetland|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | | [[1142]] - [[1157]] | nezakonski sin Harald IV.<br>polbrat Inga I. in Sigurda II. |- | '''[[Haakon II. Norveški|Haakon II. Sigurdsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/H%C3%A5kon_2_Sigurdsson_Herdebrei/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Håkon 2 Sigurdsson Herdebrei|author=Bente Opheim Brathetland|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><br>(''Haakon Širokorami'') | | [[1157]] - [[7. avgust]] [[1162]] | nezakonski sin Sigurda II. |- | '''[[Magnus V. Norveški|Magnus V. Erlingsson]]'''<ref>{{navedi splet |url=http://snl.no/.nbl_biografi/Magnus_5_Erlingsson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Magnus 5 Erlingsson|author=Knut Helle|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Magnus Erlingssons saga-Vignett-G. Munthe.jpg|100px]] | [[1161]] – [[15. junij]] [[1184]] | sin Erlinga Skakka |- | '''[[Sverre I. Norveški|Sverre Sigurdsson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Sverre_Sigurdsson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon |title=Sverre Sigurdsson|author=Knut Helle|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | [[Slika:Sverre Sigurdsson (Nidaros Cathedral).jpg|100px]] | [[15. junij]] [[1184]] - [[9. marec]] [[1202]] | nezakonski sin Sigurda II. |- | '''[[Haakon III. Norveški|Haakon III. Sverresson]]'''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/H%C3%A5kon_3_Sverresson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Håkon 3 Sverresson|author=Narve Bjørgo|accessdate=6 November 2015}} {{ikona no}}</ref> | | [[9. marec]] [[1202]] - [[1. januar]] [[1204]] | nezakonski sin Sverra Sigurdssona |- | ''[[Guttorm I. Norveški|Guttorm Sigurdsson]]''<ref>{{navedi splet|url=http://snl.no/.nbl_biografi/Guttorm_Sigurdsson/utdypning|work=Norsk biografisk leksikon|title=Guttorm Sigurdsson|author=Knut Helle|accessdate=18. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | | [[2. januar]] [[1204]] - [[11. avgust]] [[1204]] | nezakonski sin Sigurda Lavarda |- | '''[[Inge II. Norveški|Inge II. Baardsson]]''' | | [[avgust]] [[1204]] - [[23. april]] [[1217]] | nezakonski sin Bårda Guttormssona |-bgcolor=#99cc99 !colspan=4 |<center>Verjetno je nezakonski sin Haakona III. končno začel obdobje miru brez državljanskih vojn in številnih kraljev istočasno na prestolu.</center> |- | '''[[Haakon IV. Norveški|Haakon IV. Haakonsson]]'''<br>(''Haakon Stari'') | [[Slika:Magnus Blindes og Harald Gilles saga-Magnus lemlestes-E. Peterssen.jpg|100px|]] | [[junij]] [[1217]] – [[16. december]] [[1263]] | nezakonski sin Haakona III. |- | ''[[Haakon Mlajši|Haakon Haakonsson]]''<br>(''Haakon Mlajši'') | [[Slika:Kong Haakon Haakonsson PI III 1.jpg|100px]] | [[1. april]] [[1240]] - [[5. maj]] [[1257]] | nezakonski sin Haakona IV. |- | '''[[Magnus VI. Norveški|Magnus VI. Haakonsson]]'''<br>(''Magnus Zakonodajalec'') | [[Slika:Kong Haakon den Unge PI IV 1.jpg|100px]] | [[16. december]] [[1263]] - [[9. marec]] [[1280]] | sin Haakona IV. |- | '''[[Erik II. Norveški|Erik II. Magnusson]]''' | [[Slika:Magnus Haakonsson (Stavanger cathedral).jpg|100px]] | [[9. marec]] [[1280]] – [[15. julij]] [[1299]] | sin Magnusa VI. |- | '''[[Haakon V. Norveški|Haakon V. Magnusson]]''' | [[Slika:Haakon Magnusson (Stavanger cathedral).jpg|100px]] | [[15. julij]] [[1299]] - [[8. maj]] [[1319]] | sin Magnusa VI. |} ===Rodbina Folkunga ali Bjälbo (1319-1387)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Magnus VII. Norveški|Magnus VII. Eriksson]]''' | [[Slika:Magnus Eriksson (cropped).jpg|100px]] | [[avgust]] [[1319]] - [[18. avgust]] [[1355]] | sin Erika, vojvode Södermanlandskega, sina Magnusa III. Švedskega |- | '''[[Haakon VI. Norveški|Haakon VI. Magnusson]]'''<br>(''Haakon Maljši'') | [[Slika:Kong Haakon VI Magnusson PI XVII 1.jpg|100px]] | [[15. avgust]] [[1343]] – [[1380]] | sin Magnusa VII. |- | '''[[Olav IV. Norveški|Olav IV. Haakonsson]]''' | [[Slika:Oluf 2 of Denmark (Kronborg tapestries) cropped.jpg|100px]] | [[1380]] - [[23. avgust]] [[1387]] | sin Haakona VI. |} ==Kalmarska zveze (1389 - 1523)== ===Rodbina Estridsen=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Margareta I. Danska|Margareta Valdemarsdotter]]''' | [[Slika:Margrete 1.jpg|100px]] | [[23. avgust]] [[1387]] - [[28. oktober]] [[1412]] | najmlajša hčerka [[Valdemar IV. Danski|kralja Valdemarja IV.]]<br>žena švedskega norveškega kralja [[Haakon VI. Norveški|Haakona VI.]]<br>ustanoviteljica Kalmarske zveze, ki je povezala vse skandinavske države za več kot stoletje |} ===Rodbina Pomerania (1412-1442)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Erik Pomeranski|Erik III.]]''' | [[Slika:Eryk I Pomorski Darłowo.jpg|100px]] | [[8. avgust]] [[1387]] - [[28. oktober]] [[1412]] | posinovljen sin Margarete I.<br>pravnuk kralja Valdemarja IV.<br>prvi kralj v času Kalmaske zveze |} ===Rodbina Wittelsbach (1442-1448)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Krištof Bavarski]]''' | [[Slika:Christopher of Bavaria crop.jpg|100px]] | [[2. junij]] [[1442]] - [[6. januar]] [[1448]] | peti sin grofa Janez Palatine-Neumarkt |} ===Rodbina Bonde (1449-1450)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Karl VIII. Švedski|Karl I. Knutsson Bonde]]''' | [[Slika:Carl II of Sweden 15th century by Bernt Notke 1982 .jpg|100px]] | [[20. november]] [[1442]] - [[junij]] [[1450]] | sin Knuta Tordssona Bonda |} ===Rodbina Oldenburg (1450-1523)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=25% | Slika !! width=20% | Vladanje !! width=25% | Opombe |- | '''[[Kristjan I. Danski|Kristjan I.]]''' | [[Slika:Christian-I-DenmarkNorwaySweden.JPG|100px]] | [[2. avgust]] [[1450]] - [[21. marec]] [[1481]] | najstarejši sin grofa Dietricha Oldenburškega |-bgcolor=#99cc99 !colspan=4 |<center>Medvladje (1481-1483)<br>''Jon Svaleson Smør kot regent''</center> |- | '''[[Janez Danski|Johan]]''' | [[Slika:1455 Johann.JPG|100px]] | [[20. julij]] [[1483]] - [[20. februar]] [[1513]] | sin Kristjana I. |- | '''[[Kristjan II. Danski|Kristjan II.]]''' | [[Slika:ChristianII of denmark.jpg|100px]] | [[22. julij]] [[1513]] - [[20. januar]] [[1450]] | sin Johana |} ==Pod Dansko (1523-1814)== Kalmarska zveza se konča 6. junija 1523 z neodvisnostjo Švedske. Leta 1536 je Tajni danski svet enostransko, brez posvetovanja z Norveško, razglasil Norveško za dansko provinco. Norveška je vzdrževala stanje pol neodvisnosti z nekaterimi ločenimi institucijami, vendar so bile vse njegove čezmorske posesti prišle pod danski nadzor. ===Rodbina Oldenburg (1523-1814)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=20% | Slika !! width=20% | Življenje !! width=20% | Vladanje !! width=20% | Opombe |- | [[Slika:Royal Arms of Norway & Denmark (1523-1535).svg|50px]]<br>'''[[Friderik I. Danski|Friderik I.]]''' | [[Slika:Frederik 1-detail.jpg|100px]] | [[7. oktober]] [[1471]] - [[10. april]] [[1533]] | [[20. januar]] [[1523]] - [[10. april]] [[1533]] | četrti sin Kristjana I. |-bgcolor=#99cc99 !colspan=5 |<center>Medvladje (1533-1537)<br>''Olav Engelbrektsson kot regent''</center> |- | [[SLika:Royal Arms of Norway & Denmark (1535-1559).svg|50px]]<br>'''[[Kristijan III. Danski|Kristijan III.]]''' | [[Slika:Christian III of Denmark.jpg|100px]] | [[12. avgust]] [[1503]] - [[1. januar]] [[1559]] | [[4. julij]] [[1534]] – [[1. januar]] [[1559]] | sin Friderika I. |- | [[Slika:Royal Arms of Norway & Denmark (1559-1699).svg|50px]]<br>'''[[Friderik II. Danski|Friderik II.]]''' | [[Slika:1581 Lorck Frederik 2.(crop).jpg|100px]] | [[1. julij]] [[1534]] - [[4. april]] [[1588]] | [[1. januar]] [[1559]] - [[4. april]] [[1588]] | sin Kristjana III. |- | [[Slika:Royal Arms of Norway & Denmark (1559-1699).svg|50px]]<br>'''[[Kristijan IV. Danski|Kristijan IV.]]''' | [[Slika:Kristian IV av Danmark, malning av Pieter Isaacsz 1611-1616.jpg|100px]] | [[12. april]] [[1577]] - [[28. februar]] [[1648]] | [[4. april]] [[1588]] - [[28. februar]] [[1648]] | sin Friderika II. |- | [[Slika:Royal Arms of Norway & Denmark (1559-1699).svg|50px]]<br>'''[[Friderik III. Danski|Friderik III.]]''' | [[Slika:Frederik 3 by window.jpg|100px]] | [[18. marec]] [[1609]] - [[9. februar]] [[1670]] | [[28. februar]] [[1648]] - [[9. februar]] [[1670]] | sin Kristjana IV. |- | [[Slika:Royal Arms of King Frederick IV of Denmark and Norway.svg|60px]]<br>'''[[Kristijan V. Danski|Kristijan V.]]''' | [[Slika:Christian V of Denmark.jpg|100px]] | [[15. april]] [[1646]] - [[25. avgust]] [[1699]] | [[9. februar]] [[1670]] – [[25. avgust]] [[1699]] | sin Friderika III. |- | [[Slika:Royal Arms of King Frederick IV of Denmark and Norway.svg|60px]]<br>'''[[Friderik IV. Danski|Friderik IV.]]''' | [[Slika:Frederik den 4.jpg|100px]] | [[11. oktober]] [[1671]] - [[21. oktober]] [[1730]] | [[25. avgust]] [[1699]] - [[21. oktober]] [[1730]] | sin Kristjana V. |- | [[Slika:Royal Arms of Denmark & Norway (1699–1819).svg|60px]]<br>'''[[Kristijan VI. Danski|Kristijan VI.]]''' | [[Slika:Christian VI.jpg|100px]] | [[30. november]] [[1699]] - [[6. avgust]] [[1746]] | [[21. oktober]] [[1730]] - [[6. avgust]] [[1746]] | sin Friderika IV. |- | [[Slika:Royal Arms of Denmark & Norway (1699–1819).svg|60px]]<br>'''[[Friderik V. Danski|Friderik V.]]''' | [[Slika:Pilo - Frederik V of Denmark.jpg|100px]] | [[31. marec]] [[1723]] - [[13. januar]] [[1766]] | [[6. avgust]] [[1746]] – [[13. januar]] [[1766]] | sin Kristjana VI. |- | [[Slika:Royal Arms of Denmark & Norway (1699–1819).svg|60px]]<br>'''[[Kristijan VII. Danski|Kristijan VII.]]''' | [[Slika:Christian VII 1772 by Roslin.jpg|100px]] | [[29. januar]] [[1749]] - [[13. marec]] [[1808]] | [[13. januar]] [[1766]] - [[13. marec]] [[1808]] | sin Friderika V. |- | [[Slika:Royal Arms of Denmark & Norway (1699–1819).svg|60px]]<br>'''[[Friderik VI. Danski|Friderik VI.]]''' | [[Slika:Fiedrichvidenmark.jpg|100px]] | [[28. januar]] [[1768]] - [[3. december]] [[1839]] | [[13. marec]] [[1808]] - [[7. februar]] [[1814]] | sin Kristjana VII. |-bgcolor=#99cc99 !colspan=5 |<center>Medvladje (7. februar 1814 - 17. maj 1814)<br>''[[Kristijan VIII. Danski|Kristijan Friderik]] kot regent''</center> |} ==Neuspešna neodvisnost (1814)== ===Rodbina Oldenburg (1814)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=20% | Slika !! width=20% | Življenje !! width=20% | Vladanje !! width=20% | Opombe |- | [[Slika:Royal Arms of Denmark & Norway (1699–1819).svg|60px]]<br>'''[[Kristijan VIII. Danski|Kristijan Friderik]]''' | [[Slika:Christian Frederick, Hereditary Prince of Denmark.jpg|100px]] | [[18. september]] [[1786]] - [[20. januar]] [[1848]] | [[17. maj]] [[1814]] - [[14. avgust]] [[1814]] | najstarejši sin danskega princa Friderika in vnuk Friderika V. |-bgcolor=#99cc99 !colspan=5 |<center>Medvladje (14. avgust 1814-4. november 1814)<br>''Marcus Gjøe Rosenkrantz kot predsednik vlade''</center> |} ==Pod Švedsko (1814-1905)== ===Rodbina Holstien-Gottorp (1814-1818)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=20% | Slika !! width=20% | Življenje !! width=20% | Vladanje !! width=20% | Opombe |- | [[Slika:Serafimersköld Carl XIII Riddarholmen 1814 1818.svg|70px]]<br>'''[[Karl XIII. Švedski|Karl II.]]''' | [[Slika:Charles XIII of Sweden.jpg|100px]] | [[7. oktober]] [[1748]] - [[5. februar]] [[1818]] | [[4. november]] [[1814]] – [[5. februar]] [[1818]] | drugi sin Adolfa Friderika Švedskega in Louise Ulrike Pruske |} ===Rodbina Bernadotte (1818-1905)=== {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=20% | Slika !! width=20% | Življenje !! width=20% | Vladanje !! width=20% | Opombe |- | [[Slika:Karl XIV Johan Roi de Suède et de Norvège.svg|70px]]<br>'''[[Charles-Jean Baptiste Bernadotte|Karel III. Ivan]]''' | [[Slika:CarlXIVJohnSweden.jpg|100px]] | [[26. januar]] [[1763]] - [[8. marec]] [[1844]] | [[5. februar]] [[1818]] - [[8. marec]] [[1844]] | sin Jeana Henrija Bernadotta |- | [[Slika:Coat of Arms of the Union between Sweden and Norway.svg|70px]]<br>'''[[Oskar I. Švedski|Oskar I.]]''' | [[Slika:Crownprince Oscar of Sweden painted by Joseph Karl Stieler.jpg|100px]] | [[4. julij]] [[1799]] - [[8. julij]] [[1859]] | [[8. marec]] [[1844]] - [[8. julij]] [[1859]] | sin Karla III. Ivana |- | [[Slika:Coat of Arms of the Union between Sweden and Norway.svg|70px]]<br>'''[[Karel XV. Švedski|Karel IV.]]''' | [[Slika:Karl XV.jpg|100px]] | [[3. maj]] [[1826]] - [[19. avgust]] [[1872]] | [[8. julij]] [[1859]] – [[19. avgust]] [[1872]] | sin Oskarja I.<br>brat Oskarja II. |- | [[Slika:Coat of Arms of the Union between Sweden and Norway.svg|70px]]<br>'''[[Oskar II. Švedski|Oskar II.]]''' | [[Slika:600 Norwegian Lion King Oscar II.jpg|100px]] | [[21. januar]] [[1829]] - [[26. oktober]] [[1905]] | [[19. avgust]] [[1872]] - [[8. december|26. oktober]] [[1907|1905]] | sin Oskarja I.<br>brat Karla IV. |} ==Druga Kraljevina Norveška (1905-danes)== ===[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg]] (1905-danes)=== Leta 1905 je bil princ Karl Danski izvoljen za kralja Norveške in prevzel ime Haakon VII. Z njim je rodbina Oldenburg spet zasedla norveški prestolu. {| style="text-align:center; width:100%" class="wikitable" ! width=20% | Ime !! width=20% | Slika !! width=20% | Življenje !! width=20% | Vladanje !! width=20% | Opombe |- | [[Slika:Royal CoA of Norway.svg|70px]]<br>'''[[Haakon VII. Norveški|Haakon VII.]]''' | [[Slika:Haakon VII FSA.jpg|100px]] | [[3. avgust]] [[1872]] - [[21. september]] [[1957]] | [[26. oktober]] [[1905]] - [[21. september]] [[1957]] | sin [[Friderik VIII. Danski|kralja Friderika VIII. Danskega]] in Louise Švedske |- | [[Slika:Royal CoA of Norway.svg|70px]]<br>'''[[Olaf V. Norveški|Olaf V.]]''' | [[Slika:Olav V of Norway.jpg|100px]] | [[2. julij]] [[1903]] - [[17. januar]] [[1991]] | [[21. september]] [[1957]] – [[17. januar]] [[1991]] | sin Haakona VII. |- | [[Slika:Royal CoA of Norway.svg|70px]]<br>'''[[Harald V. Norveški|Harald V.]]''' | [[Slika:Harald V of Norway in Slovenia in 2011 (crop).jpg|100px]] | [[21. februar]] [[1937]] - [[28. avgust]] [[2026]] | [[17. januar]] [[1991]] - [[28. avgust]] [[2026]] | sin Olafa V. |- |[[Haakon VIII. Norveški|'''Haakon VIII.''']] |[[Slika:The Crown Prince and Princess Ingrid Alexandra of Norway.jpg|thumb|upright]] |[[20. julij]] [[1973]] |[[28. avgust]] [[2026]] - |sin Haralda V. |} ==Nasledstvo na norveški prestol (do 2026)== [[Slika:The Crown Prince and Princess Ingrid Alexandra of Norway.jpg|thumb|upright|Prestolonaslednik Haakon s hčerko Ingrid Aleksandro]] *[[Slika:Simple gold crown.svg|15px]] '''[[Harald V. Norveški|Kralj Harald V.]]''' (1937 - 2026) ** '''(1)''' [[Haakon, norveški prestolonaslednik|Prestolonaslednik Haakon]] (roj. 1973)<ref name="konge">{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28654&sek=27302|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevi dvor|title=Dedni red|accessdate=2015-06-18|archive-date=2018-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180929194648/http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=28654&sek=27302|url-status=dead}}</ref><ref name="haakon">{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=120988&sek=28430|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevi dvor|title=Njegovo kraljevo visočanstvo prestolonaslednik|accessdate=18. junij 2015|quote=Prestolonaslednik Haakon, rojen 20. julija 1973. Sin kralja Haralda V. in [[Sonja Norveška|kraljice Sonje]]. Prvi v vrsti na prestol.}}</ref> *** '''(2)''' [[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]] (roj. 2004)<ref name="konge"/><ref name="ingrid">{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28797&sek=28432|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevi dvor|title=Njeno kraljevo visočanstvo princesa Ingrid Aleksandra|accessdate=18. junij 2015|quote=Princesa Ingrid Aleksandra, rojena 21. januarja 2004. Druga v vrsti nasledstva na norveški prestol za očetom prestolonasledniku.}}</ref> *** '''(3)''' [[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]] (roj. 2005)<ref name="konge"/><ref name="sverre">{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28780&sek=28433|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevi dvor|title=Njegovo visočanstvo princ Sverre Magnus|accessdate=18. junij 2015|quote=Tretji v vrsti na nasledstvo na norveški prestol za sestro princeso Ingrid Aleksandro.}}</ref> ** '''(4)''' [[Marta Ludovika Norveška|Princesa Märtha Louise]] (roj. 1971)<ref name="konge"/><ref name="martha">{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28744&sek=27273|website=www.royalcourt.no|publisher=Norveški kraljevi dvor|title=Njeno visočanstvo princesa Märtha Louise|accessdate=18. junij 2015|quote=Rojena 22. septembra 1971. Hči kralja Haralda in [[Sonja Norveška|kraljice Sonje]]. Četrta v vrsti nasledstva na norveški prestol za nečakom princem Sverre Magnusom.}}</ref> *** '''(5)''' Maud Behn (roj. 2003)<ref name="konge"/> *** '''(6)''' Leah Behn (roj. 2005)<ref name="konge"/> *** '''(7)''' Emma Behn (roj. 2008)<ref name="konge"/> ==Glej tudi== * [[Seznam danskih kraljev]] * [[Seznam švedskih vladarjev]] ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.kongehuset.no/c27269/seksjonstekst/vis.html?tid=27680 Zgodovina Norveške] *[http://www.kongehuset.no/c27320/seksjonstekst/vis.html?tid=28691 Unija s Švedsko leta 1818] *[http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=27626&sek=26982 Norveški kralji] {{Seznami narodov po poklicu|kraljev}} [[Kategorija:Zgodovina Norveške]] [[Kategorija:Norveški kralji]] [[Kategorija:Seznami kraljev|Norveška]] [[Kategorija:Seznami vladarjev|Norveška]] 6btcn7v6i6hbo2dcwt72zaxurmpxh6v Orientalski sršen 0 410427 6743728 6639802 2026-08-28T07:33:43Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Invazivne vrste]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6743728 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Orientalski sršen | image = Vespa orientalis 2.jpg | image_caption = | image_width = 240px | status = DD | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="IUCN">{{navedi splet|author=International Union for Conservation of Nature and Natural Resources|title=The IUCN Red List of Threatened Species|accessdate=25.9.2014|url=http://www.iucnredlist.org/|date=2014}}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Hymenoptera]] (kožekrilci) | familia = [[Vespidae]] (prave ose) | genus = ''[[Hornet|Vespa]]'' | species = '''''V. orientalis''''' | binomial = ''Vespa orientalis'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1771 | range_map = Vespa orientalis Distribution Map2.svg | range_map_caption = Razširjenost orientalskega sršena po svetu<ref name="USAPHC">{{navedi splet|url=http://phc.amedd.army.mil/PHC%20Resource%20Library/Oriental%20Hornet%20FS%2018-074-0311.pdf|title=Oriental hornets|author=USAPHC Entomological Sciences Program|publisher=U.S. Army Public Health Command|accessdate=24.9.2014|archive-date=2014-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20140824022853/http://phc.amedd.army.mil/PHC%20Resource%20Library/Oriental%20Hornet%20FS%2018-074-0311.pdf|url-status=dead}}</ref><ref name="Archer">{{navedi revijo|author=Archer ME.|title=Taxonomy, distribution and nesting biology of Vespa orientalis L. (Hym., Vespidae)|journal=Entomologist's Monthly Magazine|volume=138|pages=45–51|date=1998 |url=http://www.academia.edu/4236674/Taxonomy_distribution_and_nesting_biology_of_Vespa_orientalis_L._Hym._Vespidae_1998_}}</ref> | subdivision_ranks = [[Podvrsta (biologija)|Podvrste]] | subdivision = ''[[Vespa orientalis arabica]]''<br/> ''[[Vespa orientalis somalica]]''<br/> ''[[Vespa orientalis zavatarii]]'' }} '''Orientalski sršen''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Vespa orientalis''''') je vrsta [[kožekrilci|kožekrilcev]] iz družine [[prave ose|pravih os]]. Biva na območju [[Jugozahodna Azija|Jugozahodne Azije]] in [[Severna Afrika|Severne Afrike]] ter na [[Madagaskar]]ju in delih [[Južna Evropa|Južne Evrope]].<ref name="USAPHC"/><ref name="Archer"/> Kot [[invazivna vrsta|invazivno vrsto]] so ga odkrili tudi na nekaterih krajih v [[Mehika|Mehiki]].<ref>{{navedi revijo|url=http://www.npsumava.cz/storage/vyzkum/Mexicoorientalis.pdf|title=Oriental Hornet Vespa orientalis Linnaeus, 1771 found in Mexico|author=Dvorak L.|year=2006|journal=Entomological Problems|volume=36|pages=80|access-date=2015-11-05|archive-date=2013-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20131029210129/http://www.npsumava.cz/storage/vyzkum/Mexicoorientalis.pdf|url-status=dead}}</ref> So [[socialne žuželke]], ki gnezda navadno gradijo pod zemljo.<ref name="USAPHC"/> Raziskave v zadnjih letih so pokazale, da rumeno obarvani deli [[Zunanji skelet|kutikule]] lahko absorbirajo sončno svetlobo in pri tem proizvedejo majhen [[električni potencial]], katerega sršeni po nekaterih teorijah izrabljajo kot vir energije pri zahtevnem kopanju in gradnji gnezda.<ref name="plotkin">{{navedi revijo|author=Plotkin M ''s sod.''|year=2010|title=Solar energy harvesting in the epicuticle of the oriental hornet (Vespa orientalis)|journal=Naturwissenschaften|volume=97|issue=12|pages=1067–1076 |url=http://link.springer.com/article/10.1007%2Fs00114-010-0728-1|doi=10.1007/s00114-010-0728-1 |pmid=21052618}}</ref> Orientalski sršen tako verjetno predstavlja prvo odkrito živalsko vrsto, ki ima lasten sistem za [[absorpcija|absorpcijo]] in pretvorbo energije sončne svetlobe za lastne potrebe.<ref>Nekatere vrste [[polži|polžev]] so sicer sposobne vključiti [[kloroplast]]e, katere pridobijo od prehranjevanja z [[alge|algami]], v lastne celice, kar predstavlja dodaten vir energije. Fenomen je znan kot '''[[kleptoplastija]]''', vedar je treba poudariti, da gre pri tem za [[simbioza|simbiotični]] fenomen, tj. omenjeni polži nimajo ''lastnega'' [[fotosinteza|fotosintetskega]] aparata.</ref> == Telesne značilnosti == Odrasli osebki zrastejo 25 do 35&nbsp;mm v dolžino. Telo je rdeče-rjave barve z jasno vidnimi rumenimi pasovi na zadku, ki se ne raztezajo vse do konca zadka. Matice, delavke in samci se med sabo nekoliko razlikujejo po velikosti, zgradbi in obarvanosti telesa. Po velikostnem redu so največje matice, nato delavke in nazadnje samci. Vsi imajo razvite močne [[obustni aparat|obustne čeljusti]]. Matice in delavke imajo razvito [[leglica|leglico]] (ovipozitor), ki je preobražena v želo in ima obrambno vlogo. Samce in delavke se med sabo lahko razlikuje tudi po številu členov (segmentov) [[tipalnica|tipalnic]]: samci imajo 13 členov, medtem ko imajo delavke 12 členov.<ref name="USAPHC"/> == Ekologija == Orientalski sršeni so [[socialne žuželke]]. Imajo kastni sistem, sestavljen iz matic, delavk in samcev. V koloniji je edina samica z [[razmnoževanje|razmnoževalno]] sposobnostjo matica. Samci imajo podobno samo razmnoževalno vlogo. Gradnja gnezd, obramba kolonije, lovljenje hrane in skrb za nedorasle potomce so naloge delavk. Vsako kolonijo vzpostavi [[oploditev|oplojena]] matica, ki prezimi v stanju [[hibernacija|hibernacije]].<ref name="USAPHC"/> [[Slika:Vespa orientalis nest 1.jpg|thumb|right|Delavke na vstopu v podzemno gnezdo utripajo s krili in hladijo gnezdo v vročem poletnem dnevu.]] Ena od posebnosti orientalskih sršenov je gradnja gnezd, ki jih navadno gradijo v tleh (tj. pod zemljo), čeprav jih lahko najdemo tudi v zakritih krajih, kot so votla debla, kontejnerji ter odprtine v stenah zgradb, vozilih in [[letalo|letalih]]. Papirnata gnezda zgradijo iz vejic in listov dreves in grmov. Gnezda pod zemljo izkopljejo tako, da s čeljustmi poberejo kos [[prst (pedologija)|prsti]] in ga odnesejo ven.<ref name="USAPHC"/> === Prehrana === Prehranjujejo se z drugimi žuželkami, kot so [[kratkotipalčnice]], [[muhe]], [[čebele]] in [[ose]],<ref name="USAPHC"/> za nedorasle osebke pa pobirajo koščke svežega ali pokvarjenega mesa.<ref name="Bacandritsos">{{navedi revijo|author1=Bacandritsos N|author2=Papanastasiou I|author3=Saitanis C|author4=Roinioti E.|title=Three non-toxic insect traps useful in trapping wasps enemies of honey bees|journal=Bulletin of Insectology|volume=59|issue=2|pages=135–45|date=2006|url=http://www.bulletinofinsectology.org/pdfarticles/vol59-2006-135-145bacandritsos.pdf|access-date=2015-11-05|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304185818/http://www.bulletinofinsectology.org/pdfarticles/vol59-2006-135-145bacandritsos.pdf|url-status=dead}}</ref> Odrasli osebki se prehranjujejo tudi s [[sadje]]m, [[nektar]]jem in [[med]]om, ki predstavljajo vir [[ogljikov hidrat|ogljikovih hidratov]].<ref name="Bacandritsos"/> ==== Obramba čebel ==== Ciprske medonosne čebele (''[[Apis mellifera cypria]]'') so podobno kot azijske avtohtone vrste čebel razvile svojstven mehanizem obrambe pred orientalskimi sršeni. Azijske čebele [[orjaški azijski sršen|orjaškega azijskega sršena]] obdajo v velikem številu v kroglo in njeno notranjost z intenzivnim drgetanjem mišic in ventiliranjem segrejejo na približno 45&nbsp;°C, kar sršena ob povečani koncentraciji [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] (CO<sub>2</sub>) ubije. Ciprske čebele imajo nekoliko drugačen mehanizem: orientalskega sršena obdajo v tako tesno kroglo, da praktično blokirajo ritmično krčenje zadka sršena, ki je bistveno za izmenjavo zraka v [[vzdušnica]]h, poleg tega pa zaprejo vhod v vzdušnice. Na ta način čebele sršena praktično zadušijo.<ref>{{navedi revijo|author=Papachristoforou A ''s sod.''|title=Smothered to death: Hornets asphyxiated by honeybees|journal=Current Biology |volume=17|issue=18|pages=R795–R796|year=2007|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0960982207017125# |doi=10.1016/j.cub.2007.07.033|pmid=17878045}}</ref> === Škodljivost === Orientalski sršeni veljajo za [[Škodljivec|kmetijske škodljivce]], saj gnezda pogosto zgradijo blizu človeških bivališč in napadajo kolonije medonosnih čebel, s hranjenjem uničujejo [[nasad]]e [[jablana|jablan]] in [[vinograd]]e, zaradi potreb pri gradnji gnezd pa uničujejo tudi okrasne grme in drevesa.<ref name="USAPHC"/> Zaradi svoje deloma [[mrhovinar]]ske vloge lahko prenašajo [[nalezljiva bolezen|nalezljive bolezni]], npr. v zdrava gnezda čebel in nasade [[žitarica|žitaric]], drevesa ter na sadje in človeško hrano.<ref name="Abdel-Ghany"/> Zaradi [[preobčutljivostna reakcija|preobčutljivostne oz. alergične reakcije]] lahko pik orientalskega sršena povzroči smrtno nevarne zaplete pri ljudeh.<ref name="Abdel-Ghany">{{navedi revijo|author1=Abdel-Ghany GM|author2=Zalat SM|author3=Abo-Ghalia AH|author4=Semida FM.|title=Variation of venom and thoracic muscle proteins of vespa orientalis populations in relation to geographical isolation in southern sinai protectorates, Egypt|journal=Egyptian Journal of Natural Toxins|volume=6|issue=1|pages=16–32|year=2009|url=http://www.egynattox.com/Volumes/Volume_6_1/2%20Ahmed%20Abo-Ghalia%20vol%206_1_%20Final.pdf|access-date=2015-11-05|archive-date=2014-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20141113192806/http://www.egynattox.com/Volumes/Volume_6_1/2%20Ahmed%20Abo-Ghalia%20vol%206_1_%20Final.pdf|url-status=dead}}</ref> == Absorpcija sončne svetlobe == [[Slika:Vespa orientalis (KPFC) 01.jpg|thumb|right|250px|Jasno vidni rumeni pasovi na zadku]] Aktivnost pravih os je praviloma največja zgodaj zjutraj, ko je dvakrat večja od aktivnosti v preostalem dnevu. Orientalski sršeni so najbolj dejavni opoldne, ko je [[osvetljenost]] površja največja; aktivnost je dvakrat večja od tiste v jutranjem ali večernem oz. pozno popoldanskem času. To dokazujejo tudi študije, ki so pokazale, da je dejavnost kopanja in gradnje gnezd pomembno večja pri večjem deležu [[ultravijolična svetloba|srednjevalovne ultravijolične (UVB) svetlobe]], ostali podnebni dejavniki, kot sta [[temperatura]] in [[vlažnost]], pa nimajo vpliva. Poleg tega so študije pokazale, da se pri osvetljenosti proizvede [[električni potencial]] v rumeno obarvanih pasovih kutikule, v temi pa se ta potencial zmanjša. Za absorpcijo svetlobe naj bi bila odgovorna tako struktura kutikule kot tudi pigmenti, predvsem [[ksantopterin]]. Glede na povezanost največje dejavnosti ob največji osvetlitvi površja, sposobnost absorpcije svetlobe v kutikuli in posledičnega nastajanja električnega potenciala strokovnjaki domnevajo, da je orientalski sršen sposoben pretvorbe in izkoriščanja sončne svetlobe za lastne potrebe.<ref name="plotkin"/> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Vespa orientalis}} * [http://www.vespa-crabro.com/oriental-hornet.htm Kosmeier, D. "Oriental Hornet"]. {{ikona en}} {{ikona fr}} {{ikona de}} {{ikona ru}} {{ikona sv}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prave ose]] [[Kategorija:Žuželke Afrike]] [[Kategorija:Žuželke Azije]] [[Kategorija:Žuželke Evrope]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1771]] [[Kategorija:Invazivne vrste]] aaocs86k59wuedldpdjdfoaxlple0t1 Seznam slovenskih učiteljev 0 410617 6743505 6742698 2026-08-27T13:37:42Z ~2026-45085-22 264465 /* P */ 6743505 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Andrej Jakobčič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] g66nhny8t098mg4wk9i8mydna2eml6y Mofeta 0 410931 6743494 6397097 2026-08-27T13:17:55Z Esveberi 263669 Boljši tekst 6743494 wikitext text/x-wiki [[Slika:Mofette-Soos.JPG|sličica|desno|Mofete v krajinskem parku [[Soos]] na [[Češka|Češkem]]]] [[Slika:Laacher See, Mofetten.jpg|sličica|desno|Mofete v [[Laacher See]]ju, [[Porenje - Pfalška]], [[Nemčija]]]] '''Mofeta''' je naravni pojav izhajanja hladnega plina, pri katerem iz Zemljine notranjosti na površje izhaja pretežno ogljikov dioksid (CO₂). Plin izvira iz globljih delov Zemlje in na površje prehaja po prelomih ter drugih tektonsko oslabljenih območjih. Mofete se najpogosteje pojavljajo na območjih z nekdanjo ali še prisotno tektonsko in vulkansko dejavnostjo. [[Ogljikov dioksid]], ki izhaja iz mofet, je geogenega izvora, brez vonja, brez barve in težji od zraka, zato se lahko ob brezvetrju kopiči pri tleh. Izhajanje je lahko točkovno ali difuzno. Kadar plin prehaja skozi vodo, nastajajo mehurčki, na suhih površinah pa izhaja neposredno iz tal. Dolgotrajno izhajanje CO₂ vpliva na lastnosti tal, njihovo kemijsko sestavo, mikrobiološke združbe, rastlinstvo in lokalne življenjske razmere.<ref>Maček I, Vodnik D, Pfanz H, Low-Décaire E, Dumbrell AJ. 2016. Locally extreme environments as natural long-term experiments in ecology. V: Dumbrel AJ, Kordas R, Woodward G (ured.). ''Large-scale ecology: model systems to global perspectives''. 1st ed. London; New York: Elsevier: Academic Press, 283-323. Advances in Ecological Research, 55 <nowiki>ISBN 978-0-08-100935-2</nowiki>. ISSN 0065-2504. DOI: [https://dx.doi.org/10.1016/bs.aecr.2016.08.001 10.1016/bs.aecr.2016.08.001]. </ref> V [[Slovenija|Sloveniji]] se mofete pojavljajo predvsem v severovzhodnem delu države na območju [[Gornja Radgona|Gornje Radgone]] in [[Radenci|Radencev]]. Njihov nastanek ni povezan z vulkansko dejavnostjo, temveč z globokimi tektonskimi prelomi Panonskega bazena. Geokemične in izotopske raziskave kažejo, da ogljikov dioksid izvira iz [[Zemljin plašč|Zemljinega plašča]]. == Mofete v Evropi == V [[Evropa|Evropi]] je znanih več mofet: * [[Slovenija]]: [[Mofete Strmec]], [[Stavešinske slepice]], [[Mofete Rihtarovci]], [[Polička slatina]], Mofeta Lokavska slatina, [[Ledava pri Nuskovi]]<ref name="Proteus">{{navedi revijo |last1=Rman |first1=Nina |last2=Žvab Rožič |first2=Petra |year=2014 |title=Naravni pojavi plinov v Sloveniji |journal=Proteus : mesečnik za poljudno naravoslovje |volume=77 |issue=1 |pages=20-27 |publisher=Prirodoslovno društvo Slovenije |doi= |url= |accessdate= }}</ref> * [[Nemčija]]: [[Laacher See]], [[Vulkaneifel]], [[Bad Pyrmont]], [[Eyach]]. * [[Češka]]: krajinski park [[Soos]]. * [[Italija]]: [[Pasja jama]] pri [[Neapelj|Neaplju]] * [[Grčija]]: na polotoku [[Methana]], na otokih [[Milos]] in [[Santorini]] ter v hirmotermičnem kraterju Stefanos na otoku [[Nisyros]] ==Sklici== {{Refsez}} {{normativna kontrola}} {{geol-stub}} [[Kategorija:Vulkanologija]] frwxydo34svact78pg8pc4a5n6zxwni Venus and Mars 0 412071 6743509 6253305 2026-08-27T13:52:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743509 wikitext text/x-wiki {{Album infobox | | Name = Venus and Mars | Type = [[studijski album]] | Artist = [[Wings]] | Cover = Wings-venus-and-mars.jpg | Released = [[27. maj]] [[1975]] | Recorded = [[5. november|5.]]-[[13. november]] [[1974]]; [[20. januar]]-[[20. februar]] [[1975]] | Studio = Wally Heider Studios, [[New Orleans]] in [[Abbey Road Studios]], [[London]] | Genre = [[rock]] | Length = 43:11 | Label = [[Capitol Records|Capitol]] | Producer = [[Paul McCartney]] | Last album = ''[[Band on the Run]]'' <br /> (1973) | This album = '''''Red Rose Speedway''''' <br /> (1975) | Next album = ''[[Wings at the Speed of Sound]]'' <br /> (1976) {{Singles | Name = Venus and Mars | Type = studio | Single 1 = Listen to What the Man Said | Single 1 date = 16. maj 1975 | Single 2 = Letting Go | Single 2 date = 4. oktober 1975 | Single 3 = Venus and Mars/Rock Show | Single 3 date = 27. oktober 1975 }} }} {{Ocene albuma |rev1 = [[AllMusic]] |rev1score = {{Rating|3|5}}<ref name="al">{{navedi splet |url=http://www.allmusic.com/album/venus-and-mars-mw0000198227|title=Wings: Venus and Mars|author=Erlewine, Stephen Thomas|work=allmusic.com |accessdate=14. december 2015}}</ref> }} '''''Venus and Mars''''' je četrti [[studijski album]] rock skupine [[Wings]], ki je izšel 27. maja 1975 pri založbi [[Capitol Records|Capitol]]. Album se je snemal od 5. do 13. novembra 1974 in od 20. januarja do 20. februarja 1975 v studiih Abbey Road v [[London|Londonu]] in Wally Heider Studios v [[New Orleans|New Orleansu]]. Album je nadaljeval uspeh, ki ga je skupina dosegla z izdajo albuma ''[[Band on the Run]]''. ''Venus and Mars'' je tudi prvi [[Paul McCartney|McCartneyjev]] album po [[The Beatles|Beatlesih]], ki je izšel pri založbi [[Capitol Records]]. == Ozadje == Po snemanju albuma ''Band on the Run'', ki so ga posneli zgolj Paul, [[Linda McCartney]] in [[Denny Laine]], sta v skupino prišla solo kitarist [[Jimmy McCulloch]] in bobnar [[Geoff Britton]]. Skupina je kmalu potem odšla na snemanje albuma v [[New Orleans]], [[Louisiana]], kjer so januarja in februarja 1975 posneli skladbe za album ''Venus and Mars''. Pred odhodom v [[ZDA]] je skupina v studiu Abbey Road, v Londonu posnela skladbe »Letting Go«, »Love In Song« in »Medicine Jar«. Kmalu po začetku snemanja je prišlo do nesoglasij med McCullochom in Brittonom, ki je po komaj šestih mesecih in treh posnetih skladbah zapustil Wingse. Kot zamenjava je v skupino prišel ameriški bobnar [[Joe English]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.superseventies.com/mccartney6.html|title=Venus And Mars|work=superseventies.com|accessdate=16. december 2015|archive-date=2008-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20080514014415/http://www.superseventies.com/mccartney6.html|url-status=dead}}</ref> == Seznam skladb == Vse skladbe sta napisala [[Paul McCartney|Paul]] in [[Linda McCartney]], razen, kjer je posebej napisano. {{tracklist | headline = Stran 1 | title1 = Venus and Mars | note1 = | length1 = 1:16 | title2 = Rock Show | note2 = | length2 = 5:31 | title3 = Love in Song | note3 = | length3 = 3:04 | title4 = You Gave Me the Answer | note4 = | length4 = 2:15 | title5 = Magneto and Titanium Man | note5 = | length5 = 3:16 | title6 = Letting Go | note6 = | length6 = 4:33 }} {{tracklist | headline = Stran 2 | title1 = Venus and Mars (Reprise) | note1 = | length1 = 2:05 | title2 = Spirits of Ancient Egypt | note2 = | length2 = 3:04 | title3 = Medicine Jar | note3 = [[Jimmy McCulloch]], Colin Allen | length3 = 3:37 | title4 = Call Me Back Again | note4 = | length4 = 4:58 | title5 = Listen to What the Man Said | note5 = | length5 = 4:01 | title6 = Treat Her Gently - Lonely Old People | note6 = | length6 = 4:21 | title7 = Crossroads Theme | note7 = Tony Hatch | length7 = 1:00 }} === Dodatne skladbe === {{tracklist | collapsed = yes | all_writing = Paul & Linda McCartney | headline = Bonus skladbe s CD-ja iz leta 1987 & The Paul McCartney Collection iz leta 1993 | extra_column = Notes | title14 = Zoo Gang | length14 = 2:01 | extra14 = <small>Tema iz britanske TV serije ''[[The Zoo Gang]]''</small> | title15 = Lunch Box / Odd Sox | length15 = 3:50 | extra15 = <small>Izvorno izšla na B-strani singla "Coming Up" leta 1980</small> | title16 = My Carnival | length16 = 3:57 | extra16 = <small>Izvorno izšla na B-strani "Spies Like Us" leta 1985</small> }} {{tracklist | collapsed = yes | headline = iTunes bonus skladbe | extra_column = Notes | title17 = My Carnival | note17 = 12" Party Mix | length17 = 6:02 | extra17 = <small>Izvorno izšla na maxi-singlu "Spies Like Us"</small> }} == Zasedba == === Wings === *[[Paul McCartney]] – vokali, bas kitara, kitare, klavir, klaviature, tolkala *[[Linda McCartney]] – klaviature, tolkala, spremljevalni vokal *[[Denny Laine]] – kitare, klaviature, vokali, tolkala *[[Jimmy McCulloch]] – kitare, vokali, tolkala *[[Joe English]] – bobni, tolkala *[[Geoff Britton]] – bobni ===Dodatni glasbeniki=== *Kenneth »Afro« Williams – konge *Dave Mason – kitara *[[Tom Scott]] – saksofon *Allen Toussaint – klavir, kitara == Sklici == {{sklici}} {{Wings}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Albumi skupine Wings]] [[Kategorija:Albumi leta 1975]] 0gkgazt48ikt8z2s4ujxxx32nynam3b Haakon VIII. Norveški 0 412231 6743718 6610766 2026-08-28T07:02:46Z Pv21 142817 kralj 6743718 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Haakon | title = Kralj Norveške | image = <!-- Wikidata --> | caption = Prestolonaslednik Haakon na fakulteti Svetega Olava v Washington D.C. | reign = 28. avgust 2026– | full name = Haakon Magnus | spouse = [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]] (por. 2001) | issue = [[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Alexandra]]<br>[[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]] | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]]<ref>{{navedi splet|title=Kraljeva družina|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28435&sek=27259|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | father = [[Harald V. Norveški]] | mother = [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_place = | date of burial = | place of burial = | religion = Norveška cerkev| }} {{Norveška kraljevska družina}} '''Haakon, kralj Norveške''' (polno ime '''Haakon Magnus'''), * [[20. julij]] [[1973]], Rikshospitalet, [[Oslo]], [[Norveška]] Haakon je kralj Norveške, nasledil je svojega očeta [[Harald V. Norveški|Haralda V.]] Je tudi član [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|hiše Glücksburg]]. Poročen je z [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], s katero ima dva otroka. Ima starejšo sestro [[Marta Ludovika Norveška|princeso Märtho Louise]]. ==Družina in zgodnje življenje== Po rojstvu je bil poimenovan princ Haakon Magnus in v napovedi je bilo poudarjeno, da bo šel z imenom Haakon. Haakonovi botri so [[Olaf V. Norveški|kralj Olaf V. Norveški]], [[Astrid Norveška|princesa Astrid Norveška]], princ Karl Bernadotte, [[Karl XVI. Gustav Švedski|kralj Karl XVI. Gustav Švedski]], [[Margareta II. Danska|kraljica Margareta II. Danska]] in [[Ana, kraljevska princesa|princesa Ana, kraljevska princesa]]. Kot potomec [[Edvard VII. Britanski|kralja Edvarda VII. Britanskega]] je Haakon upravičen do [[Nasledstvo na britanski prestol|nasledstva]] do prestola šestnajstih [[Skupnost narodov|kraljestev Commonwealtha]]. Je tretji bratranec sedanjega prestolonaslednika [[Charles, valižanski princ|valižanskega princa Charlesa]]. Haakon ima eno sestro, [[Marta Ludovika Norveška|princeso Märtho Louise]] (rojena 1971). Leta 1999 se je norveška ustava spremenila in odobrila absolutno primogenituro na norveški prestol, kar pomeni, da ima najstarejši otrok, ne glede na spol, prednost v liniji nasledstva. To pa ne pomeni, da to velja za nazaj (kot je to na primer Švedska naredila leta 1980), kar pomeni, da ima Haakon še vedno prednost v liniji pred svojo starejšo sestro. ===Izobraževanje in vojaško življenje=== Haakon je služil v Norveški kraljevi mornarici, kjer se je obvezal na izobraževanje prvostopenjskega častnika na Norveški mornariški akademiji. To je kasneje sledilo z letom na krovu raketnem torpednem čolnu in drugih plovilih. Prejel je diplomo leta 1999 iz [[politične znanosti]] na Kalifornijski univerzi na Berkeleyu. Haakon je kasneje obiskoval predavanja na Univerzi v Oslu in leta 2001 imel uvoden tečaj javnega uslužbenca na Norveškem ministrstvu za zunanje zadeve. Leta 2003 je zaključil šolanje na Londonski šoli za ekonomijo, kjer je prejel magisterij v razvojnih študijah s specializiranjem v mednarodni trgovini in Afriki. Kot z dnevom 15. novembra 2013 je v Kraljevski norveški mornarici njegov častniški čin ''admiral'' ter v Norveški vojski in v Norveških kraljevskih zračnih silah je ''general''<ref>{{navedi splet|url=http://www.regjeringen.no/en/dep/fd/press-centre/Press-releases/2013/hans-kongelige-hoyhet-kronprinsen-utnevn.html?id=745632|title=Hans Kongelige Høyhet Kronprinsen utnevnes til admiral og general|date=15. november 2013|website=Government.no|publisher=Ministry of Defence|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref>. ==Poroka in otroci== [[Slika:HRH Haakon & Mette-Marit of Norway 2013 001.jpg|sličica|Uradna fotografija kronskega para iz leta 2013]] Haakon se je 25. avgusta 2001 v katedrali v Oslu poročil z meščanko in mati samohranilko [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], ki je po poroki postala ''kronska princesa''. [[Friderik, danski prestolonaslednik|Danski prestolonaslednik Friderik]] je bil njegova priča. Ko je bila zaroka med prestolonaslednikom Haakonom in Mette-Marit objavljena, so mnogi Norvežani čutili, da je bila prestolonaslednikova izbira žene neprimerna.<ref name="Hello">[http://www.hellomagazine.com/profiles/crown-princess-mette-marit/ ''Hello'' profil kronske princese]</ref> To je bilo predvsem zato, ker je bila mati samohranilka, vendar pa so bile informacije o njeni vpletenosti v rave sceni v Oslu, ki je vključevala veliko subkulture drog, dodane tudi v njeno kontroverznost. Poleg tega je bil oče njenega otroka obsojen zaradi kaznivih dejanj, povezanimi z drogami.<ref name="Hello" /> V iskreni novinarski konferenci pred poroko je kronska princesa pojasnila svojo preteklost, kot je rekla med drugim, da bi bilo lahko njeno mladostno uporništvo močnejše od večine mladih ljudi.<ref name="Hello" /> Čeprav jo nekateri še vedno vidijo za neprimerno ženo prihodnjega voditelja države, je vprašanje o Mette-Maritini preteklosti v veliki meri določeno za konec v norveški javni razpravi. Par ima dva otroka: *''Njeno kraljevsko visočanstvo'' [[Ingrid Aleksandra Norveška|princesa '''Ingrid Alexandra''']], rojena 21. januarja 2004 v Oslu. *''Njegovo visočanstvo'' [[Sverre Magnus Norveški|princ '''Sverre Magnus''']], rojen 3. decembra 2005 v Oslu. Haakon je tudi krušni oče sinu Mette-Marit, Mariusu Borgu Høibyju, iz njenega razmerja z Mortnom Borgom. ==Uradna rezidenca== Posestev Skaugum, ki se nahaja na območju Semsvannet, je uradna rezidenca norveškega prestolonaslednika in prestolonaslednice<ref>{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28708&sek=28594|title=Skaugum Estate|work=The Royal House of Norway|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2013-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213115205/http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28708&sek=28594|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref>. ==Kraljeve dolžnosti== [[Slika:Crown Prince Haakon of Norway - World Economic Forum on Latin America 2012.jpg|thumb|Kronski princ Haakon na Svetovnem gospodarskem forumu 18. aprila 2012 v [[Puerto Vallarta|Puertu Vallarti]] v [[Mehika|Mehiki]].]] Od 25. novembra 2003 do 12. aprila 2004 je bil Haakon [[regent]] [[Norveška|Norveške]] med kraljevim zdravljenjem za rakom in v obdobju njegovega poznejšega okrevanja. Prav tako je bil Haakon regent od 29. marca do 7. junija 2005, ko si je kralj popolno opomogel od operaciji srca, ki se je odvila 1. aprila. V dodatku njegovim uradnim nalogam ima Haakon velik interes v kulturnih zadevah. Januarja 2006 je (skupaj z norveško kraljevsko družino) popravil svoj seznam pokroviteljstva. Sedaj ima v svoji mapi dvanajst pokroviteljskih vlog, vključno z letnimi Bjørnsonovimi knjižnimi festivali. Pokroviteljske vloge bodo trajale pet let, po čimer bodo bile obnovljene in druge skupine se lahko prijavijo za kraljevsko pomoč. Leta 2006 je Haakon ustanovil Global Dignity z Pekko Himanen in Johnom Hopom Bryantom. Global Dignity je neodvisna, nepolitična organizacija, ki spodbuja univerzalno pravico vsakega človeka za dostojno življenje. Dolžnosti kralja je prevzel ob smrti očeta, 28. avgusta 2026.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=T. K. |title=Umrl je norveški kralj Harald V. |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-norveski-kralj-harald-v/792120 |access-date=2026-08-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> ===Osebni interesi=== [[Slika:Mottakelse Kronprins og Kongen (10308479803).jpg||thumb|[[Harald V. Norveški|Kralj Harald]], kronski princ Haakon, županja Anne Toriil Eriksen Balto in Jarle Jonassen ob odprtju Samijskega parlamenta leta 2013.]] Kronski princ je sodeloval pri številnih športih in zdi se, da mu je še posebej všeč [[jadranje na deski]], vendar pa ni nikoli sodeloval v kakšnem resnejšem tekmovanju. Haakon je znan kot veliki oboževalec glasbe. Ko je bil mlajši, je obiskoval glasbene festivale po vsej Evropi, vključno s festivalom Roskilde na Danskem in festivalom Quart v [[Kristiansand]]u na Norveškem. [[Slika:Wikipedia academy oslo 2012 IMG 4666.jpg|thumb|right|]] Bil je tudi del olimpijskih slovesnosti. Leta 1994 sta prestolonaslednik in njegov oče igrala vlogo v otvoritveni slovesnosti v [[Lillehammer]]ju. Medtem ko je kralj odprl igre, je prestolonaslednik prižgal ogenj, in se s tem poklonili svojemu očetu in [[Olaf V. Norveški|dedku]], ki sta služila kot Olimpijca. Udeležil se je tudi [[Zimske olimpijske igre 2010|slovesnosti ob otvoritvi v Vancouvru]]. Leta 2011 je s kitaro spremljal bend Katzenjammer v njihovem snemanju pesmi "Vi tenner våre lykter" (za 2011 božično-tematski album z istim imenom). Izkupiček koristi je šel v "fund kronskega princa in kronske princese."<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ToFpo4KAz0s&feature=autoplay&list=ALHTd1VmZQRNqTchQ9d7Y-IbEf7L_wptrN&playnext=12|title=Katzenjammer - Vi tenner våre lykter|accessdate=21. december 2015|date=30. november 2011|work=youtube.com}}</ref> ===Nazivi=== * '''20. julij 1973 - 17 .januar 1991:''' ''Njegova kraljeva visokost'' princ Haakon Magnus Norveški * '''17. januar 1991 - danes:''' ''Njegova kraljeva visokost'' kronski princ Norveške ==Predniki== {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= '''1. Haakon, norveški prestolonaslednik''' |2= 2. [[Harald V. Norveški]] |3= 3. [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] |4= 4. [[Olaf V. Norveški]] |5= 5. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] |6= 6. Karl August Haraldsen |7= 7. Dagny Ulrichsen |8= 8. [[Haakon VII. Norveški]] |9= 9. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] |10= 10. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] |11= 11. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] |12= 12. Halvor Haraldsen<ref name="National Archives of Norway">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826114841/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |13= 13. Karete Josefine Nielsdatter<ref name="National Archives of Norway"/> |14= 14. Johan Christian Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=National Archives of Norway-listed as Joh. C. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><ref name="arkivverket.no">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20140821103329/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref><ref name="Image of Grave Site">{{navedi splet|title=Image of Grave Site|url=http://image2.findagrave.com/photos/2007/230/21025970_118756366577.jpg|accessdate=14. junij 2015}}</ref> |15= 15. Marie Berntine Hansen<ref name="arkivverket.no"/><ref name="Image of Grave Site"/><ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi-navedena kot Maja Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> |16= 16. [[Friderik VIII. Danski]] (=22) |17= 17. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=23) |18= 18. [[Edvard VII. Britanski]] |19= 19. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] |20= 20. [[Oskar II. Švedski]] |21= 21. [[Sofija Nasavska|Princesa Sofija Nasavska]] |22= 22. [[Friderik VIII. Danski]] (=16) |23= 23. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=17) |24= 24. Harald Gundersen Olsbrygge<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115705/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |25= 25. Aslaug Kirstine Halvorsdatter<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115701/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |28= 28. Ulrich Schjødt Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhici-naveden kot Ulrich S. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002354|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> |29= 29. Signe Asora Bakke<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826120616/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> }} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.kongehuset.no/english/vis.html Norveška kraljeva hiša] * [http://www.kongehuset.no/c28640/artikkel/vis.html?tid=29276 Uradna biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070702071434/http://www.kongehuset.no/c28640/artikkel/vis.html?tid=29276 |date=2007-07-02 }} * [http://www.kongehuset.no/c28559/artikkel/vis.html?tid=28662 Norveški kraljevi red svetega Olafa - prestolonaslednik Haakon prejemnik velikega križa z ovratnikom] *[http://www.vg.no/rampelys/artikkel.php?artid=10032263 Prestolonaslednik in prestolonaslednica opravljata politično delo] {{S-start}} {{S-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Rodbina Glücksburg]]|20. julij|1973|Living}} {{s-roy|no}} |- {{s-bef|before=[[Harald V. Norveški|Princ Harald]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Prestolonaslednik Norveške]]|years=1990-present}} {{s-inc|heir=[[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]]}} |- {{S-other|line}} |- {{S-non|reason=Prvi v vrsti}} {{S-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Nasledstvo na norveški prestol]]|years=1. položaj}} {{S-aft|after=[[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]]}} |- {{s-bef|before=[[Harald V. Norveški|Kralj Norveške]]}} {{s-ttl|title=[[Nasledstvo na britanski prestol]]|creation=potomec [[Matilda Valižanska|Maud]], hčerke [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII.]]}} {{s-aft|after=[[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]]}} |- {{S-sports|oly}} {{Succession box| title=Nosilec olimpijskega ognja Zimskih olimpijskih iger|before=[[Michel Platini]] &<br>[[François-Cyrille Grange]]|after=[[Midori Ito]]|years=[[Zimske olimpijske igre 1994|Lillehammer 1994]]}} {{S-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]] [[Kategorija:Norveški princi]] [[Kategorija:Norveški generali]] [[Kategorija:Luterani]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] e54h24twa5t44e5pcb2nzfojwn80oji 6743731 6743718 2026-08-28T07:41:59Z Florentina Veršič 146476 /* */ 6743731 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Haakon | title = Kralj Norveške | image = Sametingsåpning - 51609646697 (Haakon).jpg | caption = Prestolonaslednik Haakon na fakulteti Svetega Olava v Washington D.C. | reign = 28. avgust 2026– | full name = Haakon Magnus | spouse = [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]] (por. 2001) | issue = [[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Alexandra]]<br>[[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]] | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]]<ref>{{navedi splet|title=Kraljeva družina|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28435&sek=27259|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | father = [[Harald V. Norveški]] | mother = [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_place = | date of burial = | place of burial = | religion = Norveška cerkev| }} {{Norveška kraljevska družina}} '''Haakon, kralj Norveške''' (polno ime '''Haakon Magnus'''), * [[20. julij]] [[1973]], Rikshospitalet, [[Oslo]], [[Norveška]] Haakon je kralj Norveške, nasledil je svojega očeta [[Harald V. Norveški|Haralda V.]] Je tudi član [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|hiše Glücksburg]]. Poročen je z [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], s katero ima dva otroka. Ima starejšo sestro [[Marta Ludovika Norveška|princeso Märtho Louise]]. ==Družina in zgodnje življenje== Po rojstvu je bil poimenovan princ Haakon Magnus in v napovedi je bilo poudarjeno, da bo šel z imenom Haakon. Haakonovi botri so [[Olaf V. Norveški|kralj Olaf V. Norveški]], [[Astrid Norveška|princesa Astrid Norveška]], princ Karl Bernadotte, [[Karl XVI. Gustav Švedski|kralj Karl XVI. Gustav Švedski]], [[Margareta II. Danska|kraljica Margareta II. Danska]] in [[Ana, kraljevska princesa|princesa Ana, kraljevska princesa]]. Kot potomec [[Edvard VII. Britanski|kralja Edvarda VII. Britanskega]] je Haakon upravičen do [[Nasledstvo na britanski prestol|nasledstva]] do prestola šestnajstih [[Skupnost narodov|kraljestev Commonwealtha]]. Je tretji bratranec sedanjega prestolonaslednika [[Charles, valižanski princ|valižanskega princa Charlesa]]. Haakon ima eno sestro, [[Marta Ludovika Norveška|princeso Märtho Louise]] (rojena 1971). Leta 1999 se je norveška ustava spremenila in odobrila absolutno primogenituro na norveški prestol, kar pomeni, da ima najstarejši otrok, ne glede na spol, prednost v liniji nasledstva. To pa ne pomeni, da to velja za nazaj (kot je to na primer Švedska naredila leta 1980), kar pomeni, da ima Haakon še vedno prednost v liniji pred svojo starejšo sestro. ===Izobraževanje in vojaško življenje=== Haakon je služil v Norveški kraljevi mornarici, kjer se je obvezal na izobraževanje prvostopenjskega častnika na Norveški mornariški akademiji. To je kasneje sledilo z letom na krovu raketnem torpednem čolnu in drugih plovilih. Prejel je diplomo leta 1999 iz [[politične znanosti]] na Kalifornijski univerzi na Berkeleyu. Haakon je kasneje obiskoval predavanja na Univerzi v Oslu in leta 2001 imel uvoden tečaj javnega uslužbenca na Norveškem ministrstvu za zunanje zadeve. Leta 2003 je zaključil šolanje na Londonski šoli za ekonomijo, kjer je prejel magisterij v razvojnih študijah s specializiranjem v mednarodni trgovini in Afriki. Kot z dnevom 15. novembra 2013 je v Kraljevski norveški mornarici njegov častniški čin ''admiral'' ter v Norveški vojski in v Norveških kraljevskih zračnih silah je ''general''<ref>{{navedi splet|url=http://www.regjeringen.no/en/dep/fd/press-centre/Press-releases/2013/hans-kongelige-hoyhet-kronprinsen-utnevn.html?id=745632|title=Hans Kongelige Høyhet Kronprinsen utnevnes til admiral og general|date=15. november 2013|website=Government.no|publisher=Ministry of Defence|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref>. ==Poroka in otroci== [[Slika:HRH Haakon & Mette-Marit of Norway 2013 001.jpg|sličica|Uradna fotografija kronskega para iz leta 2013]] Haakon se je 25. avgusta 2001 v katedrali v Oslu poročil z meščanko in mati samohranilko [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], ki je po poroki postala ''kronska princesa''. [[Friderik, danski prestolonaslednik|Danski prestolonaslednik Friderik]] je bil njegova priča. Ko je bila zaroka med prestolonaslednikom Haakonom in Mette-Marit objavljena, so mnogi Norvežani čutili, da je bila prestolonaslednikova izbira žene neprimerna.<ref name="Hello">[http://www.hellomagazine.com/profiles/crown-princess-mette-marit/ ''Hello'' profil kronske princese]</ref> To je bilo predvsem zato, ker je bila mati samohranilka, vendar pa so bile informacije o njeni vpletenosti v rave sceni v Oslu, ki je vključevala veliko subkulture drog, dodane tudi v njeno kontroverznost. Poleg tega je bil oče njenega otroka obsojen zaradi kaznivih dejanj, povezanimi z drogami.<ref name="Hello" /> V iskreni novinarski konferenci pred poroko je kronska princesa pojasnila svojo preteklost, kot je rekla med drugim, da bi bilo lahko njeno mladostno uporništvo močnejše od večine mladih ljudi.<ref name="Hello" /> Čeprav jo nekateri še vedno vidijo za neprimerno ženo prihodnjega voditelja države, je vprašanje o Mette-Maritini preteklosti v veliki meri določeno za konec v norveški javni razpravi. Par ima dva otroka: *''Njeno kraljevsko visočanstvo'' [[Ingrid Aleksandra Norveška|princesa '''Ingrid Alexandra''']], rojena 21. januarja 2004 v Oslu. *''Njegovo visočanstvo'' [[Sverre Magnus Norveški|princ '''Sverre Magnus''']], rojen 3. decembra 2005 v Oslu. Haakon je tudi krušni oče sinu Mette-Marit, Mariusu Borgu Høibyju, iz njenega razmerja z Mortnom Borgom. ==Uradna rezidenca== Posestev Skaugum, ki se nahaja na območju Semsvannet, je uradna rezidenca norveškega prestolonaslednika in prestolonaslednice<ref>{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28708&sek=28594|title=Skaugum Estate|work=The Royal House of Norway|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2013-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213115205/http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28708&sek=28594|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref>. ==Kraljeve dolžnosti== [[Slika:Crown Prince Haakon of Norway - World Economic Forum on Latin America 2012.jpg|thumb|Kronski princ Haakon na Svetovnem gospodarskem forumu 18. aprila 2012 v [[Puerto Vallarta|Puertu Vallarti]] v [[Mehika|Mehiki]].]] Od 25. novembra 2003 do 12. aprila 2004 je bil Haakon [[regent]] [[Norveška|Norveške]] med kraljevim zdravljenjem za rakom in v obdobju njegovega poznejšega okrevanja. Prav tako je bil Haakon regent od 29. marca do 7. junija 2005, ko si je kralj popolno opomogel od operaciji srca, ki se je odvila 1. aprila. V dodatku njegovim uradnim nalogam ima Haakon velik interes v kulturnih zadevah. Januarja 2006 je (skupaj z norveško kraljevsko družino) popravil svoj seznam pokroviteljstva. Sedaj ima v svoji mapi dvanajst pokroviteljskih vlog, vključno z letnimi Bjørnsonovimi knjižnimi festivali. Pokroviteljske vloge bodo trajale pet let, po čimer bodo bile obnovljene in druge skupine se lahko prijavijo za kraljevsko pomoč. Leta 2006 je Haakon ustanovil Global Dignity z Pekko Himanen in Johnom Hopom Bryantom. Global Dignity je neodvisna, nepolitična organizacija, ki spodbuja univerzalno pravico vsakega človeka za dostojno življenje. Dolžnosti kralja je prevzel ob smrti očeta, 28. avgusta 2026.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=T. K. |title=Umrl je norveški kralj Harald V. |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-norveski-kralj-harald-v/792120 |access-date=2026-08-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> ===Osebni interesi=== [[Slika:Mottakelse Kronprins og Kongen (10308479803).jpg||thumb|[[Harald V. Norveški|Kralj Harald]], kronski princ Haakon, županja Anne Toriil Eriksen Balto in Jarle Jonassen ob odprtju Samijskega parlamenta leta 2013.]] Kronski princ je sodeloval pri številnih športih in zdi se, da mu je še posebej všeč [[jadranje na deski]], vendar pa ni nikoli sodeloval v kakšnem resnejšem tekmovanju. Haakon je znan kot veliki oboževalec glasbe. Ko je bil mlajši, je obiskoval glasbene festivale po vsej Evropi, vključno s festivalom Roskilde na Danskem in festivalom Quart v [[Kristiansand]]u na Norveškem. [[Slika:Wikipedia academy oslo 2012 IMG 4666.jpg|thumb|right|]] Bil je tudi del olimpijskih slovesnosti. Leta 1994 sta prestolonaslednik in njegov oče igrala vlogo v otvoritveni slovesnosti v [[Lillehammer]]ju. Medtem ko je kralj odprl igre, je prestolonaslednik prižgal ogenj, in se s tem poklonili svojemu očetu in [[Olaf V. Norveški|dedku]], ki sta služila kot Olimpijca. Udeležil se je tudi [[Zimske olimpijske igre 2010|slovesnosti ob otvoritvi v Vancouvru]]. Leta 2011 je s kitaro spremljal bend Katzenjammer v njihovem snemanju pesmi "Vi tenner våre lykter" (za 2011 božično-tematski album z istim imenom). Izkupiček koristi je šel v "fund kronskega princa in kronske princese."<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ToFpo4KAz0s&feature=autoplay&list=ALHTd1VmZQRNqTchQ9d7Y-IbEf7L_wptrN&playnext=12|title=Katzenjammer - Vi tenner våre lykter|accessdate=21. december 2015|date=30. november 2011|work=youtube.com}}</ref> ===Nazivi=== * '''20. julij 1973 - 17 .januar 1991:''' ''Njegova kraljeva visokost'' princ Haakon Magnus Norveški * '''17. januar 1991 - danes:''' ''Njegova kraljeva visokost'' kronski princ Norveške ==Predniki== {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= '''1. Haakon, norveški prestolonaslednik''' |2= 2. [[Harald V. Norveški]] |3= 3. [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] |4= 4. [[Olaf V. Norveški]] |5= 5. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] |6= 6. Karl August Haraldsen |7= 7. Dagny Ulrichsen |8= 8. [[Haakon VII. Norveški]] |9= 9. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] |10= 10. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] |11= 11. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] |12= 12. Halvor Haraldsen<ref name="National Archives of Norway">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826114841/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |13= 13. Karete Josefine Nielsdatter<ref name="National Archives of Norway"/> |14= 14. Johan Christian Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=National Archives of Norway-listed as Joh. C. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><ref name="arkivverket.no">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20140821103329/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref><ref name="Image of Grave Site">{{navedi splet|title=Image of Grave Site|url=http://image2.findagrave.com/photos/2007/230/21025970_118756366577.jpg|accessdate=14. junij 2015}}</ref> |15= 15. Marie Berntine Hansen<ref name="arkivverket.no"/><ref name="Image of Grave Site"/><ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi-navedena kot Maja Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> |16= 16. [[Friderik VIII. Danski]] (=22) |17= 17. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=23) |18= 18. [[Edvard VII. Britanski]] |19= 19. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] |20= 20. [[Oskar II. Švedski]] |21= 21. [[Sofija Nasavska|Princesa Sofija Nasavska]] |22= 22. [[Friderik VIII. Danski]] (=16) |23= 23. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=17) |24= 24. Harald Gundersen Olsbrygge<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115705/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |25= 25. Aslaug Kirstine Halvorsdatter<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115701/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |28= 28. Ulrich Schjødt Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhici-naveden kot Ulrich S. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002354|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> |29= 29. Signe Asora Bakke<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826120616/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> }} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.kongehuset.no/english/vis.html Norveška kraljeva hiša] * [http://www.kongehuset.no/c28640/artikkel/vis.html?tid=29276 Uradna biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070702071434/http://www.kongehuset.no/c28640/artikkel/vis.html?tid=29276 |date=2007-07-02 }} * [http://www.kongehuset.no/c28559/artikkel/vis.html?tid=28662 Norveški kraljevi red svetega Olafa - prestolonaslednik Haakon prejemnik velikega križa z ovratnikom] *[http://www.vg.no/rampelys/artikkel.php?artid=10032263 Prestolonaslednik in prestolonaslednica opravljata politično delo] {{S-start}} {{S-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Rodbina Glücksburg]]|20. julij|1973|Living}} {{s-roy|no}} |- {{s-bef|before=[[Harald V. Norveški|Princ Harald]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Prestolonaslednik Norveške]]|years=1990-present}} {{s-inc|heir=[[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]]}} |- {{S-other|line}} |- {{S-non|reason=Prvi v vrsti}} {{S-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Nasledstvo na norveški prestol]]|years=1. položaj}} {{S-aft|after=[[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]]}} |- {{s-bef|before=[[Harald V. Norveški|Kralj Norveške]]}} {{s-ttl|title=[[Nasledstvo na britanski prestol]]|creation=potomec [[Matilda Valižanska|Maud]], hčerke [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII.]]}} {{s-aft|after=[[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]]}} |- {{S-sports|oly}} {{Succession box| title=Nosilec olimpijskega ognja Zimskih olimpijskih iger|before=[[Michel Platini]] &<br>[[François-Cyrille Grange]]|after=[[Midori Ito]]|years=[[Zimske olimpijske igre 1994|Lillehammer 1994]]}} {{S-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]] [[Kategorija:Norveški princi]] [[Kategorija:Norveški generali]] [[Kategorija:Luterani]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 4v435aa01sgvctgyl50783br7a0t0x1 6743732 6743731 2026-08-28T07:45:40Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Haakon, norveški prestolonaslednik]] na [[Haakon VIII. Norveški]] 6743731 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Haakon | title = Kralj Norveške | image = Sametingsåpning - 51609646697 (Haakon).jpg | caption = Prestolonaslednik Haakon na fakulteti Svetega Olava v Washington D.C. | reign = 28. avgust 2026– | full name = Haakon Magnus | spouse = [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]] (por. 2001) | issue = [[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Alexandra]]<br>[[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]] | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]]<ref>{{navedi splet|title=Kraljeva družina|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28435&sek=27259|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | father = [[Harald V. Norveški]] | mother = [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_place = | date of burial = | place of burial = | religion = Norveška cerkev| }} {{Norveška kraljevska družina}} '''Haakon, kralj Norveške''' (polno ime '''Haakon Magnus'''), * [[20. julij]] [[1973]], Rikshospitalet, [[Oslo]], [[Norveška]] Haakon je kralj Norveške, nasledil je svojega očeta [[Harald V. Norveški|Haralda V.]] Je tudi član [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|hiše Glücksburg]]. Poročen je z [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], s katero ima dva otroka. Ima starejšo sestro [[Marta Ludovika Norveška|princeso Märtho Louise]]. ==Družina in zgodnje življenje== Po rojstvu je bil poimenovan princ Haakon Magnus in v napovedi je bilo poudarjeno, da bo šel z imenom Haakon. Haakonovi botri so [[Olaf V. Norveški|kralj Olaf V. Norveški]], [[Astrid Norveška|princesa Astrid Norveška]], princ Karl Bernadotte, [[Karl XVI. Gustav Švedski|kralj Karl XVI. Gustav Švedski]], [[Margareta II. Danska|kraljica Margareta II. Danska]] in [[Ana, kraljevska princesa|princesa Ana, kraljevska princesa]]. Kot potomec [[Edvard VII. Britanski|kralja Edvarda VII. Britanskega]] je Haakon upravičen do [[Nasledstvo na britanski prestol|nasledstva]] do prestola šestnajstih [[Skupnost narodov|kraljestev Commonwealtha]]. Je tretji bratranec sedanjega prestolonaslednika [[Charles, valižanski princ|valižanskega princa Charlesa]]. Haakon ima eno sestro, [[Marta Ludovika Norveška|princeso Märtho Louise]] (rojena 1971). Leta 1999 se je norveška ustava spremenila in odobrila absolutno primogenituro na norveški prestol, kar pomeni, da ima najstarejši otrok, ne glede na spol, prednost v liniji nasledstva. To pa ne pomeni, da to velja za nazaj (kot je to na primer Švedska naredila leta 1980), kar pomeni, da ima Haakon še vedno prednost v liniji pred svojo starejšo sestro. ===Izobraževanje in vojaško življenje=== Haakon je služil v Norveški kraljevi mornarici, kjer se je obvezal na izobraževanje prvostopenjskega častnika na Norveški mornariški akademiji. To je kasneje sledilo z letom na krovu raketnem torpednem čolnu in drugih plovilih. Prejel je diplomo leta 1999 iz [[politične znanosti]] na Kalifornijski univerzi na Berkeleyu. Haakon je kasneje obiskoval predavanja na Univerzi v Oslu in leta 2001 imel uvoden tečaj javnega uslužbenca na Norveškem ministrstvu za zunanje zadeve. Leta 2003 je zaključil šolanje na Londonski šoli za ekonomijo, kjer je prejel magisterij v razvojnih študijah s specializiranjem v mednarodni trgovini in Afriki. Kot z dnevom 15. novembra 2013 je v Kraljevski norveški mornarici njegov častniški čin ''admiral'' ter v Norveški vojski in v Norveških kraljevskih zračnih silah je ''general''<ref>{{navedi splet|url=http://www.regjeringen.no/en/dep/fd/press-centre/Press-releases/2013/hans-kongelige-hoyhet-kronprinsen-utnevn.html?id=745632|title=Hans Kongelige Høyhet Kronprinsen utnevnes til admiral og general|date=15. november 2013|website=Government.no|publisher=Ministry of Defence|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref>. ==Poroka in otroci== [[Slika:HRH Haakon & Mette-Marit of Norway 2013 001.jpg|sličica|Uradna fotografija kronskega para iz leta 2013]] Haakon se je 25. avgusta 2001 v katedrali v Oslu poročil z meščanko in mati samohranilko [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], ki je po poroki postala ''kronska princesa''. [[Friderik, danski prestolonaslednik|Danski prestolonaslednik Friderik]] je bil njegova priča. Ko je bila zaroka med prestolonaslednikom Haakonom in Mette-Marit objavljena, so mnogi Norvežani čutili, da je bila prestolonaslednikova izbira žene neprimerna.<ref name="Hello">[http://www.hellomagazine.com/profiles/crown-princess-mette-marit/ ''Hello'' profil kronske princese]</ref> To je bilo predvsem zato, ker je bila mati samohranilka, vendar pa so bile informacije o njeni vpletenosti v rave sceni v Oslu, ki je vključevala veliko subkulture drog, dodane tudi v njeno kontroverznost. Poleg tega je bil oče njenega otroka obsojen zaradi kaznivih dejanj, povezanimi z drogami.<ref name="Hello" /> V iskreni novinarski konferenci pred poroko je kronska princesa pojasnila svojo preteklost, kot je rekla med drugim, da bi bilo lahko njeno mladostno uporništvo močnejše od večine mladih ljudi.<ref name="Hello" /> Čeprav jo nekateri še vedno vidijo za neprimerno ženo prihodnjega voditelja države, je vprašanje o Mette-Maritini preteklosti v veliki meri določeno za konec v norveški javni razpravi. Par ima dva otroka: *''Njeno kraljevsko visočanstvo'' [[Ingrid Aleksandra Norveška|princesa '''Ingrid Alexandra''']], rojena 21. januarja 2004 v Oslu. *''Njegovo visočanstvo'' [[Sverre Magnus Norveški|princ '''Sverre Magnus''']], rojen 3. decembra 2005 v Oslu. Haakon je tudi krušni oče sinu Mette-Marit, Mariusu Borgu Høibyju, iz njenega razmerja z Mortnom Borgom. ==Uradna rezidenca== Posestev Skaugum, ki se nahaja na območju Semsvannet, je uradna rezidenca norveškega prestolonaslednika in prestolonaslednice<ref>{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28708&sek=28594|title=Skaugum Estate|work=The Royal House of Norway|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2013-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213115205/http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28708&sek=28594|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref>. ==Kraljeve dolžnosti== [[Slika:Crown Prince Haakon of Norway - World Economic Forum on Latin America 2012.jpg|thumb|Kronski princ Haakon na Svetovnem gospodarskem forumu 18. aprila 2012 v [[Puerto Vallarta|Puertu Vallarti]] v [[Mehika|Mehiki]].]] Od 25. novembra 2003 do 12. aprila 2004 je bil Haakon [[regent]] [[Norveška|Norveške]] med kraljevim zdravljenjem za rakom in v obdobju njegovega poznejšega okrevanja. Prav tako je bil Haakon regent od 29. marca do 7. junija 2005, ko si je kralj popolno opomogel od operaciji srca, ki se je odvila 1. aprila. V dodatku njegovim uradnim nalogam ima Haakon velik interes v kulturnih zadevah. Januarja 2006 je (skupaj z norveško kraljevsko družino) popravil svoj seznam pokroviteljstva. Sedaj ima v svoji mapi dvanajst pokroviteljskih vlog, vključno z letnimi Bjørnsonovimi knjižnimi festivali. Pokroviteljske vloge bodo trajale pet let, po čimer bodo bile obnovljene in druge skupine se lahko prijavijo za kraljevsko pomoč. Leta 2006 je Haakon ustanovil Global Dignity z Pekko Himanen in Johnom Hopom Bryantom. Global Dignity je neodvisna, nepolitična organizacija, ki spodbuja univerzalno pravico vsakega človeka za dostojno življenje. Dolžnosti kralja je prevzel ob smrti očeta, 28. avgusta 2026.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=T. K. |title=Umrl je norveški kralj Harald V. |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-norveski-kralj-harald-v/792120 |access-date=2026-08-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> ===Osebni interesi=== [[Slika:Mottakelse Kronprins og Kongen (10308479803).jpg||thumb|[[Harald V. Norveški|Kralj Harald]], kronski princ Haakon, županja Anne Toriil Eriksen Balto in Jarle Jonassen ob odprtju Samijskega parlamenta leta 2013.]] Kronski princ je sodeloval pri številnih športih in zdi se, da mu je še posebej všeč [[jadranje na deski]], vendar pa ni nikoli sodeloval v kakšnem resnejšem tekmovanju. Haakon je znan kot veliki oboževalec glasbe. Ko je bil mlajši, je obiskoval glasbene festivale po vsej Evropi, vključno s festivalom Roskilde na Danskem in festivalom Quart v [[Kristiansand]]u na Norveškem. [[Slika:Wikipedia academy oslo 2012 IMG 4666.jpg|thumb|right|]] Bil je tudi del olimpijskih slovesnosti. Leta 1994 sta prestolonaslednik in njegov oče igrala vlogo v otvoritveni slovesnosti v [[Lillehammer]]ju. Medtem ko je kralj odprl igre, je prestolonaslednik prižgal ogenj, in se s tem poklonili svojemu očetu in [[Olaf V. Norveški|dedku]], ki sta služila kot Olimpijca. Udeležil se je tudi [[Zimske olimpijske igre 2010|slovesnosti ob otvoritvi v Vancouvru]]. Leta 2011 je s kitaro spremljal bend Katzenjammer v njihovem snemanju pesmi "Vi tenner våre lykter" (za 2011 božično-tematski album z istim imenom). Izkupiček koristi je šel v "fund kronskega princa in kronske princese."<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ToFpo4KAz0s&feature=autoplay&list=ALHTd1VmZQRNqTchQ9d7Y-IbEf7L_wptrN&playnext=12|title=Katzenjammer - Vi tenner våre lykter|accessdate=21. december 2015|date=30. november 2011|work=youtube.com}}</ref> ===Nazivi=== * '''20. julij 1973 - 17 .januar 1991:''' ''Njegova kraljeva visokost'' princ Haakon Magnus Norveški * '''17. januar 1991 - danes:''' ''Njegova kraljeva visokost'' kronski princ Norveške ==Predniki== {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= '''1. Haakon, norveški prestolonaslednik''' |2= 2. [[Harald V. Norveški]] |3= 3. [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] |4= 4. [[Olaf V. Norveški]] |5= 5. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] |6= 6. Karl August Haraldsen |7= 7. Dagny Ulrichsen |8= 8. [[Haakon VII. Norveški]] |9= 9. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] |10= 10. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] |11= 11. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] |12= 12. Halvor Haraldsen<ref name="National Archives of Norway">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826114841/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |13= 13. Karete Josefine Nielsdatter<ref name="National Archives of Norway"/> |14= 14. Johan Christian Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=National Archives of Norway-listed as Joh. C. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><ref name="arkivverket.no">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20140821103329/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref><ref name="Image of Grave Site">{{navedi splet|title=Image of Grave Site|url=http://image2.findagrave.com/photos/2007/230/21025970_118756366577.jpg|accessdate=14. junij 2015}}</ref> |15= 15. Marie Berntine Hansen<ref name="arkivverket.no"/><ref name="Image of Grave Site"/><ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi-navedena kot Maja Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> |16= 16. [[Friderik VIII. Danski]] (=22) |17= 17. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=23) |18= 18. [[Edvard VII. Britanski]] |19= 19. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] |20= 20. [[Oskar II. Švedski]] |21= 21. [[Sofija Nasavska|Princesa Sofija Nasavska]] |22= 22. [[Friderik VIII. Danski]] (=16) |23= 23. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=17) |24= 24. Harald Gundersen Olsbrygge<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115705/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |25= 25. Aslaug Kirstine Halvorsdatter<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115701/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |28= 28. Ulrich Schjødt Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhici-naveden kot Ulrich S. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002354|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> |29= 29. Signe Asora Bakke<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826120616/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> }} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.kongehuset.no/english/vis.html Norveška kraljeva hiša] * [http://www.kongehuset.no/c28640/artikkel/vis.html?tid=29276 Uradna biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070702071434/http://www.kongehuset.no/c28640/artikkel/vis.html?tid=29276 |date=2007-07-02 }} * [http://www.kongehuset.no/c28559/artikkel/vis.html?tid=28662 Norveški kraljevi red svetega Olafa - prestolonaslednik Haakon prejemnik velikega križa z ovratnikom] *[http://www.vg.no/rampelys/artikkel.php?artid=10032263 Prestolonaslednik in prestolonaslednica opravljata politično delo] {{S-start}} {{S-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Rodbina Glücksburg]]|20. julij|1973|Living}} {{s-roy|no}} |- {{s-bef|before=[[Harald V. Norveški|Princ Harald]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Prestolonaslednik Norveške]]|years=1990-present}} {{s-inc|heir=[[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]]}} |- {{S-other|line}} |- {{S-non|reason=Prvi v vrsti}} {{S-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Nasledstvo na norveški prestol]]|years=1. položaj}} {{S-aft|after=[[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]]}} |- {{s-bef|before=[[Harald V. Norveški|Kralj Norveške]]}} {{s-ttl|title=[[Nasledstvo na britanski prestol]]|creation=potomec [[Matilda Valižanska|Maud]], hčerke [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII.]]}} {{s-aft|after=[[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]]}} |- {{S-sports|oly}} {{Succession box| title=Nosilec olimpijskega ognja Zimskih olimpijskih iger|before=[[Michel Platini]] &<br>[[François-Cyrille Grange]]|after=[[Midori Ito]]|years=[[Zimske olimpijske igre 1994|Lillehammer 1994]]}} {{S-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]] [[Kategorija:Norveški princi]] [[Kategorija:Norveški generali]] [[Kategorija:Luterani]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 4v435aa01sgvctgyl50783br7a0t0x1 6743734 6743732 2026-08-28T07:49:25Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Norveški princi]]; dodal [[Kategorija:Norveški kralji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6743734 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Haakon | title = Kralj Norveške | image = Sametingsåpning - 51609646697 (Haakon).jpg | caption = Prestolonaslednik Haakon na fakulteti Svetega Olava v Washington D.C. | reign = 28. avgust 2026– | full name = Haakon Magnus | spouse = [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]] (por. 2001) | issue = [[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Alexandra]]<br>[[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]] | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]]<ref>{{navedi splet|title=Kraljeva družina|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28435&sek=27259|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | father = [[Harald V. Norveški]] | mother = [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_place = | date of burial = | place of burial = | religion = Norveška cerkev| }} {{Norveška kraljevska družina}} '''Haakon, kralj Norveške''' (polno ime '''Haakon Magnus'''), * [[20. julij]] [[1973]], Rikshospitalet, [[Oslo]], [[Norveška]] Haakon je kralj Norveške, nasledil je svojega očeta [[Harald V. Norveški|Haralda V.]] Je tudi član [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|hiše Glücksburg]]. Poročen je z [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], s katero ima dva otroka. Ima starejšo sestro [[Marta Ludovika Norveška|princeso Märtho Louise]]. ==Družina in zgodnje življenje== Po rojstvu je bil poimenovan princ Haakon Magnus in v napovedi je bilo poudarjeno, da bo šel z imenom Haakon. Haakonovi botri so [[Olaf V. Norveški|kralj Olaf V. Norveški]], [[Astrid Norveška|princesa Astrid Norveška]], princ Karl Bernadotte, [[Karl XVI. Gustav Švedski|kralj Karl XVI. Gustav Švedski]], [[Margareta II. Danska|kraljica Margareta II. Danska]] in [[Ana, kraljevska princesa|princesa Ana, kraljevska princesa]]. Kot potomec [[Edvard VII. Britanski|kralja Edvarda VII. Britanskega]] je Haakon upravičen do [[Nasledstvo na britanski prestol|nasledstva]] do prestola šestnajstih [[Skupnost narodov|kraljestev Commonwealtha]]. Je tretji bratranec sedanjega prestolonaslednika [[Charles, valižanski princ|valižanskega princa Charlesa]]. Haakon ima eno sestro, [[Marta Ludovika Norveška|princeso Märtho Louise]] (rojena 1971). Leta 1999 se je norveška ustava spremenila in odobrila absolutno primogenituro na norveški prestol, kar pomeni, da ima najstarejši otrok, ne glede na spol, prednost v liniji nasledstva. To pa ne pomeni, da to velja za nazaj (kot je to na primer Švedska naredila leta 1980), kar pomeni, da ima Haakon še vedno prednost v liniji pred svojo starejšo sestro. ===Izobraževanje in vojaško življenje=== Haakon je služil v Norveški kraljevi mornarici, kjer se je obvezal na izobraževanje prvostopenjskega častnika na Norveški mornariški akademiji. To je kasneje sledilo z letom na krovu raketnem torpednem čolnu in drugih plovilih. Prejel je diplomo leta 1999 iz [[politične znanosti]] na Kalifornijski univerzi na Berkeleyu. Haakon je kasneje obiskoval predavanja na Univerzi v Oslu in leta 2001 imel uvoden tečaj javnega uslužbenca na Norveškem ministrstvu za zunanje zadeve. Leta 2003 je zaključil šolanje na Londonski šoli za ekonomijo, kjer je prejel magisterij v razvojnih študijah s specializiranjem v mednarodni trgovini in Afriki. Kot z dnevom 15. novembra 2013 je v Kraljevski norveški mornarici njegov častniški čin ''admiral'' ter v Norveški vojski in v Norveških kraljevskih zračnih silah je ''general''<ref>{{navedi splet|url=http://www.regjeringen.no/en/dep/fd/press-centre/Press-releases/2013/hans-kongelige-hoyhet-kronprinsen-utnevn.html?id=745632|title=Hans Kongelige Høyhet Kronprinsen utnevnes til admiral og general|date=15. november 2013|website=Government.no|publisher=Ministry of Defence|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref>. ==Poroka in otroci== [[Slika:HRH Haakon & Mette-Marit of Norway 2013 001.jpg|sličica|Uradna fotografija kronskega para iz leta 2013]] Haakon se je 25. avgusta 2001 v katedrali v Oslu poročil z meščanko in mati samohranilko [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], ki je po poroki postala ''kronska princesa''. [[Friderik, danski prestolonaslednik|Danski prestolonaslednik Friderik]] je bil njegova priča. Ko je bila zaroka med prestolonaslednikom Haakonom in Mette-Marit objavljena, so mnogi Norvežani čutili, da je bila prestolonaslednikova izbira žene neprimerna.<ref name="Hello">[http://www.hellomagazine.com/profiles/crown-princess-mette-marit/ ''Hello'' profil kronske princese]</ref> To je bilo predvsem zato, ker je bila mati samohranilka, vendar pa so bile informacije o njeni vpletenosti v rave sceni v Oslu, ki je vključevala veliko subkulture drog, dodane tudi v njeno kontroverznost. Poleg tega je bil oče njenega otroka obsojen zaradi kaznivih dejanj, povezanimi z drogami.<ref name="Hello" /> V iskreni novinarski konferenci pred poroko je kronska princesa pojasnila svojo preteklost, kot je rekla med drugim, da bi bilo lahko njeno mladostno uporništvo močnejše od večine mladih ljudi.<ref name="Hello" /> Čeprav jo nekateri še vedno vidijo za neprimerno ženo prihodnjega voditelja države, je vprašanje o Mette-Maritini preteklosti v veliki meri določeno za konec v norveški javni razpravi. Par ima dva otroka: *''Njeno kraljevsko visočanstvo'' [[Ingrid Aleksandra Norveška|princesa '''Ingrid Alexandra''']], rojena 21. januarja 2004 v Oslu. *''Njegovo visočanstvo'' [[Sverre Magnus Norveški|princ '''Sverre Magnus''']], rojen 3. decembra 2005 v Oslu. Haakon je tudi krušni oče sinu Mette-Marit, Mariusu Borgu Høibyju, iz njenega razmerja z Mortnom Borgom. ==Uradna rezidenca== Posestev Skaugum, ki se nahaja na območju Semsvannet, je uradna rezidenca norveškega prestolonaslednika in prestolonaslednice<ref>{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28708&sek=28594|title=Skaugum Estate|work=The Royal House of Norway|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2013-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213115205/http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28708&sek=28594|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref>. ==Kraljeve dolžnosti== [[Slika:Crown Prince Haakon of Norway - World Economic Forum on Latin America 2012.jpg|thumb|Kronski princ Haakon na Svetovnem gospodarskem forumu 18. aprila 2012 v [[Puerto Vallarta|Puertu Vallarti]] v [[Mehika|Mehiki]].]] Od 25. novembra 2003 do 12. aprila 2004 je bil Haakon [[regent]] [[Norveška|Norveške]] med kraljevim zdravljenjem za rakom in v obdobju njegovega poznejšega okrevanja. Prav tako je bil Haakon regent od 29. marca do 7. junija 2005, ko si je kralj popolno opomogel od operaciji srca, ki se je odvila 1. aprila. V dodatku njegovim uradnim nalogam ima Haakon velik interes v kulturnih zadevah. Januarja 2006 je (skupaj z norveško kraljevsko družino) popravil svoj seznam pokroviteljstva. Sedaj ima v svoji mapi dvanajst pokroviteljskih vlog, vključno z letnimi Bjørnsonovimi knjižnimi festivali. Pokroviteljske vloge bodo trajale pet let, po čimer bodo bile obnovljene in druge skupine se lahko prijavijo za kraljevsko pomoč. Leta 2006 je Haakon ustanovil Global Dignity z Pekko Himanen in Johnom Hopom Bryantom. Global Dignity je neodvisna, nepolitična organizacija, ki spodbuja univerzalno pravico vsakega človeka za dostojno življenje. Dolžnosti kralja je prevzel ob smrti očeta, 28. avgusta 2026.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=T. K. |title=Umrl je norveški kralj Harald V. |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-norveski-kralj-harald-v/792120 |access-date=2026-08-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> ===Osebni interesi=== [[Slika:Mottakelse Kronprins og Kongen (10308479803).jpg||thumb|[[Harald V. Norveški|Kralj Harald]], kronski princ Haakon, županja Anne Toriil Eriksen Balto in Jarle Jonassen ob odprtju Samijskega parlamenta leta 2013.]] Kronski princ je sodeloval pri številnih športih in zdi se, da mu je še posebej všeč [[jadranje na deski]], vendar pa ni nikoli sodeloval v kakšnem resnejšem tekmovanju. Haakon je znan kot veliki oboževalec glasbe. Ko je bil mlajši, je obiskoval glasbene festivale po vsej Evropi, vključno s festivalom Roskilde na Danskem in festivalom Quart v [[Kristiansand]]u na Norveškem. [[Slika:Wikipedia academy oslo 2012 IMG 4666.jpg|thumb|right|]] Bil je tudi del olimpijskih slovesnosti. Leta 1994 sta prestolonaslednik in njegov oče igrala vlogo v otvoritveni slovesnosti v [[Lillehammer]]ju. Medtem ko je kralj odprl igre, je prestolonaslednik prižgal ogenj, in se s tem poklonili svojemu očetu in [[Olaf V. Norveški|dedku]], ki sta služila kot Olimpijca. Udeležil se je tudi [[Zimske olimpijske igre 2010|slovesnosti ob otvoritvi v Vancouvru]]. Leta 2011 je s kitaro spremljal bend Katzenjammer v njihovem snemanju pesmi "Vi tenner våre lykter" (za 2011 božično-tematski album z istim imenom). Izkupiček koristi je šel v "fund kronskega princa in kronske princese."<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ToFpo4KAz0s&feature=autoplay&list=ALHTd1VmZQRNqTchQ9d7Y-IbEf7L_wptrN&playnext=12|title=Katzenjammer - Vi tenner våre lykter|accessdate=21. december 2015|date=30. november 2011|work=youtube.com}}</ref> ===Nazivi=== * '''20. julij 1973 - 17 .januar 1991:''' ''Njegova kraljeva visokost'' princ Haakon Magnus Norveški * '''17. januar 1991 - danes:''' ''Njegova kraljeva visokost'' kronski princ Norveške ==Predniki== {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= '''1. Haakon, norveški prestolonaslednik''' |2= 2. [[Harald V. Norveški]] |3= 3. [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] |4= 4. [[Olaf V. Norveški]] |5= 5. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] |6= 6. Karl August Haraldsen |7= 7. Dagny Ulrichsen |8= 8. [[Haakon VII. Norveški]] |9= 9. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] |10= 10. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] |11= 11. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] |12= 12. Halvor Haraldsen<ref name="National Archives of Norway">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826114841/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |13= 13. Karete Josefine Nielsdatter<ref name="National Archives of Norway"/> |14= 14. Johan Christian Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=National Archives of Norway-listed as Joh. C. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><ref name="arkivverket.no">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20140821103329/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref><ref name="Image of Grave Site">{{navedi splet|title=Image of Grave Site|url=http://image2.findagrave.com/photos/2007/230/21025970_118756366577.jpg|accessdate=14. junij 2015}}</ref> |15= 15. Marie Berntine Hansen<ref name="arkivverket.no"/><ref name="Image of Grave Site"/><ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi-navedena kot Maja Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> |16= 16. [[Friderik VIII. Danski]] (=22) |17= 17. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=23) |18= 18. [[Edvard VII. Britanski]] |19= 19. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] |20= 20. [[Oskar II. Švedski]] |21= 21. [[Sofija Nasavska|Princesa Sofija Nasavska]] |22= 22. [[Friderik VIII. Danski]] (=16) |23= 23. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=17) |24= 24. Harald Gundersen Olsbrygge<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115705/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |25= 25. Aslaug Kirstine Halvorsdatter<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115701/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |28= 28. Ulrich Schjødt Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhici-naveden kot Ulrich S. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002354|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> |29= 29. Signe Asora Bakke<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826120616/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> }} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.kongehuset.no/english/vis.html Norveška kraljeva hiša] * [http://www.kongehuset.no/c28640/artikkel/vis.html?tid=29276 Uradna biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070702071434/http://www.kongehuset.no/c28640/artikkel/vis.html?tid=29276 |date=2007-07-02 }} * [http://www.kongehuset.no/c28559/artikkel/vis.html?tid=28662 Norveški kraljevi red svetega Olafa - prestolonaslednik Haakon prejemnik velikega križa z ovratnikom] *[http://www.vg.no/rampelys/artikkel.php?artid=10032263 Prestolonaslednik in prestolonaslednica opravljata politično delo] {{S-start}} {{S-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Rodbina Glücksburg]]|20. julij|1973|Living}} {{s-roy|no}} |- {{s-bef|before=[[Harald V. Norveški|Princ Harald]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Prestolonaslednik Norveške]]|years=1990-present}} {{s-inc|heir=[[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]]}} |- {{S-other|line}} |- {{S-non|reason=Prvi v vrsti}} {{S-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Nasledstvo na norveški prestol]]|years=1. položaj}} {{S-aft|after=[[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]]}} |- {{s-bef|before=[[Harald V. Norveški|Kralj Norveške]]}} {{s-ttl|title=[[Nasledstvo na britanski prestol]]|creation=potomec [[Matilda Valižanska|Maud]], hčerke [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII.]]}} {{s-aft|after=[[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]]}} |- {{S-sports|oly}} {{Succession box| title=Nosilec olimpijskega ognja Zimskih olimpijskih iger|before=[[Michel Platini]] &<br>[[François-Cyrille Grange]]|after=[[Midori Ito]]|years=[[Zimske olimpijske igre 1994|Lillehammer 1994]]}} {{S-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]] [[Kategorija:Norveški kralji]] [[Kategorija:Norveški generali]] [[Kategorija:Luterani]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] q2k72dhf8sfhk4eggkw09rgu3btbmmz 6743735 6743734 2026-08-28T08:05:43Z Erardo Galbi 166658 /* */ 6743735 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Haakon | title = Kralj Norveške | image = Sametingsåpning - 51609646697 (Haakon).jpg | caption = Prestolonaslednik Haakon na fakulteti Svetega Olava v Washington D.C. | reign = 28. avgust 2026– | full name = Haakon Magnus | spouse = [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]] (por. 2001) | issue = [[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Alexandra]]<br>[[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]] | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]]<ref>{{navedi splet|title=Kraljeva družina|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28435&sek=27259|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | father = [[Harald V. Norveški]] | mother = [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_place = | date of burial = | place of burial = | religion = Norveška cerkev| }} {{Norveška kraljevska družina}} '''Haakon, kralj Norveške''' (polno ime '''Haakon Magnus'''), * [[20. julij]] [[1973]], Univerzitetna bolnišnica, [[Oslo]], [[Norveška]]. Haakon je kralj Norveške, nasledil je svojega očeta [[Harald V. Norveški|Haralda V.]] Je tudi član [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|hiše Glücksburg]]. Poročen je z [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], s katero ima dva otroka. Ima starejšo sestro [[Marta Ludovika Norveška|princeso Märtho Louise]]. ==Družina in zgodnje življenje== Po rojstvu je bil poimenovan princ Haakon Magnus in v napovedi je bilo poudarjeno, da bo šel z imenom Haakon. Haakonovi botri so [[Olaf V. Norveški|kralj Olaf V. Norveški]], [[Astrid Norveška|princesa Astrid Norveška]], princ Karl Bernadotte, [[Karl XVI. Gustav Švedski|kralj Karl XVI. Gustav Švedski]], [[Margareta II. Danska|kraljica Margareta II. Danska]] in [[Ana, kraljevska princesa|princesa Ana, kraljevska princesa]]. Kot potomec [[Edvard VII. Britanski|kralja Edvarda VII. Britanskega]] je Haakon upravičen do [[Nasledstvo na britanski prestol|nasledstva]] do prestola šestnajstih [[Skupnost narodov|kraljestev Commonwealtha]]. Je tretji bratranec sedanjega prestolonaslednika [[Charles, valižanski princ|valižanskega princa Charlesa]]. Haakon ima eno sestro, [[Marta Ludovika Norveška|princeso Märtho Louise]] (rojena 1971). Leta 1999 se je norveška ustava spremenila in odobrila absolutno primogenituro na norveški prestol, kar pomeni, da ima najstarejši otrok, ne glede na spol, prednost v liniji nasledstva. To pa ne pomeni, da to velja za nazaj (kot je to na primer Švedska naredila leta 1980), kar pomeni, da ima Haakon še vedno prednost v liniji pred svojo starejšo sestro. ===Izobraževanje in vojaško življenje=== Haakon je služil v Norveški kraljevi mornarici, kjer se je obvezal na izobraževanje prvostopenjskega častnika na Norveški mornariški akademiji. To je kasneje sledilo z letom na krovu raketnem torpednem čolnu in drugih plovilih. Prejel je diplomo leta 1999 iz [[politične znanosti]] na Kalifornijski univerzi na Berkeleyu. Haakon je kasneje obiskoval predavanja na Univerzi v Oslu in leta 2001 imel uvoden tečaj javnega uslužbenca na Norveškem ministrstvu za zunanje zadeve. Leta 2003 je zaključil šolanje na Londonski šoli za ekonomijo, kjer je prejel magisterij v razvojnih študijah s specializiranjem v mednarodni trgovini in Afriki. Kot z dnevom 15. novembra 2013 je v Kraljevski norveški mornarici njegov častniški čin ''admiral'' ter v Norveški vojski in v Norveških kraljevskih zračnih silah je ''general''<ref>{{navedi splet|url=http://www.regjeringen.no/en/dep/fd/press-centre/Press-releases/2013/hans-kongelige-hoyhet-kronprinsen-utnevn.html?id=745632|title=Hans Kongelige Høyhet Kronprinsen utnevnes til admiral og general|date=15. november 2013|website=Government.no|publisher=Ministry of Defence|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref>. ==Poroka in otroci== [[Slika:HRH Haakon & Mette-Marit of Norway 2013 001.jpg|sličica|Uradna fotografija kronskega para iz leta 2013]] Haakon se je 25. avgusta 2001 v katedrali v Oslu poročil z meščanko in mati samohranilko [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], ki je po poroki postala ''kronska princesa''. [[Friderik, danski prestolonaslednik|Danski prestolonaslednik Friderik]] je bil njegova priča. Ko je bila zaroka med prestolonaslednikom Haakonom in Mette-Marit objavljena, so mnogi Norvežani čutili, da je bila prestolonaslednikova izbira žene neprimerna.<ref name="Hello">[http://www.hellomagazine.com/profiles/crown-princess-mette-marit/ ''Hello'' profil kronske princese]</ref> To je bilo predvsem zato, ker je bila mati samohranilka, vendar pa so bile informacije o njeni vpletenosti v rave sceni v Oslu, ki je vključevala veliko subkulture drog, dodane tudi v njeno kontroverznost. Poleg tega je bil oče njenega otroka obsojen zaradi kaznivih dejanj, povezanimi z drogami.<ref name="Hello" /> V iskreni novinarski konferenci pred poroko je kronska princesa pojasnila svojo preteklost, kot je rekla med drugim, da bi bilo lahko njeno mladostno uporništvo močnejše od večine mladih ljudi.<ref name="Hello" /> Čeprav jo nekateri še vedno vidijo za neprimerno ženo prihodnjega voditelja države, je vprašanje o Mette-Maritini preteklosti v veliki meri določeno za konec v norveški javni razpravi. Par ima dva otroka: *''Njeno kraljevsko visočanstvo'' [[Ingrid Aleksandra Norveška|princesa '''Ingrid Alexandra''']], rojena 21. januarja 2004 v Oslu. *''Njegovo visočanstvo'' [[Sverre Magnus Norveški|princ '''Sverre Magnus''']], rojen 3. decembra 2005 v Oslu. Haakon je tudi krušni oče sinu Mette-Marit, Mariusu Borgu Høibyju, iz njenega razmerja z Mortnom Borgom. ==Uradna rezidenca== Posestev Skaugum, ki se nahaja na območju Semsvannet, je uradna rezidenca norveškega prestolonaslednika in prestolonaslednice<ref>{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28708&sek=28594|title=Skaugum Estate|work=The Royal House of Norway|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2013-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213115205/http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28708&sek=28594|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref>. ==Kraljeve dolžnosti== [[Slika:Crown Prince Haakon of Norway - World Economic Forum on Latin America 2012.jpg|thumb|Kronski princ Haakon na Svetovnem gospodarskem forumu 18. aprila 2012 v [[Puerto Vallarta|Puertu Vallarti]] v [[Mehika|Mehiki]].]] Od 25. novembra 2003 do 12. aprila 2004 je bil Haakon [[regent]] [[Norveška|Norveške]] med kraljevim zdravljenjem za rakom in v obdobju njegovega poznejšega okrevanja. Prav tako je bil Haakon regent od 29. marca do 7. junija 2005, ko si je kralj popolno opomogel od operaciji srca, ki se je odvila 1. aprila. V dodatku njegovim uradnim nalogam ima Haakon velik interes v kulturnih zadevah. Januarja 2006 je (skupaj z norveško kraljevsko družino) popravil svoj seznam pokroviteljstva. Sedaj ima v svoji mapi dvanajst pokroviteljskih vlog, vključno z letnimi Bjørnsonovimi knjižnimi festivali. Pokroviteljske vloge bodo trajale pet let, po čimer bodo bile obnovljene in druge skupine se lahko prijavijo za kraljevsko pomoč. Leta 2006 je Haakon ustanovil Global Dignity z Pekko Himanen in Johnom Hopom Bryantom. Global Dignity je neodvisna, nepolitična organizacija, ki spodbuja univerzalno pravico vsakega človeka za dostojno življenje. Dolžnosti kralja je prevzel ob smrti očeta, 28. avgusta 2026.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=T. K. |title=Umrl je norveški kralj Harald V. |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-norveski-kralj-harald-v/792120 |access-date=2026-08-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> ===Osebni interesi=== [[Slika:Mottakelse Kronprins og Kongen (10308479803).jpg||thumb|[[Harald V. Norveški|Kralj Harald]], kronski princ Haakon, županja Anne Toriil Eriksen Balto in Jarle Jonassen ob odprtju Samijskega parlamenta leta 2013.]] Kronski princ je sodeloval pri številnih športih in zdi se, da mu je še posebej všeč [[jadranje na deski]], vendar pa ni nikoli sodeloval v kakšnem resnejšem tekmovanju. Haakon je znan kot veliki oboževalec glasbe. Ko je bil mlajši, je obiskoval glasbene festivale po vsej Evropi, vključno s festivalom Roskilde na Danskem in festivalom Quart v [[Kristiansand]]u na Norveškem. [[Slika:Wikipedia academy oslo 2012 IMG 4666.jpg|thumb|right|]] Bil je tudi del olimpijskih slovesnosti. Leta 1994 sta prestolonaslednik in njegov oče igrala vlogo v otvoritveni slovesnosti v [[Lillehammer]]ju. Medtem ko je kralj odprl igre, je prestolonaslednik prižgal ogenj, in se s tem poklonili svojemu očetu in [[Olaf V. Norveški|dedku]], ki sta služila kot Olimpijca. Udeležil se je tudi [[Zimske olimpijske igre 2010|slovesnosti ob otvoritvi v Vancouvru]]. Leta 2011 je s kitaro spremljal bend Katzenjammer v njihovem snemanju pesmi "Vi tenner våre lykter" (za 2011 božično-tematski album z istim imenom). Izkupiček koristi je šel v "fund kronskega princa in kronske princese."<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ToFpo4KAz0s&feature=autoplay&list=ALHTd1VmZQRNqTchQ9d7Y-IbEf7L_wptrN&playnext=12|title=Katzenjammer - Vi tenner våre lykter|accessdate=21. december 2015|date=30. november 2011|work=youtube.com}}</ref> ===Nazivi=== * '''20. julij 1973 - 17 .januar 1991:''' ''Njegova kraljeva visokost'' princ Haakon Magnus Norveški * '''17. januar 1991 - danes:''' ''Njegova kraljeva visokost'' kronski princ Norveške ==Predniki== {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= '''1. Haakon, norveški prestolonaslednik''' |2= 2. [[Harald V. Norveški]] |3= 3. [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] |4= 4. [[Olaf V. Norveški]] |5= 5. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] |6= 6. Karl August Haraldsen |7= 7. Dagny Ulrichsen |8= 8. [[Haakon VII. Norveški]] |9= 9. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] |10= 10. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] |11= 11. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] |12= 12. Halvor Haraldsen<ref name="National Archives of Norway">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826114841/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |13= 13. Karete Josefine Nielsdatter<ref name="National Archives of Norway"/> |14= 14. Johan Christian Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=National Archives of Norway-listed as Joh. C. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><ref name="arkivverket.no">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20140821103329/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref><ref name="Image of Grave Site">{{navedi splet|title=Image of Grave Site|url=http://image2.findagrave.com/photos/2007/230/21025970_118756366577.jpg|accessdate=14. junij 2015}}</ref> |15= 15. Marie Berntine Hansen<ref name="arkivverket.no"/><ref name="Image of Grave Site"/><ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi-navedena kot Maja Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> |16= 16. [[Friderik VIII. Danski]] (=22) |17= 17. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=23) |18= 18. [[Edvard VII. Britanski]] |19= 19. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] |20= 20. [[Oskar II. Švedski]] |21= 21. [[Sofija Nasavska|Princesa Sofija Nasavska]] |22= 22. [[Friderik VIII. Danski]] (=16) |23= 23. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=17) |24= 24. Harald Gundersen Olsbrygge<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115705/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |25= 25. Aslaug Kirstine Halvorsdatter<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115701/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |28= 28. Ulrich Schjødt Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhici-naveden kot Ulrich S. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002354|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> |29= 29. Signe Asora Bakke<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826120616/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> }} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.kongehuset.no/english/vis.html Norveška kraljeva hiša] * [http://www.kongehuset.no/c28640/artikkel/vis.html?tid=29276 Uradna biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070702071434/http://www.kongehuset.no/c28640/artikkel/vis.html?tid=29276 |date=2007-07-02 }} * [http://www.kongehuset.no/c28559/artikkel/vis.html?tid=28662 Norveški kraljevi red svetega Olafa - prestolonaslednik Haakon prejemnik velikega križa z ovratnikom] *[http://www.vg.no/rampelys/artikkel.php?artid=10032263 Prestolonaslednik in prestolonaslednica opravljata politično delo] {{S-start}} {{S-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Rodbina Glücksburg]]|20. julij|1973|Living}} {{s-roy|no}} |- {{s-bef|before=[[Harald V. Norveški|Princ Harald]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Prestolonaslednik Norveške]]|years=1990-present}} {{s-inc|heir=[[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]]}} |- {{S-other|line}} |- {{S-non|reason=Prvi v vrsti}} {{S-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Nasledstvo na norveški prestol]]|years=1. položaj}} {{S-aft|after=[[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]]}} |- {{s-bef|before=[[Harald V. Norveški|Kralj Norveške]]}} {{s-ttl|title=[[Nasledstvo na britanski prestol]]|creation=potomec [[Matilda Valižanska|Maud]], hčerke [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII.]]}} {{s-aft|after=[[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]]}} |- {{S-sports|oly}} {{Succession box| title=Nosilec olimpijskega ognja Zimskih olimpijskih iger|before=[[Michel Platini]] &<br>[[François-Cyrille Grange]]|after=[[Midori Ito]]|years=[[Zimske olimpijske igre 1994|Lillehammer 1994]]}} {{S-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]] [[Kategorija:Norveški kralji]] [[Kategorija:Norveški generali]] [[Kategorija:Luterani]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] ddtrv6iaybj1dien9xfeeupaumvb4zo 6743736 6743735 2026-08-28T08:08:35Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Haakon VIII. Norveški]] na [[Haakon (kralj Norveške)]]: ime še ni uradno, glej zgodovino strani na angleški wiki 6743735 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Haakon | title = Kralj Norveške | image = Sametingsåpning - 51609646697 (Haakon).jpg | caption = Prestolonaslednik Haakon na fakulteti Svetega Olava v Washington D.C. | reign = 28. avgust 2026– | full name = Haakon Magnus | spouse = [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]] (por. 2001) | issue = [[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Alexandra]]<br>[[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]] | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]]<ref>{{navedi splet|title=Kraljeva družina|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28435&sek=27259|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | father = [[Harald V. Norveški]] | mother = [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_place = | date of burial = | place of burial = | religion = Norveška cerkev| }} {{Norveška kraljevska družina}} '''Haakon, kralj Norveške''' (polno ime '''Haakon Magnus'''), * [[20. julij]] [[1973]], Univerzitetna bolnišnica, [[Oslo]], [[Norveška]]. Haakon je kralj Norveške, nasledil je svojega očeta [[Harald V. Norveški|Haralda V.]] Je tudi član [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|hiše Glücksburg]]. Poročen je z [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], s katero ima dva otroka. Ima starejšo sestro [[Marta Ludovika Norveška|princeso Märtho Louise]]. ==Družina in zgodnje življenje== Po rojstvu je bil poimenovan princ Haakon Magnus in v napovedi je bilo poudarjeno, da bo šel z imenom Haakon. Haakonovi botri so [[Olaf V. Norveški|kralj Olaf V. Norveški]], [[Astrid Norveška|princesa Astrid Norveška]], princ Karl Bernadotte, [[Karl XVI. Gustav Švedski|kralj Karl XVI. Gustav Švedski]], [[Margareta II. Danska|kraljica Margareta II. Danska]] in [[Ana, kraljevska princesa|princesa Ana, kraljevska princesa]]. Kot potomec [[Edvard VII. Britanski|kralja Edvarda VII. Britanskega]] je Haakon upravičen do [[Nasledstvo na britanski prestol|nasledstva]] do prestola šestnajstih [[Skupnost narodov|kraljestev Commonwealtha]]. Je tretji bratranec sedanjega prestolonaslednika [[Charles, valižanski princ|valižanskega princa Charlesa]]. Haakon ima eno sestro, [[Marta Ludovika Norveška|princeso Märtho Louise]] (rojena 1971). Leta 1999 se je norveška ustava spremenila in odobrila absolutno primogenituro na norveški prestol, kar pomeni, da ima najstarejši otrok, ne glede na spol, prednost v liniji nasledstva. To pa ne pomeni, da to velja za nazaj (kot je to na primer Švedska naredila leta 1980), kar pomeni, da ima Haakon še vedno prednost v liniji pred svojo starejšo sestro. ===Izobraževanje in vojaško življenje=== Haakon je služil v Norveški kraljevi mornarici, kjer se je obvezal na izobraževanje prvostopenjskega častnika na Norveški mornariški akademiji. To je kasneje sledilo z letom na krovu raketnem torpednem čolnu in drugih plovilih. Prejel je diplomo leta 1999 iz [[politične znanosti]] na Kalifornijski univerzi na Berkeleyu. Haakon je kasneje obiskoval predavanja na Univerzi v Oslu in leta 2001 imel uvoden tečaj javnega uslužbenca na Norveškem ministrstvu za zunanje zadeve. Leta 2003 je zaključil šolanje na Londonski šoli za ekonomijo, kjer je prejel magisterij v razvojnih študijah s specializiranjem v mednarodni trgovini in Afriki. Kot z dnevom 15. novembra 2013 je v Kraljevski norveški mornarici njegov častniški čin ''admiral'' ter v Norveški vojski in v Norveških kraljevskih zračnih silah je ''general''<ref>{{navedi splet|url=http://www.regjeringen.no/en/dep/fd/press-centre/Press-releases/2013/hans-kongelige-hoyhet-kronprinsen-utnevn.html?id=745632|title=Hans Kongelige Høyhet Kronprinsen utnevnes til admiral og general|date=15. november 2013|website=Government.no|publisher=Ministry of Defence|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref>. ==Poroka in otroci== [[Slika:HRH Haakon & Mette-Marit of Norway 2013 001.jpg|sličica|Uradna fotografija kronskega para iz leta 2013]] Haakon se je 25. avgusta 2001 v katedrali v Oslu poročil z meščanko in mati samohranilko [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], ki je po poroki postala ''kronska princesa''. [[Friderik, danski prestolonaslednik|Danski prestolonaslednik Friderik]] je bil njegova priča. Ko je bila zaroka med prestolonaslednikom Haakonom in Mette-Marit objavljena, so mnogi Norvežani čutili, da je bila prestolonaslednikova izbira žene neprimerna.<ref name="Hello">[http://www.hellomagazine.com/profiles/crown-princess-mette-marit/ ''Hello'' profil kronske princese]</ref> To je bilo predvsem zato, ker je bila mati samohranilka, vendar pa so bile informacije o njeni vpletenosti v rave sceni v Oslu, ki je vključevala veliko subkulture drog, dodane tudi v njeno kontroverznost. Poleg tega je bil oče njenega otroka obsojen zaradi kaznivih dejanj, povezanimi z drogami.<ref name="Hello" /> V iskreni novinarski konferenci pred poroko je kronska princesa pojasnila svojo preteklost, kot je rekla med drugim, da bi bilo lahko njeno mladostno uporništvo močnejše od večine mladih ljudi.<ref name="Hello" /> Čeprav jo nekateri še vedno vidijo za neprimerno ženo prihodnjega voditelja države, je vprašanje o Mette-Maritini preteklosti v veliki meri določeno za konec v norveški javni razpravi. Par ima dva otroka: *''Njeno kraljevsko visočanstvo'' [[Ingrid Aleksandra Norveška|princesa '''Ingrid Alexandra''']], rojena 21. januarja 2004 v Oslu. *''Njegovo visočanstvo'' [[Sverre Magnus Norveški|princ '''Sverre Magnus''']], rojen 3. decembra 2005 v Oslu. Haakon je tudi krušni oče sinu Mette-Marit, Mariusu Borgu Høibyju, iz njenega razmerja z Mortnom Borgom. ==Uradna rezidenca== Posestev Skaugum, ki se nahaja na območju Semsvannet, je uradna rezidenca norveškega prestolonaslednika in prestolonaslednice<ref>{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28708&sek=28594|title=Skaugum Estate|work=The Royal House of Norway|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2013-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213115205/http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28708&sek=28594|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref>. ==Kraljeve dolžnosti== [[Slika:Crown Prince Haakon of Norway - World Economic Forum on Latin America 2012.jpg|thumb|Kronski princ Haakon na Svetovnem gospodarskem forumu 18. aprila 2012 v [[Puerto Vallarta|Puertu Vallarti]] v [[Mehika|Mehiki]].]] Od 25. novembra 2003 do 12. aprila 2004 je bil Haakon [[regent]] [[Norveška|Norveške]] med kraljevim zdravljenjem za rakom in v obdobju njegovega poznejšega okrevanja. Prav tako je bil Haakon regent od 29. marca do 7. junija 2005, ko si je kralj popolno opomogel od operaciji srca, ki se je odvila 1. aprila. V dodatku njegovim uradnim nalogam ima Haakon velik interes v kulturnih zadevah. Januarja 2006 je (skupaj z norveško kraljevsko družino) popravil svoj seznam pokroviteljstva. Sedaj ima v svoji mapi dvanajst pokroviteljskih vlog, vključno z letnimi Bjørnsonovimi knjižnimi festivali. Pokroviteljske vloge bodo trajale pet let, po čimer bodo bile obnovljene in druge skupine se lahko prijavijo za kraljevsko pomoč. Leta 2006 je Haakon ustanovil Global Dignity z Pekko Himanen in Johnom Hopom Bryantom. Global Dignity je neodvisna, nepolitična organizacija, ki spodbuja univerzalno pravico vsakega človeka za dostojno življenje. Dolžnosti kralja je prevzel ob smrti očeta, 28. avgusta 2026.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=T. K. |title=Umrl je norveški kralj Harald V. |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-norveski-kralj-harald-v/792120 |access-date=2026-08-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> ===Osebni interesi=== [[Slika:Mottakelse Kronprins og Kongen (10308479803).jpg||thumb|[[Harald V. Norveški|Kralj Harald]], kronski princ Haakon, županja Anne Toriil Eriksen Balto in Jarle Jonassen ob odprtju Samijskega parlamenta leta 2013.]] Kronski princ je sodeloval pri številnih športih in zdi se, da mu je še posebej všeč [[jadranje na deski]], vendar pa ni nikoli sodeloval v kakšnem resnejšem tekmovanju. Haakon je znan kot veliki oboževalec glasbe. Ko je bil mlajši, je obiskoval glasbene festivale po vsej Evropi, vključno s festivalom Roskilde na Danskem in festivalom Quart v [[Kristiansand]]u na Norveškem. [[Slika:Wikipedia academy oslo 2012 IMG 4666.jpg|thumb|right|]] Bil je tudi del olimpijskih slovesnosti. Leta 1994 sta prestolonaslednik in njegov oče igrala vlogo v otvoritveni slovesnosti v [[Lillehammer]]ju. Medtem ko je kralj odprl igre, je prestolonaslednik prižgal ogenj, in se s tem poklonili svojemu očetu in [[Olaf V. Norveški|dedku]], ki sta služila kot Olimpijca. Udeležil se je tudi [[Zimske olimpijske igre 2010|slovesnosti ob otvoritvi v Vancouvru]]. Leta 2011 je s kitaro spremljal bend Katzenjammer v njihovem snemanju pesmi "Vi tenner våre lykter" (za 2011 božično-tematski album z istim imenom). Izkupiček koristi je šel v "fund kronskega princa in kronske princese."<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ToFpo4KAz0s&feature=autoplay&list=ALHTd1VmZQRNqTchQ9d7Y-IbEf7L_wptrN&playnext=12|title=Katzenjammer - Vi tenner våre lykter|accessdate=21. december 2015|date=30. november 2011|work=youtube.com}}</ref> ===Nazivi=== * '''20. julij 1973 - 17 .januar 1991:''' ''Njegova kraljeva visokost'' princ Haakon Magnus Norveški * '''17. januar 1991 - danes:''' ''Njegova kraljeva visokost'' kronski princ Norveške ==Predniki== {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= '''1. Haakon, norveški prestolonaslednik''' |2= 2. [[Harald V. Norveški]] |3= 3. [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] |4= 4. [[Olaf V. Norveški]] |5= 5. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] |6= 6. Karl August Haraldsen |7= 7. Dagny Ulrichsen |8= 8. [[Haakon VII. Norveški]] |9= 9. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] |10= 10. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] |11= 11. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] |12= 12. Halvor Haraldsen<ref name="National Archives of Norway">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826114841/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |13= 13. Karete Josefine Nielsdatter<ref name="National Archives of Norway"/> |14= 14. Johan Christian Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=National Archives of Norway-listed as Joh. C. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><ref name="arkivverket.no">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20140821103329/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref><ref name="Image of Grave Site">{{navedi splet|title=Image of Grave Site|url=http://image2.findagrave.com/photos/2007/230/21025970_118756366577.jpg|accessdate=14. junij 2015}}</ref> |15= 15. Marie Berntine Hansen<ref name="arkivverket.no"/><ref name="Image of Grave Site"/><ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi-navedena kot Maja Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> |16= 16. [[Friderik VIII. Danski]] (=22) |17= 17. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=23) |18= 18. [[Edvard VII. Britanski]] |19= 19. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] |20= 20. [[Oskar II. Švedski]] |21= 21. [[Sofija Nasavska|Princesa Sofija Nasavska]] |22= 22. [[Friderik VIII. Danski]] (=16) |23= 23. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=17) |24= 24. Harald Gundersen Olsbrygge<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115705/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |25= 25. Aslaug Kirstine Halvorsdatter<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115701/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |28= 28. Ulrich Schjødt Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhici-naveden kot Ulrich S. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002354|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> |29= 29. Signe Asora Bakke<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826120616/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> }} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.kongehuset.no/english/vis.html Norveška kraljeva hiša] * [http://www.kongehuset.no/c28640/artikkel/vis.html?tid=29276 Uradna biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070702071434/http://www.kongehuset.no/c28640/artikkel/vis.html?tid=29276 |date=2007-07-02 }} * [http://www.kongehuset.no/c28559/artikkel/vis.html?tid=28662 Norveški kraljevi red svetega Olafa - prestolonaslednik Haakon prejemnik velikega križa z ovratnikom] *[http://www.vg.no/rampelys/artikkel.php?artid=10032263 Prestolonaslednik in prestolonaslednica opravljata politično delo] {{S-start}} {{S-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Rodbina Glücksburg]]|20. julij|1973|Living}} {{s-roy|no}} |- {{s-bef|before=[[Harald V. Norveški|Princ Harald]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Prestolonaslednik Norveške]]|years=1990-present}} {{s-inc|heir=[[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]]}} |- {{S-other|line}} |- {{S-non|reason=Prvi v vrsti}} {{S-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Nasledstvo na norveški prestol]]|years=1. položaj}} {{S-aft|after=[[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]]}} |- {{s-bef|before=[[Harald V. Norveški|Kralj Norveške]]}} {{s-ttl|title=[[Nasledstvo na britanski prestol]]|creation=potomec [[Matilda Valižanska|Maud]], hčerke [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII.]]}} {{s-aft|after=[[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]]}} |- {{S-sports|oly}} {{Succession box| title=Nosilec olimpijskega ognja Zimskih olimpijskih iger|before=[[Michel Platini]] &<br>[[François-Cyrille Grange]]|after=[[Midori Ito]]|years=[[Zimske olimpijske igre 1994|Lillehammer 1994]]}} {{S-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]] [[Kategorija:Norveški kralji]] [[Kategorija:Norveški generali]] [[Kategorija:Luterani]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] ddtrv6iaybj1dien9xfeeupaumvb4zo 6743764 6743736 2026-08-28T09:07:00Z Upwinxp 126544 par najnujnejših popravkov grobega prevoda 6743764 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Haakon | title = Kralj Norveške | image = Sametingsåpning - 51609646697 (Haakon).jpg | caption = Prestolonaslednik Haakon na fakulteti Svetega Olava v Washington D.C. | reign = 28. avgust 2026– | full name = Haakon Magnus | spouse = [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]] (por. 2001) | issue = [[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Alexandra]]<br>[[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]] | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]]<ref>{{navedi splet|title=Kraljeva družina|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28435&sek=27259|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | father = [[Harald V. Norveški]] | mother = [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_place = | date of burial = | place of burial = | religion = Norveška cerkev| }} {{Norveška kraljevska družina}} '''Haakon, kralj Norveške''' (polno ime '''Haakon Magnus'''), * [[20. julij]] [[1973]], Univerzitetna bolnišnica, [[Oslo]], [[Norveška]]. Haakon je kralj Norveške, nasledil je svojega očeta [[Harald V. Norveški|Haralda V.]] Je tudi član [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|hiše Glücksburg]]. Poročen je z [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], s katero ima dva otroka. Ima starejšo sestro [[Marta Ludovika Norveška|princeso Märtho Louise]]. ==Družina in zgodnje življenje== Po rojstvu je bil poimenovan princ Haakon Magnus in v napovedi je bilo poudarjeno, da bo znan pod imenom Haakon. Haakonovi botri so [[Olaf V. Norveški|kralj Olaf V. Norveški]], [[Astrid Norveška|princesa Astrid Norveška]], princ Karl Bernadotte, [[Karl XVI. Gustav Švedski|kralj Karl XVI. Gustav Švedski]], [[Margareta II. Danska|kraljica Margareta II. Danska]] in [[Ana, kraljevska princesa|princesa Ana, kraljevska princesa]]. Kot potomec [[Edvard VII. Britanski|kralja Edvarda VII. Britanskega]] je Haakon upravičen do [[Nasledstvo na britanski prestol|nasledstva]] do prestola šestnajstih [[Skupnost narodov|kraljestev Commonwealtha]]. Je tretji bratranec sedanjega prestolonaslednika [[Charles, valižanski princ|valižanskega princa Charlesa]]. Haakon ima eno sestro, [[Marta Ludovika Norveška|princeso Märtho Louise]] (rojena 1971). Leta 1999 se je norveška ustava spremenila in odobrila absolutno primogenituro na norveški prestol, kar pomeni, da ima najstarejši otrok, ne glede na spol, prednost v liniji nasledstva. To pa ne pomeni, da to velja za nazaj (kot je to na primer Švedska naredila leta 1980), kar pomeni, da ima Haakon še vedno prednost v liniji pred svojo starejšo sestro. ===Izobraževanje in vojaško življenje=== Haakon je služil v Norveški kraljevi mornarici, kjer se je obvezal na izobraževanje prvostopenjskega častnika na Norveški mornariški akademiji. To je kasneje sledilo z letom na krovu raketnem torpednem čolnu in drugih plovilih. Prejel je diplomo leta 1999 iz [[politične znanosti]] na Kalifornijski univerzi na Berkeleyu. Haakon je kasneje obiskoval predavanja na Univerzi v Oslu in leta 2001 imel uvoden tečaj javnega uslužbenca na Norveškem ministrstvu za zunanje zadeve. Leta 2003 je zaključil šolanje na Londonski šoli za ekonomijo, kjer je prejel magisterij v razvojnih študijah s specializiranjem v mednarodni trgovini in Afriki. Kot z dnevom 15. novembra 2013 je v Kraljevski norveški mornarici njegov častniški čin ''admiral'' ter v Norveški vojski in v Norveških kraljevskih zračnih silah je ''general''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.regjeringen.no/en/dep/fd/press-centre/Press-releases/2013/hans-kongelige-hoyhet-kronprinsen-utnevn.html?id=745632|title=Hans Kongelige Høyhet Kronprinsen utnevnes til admiral og general|date=15. november 2013|website=Government.no|publisher=Ministry of Defence|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> ==Poroka in otroci== [[Slika:HRH Haakon & Mette-Marit of Norway 2013 001.jpg|sličica|Uradna fotografija kronskega para iz leta 2013]] Haakon se je 25. avgusta 2001 v katedrali v Oslu poročil z meščanko in materjo samohranilko [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], ki je po poroki postala ''kronska princesa''. Njegova priča je bil danski prestolonaslednik [[Friderik X. Danski|Frederik]], kasnejši kralj Friderik X. Ko je bila zaroka med prestolonaslednikom Haakonom in Mette-Marit objavljena, so mnogi Norvežani čutili, da je bila prestolonaslednikova izbira žene neprimerna.<ref name="Hello">[http://www.hellomagazine.com/profiles/crown-princess-mette-marit/ ''Hello'' profil kronske princese]</ref> To je bilo predvsem zato, ker je bila mati samohranilka, vendar pa so h kontroverznosti pripomogle tudi informacije o njeni vpletenosti v rave sceni v Oslu, ki je vključevala veliko subkulture drog. Poleg tega je bil oče njenega otroka obsojen zaradi kaznivih dejanj, povezanimi z drogami.<ref name="Hello" /> V iskreni novinarski konferenci pred poroko je kronska princesa pojasnila svojo preteklost, kot je rekla med drugim, da bi bilo lahko njeno mladostno uporništvo močnejše od večine mladih ljudi.<ref name="Hello" /> Par ima dva otroka: *''Njeno kraljevsko visočanstvo'' [[Ingrid Aleksandra Norveška|princesa '''Ingrid Alexandra''']], rojena 21. januarja 2004 v Oslu. *''Njegovo visočanstvo'' [[Sverre Magnus Norveški|princ '''Sverre Magnus''']], rojen 3. decembra 2005 v Oslu. Haakon je tudi krušni oče sinu Mette-Marit, Mariusu Borgu Høibyju, iz njenega razmerja z Mortnom Borgom. ==Uradna rezidenca== Uradna rezidenca norveškega prestolonaslednika in prestolonaslednice je posestvo Skaugum, ki se nahaja na območju Semsvannet.<ref>{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28708&sek=28594|title=Skaugum Estate|work=The Royal House of Norway|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2013-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213115205/http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28708&sek=28594|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> ==Kraljeve dolžnosti== [[Slika:Crown Prince Haakon of Norway - World Economic Forum on Latin America 2012.jpg|thumb|Kronski princ Haakon na Svetovnem gospodarskem forumu 18. aprila 2012 v [[Puerto Vallarta|Puertu Vallarti]] v [[Mehika|Mehiki]].]] Od 25. novembra 2003 do 12. aprila 2004 je bil Haakon [[regent]] [[Norveška|Norveške]] med kraljevim zdravljenjem za rakom in v obdobju njegovega poznejšega okrevanja. Prav tako je bil Haakon regent od 29. marca do 7. junija 2005, ko si je kralj popolno opomogel od operaciji srca, ki se je odvila 1. aprila. V dodatku njegovim uradnim nalogam ima Haakon velik interes v kulturnih zadevah. Januarja 2006 je (skupaj z norveško kraljevsko družino) popravil svoj seznam pokroviteljstva. Sedaj ima v svoji mapi dvanajst pokroviteljskih vlog, vključno z letnimi Bjørnsonovimi knjižnimi festivali. Pokroviteljske vloge bodo trajale pet let, po čimer bodo bile obnovljene in druge skupine se lahko prijavijo za kraljevsko pomoč. Leta 2006 je Haakon ustanovil Global Dignity z Pekko Himanen in Johnom Hopom Bryantom. Global Dignity je neodvisna, nepolitična organizacija, ki spodbuja univerzalno pravico vsakega človeka za dostojno življenje. Dolžnosti kralja je prevzel ob smrti očeta, 28. avgusta 2026.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=T. K. |title=Umrl je norveški kralj Harald V. |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-norveski-kralj-harald-v/792120 |access-date=2026-08-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> ===Osebni interesi=== [[Slika:Mottakelse Kronprins og Kongen (10308479803).jpg||thumb|[[Harald V. Norveški|Kralj Harald]], kronski princ Haakon, županja Anne Toriil Eriksen Balto in Jarle Jonassen ob odprtju Samijskega parlamenta leta 2013.]] Kronski princ je sodeloval pri številnih športih in zdi se, da mu je še posebej všeč [[jadranje na deski]], vendar pa ni nikoli sodeloval v kakšnem resnejšem tekmovanju. Haakon je znan kot veliki oboževalec glasbe. Ko je bil mlajši, je obiskoval glasbene festivale po vsej Evropi, vključno s festivalom Roskilde na Danskem in festivalom Quart v [[Kristiansand]]u na Norveškem. [[Slika:Wikipedia academy oslo 2012 IMG 4666.jpg|thumb|right|]] Bil je tudi del olimpijskih slovesnosti. Leta 1994 sta prestolonaslednik in njegov oče igrala vlogo v otvoritveni slovesnosti v [[Lillehammer]]ju. Medtem ko je kralj odprl igre, je prestolonaslednik prižgal ogenj, in se s tem poklonili svojemu očetu in [[Olaf V. Norveški|dedku]], ki sta služila kot Olimpijca. Udeležil se je tudi [[Zimske olimpijske igre 2010|slovesnosti ob otvoritvi v Vancouvru]]. Leta 2011 je s kitaro spremljal bend Katzenjammer v njihovem snemanju pesmi "Vi tenner våre lykter" (za 2011 božično-tematski album z istim imenom). Izkupiček koristi je šel v "sklad kronskega princa in kronske princese."<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ToFpo4KAz0s&feature=autoplay&list=ALHTd1VmZQRNqTchQ9d7Y-IbEf7L_wptrN&playnext=12|title=Katzenjammer - Vi tenner våre lykter|accessdate=21. december 2015|date=30. november 2011|work=youtube.com}}</ref> ===Nazivi=== * '''20. julij 1973 - 17 .januar 1991:''' ''Njegova kraljeva visokost'' princ Haakon Magnus Norveški * '''17. januar 1991 - danes:''' ''Njegova kraljeva visokost'' kronski princ Norveške ==Predniki== {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= '''1. Haakon, norveški prestolonaslednik''' |2= 2. [[Harald V. Norveški]] |3= 3. [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] |4= 4. [[Olaf V. Norveški]] |5= 5. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] |6= 6. Karl August Haraldsen |7= 7. Dagny Ulrichsen |8= 8. [[Haakon VII. Norveški]] |9= 9. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] |10= 10. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] |11= 11. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] |12= 12. Halvor Haraldsen<ref name="National Archives of Norway">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826114841/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |13= 13. Karete Josefine Nielsdatter<ref name="National Archives of Norway"/> |14= 14. Johan Christian Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=National Archives of Norway-listed as Joh. C. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><ref name="arkivverket.no">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20140821103329/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref><ref name="Image of Grave Site">{{navedi splet|title=Image of Grave Site|url=http://image2.findagrave.com/photos/2007/230/21025970_118756366577.jpg|accessdate=14. junij 2015}}</ref> |15= 15. Marie Berntine Hansen<ref name="arkivverket.no"/><ref name="Image of Grave Site"/><ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi-navedena kot Maja Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> |16= 16. [[Friderik VIII. Danski]] (=22) |17= 17. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=23) |18= 18. [[Edvard VII. Britanski]] |19= 19. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] |20= 20. [[Oskar II. Švedski]] |21= 21. [[Sofija Nasavska|Princesa Sofija Nasavska]] |22= 22. [[Friderik VIII. Danski]] (=16) |23= 23. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=17) |24= 24. Harald Gundersen Olsbrygge<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115705/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |25= 25. Aslaug Kirstine Halvorsdatter<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115701/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |28= 28. Ulrich Schjødt Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhici-naveden kot Ulrich S. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002354|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> |29= 29. Signe Asora Bakke<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826120616/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> }} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.kongehuset.no/english/vis.html Norveška kraljeva hiša] * [http://www.kongehuset.no/c28640/artikkel/vis.html?tid=29276 Uradna biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070702071434/http://www.kongehuset.no/c28640/artikkel/vis.html?tid=29276 |date=2007-07-02 }} * [http://www.kongehuset.no/c28559/artikkel/vis.html?tid=28662 Norveški kraljevi red svetega Olafa - prestolonaslednik Haakon prejemnik velikega križa z ovratnikom] *[http://www.vg.no/rampelys/artikkel.php?artid=10032263 Prestolonaslednik in prestolonaslednica opravljata politično delo] {{S-start}} {{S-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Rodbina Glücksburg]]|20. julij|1973|Living}} {{s-roy|no}} |- {{s-bef|before=[[Harald V. Norveški|Princ Harald]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Prestolonaslednik Norveške]]|years=1990-present}} {{s-inc|heir=[[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]]}} |- {{S-other|line}} |- {{S-non|reason=Prvi v vrsti}} {{S-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Nasledstvo na norveški prestol]]|years=1. položaj}} {{S-aft|after=[[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]]}} |- {{s-bef|before=[[Harald V. Norveški|Kralj Norveške]]}} {{s-ttl|title=[[Nasledstvo na britanski prestol]]|creation=potomec [[Matilda Valižanska|Maud]], hčerke [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII.]]}} {{s-aft|after=[[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]]}} |- {{S-sports|oly}} {{Succession box| title=Nosilec olimpijskega ognja Zimskih olimpijskih iger|before=[[Michel Platini]] &<br>[[François-Cyrille Grange]]|after=[[Midori Ito]]|years=[[Zimske olimpijske igre 1994|Lillehammer 1994]]}} {{S-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]] [[Kategorija:Norveški kralji]] [[Kategorija:Norveški generali]] [[Kategorija:Luterani]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 2zk9w96v5ugo7wc9m9n8e05pz6xwkbn 6743791 6743764 2026-08-28T10:24:21Z Erardo Galbi 166658 6743791 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Haakon | title = Kralj Norveške | image = Sametingsåpning - 51609646697 (Haakon).jpg | caption = Prestolonaslednik Haakon na fakulteti Svetega Olava v Washington D.C. | reign = 28. avgust 2026– | full name = Haakon Magnus | spouse = [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]] (por. 2001) | issue = [[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Alexandra]]<br>[[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]] | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]]<ref>{{navedi splet|title=Kraljeva družina|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28435&sek=27259|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | father = [[Harald V. Norveški]] | mother = [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_place = | date of burial = | place of burial = | religion = [[Norveška cerkev]]| }} {{Norveška kraljevska družina}} '''Haakon, kralj Norveške''' (polno ime '''Haakon Magnus'''), * [[20. julij]] [[1973]], Univerzitetna bolnišnica, [[Oslo]], [[Norveška]]. Haakon je kralj Norveške, nasledil je svojega očeta [[Harald V. Norveški|Haralda V.]] Je tudi član [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|hiše Glücksburg]]. Poročen je z [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], s katero ima dva otroka. Ima starejšo sestro [[Marta Ludovika Norveška|princeso Märtho Louise]]. ==Družina in zgodnje življenje== Po rojstvu je bil poimenovan princ Haakon Magnus in v napovedi je bilo poudarjeno, da bo znan pod imenom Haakon. Haakonovi botri so [[Olaf V. Norveški|kralj Olaf V. Norveški]], [[Astrid Norveška|princesa Astrid Norveška]], princ Karl Bernadotte, [[Karl XVI. Gustav Švedski|kralj Karl XVI. Gustav Švedski]], [[Margareta II. Danska|kraljica Margareta II. Danska]] in [[Ana, kraljevska princesa|princesa Ana, kraljevska princesa]]. Kot potomec [[Edvard VII. Britanski|kralja Edvarda VII. Britanskega]] je Haakon upravičen do [[Nasledstvo na britanski prestol|nasledstva]] do prestola šestnajstih [[Skupnost narodov|kraljestev Commonwealtha]]. Je tretji bratranec sedanjega prestolonaslednika [[Charles, valižanski princ|valižanskega princa Charlesa]]. Haakon ima eno sestro, [[Marta Ludovika Norveška|princeso Märtho Louise]] (rojena 1971). Leta 1999 se je norveška ustava spremenila in odobrila absolutno primogenituro na norveški prestol, kar pomeni, da ima najstarejši otrok, ne glede na spol, prednost v liniji nasledstva. To pa ne pomeni, da to velja za nazaj (kot je to na primer Švedska naredila leta 1980), kar pomeni, da ima Haakon še vedno prednost v liniji pred svojo starejšo sestro. ===Izobraževanje in vojaško življenje=== Haakon je služil v Norveški kraljevi mornarici, kjer se je obvezal na izobraževanje prvostopenjskega častnika na Norveški mornariški akademiji. To je kasneje sledilo z letom na krovu raketnem torpednem čolnu in drugih plovilih. Prejel je diplomo leta 1999 iz [[politične znanosti]] na Kalifornijski univerzi na Berkeleyu. Haakon je kasneje obiskoval predavanja na Univerzi v Oslu in leta 2001 imel uvoden tečaj javnega uslužbenca na Norveškem ministrstvu za zunanje zadeve. Leta 2003 je zaključil šolanje na Londonski šoli za ekonomijo, kjer je prejel magisterij v razvojnih študijah s specializiranjem v mednarodni trgovini in Afriki. Kot z dnevom 15. novembra 2013 je v Kraljevski norveški mornarici njegov častniški čin ''admiral'' ter v Norveški vojski in v Norveških kraljevskih zračnih silah je ''general''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.regjeringen.no/en/dep/fd/press-centre/Press-releases/2013/hans-kongelige-hoyhet-kronprinsen-utnevn.html?id=745632|title=Hans Kongelige Høyhet Kronprinsen utnevnes til admiral og general|date=15. november 2013|website=Government.no|publisher=Ministry of Defence|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> ==Poroka in otroci== [[Slika:HRH Haakon & Mette-Marit of Norway 2013 001.jpg|sličica|Uradna fotografija kronskega para iz leta 2013]] Haakon se je 25. avgusta 2001 v katedrali v Oslu poročil z meščanko in materjo samohranilko [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], ki je po poroki postala ''kronska princesa''. Njegova priča je bil danski prestolonaslednik [[Friderik X. Danski|Frederik]], kasnejši kralj Friderik X. Ko je bila zaroka med prestolonaslednikom Haakonom in Mette-Marit objavljena, so mnogi Norvežani čutili, da je bila prestolonaslednikova izbira žene neprimerna.<ref name="Hello">[http://www.hellomagazine.com/profiles/crown-princess-mette-marit/ ''Hello'' profil kronske princese]</ref> To je bilo predvsem zato, ker je bila mati samohranilka, vendar pa so h kontroverznosti pripomogle tudi informacije o njeni vpletenosti v rave sceni v Oslu, ki je vključevala veliko subkulture drog. Poleg tega je bil oče njenega otroka obsojen zaradi kaznivih dejanj, povezanimi z drogami.<ref name="Hello" /> V iskreni novinarski konferenci pred poroko je kronska princesa pojasnila svojo preteklost, kot je rekla med drugim, da bi bilo lahko njeno mladostno uporništvo močnejše od večine mladih ljudi.<ref name="Hello" /> Par ima dva otroka: *''Njeno kraljevsko visočanstvo'' [[Ingrid Aleksandra Norveška|princesa '''Ingrid Alexandra''']], rojena 21. januarja 2004 v Oslu. *''Njegovo visočanstvo'' [[Sverre Magnus Norveški|princ '''Sverre Magnus''']], rojen 3. decembra 2005 v Oslu. Haakon je tudi krušni oče sinu Mette-Marit, Mariusu Borgu Høibyju, iz njenega razmerja z Mortnom Borgom. ==Uradna rezidenca== Uradna rezidenca norveškega prestolonaslednika in prestolonaslednice je posestvo Skaugum, ki se nahaja na območju Semsvannet.<ref>{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28708&sek=28594|title=Skaugum Estate|work=The Royal House of Norway|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2013-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213115205/http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28708&sek=28594|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> ==Kraljeve dolžnosti== [[Slika:Crown Prince Haakon of Norway - World Economic Forum on Latin America 2012.jpg|thumb|Kronski princ Haakon na Svetovnem gospodarskem forumu 18. aprila 2012 v [[Puerto Vallarta|Puertu Vallarti]] v [[Mehika|Mehiki]].]] Od 25. novembra 2003 do 12. aprila 2004 je bil Haakon [[regent]] [[Norveška|Norveške]] med kraljevim zdravljenjem za rakom in v obdobju njegovega poznejšega okrevanja. Prav tako je bil Haakon regent od 29. marca do 7. junija 2005, ko si je kralj popolno opomogel od operaciji srca, ki se je odvila 1. aprila. V dodatku njegovim uradnim nalogam ima Haakon velik interes v kulturnih zadevah. Januarja 2006 je (skupaj z norveško kraljevsko družino) popravil svoj seznam pokroviteljstva. Sedaj ima v svoji mapi dvanajst pokroviteljskih vlog, vključno z letnimi Bjørnsonovimi knjižnimi festivali. Pokroviteljske vloge bodo trajale pet let, po čimer bodo bile obnovljene in druge skupine se lahko prijavijo za kraljevsko pomoč. Leta 2006 je Haakon ustanovil Global Dignity z Pekko Himanen in Johnom Hopom Bryantom. Global Dignity je neodvisna, nepolitična organizacija, ki spodbuja univerzalno pravico vsakega človeka za dostojno življenje. Dolžnosti kralja je prevzel ob smrti očeta, 28. avgusta 2026.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=T. K. |title=Umrl je norveški kralj Harald V. |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-norveski-kralj-harald-v/792120 |access-date=2026-08-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> ===Osebni interesi=== [[Slika:Mottakelse Kronprins og Kongen (10308479803).jpg||thumb|[[Harald V. Norveški|Kralj Harald]], kronski princ Haakon, županja Anne Toriil Eriksen Balto in Jarle Jonassen ob odprtju Samijskega parlamenta leta 2013.]] Kronski princ je sodeloval pri številnih športih in zdi se, da mu je še posebej všeč [[jadranje na deski]], vendar pa ni nikoli sodeloval v kakšnem resnejšem tekmovanju. Haakon je znan kot veliki oboževalec glasbe. Ko je bil mlajši, je obiskoval glasbene festivale po vsej Evropi, vključno s festivalom Roskilde na Danskem in festivalom Quart v [[Kristiansand]]u na Norveškem. [[Slika:Wikipedia academy oslo 2012 IMG 4666.jpg|thumb|right|]] Bil je tudi del olimpijskih slovesnosti. Leta 1994 sta prestolonaslednik in njegov oče igrala vlogo v otvoritveni slovesnosti v [[Lillehammer]]ju. Medtem ko je kralj odprl igre, je prestolonaslednik prižgal ogenj, in se s tem poklonili svojemu očetu in [[Olaf V. Norveški|dedku]], ki sta služila kot Olimpijca. Udeležil se je tudi [[Zimske olimpijske igre 2010|slovesnosti ob otvoritvi v Vancouvru]]. Leta 2011 je s kitaro spremljal bend Katzenjammer v njihovem snemanju pesmi "Vi tenner våre lykter" (za 2011 božično-tematski album z istim imenom). Izkupiček koristi je šel v "sklad kronskega princa in kronske princese."<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ToFpo4KAz0s&feature=autoplay&list=ALHTd1VmZQRNqTchQ9d7Y-IbEf7L_wptrN&playnext=12|title=Katzenjammer - Vi tenner våre lykter|accessdate=21. december 2015|date=30. november 2011|work=youtube.com}}</ref> ===Nazivi=== * '''20. julij 1973 - 17 .januar 1991:''' ''Njegova kraljeva visokost'' princ Haakon Magnus Norveški * '''17. januar 1991 - danes:''' ''Njegova kraljeva visokost'' kronski princ Norveške ==Predniki== {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= '''1. Haakon, norveški prestolonaslednik''' |2= 2. [[Harald V. Norveški]] |3= 3. [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] |4= 4. [[Olaf V. Norveški]] |5= 5. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] |6= 6. Karl August Haraldsen |7= 7. Dagny Ulrichsen |8= 8. [[Haakon VII. Norveški]] |9= 9. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] |10= 10. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] |11= 11. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] |12= 12. Halvor Haraldsen<ref name="National Archives of Norway">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826114841/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |13= 13. Karete Josefine Nielsdatter<ref name="National Archives of Norway"/> |14= 14. Johan Christian Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=National Archives of Norway-listed as Joh. C. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><ref name="arkivverket.no">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20140821103329/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref><ref name="Image of Grave Site">{{navedi splet|title=Image of Grave Site|url=http://image2.findagrave.com/photos/2007/230/21025970_118756366577.jpg|accessdate=14. junij 2015}}</ref> |15= 15. Marie Berntine Hansen<ref name="arkivverket.no"/><ref name="Image of Grave Site"/><ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi-navedena kot Maja Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> |16= 16. [[Friderik VIII. Danski]] (=22) |17= 17. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=23) |18= 18. [[Edvard VII. Britanski]] |19= 19. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] |20= 20. [[Oskar II. Švedski]] |21= 21. [[Sofija Nasavska|Princesa Sofija Nasavska]] |22= 22. [[Friderik VIII. Danski]] (=16) |23= 23. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=17) |24= 24. Harald Gundersen Olsbrygge<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115705/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |25= 25. Aslaug Kirstine Halvorsdatter<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115701/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |28= 28. Ulrich Schjødt Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhici-naveden kot Ulrich S. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002354|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> |29= 29. Signe Asora Bakke<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826120616/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> }} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.kongehuset.no/english/vis.html Norveška kraljeva hiša] * [http://www.kongehuset.no/c28640/artikkel/vis.html?tid=29276 Uradna biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070702071434/http://www.kongehuset.no/c28640/artikkel/vis.html?tid=29276 |date=2007-07-02 }} * [http://www.kongehuset.no/c28559/artikkel/vis.html?tid=28662 Norveški kraljevi red svetega Olafa - prestolonaslednik Haakon prejemnik velikega križa z ovratnikom] *[http://www.vg.no/rampelys/artikkel.php?artid=10032263 Prestolonaslednik in prestolonaslednica opravljata politično delo] {{S-start}} {{S-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Rodbina Glücksburg]]|20. julij|1973|Living}} {{s-roy|no}} |- {{s-bef|before=[[Harald V. Norveški|Princ Harald]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Prestolonaslednik Norveške]]|years=1990-present}} {{s-inc|heir=[[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]]}} |- {{S-other|line}} |- {{S-non|reason=Prvi v vrsti}} {{S-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Nasledstvo na norveški prestol]]|years=1. položaj}} {{S-aft|after=[[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]]}} |- {{s-bef|before=[[Harald V. Norveški|Kralj Norveške]]}} {{s-ttl|title=[[Nasledstvo na britanski prestol]]|creation=potomec [[Matilda Valižanska|Maud]], hčerke [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII.]]}} {{s-aft|after=[[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]]}} |- {{S-sports|oly}} {{Succession box| title=Nosilec olimpijskega ognja Zimskih olimpijskih iger|before=[[Michel Platini]] &<br>[[François-Cyrille Grange]]|after=[[Midori Ito]]|years=[[Zimske olimpijske igre 1994|Lillehammer 1994]]}} {{S-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]] [[Kategorija:Norveški kralji]] [[Kategorija:Norveški generali]] [[Kategorija:Luterani]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] fybldjw48b3l3optut1tanjbvtqc5af 6743809 6743791 2026-08-28T11:25:42Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Haakon (kralj Norveške)]] na [[Haakon VIII. Norveški]] prek preusmeritve: https://www.nrk.no/norge/den-nye-kongen-kjem-til-slottet-1.18005104 6743791 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Haakon | title = Kralj Norveške | image = Sametingsåpning - 51609646697 (Haakon).jpg | caption = Prestolonaslednik Haakon na fakulteti Svetega Olava v Washington D.C. | reign = 28. avgust 2026– | full name = Haakon Magnus | spouse = [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]] (por. 2001) | issue = [[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Alexandra]]<br>[[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]] | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]]<ref>{{navedi splet|title=Kraljeva družina|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28435&sek=27259|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | father = [[Harald V. Norveški]] | mother = [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_place = | date of burial = | place of burial = | religion = [[Norveška cerkev]]| }} {{Norveška kraljevska družina}} '''Haakon, kralj Norveške''' (polno ime '''Haakon Magnus'''), * [[20. julij]] [[1973]], Univerzitetna bolnišnica, [[Oslo]], [[Norveška]]. Haakon je kralj Norveške, nasledil je svojega očeta [[Harald V. Norveški|Haralda V.]] Je tudi član [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|hiše Glücksburg]]. Poročen je z [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], s katero ima dva otroka. Ima starejšo sestro [[Marta Ludovika Norveška|princeso Märtho Louise]]. ==Družina in zgodnje življenje== Po rojstvu je bil poimenovan princ Haakon Magnus in v napovedi je bilo poudarjeno, da bo znan pod imenom Haakon. Haakonovi botri so [[Olaf V. Norveški|kralj Olaf V. Norveški]], [[Astrid Norveška|princesa Astrid Norveška]], princ Karl Bernadotte, [[Karl XVI. Gustav Švedski|kralj Karl XVI. Gustav Švedski]], [[Margareta II. Danska|kraljica Margareta II. Danska]] in [[Ana, kraljevska princesa|princesa Ana, kraljevska princesa]]. Kot potomec [[Edvard VII. Britanski|kralja Edvarda VII. Britanskega]] je Haakon upravičen do [[Nasledstvo na britanski prestol|nasledstva]] do prestola šestnajstih [[Skupnost narodov|kraljestev Commonwealtha]]. Je tretji bratranec sedanjega prestolonaslednika [[Charles, valižanski princ|valižanskega princa Charlesa]]. Haakon ima eno sestro, [[Marta Ludovika Norveška|princeso Märtho Louise]] (rojena 1971). Leta 1999 se je norveška ustava spremenila in odobrila absolutno primogenituro na norveški prestol, kar pomeni, da ima najstarejši otrok, ne glede na spol, prednost v liniji nasledstva. To pa ne pomeni, da to velja za nazaj (kot je to na primer Švedska naredila leta 1980), kar pomeni, da ima Haakon še vedno prednost v liniji pred svojo starejšo sestro. ===Izobraževanje in vojaško življenje=== Haakon je služil v Norveški kraljevi mornarici, kjer se je obvezal na izobraževanje prvostopenjskega častnika na Norveški mornariški akademiji. To je kasneje sledilo z letom na krovu raketnem torpednem čolnu in drugih plovilih. Prejel je diplomo leta 1999 iz [[politične znanosti]] na Kalifornijski univerzi na Berkeleyu. Haakon je kasneje obiskoval predavanja na Univerzi v Oslu in leta 2001 imel uvoden tečaj javnega uslužbenca na Norveškem ministrstvu za zunanje zadeve. Leta 2003 je zaključil šolanje na Londonski šoli za ekonomijo, kjer je prejel magisterij v razvojnih študijah s specializiranjem v mednarodni trgovini in Afriki. Kot z dnevom 15. novembra 2013 je v Kraljevski norveški mornarici njegov častniški čin ''admiral'' ter v Norveški vojski in v Norveških kraljevskih zračnih silah je ''general''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.regjeringen.no/en/dep/fd/press-centre/Press-releases/2013/hans-kongelige-hoyhet-kronprinsen-utnevn.html?id=745632|title=Hans Kongelige Høyhet Kronprinsen utnevnes til admiral og general|date=15. november 2013|website=Government.no|publisher=Ministry of Defence|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> ==Poroka in otroci== [[Slika:HRH Haakon & Mette-Marit of Norway 2013 001.jpg|sličica|Uradna fotografija kronskega para iz leta 2013]] Haakon se je 25. avgusta 2001 v katedrali v Oslu poročil z meščanko in materjo samohranilko [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], ki je po poroki postala ''kronska princesa''. Njegova priča je bil danski prestolonaslednik [[Friderik X. Danski|Frederik]], kasnejši kralj Friderik X. Ko je bila zaroka med prestolonaslednikom Haakonom in Mette-Marit objavljena, so mnogi Norvežani čutili, da je bila prestolonaslednikova izbira žene neprimerna.<ref name="Hello">[http://www.hellomagazine.com/profiles/crown-princess-mette-marit/ ''Hello'' profil kronske princese]</ref> To je bilo predvsem zato, ker je bila mati samohranilka, vendar pa so h kontroverznosti pripomogle tudi informacije o njeni vpletenosti v rave sceni v Oslu, ki je vključevala veliko subkulture drog. Poleg tega je bil oče njenega otroka obsojen zaradi kaznivih dejanj, povezanimi z drogami.<ref name="Hello" /> V iskreni novinarski konferenci pred poroko je kronska princesa pojasnila svojo preteklost, kot je rekla med drugim, da bi bilo lahko njeno mladostno uporništvo močnejše od večine mladih ljudi.<ref name="Hello" /> Par ima dva otroka: *''Njeno kraljevsko visočanstvo'' [[Ingrid Aleksandra Norveška|princesa '''Ingrid Alexandra''']], rojena 21. januarja 2004 v Oslu. *''Njegovo visočanstvo'' [[Sverre Magnus Norveški|princ '''Sverre Magnus''']], rojen 3. decembra 2005 v Oslu. Haakon je tudi krušni oče sinu Mette-Marit, Mariusu Borgu Høibyju, iz njenega razmerja z Mortnom Borgom. ==Uradna rezidenca== Uradna rezidenca norveškega prestolonaslednika in prestolonaslednice je posestvo Skaugum, ki se nahaja na območju Semsvannet.<ref>{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28708&sek=28594|title=Skaugum Estate|work=The Royal House of Norway|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2013-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213115205/http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28708&sek=28594|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> ==Kraljeve dolžnosti== [[Slika:Crown Prince Haakon of Norway - World Economic Forum on Latin America 2012.jpg|thumb|Kronski princ Haakon na Svetovnem gospodarskem forumu 18. aprila 2012 v [[Puerto Vallarta|Puertu Vallarti]] v [[Mehika|Mehiki]].]] Od 25. novembra 2003 do 12. aprila 2004 je bil Haakon [[regent]] [[Norveška|Norveške]] med kraljevim zdravljenjem za rakom in v obdobju njegovega poznejšega okrevanja. Prav tako je bil Haakon regent od 29. marca do 7. junija 2005, ko si je kralj popolno opomogel od operaciji srca, ki se je odvila 1. aprila. V dodatku njegovim uradnim nalogam ima Haakon velik interes v kulturnih zadevah. Januarja 2006 je (skupaj z norveško kraljevsko družino) popravil svoj seznam pokroviteljstva. Sedaj ima v svoji mapi dvanajst pokroviteljskih vlog, vključno z letnimi Bjørnsonovimi knjižnimi festivali. Pokroviteljske vloge bodo trajale pet let, po čimer bodo bile obnovljene in druge skupine se lahko prijavijo za kraljevsko pomoč. Leta 2006 je Haakon ustanovil Global Dignity z Pekko Himanen in Johnom Hopom Bryantom. Global Dignity je neodvisna, nepolitična organizacija, ki spodbuja univerzalno pravico vsakega človeka za dostojno življenje. Dolžnosti kralja je prevzel ob smrti očeta, 28. avgusta 2026.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=T. K. |title=Umrl je norveški kralj Harald V. |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-norveski-kralj-harald-v/792120 |access-date=2026-08-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> ===Osebni interesi=== [[Slika:Mottakelse Kronprins og Kongen (10308479803).jpg||thumb|[[Harald V. Norveški|Kralj Harald]], kronski princ Haakon, županja Anne Toriil Eriksen Balto in Jarle Jonassen ob odprtju Samijskega parlamenta leta 2013.]] Kronski princ je sodeloval pri številnih športih in zdi se, da mu je še posebej všeč [[jadranje na deski]], vendar pa ni nikoli sodeloval v kakšnem resnejšem tekmovanju. Haakon je znan kot veliki oboževalec glasbe. Ko je bil mlajši, je obiskoval glasbene festivale po vsej Evropi, vključno s festivalom Roskilde na Danskem in festivalom Quart v [[Kristiansand]]u na Norveškem. [[Slika:Wikipedia academy oslo 2012 IMG 4666.jpg|thumb|right|]] Bil je tudi del olimpijskih slovesnosti. Leta 1994 sta prestolonaslednik in njegov oče igrala vlogo v otvoritveni slovesnosti v [[Lillehammer]]ju. Medtem ko je kralj odprl igre, je prestolonaslednik prižgal ogenj, in se s tem poklonili svojemu očetu in [[Olaf V. Norveški|dedku]], ki sta služila kot Olimpijca. Udeležil se je tudi [[Zimske olimpijske igre 2010|slovesnosti ob otvoritvi v Vancouvru]]. Leta 2011 je s kitaro spremljal bend Katzenjammer v njihovem snemanju pesmi "Vi tenner våre lykter" (za 2011 božično-tematski album z istim imenom). Izkupiček koristi je šel v "sklad kronskega princa in kronske princese."<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ToFpo4KAz0s&feature=autoplay&list=ALHTd1VmZQRNqTchQ9d7Y-IbEf7L_wptrN&playnext=12|title=Katzenjammer - Vi tenner våre lykter|accessdate=21. december 2015|date=30. november 2011|work=youtube.com}}</ref> ===Nazivi=== * '''20. julij 1973 - 17 .januar 1991:''' ''Njegova kraljeva visokost'' princ Haakon Magnus Norveški * '''17. januar 1991 - danes:''' ''Njegova kraljeva visokost'' kronski princ Norveške ==Predniki== {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= '''1. Haakon, norveški prestolonaslednik''' |2= 2. [[Harald V. Norveški]] |3= 3. [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] |4= 4. [[Olaf V. Norveški]] |5= 5. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] |6= 6. Karl August Haraldsen |7= 7. Dagny Ulrichsen |8= 8. [[Haakon VII. Norveški]] |9= 9. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] |10= 10. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] |11= 11. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] |12= 12. Halvor Haraldsen<ref name="National Archives of Norway">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826114841/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |13= 13. Karete Josefine Nielsdatter<ref name="National Archives of Norway"/> |14= 14. Johan Christian Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=National Archives of Norway-listed as Joh. C. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><ref name="arkivverket.no">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20140821103329/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref><ref name="Image of Grave Site">{{navedi splet|title=Image of Grave Site|url=http://image2.findagrave.com/photos/2007/230/21025970_118756366577.jpg|accessdate=14. junij 2015}}</ref> |15= 15. Marie Berntine Hansen<ref name="arkivverket.no"/><ref name="Image of Grave Site"/><ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi-navedena kot Maja Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> |16= 16. [[Friderik VIII. Danski]] (=22) |17= 17. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=23) |18= 18. [[Edvard VII. Britanski]] |19= 19. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] |20= 20. [[Oskar II. Švedski]] |21= 21. [[Sofija Nasavska|Princesa Sofija Nasavska]] |22= 22. [[Friderik VIII. Danski]] (=16) |23= 23. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=17) |24= 24. Harald Gundersen Olsbrygge<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115705/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |25= 25. Aslaug Kirstine Halvorsdatter<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115701/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |28= 28. Ulrich Schjødt Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhici-naveden kot Ulrich S. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002354|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> |29= 29. Signe Asora Bakke<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826120616/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> }} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.kongehuset.no/english/vis.html Norveška kraljeva hiša] * [http://www.kongehuset.no/c28640/artikkel/vis.html?tid=29276 Uradna biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070702071434/http://www.kongehuset.no/c28640/artikkel/vis.html?tid=29276 |date=2007-07-02 }} * [http://www.kongehuset.no/c28559/artikkel/vis.html?tid=28662 Norveški kraljevi red svetega Olafa - prestolonaslednik Haakon prejemnik velikega križa z ovratnikom] *[http://www.vg.no/rampelys/artikkel.php?artid=10032263 Prestolonaslednik in prestolonaslednica opravljata politično delo] {{S-start}} {{S-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Rodbina Glücksburg]]|20. julij|1973|Living}} {{s-roy|no}} |- {{s-bef|before=[[Harald V. Norveški|Princ Harald]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Prestolonaslednik Norveške]]|years=1990-present}} {{s-inc|heir=[[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]]}} |- {{S-other|line}} |- {{S-non|reason=Prvi v vrsti}} {{S-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Nasledstvo na norveški prestol]]|years=1. položaj}} {{S-aft|after=[[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]]}} |- {{s-bef|before=[[Harald V. Norveški|Kralj Norveške]]}} {{s-ttl|title=[[Nasledstvo na britanski prestol]]|creation=potomec [[Matilda Valižanska|Maud]], hčerke [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII.]]}} {{s-aft|after=[[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]]}} |- {{S-sports|oly}} {{Succession box| title=Nosilec olimpijskega ognja Zimskih olimpijskih iger|before=[[Michel Platini]] &<br>[[François-Cyrille Grange]]|after=[[Midori Ito]]|years=[[Zimske olimpijske igre 1994|Lillehammer 1994]]}} {{S-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]] [[Kategorija:Norveški kralji]] [[Kategorija:Norveški generali]] [[Kategorija:Luterani]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] fybldjw48b3l3optut1tanjbvtqc5af 6743813 6743809 2026-08-28T11:29:07Z Upwinxp 126544 6743813 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Haakon VIII. | title = Kralj Norveške | image = Sametingsåpning - 51609646697 (Haakon).jpg | caption = Prestolonaslednik Haakon na fakulteti Svetega Olava v Washington D.C. | reign = 28. avgust 2026– | full name = Haakon Magnus | spouse = [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]] (por. 2001) | issue = [[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Alexandra]]<br>[[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]] | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Glücksburg]]<ref>{{navedi splet|title=Kraljeva družina|url=http://www.royalcourt.no/seksjon.html?tid=28435&sek=27259|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> | father = [[Harald V. Norveški]] | mother = [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_place = | date of burial = | place of burial = | religion = [[Norveška cerkev]]| }} {{Norveška kraljevska družina}} '''Haakon VIII.''' (polno ime '''Haakon Magnus'''), * [[20. julij]] [[1973]], Univerzitetna bolnišnica, [[Oslo]], [[Norveška]]. Haakon je kralj Norveške, nasledil je svojega očeta [[Harald V. Norveški|Haralda V.]] Je tudi član [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|hiše Glücksburg]]. Poročen je z [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], s katero ima dva otroka. Ima starejšo sestro [[Marta Ludovika Norveška|princeso Märtho Louise]]. ==Družina in zgodnje življenje== Po rojstvu je bil poimenovan princ Haakon Magnus in v napovedi je bilo poudarjeno, da bo znan pod imenom Haakon. Haakonovi botri so [[Olaf V. Norveški|kralj Olaf V. Norveški]], [[Astrid Norveška|princesa Astrid Norveška]], princ Karl Bernadotte, [[Karl XVI. Gustav Švedski|kralj Karl XVI. Gustav Švedski]], [[Margareta II. Danska|kraljica Margareta II. Danska]] in [[Ana, kraljevska princesa|princesa Ana, kraljevska princesa]]. Kot potomec [[Edvard VII. Britanski|kralja Edvarda VII. Britanskega]] je Haakon upravičen do [[Nasledstvo na britanski prestol|nasledstva]] do prestola šestnajstih [[Skupnost narodov|kraljestev Commonwealtha]]. Je tretji bratranec sedanjega prestolonaslednika [[Charles, valižanski princ|valižanskega princa Charlesa]]. Haakon ima eno sestro, [[Marta Ludovika Norveška|princeso Märtho Louise]] (rojena 1971). Leta 1999 se je norveška ustava spremenila in odobrila absolutno primogenituro na norveški prestol, kar pomeni, da ima najstarejši otrok, ne glede na spol, prednost v liniji nasledstva. To pa ne pomeni, da to velja za nazaj (kot je to na primer Švedska naredila leta 1980), kar pomeni, da ima Haakon še vedno prednost v liniji pred svojo starejšo sestro. ===Izobraževanje in vojaško življenje=== Haakon je služil v Norveški kraljevi mornarici, kjer se je obvezal na izobraževanje prvostopenjskega častnika na Norveški mornariški akademiji. To je kasneje sledilo z letom na krovu raketnem torpednem čolnu in drugih plovilih. Prejel je diplomo leta 1999 iz [[politične znanosti]] na Kalifornijski univerzi na Berkeleyu. Haakon je kasneje obiskoval predavanja na Univerzi v Oslu in leta 2001 imel uvoden tečaj javnega uslužbenca na Norveškem ministrstvu za zunanje zadeve. Leta 2003 je zaključil šolanje na Londonski šoli za ekonomijo, kjer je prejel magisterij v razvojnih študijah s specializiranjem v mednarodni trgovini in Afriki. Kot z dnevom 15. novembra 2013 je v Kraljevski norveški mornarici njegov častniški čin ''admiral'' ter v Norveški vojski in v Norveških kraljevskih zračnih silah je ''general''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.regjeringen.no/en/dep/fd/press-centre/Press-releases/2013/hans-kongelige-hoyhet-kronprinsen-utnevn.html?id=745632|title=Hans Kongelige Høyhet Kronprinsen utnevnes til admiral og general|date=15. november 2013|website=Government.no|publisher=Ministry of Defence|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> ==Poroka in otroci== [[Slika:HRH Haakon & Mette-Marit of Norway 2013 001.jpg|sličica|Uradna fotografija kronskega para iz leta 2013]] Haakon se je 25. avgusta 2001 v katedrali v Oslu poročil z meščanko in materjo samohranilko [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], ki je po poroki postala ''kronska princesa''. Njegova priča je bil danski prestolonaslednik [[Friderik X. Danski|Frederik]], kasnejši kralj Friderik X. Ko je bila zaroka med prestolonaslednikom Haakonom in Mette-Marit objavljena, so mnogi Norvežani čutili, da je bila prestolonaslednikova izbira žene neprimerna.<ref name="Hello">[http://www.hellomagazine.com/profiles/crown-princess-mette-marit/ ''Hello'' profil kronske princese]</ref> To je bilo predvsem zato, ker je bila mati samohranilka, vendar pa so h kontroverznosti pripomogle tudi informacije o njeni vpletenosti v rave sceni v Oslu, ki je vključevala veliko subkulture drog. Poleg tega je bil oče njenega otroka obsojen zaradi kaznivih dejanj, povezanimi z drogami.<ref name="Hello" /> V iskreni novinarski konferenci pred poroko je kronska princesa pojasnila svojo preteklost, kot je rekla med drugim, da bi bilo lahko njeno mladostno uporništvo močnejše od večine mladih ljudi.<ref name="Hello" /> Par ima dva otroka: *''Njeno kraljevsko visočanstvo'' [[Ingrid Aleksandra Norveška|princesa '''Ingrid Alexandra''']], rojena 21. januarja 2004 v Oslu. *''Njegovo visočanstvo'' [[Sverre Magnus Norveški|princ '''Sverre Magnus''']], rojen 3. decembra 2005 v Oslu. Haakon je tudi krušni oče sinu Mette-Marit, Mariusu Borgu Høibyju, iz njenega razmerja z Mortnom Borgom. ==Uradna rezidenca== Uradna rezidenca norveškega prestolonaslednika in prestolonaslednice je posestvo Skaugum, ki se nahaja na območju Semsvannet.<ref>{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28708&sek=28594|title=Skaugum Estate|work=The Royal House of Norway|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2013-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20131213115205/http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28708&sek=28594|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> ==Kraljeve dolžnosti== [[Slika:Crown Prince Haakon of Norway - World Economic Forum on Latin America 2012.jpg|thumb|Kronski princ Haakon na Svetovnem gospodarskem forumu 18. aprila 2012 v [[Puerto Vallarta|Puertu Vallarti]] v [[Mehika|Mehiki]].]] Od 25. novembra 2003 do 12. aprila 2004 je bil Haakon [[regent]] [[Norveška|Norveške]] med kraljevim zdravljenjem za rakom in v obdobju njegovega poznejšega okrevanja. Prav tako je bil Haakon regent od 29. marca do 7. junija 2005, ko si je kralj popolno opomogel od operaciji srca, ki se je odvila 1. aprila. V dodatku njegovim uradnim nalogam ima Haakon velik interes v kulturnih zadevah. Januarja 2006 je (skupaj z norveško kraljevsko družino) popravil svoj seznam pokroviteljstva. Sedaj ima v svoji mapi dvanajst pokroviteljskih vlog, vključno z letnimi Bjørnsonovimi knjižnimi festivali. Pokroviteljske vloge bodo trajale pet let, po čimer bodo bile obnovljene in druge skupine se lahko prijavijo za kraljevsko pomoč. Leta 2006 je Haakon ustanovil Global Dignity z Pekko Himanen in Johnom Hopom Bryantom. Global Dignity je neodvisna, nepolitična organizacija, ki spodbuja univerzalno pravico vsakega človeka za dostojno življenje. Dolžnosti kralja je prevzel ob smrti očeta, 28. avgusta 2026.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=T. K. |title=Umrl je norveški kralj Harald V. |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-norveski-kralj-harald-v/792120 |access-date=2026-08-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> ===Osebni interesi=== [[Slika:Mottakelse Kronprins og Kongen (10308479803).jpg||thumb|[[Harald V. Norveški|Kralj Harald]], kronski princ Haakon, županja Anne Toriil Eriksen Balto in Jarle Jonassen ob odprtju Samijskega parlamenta leta 2013.]] Kronski princ je sodeloval pri številnih športih in zdi se, da mu je še posebej všeč [[jadranje na deski]], vendar pa ni nikoli sodeloval v kakšnem resnejšem tekmovanju. Haakon je znan kot veliki oboževalec glasbe. Ko je bil mlajši, je obiskoval glasbene festivale po vsej Evropi, vključno s festivalom Roskilde na Danskem in festivalom Quart v [[Kristiansand]]u na Norveškem. [[Slika:Wikipedia academy oslo 2012 IMG 4666.jpg|thumb|right|]] Bil je tudi del olimpijskih slovesnosti. Leta 1994 sta prestolonaslednik in njegov oče igrala vlogo v otvoritveni slovesnosti v [[Lillehammer]]ju. Medtem ko je kralj odprl igre, je prestolonaslednik prižgal ogenj, in se s tem poklonili svojemu očetu in [[Olaf V. Norveški|dedku]], ki sta služila kot Olimpijca. Udeležil se je tudi [[Zimske olimpijske igre 2010|slovesnosti ob otvoritvi v Vancouvru]]. Leta 2011 je s kitaro spremljal bend Katzenjammer v njihovem snemanju pesmi "Vi tenner våre lykter" (za 2011 božično-tematski album z istim imenom). Izkupiček koristi je šel v "sklad kronskega princa in kronske princese."<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=ToFpo4KAz0s&feature=autoplay&list=ALHTd1VmZQRNqTchQ9d7Y-IbEf7L_wptrN&playnext=12|title=Katzenjammer - Vi tenner våre lykter|accessdate=21. december 2015|date=30. november 2011|work=youtube.com}}</ref> ===Nazivi=== * '''20. julij 1973 - 17 .januar 1991:''' ''Njegova kraljeva visokost'' princ Haakon Magnus Norveški * '''17. januar 1991 - danes:''' ''Njegova kraljeva visokost'' kronski princ Norveške ==Predniki== {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= '''1. Haakon VIII.''' |2= 2. [[Harald V. Norveški]] |3= 3. [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] |4= 4. [[Olaf V. Norveški]] |5= 5. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] |6= 6. Karl August Haraldsen |7= 7. Dagny Ulrichsen |8= 8. [[Haakon VII. Norveški]] |9= 9. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] |10= 10. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] |11= 11. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] |12= 12. Halvor Haraldsen<ref name="National Archives of Norway">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826114841/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |13= 13. Karete Josefine Nielsdatter<ref name="National Archives of Norway"/> |14= 14. Johan Christian Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=National Archives of Norway-listed as Joh. C. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref><ref name="arkivverket.no">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20140821103329/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref><ref name="Image of Grave Site">{{navedi splet|title=Image of Grave Site|url=http://image2.findagrave.com/photos/2007/230/21025970_118756366577.jpg|accessdate=14. junij 2015}}</ref> |15= 15. Marie Berntine Hansen<ref name="arkivverket.no"/><ref name="Image of Grave Site"/><ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi-navedena kot Maja Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> |16= 16. [[Friderik VIII. Danski]] (=22) |17= 17. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=23) |18= 18. [[Edvard VII. Britanski]] |19= 19. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] |20= 20. [[Oskar II. Švedski]] |21= 21. [[Sofija Nasavska|Princesa Sofija Nasavska]] |22= 22. [[Friderik VIII. Danski]] (=16) |23= 23. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=17) |24= 24. Harald Gundersen Olsbrygge<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115705/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |25= 25. Aslaug Kirstine Halvorsdatter<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115701/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |28= 28. Ulrich Schjødt Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhici-naveden kot Ulrich S. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002354|accessdate=14. junij 2015}} {{ikona no}}</ref> |29= 29. Signe Asora Bakke<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|accessdate=14. junij 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826120616/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> }} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.kongehuset.no/english/vis.html Norveška kraljeva hiša] * [http://www.kongehuset.no/c28640/artikkel/vis.html?tid=29276 Uradna biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070702071434/http://www.kongehuset.no/c28640/artikkel/vis.html?tid=29276 |date=2007-07-02 }} * [http://www.kongehuset.no/c28559/artikkel/vis.html?tid=28662 Norveški kraljevi red svetega Olafa - prestolonaslednik Haakon prejemnik velikega križa z ovratnikom] *[http://www.vg.no/rampelys/artikkel.php?artid=10032263 Prestolonaslednik in prestolonaslednica opravljata politično delo] {{S-start}} {{S-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Rodbina Glücksburg]]|20. julij|1973|Living}} {{s-roy|no}} |- {{s-bef|before=[[Harald V. Norveški|Princ Harald]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Prestolonaslednik Norveške]]|years=1990-present}} {{s-inc|heir=[[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]]}} |- {{S-other|line}} |- {{S-non|reason=Prvi v vrsti}} {{S-ttl|title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Nasledstvo na norveški prestol]]|years=1. položaj}} {{S-aft|after=[[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra]]}} |- {{s-bef|before=[[Harald V. Norveški|Kralj Norveške]]}} {{s-ttl|title=[[Nasledstvo na britanski prestol]]|creation=potomec [[Matilda Valižanska|Maud]], hčerke [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII.]]}} {{s-aft|after=[[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus]]}} |- {{S-sports|oly}} {{Succession box| title=Nosilec olimpijskega ognja Zimskih olimpijskih iger|before=[[Michel Platini]] &<br>[[François-Cyrille Grange]]|after=[[Midori Ito]]|years=[[Zimske olimpijske igre 1994|Lillehammer 1994]]}} {{S-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]] [[Kategorija:Norveški kralji]] [[Kategorija:Norveški generali]] [[Kategorija:Luterani]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 98vbzk1dog3p0qlzsk65qyigkxu3i6s Sonja Norveška 0 412402 6743792 6492214 2026-08-28T10:24:50Z Erardo Galbi 166658 6743792 wikitext text/x-wiki {{infopolje Kraljevska oseba|consort=yes | name =Sonja | image =<!-- Wikidata --> | caption =Kraljica Sonja v [[Stavanger]]ju leta 2007 | succession =Kraljica soproga Norveške | reign =17. januar 1991 – danes | coronation =23. junij 1991<ref>Kronanje je zavrgel ustavni amandma leta 1908. Harald V. je prisegel Kraljevo prisego v [[parlament]]u 21. januarja 1991 in prejel blagoslov v [[Katedrala Nidaros|Nidaroški katedrali]] 23. junija 1991. [http://www.aftenposten.no/fakta/olav/article451304.ece Norveški tisk Aftenposten na kraljevi blagoslov]</ref> | cor-type =Posvetitev | spouse =[[Harald V. Norveški]] | issue =[[Marta Ludovika Norveška|Princesa Märtha Louise]]<br />[[Haakon, norveški prestolonaslednik|Prestolonaslednik Haakon]] | father =Karl August Haraldsen | mother =Dagny Haraldsen | birth_date =<!--Wikidata--> | birth_place =<!--Wikidata--> | death_date = | death_place = | religion = [[Norveška cerkev]] |}} {{Norveška kraljevska družina}} '''Sonja Norveška''' (rojena '''Sonja Haraldsen'''), [[kraljica]] [[Norveška|Norveške]], * [[4. julij]] [[1937]]. == Pred poroko == Sonja se je rodila v [[Oslo|Oslu]] 4. julija 1937 kot hčerka trgovca z oblačili Karla Augusta Haraldsena (1889–1959) in Dagny Ulrichsen (1898–1994).<ref name="kongehuset.no"/> Odrasla je v Tuengen Allé 1Bv okrožju [[Vinderen]] v [[Oslo|Oslu]] in je končala svojo spodnjo sekundarno izobraževanje leta 1954. Prejela je diplomo v šiviljstvu in krojenju na poklicni šoli v Oslo in diplomo na obrtniški šoli École Professionnelle des Jeunes Filles v [[Lausanne]]u v [[Švica|Švici]]. Tam je študirala računovodstvo, modno oblikovanje in socialno znanost. Na Norveško se je vrnila za nadaljnji študij in je prejela dodiplomski naziv ([[francoščina]], [[angleščina]] in [[umetnostna zgodovina]]) na Univerzi v Oslu.<ref name="kongehuset.no"/> == Kot prestolonaslednica == Sonja se je s takratnim prestolonaslednikom Haraldom zaročila marca 1968. Hodila sta že devet let, vendar je bilo njuno razmerje skrivno zaradi njenega ne-kraljevskega statusa.<ref name="kongehuset.no"/> Prestolonaslednik je očetu kralju [[Olaf V. Norveški|Olafu V.]] izjasnil, da bo ostal neporočen do konca življenja, razen če bi se lahko poročil z njo. To bi dejansko odpravilo vladavino njegove družine in verjetnost ostanka monarhije na Norveškem, saj je bil Harald edini dedič prestola. Ker je bil soočen z izbiro enega od njegovih sorodnikov iz [[Danska kraljevska družina|danske kraljeve družine]] ali od vojvod Schleswig-Holsteina ali celo velikih vojvod Oldenburga za svojega novega dediča namesto svojega sina, se je Olaf V. posvetoval z vlado za nasvet in kot rezultat se je bil par poročil 29. avgusta 1968 v katedrali v Oslu. Ona je tako pridobila slog ''kraljevske visokosti'' in naziv prestolonaslednica Norveške.<ref name="kongehuset.no"/> Kmalu po poroki je nova prestolonaslednica začela opravljati kraljevske dolžnosti, potovala je obširno na Norveškem in v tujini. Leta 1972 je bila sodelovala v ustanovitvi sklada princese Märthe Louise, ki zagotavlja pomoč invalidnim otrokom na Norveškem. Prevzela je aktivno vlogo pri obsežnih pobudah za zbiranje sredstev za mednarodne begunce in nekaj časa je v 1970-ih preživela na vietnamski begunski ladji v [[Malezija|Maleziji]].<ref name="kongehuset.no">{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=28738&sek=27282|title=Njeno veličanstvo kraljice Sonja: Biografija|publisher=kongehuset.no|accessdate=26. december 2015}} {{ikona en}}</ref> Od leta 1987 do 1990 je prestolonaslednica Sonja služila kot podpredsednica norveškega Rdečega križa. Bila je odgovorna za mednarodne dejavnosti organizacije. Leta 1989 je sodelovala pri delegaciji Rdečega križa v [[Bocvana|Bocvani]] in [[Zimbabve]]ju.<ref name="kongehuset.no"/> === Mednarodno glasbeno tekmovanje Kraljica Sonja === Tedanja prestolonaslednica Sonja je leta 1988 ustanovila Mednarodno glasbeno tekmovanje kraljice Sonje. Tekmovanje je bilo prvotno za pianiste, toda leta 1995 je tekmovanje postalo samo za pevce. Žirija je sestavljena iz različnih uglednih osebnosti v operi in zmagovalci prejmejo denarni znesek in prestižne posle v norveških glasbenih ustanovah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=93481&sek=93480|title=The Queen Sonja International Music Competition|publisher=kongehuset.no|accessdate=26. december 2015}} {{ikona en}}</ref> == Kot kraljica == [[Slika:Royal Monogram of Queen Sonja of Norway.svg|thumb|100px|Kraljevi monogram]] Po smrti [[Olaf V. Norveški|kralja Olafa V.]] 17. januarja 1991 je Sonja postala prva kraljica Norveške v 53. letih.<ref name="kongehuset.no"/> Kraljica Sonja je [[Harald V. Norveški|kralja Haralda V.]] spremljala 21. januarja 1991, ko je prisegel zaprisego, da bo podpiral ustavo v parlamentu. To je bilo prvič v 69. letih, ko je bila na seji parlamenta prisotna norveška kraljica. Kraljica Sonja je spremljala kralja na uradni otvoritvi jesenskega zasedanja parlamenta in v od njegovega pristopa na prestol je bila prisotna branju govora iz njegovega prestola.<ref name="kongehuset.no"/> V skladu z njunima željama sta bila kralj in kraljica posvečena 23. junija 1991 v Nidaroški katedrali v Trondheimu.<ref name="kongehuset.no"/> Po posvetitvi sta kralj in kraljica izvedla desetdnevno turnejo po južni Norveški. Leta 1992 je celotna kraljevska družina izvedla dvaindvajsetdnevno turnejo po najbolj severnih štirih okrožjih Norveške.<ref name="kongehuset.no"/> Kraljica spremlja kralja na uradnih državniških obiskih v tujini. Ko tuji voditelji držav uradno obiščejo Norveško, ona deluje kot hostesa.<ref name="kongehuset.no"/> Leta 2005 je kraljica Sonja postala prva kraljica, ki je kdaj obiskala [[Antarktika|Antarktiko]]. Kraljica je tam odprla norveško raziskovalno postajo Troll v antarktični neodvisni državi, [[Zemlja kraljice Maud|Zemlji kraljice Maud]].<ref name="kongehuset.no"/> [[Slika:Harald V and Sonja of Norway in Slovenia in 2011 (4).jpg|thumb|left|Kralj Harald V. s svojo ženo Sonjo ter [[Danilo Türk|Danilom Türkom]] in [[Barbara Miklič Türk|Barbara Türk]] leta 2011]] Sonja je s Haraldom leta 2011 obiskala Slovenijo, kjer ju je sprejel takratni predsednik [[Danilo Türk]] skupaj s svojo ženo [[Barbara Miklič Türk|Barbaro Türk]]. Kraljica je imenovana za kontraadmirala v kraljevi norveški mornarici in brigadirja v norveški vojski. Prestala je osnovno usposabljanje za častnika in je sodelovala na vajah.<ref>{{navedi splet|url=http://www1.nrk.no/nett-tv/klipp/247969|title=Vaja v Trøndelagu|quote=Video iz NRK o Sonjo, ki sodeluje v zimskih vajah|accessdate=26. december 2015}} {{ikona no}}</ref> === Šolska nagrada kraljice Sonje === Šolska nagrada kraljice Sonje je bila ustanovljena leta 2006 in so podeljuje šolam, ki so "izkazale odličnost pri svojih prizadevanjih za spodbujanje vključenosti in enakosti".<ref>{{navedi splet|url=http://www.royalcourt.no/artikkel.html?tid=93852&sek=93851|title=Queen Sonja’s School Award|publisher=kongehuset.no|accessdate=26. december 2015}} {{ikona en}}</ref> == Umetnost == Kraljica je dolgoletna navdušena fotografinja in jo zanima umetnost.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dagbladet.no/2011/10/27/kultur/kunst/dronning_sonja/kongefamilien/kongelige/18778114/|title=Her er dronning Sonjas egne kunstverk|author=Jan Thomas Holmlund|date=27. oktober 2011|accessdate=26. december 2015}} {{ikona no}}</ref> Je tiskarka in je imela razstave z umetnikoma Kjellom Nupenom in Ørnulfom Opdahlom leta 2011 in 2013.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vg.no/rampelys/artikkel.php?artid=10111988|title=De tre musketêrer|publisher=Verdens Gang|author=Lars Elton|date=6. julij 2013|accessdate=26. december 2015}} {{ikona no}}</ref> Nordijska nagrada za umetnost kraljice Sonje je bila ustanovljena leta 2011 s Tiino Kivinen iz Finske, ki je bila prva prejemnica leta 2012. Nagrada bo podeljena vsako drugo leto.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=92424&sek=92423|title=H.M. Dronning Sonjas kunstnerstipend|publisher=kongehuset.no|accessdate=26. december 2015}} {{ikona no}}</ref> == Potomci == * ''Njena visokost'' [[Marta Ludovika Norveška|princesa '''Märtha Louise''']], rojena 22. septembra 1971. 24. maja 2002 se je poročila z Arijem Behnijem. Skupaj imata tri hčerke: ** Maud Angelica Behn, rojena 29. aprila 2003 ** Leah Isadora Behn, rojena 8. aprila 2005 ** Emma Tallulah Behn, rojena 29. septembra 2008 * ''Njegova kraljeva visokost'' [[Haakon, norveški prestolonaslednik|'''Haakon''' Magnus, norveški prestolonaslednik]], rojen 20. julija 1973. 25. avgusta 2001 se je poročil z [[Mette-Marit, norveška prestolonaslednica|Mette-Marit Tjessem Høiby]], ki ima iz prejšnjega razmerja sina Mariusa Borga Høibyja (roj. 13. januar 1997). Haakon in Mette-Marit imata 2 otroka: ** ''Njena kraljeva visokost'' [[Ingrid Aleksandra Norveška|princesa Ingrid Alexandra]], rojena 21. januarja 2004, bodoča norveška prestolonaslednica ** ''Njegova visokost'' [[Sverre Magnus Norveški|princ Sverre Magnus]], rojen 3. decembra 2005 == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.kongehuset.no/c27272/seksjonstekst_person/vis.html?tid=28737 Spletna stran norveške kraljevske hiše: Njeno veličanstvo kraljica Sonja] * [http://www.holmenkollen-worldcup.no/index.aspx?article=92639&mid=92639 2007 Holmenkollen medalists announced] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070506034308/http://www.holmenkollen-worldcup.no/index.aspx?article=92639&mid=92639 |date=2007-05-06 }} * [http://pub.tv2.no/nettavisen/sport/vinter/article937464.ece Holmenkollen medal presented to Estil and Hjelmeset] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070828011235/http://pub.tv2.no/nettavisen/sport/vinter/article937464.ece |date=2007-08-28 }} {{s-start}} {{s-roy|no}} |- {{s-vac|last=[[Matilda Valižanska]]}} {{s-ttl|title=Kraljica soproga Norveške|years=17. januar 1991 – danes}} {{s-inc}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1937]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Norveške kraljice soproge]] [[Kategorija:Nosilci velereda kraljice Jelene]] [[Kategorija:Nosilci reda za izredne zasluge Republike Slovenije]] jwos5yf37i2wie0ihr600jmmhfco4sl Marta Ludovika Norveška 0 412408 6743780 6610772 2026-08-28T10:16:11Z ~2026-45085-22 264465 6743780 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Princesa Märtha Louise | image = <!-- Wikidata --> | caption = Princesa na poroki [[Magdalena Švedska|princese Magdalene Švedske]] 8. junija 2013 | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Rodbina Glücksburg]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | father = [[Harald V. Norveški]] | mother = [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] | spouse = Ari Behn (2002-2017)<br>Durek Verrett (2024-) | issue = Maud Angelica Behn<br>Leah Isadora Behn<br> Emma Tallulah Behn |religion = Norveška cerkev |}} {{Norveška kraljevska družina}} '''Princesa Märtha Louise Norveška''', * [[22. september]] [[1971]], [[Oslo]], [[Norveška]]. Princesa je edina hčerka pokojnega [[Harald V. Norveški|kralja Haralda V.]] in [[Sonja Norveška|kraljice Sonje]]. Je tretja v vrsti [[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|na norveški prestol]], za svojima nečakoma, otrokoma njenega brata, kralja [[Haakon, norveški prestolonaslednik|Haakona]]. ==Zgodnje življenje== Princesa Marta Ludovika se je rodila 22. septembra 1971 v [[Oslo|Oslu]] takrat kronskemu princu Haraldu in kronski princesi Sonji. Ob rojstvu ni bila v vrsti na prestol, ker so do leta 1990 lahko le moški podedovali norveški prestol. Krščena je bila nekaj mesecev po svojem rojstvu. Njeni botri so [[Olaf V. Norveški|kralj Olaf V. Norveški]], princesa Margareta Švedska, grof Flemming Rosenborški, [[Ragnhild Norveška|princesa Ragnhild Norveška]], Dagny Haraldsen, Haakon Haraldsen, Nils Jørgen Astrup in Ilmi Riddervold. Martin Ludovikin mlajši brat [[Haakon, norveški prestolonaslednik|Haakon Magnus]] se je rodil dve leti za njenim rojstvom. Leta 1990 se je spremenila norveška ustava, ki je imela kognatično primogenituro na norveški prestol, kar pomeni, da ima najstarejši otrok, ne glede na spol, prednost v vrsti za nasledstvo. Ta sprememba učinkuje le na tiste rojene od leta 1990 naprej. Ženske rojene med 1971 in 1990 (le Marta Ludovika) so dobile pravice za nasledstvo, vendar bi njihovi bratje bili pred njimi v vrsti za nasledstvo, kar pomeni, da je bil princ Haakon še vedno v prednosti pred Marto Ludoviko v vrsti za nasledstvo [[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|na norveški prestol]]. Po rojstvo dveh otrok njenega brata, [[Ingrid Aleksandra Norveška|Ingrid Aleksandre]] in [[Sverre Magnus Norveški|Sverre Magnusa]], je bila Marta Ludovika prestavljena na četrto mesto v vrsti. Princesa je tudi v vrsti za [[Nasledstvo na britanski prestol|nasledstvo na britanski prestol]] kot prapravnukinja kralja [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII. Velike Britanije]]. ==Poroka in družina== 24. maja 2002 se je princesa Marta Ludovika v [[Trondheim]]u poročila s pisateljem Arijem Behnom <ref>{{navedi novice|title='Iconic royal wedding gowns'|url=http://www.harpersbazaar.com/fashion/fashion-articles/iconic-royal-wedding-gowns#slide-12|newspaper=Harpers Bazaar}} {{ikona en}}</ref> (rojen leta 1972 kot Ari Mikael Bjørshol; kasneje je vzel ime svoje stare mame). Princesa Marta Ludovika in Ari Behn imata tri hčerke: *Maud Angelica Behn, rojena 29. aprila 2003 *Leah Isadora Behn, rojena 8. aprila 2005 *Emma Tallulah Behn, rojena 29. septembra 2008 Liv Mildrid Gjernes je za par zasnovala darilo od norveške vlade, dve omari naslovljena "Ikons za Hearts". V vsaki omari je bilo sedem ekskluzivnih kosov obrti iz različnih regij Norveške, ki so jih proizvedli drugi norveški obrtniki. 5. avgusta 2016 je kraljevi dvor objavil, da sta se princesa Märtha Louise in Ari Behn razšla in sta začela postopek razveze, vendar bosta imela skupno skrbništvo nad tremi hčerki. Ta ločitev je prva v moderni zgodovini norveške kraljevske družine. 31. avgusta 2024 se poročiti ameriškim alternativnim zdravilnikom in spiritistom [[Durek Verrett|Durekom Verettom]].<ref>[https://www.bbc.com/news/articles/ce8dl28l0n1o Norway's Princess Märtha Louise weds American shaman] (BBC News)</ref> V medijih se predstavi Verrett kot samozvan šaman in veliko jih meni o njem, da je slepar.<ref>[https://nypost.com/2024/08/23/entertainment/american-self-professed-shaman-set-to-marry-norwegian-princess-accuses-her-friends-of-racism/ American self-professed shaman set to marry Norwegian princess accuses her friends of racism: ‘So disrespectful’] (The New York Post)</ref> ==Sprememba v nazivu== Leta 2002 je kralj (z privolitvijo princese Marte Ludovike) zamenjal njen naziv iz '''njena kraljevska visokost''' (''Hennes Kongelige Høyhet'') z '''njena visokost'''. Njen trenutni naziv in ime po poroki je princesa Marta Ludovika (''prinsesse Märtha Louise''). To je bilo narejeno z namenom, da bi se izgubila povezava med kraljevo družino on njenim poslovnim življenjem. Na Norveškem nima nobenih oblik naziva. ==Izobrazba in kariera== [[Slika:Princess Martha Louise of Norway.jpg|thumb|left|Princesa Märtha Louise v [[Stockholm]]u na praznovanju poroke [[Viktorija, švedska prestolonaslednica|švedske kronske princese Viktorije]] in [[Daniel Švedski|Daniela Westlinga]], 18. junij 2010.]] Princesa Marta Ludovika je overjena [[fizioterapevt]]ka z izobrazbo, ki jo je dobila v Oslu in po pripravništvu v [[Maastricht]]u na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Svojega poklica ni izvajala, vendar se je namesto tega zaradi svoje fascinacije nad tradicionalnimi norveškimi ljudskimi pripovedkami kot in iz ljubezni do glasbe odločila za vzpostavitev lastnega komercialnega zabavnega posla, ki temelji na tem, da daje javnosti s televizijskimi nastopi recitiranja ljudskih pripovedk in petja z dobro znanimi norveški zbori. Decembra 2003 je sodelovala v Gospelskem zboru v Oslu na božičnem koncertu s solo predstavo, ki so bili vključeni kot spremljevalci CD albuma. 1. januarja 2002 je princesa Marta Ludovika začelo svojim lastnim podjetjem z namenom, da bi delala z več svobode od svoje ustavne vloge kot princesa, je začela plačevati davke od dohodka in kralj, potem ko je s posvetovanjem z njo izdal kraljevski [[edikt]], je princesi Marti Ludoviki odstranil slog ''kraljevska visokost'' (ima pravico do sloga ''visokost'', ko je v tujini). Vseeno pa je še vedno v vrsti nasledstva na prestol in čeprav so se zmanjšale njene dejavnosti, še vedno izvaja nekatere javne naloge v imenu kralja. Po več odlogih zaradi družinskih rojstev in očetove bolezni, v katerem času je princesa bila na nekaterih nalogah zastopanja, sta se princesa Marta Ludovika in njen mož oktobra 2004 preselila v New York City. Leta 2004 je izdala svojo prvo knjigo Zakaj kralji in kraljice ne nosijo kron (''Why Kings and Queens Don't Wear Crowns''), otroško zgodbo o prvi kraljevski družini na Norveškem. Knjigo spremlja CD verzija, kjer princesa bere svojo knjigo naglas. Princesa Marta Ludovika je študirala fizioterapijo, usposabljala se je za terapevtkinja in študirala na akademiji za holistično medicino. Trdi, da lahko komunicirajo z živalmi in angeli, in je začela svoj terapevtski center z imenom Astarte, po eni od najstarejših boginj na Bližnjem vzhodu.<ref>{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6915262.stm|title=Norway princess 'talks to angels'|accessdate=27. december 2015|date=25. julij 2007|work=BBC NEWS}} {{ikona en}}</ref> Princesa je narisala kritiko na Norveškem po objavi, da bo začela Astarte izobraževanje. Časopis Bergens Tidende jo je prosil, da se odreče svojim kraljevskim naslovom.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bt.no/meninger/leder/BT-Dropp-prinsessetittelen_-Mrtha-1853474.html#.UfPigG3N6ro|title=BT: Dropp prinsessetittelen, Märtha|accessdate=27. december 2015|date=23. avgust 2007|work=BT Leder|archive-date=2015-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20151223051746/http://www.bt.no/meninger/leder/BT-Dropp-prinsessetittelen_-Mrtha-1853474.html#.UfPigG3N6ro|url-status=dead}}</ref> Dne 11. avgusta 2007 je Marta Ludovika branila šolo na NRK, norveškem javnem televizijskem omrežju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norwaypost.no/index.php/news/latest-news/14910|title=Princess chastises media|accessdate=27. december 2015|date=12. avgust 2007|work=The Norway Post|archive-date=2022-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220508075741/http://www.norwaypost.no/index.php/news/latest-news/14910|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Dne 2. oktobra 2007 je princesa Marta Ludovika postala prvi član [[Norveška kraljevska družina|norveške kraljevske družine]], ki se je kadarkoli pojavila na sodišču, ker je želela, da se ustavi prodaja knjige z naslovom ''Angeli Marte''. Leta 2007 je bila princesa urednik knjige "Prinsesse Märtha Louises eventyrlige verden, Eventyr fra jordens hjerte, Rodinia", ki vsebuje 67 pravljic iz 50. držav. ==Sklad princese Marta Ludovike== [[File:Märtha Louise 2006 in MN.JPG|thumb|Princesa Marta Ludovika leta 2006 na podpisovanjem knjige v Minnesoti v ZDA.]] ''Sklad njene visokosti princese Marte Ludovike'' je bil ustanovljen 15. septembra 1972 in nagrada da sredstva za projekte, ki jih izvajajo nevladne organizacije, da bi zagotovili pomoč invalidnim otrokom, mlajšim od 16 na Norveškem. Princesa Marta Ludovika je predsednica Sklada. V letu 2005 je bilo premoženje sklada približno 13285000 NOK in skupna letna dodeljena sredstva pridejo do približno 500.000 NOK.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=27575&sek=27026|title=Prinsesse Märtha Louises Fond|accessdate=27. december 2015|work=kongehuset.no}} {{ikona no}}</ref> ==Nazivi== *'''22. september 1971 – 2002:''' ''Njena kraljeva visokost'' princesa Marta Ludovika Norveška *'''2002 - danes:''' ''Njena visokost'' princesa Marta Ludovika Norveška ** Ta naziv je uporabljen, ko ni na Norveškem. Na Norveškem se naziv "visokost" ne uporablja. ==Predniki== {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= '''1. Haakon, norveški prestolonaslednik''' |2= 2. [[Harald V. Norveški]] |3= 3. [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] |4= 4. [[Olaf V. Norveški]] |5= 5. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] |6= 6. Karl August Haraldsen |7= 7. Dagny Ulrichsen |8= 8. [[Haakon VII. Norveški]] |9= 9. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] |10= 10. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] |11= 11. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] |12= 12. Halvor Haraldsen<ref name="National Archives of Norway">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|accessdate=27. december 2015}} {{ikona no}}</ref> |13= 13. Karete Josefine Nielsdatter<ref name="National Archives of Norway"/> |14= 14. Johan Christian Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=National Archives of Norway-listed as Joh. C. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=27. december 2015}} {{ikona no}}</ref><ref name="arkivverket.no">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|accessdate=27. december 2015}} {{ikona no}}</ref><ref name="Image of Grave Site">{{navedi splet|title=Image of Grave Site|url=http://image2.findagrave.com/photos/2007/230/21025970_118756366577.jpg|accessdate=27. december 2015}}</ref> |15= 15. Marie Berntine Hansen<ref name="arkivverket.no"/><ref name="Image of Grave Site"/><ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi-navedena kot Maja Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=27. december 2015}} {{ikona no}}</ref> |16= 16. [[Friderik VIII. Danski]] (=22) |17= 17. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=23) |18= 18. [[Edvard VII. Britanski]] |19= 19. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] |20= 20. [[Oskar II. Švedski]] |21= 21. [[Sofija Nasavska|Princesa Sofija Nasavska]] |22= 22. [[Friderik VIII. Danski]] (=16) |23= 23. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=17) |24= 24. Harald Gundersen Olsbrygge<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|accessdate=27. december 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115705/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |25= 25. Aslaug Kirstine Halvorsdatter<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|accessdate=27. december 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115701/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |28= 28. Ulrich Schjødt Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhici-naveden kot Ulrich S. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002354|accessdate=27. december 2015}} {{ikona no}}</ref> |29= 29. Signe Asora Bakke<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|accessdate=27. december 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826120616/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> }} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Princesa Marta Ludovika}} * [http://www.kongehuset.no/english/vis.html Uradna spletna stran norveške kraljevske družine] * [http://www.kongehuset.no/c27273/seksjonstekst_person/vis.html?tid=28744 Uradna spletna stran norveške kraljevske družine: Princesa Marta Ludovika] * [http://www.astarte-education.com/ ''Astarte Education''] uradna spletna stran {{S-start}} {{S-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Rodbina Glücksburg]]|22. september|1971|Living||}} {{s-other|line}} {{s-bef| before= [[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus Norveški]]}} {{s-ttl | title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Nasledstvo na norveški prestol]] |creation = 4. položaj}} {{s-aft|rows=2| after= Maud Behn}} {{s-bef| before= [[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra Norveška]]}} {{s-ttl | title=[[Nasledstvo na britanski prestol]] |creation = potomka [[Matilda Valižanska|Maud]], hčerke [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII.]]}} {{S-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Norveška, Marta Ludovika}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Norveške princese]] [[Kategorija:Rodbina Glücksburg (Norveška)]] mfulvxzwo4djt1tet5kiwb5rnr1k7z7 6743782 6743780 2026-08-28T10:19:22Z ~2026-45085-22 264465 /* Zgodnje življenje */ 6743782 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Princesa Märtha Louise | image = <!-- Wikidata --> | caption = Princesa na poroki [[Magdalena Švedska|princese Magdalene Švedske]] 8. junija 2013 | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Rodbina Glücksburg]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | father = [[Harald V. Norveški]] | mother = [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] | spouse = Ari Behn (2002-2017)<br>Durek Verrett (2024-) | issue = Maud Angelica Behn<br>Leah Isadora Behn<br> Emma Tallulah Behn |religion = Norveška cerkev |}} {{Norveška kraljevska družina}} '''Princesa Märtha Louise Norveška''', * [[22. september]] [[1971]], [[Oslo]], [[Norveška]]. Princesa je edina hčerka pokojnega [[Harald V. Norveški|kralja Haralda V.]] in [[Sonja Norveška|kraljice Sonje]]. Je tretja v vrsti [[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|na norveški prestol]], za svojima nečakoma, otrokoma njenega brata, kralja [[Haakon, norveški prestolonaslednik|Haakona]]. ==Zgodnje življenje== Princesa Marta Ludovika se je rodila 22. septembra 1971 v [[Oslo|Oslu]] takrat kronskemu princu Haraldu in kronski princesi Sonji. Ob rojstvu ni bila v vrsti na prestol, ker so do leta 1990 lahko le moški podedovali norveški prestol. Krščena je bila nekaj mesecev po svojem rojstvu. Njeni botri so [[Olaf V. Norveški|kralj Olaf V. Norveški]], princesa Margareta Švedska, grof Flemming Rosenborški, [[Ragnhild Norveška|princesa Ragnhild Norveška]], Dagny Haraldsen, Haakon Haraldsen, Nils Jørgen Astrup in Ilmi Riddervold. Martin Ludovikin mlajši brat [[Haakon, norveški prestolonaslednik|Haakon Magnus]] se je rodil dve leti za njo. Leta 1990 se je spremenila norveška ustava, ki je imela kognatično primogenituro na norveški prestol, kar pomeni, da ima najstarejši otrok, ne glede na spol, prednost v vrsti za nasledstvo. Ta sprememba učinkuje le na tiste rojene od leta 1990 naprej. Ženske rojene med 1971 in 1990 (le Marta Ludovika) so dobile pravice za nasledstvo, vendar bi bili njihovi bratje pred njimi v vrsti za nasledstvo, kar pomeni, da je bil princ Haakon še vedno v prednosti pred Marto Ludoviko v vrsti za nasledstvo [[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|na norveški prestol]]. Po rojstvo dveh otrok njenega brata, [[Ingrid Aleksandra Norveška|Ingrid Aleksandre]] in [[Sverre Magnus Norveški|Sverre Magnusa]], je bila Marta Ludovika prestavljena na četrto mesto v vrsti. Princesa je tudi v vrsti za [[Nasledstvo na britanski prestol|nasledstvo na britanski prestol]] kot prapravnukinja kralja [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII. Velike Britanije]]. ==Poroka in družina== 24. maja 2002 se je princesa Marta Ludovika v [[Trondheim]]u poročila s pisateljem Arijem Behnom <ref>{{navedi novice|title='Iconic royal wedding gowns'|url=http://www.harpersbazaar.com/fashion/fashion-articles/iconic-royal-wedding-gowns#slide-12|newspaper=Harpers Bazaar}} {{ikona en}}</ref> (rojen leta 1972 kot Ari Mikael Bjørshol; kasneje je vzel ime svoje stare mame). Princesa Marta Ludovika in Ari Behn imata tri hčerke: *Maud Angelica Behn, rojena 29. aprila 2003 *Leah Isadora Behn, rojena 8. aprila 2005 *Emma Tallulah Behn, rojena 29. septembra 2008 Liv Mildrid Gjernes je za par zasnovala darilo od norveške vlade, dve omari naslovljena "Ikons za Hearts". V vsaki omari je bilo sedem ekskluzivnih kosov obrti iz različnih regij Norveške, ki so jih proizvedli drugi norveški obrtniki. 5. avgusta 2016 je kraljevi dvor objavil, da sta se princesa Märtha Louise in Ari Behn razšla in sta začela postopek razveze, vendar bosta imela skupno skrbništvo nad tremi hčerki. Ta ločitev je prva v moderni zgodovini norveške kraljevske družine. 31. avgusta 2024 se poročiti ameriškim alternativnim zdravilnikom in spiritistom [[Durek Verrett|Durekom Verettom]].<ref>[https://www.bbc.com/news/articles/ce8dl28l0n1o Norway's Princess Märtha Louise weds American shaman] (BBC News)</ref> V medijih se predstavi Verrett kot samozvan šaman in veliko jih meni o njem, da je slepar.<ref>[https://nypost.com/2024/08/23/entertainment/american-self-professed-shaman-set-to-marry-norwegian-princess-accuses-her-friends-of-racism/ American self-professed shaman set to marry Norwegian princess accuses her friends of racism: ‘So disrespectful’] (The New York Post)</ref> ==Sprememba v nazivu== Leta 2002 je kralj (z privolitvijo princese Marte Ludovike) zamenjal njen naziv iz '''njena kraljevska visokost''' (''Hennes Kongelige Høyhet'') z '''njena visokost'''. Njen trenutni naziv in ime po poroki je princesa Marta Ludovika (''prinsesse Märtha Louise''). To je bilo narejeno z namenom, da bi se izgubila povezava med kraljevo družino on njenim poslovnim življenjem. Na Norveškem nima nobenih oblik naziva. ==Izobrazba in kariera== [[Slika:Princess Martha Louise of Norway.jpg|thumb|left|Princesa Märtha Louise v [[Stockholm]]u na praznovanju poroke [[Viktorija, švedska prestolonaslednica|švedske kronske princese Viktorije]] in [[Daniel Švedski|Daniela Westlinga]], 18. junij 2010.]] Princesa Marta Ludovika je overjena [[fizioterapevt]]ka z izobrazbo, ki jo je dobila v Oslu in po pripravništvu v [[Maastricht]]u na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Svojega poklica ni izvajala, vendar se je namesto tega zaradi svoje fascinacije nad tradicionalnimi norveškimi ljudskimi pripovedkami kot in iz ljubezni do glasbe odločila za vzpostavitev lastnega komercialnega zabavnega posla, ki temelji na tem, da daje javnosti s televizijskimi nastopi recitiranja ljudskih pripovedk in petja z dobro znanimi norveški zbori. Decembra 2003 je sodelovala v Gospelskem zboru v Oslu na božičnem koncertu s solo predstavo, ki so bili vključeni kot spremljevalci CD albuma. 1. januarja 2002 je princesa Marta Ludovika začelo svojim lastnim podjetjem z namenom, da bi delala z več svobode od svoje ustavne vloge kot princesa, je začela plačevati davke od dohodka in kralj, potem ko je s posvetovanjem z njo izdal kraljevski [[edikt]], je princesi Marti Ludoviki odstranil slog ''kraljevska visokost'' (ima pravico do sloga ''visokost'', ko je v tujini). Vseeno pa je še vedno v vrsti nasledstva na prestol in čeprav so se zmanjšale njene dejavnosti, še vedno izvaja nekatere javne naloge v imenu kralja. Po več odlogih zaradi družinskih rojstev in očetove bolezni, v katerem času je princesa bila na nekaterih nalogah zastopanja, sta se princesa Marta Ludovika in njen mož oktobra 2004 preselila v New York City. Leta 2004 je izdala svojo prvo knjigo Zakaj kralji in kraljice ne nosijo kron (''Why Kings and Queens Don't Wear Crowns''), otroško zgodbo o prvi kraljevski družini na Norveškem. Knjigo spremlja CD verzija, kjer princesa bere svojo knjigo naglas. Princesa Marta Ludovika je študirala fizioterapijo, usposabljala se je za terapevtkinja in študirala na akademiji za holistično medicino. Trdi, da lahko komunicirajo z živalmi in angeli, in je začela svoj terapevtski center z imenom Astarte, po eni od najstarejših boginj na Bližnjem vzhodu.<ref>{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6915262.stm|title=Norway princess 'talks to angels'|accessdate=27. december 2015|date=25. julij 2007|work=BBC NEWS}} {{ikona en}}</ref> Princesa je narisala kritiko na Norveškem po objavi, da bo začela Astarte izobraževanje. Časopis Bergens Tidende jo je prosil, da se odreče svojim kraljevskim naslovom.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bt.no/meninger/leder/BT-Dropp-prinsessetittelen_-Mrtha-1853474.html#.UfPigG3N6ro|title=BT: Dropp prinsessetittelen, Märtha|accessdate=27. december 2015|date=23. avgust 2007|work=BT Leder|archive-date=2015-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20151223051746/http://www.bt.no/meninger/leder/BT-Dropp-prinsessetittelen_-Mrtha-1853474.html#.UfPigG3N6ro|url-status=dead}}</ref> Dne 11. avgusta 2007 je Marta Ludovika branila šolo na NRK, norveškem javnem televizijskem omrežju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norwaypost.no/index.php/news/latest-news/14910|title=Princess chastises media|accessdate=27. december 2015|date=12. avgust 2007|work=The Norway Post|archive-date=2022-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220508075741/http://www.norwaypost.no/index.php/news/latest-news/14910|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Dne 2. oktobra 2007 je princesa Marta Ludovika postala prvi član [[Norveška kraljevska družina|norveške kraljevske družine]], ki se je kadarkoli pojavila na sodišču, ker je želela, da se ustavi prodaja knjige z naslovom ''Angeli Marte''. Leta 2007 je bila princesa urednik knjige "Prinsesse Märtha Louises eventyrlige verden, Eventyr fra jordens hjerte, Rodinia", ki vsebuje 67 pravljic iz 50. držav. ==Sklad princese Marta Ludovike== [[File:Märtha Louise 2006 in MN.JPG|thumb|Princesa Marta Ludovika leta 2006 na podpisovanjem knjige v Minnesoti v ZDA.]] ''Sklad njene visokosti princese Marte Ludovike'' je bil ustanovljen 15. septembra 1972 in nagrada da sredstva za projekte, ki jih izvajajo nevladne organizacije, da bi zagotovili pomoč invalidnim otrokom, mlajšim od 16 na Norveškem. Princesa Marta Ludovika je predsednica Sklada. V letu 2005 je bilo premoženje sklada približno 13285000 NOK in skupna letna dodeljena sredstva pridejo do približno 500.000 NOK.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=27575&sek=27026|title=Prinsesse Märtha Louises Fond|accessdate=27. december 2015|work=kongehuset.no}} {{ikona no}}</ref> ==Nazivi== *'''22. september 1971 – 2002:''' ''Njena kraljeva visokost'' princesa Marta Ludovika Norveška *'''2002 - danes:''' ''Njena visokost'' princesa Marta Ludovika Norveška ** Ta naziv je uporabljen, ko ni na Norveškem. Na Norveškem se naziv "visokost" ne uporablja. ==Predniki== {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= '''1. [[Haakon VIII. Norveški]]''' |2= 2. [[Harald V. Norveški]] |3= 3. [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] |4= 4. [[Olaf V. Norveški]] |5= 5. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] |6= 6. Karl August Haraldsen |7= 7. Dagny Ulrichsen |8= 8. [[Haakon VII. Norveški]] |9= 9. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] |10= 10. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] |11= 11. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] |12= 12. Halvor Haraldsen<ref name="National Archives of Norway">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|accessdate=27. december 2015}} {{ikona no}}</ref> |13= 13. Karete Josefine Nielsdatter<ref name="National Archives of Norway"/> |14= 14. Johan Christian Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=National Archives of Norway-listed as Joh. C. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=27. december 2015}} {{ikona no}}</ref><ref name="arkivverket.no">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|accessdate=27. december 2015}} {{ikona no}}</ref><ref name="Image of Grave Site">{{navedi splet|title=Image of Grave Site|url=http://image2.findagrave.com/photos/2007/230/21025970_118756366577.jpg|accessdate=27. december 2015}}</ref> |15= 15. Marie Berntine Hansen<ref name="arkivverket.no"/><ref name="Image of Grave Site"/><ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi-navedena kot Maja Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=27. december 2015}} {{ikona no}}</ref> |16= 16. [[Friderik VIII. Danski]] (=22) |17= 17. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=23) |18= 18. [[Edvard VII. Britanski]] |19= 19. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] |20= 20. [[Oskar II. Švedski]] |21= 21. [[Sofija Nasavska|Princesa Sofija Nasavska]] |22= 22. [[Friderik VIII. Danski]] (=16) |23= 23. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=17) |24= 24. Harald Gundersen Olsbrygge<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|accessdate=27. december 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115705/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |25= 25. Aslaug Kirstine Halvorsdatter<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|accessdate=27. december 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115701/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |28= 28. Ulrich Schjødt Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhici-naveden kot Ulrich S. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002354|accessdate=27. december 2015}} {{ikona no}}</ref> |29= 29. Signe Asora Bakke<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|accessdate=27. december 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826120616/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> }} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Princesa Marta Ludovika}} * [http://www.kongehuset.no/english/vis.html Uradna spletna stran norveške kraljevske družine] * [http://www.kongehuset.no/c27273/seksjonstekst_person/vis.html?tid=28744 Uradna spletna stran norveške kraljevske družine: Princesa Marta Ludovika] * [http://www.astarte-education.com/ ''Astarte Education''] uradna spletna stran {{S-start}} {{S-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Rodbina Glücksburg]]|22. september|1971|Living||}} {{s-other|line}} {{s-bef| before= [[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus Norveški]]}} {{s-ttl | title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Nasledstvo na norveški prestol]] |creation = 4. položaj}} {{s-aft|rows=2| after= Maud Behn}} {{s-bef| before= [[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra Norveška]]}} {{s-ttl | title=[[Nasledstvo na britanski prestol]] |creation = potomka [[Matilda Valižanska|Maud]], hčerke [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII.]]}} {{S-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Norveška, Marta Ludovika}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Norveške princese]] [[Kategorija:Rodbina Glücksburg (Norveška)]] ax42gn1uwxck4mzk8g77i92goxv7s36 6743793 6743782 2026-08-28T10:25:41Z Erardo Galbi 166658 6743793 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Princesa Märtha Louise | image = <!-- Wikidata --> | caption = Princesa na poroki [[Magdalena Švedska|princese Magdalene Švedske]] 8. junija 2013 | house = [[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Rodbina Glücksburg]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | father = [[Harald V. Norveški]] | mother = [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] | spouse = Ari Behn (2002-2017)<br>Durek Verrett (2024-) | issue = Maud Angelica Behn<br>Leah Isadora Behn<br> Emma Tallulah Behn |religion = [[Norveška cerkev]] |}} {{Norveška kraljevska družina}} '''Princesa Märtha Louise Norveška''', * [[22. september]] [[1971]], [[Oslo]], [[Norveška]]. Princesa je edina hčerka pokojnega [[Harald V. Norveški|kralja Haralda V.]] in [[Sonja Norveška|kraljice Sonje]]. Je tretja v vrsti [[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|na norveški prestol]], za svojima nečakoma, otrokoma njenega brata, kralja [[Haakon, norveški prestolonaslednik|Haakona]]. ==Zgodnje življenje== Princesa Marta Ludovika se je rodila 22. septembra 1971 v [[Oslo|Oslu]] takrat kronskemu princu Haraldu in kronski princesi Sonji. Ob rojstvu ni bila v vrsti na prestol, ker so do leta 1990 lahko le moški podedovali norveški prestol. Krščena je bila nekaj mesecev po svojem rojstvu. Njeni botri so [[Olaf V. Norveški|kralj Olaf V. Norveški]], princesa Margareta Švedska, grof Flemming Rosenborški, [[Ragnhild Norveška|princesa Ragnhild Norveška]], Dagny Haraldsen, Haakon Haraldsen, Nils Jørgen Astrup in Ilmi Riddervold. Martin Ludovikin mlajši brat [[Haakon, norveški prestolonaslednik|Haakon Magnus]] se je rodil dve leti za njo. Leta 1990 se je spremenila norveška ustava, ki je imela kognatično primogenituro na norveški prestol, kar pomeni, da ima najstarejši otrok, ne glede na spol, prednost v vrsti za nasledstvo. Ta sprememba učinkuje le na tiste rojene od leta 1990 naprej. Ženske rojene med 1971 in 1990 (le Marta Ludovika) so dobile pravice za nasledstvo, vendar bi bili njihovi bratje pred njimi v vrsti za nasledstvo, kar pomeni, da je bil princ Haakon še vedno v prednosti pred Marto Ludoviko v vrsti za nasledstvo [[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|na norveški prestol]]. Po rojstvo dveh otrok njenega brata, [[Ingrid Aleksandra Norveška|Ingrid Aleksandre]] in [[Sverre Magnus Norveški|Sverre Magnusa]], je bila Marta Ludovika prestavljena na četrto mesto v vrsti. Princesa je tudi v vrsti za [[Nasledstvo na britanski prestol|nasledstvo na britanski prestol]] kot prapravnukinja kralja [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII. Velike Britanije]]. ==Poroka in družina== 24. maja 2002 se je princesa Marta Ludovika v [[Trondheim]]u poročila s pisateljem Arijem Behnom <ref>{{navedi novice|title='Iconic royal wedding gowns'|url=http://www.harpersbazaar.com/fashion/fashion-articles/iconic-royal-wedding-gowns#slide-12|newspaper=Harpers Bazaar}} {{ikona en}}</ref> (rojen leta 1972 kot Ari Mikael Bjørshol; kasneje je vzel ime svoje stare mame). Princesa Marta Ludovika in Ari Behn imata tri hčerke: *Maud Angelica Behn, rojena 29. aprila 2003 *Leah Isadora Behn, rojena 8. aprila 2005 *Emma Tallulah Behn, rojena 29. septembra 2008 Liv Mildrid Gjernes je za par zasnovala darilo od norveške vlade, dve omari naslovljena "Ikons za Hearts". V vsaki omari je bilo sedem ekskluzivnih kosov obrti iz različnih regij Norveške, ki so jih proizvedli drugi norveški obrtniki. 5. avgusta 2016 je kraljevi dvor objavil, da sta se princesa Märtha Louise in Ari Behn razšla in sta začela postopek razveze, vendar bosta imela skupno skrbništvo nad tremi hčerki. Ta ločitev je prva v moderni zgodovini norveške kraljevske družine. 31. avgusta 2024 se poročiti ameriškim alternativnim zdravilnikom in spiritistom [[Durek Verrett|Durekom Verettom]].<ref>[https://www.bbc.com/news/articles/ce8dl28l0n1o Norway's Princess Märtha Louise weds American shaman] (BBC News)</ref> V medijih se predstavi Verrett kot samozvan šaman in veliko jih meni o njem, da je slepar.<ref>[https://nypost.com/2024/08/23/entertainment/american-self-professed-shaman-set-to-marry-norwegian-princess-accuses-her-friends-of-racism/ American self-professed shaman set to marry Norwegian princess accuses her friends of racism: ‘So disrespectful’] (The New York Post)</ref> ==Sprememba v nazivu== Leta 2002 je kralj (z privolitvijo princese Marte Ludovike) zamenjal njen naziv iz '''njena kraljevska visokost''' (''Hennes Kongelige Høyhet'') z '''njena visokost'''. Njen trenutni naziv in ime po poroki je princesa Marta Ludovika (''prinsesse Märtha Louise''). To je bilo narejeno z namenom, da bi se izgubila povezava med kraljevo družino on njenim poslovnim življenjem. Na Norveškem nima nobenih oblik naziva. ==Izobrazba in kariera== [[Slika:Princess Martha Louise of Norway.jpg|thumb|left|Princesa Märtha Louise v [[Stockholm]]u na praznovanju poroke [[Viktorija, švedska prestolonaslednica|švedske kronske princese Viktorije]] in [[Daniel Švedski|Daniela Westlinga]], 18. junij 2010.]] Princesa Marta Ludovika je overjena [[fizioterapevt]]ka z izobrazbo, ki jo je dobila v Oslu in po pripravništvu v [[Maastricht]]u na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Svojega poklica ni izvajala, vendar se je namesto tega zaradi svoje fascinacije nad tradicionalnimi norveškimi ljudskimi pripovedkami kot in iz ljubezni do glasbe odločila za vzpostavitev lastnega komercialnega zabavnega posla, ki temelji na tem, da daje javnosti s televizijskimi nastopi recitiranja ljudskih pripovedk in petja z dobro znanimi norveški zbori. Decembra 2003 je sodelovala v Gospelskem zboru v Oslu na božičnem koncertu s solo predstavo, ki so bili vključeni kot spremljevalci CD albuma. 1. januarja 2002 je princesa Marta Ludovika začelo svojim lastnim podjetjem z namenom, da bi delala z več svobode od svoje ustavne vloge kot princesa, je začela plačevati davke od dohodka in kralj, potem ko je s posvetovanjem z njo izdal kraljevski [[edikt]], je princesi Marti Ludoviki odstranil slog ''kraljevska visokost'' (ima pravico do sloga ''visokost'', ko je v tujini). Vseeno pa je še vedno v vrsti nasledstva na prestol in čeprav so se zmanjšale njene dejavnosti, še vedno izvaja nekatere javne naloge v imenu kralja. Po več odlogih zaradi družinskih rojstev in očetove bolezni, v katerem času je princesa bila na nekaterih nalogah zastopanja, sta se princesa Marta Ludovika in njen mož oktobra 2004 preselila v New York City. Leta 2004 je izdala svojo prvo knjigo Zakaj kralji in kraljice ne nosijo kron (''Why Kings and Queens Don't Wear Crowns''), otroško zgodbo o prvi kraljevski družini na Norveškem. Knjigo spremlja CD verzija, kjer princesa bere svojo knjigo naglas. Princesa Marta Ludovika je študirala fizioterapijo, usposabljala se je za terapevtkinja in študirala na akademiji za holistično medicino. Trdi, da lahko komunicirajo z živalmi in angeli, in je začela svoj terapevtski center z imenom Astarte, po eni od najstarejših boginj na Bližnjem vzhodu.<ref>{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6915262.stm|title=Norway princess 'talks to angels'|accessdate=27. december 2015|date=25. julij 2007|work=BBC NEWS}} {{ikona en}}</ref> Princesa je narisala kritiko na Norveškem po objavi, da bo začela Astarte izobraževanje. Časopis Bergens Tidende jo je prosil, da se odreče svojim kraljevskim naslovom.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bt.no/meninger/leder/BT-Dropp-prinsessetittelen_-Mrtha-1853474.html#.UfPigG3N6ro|title=BT: Dropp prinsessetittelen, Märtha|accessdate=27. december 2015|date=23. avgust 2007|work=BT Leder|archive-date=2015-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20151223051746/http://www.bt.no/meninger/leder/BT-Dropp-prinsessetittelen_-Mrtha-1853474.html#.UfPigG3N6ro|url-status=dead}}</ref> Dne 11. avgusta 2007 je Marta Ludovika branila šolo na NRK, norveškem javnem televizijskem omrežju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.norwaypost.no/index.php/news/latest-news/14910|title=Princess chastises media|accessdate=27. december 2015|date=12. avgust 2007|work=The Norway Post|archive-date=2022-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20220508075741/http://www.norwaypost.no/index.php/news/latest-news/14910|url-status=dead}} {{ikona en}}</ref> Dne 2. oktobra 2007 je princesa Marta Ludovika postala prvi član [[Norveška kraljevska družina|norveške kraljevske družine]], ki se je kadarkoli pojavila na sodišču, ker je želela, da se ustavi prodaja knjige z naslovom ''Angeli Marte''. Leta 2007 je bila princesa urednik knjige "Prinsesse Märtha Louises eventyrlige verden, Eventyr fra jordens hjerte, Rodinia", ki vsebuje 67 pravljic iz 50. držav. ==Sklad princese Marta Ludovike== [[File:Märtha Louise 2006 in MN.JPG|thumb|Princesa Marta Ludovika leta 2006 na podpisovanjem knjige v Minnesoti v ZDA.]] ''Sklad njene visokosti princese Marte Ludovike'' je bil ustanovljen 15. septembra 1972 in nagrada da sredstva za projekte, ki jih izvajajo nevladne organizacije, da bi zagotovili pomoč invalidnim otrokom, mlajšim od 16 na Norveškem. Princesa Marta Ludovika je predsednica Sklada. V letu 2005 je bilo premoženje sklada približno 13285000 NOK in skupna letna dodeljena sredstva pridejo do približno 500.000 NOK.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=27575&sek=27026|title=Prinsesse Märtha Louises Fond|accessdate=27. december 2015|work=kongehuset.no}} {{ikona no}}</ref> ==Nazivi== *'''22. september 1971 – 2002:''' ''Njena kraljeva visokost'' princesa Marta Ludovika Norveška *'''2002 - danes:''' ''Njena visokost'' princesa Marta Ludovika Norveška ** Ta naziv je uporabljen, ko ni na Norveškem. Na Norveškem se naziv "visokost" ne uporablja. ==Predniki== {{Predniki |style=font-size: 80%; line-height: 110%; |border=1 |boxstyle=padding-top: 0; padding-bottom: 0; |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= '''1. [[Haakon VIII. Norveški]]''' |2= 2. [[Harald V. Norveški]] |3= 3. [[Sonja Norveška|Sonja Haraldsen]] |4= 4. [[Olaf V. Norveški]] |5= 5. [[Marta Švedska|Princesa Märtha Švedska]] |6= 6. Karl August Haraldsen |7= 7. Dagny Ulrichsen |8= 8. [[Haakon VII. Norveški]] |9= 9. [[Matilda Valižanska|Princesa Maud Valižanska]] |10= 10. [[Karl Švedski|Princ Karl, vojvoda Västergötlandski]] |11= 11. [[Ingeborg Danska|Princesa Ingeborg Danska]] |12= 12. Halvor Haraldsen<ref name="National Archives of Norway">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=5996&uid=ny&idx_side=-52|accessdate=27. december 2015}} {{ikona no}}</ref> |13= 13. Karete Josefine Nielsdatter<ref name="National Archives of Norway"/> |14= 14. Johan Christian Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=National Archives of Norway-listed as Joh. C. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=27. december 2015}} {{ikona no}}</ref><ref name="arkivverket.no">{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=3556&idx_id=3556&uid=ny&idx_side=-252|accessdate=27. december 2015}} {{ikona no}}</ref><ref name="Image of Grave Site">{{navedi splet|title=Image of Grave Site|url=http://image2.findagrave.com/photos/2007/230/21025970_118756366577.jpg|accessdate=27. december 2015}}</ref> |15= 15. Marie Berntine Hansen<ref name="arkivverket.no"/><ref name="Image of Grave Site"/><ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi-navedena kot Maja Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002358|accessdate=27. december 2015}} {{ikona no}}</ref> |16= 16. [[Friderik VIII. Danski]] (=22) |17= 17. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=23) |18= 18. [[Edvard VII. Britanski]] |19= 19. [[Aleksandra Danska|Princesa Aleksandra Danska]] |20= 20. [[Oskar II. Švedski]] |21= 21. [[Sofija Nasavska|Princesa Sofija Nasavska]] |22= 22. [[Friderik VIII. Danski]] (=16) |23= 23. [[Ludovika Švedska|Princesa Ludovika Švedska]] (=17) |24= 24. Harald Gundersen Olsbrygge<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|accessdate=27. december 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115705/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=1375&uid=ny&idx_side=-86|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |25= 25. Aslaug Kirstine Halvorsdatter<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|accessdate=27. december 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826115701/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=7908&uid=ny&idx_side=-381|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> |28= 28. Ulrich Schjødt Ulrichsen<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhici-naveden kot Ulrich S. Ulrichsen|url=http://digitalarkivet.arkivverket.no/ft/person/pf01036515002354|accessdate=27. december 2015}} {{ikona no}}</ref> |29= 29. Signe Asora Bakke<ref>{{navedi splet|title=Norveški državni arhivi|url=http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|accessdate=27. december 2015|archive-date=2014-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140826120616/http://www.arkivverket.no/URN:kb_read?idx_kildeid=21&idx_id=21&uid=ny&idx_side=-184|url-status=dead}} {{ikona no}}</ref> }} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Princesa Marta Ludovika}} * [http://www.kongehuset.no/english/vis.html Uradna spletna stran norveške kraljevske družine] * [http://www.kongehuset.no/c27273/seksjonstekst_person/vis.html?tid=28744 Uradna spletna stran norveške kraljevske družine: Princesa Marta Ludovika] * [http://www.astarte-education.com/ ''Astarte Education''] uradna spletna stran {{S-start}} {{S-hou|[[Rodbina Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg|Rodbina Glücksburg]]|22. september|1971|Living||}} {{s-other|line}} {{s-bef| before= [[Sverre Magnus Norveški|Princ Sverre Magnus Norveški]]}} {{s-ttl | title=[[Seznam norveških kraljev#Nasledstvo na norveški prestol|Nasledstvo na norveški prestol]] |creation = 4. položaj}} {{s-aft|rows=2| after= Maud Behn}} {{s-bef| before= [[Ingrid Aleksandra Norveška|Princesa Ingrid Aleksandra Norveška]]}} {{s-ttl | title=[[Nasledstvo na britanski prestol]] |creation = potomka [[Matilda Valižanska|Maud]], hčerke [[Edvard VII. Britanski|Edvarda VII.]]}} {{S-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Norveška, Marta Ludovika}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Norveške princese]] [[Kategorija:Rodbina Glücksburg (Norveška)]] 3cfqmtxxb8akch2pm67hghg1wloydyy Julija Kramar 0 412941 6743599 6281940 2026-08-27T17:50:26Z Marko3 1829 6743599 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | honorific_prefix = | name = Julija Kramar | honorific_suffix = | image = | image_size = | landscape = | alt = | background = solo_singer | native_name = | native_name_lang = | birth_name = | alias = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | origin = [[Nova Gorica]] | death_date = | death_place = | genre = {{flatlist| * Opera * pop opera }} | occupation = <!-- WD --> | instrument = | years_active = 2011−danes | label = [[Menart Records]] | associated_acts = | notable_instruments = | module = | module2 = | module3 = }} '''Julija Kramar''', slovenska operna pevka iz Nove Gorice, * [[13. avgust]] [[1976]], [[Koper]]. Poje coloratura soprano. Solo petja se je začela učiti pri Franki Žgavec na glasbeni šoli Emila Komela v Gorici. Med študijem v Ljubljani se je priključila Akademskemu pevskemu zboru Toneta Tomšiča. Tam jo je slišal peti pevec, ki jo je predstavil sopranistki iz Maribora, pri kateri je do njene smrti obiskovala zasebne učne ure. Kratek čas je študirala na mednarodni glasbeni akademiji v Modeni, ki pa je manj kot pol leta po njenem prihodu zaprla svoja vrata. Sicer je diplomantka ljubljanske [[Fakulteta za šport v Ljubljani|Fakultete za šport]], po poklicu pa je profesorica športne vzgoje. Zaslovela je kot zmagovalka 2. sezone [[Slovenija ima talent (2. sezona)|Slovenija ima talent]]. V finalu je nastopila, kljub temu da ji je le nekaj dni prej umrl partner. V polfinalu je izvedla »Libiamo ne' lieti calici« (»Napitnico«) iz ''[[La Traviata|La traviate]]'', v finalu pa je slavila s svojo interpretacijo »The Diva Dance« iz filma ''Peti element''. Že jeseni 2011 je izdala svoj prvi album z naslovom ''Julija'', na katerem se je poleg 9 (pop) opernih priredb znašla tudi originalna skladba »Svet se naprej vrti«. Oktobra 2012 je nastopila v opereti ''Spomladanska parada (Frühjahrsparade)'' v produkciji goriškega Kulturnega centra Lojze Bratuž in v režiji Jožeta Hrovata, in sicer v vlogi Marike, slovenskega podeželskega dekleta iz Doberdoba. Leto pozneje je zopet stala na gledaliških deskah, tokrat kot Ninon v operi ''[[Gorenjski slavček]]'' v ljubljanski Operi. 2014 je kandidirala na slovenskih predčasnih državnozborskih volitvah, in sicer na kandidatni listi [[Zavezništvo Alenke Bratušek|Zavezništva Alenke Bratušek]]. V zadnjih letih pa se je skoraj popolnoma umaknila iz javnosti.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=7. 1. 2026 |title=Julija Kramar se je po dolgem času pojavila v javnosti |url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/julija-kramar-talenti-javnost-nastop-1872221 |access-date=27. 8. 2026 |website=www.svet24.si}}</ref> Občasno nastopa na dobrodelnih in lokalnih prireditvah.<ref>{{Navedi splet |date=27. 8. 2026 |title=Julija Kramar se je po dolgem času pojavila v javnosti |url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/julija-kramar-50-let-abraham-1921892 |access-date=27. 8. 2026 |website=www.svet24.si}}</ref> == Zasebno == Iz razmerja s pokojnim partnerjem ima hčer Giulijo (* 2008). Leta 2016 se je poročila ter v zakonu rodila hčer Tiano in sina Lexa.<ref name=":0" /> ==Diskografija== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Album !! Pesmi |- | <center>2011</center> || <center>''Julija''</center> || style="font-size:95%"|{{stolpci|2| * Barka iz perja * Mlade oči * Ena želja * Čez dvajset let * Ne čakaj pomladi * Zbudi se * Za prijatelje * Svet se naprej vrti * Lascia ch'io pianga * O mio babbino caro}} |} ==Sklici== {{sklici|1}} ==Viri== * {{navedi splet |url=http://www.julijakramar.si/sl/o-juliji |title=O Juliji |accessdate=8. 1. 2016 |date= |format= |work= }} * {{navedi splet |url=http://www.primorske.si/Zanimivosti/V-letosnji-bitki-talentov-zmagala-Primorka-Julija-.aspx |title=V letošnji bitki talentov zmagala Primorka Julija Kramar |accessdate=8. 1. 2016 |date=20. 6. 2011 |format= |work=Primorske novice }} * {{navedi splet |url=http://govori.se/traci/domaci-traci/julija-kramar-nacrti-in-zelje-so-ostali-neizpolnjeni/ |title=Julija Kramar: Načrti in želje so ostali neizpolnjeni ... |accessdate=8. 1. 2016 |date=27. 6. 2011 |format= |work=govori.se }} * {{navedi splet |url=http://www.primorski.it/stories/gorica/193296/#.Vo-oj_nhDIV |title=Svoj pevski talent je odkrila v Gorici |accessdate=8. 1. 2016 |date=25. 6. 2011 |format= |work=Primorski dnevnik }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{navedi splet |url=http://www.zenska.si/vip/domaca-scena/julija-kramar-v-mojih-sanjah-so-bile-tudi-njegove-sanje/ |title=Julija Kramar: “V mojih sanjah so bile tudi njegove sanje.” |accessdate=8. 1. 2016 |date= |format= |work=zenska.si }} * {{navedi splet |url=http://www.zurnal24.si/julija-kramar-na-kandidatni-listi-bratuskove-clanek-232195 |title=Julija Kramar na kandidatni listi Bratuškove |accessdate=8. 1. 2016 |date=10. 7. 2014 |format= |work=zurnal24.si }} * {{navedi splet |url=http://www.slomedia.it/nocoj-premiera-operete-pomladanska-parada-v-kc-lojze-bratuz |title=Sinoči premiera operete Pomladanska parada v KC Lojze Bratuž |accessdate=10. 1. 2016 |date=13. 10. 2012 |format= |work=slomedia.it }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{navedi splet |url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/talentka-zapela-v-operi |title=Talentka zapela 
v operi |accessdate=10. 1. 2016 |date=31. 3. 2013 |format= |work=Slovenske novice }} * {{navedi splet |url=http://talent.24ur.com/clanek/novice/julija-na-noge-spravila-celo-zirijo.html |title=Julija na noge spravila celo žirijo! |accessdate=10. 1. 2016 |date= |format= |work=talent.24ur.com }} * {{navedi splet |url=http://www.radio1.si/11802 |title=Julija Kramar išče službo |accessdate=11. 1. 2016 |date=3. 7. 2011 |format= |work=Zajtrk z zvezdami na Radiu 1 }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kramar, Julija}} [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Tekmovalci na Slovenija ima talent]] [[Kategorija:Slovenski operni pevci]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za šport v Ljubljani]] nhiowsr01vgvf613mzofv9ip2w5dsek Afriški beloprsi jež 0 413634 6743704 6498490 2026-08-28T05:20:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743704 wikitext text/x-wiki [[Slika:Afriski beloprsi jez.jpeg|sličica|desno|Afriški beloprsi jež]] [[Slika:Alžirska siva.JPG|sličica|desno|Samička v alžirski sivi barvi]] '''Afriški beloprsi jež''' je vrsta [[ježi|ježa]], ki ga pojmujemo kot [[udomačitev|udomačenega]] [[Rjavoprsi jež|ježa]]. V Sloveniji ga poznamo le kot hišnega ljubljenčka. Afriški beloprsi jež je rezultat križanja dveh različnih vrst afriškega ježa - [[Beloprsi jež|beloprsega]] (''Atelerix albiventris'') in [[Alžirski jež|alžirskega]] (''[[Atelerix algirus]]''). Je manjši kot evropski jež, ki ga na Slovenskem poznamo kot divjega ježa. Spada v skupino [[Sesalci|sesalcev]], in ne [[Glodavci|glodavcev]].<ref>Mori, Masako and O'Brien, Susan E. (1997) "Husbandry and Medical Management of African Hedgehogs," Iowa State University Veterinarian: Vol. 59: Iss. 2, Article 5. Available at: http://lib.dr.iastate.edu/iowastate_veterinarian/vol59/iss2/5 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160205155936/http://lib.dr.iastate.edu/iowastate_veterinarian/vol59/iss2/5/ |date=2016-02-05 }}</ref> Tekom let udomačevanja se je njihov karakter prilagodil sobivanju s človekom, prav tako se je zmanjšal njihov naravni strah pred plenilci. V zadnjem času se je pojavilo tudi veliko novih barv in barvnih kombinacij - poznamo kar 92 različnih barv. Vse omenjene lastnosti so pripomogle k temu, da je pribljubljen kot hišni ljubljenček. == Osnovne značilnosti == [[Slika:Mladički - Afriški beloprsi jež.JPG|sličica|desno|Mladički - Afriški beloprsi jež (starost: 2 tedna)]] Teža odraslega ježa je od 250-550 g. Povprečna življenjska doba je 4-6 let. Samice spolno dozorijo pri 8-12 tednih, samci pa malo prej, od 7-9 tednov. Za življenje nujno potrebujejo toplo okolje, priporoča se temperatura nad 21&nbsp;°C. Pozimi ne [[Hibernacija|hibernirajo]]. Po klasifikaciji se uvrščajo med [[Žužkojedi|insektivore (žužkojede)]], v divjini se prehranjujejo z [[Žuželke|žuželkami]]. Po naravi so samotarji.<ref>Bays T. B., Lightfoot T., Mayer J. Exotic Pet Behaviour: Birds, Reptiles and Small Mammals. Zoological Education Network, Lake Worth; 2000.</ref> == Prehrana == [[Slika:Kletka.JPG|sličica|desno|Oprema v kletki za ježa]] Osnovna hrana [[Udomačitev|udomačenih]] beloprsih ježev so mačji briketi kvalitetnega proizvajalca. Hrana naj bi bila bogata s [[Beljakovine|proteini (beljakovinami)]] in z nižjo vsebnostjo [[Maščobe|maščob]]. Kot dodatek k prehrani lahko dobivajo [[mokarji|mokarje]] in [[čriček|čričke]], vendar v omejenih količinah, saj so bogati z maščobami. Priporoča se tudi kuhana perutnina, kuhano jajce, zelenjava, sadje v omejenih količinah. So insektivori, tako da v prehrani sadje in zelenjava nista potrebna. Ježi so [[Laktozna netoleranca|laktozno intolerantni]], nikoli jih ne hranimo z [[mleko]]m in mlečnimi izdelki, saj se bodo pojavile črevesne težave.<ref>Dierenfeld E. S., Hess L., Antinoff N. Feeding behavior and nutrition of the African pygmy hedgehog (Atelerix albiventris). Veterinary Clinics of North America: Exotic Animal Practice 2009 Vol. 12 No. 2 p. 335-337 http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/19341959</ref> == Osnovna oprema in nega == Potrebujejo veliko kletko, v velikosti vsaj 50 x 100&nbsp;cm. Kletka je lahko tudi v dveh nadstropjih, vendar se več kot toliko ne priporoča, saj niso preveč spretni plezalci. V kletki potrebujejo hiško, WC z mačjim peskom, tunele za skrivanje, posodici za hrano in vodo, razne igrače, in najbolj nujno - veliko kolo. Kot stelja se priporoča žagovina ali [[lesni peleti]], lahko pa tudi [[umetna trava|umetno travo]] ali flis odejo (le v primeru, da je ljubljenček navajen uporabljati stranišče). [[Seno]] in [[slama]] se kot stelja ne priporočata. Občasno jih je priporočljivo kopati (svetuje se uporaba nežnih, neodišavljenih [[Milo|mil]]). Nekajkrat na mesec jim je potrebno očistiti tačke v vodni kopeli. Občasno jim je potrebno skrajšati kremplje, lahko kar s škarjicami za nohte. Problem je predvsem v zadnjih krempljih, ki rastejo malo hitreje. Če bodo ježi tudi zunaj, jim je priporočljivo dati ampulo proti [[Bolhe|bolham]]. == Zdravje == Med afriškimi beloprsimi ježi je močno razširjena genetska bolezen imenovana [[WHS (angl. Wobbly Hedgehog Syndrome)]]. Je [[Nevrodegenerativna bolezen|nevrodegenerativna]] genetska bolezen, ki jo lahko primerjamo z [[Multipla skleroza|multiplo sklerozo]] pri človeku. Simptomi po navadi nastopijo pri starosti dveh let, čeprav so izbruh bolezni opazili tako pri mlajših, kot pri starejših ježih. Od pojava znakov do smrti preteče od 6-19 mesecev. Prvi simptomi, ki jih opazimo so izguba kontrole nad telesom in slabenje mišic. Jež ne kontrolira gibanja, pri hoji in stanju se opoteka ter maje. Bolezen je [[progresivno|progresivna]] in napreduje hitro. Zdravila zaenkrat še ne poznamo. Genetska bolezen se v [[Populacija (biologija)|populaciji]] pospešeno širi, če prihaja do [[Parjenje|parjenja]] v sorodstvu.<ref>https://www.researchgate.net/publication/223943011_Wobbly_Hedgehog_Syndrome_in_African_Pygmy_Hedgehogs_Atelerix_spp</ref> == Barve == === Beloprsa in alžirska barva === Do danes je poznanih kar 92 barv razvrščenih v dve glavni skupini - beloprse in alžirske barve. Omenjeni barvni skupini izhajata iz dejstva, da je afriški beloprsi jež rezultat [[Križanje (biologija)|križanja]] dveh različnih vrst afriškega ježa. Beloprsi in alžirski jež sta sicer kompatibilni vrsti, vendar le v smislu fizičnih lastnosti. Barve se med vrstama nikoli ne mešajo. Alžirska barva je [[Dominantno dedovanje|dominantna]] in med ježi bolj pogosta. Beloprsa je [[Recesivno dedovanje|recesivna]], zato tudi redkejša. Glavna razlika med dvema barvnima skupinama je v maski obraza. Ježi alžirskih barv imajo bolj obsežne in temnejše maske obraza, beloprsi pa manjše in svetlejše. Prav imajo ježi alžirske barve veliko temnejšo kožo kot pa ježi beloprsih barv. Velja trditev, da za vsako beloprso barvo obstaja različica v alžirski barvi, le da bo imela ta temnejšo masko, ušesa, nos in obarvanje trebuščka. === Glavne barve === (na levi beloprsa različica, na desni alžirska) * Sol in poper - Alžirska črna * Temno siva - Alžirska temno siva * Siva - Alžirska siva * Čokoladna - Alžirska čokoladna * Rjava - Alžirska rjava * Cimet - Alžirska cimet * Šampanjec - Alžirski šampanjec * Marelica - Alžirska marelica * Albino <gallery> Temno siva barva.JPG|Temno siva Čokoladna.jpg|Alžirska čokoladna Cimet.JPG|Cimet Albino Atelerix albiventris.jpg|Albino Pinto (2).JPG|Pinto vzorec </gallery> === Vzorci === Poleg različnih barv obstajajo tudi različni vzorci. Razvrščamo jih v tri glavne kategorije: * Brez vzorca (bodice obročkane z osnovno barvo ježa) * Pinto (jež ima lise, kjer bodice niso obarvane, temveč bele) * Snežinka (podobno kot pinto vzorec, vendar so tu bele bodice enakomerno razporejene po celem telesu) == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.beloprsi-jez.si/index.php Portal - Afriški beloprsi jež] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160122223228/http://beloprsi-jez.si/index.php |date=2016-01-22 }} [[Kategorija:Ježi]] rs7asd7tm48w35he7wz2p49gwr7wrqq Popevka tedna na Valu 202 0 413700 6743715 6740642 2026-08-28T06:39:47Z Anzet 118843 /* 2026 */ 6743715 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |- | 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''<br>Masayah – Design<br>Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You<br>Raye – I Know You're Hurting<br>'''U2 – In a Life''' |- | 17. 04. || Neisha – Najdi me<br>'''Ðoko – Zauvijek'''<br>Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''<br>Tiziano Ferro, Georgia – Superstar<br>Teddy Swims – Mr. Know It All |- | 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''<br>Thomas March & H2O Collective – Zvezda<br>Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''<br>The Kolors – Rolling Stones<br>Ella Langley – Choosin' Texas |- | 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''<br>Hamo & Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack & Tom Waits – Boots on the Ground'''<br>Madonna – I Feel So Free<br>Prince – With This Tear |- | 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim<br>'''larao – trouble'''<br>Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome<br>Bella Kay – Promise?<br>'''Foo Fighters – Window''' |- | 15. 05. || '''2B – Pesem tebi'''<br>Okttober – Obrni stran<br>No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead<br>'''The Rolling Stones – In the Stars'''<br>Madame, Marracash – Volevo capire |- | 22. 05. || Alter Ace – Julija<br>Vlado Kreslin – Herman in moj oče<br>'''Yoko Nono – Ne povej'''|| '''Tame Impala, Jennie – Dracula'''<br>Harry Styles – Dance No More<br>Madonna & Sabrina Carpenter – Bring Your Love |- | 29. 05. || Máire – Ostajam<br>'''Maša in Klemen – Brejkap song'''<br>Ranr – Ti si sve || '''Cigarettes After Sex – Twizzler'''<br>Gracie Abrams – Hit the Wall<br>Giveon – Jezebel |- | 05. 06. || Ursula Luthar – Kjer naju ne najdejo<br>Joker Out – Odsevi sonca<br>'''Leyre – Strong Enough'''|| '''Paul McCartney – Come Inside'''<br>Shinedown – Young Again<br>Tom Morello ft. Serj Tankian & Roman Morello – Adjourn It |- | 12. 06. || Okustični – Včasih<br>Eva Hren – Diham<br>'''Bad Lori ft. Laibach – It Could Be Worse'''|| Lola Young – From Down Here<br>Role Model – High Hopes 3000<br>'''Lizzo – Happy 2 Be''' |- | 19. 06. || Demm – Btw, sploh nisem mel nobene rože<br>'''Batista Cadillac – Nehal sem iskat'''<br>Klon – Filozofi || '''Olivia Rodrigo – Stupid Song'''<br>Taylor Swift – I Knew It, I Knew You<br>Ariana Grande – Hate That I Made You Love Me |- | 26. 06. || '''Talia – Neki je med nama'''<br>Harpier – Mir<br>Eva Pavli ft. Ezra – Zakaj? || Noah Kahan – Doors<br>'''Jovanotti & Alfa – Buon vento'''<br>Jalen Ngonda – Burning Temptation |- | 03. 07. || Flora & Thomas March Collective – Vse o nama<br>'''Masharik – Vonj po tistem lepem'''<br>Niowt – Scarlet Letter || CMAT – When a Good Man Cries<br>'''Jack White – Dollar Bill'''<br>Chaka Khan & Snoop Dogg – Boogies in My Soul |- | 10. 07. || Fed Horses – Plus minus<br>'''Alo!Stari – Kreten'''<br>Mef in Marina Martensson – Drugačna je le noč || sombr – My Body Isn't Ready<br>'''Gracie Abrams – Look at My Life'''<br>Sam Smith – My Guy |- | 17. 07. || '''AKA Neomi – Kapitanka'''<br>Nina Strnad – Zaupanje<br>Boštjan Pertinač & Lara Baruca – Sito let || '''The Rolling Stones – Jealous Lover'''<br>Mew – Vaffa*amore<br>Martin Garrix & Ed Sheeran – Repeat It (Acoustic) |- | 24. 07. || '''Jet Black Diamonds – Zaenkrat smo v redu'''<br>Koala Voice – Public Transportation<br>Cosmo Daivat – Lepa laž || Tove Lo x Stromae – Des fleurs<br>Sienna Spiro – Great Expectation<br>'''Charli xcx – Wink Wink''' |- | 31. 07. || Ranr – Valovi<br>'''3:rma – Sophia'''<br>Telegram – Zidovi || '''U2 – Street of Dreams'''<br>Ultimo – Romantica<br>Phoebe Bridgers – Lost Boys |- | 07. 08. || '''Res Nullius – Đoni se vrača'''<br>Emkej – Petek<br>Katalena & Rudi Bučar – Kaj bi blo? || '''Alex Warren – Passenger'''<br>Stella Lefty – Boston<br>Queens of the Stone Age – Easy Street |- | 14. 08. || '''Siddharta – Khanta'''<br>Anabel – 20 let<br>Mehanika – Tokyo || Sam Smith – Oh Mother<br>Karol G. & Bruno Mars – Still<br>'''Jungle – Someday, Somewhere''' |- | 21. 08. || Šesti – Zakaj<br>Severa Gjurin – Heej<br>'''Kokosy – Kratki kralji'''|| '''Madonna & Kylie Minogue – Love Sensation'''<br>Emma & Fabri Fibra – Antidroga<br>James Blunt – Tastes Like Summer |- | 28. 08. || 2nite – 16. avgust<br>Elvis Jackson – Whistle Song<br>Cherry Flavoured – Daj me poglej || Fontaines D.C. – Marianne<br>Nouvelle Vague & Mélanie Pain – Only When I Lose Myself<br>Royal Blood – Ten Over Ten |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. Nazadnje dosegli Kokosy (avgusta 2026). {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|24 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | rowspan=2 style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir, Khanta |- | rowspan=2 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | rowspan=3 style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |- | [[Jet Black Diamonds]] || Retro anorak, Še zadnjič, Daj le daj, Strah me je, Pridni fantje, Vlak, Sladki problemi, Valovi (Live from Kino Šiška), Ljubljena, Zaenkrat smo v redu |- | Kokosy || Ranjena, Planeti se vrtijo, Lana ne, Lukatova mami, Marija, Mislim nate, Ljubezen oveni, Js & Irena, Ljudje, Kratki kralji |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] p49w6a23e7o9gjaujmmd86rozg63gxe Nagrada bert 0 414504 6743672 6736619 2026-08-27T22:48:20Z ~2026-44996-51 264415 /* Prejemniki */ 6743672 wikitext text/x-wiki [[Slika:Podelitev nagrade Bert 2016 03.jpg|thumb|right|250px|[[Boris Juh]] prejema nagrado bert iz rok Klemna Dvornika]] [[Slika:Dosedanji prejemniki nagrade bert 2016.jpg|thumb|right|250px|Nagrajenka [[Milena Zupančič]] z dotedanjimi nagrajenci ([[Radko Polič]], [[Miha Baloh]] in [[Ivanka Mežan]])]] '''Nagrada bert''' je nagrada [[Društvo slovenskih režiserjev|Društva slovenskih režiserjev]] za življenjsko delo na področju filmske igre. Ime nosi po slovenskem filmskem in gledališkem igralcu [[Bert Sotlar|Bertu Sotlarju]]. Podeljuje se od leta [[2014]]. Kipci, ki jih prejmejo nagrajenci, so avtorsko delo akademskega kiparja in režiserja [[Miha Knific|Mihe Knifica]].<ref>{{Navedi splet|title=Nagrada bert za življenjsko delo na področju filmske igre|url=http://www.kinoteka.si/si/542/190/Nagrada_bert_za_zivljenjsko_delo_na_podrocju_filmske_igre.aspx|website=www.kinoteka.si|accessdate=2021-07-09|archive-date=2020-07-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20200717042445/http://www.kinoteka.si/si/542/190/Nagrada_bert_za_zivljenjsko_delo_na_podrocju_filmske_igre.aspx|url-status=dead}}</ref> == Prejemniki == {| class="wikitable" style="text-align: left" |- ! width="60" |Leto ! width="250" |Prejemnik !Sklici |- |rowspan="2" |'''2014'''||[[Štefka Drolc]] |<ref>[https://web.archive.org/web/20160216105739/http://www.reporter.si/slovenija/%C5%A1tefki-drolc-nagrada-za-%C5%BEivljenjsko-delo-na-podro%C4%8Dju-filmske-igre/21370 Štefki Drolc nagrada za življenjsko delo na področju filmske igre]. 7. januar 2014. ''reporter.si''. arhivirano 16. februarja 2016 s [http://www.reporter.si/slovenija/štefki-drolc-nagrada-za-življenjsko-delo-na-področju-filmske-igre/21370 prvotnega spletišča]</ref> |- |[[Miha Baloh]] |<ref>{{Navedi splet|title=Igralska nagrada bert Mihi Balohu|url=https://old.delo.si/kultura/film-tv/igralska-nagrada-bert-mihu-balohu.html|website=old.delo.si|date=2014-10-16|accessdate=2021-07-09|language=sl-si|archive-date=2021-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210709193126/https://old.delo.si/kultura/film-tv/igralska-nagrada-bert-mihu-balohu.html|url-status=dead}}</ref> |- |rowspan="2" |'''2015'''||[[Ivanka Mežan]] |<ref>{{Navedi splet|title=Ivanka Mežan prejemnica nagrade bert|url=https://www.lokalno.si/2015/05/07/134018/zgodba/Ivanka_Mezan_prejemnica_nagrade_bert/|website=Dolenjski list|accessdate=2021-07-09|date=7. maj 2015}}</ref> |- |[[Radko Polič|Radko Polič Rac]] |<ref>[http://www.primorske.si/novice/kultura/nagrada-bert-drustva-reziserjev-tokrat-radku-polic Nagrada bert društva režiserjev tokrat Radku Poliču Racu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210709184810/http://www.primorske.si/novice/kultura/nagrada-bert-drustva-reziserjev-tokrat-radku-polic |date=2021-07-09 }}. 9. november 2015. Primorske novice</ref> |- |rowspan="2" |'''2016'''||[[Milena Zupančič]] | |- |[[Boris Juh]] |<ref>{{Navedi splet|title=Borisu Juhu nagrada bert za življenjsko delo na področju filmske igre|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/borisu-juhu-nagrada-bert-za-zivljenjsko-delo-na-podrocju-filmske-igre/404866|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-09|language=sl|date=11. oktober 2016}}</ref> |- |rowspan="2" |'''2017''' |[[Iva Zupančič]] (podeljeno posmrtno) | |- |[[Boris Cavazza]] |<ref>{{Navedi splet|title=Nagrada bert Borisu Cavazzi, igralcu, ki mu nikoli ni bilo treba nadevati maske veličine|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/nagrada-bert-borisu-cavazzi-igralcu-ki-mu-nikoli-ni-bilo-treba-nadevati-maske-velicine/436166|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-09|language=sl|date=25. oktober 2017}}</ref> |- |'''2018''' |[[Špela Rozin]] |<ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/kultura/film/nagrada-bert-speli-rozin-igralki-ki-je-v-slovenski-film-vnesla-sodobno-svezino/470877|title=Nagrada bert Špeli Rozin, igralki, ki je v slovenski film vnesla sodobno svežino|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-11-05|date=5. november 2018}}</ref> |- |'''2019''' |[[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]] | |- |'''2021''' |[[Ivo Ban]] | |- |'''2022''' |[[Olga Kacjan]] | |- |'''2023''' |[[Janez Hočevar - Rifle|Janez Hočevar – Rifle]] |<ref>{{Navedi splet|title=Nagrada bert Janezu Hočevarju - Rifletu, enemu najprepoznavnejših obrazov pri nas|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/nagrada-bert-janezu-hocevarju-rifletu-enemu-najprepoznavnejsih-obrazov-pri-nas/687295|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-07|language=sl|first=P.|last=G|date=7. november 2023}}</ref> |- |'''2024''' |[[Marijana Brecelj]] |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/marijana-brecelj-je-dobitnica-nagrade-bert-za-zivljenjsko-delo/726318|title=Marijana Brecelj je dobitnica nagrade bert za življenjsko delo|date=4. 11. 2024|accessdate=10. 11. 2024|website=Rtvslo.si}}</ref> |- |'''2025''' |[[Silva Čušin]] | |- |'''2026''' | | |} == Glej tudi == * [[Nagrada Franceta Štiglica|Nagrade Franceta Štiglica]] (stanovske nagrade Društva slovenskih režiserjev za življenjske in vsakoletne dosežke na podrožju filmske režije) == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [http://www.dsr.si Spletna stran Društva slovenskih režiserjev] {{umetnostna škrbina}} [[Kategorija:Slovenske filmske nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2014]] hqx5vg7grl5g9kum9tnryfb1w3he1ta Mindanao 0 417303 6743567 6733955 2026-08-27T16:54:18Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6743567 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |name = Mindanao |image name = File:Mindanao Red.png |image caption = Glavni otok (svetlordeče) in povezani otoki (temnordeče) |native name = |location = [[Jugovzhodna Azija]] | lat_d = 8 | lat_m = 00 | lat_NS = N | long_d = 125 | long_m = 00 |long_EW = E |archipelago = [[Filipini]] |waterbody = {{unbulleted list | [[Boholsko morje]] | [[Celebeško morje]] | [[Filipinsko morje]] | [[Sulujsko morje]]}} |total islands = 400 |major islands = {{hlist | Mindanao | [[Basilan]] | [[Jolo]] | [[Tawitawi]] | {{nowrap|[[Bucas Grande]]}} | [[Dinagat]] | [[Siargao]] | [[Samal]] | [[Camiguin]] }} |area_footnotes = <ref name="unep">{{Cite web |title=Island Directory Tables |url=http://islands.unep.ch/Tiarea.htm |url-status=live |archive-url=https://archive.today/20151201081219/http://islands.unep.ch/Tiarea.htm |archive-date=December 1, 2015 |access-date=October 10, 2017 |website=UN System-Wide Earthwatch Web Site}}</ref> |area_km2 = 97.630 |rank = 19. |highest mount = [[Apo]] |elevation_m = 2964 |country = [[Filipini]] |country admin divisions title = Regije |country admin divisions = {{unbulleted list | [[Avtonomna regija Muslimanski Mindanao|ARMM]] | [[Caraga]] | [[Davao (regija)|Davao]] | [[Severni Mindanao]] | [[Soccsksargen]] | [[Zamboanga]] }} |country largest city = [[Davao]] |country largest city population = 1.848.947 |population = 27.384.138 (2024) (otoška skupina) |population as of = 2024 |population footnotes = <ref name="NSO">{{Citation |title=Population and Annual Growth Rates for The Philippines and Its Regions, Provinces, and Highly Urbanized Cities |url=https://www.census.gov.ph/sites/default/files/attachments/hsd/pressrelease/Population%20and%20Annual%20Growth%20Rates%20for%20The%20Philippines%20and%20Its%20Regions%2C%20Provinces%2C%20and%20Highly%20Urbanized%20Cities%20Based%20on%201990%2C%202000%2C%20and%202010%20Censuses.pdf |work=2010 Census and Housing Population |archive-url=https://web.archive.org/web/20130928012059/http://www.census.gov.ph/sites/default/files/attachments/hsd/pressrelease/Population%20and%20Annual%20Growth%20Rates%20for%20The%20Philippines%20and%20Its%20Regions%2C%20Provinces%2C%20and%20Highly%20Urbanized%20Cities%20Based%20on%201990%2C%202000%2C%20and%202010%20Censuses.pdf |publisher=National Statistics Office |access-date=August 15, 2014 |archive-date=September 28, 2013 |mode=cs1 }}</ref> |density_km2 = 243 }} '''Mindanao''' je [[otok]] v [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]], drugi največji od otokov, ki sestavljajo [[Filipini|filipinsko otočje]], in največji v južnem delu Filipinov. S tem imenom označujemo tudi eno od treh glavnih otoških skupin na Filipinih (drugi dve sta [[Luzon]] in Visajski otoki), ki ji pripada še okrog 400 manjših otokov.<ref name="WorldGeo">{{navedi enciklopedijo |year=2005 |last=Din |first=Kadir H. |title=Mindanao |editor=McColl, R.W. |encyclopedia=Encyclopedia of World Geography |publisher=Facts On File, Inc. |isbn=978-0-8160-7229-3 |pages=620–621}}</ref> Po popisu prebivalstva iz leta 2020 je imel Mindanao 26.252.442 prebivalcev, medtem ko je imela celotna otoška skupina leta 2024 ocenjeno prebivalstvo 27.384.138. Mindanao je razdeljen na šest upravnih regij: polotok Zamboanga, severni Mindanao, regijo Caraga, regijo Davao, Soccsksargen in avtonomno regijo Bangsamoro. Po popisu prebivalstva iz leta 2020 je Davao najbolj naseljeno mesto na otoku z 1.776.949 prebivalci, sledijo mu Zamboanga (977.234 prebivalcev), Cagayan De Oro (728.402 prebivalcev), General Santos (722.059 prebivalcev), Butuan (372.910 prebivalcev) in Cotabato (325.079 prebivalcev). Mindanao velja za glavno žitnico Filipinov.<ref>{{Cite news |date=October 15, 2015 |title=Fruits of Peace |newspaper=The Economist |url=https://www.economist.com/news/asia/21674840-struggling-violence-and-investment-mindanao-fruits-peace |url-status=live |access-date=October 10, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170701161446/http://www.economist.com/news/asia/21674840-struggling-violence-and-investment-mindanao-fruits-peace |archive-date=July 1, 2017}}</ref><ref name="investvine">{{Cite news |last=Calderon |first=Justin |date=April 22, 2013 |title=Unearthed Gem |work=Investvine |url=http://investvine.com/unearthed-gem-of-minda/ |access-date=April 29, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181226084529/http://investvine.com/unearthed-gem-of-minda/ |archive-date=December 26, 2018}}</ref> == Zgodovina == Arheološko je otok slabo raziskan, zato o najzgodnejši poselitvi ni veliko podatkov; redke posamične najdbe nakazujejo na človekovo prisotnost že v [[paleolitik]]u, a niso bile dovolj sistematično analizirane za konkretnejše sklepe.<ref>{{navedi revijo |last=Neri |first=Leee M. |year=2006 |title=A Possible Palaeolithic Site in Northern Mindanao |url=http://journals.upd.edu.ph/index.php/asp/article/download/4415/4006 |journal=Hukay |volume=10 |pages=25–37 |access-date=2016-04-18 |archive-date=2015-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151022011732/http://journals.upd.edu.ph/index.php/asp/article/download/4415/4006 |url-status=dead }}</ref> Domneva se, da so se Subanonci naselili na polotoku Zamboanga v neolitiku, približno 4500–2000 pr. n. št. Dokazi o kamnitem orodju v Zamboanga del Norte lahko kažejo na prisotnost v poznem neolitskem obdobju. V jamah so našli keramične grobne vrče, tako neglazirane kot glazirane, kitajske celadone, zlate okraske, kroglice in zapestnice. Mnogi keramični predmeti izvirajo iz obdobij Yuan in Ming. Očitno je obstajala dolga zgodovina trgovine med Subanonci in Kitajci. Okoli leta 1500 pr. n. št. so se avstronezijski ljudje razširili po Filipinih. [[slika:Two Spanish missionaries baptise a Moro convert to Roman Catholic, circa 1890.jpg|thumb|Španska misijonarja pri krstu spreobrnjenca, ok. 1890]] Najdbe iz novejšega obdobja pričajo o dolgi zgodovini trgovanja s čezmorskimi ozemlji, od [[Indija|Indije]] in [[Kitajska|Kitajske]] do Indonezije. V klasični dobi filipinske zgodovine (od leta 900 n. št. naprej) so bili prebivalci Mindanaa močno izpostavljeni hindujskemu in budističnemu vplivu ter prepričanjem iz Indonezije in Malezije. Indijizirane abugida pisave, kot sta ''kavi'' in ''bajbajin'', so bile prinesene z Jave, izumrla vmesna pisava pa s [[Sulavezi]]ja oziroma Bornea. Uvedene so bile kulturne ikone ''saronga'' (znanega kot ''malong'' ali ''patadjong''), pudong turbana, svile ter [[batik]]a in ''ikata'', ki sta uporabljali metode tkanja in barvanja. Med najdenimi artefakti iz tega obdobja so zlata ''kinnara'', zlata podoba, za katero nekateri verjamejo, da je Tara in obesek Ganeša. Te kulturne značilnosti so se iz Mindanaa prenesle na Visaje in Luzon, vendar so bile po prihodu Špancev v 16. stoletju izgubljene ali močno spremenjene. Hindujsko-budistični kulturni vpliv se je ukoreninil v obalnih naseljih in se sinkretiziral z avtohtonimi animističnimi verovanji in običaji med plemeni v notranjosti. Butuanski radžanat, hinduizirano kraljestvo, ki je v kitajskih zapisih omenjeno kot vazalna država v 10. stoletju, je bil skoncentriran vzdolž severovzhodne obale zaliva Butuan. Radžanat Sanmalan v Zamboangi je bil tudi na Mindanau. ''Ep Darangen'' ljudstva Maranao sega v to obdobje kot najpopolnejša lokalna različica [[Ramajana|Ramajane]]. Maguindanao je v tem času imel tudi močna hindujska prepričanja, kar dokazuje epska saga Ladja Lavana (Rajah Ravana), ki se je ohranila do danes, čeprav je bila od 17. stoletja naprej močno islamizirana. Islam se je pričel širiti z misijonarji v zgodnjem 16. stoletju, ko sta nastala dva [[sultanat]]a. Kmalu po tistem, leta 1521, naj bi otok kot prvi Evropejec obiskal [[Ferdinand Magellan]] in istega leta še [[Ruy Lopez de Villalobos]], ki pa mu ni uspelo vzpostaviti postojanke. Šele v poznem 16. stoletju so Španci prodrli na Mindanao s severa, pričeli osvajati ozemlje in spreobračati muslimansko prebivalstvo. S tem so se se zapletli v konflikt s tamkajšnjim sultanatom, iz katerega so se zaradi spleta okoliščin morali umakniti, tako da se je islamizacija nadaljevala nemoteno vse do 18. stoletja. Takrat so španske oblasti znova pričele s kampanjo osvojitve s severa in vzhoda, hkrati pa so spodbujale naseljevanje pokristjanjenih Filipincev.<ref name="Ooi"/> Španci so zapustili otok po [[Filipinska revolucija|filipinski revoluciji]] in prihodu Američanov leta 1899. Tudi to kolonialno obdobje so zaznamovali redni upori muslimanov. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Filipine zavzeli Japonci ter do maja 1942 porazili obrambne sile, vendar so se v notranjosti oblikovale tako muslimanske kot krščanske gverilske uporniške enote, ki jih niso Japonci nikoli v celoti premagali. Ameriška vojska se je vrnila marca 1945 in v roku treh mesecev ponovno osvojila otok, ki je nato postal eden temeljev nove države ob osamosvojitvi Filipinov leta 1946.<ref name="Ooi"/> Muslimanske težnje po neodvisnosti so se nadaljevale tudi pod novo oblastjo, saj so bili domačini nezadovoljni, ko je vlada pričela spodbujati priseljevanje Filipincev s severa. Leta 1971 je bila ustanovljena Nacionalna osvobodilna fronta Moro (MNLF), ki je naslednje leto pričela z oboroženim protivladnim uporom. Dosegli so ustanovitev avtonomne pokrajine in leta 1998 podpisali mirovni sporazum z vlado, vendar so upor nadaljevale Islamska osvobodilna fronta Moro (MILF) in druge, manjše skupine.<ref name="Ooi"/> Predvsem skupina Abu Sajaf je pritegnila mednarodno pozornost po seriji ugrabitev tujcev, v splošnem pa je konflikt močno zavrl razvoj vse regije.<ref name="WorldGeo"/> Leta 2012 je bil najavljen mirovni sporazum z MILF, ki naj bi bil korak k trajnemu miru po štirih desetletjih spopadov, ki so skupno zahtevali več kot 150.000 življenj, v zameno za ustanovitev nove avtonomne pokrajine, kjer bi sicer manjšinski muslimani prevzeli nadzor.<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/svet/filipini-dosegli-mirovni-sporazum-z-uporniki.html |title=Filipini dosegli mirovni sporazum z uporniki |date=7.10.2012 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=18.4.2016 |archive-date=2016-05-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160505121208/http://www.delo.si/novice/svet/filipini-dosegli-mirovni-sporazum-z-uporniki.html |url-status=dead }}</ref> Sporazum je bil podpisan leta 2014; takrat se je formalno zaključil upor MILF, predsednik pa je vložil zakon o ustanovitvi avtonomne pokrajine Bangsamoro namesto obstoječe Avtonomne regije v muslimanskem Mindanau (ARMM). To je občutno vzpodbudilo tuja vlaganja na otoku. Kljub temu se manjši konflikti nadaljujejo, nova pokrajina pa zaradi nesoglasij v vladi še ni ustanovljena.<ref name="Economist"/> Vzporedno z islamskim, a v nekoliko manjšem obsegu, že od 1970. let na Mindanau in okoliških otokih poteka tudi nasilen upor komunistične stranke, katere vojaško krilo, Nova ljudska armada, si prizadeva z gverilskimi akcijami (ugrabitve, izsiljevanja, umori) zrušiti vlado ter omogočiti revolucijo. Od 1980. let njihov vpliv upada; kljub načelni pripadnosti [[Maoizem|maoizmu]] nimajo več podpore [[Komunistična partija Kitajske|Komunistične partije Kitajske]] in so na ameriškem seznamu tujih [[terorizem|terorističnih]] skupin.<ref>{{navedi splet| url=http://www.bbc.com/news/world-asia-17038024 |title=Guide to the Philippines conflict |date=8.10.2012 |work=BBC News |accessdate=19.4.2016}}</ref> == Geografija == [[slika:Mount Matutum, South Cotabato, Philippines.JPG|thumb|left|Riževa polja na jugu otoka z dvatisočakom in aktivnim ognjenikom Matutum v ozadju]] Otok omejujejo [[Filipinsko morje]] na vzhodu, [[Mindanajsko morje]] na severu, [[Celebeško morje]] na jugu in [[Sulujsko morje]] na zahodu.<ref name="WorldGeo"/> S površino 97.630 km² predstavlja skoraj natanko tretjino kopne površine države in je [[Seznam otokov po površini|19. največji otok na svetu]]. Jugozahodno od njega je otok [[Borneo]], ki si ga delijo države [[Indonezija]], [[Malezija]] in [[Brunej]].<ref name="Ooi">{{navedi enciklopedijo |last=Jose |first=Ricardo T. |editor=Ooi, Keat Gin |year=2004 |title=Mindanao |encyclopedia=Southeast Asia: A Historical Encyclopedia, from Angkor Wat to East Timor |publisher=ABC-CLIO |isbn=1576077705 |pages=890–893}}</ref> Leži na pomembni tektonski prelomnici na ognjeniško aktivnem območju, zato je površje izrazito razbrazdano, obala pa razčlenjena z zalivi, [[polotok]]i in naravnimi pristanišči. Na Mindanau je najvišji vrh Filipinov, ognjenik [[Apo]] z vrhom pri 2954 m n. m.<ref name="WorldGeo"/><ref name="Ooi"/> Kljub goratosti je v notranjosti nekaj večjih planot, ki jih napajajo večji vodotoki. Največji med slednjimi je [[Rio Grande de Mindanao]], ki se izliva v zaliv Moro na zahodu, poleg njega pa še reke Pulangi, Agusan in Tagolon.<ref name="Ooi"/> Podnebje je vlažno [[tropsko podnebje|tropsko]], povprečno pade v nižinah na mesec več kot 200 mm padavin. Pri tem vzhodni del sploh nima opaznega sušnega obdobja, z izrazito močnim deževnim obdobjem med novembrom in januarjem, na zahodu pa je razmeroma suho med novembrom in aprilom ter razmeroma vlažno v preostalem delu leta. Otok je sicer izven območja [[tropski ciklon|tajfunov]] in zaščiten z gorami, a tajfuni občasno kljub temu prinašajo močne padavine na višku deževnega obdobja na severu.<ref name="WorldGeo"/><ref name="Ooi"/> == Demografija in gospodarstvo == [[slika:Davao skyline.jpg|thumb|left|Davao je največje mesto na otoku]] Po popisu leta 2010 je na glavnem otoku živelo 20.281.545 ljudi, na celotni otoški skupini pa 21.968.174. Največje mesto je [[Davao]], znano predvsem kot največje mesto po površini na svetu (2443 km²),<ref name="WorldGeo"/> ki je s približno 1,5 milijona prebivalcev (2010) četrto največje na Filipinih. Razgibanost površja je botrovala temu, da je Mindanao etnično najraznovrstnejši del Filipinov. Zgodovinsko velja za [[islam]]sko ozemlje v sicer pretežno [[krščanstvo|krščanskih]] Filipinih; muslimanska so ljudstva Magindanao (po katerem je dobil otok tudi ime), Maranao, Ilanun in Sangil, a zaradi demografskih sprememb v zadnjih desetletjih muslimani ne predstavljajo več večinskega prebivalstva.<ref>{{navedi splet| url=http://www.britannica.com/place/Mindanao |title=Mindanao |work=Britannica Online |accessdate=18.4.2016}}</ref> Znana so tudi pod skupnim imenom Moro. Konflikt med različnimi islamskimi skupinami, ki si prizadevajo za neodvisnost, in vlado traja že od sredine 20. stoletja.<ref name="WorldGeo"/> Mindanao je zaradi svojih naravnih bogastev in nekdaj redke poselitve tradicionalno znan kot »dežela priložnosti«. Zemlja je izredno rodovitna zaradi ognjeniškega pepela in rečnih nanosov, blago podnebje pa omogoča pridelavo kulturnih rastlin skozi vse leto. Poleg tega ima velike zaloge [[les]]a, pa tudi rudnin, kot so [[zlato]], [[srebro]], [[svinec]], [[cink]] in [[baker]].<ref name="Ooi"/> Na račun rodovitne zemlje in obilne vlage je Mindanao zdaj znan tudi kot »filipinska košarica s hrano«. Plantaže na otoku denimo prispevajo tričetrt filipinske pridelave banan, pri čemer je država tretji največji izvoznik banan na svetu.<ref name="Economist">{{navedi revijo |url=http://www.economist.com/news/asia/21674840-struggling-violence-and-investment-mindanao-fruits-peace |title=Fruits of peace |date=17.10.2015 |journal=The Economist |accessdate=18.4.2016}}</ref> Pred izbruhom politične krize je bila ta regija vodilni svetovni pridelovalec [[abaka|abake]], sladkorja in [[kokos]]a, izvažali pa so tudi druge pridelke, kot so [[banana|banane]], [[ananas]]i, [[kava|kava]], [[palmovo olje]] in [[bombaž]].<ref name="WorldGeo"/> Gospodarsko pomembna sta še [[živinoreja]] in [[ribištvo]].<ref name="Ooi"/> Na račun geografske bližine sosednjih držav na Borneu je tu eno od težišč regionalnega gospodarskega sodelovanja v okviru [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|Zveze držav Jugovzhodne Azije]], a sta infrastruktura in uprava po desetletjih politične nestabilnosti v slabem stanju, kar se odraža tudi v razmeroma nizkih prihodkih lokalnega prebivalstva.<ref name="WorldGeo"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} * {{Wikipotovanje-medvrstično}} * [http://www.minda.gov.ph/ Mindanao Development Authority Official Website]; {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170916125130/http://minda.gov.ph/ |date=September 16, 2017 }} [[Kategorija:Mindanao]] [[Kategorija:Otoki Filipinov]] {{normativna kontrola}} tu8vvdrckyp9ay6qxdxz4o7cp4pif9n 6743610 6743567 2026-08-27T18:35:08Z Ljuba24b 92351 /* Geografija */ np 6743610 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |name = Mindanao |image name = File:Mindanao Red.png |image caption = Glavni otok (svetlordeče) in povezani otoki (temnordeče) |native name = |location = [[Jugovzhodna Azija]] | lat_d = 8 | lat_m = 00 | lat_NS = N | long_d = 125 | long_m = 00 |long_EW = E |archipelago = [[Filipini]] |waterbody = {{unbulleted list | [[Boholsko morje]] | [[Celebeško morje]] | [[Filipinsko morje]] | [[Sulujsko morje]]}} |total islands = 400 |major islands = {{hlist | Mindanao | [[Basilan]] | [[Jolo]] | [[Tawitawi]] | {{nowrap|[[Bucas Grande]]}} | [[Dinagat]] | [[Siargao]] | [[Samal]] | [[Camiguin]] }} |area_footnotes = <ref name="unep">{{Cite web |title=Island Directory Tables |url=http://islands.unep.ch/Tiarea.htm |url-status=live |archive-url=https://archive.today/20151201081219/http://islands.unep.ch/Tiarea.htm |archive-date=December 1, 2015 |access-date=October 10, 2017 |website=UN System-Wide Earthwatch Web Site}}</ref> |area_km2 = 97.630 |rank = 19. |highest mount = [[Apo]] |elevation_m = 2964 |country = [[Filipini]] |country admin divisions title = Regije |country admin divisions = {{unbulleted list | [[Avtonomna regija Muslimanski Mindanao|ARMM]] | [[Caraga]] | [[Davao (regija)|Davao]] | [[Severni Mindanao]] | [[Soccsksargen]] | [[Zamboanga]] }} |country largest city = [[Davao]] |country largest city population = 1.848.947 |population = 27.384.138 (2024) (otoška skupina) |population as of = 2024 |population footnotes = <ref name="NSO">{{Citation |title=Population and Annual Growth Rates for The Philippines and Its Regions, Provinces, and Highly Urbanized Cities |url=https://www.census.gov.ph/sites/default/files/attachments/hsd/pressrelease/Population%20and%20Annual%20Growth%20Rates%20for%20The%20Philippines%20and%20Its%20Regions%2C%20Provinces%2C%20and%20Highly%20Urbanized%20Cities%20Based%20on%201990%2C%202000%2C%20and%202010%20Censuses.pdf |work=2010 Census and Housing Population |archive-url=https://web.archive.org/web/20130928012059/http://www.census.gov.ph/sites/default/files/attachments/hsd/pressrelease/Population%20and%20Annual%20Growth%20Rates%20for%20The%20Philippines%20and%20Its%20Regions%2C%20Provinces%2C%20and%20Highly%20Urbanized%20Cities%20Based%20on%201990%2C%202000%2C%20and%202010%20Censuses.pdf |publisher=National Statistics Office |access-date=August 15, 2014 |archive-date=September 28, 2013 |mode=cs1 }}</ref> |density_km2 = 243 }} '''Mindanao''' je [[otok]] v [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]], drugi največji od otokov, ki sestavljajo [[Filipini|filipinsko otočje]], in največji v južnem delu Filipinov. S tem imenom označujemo tudi eno od treh glavnih otoških skupin na Filipinih (drugi dve sta [[Luzon]] in Visajski otoki), ki ji pripada še okrog 400 manjših otokov.<ref name="WorldGeo">{{navedi enciklopedijo |year=2005 |last=Din |first=Kadir H. |title=Mindanao |editor=McColl, R.W. |encyclopedia=Encyclopedia of World Geography |publisher=Facts On File, Inc. |isbn=978-0-8160-7229-3 |pages=620–621}}</ref> Po popisu prebivalstva iz leta 2020 je imel Mindanao 26.252.442 prebivalcev, medtem ko je imela celotna otoška skupina leta 2024 ocenjeno prebivalstvo 27.384.138. Mindanao je razdeljen na šest upravnih regij: polotok Zamboanga, severni Mindanao, regijo Caraga, regijo Davao, Soccsksargen in avtonomno regijo Bangsamoro. Po popisu prebivalstva iz leta 2020 je Davao najbolj naseljeno mesto na otoku z 1.776.949 prebivalci, sledijo mu Zamboanga (977.234 prebivalcev), Cagayan De Oro (728.402 prebivalcev), General Santos (722.059 prebivalcev), Butuan (372.910 prebivalcev) in Cotabato (325.079 prebivalcev). Mindanao velja za glavno žitnico Filipinov.<ref>{{Cite news |date=October 15, 2015 |title=Fruits of Peace |newspaper=The Economist |url=https://www.economist.com/news/asia/21674840-struggling-violence-and-investment-mindanao-fruits-peace |url-status=live |access-date=October 10, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170701161446/http://www.economist.com/news/asia/21674840-struggling-violence-and-investment-mindanao-fruits-peace |archive-date=July 1, 2017}}</ref><ref name="investvine">{{Cite news |last=Calderon |first=Justin |date=April 22, 2013 |title=Unearthed Gem |work=Investvine |url=http://investvine.com/unearthed-gem-of-minda/ |access-date=April 29, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181226084529/http://investvine.com/unearthed-gem-of-minda/ |archive-date=December 26, 2018}}</ref> == Zgodovina == Arheološko je otok slabo raziskan, zato o najzgodnejši poselitvi ni veliko podatkov; redke posamične najdbe nakazujejo na človekovo prisotnost že v [[paleolitik]]u, a niso bile dovolj sistematično analizirane za konkretnejše sklepe.<ref>{{navedi revijo |last=Neri |first=Leee M. |year=2006 |title=A Possible Palaeolithic Site in Northern Mindanao |url=http://journals.upd.edu.ph/index.php/asp/article/download/4415/4006 |journal=Hukay |volume=10 |pages=25–37 |access-date=2016-04-18 |archive-date=2015-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151022011732/http://journals.upd.edu.ph/index.php/asp/article/download/4415/4006 |url-status=dead }}</ref> Domneva se, da so se Subanonci naselili na polotoku Zamboanga v neolitiku, približno 4500–2000 pr. n. št. Dokazi o kamnitem orodju v Zamboanga del Norte lahko kažejo na prisotnost v poznem neolitskem obdobju. V jamah so našli keramične grobne vrče, tako neglazirane kot glazirane, kitajske celadone, zlate okraske, kroglice in zapestnice. Mnogi keramični predmeti izvirajo iz obdobij Yuan in Ming. Očitno je obstajala dolga zgodovina trgovine med Subanonci in Kitajci. Okoli leta 1500 pr. n. št. so se avstronezijski ljudje razširili po Filipinih. [[slika:Two Spanish missionaries baptise a Moro convert to Roman Catholic, circa 1890.jpg|thumb|Španska misijonarja pri krstu spreobrnjenca, ok. 1890]] Najdbe iz novejšega obdobja pričajo o dolgi zgodovini trgovanja s čezmorskimi ozemlji, od [[Indija|Indije]] in [[Kitajska|Kitajske]] do Indonezije. V klasični dobi filipinske zgodovine (od leta 900 n. št. naprej) so bili prebivalci Mindanaa močno izpostavljeni hindujskemu in budističnemu vplivu ter prepričanjem iz Indonezije in Malezije. Indijizirane abugida pisave, kot sta ''kavi'' in ''bajbajin'', so bile prinesene z Jave, izumrla vmesna pisava pa s [[Sulavezi]]ja oziroma Bornea. Uvedene so bile kulturne ikone ''saronga'' (znanega kot ''malong'' ali ''patadjong''), pudong turbana, svile ter [[batik]]a in ''ikata'', ki sta uporabljali metode tkanja in barvanja. Med najdenimi artefakti iz tega obdobja so zlata ''kinnara'', zlata podoba, za katero nekateri verjamejo, da je Tara in obesek Ganeša. Te kulturne značilnosti so se iz Mindanaa prenesle na Visaje in Luzon, vendar so bile po prihodu Špancev v 16. stoletju izgubljene ali močno spremenjene. Hindujsko-budistični kulturni vpliv se je ukoreninil v obalnih naseljih in se sinkretiziral z avtohtonimi animističnimi verovanji in običaji med plemeni v notranjosti. Butuanski radžanat, hinduizirano kraljestvo, ki je v kitajskih zapisih omenjeno kot vazalna država v 10. stoletju, je bil skoncentriran vzdolž severovzhodne obale zaliva Butuan. Radžanat Sanmalan v Zamboangi je bil tudi na Mindanau. ''Ep Darangen'' ljudstva Maranao sega v to obdobje kot najpopolnejša lokalna različica [[Ramajana|Ramajane]]. Maguindanao je v tem času imel tudi močna hindujska prepričanja, kar dokazuje epska saga Ladja Lavana (Rajah Ravana), ki se je ohranila do danes, čeprav je bila od 17. stoletja naprej močno islamizirana. Islam se je pričel širiti z misijonarji v zgodnjem 16. stoletju, ko sta nastala dva [[sultanat]]a. Kmalu po tistem, leta 1521, naj bi otok kot prvi Evropejec obiskal [[Ferdinand Magellan]] in istega leta še [[Ruy Lopez de Villalobos]], ki pa mu ni uspelo vzpostaviti postojanke. Šele v poznem 16. stoletju so Španci prodrli na Mindanao s severa, pričeli osvajati ozemlje in spreobračati muslimansko prebivalstvo. S tem so se se zapletli v konflikt s tamkajšnjim sultanatom, iz katerega so se zaradi spleta okoliščin morali umakniti, tako da se je islamizacija nadaljevala nemoteno vse do 18. stoletja. Takrat so španske oblasti znova pričele s kampanjo osvojitve s severa in vzhoda, hkrati pa so spodbujale naseljevanje pokristjanjenih Filipincev.<ref name="Ooi"/> Španci so zapustili otok po [[Filipinska revolucija|filipinski revoluciji]] in prihodu Američanov leta 1899. Tudi to kolonialno obdobje so zaznamovali redni upori muslimanov. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Filipine zavzeli Japonci ter do maja 1942 porazili obrambne sile, vendar so se v notranjosti oblikovale tako muslimanske kot krščanske gverilske uporniške enote, ki jih niso Japonci nikoli v celoti premagali. Ameriška vojska se je vrnila marca 1945 in v roku treh mesecev ponovno osvojila otok, ki je nato postal eden temeljev nove države ob osamosvojitvi Filipinov leta 1946.<ref name="Ooi"/> Muslimanske težnje po neodvisnosti so se nadaljevale tudi pod novo oblastjo, saj so bili domačini nezadovoljni, ko je vlada pričela spodbujati priseljevanje Filipincev s severa. Leta 1971 je bila ustanovljena Nacionalna osvobodilna fronta Moro (MNLF), ki je naslednje leto pričela z oboroženim protivladnim uporom. Dosegli so ustanovitev avtonomne pokrajine in leta 1998 podpisali mirovni sporazum z vlado, vendar so upor nadaljevale Islamska osvobodilna fronta Moro (MILF) in druge, manjše skupine.<ref name="Ooi"/> Predvsem skupina Abu Sajaf je pritegnila mednarodno pozornost po seriji ugrabitev tujcev, v splošnem pa je konflikt močno zavrl razvoj vse regije.<ref name="WorldGeo"/> Leta 2012 je bil najavljen mirovni sporazum z MILF, ki naj bi bil korak k trajnemu miru po štirih desetletjih spopadov, ki so skupno zahtevali več kot 150.000 življenj, v zameno za ustanovitev nove avtonomne pokrajine, kjer bi sicer manjšinski muslimani prevzeli nadzor.<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/svet/filipini-dosegli-mirovni-sporazum-z-uporniki.html |title=Filipini dosegli mirovni sporazum z uporniki |date=7.10.2012 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=18.4.2016 |archive-date=2016-05-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160505121208/http://www.delo.si/novice/svet/filipini-dosegli-mirovni-sporazum-z-uporniki.html |url-status=dead }}</ref> Sporazum je bil podpisan leta 2014; takrat se je formalno zaključil upor MILF, predsednik pa je vložil zakon o ustanovitvi avtonomne pokrajine Bangsamoro namesto obstoječe Avtonomne regije v muslimanskem Mindanau (ARMM). To je občutno vzpodbudilo tuja vlaganja na otoku. Kljub temu se manjši konflikti nadaljujejo, nova pokrajina pa zaradi nesoglasij v vladi še ni ustanovljena.<ref name="Economist"/> Vzporedno z islamskim, a v nekoliko manjšem obsegu, že od 1970. let na Mindanau in okoliških otokih poteka tudi nasilen upor komunistične stranke, katere vojaško krilo, Nova ljudska armada, si prizadeva z gverilskimi akcijami (ugrabitve, izsiljevanja, umori) zrušiti vlado ter omogočiti revolucijo. Od 1980. let njihov vpliv upada; kljub načelni pripadnosti [[Maoizem|maoizmu]] nimajo več podpore [[Komunistična partija Kitajske|Komunistične partije Kitajske]] in so na ameriškem seznamu tujih [[terorizem|terorističnih]] skupin.<ref>{{navedi splet| url=http://www.bbc.com/news/world-asia-17038024 |title=Guide to the Philippines conflict |date=8.10.2012 |work=BBC News |accessdate=19.4.2016}}</ref> == Geografija == [[slika:Mount Matutum, South Cotabato, Philippines.JPG|thumb|left|Riževa polja na jugu otoka z dvatisočakom in aktivnim ognjenikom Matutum v ozadju]] Otok omejujejo [[Filipinsko morje]] na vzhodu, [[Mindanajsko morje]] na severu, [[Celebeško morje]] na jugu in [[Sulujsko morje]] na zahodu.<ref name="WorldGeo"/> S površino 97.630 km² predstavlja skoraj natanko tretjino kopne površine države in je [[Seznam otokov po površini|19. največji otok na svetu]]. Jugozahodno od njega je otok [[Borneo]], ki si ga delijo države [[Indonezija]], [[Malezija]] in [[Brunej]].<ref name="Ooi">{{navedi enciklopedijo |last=Jose |first=Ricardo T. |editor=Ooi, Keat Gin |year=2004 |title=Mindanao |encyclopedia=Southeast Asia: A Historical Encyclopedia, from Angkor Wat to East Timor |publisher=ABC-CLIO |isbn=1576077705 |pages=890–893}}</ref> Leži na pomembni tektonski prelomnici na ognjeniško aktivnem območju, zato je površje izrazito razbrazdano, obala pa razčlenjena z zalivi, [[polotok]]i in naravnimi pristanišči. Na Mindanau je najvišji vrh Filipinov, ognjenik [[Apo (gora)|Apo]] z vrhom pri 2954 m n. m.<ref name="WorldGeo"/><ref name="Ooi"/> Kljub goratosti je v notranjosti nekaj večjih planot, ki jih napajajo večji vodotoki. Največji med slednjimi je [[Rio Grande de Mindanao]], ki se izliva v zaliv Moro na zahodu, poleg njega pa še reke Pulangi, Agusan in Tagolon.<ref name="Ooi"/> Podnebje je vlažno [[tropsko podnebje|tropsko]], povprečno pade v nižinah na mesec več kot 200 mm padavin. Pri tem vzhodni del sploh nima opaznega sušnega obdobja, z izrazito močnim deževnim obdobjem med novembrom in januarjem, na zahodu pa je razmeroma suho med novembrom in aprilom ter razmeroma vlažno v preostalem delu leta. Otok je sicer izven območja [[tropski ciklon|tajfunov]] in zaščiten z gorami, a tajfuni občasno kljub temu prinašajo močne padavine na višku deževnega obdobja na severu.<ref name="WorldGeo"/><ref name="Ooi"/> == Demografija in gospodarstvo == [[slika:Davao skyline.jpg|thumb|left|Davao je največje mesto na otoku]] Po popisu leta 2010 je na glavnem otoku živelo 20.281.545 ljudi, na celotni otoški skupini pa 21.968.174. Največje mesto je [[Davao]], znano predvsem kot največje mesto po površini na svetu (2443 km²),<ref name="WorldGeo"/> ki je s približno 1,5 milijona prebivalcev (2010) četrto največje na Filipinih. Razgibanost površja je botrovala temu, da je Mindanao etnično najraznovrstnejši del Filipinov. Zgodovinsko velja za [[islam]]sko ozemlje v sicer pretežno [[krščanstvo|krščanskih]] Filipinih; muslimanska so ljudstva Magindanao (po katerem je dobil otok tudi ime), Maranao, Ilanun in Sangil, a zaradi demografskih sprememb v zadnjih desetletjih muslimani ne predstavljajo več večinskega prebivalstva.<ref>{{navedi splet| url=http://www.britannica.com/place/Mindanao |title=Mindanao |work=Britannica Online |accessdate=18.4.2016}}</ref> Znana so tudi pod skupnim imenom Moro. Konflikt med različnimi islamskimi skupinami, ki si prizadevajo za neodvisnost, in vlado traja že od sredine 20. stoletja.<ref name="WorldGeo"/> Mindanao je zaradi svojih naravnih bogastev in nekdaj redke poselitve tradicionalno znan kot »dežela priložnosti«. Zemlja je izredno rodovitna zaradi ognjeniškega pepela in rečnih nanosov, blago podnebje pa omogoča pridelavo kulturnih rastlin skozi vse leto. Poleg tega ima velike zaloge [[les]]a, pa tudi rudnin, kot so [[zlato]], [[srebro]], [[svinec]], [[cink]] in [[baker]].<ref name="Ooi"/> Na račun rodovitne zemlje in obilne vlage je Mindanao zdaj znan tudi kot »filipinska košarica s hrano«. Plantaže na otoku denimo prispevajo tričetrt filipinske pridelave banan, pri čemer je država tretji največji izvoznik banan na svetu.<ref name="Economist">{{navedi revijo |url=http://www.economist.com/news/asia/21674840-struggling-violence-and-investment-mindanao-fruits-peace |title=Fruits of peace |date=17.10.2015 |journal=The Economist |accessdate=18.4.2016}}</ref> Pred izbruhom politične krize je bila ta regija vodilni svetovni pridelovalec [[abaka|abake]], sladkorja in [[kokos]]a, izvažali pa so tudi druge pridelke, kot so [[banana|banane]], [[ananas]]i, [[kava|kava]], [[palmovo olje]] in [[bombaž]].<ref name="WorldGeo"/> Gospodarsko pomembna sta še [[živinoreja]] in [[ribištvo]].<ref name="Ooi"/> Na račun geografske bližine sosednjih držav na Borneu je tu eno od težišč regionalnega gospodarskega sodelovanja v okviru [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|Zveze držav Jugovzhodne Azije]], a sta infrastruktura in uprava po desetletjih politične nestabilnosti v slabem stanju, kar se odraža tudi v razmeroma nizkih prihodkih lokalnega prebivalstva.<ref name="WorldGeo"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} * {{Wikipotovanje-medvrstično}} * [http://www.minda.gov.ph/ Mindanao Development Authority Official Website]; {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170916125130/http://minda.gov.ph/ |date=September 16, 2017 }} [[Kategorija:Mindanao]] [[Kategorija:Otoki Filipinov]] {{normativna kontrola}} 0wlbia8qi7gbsr476vh223gsyarrh9e 6743612 6743610 2026-08-27T18:38:28Z Ljuba24b 92351 /* Demografija in gospodarstvo */ do 6743612 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |name = Mindanao |image name = File:Mindanao Red.png |image caption = Glavni otok (svetlordeče) in povezani otoki (temnordeče) |native name = |location = [[Jugovzhodna Azija]] | lat_d = 8 | lat_m = 00 | lat_NS = N | long_d = 125 | long_m = 00 |long_EW = E |archipelago = [[Filipini]] |waterbody = {{unbulleted list | [[Boholsko morje]] | [[Celebeško morje]] | [[Filipinsko morje]] | [[Sulujsko morje]]}} |total islands = 400 |major islands = {{hlist | Mindanao | [[Basilan]] | [[Jolo]] | [[Tawitawi]] | {{nowrap|[[Bucas Grande]]}} | [[Dinagat]] | [[Siargao]] | [[Samal]] | [[Camiguin]] }} |area_footnotes = <ref name="unep">{{Cite web |title=Island Directory Tables |url=http://islands.unep.ch/Tiarea.htm |url-status=live |archive-url=https://archive.today/20151201081219/http://islands.unep.ch/Tiarea.htm |archive-date=December 1, 2015 |access-date=October 10, 2017 |website=UN System-Wide Earthwatch Web Site}}</ref> |area_km2 = 97.630 |rank = 19. |highest mount = [[Apo]] |elevation_m = 2964 |country = [[Filipini]] |country admin divisions title = Regije |country admin divisions = {{unbulleted list | [[Avtonomna regija Muslimanski Mindanao|ARMM]] | [[Caraga]] | [[Davao (regija)|Davao]] | [[Severni Mindanao]] | [[Soccsksargen]] | [[Zamboanga]] }} |country largest city = [[Davao]] |country largest city population = 1.848.947 |population = 27.384.138 (2024) (otoška skupina) |population as of = 2024 |population footnotes = <ref name="NSO">{{Citation |title=Population and Annual Growth Rates for The Philippines and Its Regions, Provinces, and Highly Urbanized Cities |url=https://www.census.gov.ph/sites/default/files/attachments/hsd/pressrelease/Population%20and%20Annual%20Growth%20Rates%20for%20The%20Philippines%20and%20Its%20Regions%2C%20Provinces%2C%20and%20Highly%20Urbanized%20Cities%20Based%20on%201990%2C%202000%2C%20and%202010%20Censuses.pdf |work=2010 Census and Housing Population |archive-url=https://web.archive.org/web/20130928012059/http://www.census.gov.ph/sites/default/files/attachments/hsd/pressrelease/Population%20and%20Annual%20Growth%20Rates%20for%20The%20Philippines%20and%20Its%20Regions%2C%20Provinces%2C%20and%20Highly%20Urbanized%20Cities%20Based%20on%201990%2C%202000%2C%20and%202010%20Censuses.pdf |publisher=National Statistics Office |access-date=August 15, 2014 |archive-date=September 28, 2013 |mode=cs1 }}</ref> |density_km2 = 243 }} '''Mindanao''' je [[otok]] v [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]], drugi največji od otokov, ki sestavljajo [[Filipini|filipinsko otočje]], in največji v južnem delu Filipinov. S tem imenom označujemo tudi eno od treh glavnih otoških skupin na Filipinih (drugi dve sta [[Luzon]] in Visajski otoki), ki ji pripada še okrog 400 manjših otokov.<ref name="WorldGeo">{{navedi enciklopedijo |year=2005 |last=Din |first=Kadir H. |title=Mindanao |editor=McColl, R.W. |encyclopedia=Encyclopedia of World Geography |publisher=Facts On File, Inc. |isbn=978-0-8160-7229-3 |pages=620–621}}</ref> Po popisu prebivalstva iz leta 2020 je imel Mindanao 26.252.442 prebivalcev, medtem ko je imela celotna otoška skupina leta 2024 ocenjeno prebivalstvo 27.384.138. Mindanao je razdeljen na šest upravnih regij: polotok Zamboanga, severni Mindanao, regijo Caraga, regijo Davao, Soccsksargen in avtonomno regijo Bangsamoro. Po popisu prebivalstva iz leta 2020 je Davao najbolj naseljeno mesto na otoku z 1.776.949 prebivalci, sledijo mu Zamboanga (977.234 prebivalcev), Cagayan De Oro (728.402 prebivalcev), General Santos (722.059 prebivalcev), Butuan (372.910 prebivalcev) in Cotabato (325.079 prebivalcev). Mindanao velja za glavno žitnico Filipinov.<ref>{{Cite news |date=October 15, 2015 |title=Fruits of Peace |newspaper=The Economist |url=https://www.economist.com/news/asia/21674840-struggling-violence-and-investment-mindanao-fruits-peace |url-status=live |access-date=October 10, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170701161446/http://www.economist.com/news/asia/21674840-struggling-violence-and-investment-mindanao-fruits-peace |archive-date=July 1, 2017}}</ref><ref name="investvine">{{Cite news |last=Calderon |first=Justin |date=April 22, 2013 |title=Unearthed Gem |work=Investvine |url=http://investvine.com/unearthed-gem-of-minda/ |access-date=April 29, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181226084529/http://investvine.com/unearthed-gem-of-minda/ |archive-date=December 26, 2018}}</ref> == Zgodovina == Arheološko je otok slabo raziskan, zato o najzgodnejši poselitvi ni veliko podatkov; redke posamične najdbe nakazujejo na človekovo prisotnost že v [[paleolitik]]u, a niso bile dovolj sistematično analizirane za konkretnejše sklepe.<ref>{{navedi revijo |last=Neri |first=Leee M. |year=2006 |title=A Possible Palaeolithic Site in Northern Mindanao |url=http://journals.upd.edu.ph/index.php/asp/article/download/4415/4006 |journal=Hukay |volume=10 |pages=25–37 |access-date=2016-04-18 |archive-date=2015-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151022011732/http://journals.upd.edu.ph/index.php/asp/article/download/4415/4006 |url-status=dead }}</ref> Domneva se, da so se Subanonci naselili na polotoku Zamboanga v neolitiku, približno 4500–2000 pr. n. št. Dokazi o kamnitem orodju v Zamboanga del Norte lahko kažejo na prisotnost v poznem neolitskem obdobju. V jamah so našli keramične grobne vrče, tako neglazirane kot glazirane, kitajske celadone, zlate okraske, kroglice in zapestnice. Mnogi keramični predmeti izvirajo iz obdobij Yuan in Ming. Očitno je obstajala dolga zgodovina trgovine med Subanonci in Kitajci. Okoli leta 1500 pr. n. št. so se avstronezijski ljudje razširili po Filipinih. [[slika:Two Spanish missionaries baptise a Moro convert to Roman Catholic, circa 1890.jpg|thumb|Španska misijonarja pri krstu spreobrnjenca, ok. 1890]] Najdbe iz novejšega obdobja pričajo o dolgi zgodovini trgovanja s čezmorskimi ozemlji, od [[Indija|Indije]] in [[Kitajska|Kitajske]] do Indonezije. V klasični dobi filipinske zgodovine (od leta 900 n. št. naprej) so bili prebivalci Mindanaa močno izpostavljeni hindujskemu in budističnemu vplivu ter prepričanjem iz Indonezije in Malezije. Indijizirane abugida pisave, kot sta ''kavi'' in ''bajbajin'', so bile prinesene z Jave, izumrla vmesna pisava pa s [[Sulavezi]]ja oziroma Bornea. Uvedene so bile kulturne ikone ''saronga'' (znanega kot ''malong'' ali ''patadjong''), pudong turbana, svile ter [[batik]]a in ''ikata'', ki sta uporabljali metode tkanja in barvanja. Med najdenimi artefakti iz tega obdobja so zlata ''kinnara'', zlata podoba, za katero nekateri verjamejo, da je Tara in obesek Ganeša. Te kulturne značilnosti so se iz Mindanaa prenesle na Visaje in Luzon, vendar so bile po prihodu Špancev v 16. stoletju izgubljene ali močno spremenjene. Hindujsko-budistični kulturni vpliv se je ukoreninil v obalnih naseljih in se sinkretiziral z avtohtonimi animističnimi verovanji in običaji med plemeni v notranjosti. Butuanski radžanat, hinduizirano kraljestvo, ki je v kitajskih zapisih omenjeno kot vazalna država v 10. stoletju, je bil skoncentriran vzdolž severovzhodne obale zaliva Butuan. Radžanat Sanmalan v Zamboangi je bil tudi na Mindanau. ''Ep Darangen'' ljudstva Maranao sega v to obdobje kot najpopolnejša lokalna različica [[Ramajana|Ramajane]]. Maguindanao je v tem času imel tudi močna hindujska prepričanja, kar dokazuje epska saga Ladja Lavana (Rajah Ravana), ki se je ohranila do danes, čeprav je bila od 17. stoletja naprej močno islamizirana. Islam se je pričel širiti z misijonarji v zgodnjem 16. stoletju, ko sta nastala dva [[sultanat]]a. Kmalu po tistem, leta 1521, naj bi otok kot prvi Evropejec obiskal [[Ferdinand Magellan]] in istega leta še [[Ruy Lopez de Villalobos]], ki pa mu ni uspelo vzpostaviti postojanke. Šele v poznem 16. stoletju so Španci prodrli na Mindanao s severa, pričeli osvajati ozemlje in spreobračati muslimansko prebivalstvo. S tem so se se zapletli v konflikt s tamkajšnjim sultanatom, iz katerega so se zaradi spleta okoliščin morali umakniti, tako da se je islamizacija nadaljevala nemoteno vse do 18. stoletja. Takrat so španske oblasti znova pričele s kampanjo osvojitve s severa in vzhoda, hkrati pa so spodbujale naseljevanje pokristjanjenih Filipincev.<ref name="Ooi"/> Španci so zapustili otok po [[Filipinska revolucija|filipinski revoluciji]] in prihodu Američanov leta 1899. Tudi to kolonialno obdobje so zaznamovali redni upori muslimanov. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Filipine zavzeli Japonci ter do maja 1942 porazili obrambne sile, vendar so se v notranjosti oblikovale tako muslimanske kot krščanske gverilske uporniške enote, ki jih niso Japonci nikoli v celoti premagali. Ameriška vojska se je vrnila marca 1945 in v roku treh mesecev ponovno osvojila otok, ki je nato postal eden temeljev nove države ob osamosvojitvi Filipinov leta 1946.<ref name="Ooi"/> Muslimanske težnje po neodvisnosti so se nadaljevale tudi pod novo oblastjo, saj so bili domačini nezadovoljni, ko je vlada pričela spodbujati priseljevanje Filipincev s severa. Leta 1971 je bila ustanovljena Nacionalna osvobodilna fronta Moro (MNLF), ki je naslednje leto pričela z oboroženim protivladnim uporom. Dosegli so ustanovitev avtonomne pokrajine in leta 1998 podpisali mirovni sporazum z vlado, vendar so upor nadaljevale Islamska osvobodilna fronta Moro (MILF) in druge, manjše skupine.<ref name="Ooi"/> Predvsem skupina Abu Sajaf je pritegnila mednarodno pozornost po seriji ugrabitev tujcev, v splošnem pa je konflikt močno zavrl razvoj vse regije.<ref name="WorldGeo"/> Leta 2012 je bil najavljen mirovni sporazum z MILF, ki naj bi bil korak k trajnemu miru po štirih desetletjih spopadov, ki so skupno zahtevali več kot 150.000 življenj, v zameno za ustanovitev nove avtonomne pokrajine, kjer bi sicer manjšinski muslimani prevzeli nadzor.<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/svet/filipini-dosegli-mirovni-sporazum-z-uporniki.html |title=Filipini dosegli mirovni sporazum z uporniki |date=7.10.2012 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=18.4.2016 |archive-date=2016-05-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160505121208/http://www.delo.si/novice/svet/filipini-dosegli-mirovni-sporazum-z-uporniki.html |url-status=dead }}</ref> Sporazum je bil podpisan leta 2014; takrat se je formalno zaključil upor MILF, predsednik pa je vložil zakon o ustanovitvi avtonomne pokrajine Bangsamoro namesto obstoječe Avtonomne regije v muslimanskem Mindanau (ARMM). To je občutno vzpodbudilo tuja vlaganja na otoku. Kljub temu se manjši konflikti nadaljujejo, nova pokrajina pa zaradi nesoglasij v vladi še ni ustanovljena.<ref name="Economist"/> Vzporedno z islamskim, a v nekoliko manjšem obsegu, že od 1970. let na Mindanau in okoliških otokih poteka tudi nasilen upor komunistične stranke, katere vojaško krilo, Nova ljudska armada, si prizadeva z gverilskimi akcijami (ugrabitve, izsiljevanja, umori) zrušiti vlado ter omogočiti revolucijo. Od 1980. let njihov vpliv upada; kljub načelni pripadnosti [[Maoizem|maoizmu]] nimajo več podpore [[Komunistična partija Kitajske|Komunistične partije Kitajske]] in so na ameriškem seznamu tujih [[terorizem|terorističnih]] skupin.<ref>{{navedi splet| url=http://www.bbc.com/news/world-asia-17038024 |title=Guide to the Philippines conflict |date=8.10.2012 |work=BBC News |accessdate=19.4.2016}}</ref> == Geografija == [[slika:Mount Matutum, South Cotabato, Philippines.JPG|thumb|left|Riževa polja na jugu otoka z dvatisočakom in aktivnim ognjenikom Matutum v ozadju]] Otok omejujejo [[Filipinsko morje]] na vzhodu, [[Mindanajsko morje]] na severu, [[Celebeško morje]] na jugu in [[Sulujsko morje]] na zahodu.<ref name="WorldGeo"/> S površino 97.630 km² predstavlja skoraj natanko tretjino kopne površine države in je [[Seznam otokov po površini|19. največji otok na svetu]]. Jugozahodno od njega je otok [[Borneo]], ki si ga delijo države [[Indonezija]], [[Malezija]] in [[Brunej]].<ref name="Ooi">{{navedi enciklopedijo |last=Jose |first=Ricardo T. |editor=Ooi, Keat Gin |year=2004 |title=Mindanao |encyclopedia=Southeast Asia: A Historical Encyclopedia, from Angkor Wat to East Timor |publisher=ABC-CLIO |isbn=1576077705 |pages=890–893}}</ref> Leži na pomembni tektonski prelomnici na ognjeniško aktivnem območju, zato je površje izrazito razbrazdano, obala pa razčlenjena z zalivi, [[polotok]]i in naravnimi pristanišči. Na Mindanau je najvišji vrh Filipinov, ognjenik [[Apo (gora)|Apo]] z vrhom pri 2954 m n. m.<ref name="WorldGeo"/><ref name="Ooi"/> Kljub goratosti je v notranjosti nekaj večjih planot, ki jih napajajo večji vodotoki. Največji med slednjimi je [[Rio Grande de Mindanao]], ki se izliva v zaliv Moro na zahodu, poleg njega pa še reke Pulangi, Agusan in Tagolon.<ref name="Ooi"/> Podnebje je vlažno [[tropsko podnebje|tropsko]], povprečno pade v nižinah na mesec več kot 200 mm padavin. Pri tem vzhodni del sploh nima opaznega sušnega obdobja, z izrazito močnim deževnim obdobjem med novembrom in januarjem, na zahodu pa je razmeroma suho med novembrom in aprilom ter razmeroma vlažno v preostalem delu leta. Otok je sicer izven območja [[tropski ciklon|tajfunov]] in zaščiten z gorami, a tajfuni občasno kljub temu prinašajo močne padavine na višku deževnega obdobja na severu.<ref name="WorldGeo"/><ref name="Ooi"/> == Demografija in gospodarstvo == [[slika:Davao skyline.jpg|thumb|left|Davao je največje mesto na otoku]] Po popisu leta 2010 je na glavnem otoku živelo 20.281.545 ljudi, na celotni otoški skupini pa 21.968.174. Največje mesto je [[Davao]], znano predvsem kot največje mesto po površini na svetu (2443 km²),<ref name="WorldGeo"/> ki je s približno 1,5 milijona prebivalcev (2010) četrto največje na Filipinih. Razgibanost površja je botrovala temu, da je Mindanao etnično najraznovrstnejši del Filipinov. Zgodovinsko velja za [[islam]]sko ozemlje v sicer pretežno [[krščanstvo|krščanskih]] Filipinih; muslimanska so ljudstva Magindanao (po katerem je dobil otok tudi ime), Maranao, Ilanun in Sangil, a zaradi demografskih sprememb v zadnjih desetletjih muslimani ne predstavljajo več večinskega prebivalstva.<ref>{{navedi splet| url=http://www.britannica.com/place/Mindanao |title=Mindanao |work=Britannica Online |accessdate=18.4.2016}}</ref> Znana so tudi pod skupnim imenom Moro. Konflikt med različnimi islamskimi skupinami, ki si prizadevajo za neodvisnost, in vlado traja že od sredine 20. stoletja.<ref name="WorldGeo"/> Mindanao je zaradi svojih naravnih bogastev in nekdaj redke poselitve tradicionalno znan kot »dežela priložnosti«. Zemlja je izredno rodovitna zaradi ognjeniškega pepela in rečnih nanosov, blago podnebje pa omogoča pridelavo kulturnih rastlin skozi vse leto. Poleg tega ima velike zaloge [[les]]a, pa tudi rudnin, kot so [[zlato]], [[srebro]], [[svinec]], [[cink]] in [[baker]].<ref name="Ooi"/> Na račun rodovitne zemlje in obilne vlage je Mindanao zdaj znan tudi kot »filipinska košarica s hrano«. Plantaže na otoku denimo prispevajo tričetrt filipinske pridelave banan, pri čemer je država tretji največji izvoznik banan na svetu.<ref name="Economist">{{navedi revijo |url=http://www.economist.com/news/asia/21674840-struggling-violence-and-investment-mindanao-fruits-peace |title=Fruits of peace |date=17.10.2015 |journal=The Economist |accessdate=18.4.2016}}</ref> Pred izbruhom politične krize je bila ta regija vodilni svetovni pridelovalec [[abaka|abake]], sladkorja in [[kokos]]a, izvažali pa so tudi druge pridelke, kot so [[banana|banane]], [[ananas]]i, [[kava|kava]], [[palmovo olje]] in [[bombaž]].<ref name="WorldGeo"/> Gospodarsko pomembna sta še [[živinoreja]] in [[ribištvo]].<ref name="Ooi"/> Na račun geografske bližine sosednjih držav na Borneu je tu eno od težišč regionalnega gospodarskega sodelovanja v okviru [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|Zveze držav Jugovzhodne Azije]], a sta infrastruktura in uprava po desetletjih politične nestabilnosti v slabem stanju, kar se odraža tudi v razmeroma nizkih prihodkih lokalnega prebivalstva.<ref name="WorldGeo"/> === Upravna delitev === Otok sestavlja šest upravnih regij, 23 provinc in 30 mest<ref>{{Cite web |title=Philippine Standard Geographic Code (PSGC) – Regions |url=https://psa.gov.ph/classification/psgc/?q=psgc/regions |access-date=December 27, 2021 |website=Philippine Statistics Authority}}</ref> (28 provinc in 33 mest, če so vključeni tudi pripadajoči otoki). Sulu je bil del avtonomne regije Bangsamoro v muslimanskem Mindanau, vendar je bil izključen, potem ko je vrhovno sodišče razglasilo njegovo vključitev v Bangsamoro za neustavno, saj je večina prebivalcev na plebiscitu leta 2019 glasovala proti njej.<ref>{{cite news |title=SC affirms Bangsamoro Organic Law; rules Sulu not part of BARMM |url=https://www.pna.gov.ph/articles/1232948 |access-date=10 September 2024 |work=Philippine News Agency |date=9 September 2024}}</ref> Sulu je bil uradno vrnjen polotoku Zamboanga, svoji prvotni regiji pred ustanovitvijo zdaj že neobstoječe avtonomne regije muslimanskega Mindanaa, na podlagi izvršnega odloka št. 91, ki ga je 30. julija 2025 podpisal predsednik Bongbong Marcos.<ref>{{cite news |last=Geducos |first=Argyll Cyrus |title=Sulu Province moved to Region IX; Marcos ensures uninterrupted services |url=https://mb.com.ph/2025/08/02/sulu-province-moved-to-region-ix-marcos-ensures-uninterrupted-services |newspaper=Manila Bulletin |date=August 2, 2025 |access-date=August 2, 2025}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} * {{Wikipotovanje-medvrstično}} * [http://www.minda.gov.ph/ Mindanao Development Authority Official Website]; {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170916125130/http://minda.gov.ph/ |date=September 16, 2017 }} [[Kategorija:Mindanao]] [[Kategorija:Otoki Filipinov]] {{normativna kontrola}} lv523moh1jnghyt457f0nslqe7535zi 6743615 6743612 2026-08-27T18:57:31Z Ljuba24b 92351 /* Geografija */ dodano iz en wiki 6743615 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Otoki |name = Mindanao |image name = File:Mindanao Red.png |image caption = Glavni otok (svetlordeče) in povezani otoki (temnordeče) |native name = |location = [[Jugovzhodna Azija]] | lat_d = 8 | lat_m = 00 | lat_NS = N | long_d = 125 | long_m = 00 |long_EW = E |archipelago = [[Filipini]] |waterbody = {{unbulleted list | [[Boholsko morje]] | [[Celebeško morje]] | [[Filipinsko morje]] | [[Sulujsko morje]]}} |total islands = 400 |major islands = {{hlist | Mindanao | [[Basilan]] | [[Jolo]] | [[Tawitawi]] | {{nowrap|[[Bucas Grande]]}} | [[Dinagat]] | [[Siargao]] | [[Samal]] | [[Camiguin]] }} |area_footnotes = <ref name="unep">{{Cite web |title=Island Directory Tables |url=http://islands.unep.ch/Tiarea.htm |url-status=live |archive-url=https://archive.today/20151201081219/http://islands.unep.ch/Tiarea.htm |archive-date=December 1, 2015 |access-date=October 10, 2017 |website=UN System-Wide Earthwatch Web Site}}</ref> |area_km2 = 97.630 |rank = 19. |highest mount = [[Apo]] |elevation_m = 2964 |country = [[Filipini]] |country admin divisions title = Regije |country admin divisions = {{unbulleted list | [[Avtonomna regija Muslimanski Mindanao|ARMM]] | [[Caraga]] | [[Davao (regija)|Davao]] | [[Severni Mindanao]] | [[Soccsksargen]] | [[Zamboanga]] }} |country largest city = [[Davao]] |country largest city population = 1.848.947 |population = 27.384.138 (2024) (otoška skupina) |population as of = 2024 |population footnotes = <ref name="NSO">{{Citation |title=Population and Annual Growth Rates for The Philippines and Its Regions, Provinces, and Highly Urbanized Cities |url=https://www.census.gov.ph/sites/default/files/attachments/hsd/pressrelease/Population%20and%20Annual%20Growth%20Rates%20for%20The%20Philippines%20and%20Its%20Regions%2C%20Provinces%2C%20and%20Highly%20Urbanized%20Cities%20Based%20on%201990%2C%202000%2C%20and%202010%20Censuses.pdf |work=2010 Census and Housing Population |archive-url=https://web.archive.org/web/20130928012059/http://www.census.gov.ph/sites/default/files/attachments/hsd/pressrelease/Population%20and%20Annual%20Growth%20Rates%20for%20The%20Philippines%20and%20Its%20Regions%2C%20Provinces%2C%20and%20Highly%20Urbanized%20Cities%20Based%20on%201990%2C%202000%2C%20and%202010%20Censuses.pdf |publisher=National Statistics Office |access-date=August 15, 2014 |archive-date=September 28, 2013 |mode=cs1 }}</ref> |density_km2 = 243 }} '''Mindanao''' je [[otok]] v [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]], drugi največji od otokov, ki sestavljajo [[Filipini|filipinsko otočje]], in največji v južnem delu Filipinov. S tem imenom označujemo tudi eno od treh glavnih otoških skupin na Filipinih (drugi dve sta [[Luzon]] in Visajski otoki), ki ji pripada še okrog 400 manjših otokov.<ref name="WorldGeo">{{navedi enciklopedijo |year=2005 |last=Din |first=Kadir H. |title=Mindanao |editor=McColl, R.W. |encyclopedia=Encyclopedia of World Geography |publisher=Facts On File, Inc. |isbn=978-0-8160-7229-3 |pages=620–621}}</ref> Po popisu prebivalstva iz leta 2020 je imel Mindanao 26.252.442 prebivalcev, medtem ko je imela celotna otoška skupina leta 2024 ocenjeno prebivalstvo 27.384.138. Mindanao je razdeljen na šest upravnih regij: polotok Zamboanga, severni Mindanao, regijo Caraga, regijo Davao, Soccsksargen in avtonomno regijo Bangsamoro. Po popisu prebivalstva iz leta 2020 je Davao najbolj naseljeno mesto na otoku z 1.776.949 prebivalci, sledijo mu Zamboanga (977.234 prebivalcev), Cagayan De Oro (728.402 prebivalcev), General Santos (722.059 prebivalcev), Butuan (372.910 prebivalcev) in Cotabato (325.079 prebivalcev). Mindanao velja za glavno žitnico Filipinov.<ref>{{Cite news |date=October 15, 2015 |title=Fruits of Peace |newspaper=The Economist |url=https://www.economist.com/news/asia/21674840-struggling-violence-and-investment-mindanao-fruits-peace |url-status=live |access-date=October 10, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170701161446/http://www.economist.com/news/asia/21674840-struggling-violence-and-investment-mindanao-fruits-peace |archive-date=July 1, 2017}}</ref><ref name="investvine">{{Cite news |last=Calderon |first=Justin |date=April 22, 2013 |title=Unearthed Gem |work=Investvine |url=http://investvine.com/unearthed-gem-of-minda/ |access-date=April 29, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181226084529/http://investvine.com/unearthed-gem-of-minda/ |archive-date=December 26, 2018}}</ref> == Zgodovina == Arheološko je otok slabo raziskan, zato o najzgodnejši poselitvi ni veliko podatkov; redke posamične najdbe nakazujejo na človekovo prisotnost že v [[paleolitik]]u, a niso bile dovolj sistematično analizirane za konkretnejše sklepe.<ref>{{navedi revijo |last=Neri |first=Leee M. |year=2006 |title=A Possible Palaeolithic Site in Northern Mindanao |url=http://journals.upd.edu.ph/index.php/asp/article/download/4415/4006 |journal=Hukay |volume=10 |pages=25–37 |access-date=2016-04-18 |archive-date=2015-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151022011732/http://journals.upd.edu.ph/index.php/asp/article/download/4415/4006 |url-status=dead }}</ref> Domneva se, da so se Subanonci naselili na polotoku Zamboanga v neolitiku, približno 4500–2000 pr. n. št. Dokazi o kamnitem orodju v Zamboanga del Norte lahko kažejo na prisotnost v poznem neolitskem obdobju. V jamah so našli keramične grobne vrče, tako neglazirane kot glazirane, kitajske celadone, zlate okraske, kroglice in zapestnice. Mnogi keramični predmeti izvirajo iz obdobij Yuan in Ming. Očitno je obstajala dolga zgodovina trgovine med Subanonci in Kitajci. Okoli leta 1500 pr. n. št. so se avstronezijski ljudje razširili po Filipinih. [[slika:Two Spanish missionaries baptise a Moro convert to Roman Catholic, circa 1890.jpg|thumb|Španska misijonarja pri krstu spreobrnjenca, ok. 1890]] Najdbe iz novejšega obdobja pričajo o dolgi zgodovini trgovanja s čezmorskimi ozemlji, od [[Indija|Indije]] in [[Kitajska|Kitajske]] do Indonezije. V klasični dobi filipinske zgodovine (od leta 900 n. št. naprej) so bili prebivalci Mindanaa močno izpostavljeni hindujskemu in budističnemu vplivu ter prepričanjem iz Indonezije in Malezije. Indijizirane abugida pisave, kot sta ''kavi'' in ''bajbajin'', so bile prinesene z Jave, izumrla vmesna pisava pa s [[Sulavezi]]ja oziroma Bornea. Uvedene so bile kulturne ikone ''saronga'' (znanega kot ''malong'' ali ''patadjong''), pudong turbana, svile ter [[batik]]a in ''ikata'', ki sta uporabljali metode tkanja in barvanja. Med najdenimi artefakti iz tega obdobja so zlata ''kinnara'', zlata podoba, za katero nekateri verjamejo, da je Tara in obesek Ganeša. Te kulturne značilnosti so se iz Mindanaa prenesle na Visaje in Luzon, vendar so bile po prihodu Špancev v 16. stoletju izgubljene ali močno spremenjene. Hindujsko-budistični kulturni vpliv se je ukoreninil v obalnih naseljih in se sinkretiziral z avtohtonimi animističnimi verovanji in običaji med plemeni v notranjosti. Butuanski radžanat, hinduizirano kraljestvo, ki je v kitajskih zapisih omenjeno kot vazalna država v 10. stoletju, je bil skoncentriran vzdolž severovzhodne obale zaliva Butuan. Radžanat Sanmalan v Zamboangi je bil tudi na Mindanau. ''Ep Darangen'' ljudstva Maranao sega v to obdobje kot najpopolnejša lokalna različica [[Ramajana|Ramajane]]. Maguindanao je v tem času imel tudi močna hindujska prepričanja, kar dokazuje epska saga Ladja Lavana (Rajah Ravana), ki se je ohranila do danes, čeprav je bila od 17. stoletja naprej močno islamizirana. Islam se je pričel širiti z misijonarji v zgodnjem 16. stoletju, ko sta nastala dva [[sultanat]]a. Kmalu po tistem, leta 1521, naj bi otok kot prvi Evropejec obiskal [[Ferdinand Magellan]] in istega leta še [[Ruy Lopez de Villalobos]], ki pa mu ni uspelo vzpostaviti postojanke. Šele v poznem 16. stoletju so Španci prodrli na Mindanao s severa, pričeli osvajati ozemlje in spreobračati muslimansko prebivalstvo. S tem so se se zapletli v konflikt s tamkajšnjim sultanatom, iz katerega so se zaradi spleta okoliščin morali umakniti, tako da se je islamizacija nadaljevala nemoteno vse do 18. stoletja. Takrat so španske oblasti znova pričele s kampanjo osvojitve s severa in vzhoda, hkrati pa so spodbujale naseljevanje pokristjanjenih Filipincev.<ref name="Ooi"/> Španci so zapustili otok po [[Filipinska revolucija|filipinski revoluciji]] in prihodu Američanov leta 1899. Tudi to kolonialno obdobje so zaznamovali redni upori muslimanov. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so Filipine zavzeli Japonci ter do maja 1942 porazili obrambne sile, vendar so se v notranjosti oblikovale tako muslimanske kot krščanske gverilske uporniške enote, ki jih niso Japonci nikoli v celoti premagali. Ameriška vojska se je vrnila marca 1945 in v roku treh mesecev ponovno osvojila otok, ki je nato postal eden temeljev nove države ob osamosvojitvi Filipinov leta 1946.<ref name="Ooi"/> Muslimanske težnje po neodvisnosti so se nadaljevale tudi pod novo oblastjo, saj so bili domačini nezadovoljni, ko je vlada pričela spodbujati priseljevanje Filipincev s severa. Leta 1971 je bila ustanovljena Nacionalna osvobodilna fronta Moro (MNLF), ki je naslednje leto pričela z oboroženim protivladnim uporom. Dosegli so ustanovitev avtonomne pokrajine in leta 1998 podpisali mirovni sporazum z vlado, vendar so upor nadaljevale Islamska osvobodilna fronta Moro (MILF) in druge, manjše skupine.<ref name="Ooi"/> Predvsem skupina Abu Sajaf je pritegnila mednarodno pozornost po seriji ugrabitev tujcev, v splošnem pa je konflikt močno zavrl razvoj vse regije.<ref name="WorldGeo"/> Leta 2012 je bil najavljen mirovni sporazum z MILF, ki naj bi bil korak k trajnemu miru po štirih desetletjih spopadov, ki so skupno zahtevali več kot 150.000 življenj, v zameno za ustanovitev nove avtonomne pokrajine, kjer bi sicer manjšinski muslimani prevzeli nadzor.<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/novice/svet/filipini-dosegli-mirovni-sporazum-z-uporniki.html |title=Filipini dosegli mirovni sporazum z uporniki |date=7.10.2012 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=18.4.2016 |archive-date=2016-05-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160505121208/http://www.delo.si/novice/svet/filipini-dosegli-mirovni-sporazum-z-uporniki.html |url-status=dead }}</ref> Sporazum je bil podpisan leta 2014; takrat se je formalno zaključil upor MILF, predsednik pa je vložil zakon o ustanovitvi avtonomne pokrajine Bangsamoro namesto obstoječe Avtonomne regije v muslimanskem Mindanau (ARMM). To je občutno vzpodbudilo tuja vlaganja na otoku. Kljub temu se manjši konflikti nadaljujejo, nova pokrajina pa zaradi nesoglasij v vladi še ni ustanovljena.<ref name="Economist"/> Vzporedno z islamskim, a v nekoliko manjšem obsegu, že od 1970. let na Mindanau in okoliških otokih poteka tudi nasilen upor komunistične stranke, katere vojaško krilo, Nova ljudska armada, si prizadeva z gverilskimi akcijami (ugrabitve, izsiljevanja, umori) zrušiti vlado ter omogočiti revolucijo. Od 1980. let njihov vpliv upada; kljub načelni pripadnosti [[Maoizem|maoizmu]] nimajo več podpore [[Komunistična partija Kitajske|Komunistične partije Kitajske]] in so na ameriškem seznamu tujih [[terorizem|terorističnih]] skupin.<ref>{{navedi splet| url=http://www.bbc.com/news/world-asia-17038024 |title=Guide to the Philippines conflict |date=8.10.2012 |work=BBC News |accessdate=19.4.2016}}</ref> == Geografija == [[File:Carte_topographique_de_Mindanao.svg|thumb|Topografska karta Mindanaa]] [[slika:Mount Matutum, South Cotabato, Philippines.JPG|thumb|left|Riževa polja na jugu otoka z dvatisočakom in aktivnim ognjenikom Matutum v ozadju]] Otok omejujejo [[Filipinsko morje]] na vzhodu, [[Mindanajsko morje]] na severu, [[Celebeško morje]] na jugu in [[Sulujsko morje]] na zahodu.<ref name="WorldGeo"/> S površino 97.630 km² predstavlja skoraj natanko tretjino kopne površine države in je [[Seznam otokov po površini|19. največji otok na svetu]]. Jugozahodno od njega je otok [[Borneo]], ki si ga delijo države [[Indonezija]], [[Malezija]] in [[Brunej]].<ref name="Ooi">{{navedi enciklopedijo |last=Jose |first=Ricardo T. |editor=Ooi, Keat Gin |year=2004 |title=Mindanao |encyclopedia=Southeast Asia: A Historical Encyclopedia, from Angkor Wat to East Timor |publisher=ABC-CLIO |isbn=1576077705 |pages=890–893}}</ref> === Gore === Gore Mindanaa lahko razdelimo v deset gorovij, ki vključujejo tako kompleksna strukturna [[gorovje|gorovja]] kot [[ognjenik|vulkane]]. Strukturna gorovja na skrajnem vzhodnem in zahodnem delu otoka kažejo široke izpostavljenosti [[mezozoik|mezozojskih]] kamnin in ultrabazičnih kamnin na površju na mnogih mestih vzdolž vzhodne obale. Drugi deli otoka so sestavljeni predvsem iz [[kenozoik|kenozojskih]] in [[kvartar]]nih vulkanskih ali sedimentnih kamnin. Na vzhodnem delu otoka, od rta Bilas v Surigao del Norte do rta San Agustin v Davao Oriental, je gorovje kompleksnih gora, imenovano Vzhodnopacifiške Kordiljere, v svojem severnem delu znano kot gorovje Divata. To gorovje je nizko in valovito v osrednjem delu. Predlagana cesta, ki bi povezovala Bislig na vzhodni obali z reko Agusan, bi potekala preko 16 kilometrov širokega sedla čez gore na najvišji nadmorski višini manj kot 250 metrov; medtem ko obstoječa cesta vzhod-zahod iz Liange, 48 km severno od Bisliga, doseže najvišjo nadmorsko višino le 450 m. Gorovje Divata, severno od teh nizkih točk, je precej višje in bolj razgibano, saj doseže nadmorsko višino 2012 m v gori Hilong-Hilong, 27 km vzdolž vzhodnega dela Cabadbarana. Južni del tega gorovja je širši in še bolj razgiban kot severni del. V Davao Oriental je najvišji vrh gora Pandadagsaan (2670 m). [[File:Tuktok ng Pilipinas.jpg|thumb|[[Apo (gora)|Gora Apo]], najvišji vrh na Filipinih]] Vzhodno obrnjena obalna območja Davao in Surigao del Sur zaznamuje vrsta majhnih obalnih nižavij, ki jih med seboj ločujejo razgibana predgorja, ki se raztezajo do roba vode. Ob obali so številni koralni grebeni in majhni otočki. Ta oddaljena in neprehodna obala je v mesecih od oktobra do marca dvakrat težje dostopna zaradi močnih valov, ki jih nosijo severovzhodni pasati. Nekaj ​​kilometrov od obale je [[Filipinski jarek]]. Ta oceanski jarek, ki dosega izmerjeno globino 10.575 m, je tretji najgloblji jarek (za [[Marijanski jarek|Marijanskim jarkom]] in jarkom Tonga) na zemeljski površini. Drugo gorovje, ki se razteza od severa proti jugu, se razteza od Talisajana na severu do rta Tinaca na najjužnejši točki Mindanaa. To gorovje poteka vzdolž zahodnih meja provinc Agusan del Norte, Agusan del Sur in Davao. Večinoma je strukturnega izvora, vsebuje pa tudi vsaj tri aktivne vulkanske vrhove. Osrednji in severni del tega gorovja vsebuje več vrhov med 2000 in 2600 m, gorski pas pa je tukaj širok približno 48 km. Zahodno od mesta Davao stojita dva neaktivna vulkana: gora Talomo z 2674 metri in [[Apo (gora)|gora Apo]] z 2964 m. Gora Apo je najvišja točka na Filipinih. Južno od gore Apo je ta osrednji gorski pas nekoliko nižji kot na severu, z vrhovi, ki v povprečju segajo le od 1100 do 1800 m. V zahodnem Mindanau vrsta kompleksnih strukturnih gora tvori dolg, dlani podoben polotok Zamboanga. Te gore, ki dosegajo višino le 1200 metrov, niso tako visoke kot drugi strukturni pasovi na Mindanau. V gorovju Zamboanga je več krajev, kjer so nastale majhne medgorske kotline, ki imajo potencial za kmetijski razvoj. Severovzhodni konec tega gorovja zaznamujeta dva vrhova najvišje gore na polotoku Zamboanga, zdaj ugaslega vulkana Mount Malindang, ki se dviga nad Ozamizom na višini 2425 m. Batorampon Point je najvišja gora na najjužnejšem koncu polotoka, ki doseže višino le 1335 m; nahaja se na meji mesta Zamboanga. V bližini jezera Lanao je vrsta vulkanskih gora, ki tvorijo širok lok skozi province Lanao del Sur, Cotabato in Bukidnon. Vsaj šest od približno dvajsetih vrhov na tem območju je aktivnih, več pa jih stoji v pol-izolaciji. Vrhovi Butig s štirimi kraterskimi jezeri so zlahka vidni iz Cotabata. Gora Ragang, aktivni vulkanski stožec, ki doseže 2815 m, je najbolj izolirana, največjo višino pa doseže gora Kitanglad z 2889 m. [[File:Philippinen mindanao boot ph06p73.jpg|thumb|Obala Mindanaa]] V Južnem Cotabatu je še ena veriga vulkanskih gora, tokrat vzporedna z obalo. Te gore se raztezajo največ 180 km od severozahoda proti jugovzhodu in merijo približno 48 km v širino. Ena izmed znanih gora je gora Parker, katere skoraj okroglo kratersko jezero meri premer milje in četrt in leži 300 m pod njenim 2040 m visokim vrhom. Gora Matutum je zaščiteno območje in velja za eno glavnih znamenitosti v provinci Južni Cotabato. === Planote === Druga pomembna fiziografska delitev Mindanaa je vrsta gorskih planot v provincah Bukidnon in Lanao del Sur. Te planote so precej obsežne in skoraj obkrožajo več vulkanov na tem območju. Planote so sestavljene iz [[bazalt]]nih tokov [[lava|lave]], prepletenih z [[vulkanski pepel|vulkanskim pepelom]] in [[tuf]]om. Blizu njihovih robov planote prerežejo globoki kanjoni, na več mestih pa se slapovi spuščajo v ozko obalno ravnino. Ti slapovi so precej obetavni za razvoj hidroelektrarne. Dejansko je eno takšnih območij pri slapovih Maria Cristina že postalo pomemben proizvajalec. Valovite planote ležijo na povprečni nadmorski višini 700 metrov in ponujajo olajšanje pred pogosto zatiralsko vročino obalnih nižav. === Jezera in slapovi === [[Lanao (jezero)|Jezero Lanao]] zavzema velik del ene takšnih planot v Lanao del Sur. Jezero je največje na Mindanau in drugo največje na Filipinih. Ima približno trikotno obliko in leži na nadmorski višini približno 780 metrov, obdano pa je z gorami, ki se dvigajo več kot 2300 metrov.<ref>{{cite encyclopedia |title=Lake Lanao |encyclopedia=Encyclopaedia Britannica |url=https://www.britannica.com/place/Lake-Lanao |access-date=11 June 2026}}</ref> Drug slap na Mindanau je v Malabangu, 24 km južno od jezera Lanao. Tukaj slapovi Jose Abad Santos predstavljajo eno od slikovitih čudes države na vhodu v 200 hektarjev velikem narodnem parku. Slap Limunsudan, s približno višino 240 m, je najvišji slap na Filipinih; je v mestu Iligan. === Doline, reke in ravnice === [[File:Rio Grande de Mindanao (Cotabato City).jpg|thumb|[[Rio Grande de Mindanao]]]] Mindanao obsega dve veliki nižinski območji v dolinah reke [[Agusan (reka)|Agusan]] v Agusanu in [[Rio Grande de Mindanao]] v mestu Cotabato. Obstajajo nekateri znaki, da dolina Agusan zavzema široko [[sinklinala|sinklinalo]] med osrednjimi gorami in gorami na vzhodni obali. Ta dolina meri 180 km od juga proti severu in se širi od 32 do 48 km. 56 km severno od konice Davaoskega zaliva leži razvodje med reko Agusan in pritoki reke Libuganon, ki teče v zaliv. Nadmorska višina te razvodnice je precej pod 200 m, kar kaže na skoraj neprekinjeno naravo nižine od Mindanajskega morja na severu do Davaoskega zaliva. Rio Grande de Mindanao in njena glavna pritoka, Catisan in Pulangi, tvorijo dolino z največjo dolžino 190 km in širino, ki se giblje od 19 km pri ustju do približno 97 km v osrednjem Cotabatu. Južni podaljški te doline Cotabato se neprekinjeno raztezajo čez 350 metrov dolgo porečje od zaliva Illana na severozahodu do zaliva Sarangani na jugovzhodu. Druge obalne nižine najdemo v različnih delih Mindanaa. Mnoge od teh so majhni izolirani žepi vzdolž severozahodne obale Zamboange. Na drugih območjih, kot je ravnina Davao, so te obalne nižine široke 16 km in večkrat daljše. Od Dipologa, proti vzhodu vzdolž severne obale Mindanaa, ki se približuje Butuanu, se razteza valovita obalna ravnina različne širine. V Misamis Occidental je zdaj mirujoča gora Malindang ustvarila nižino, ki je v povprečju široka 13 km. Plitek zaliv Panguil ločuje to provinco od Lanao del Norte in meji na nizke, slabo odcedne nižine in obsežne mangrove. V Misamis Oriental je ravnina ožja in se ponekod zoži v razgibane rte, ki segajo do morja. Vzhodno od Cagayan de Oro se v Mindanaosko morje razteza razgiban polotok. === Podnebje === Podnebje je vlažno [[tropsko podnebje|tropsko]], povprečno pade v nižinah na mesec več kot 200 mm padavin. Pri tem vzhodni del sploh nima opaznega sušnega obdobja, z izrazito močnim deževnim obdobjem med novembrom in januarjem, na zahodu pa je razmeroma suho med novembrom in aprilom ter razmeroma vlažno v preostalem delu leta. Otok je sicer izven območja [[tropski ciklon|tajfunov]] in zaščiten z gorami, a tajfuni občasno kljub temu prinašajo močne padavine na višku deževnega obdobja na severu.<ref name="WorldGeo"/><ref name="Ooi"/> == Demografija in gospodarstvo == [[slika:Davao skyline.jpg|thumb|left|Davao je največje mesto na otoku]] Po popisu leta 2010 je na glavnem otoku živelo 20.281.545 ljudi, na celotni otoški skupini pa 21.968.174. Največje mesto je [[Davao]], znano predvsem kot največje mesto po površini na svetu (2443 km²),<ref name="WorldGeo"/> ki je s približno 1,5 milijona prebivalcev (2010) četrto največje na Filipinih. Razgibanost površja je botrovala temu, da je Mindanao etnično najraznovrstnejši del Filipinov. Zgodovinsko velja za [[islam]]sko ozemlje v sicer pretežno [[krščanstvo|krščanskih]] Filipinih; muslimanska so ljudstva Magindanao (po katerem je dobil otok tudi ime), Maranao, Ilanun in Sangil, a zaradi demografskih sprememb v zadnjih desetletjih muslimani ne predstavljajo več večinskega prebivalstva.<ref>{{navedi splet| url=http://www.britannica.com/place/Mindanao |title=Mindanao |work=Britannica Online |accessdate=18.4.2016}}</ref> Znana so tudi pod skupnim imenom Moro. Konflikt med različnimi islamskimi skupinami, ki si prizadevajo za neodvisnost, in vlado traja že od sredine 20. stoletja.<ref name="WorldGeo"/> Mindanao je zaradi svojih naravnih bogastev in nekdaj redke poselitve tradicionalno znan kot »dežela priložnosti«. Zemlja je izredno rodovitna zaradi ognjeniškega pepela in rečnih nanosov, blago podnebje pa omogoča pridelavo kulturnih rastlin skozi vse leto. Poleg tega ima velike zaloge [[les]]a, pa tudi rudnin, kot so [[zlato]], [[srebro]], [[svinec]], [[cink]] in [[baker]].<ref name="Ooi"/> Na račun rodovitne zemlje in obilne vlage je Mindanao zdaj znan tudi kot »filipinska košarica s hrano«. Plantaže na otoku denimo prispevajo tričetrt filipinske pridelave banan, pri čemer je država tretji največji izvoznik banan na svetu.<ref name="Economist">{{navedi revijo |url=http://www.economist.com/news/asia/21674840-struggling-violence-and-investment-mindanao-fruits-peace |title=Fruits of peace |date=17.10.2015 |journal=The Economist |accessdate=18.4.2016}}</ref> Pred izbruhom politične krize je bila ta regija vodilni svetovni pridelovalec [[abaka|abake]], sladkorja in [[kokos]]a, izvažali pa so tudi druge pridelke, kot so [[banana|banane]], [[ananas]]i, [[kava|kava]], [[palmovo olje]] in [[bombaž]].<ref name="WorldGeo"/> Gospodarsko pomembna sta še [[živinoreja]] in [[ribištvo]].<ref name="Ooi"/> Na račun geografske bližine sosednjih držav na Borneu je tu eno od težišč regionalnega gospodarskega sodelovanja v okviru [[Zveza držav Jugovzhodne Azije|Zveze držav Jugovzhodne Azije]], a sta infrastruktura in uprava po desetletjih politične nestabilnosti v slabem stanju, kar se odraža tudi v razmeroma nizkih prihodkih lokalnega prebivalstva.<ref name="WorldGeo"/> === Upravna delitev === Otok sestavlja šest upravnih regij, 23 provinc in 30 mest<ref>{{Cite web |title=Philippine Standard Geographic Code (PSGC) – Regions |url=https://psa.gov.ph/classification/psgc/?q=psgc/regions |access-date=December 27, 2021 |website=Philippine Statistics Authority}}</ref> (28 provinc in 33 mest, če so vključeni tudi pripadajoči otoki). Sulu je bil del avtonomne regije Bangsamoro v muslimanskem Mindanau, vendar je bil izključen, potem ko je vrhovno sodišče razglasilo njegovo vključitev v Bangsamoro za neustavno, saj je večina prebivalcev na plebiscitu leta 2019 glasovala proti njej.<ref>{{cite news |title=SC affirms Bangsamoro Organic Law; rules Sulu not part of BARMM |url=https://www.pna.gov.ph/articles/1232948 |access-date=10 September 2024 |work=Philippine News Agency |date=9 September 2024}}</ref> Sulu je bil uradno vrnjen polotoku Zamboanga, svoji prvotni regiji pred ustanovitvijo zdaj že neobstoječe avtonomne regije muslimanskega Mindanaa, na podlagi izvršnega odloka št. 91, ki ga je 30. julija 2025 podpisal predsednik Bongbong Marcos.<ref>{{cite news |last=Geducos |first=Argyll Cyrus |title=Sulu Province moved to Region IX; Marcos ensures uninterrupted services |url=https://mb.com.ph/2025/08/02/sulu-province-moved-to-region-ix-marcos-ensures-uninterrupted-services |newspaper=Manila Bulletin |date=August 2, 2025 |access-date=August 2, 2025}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} * {{Wikipotovanje-medvrstično}} * [http://www.minda.gov.ph/ Mindanao Development Authority Official Website]; {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170916125130/http://minda.gov.ph/ |date=September 16, 2017 }} [[Kategorija:Mindanao]] [[Kategorija:Otoki Filipinov]] {{normativna kontrola}} 6rc52k6l6sxw6hl92ehv9ve2w03jq3u Damir Skomina 0 419974 6743767 6423328 2026-08-28T09:17:56Z ~2026-46638-15 264975 popravek tipkarske napake 6743767 wikitext text/x-wiki {{Infobox football official | officialname = Damir Skomina | image = | fullname = Damir Skomina | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | years1 = | league1 = [[Prva slovenska nogometna liga]] | role1 = sodnik | internationalyears1 = 2003–2021 | confederation1 = [[FIFA]] | internationalrole1 = sodnik }} '''Damir Skomina''', [[Slovenci|slovenski]] [[Nogomet|nogometni]] [[Sodnik (razločitev)|sodnik]] pod okriljem [[UEFA|UEFE]]. * [[5. avgust]] [[1976]], [[Koper]]. S sodniškim stažem je pričel v letu 1992. Prvič je v 1. slovenski ligi sodil leta 2000 med Beltinci in Primorjem. Leta 2008 je postal prvi slovenski nogometni sodnik na olimpijskih igrah. Bil je eden od 12-tih nogometnih sodnikov na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2012|Evropskem prvenstvu v nogometu leta 2012]]. Sodil je tudi na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2016|Evropskem prvenstvu v Franciji leta 2016]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|Svetovnem prvenstvu v Rusiji leta 2018]]. Leta 2019 je sodil v finalu med Tottenhamom in Liverpoolom.<ref>{{Navedi splet|title=Skomina zaključil sodniško kariero|url=https://www.24ur.com/sport/nogomet/skomina.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-08-30|language=sl}}</ref> Konec avgusta 2021 je zaradi poškodbe kolena napovedal slovo od kariere nogometnega sodnika.<ref>{{Navedi splet|title=Konec je. Največji v zgodovini Slovenije ne bo več sodil. Zdaj bo prvi mož Izole.|url=https://siol.net/sportal/nogomet/damir-skomina-kariera-560151|website=siol.net|accessdate=2021-08-30|language=sl}}</ref> == Klubska tekmovanja == === Evropska liga === {| class="wikitable" width=70% |- ! Datum ! Tekma ! Stadion ! Krog |- ! colspan="4" | [[Evropska liga|Pokal UEFA]] 2007/2008 |- | 8. november 2007 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Češka}} [[Mladá Boleslav]] 1–2 {{Ikonazastave|Španija}} [[Villarreal]] | [[Mladá Boleslav]] | Skupina C |- | 6. december 2007 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Belgija}} [[Anderlecht]] 1–1 {{Ikonazastave|Anglija}} [[Tottenham Hotspur]] | [[Bruselj]] | Skupina G |- | 21. februar 2008 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Bayer Leverkusen]] 5–1 {{Ikonazastave|Turčija}} [[Galatasaray]] | [[Leverkusen]] | Šestnajstina finala,<br>povratna tekma |- ! colspan="4" | [[Evropska liga|Pokal UEFA]] 2008/2009 |- | 27. november 2008 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Italija}} [[Sampdoria]] 1–1 {{Ikonazastave|Nemčija}} [[VfB Stuttgart|Stuttgart]] | [[Genova]] | Skupina C |- | 26. februar 2009 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Španija}} [[Valencia CF]] 2–2 {{Ikonazastave|Ukrajina}} [[Dinamo Kijev]] | [[Valencija]] | Šestnajstina finala,<br>povratna tekma |- ! colspan="4" | [[Evropska liga]] 2009/2010 |- | 18. februar 2010 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Grčija}} [[Panathinaikos]] 3–2 {{Ikonazastave|Italija}} [[A.S. Roma|Roma]] | [[Atene]] | Šestnajstina finala |- | 18. marec 2010 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Francija}} [[Olympique de Marseille]] 1–2 {{Ikonazastave|Portugalska}} [[Sport Lisboa e Benfica|Benfica]] | [[Marseille]] | Osmina finala,<br>povratna tekma |- | 1. april 2010 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Anglija}} [[Fulham]] 2–1 {{Ikonazastave|Nemčija}} [[VfL Wolfsburg]] | [[Londres]] | Četrtfinale |- ! colspan="4" | [[Evropska liga]] 2011/2012 |- | 13. februar 2012 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Anglija}} [[Manchester United]] 1–2 {{Ikonazastave|Nizozemska}} [[Ajax Amsterdam]] | [[Manchester]] | Šestnajstina finala,<br>povratna tekma |- | 26. april 2012 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Španija}} [[Valencia CF]] 0–1 {{Ikonazastave|Španija}} [[Atlético de Madrid]] | [[Valencija]] | Polfinale,<br>povratna tekma |- ! colspan="4" | [[Evropska liga]] 2013/2014 |- | 20. marec 2014 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Portugalska}} [[Sport Lisboa e Benfica|Benfica]] 2–2 {{Ikonazastave|Anglija}} [[Tottenham Hotspur]] | [[Lizbona]] | Osmina finala,<br>povratna tekma |- | 24. april 2014 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Španija}} [[Sevilla FC]] 2–0 {{Ikonazastave|Španija}} [[Valencia CF]] | [[Sevilja]] | Polfinale |- ! colspan="4" | [[Evropska liga]] 2014/2015 |- | 26. februar 2015 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Turčija}} [[Besiktas JK]] 1–0 {{Ikonazastave|Anglija}} [[Liverpool F.C.|Liverpool]] | [[Carigrad]] | Šestnajstina finala,<br>povratna tekma |- | 16. april 2015 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Belgija}} [[Club Brugge K.V.]] 0–0 {{Ikonazastave|Ukrajina}} [[FK Dnipro]] | [[Brugge]] | Četrtfinale |- | 14. maj 2015 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Italija}} [[Fiorentina]] 0–2 {{Ikonazastave|Španija}} [[Sevilla FC]] | [[Sevilja]] | Polfinale,<br>povratna tekma |- ! colspan="4" | [[Evropska liga]] 2015/2016 |- | 14. april 2016 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Španija}} [[Sevilla FC]] 1–2 {{Ikonazastave|Španija}} [[Athletic Bilbao]] | [[Sevilja]] | Četrtfinale,<br>povratna tekma |- | 28. april 2016 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Španija}} [[Villarreal CF]] 1–0 {{Ikonazastave|Anglija}} [[Liverpool F.C.|Liverpool]] | [[Vila-real]] | Polfinale |- ! colspan="4" | [[Evropska liga]] 2016/2017 |- | 24. maj 2017 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Nizozemska}} [[Ajax Amsterdam]] 0–2 {{Ikonazastave|Anglija}} [[Manchester United]] | [[Solna]] | Finale |- ! colspan="4" | [[Evropska liga]] 2017/2018 |- | 15. februar 2018 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Škotska}} [[Celtic Glasgow]] 1–0 {{Ikonazastave|Rusija}} [[FC Zenit]] | [[Glasgow]] | Šestnajstina finala |- | 12. april 2018 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Red Bull Salzburg]] 4–1 {{Ikonazastave|Italija}} [[Lazio]] | [[Salzburg]] | Četrtina finala,<br>povratna tekma |} === Liga prvakov === [[Slika:Damir Skomina and Cesc Fàbregas - Дамир Скомина и Цеск Фабрегас (22164504678).jpg|thumb|right|280px|Skomina in [[Cesc Fàbregas]] leta 2015 na tekmi med Dinamom Kijev in Chelsea]] {| class="wikitable" width=70% |- ! Datum ! Tekma ! Stadion ! Krog |- ! colspan="4" | [[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]] 2008/2009 |- | 22. oktober 2008 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Nizozemska}} [[PSV Eindhoven]] 2–0 {{Ikonazastave|Francija}} [[Olympique de Marseille]] | [[Eindhoven]] | Skupina D |- ! colspan="4" | [[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]] 2009/2010 |- | 15. september 2009 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Izrael}} [[Maccabi Haifa]] 0–3 {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Bayern Munich]] | [[Ramat Gan]] | Skupina A |- | 21. oktober 2009 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Švica}} [[FC Zürich|Zürich]] 0–1 {{Ikonazastave|Francija}} [[Olympique de Marseille]] | [[Zürich]] | Skupina C |- | 3. november 2009 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Ciper}} [[APOEL]] 0–1 {{Ikonazastave|Portugalska}} [[FC Porto|Porto]] | [[Nikozija]] | Skupina D |- | 9. december 2009 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Anglija}} [[Liverpool F.C.|Liverpool]] 1–2 {{Ikonazastave|Italija}} [[Fiorentina]] | [[Liverpool]] | Skupina E |- ! colspan="4" | [[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]] 2010/2011 |- | 15. september 2010 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Španija}} [[Real Madrid]] 2–0 {{Ikonazastave|Nizozemska}} [[Ajax]] | [[Madrid]] | Skupina G |- | 20. oktober 2010 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Italija}} [[Inter Milan]] 4–3 {{Ikonazastave|Anglija}} [[Tottenham Hotspur]] | [[Milano]] | Skupina A |- | 23. november 2010 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Francija}} [[Auxerre]] 0–2 {{Ikonazastave|Italija}} [[A.C. Milan|Milan]] | [[Auxerre]] | Skupina G |- | 16. marec 2011 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Španija}} [[Real Madrid]] 3–0 {{Ikonazastave|Francija}} [[Olympique Lyonnais|Lyon]] | [[Madrid]] | Osmina finala |- | 13. april 2011 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Schalke 04]] 2–1 {{Ikonazastave|Italija}} [[Inter Milan]] | [[Gelsenkirchen]] | Četrtfinale,<br>povratna tekma |- ! colspan="4" | [[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]] 2011/2012 |- | 14. september 2011 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Portugalska}} [[Benfica]] 1–1 {{Ikonazastave|Anglija}} [[Manchester United]] | [[Lizbona]] | Skupina C |- | 22. november 2011 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Italija}} [[S.S.C. Napoli|Napoli]] 2–1 {{Ikonazastave|Anglija}} [[Manchester City]] | [[Neapelj]] | Skupina A |- | 19. oktober 2011 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Francija}} [[Olympique de Marseille]] 0–1 {{Ikonazastave|Anglija}} [[Arsenal]] | [[Marseille]] | Skupina F |- | 6. marec 2012 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Anglija}} [[Arsenal]] 3–0 {{Ikonazastave|Italija}} [[A.C. Milan|Milan]] | [[London]] | Osmina finala,<br>povratna tekma |- | 4. april 2012 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Anglija}} [[Chelsea]] 2–1 {{Ikonazastave|Portugalska}} [[Benfica]] | [[London]] | Četrtina finala,<br>povratna tekma |- ! colspan="4" | [[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]] 2012/2013 |- | 18.september 2012 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Španija}} [[Real Madrid]] 3–2 {{Ikonazastave|Anglija}} [[Manchester City]] | [[Madrid]] | Skupina D |- | 23. oktober 2012 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Danska}} [[Nordsjælland]] 1–1 {{Ikonazastave|Italija}} [[Juventus]] | [[Kobenhavn]] | Skupina E |- | 21.november 2012 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Belgija}} [[Anderlecht]] 1–3 {{Ikonazastave|Italija}} [[A.C. Milan|Milan]] | [[Anderlecht]] | Skupina C |- | 5. marec 2013 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Borussia Dortmund]] 3–0 {{Ikonazastave|Ukrajina}} [[Shakhtar Donetsk]] | [[Dortmund]] | Osmina finala,<br>povratna tekma |- | 1. maj 2013 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Španija}} [[FC Barcelona|Barcelona]] 0–3 {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Bayern Munich]] | [[Barcelona]] | Polfinale,<br>povratna tekma |- ! colspan="4" | [[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]] 2013/2014 |- | 17. september 2013 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Anglija}} [[Manchester United]] 4–2 {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Bayer Leverkusen]] | [[Manchester]] | Skupina A |- | 5. november 2013 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Grčija}} [[Olympiacos]] 1–0 {{Ikonazastave|Portugalska}} [[Benfica]] | [[Pirej]] | Skupina C |- | 10. december 2013 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Češka}} [[Viktoria Plzeň]] 2–1 {{Ikonazastave|Rusija}} [[CSKA Moskva]] | [[Plzeň]] | Skupina D |- | 8. april 2014 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Borussia Dortmund]] 2–0 {{Ikonazastave|Španija}} [[Real Madrid]] | [[Dortmund]] | Četrtfinale,<br>povratna tekma |- ! colspan="4" | [[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]] 2014/2015 |- | 16. september 2014 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Španija}} [[Real Madrid]] 5–1 {{Ikonazastave|Švica}} [[FC Basel|Basel]] | [[Madrid]] | Skupina B |- | 2. oktober 2014 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Portugalska}} [[FC Porto|Porto]] 2–1 {{Ikonazastave|Španija}} [[Athletic Bilbao]] | [[Porto]] | Skupina H |- | 9. december 2014 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Monako}} [[A.S. Monaco|Monako]] 2–0 {{Ikonazastave|Rusija}} [[FC Zenit]] | [[Monako]] | Skupina C |- | 10. marec 2015 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Španija}} [[Real Madrid]] 3–4 {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Schalke 04]] | [[Madrid]] | Osmina finala,<br>povratna tekma |- ! colspan="4" | [[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]] 2015/2016 |- | 15. september 2015 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Anglija}} [[Manchester City]] 1–2 {{Ikonazastave|Italija}} [[Juventus]] | [[Manchester]] | Skupina D |- | 20. oktober 2015 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Ukrajina}} [[Dinamo Kijev]] 0–0 {{Ikonazastave|Anglija}} [[Chelsea]] | [[Kijev]] | Skupina G |- | 25. november 2015 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Borussia Mönchengladbach]] 4–2 {{Ikonazastave|Španija}} [[Sevilla FC]] | [[Mönchengladbach]] | Skupina D |- | 8. marec 2016 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Nemčija}} [[WfL Wolfsburg|Wolfsburg]] 1–0 {{Ikonazastave|Belgija}} [[K.A.A. Gent|Gent]] | [[Wolfsburg]] | Osmina finala,<br>povratna tekma |- | 4. maj 2016 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Španija}} [[Real Madrid]] 1–0 {{Ikonazastave|Anglija}} [[Manchester City]] | [[Madrid]] | Polfinale,<br>povratna tekma |- ! colspan="4" | [[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]] 2016/2017 |- | 28. september 2016 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Borussia Mönchengladbach]] 1–2 {{Ikonazastave|Španija}} [[FC Barcelona|Barcelona]] | [[Mönchengladbach]] | Skupina C |- | 18. oktober 2016 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Portugalska}} [[Sporting CP]] 1–2 {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Borussia Dortmund]] | [[Lizbona]] | Skupina F |- | 23. november 2016 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Turčija}} [[Beşiktaş]] 3–3 {{Ikonazastave|Portugalska}} [[Benfica]] | [[Carigrad]] | Skupina B |- | 15. februar 2017 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Španija}} [[Real Madrid]] 3–1 {{Ikonazastave|Italija}} [[S.S.C. Napoli|Napoli]] | [[Madrid]] | Osmina finala |- | 19. april 2017 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Monako}} [[A.S. Monaco|Monako]] 3–1 {{Ikonazastave|Nemčija}} [[Borussia Dortmund]] | [[Monako]] | Četrtfinale,<br>povratna tekma |- ! colspan="4" | [[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]] 2017/2018 |- | 12. september 2017 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Španija}} [[FC Barcelona|Barcelona]] 3–0 {{Ikonazastave|Italija}} [[Juventus]] | [[Barcelona]] | Skupina D |- | 18. oktober 2017 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Anglija}} [[Chelsea]] 3–3 {{Ikonazastave|Italija}} [[A.S. Roma|Roma]] | [[London]] | Skupina C |- | 21. november 2017 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Italija}} [[S.S.C. Napoli|Napoli]] 3–0 {{Ikonazastave|Ukrajina}} [[Shakhtar Donetsk]] | [[Neapelj]] | Skupina F |- | 14. marec 2018 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Španija}} [[FC Barcelona|Barcelona]] 3–0 {{Ikonazastave|Anglija}} [[Chelsea]] | [[Barcelona]] | Osmina finala,<br>povratna tekma |- | 2. maj 2018 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Italija}} [[A.S. Roma|Roma]] 4–2 {{Ikonazastave|Anglija}} [[Liverpool F.C.|Liverpool]] | [[Rim]] | Polfinale,<br>povratna tekma |} === Superpokal UEFA === {| class="wikitable" width=55% ! colspan="4" | [[Superpokal UEFA]] 2012 – {{Zastava|Monako}} |- ! Datum ! Tekma ! Stadion |- | 31. avgust 2012 | style="text-align:center;" | {{Ikonazastave|Anglija}} [[Chelsea]] 1–4 {{Ikonazastave|Španija}} [[Atlético Madrid]] | [[Monako]] |} == Reprezentančna tekmovanja == [[Slika:2017 FRIENDLY MATCH RUSSIA v ARGENTINA - Agüero kick-off.jpg|thumb|right|280px|Skomina in [[Sergio Agüero]] leta 2017 na prijateljski tekmi med Rusijo in Argentino]] === Olimpijske igre === {| class="wikitable" width=55% ! colspan="4" | [[Poletne olimpijske igre 2008]] – {{Ikonazastave|Kitajska}} [[Peking]] |- ! Datum ! Tekma ! Stadion ! Krog |- | 7. avgust 2008 | style="text-align:center;" | {{fb|HON}} 0–3 {{fb|ITA}} | [[Qinhuangdao]] | Skupina D |- | 16. avgust 2008 | style="text-align:center;" | {{fb|BRA}} 2–0 {{fb|CMR}} | [[Shenyang]] | Četrtfinale |} === Evropsko prvenstvo v nogometu === [[Slika:Gdansk PGE Arena GER-GRE Euro 2012 13 Sifakis Papadopoulos Torosidis Skomina.jpg|thumb|right|220px|Skomina na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2012|Evropskem prvenstvu 2012]] na tekmi med Nemčijo in Grčijo]] {| class="wikitable" width=55% |- ! Datum ! Tekma ! Stadion ! Krog |- ! colspan="4" | [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2012]] – {{Zastava|Poljska}} - {{Zastava|Ukrajina}} |- | 9. junij 2012 | style="text-align:center;" | {{fb|NED}} 0–1 {{fb|DEN}} | [[Harkiv]] | Skupina B |- | 16. junij 2012 | style="text-align:center;" | {{fb|SWE}} 2–3 {{fb|ENG}} | [[Kijev]] | Skupina D |- | 22. junij 2012 | style="text-align:center;" | {{fb|GER}} 4–2 {{fb|GRE}} | [[Gdansk]] | Četrtfinale |- ! colspan="4" | [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2016]] – {{Zastava|Francija}} |- | 15. junij 2016 | style="text-align:center;" | {{fb|RUS}} 1–2 {{fb|SVK}} | [[Villeneuve-d'Ascq]] | Skupina B |- | 19. junij 2016 | style="text-align:center;" | {{fb|SWI}} 0–0 {{fb|FRA}} | [[Villeneuve-d'Ascq]] | Skupina A |- | 27. junij 2016 | style="text-align:center;" | {{fb|ENG}} 1–2 {{fb|ICE}} | [[Nica]] | Osmina finala |- | 1. julij 2016 | style="text-align:center;" | {{fb|WAL}} 3–1 {{fb|BEL}} | [[Villeneuve-d'Ascq]] | Četrtfinale |} === Pokal konfederacij === {| class="wikitable" width=55% ! colspan="4" | [[Pokal konfederacij 2017]] – {{Zastava|Rusija}} |- ! Datum ! Tekma ! Stadion ! Krog |- | 18. junij 2017 | style="text-align:center;" | {{fb|CMR}} 0–2 {{fb|CHI}} | [[Moskva]] | Skupina B |} === Svetovno prvenstvo v nogometu === [[Slika:SWE-SWI (10).jpg|thumb|right|280px|Skomina na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|Svetovnem prvenstvu 2018]] na tekmi med Švedsko in Švico]] {| class="wikitable" width=55% ! colspan="4" | [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018]] – {{Zastava|Rusija}} |- ! Datum ! Tekma ! Stadion ! Krog |- | 19. junij 2018 | style="text-align:center;" | {{fb|COL}} 1–2 {{fb|JPN}} | [[Samara]] | Skupina H |- | 28. junij 2018 | style="text-align:center;" | {{fb|ENG}} 0–1 {{fb|BEL}} | [[Kaliningrad]] | Skupina G |- | 3. julij 2018 | style="text-align:center;" | {{fb|SWE}} 1–0 {{fb|SUI}} | [[Sankt Peterburg]] | Osmina finala |} == Sklici == {{Sklici}} == Glej tudi == * [[Darko Čeferin]] * [[Matej Jug]] * [[Slavko Vinčić]] == Zunanje povezave == * [http://worldreferee.com/referee/skomina Worldreferee.com] * [https://www.transfermarkt.com/damir-skomina/profil/schiedsrichter/784/saison/2015 Transfermarkt.com] {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Skomina, Damir}} [[Kategorija:Slovenski nogometni sodniki]] [[Kategorija:Koprčani]] 2kshhajdjhszmvehkouzue8egpggou8 Anton Gvajc 0 423192 6743608 5035801 2026-08-27T18:24:40Z G-Cup 10746 6743608 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Gvajc''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], * [[21. avgust]] [[1865]], [[Ljubljana]], † [[3. avgust]] [[1935]], [[Brežice]]. [[Slika:Anton Gvajc - Jastog.jpg|thumb|left|250px|Anton Gvajc - ''Jastog'', hrani [[Narodna galerija Slovenije]]]] Gvajc je večinoma pretežno ukvarjal s [[krajinsko slikarstvo|krajinskim slikarstvom]], vseskozi v strogem [[realizem|realizmu]]. Njegova najbolj znana dela so: ''Zapuščena pevka'', ''Molitev v sili'', ''Gradba in hramba jeruzalemskega mesta'', ''Srečanje'', ''Pastirčka'', ''Moje kokoši'', ''Gozd'', ''Češnje in smokve'', ''Pomlad'', ''V gozdu'', ''Počitek'' in ''Mesečina''. Razstavljal je na prvi slovenski umetniški razstavi v Ljubljani leta 1900, prvi umetniški razstavi v [[Gorica|Gorici]] v hiši [[Anton Dermota|Antona Dermote]] julija 1912, na prvi razstavi v [[Jakopičev paviljon|Jakopičevem paviljonu]], leta 1924 na razstavi slovenskih umetnin v [[Hodonin]]u ter še v [[Trst]]u, [[Zagreb]]u, [[Beograd]]u, Ljubljani, [[Maribor]]u in [[Sofija|Sofiji]]. Preživljal se je kot učitelj likovne vzgoje na srednjih šolah v različnih krajih Slovenije. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{SloBio|id=221550|avtor=France Mesesnel|ime=Anton Gvajc|vir=SBL}} {{normativna kontrola}} {{painter-stub}} {{DEFAULTSORT:Gvajc, Anton}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Realistični slikarji]] [[Kategorija:Pokopani na Pobreškem pokopališču]] if1cht0t6e7105f1i2nwkphjnt497dd Boben (razločitev) 0 440177 6743664 6664431 2026-08-27T21:55:26Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6743664 wikitext text/x-wiki '''Boben''' lahko pomeni: * [[boben]], glasbeni inštrument iz družine tolkal * [[Boben (potok)|Boben]], potok, ki teče skozi [[Hrastnik]], levi pritok Save * [[Boben, Hrastnik|Boben]], naselje v Občini Hrastnik *[[Boben (priimek)]], slovenski priimek == Glej tudi == * [[bobnič]] *[[bobnar]] * [[Boban]] * [[bobnič]] * [[Bobnarica]] * priimek [[Bobnar (priimek)|Bobnar]] in [[Jan Bobnarič|Bobnarič]] {{razločitev}} 7pot1mpu7jaqhobh3l6vero5i4leupx Tadej Pogačar 0 461397 6743495 6743068 2026-08-27T13:19:33Z Sportomanokin 14776 /* Večna lestvica */ 6743495 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::5 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|129 profesionalnih zmag]] (15. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(21 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :''1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|blue polkadot}} Gorski cilj (po 4.- etapi)'' ::zmagal v eni etapi (št.1 (ITT), 4) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | {{cjersey|red}}<br><small>(5 dan)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(5 dan)</small> | {{cjersey|blue polkadot}}<br><small>(2 dan)</small> | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 5 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''96 dni''' | '''8 dni''' | '''62 dni''' | '''82 dni''' | '''37 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 129 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (129) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|129 zmagami]] (je 15. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=21 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|129. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2148,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.793 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] nlm729m5k0b32b0o9jzrkkzql59snix 6743504 6743495 2026-08-27T13:31:39Z Sportomanokin 14776 /* Etapne dirke */ 6743504 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::5 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|129 profesionalnih zmag]] (15. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(21 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :''1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|blue polkadot}} Gorski cilj (po 4.- etapi)'' ::zmagal v eni etapi (št.1 (ITT), 4) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | {{cjersey|red}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue polkadot}}<br><small>(2 dni)</small> | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 5 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''96 dni''' | '''8 dni''' | '''62 dni''' | '''82 dni''' | '''37 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 129 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (129) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|129 zmagami]] (je 15. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=21 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|129. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2148,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.793 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] h5hahfpajw5jc9yufsnof71i4huufc2 6743580 6743504 2026-08-27T17:07:26Z Sportomanokin 14776 6743580 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::6 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 profesionalnih zmag]] (15. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(21 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :''1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|blue polkadot}} Gorski cilj (po 4.- etapi)'' ::zmagal v eni etapi (št.1 (ITT), 4) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | {{cjersey|red}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue polkadot}}<br><small>(2 dni)</small> | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 5 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''96 dni''' | '''8 dni''' | '''62 dni''' | '''82 dni''' | '''37 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 129 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (129) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|129 zmagami]] (je 15. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=21 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|129. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2148,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.793 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] punqs860gs14jqhgps8um6ulxds5fap 6743587 6743580 2026-08-27T17:13:54Z Sportomanokin 14776 /* Rezultati */ 6743587 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::6 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 profesionalnih zmag]] (15. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(22 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :''1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|blue polkadot}} Gorski cilj (po 4.- etapi)'' ::zmagal v treh etapah (št.1 (ITT), 4 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | {{cjersey|red}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue polkadot}}<br><small>(2 dni)</small> | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 5 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''96 dni''' | '''8 dni''' | '''62 dni''' | '''82 dni''' | '''37 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 129 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (129) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|129 zmagami]] (je 15. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=21 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|129. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2148,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.793 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 1ctsej9kraglsmx32xolspys7pewsii 6743588 6743587 2026-08-27T17:15:13Z Sportomanokin 14776 /* Etapne dirke */ 6743588 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::6 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 profesionalnih zmag]] (15. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(22 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :''1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|blue polkadot}} Gorski cilj (po 4.- etapi)'' ::zmagal v treh etapah (št.1 (ITT), 4 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | {{cjersey|red}}<br><small>(6 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(6 dni)</small> | {{cjersey|blue polkadot}}<br><small>(3 dni)</small> | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 6 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''97 dni''' | '''9 dni''' | '''63 dni''' | '''82 dni''' | '''38 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 129 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (129) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|129 zmagami]] (je 15. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=21 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|129. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2148,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.793 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] s84i5uwr521y3jqbew542s486nhy3bc 6743589 6743588 2026-08-27T17:15:38Z Sportomanokin 14776 /* Ostalo */ 6743589 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::6 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 profesionalnih zmag]] (15. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(22 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :''1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|blue polkadot}} Gorski cilj (po 4.- etapi)'' ::zmagal v treh etapah (št.1 (ITT), 4 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | {{cjersey|red}}<br><small>(6 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(6 dni)</small> | {{cjersey|blue polkadot}}<br><small>(3 dni)</small> | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 6 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''97 dni''' | '''9 dni''' | '''63 dni''' | '''82 dni''' | '''38 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 130 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (129) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|129 zmagami]] (je 15. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=21 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|129. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2148,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.793 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 3qxlogrecq2dkidbxzrjbbchnvkcmdh 6743590 6743589 2026-08-27T17:16:38Z Sportomanokin 14776 /* Profesionalne zmage (129) */ 6743590 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::6 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 profesionalnih zmag]] (15. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(22 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :''1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|blue polkadot}} Gorski cilj (po 4.- etapi)'' ::zmagal v treh etapah (št.1 (ITT), 4 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | {{cjersey|red}}<br><small>(6 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(6 dni)</small> | {{cjersey|blue polkadot}}<br><small>(3 dni)</small> | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 6 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''97 dni''' | '''9 dni''' | '''63 dni''' | '''82 dni''' | '''38 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 130 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (130) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 zmagami]] (je 15. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=22 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|129. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|130. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2148,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.793 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] l3tvvfjfg7e45td5c9ueano5u2t6s6y 6743726 6743590 2026-08-28T07:22:14Z Sportomanokin 14776 /* Večna lestvica */ 6743726 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::6 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 profesionalnih zmag]] (15. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(22 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :''1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|blue polkadot}} Gorski cilj (po 4.- etapi)'' ::zmagal v treh etapah (št.1 (ITT), 4 in 6) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | {{cjersey|red}}<br><small>(6 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(6 dni)</small> | {{cjersey|blue polkadot}}<br><small>(3 dni)</small> | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 6 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''97 dni''' | '''9 dni''' | '''63 dni''' | '''82 dni''' | '''38 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 130 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (130) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|130 zmagami]] (je 15. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=22 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|129. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|130. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2156,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.793 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] m68zpqg85gy895r2dh69c5axjzrypfw Lycorma delicatula 0 462266 6743724 6713522 2026-08-28T07:19:34Z Yerpo 8417 novice 6743724 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = ''Lycorma delicatula'' | image = Adult Lycorma delicatula.jpg | image_width = 250px | image_caption = | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Hemiptera]] (polkrilci) | subordo = [[Auchenorrhyncha]] (škržadi in škržatki) | infraordo = [[Fulgoromorpha]] (sorodstvo svetivcev) | familia = [[Fulgoridae]] (svetivci) | genus = ''Lycorma'' | species = '''''L. delicatula''''' | binomial = ''Lycorma delicatula'' | binomial_authority = (White, 1845) | synonyms = * ''Aphaena delicatula'' <small>White, 1845</small> * ''Lycorma delicatulum'' <small>(White, 1845)</small> }} '''''Lycorma delicatula''''' je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[polkrilci|polkrilca]] iz družine [[svetivci|svetivcev]], izvorno razširjena v subtropskih predelih [[Vzhodna Azija|Vzhodne Azije]], ki se trenutno širi po [[Korejski polotok|Korejskem polotoku]] in [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], kjer velja za [[invazivna vrsta|invazivno vrsto]].<ref name="CABI">{{navedi splet |url=https://www.cabi.org/isc/datasheet/110524 |title=Lycorma delicatula (spotted laternfly) |work=Invasive species compendium |publisher=CAB International |accessdate=2019-06-18}}</ref> == Opis == [[slika:Spotted Lanternfly, left side 2017-06-16-16.56 (35264403881).jpg|thumb|left|Prepariran primerek z razprtimi krili]] So razmeroma velike žuželke, ki v mirovanju od glave do konice [[žuželčje krilo|kril]] merijo 2 do 3 cm, pri čemer so samci manjši od samic. Imajo tudi skoraj tako dolge noge. Od daleč zaradi velikosti in obarvanosti kril spominjajo na [[nočni metulji|nočne metulje]], od katerih pa jih je možno preprosto ločiti po obliki glave in debelem zadku. Glava in noge so črne ali temnorjave, osnovna barva zadka pa je živorumena s črnimi progami po trebušni in hrbtni strani. Prvi par kril je sivkaste barve, pri konici z mrežo svetlejših žil na temni podlagi, pri bazi pa svetlosivo osnovo, posejano s črnimi pikami. Zadnji par kril ima na sprednji strani (bližje glavi) črne in bele proge ter živordečo osnovno obarvanost s črnimi pikami na zadnji strani. Samce je možno hitro ločiti od samic po izrastkih na konici zadka, ki so rdeči (pri samicah črni).<ref name="DaraBarringer2015">{{navedi revijo |last1=Dara |first1=Surendra K. |last2=Barringer |first2=Lawrence |last3=Arthurs |first3=Steven P. |title=Lycorma delicatula (Hemiptera: Fulgoridae): A New Invasive Pest in the United States |journal=Journal of Integrated Pest Management |volume=6 |issue=1 |year=2015 |pages=20 |doi=10.1093/jipm/pmv021}}</ref> Iz območij, kjer je ''Lycorma delicatula'' domorodna, je malo podatkov, v Južni Koreji in ZDA pa se razvije en rod na leto. Samica jeseni izleže maso 30–50 jajčec na gladko površino (največkrat lubje velikega pajesena, lahko pa tudi na steno ali kak gladek predmet v okolici) in jo prekrije z voskasto prevleko, ki se na zraku strdi v [[ooteka|ooteko]]. Odrasli prek zime poginejo. Maja naslednje leto se izležejo nimfe, ki do konca julija preidejo skozi štiri stadije, nato pa se [[preobrazba (biologija)|preobrazijo]] v odraslo žival. Prvi trije stadiji so črne barve z belimi pikami po telesu in nogah, osnovna obarvanost četrtega pa je rdečkasta, prav tako s pikami.<ref name="DaraBarringer2015"/> Odrasli so dnevno aktivni. Tako ličinke kot odrasli se aktivno premikajo in hitro kolonizirajo nove primerne [[habitat]]e, poleg tega lahko jajčeca, prilepljena na predmete, nevedoč razširja človek z mednarodno trgovino, tako da je bil prihod na druge celine samo vprašanje časa.<ref name="DaraBarringer2015"/> == Ekologija in razširjenost == [[slika:Spotted Lanternfly Berks County PA Late July 2018.jpg|thumb|Ličinke tretjega in četrtega stadija na trti]] Je polifaga vrsta, ki se prehranjuje na olesenelih delih različnih rastlin. Med pogostejšimi gostitelji so drevesa in grmovnice, kot so [[veliki pajesen]] (''Ailanthus altissima''), [[kitajska tona]] (''Toona sinensis''), [[mandžurski oreh]] (''Juglans mandshurica''), cedrovec vrste ''Cedrela fissilis'' in [[indijska lipovka]] (''Melia azedarach'').<ref name="CABI"/> Skupno je bilo zabeleženih že več kot 170 vrst gostiteljev, pri čemer so ličinke manj »izbirčne« kot odrasli. Jajčeca najpogosteje odlagajo na veliki pajesen.<ref>{{cite journal |last=Barringer |first=Lawrence |last2=Ciafré |first2=Claire M. |title=Worldwide Feeding Host Plants of Spotted Lanternfly, With Significant Additions From North America |journal=Environmental Entomology |volume=49 |issue=5 |date=2020-08-14 |doi=10.1093/ee/nvaa093 |pages=999–1011}}</ref> Osebki se radi združujejo v gruče in se prehranjujejo skupaj.<ref name="DaraBarringer2015"/> S prebadanjem lubja povzročajo temnenje in izpostavlja tkivo okužbi s plesnimi, zato velja vrsta za škodljivca v parkovnih nasadih.<ref name="CABI2013">{{navedi knjigo |editor=Dixon C. s sod. |title=The CABI Encyclopedia of Forest Trees |url=https://archive.org/details/cabiencyclopedia0000unse |year=2013 |publisher=CAB International |chapter=Ailanthus altissima (Mill.) Swingle |pages=[https://archive.org/details/cabiencyclopedia0000unse/page/n61 52]–53 |isbn=978-1-78064-236-9}}</ref> Ob prehranjevenju večjih gruč ličink poganjki ovenijo in odmrejo.<ref name="HANKIM2008">{{navedi revijo |last1=Han |first1=Jung Min |last2=Kim |first2=Hyojoong |last3=Lim |first3=Eun Ji |last4=Lee |first4=Seunghwan |last5=Kwon |first5=Yong-Jung |last6=Cho |first6=Soowon |title=Lycorma delicatula (Hemiptera: Auchenorrhyncha: Fulgoridae: Aphaeninae) finally, but suddenly arrived in Korea |journal=Entomological Research |volume=38 |issue=4 |year=2008 |pages=281–286 |doi=10.1111/j.1748-5967.2008.00188.x}}</ref> Problematično pa je predvsem dejstvo, da izločajo velike količine odvečnih rastlinskih sokov in voska, s čimer popackajo rastlino in okolico. Gručo je možno že na daleč opaziti po [[mravlje|mravljah]], osah, sršenih in čebelah, ki jih privabljajo ti izločki. Na njih se hitro razvije tudi [[plesen]].<ref name="DaraBarringer2015"/> Vrsta se naravno pojavlja po jugovzhodnem delu [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]], v [[Laos]]u, [[Tajvan]]u in [[Vietnam]]u.<ref name="CABI"/> Na Kitajskem jo uporabljajo v [[Tradicionalna kitajska medicina|tradicionalni medicini]] za izdelavo pripravka proti otekanju.<ref name="DaraBarringer2015"/> === Kot invazivna vrsta === Po več desetletjih negotovosti glede opažanj se je ''Lycorma delicatula'' leta 2004 potrjeno pojavila v [[Južna Koreja|Južni Koreji]] in v roku dveh let postala zelo številčna na nekaterih območjih zahodnega dela države, zato je očitno, da se tam uspešno razmnožuje. Poleg običajnih gostiteljev napada tudi druge rastline, med njimi divjo trto (rod ''Vitis''), hkrati pa zbuja nelagodje zaradi svoje velikosti, če prileti v stanovanje ali sadovnjak – osebki namreč ne kažejo pretiranega strahu pred človekom.<ref name="HANKIM2008"/> Desetletje kasneje, 2014, so jo prvič opazili v Severni Ameriki, natančneje v ameriški zvezni državi [[Pensilvanija]] na vzhodni obali celine, kjer se je ustalila in se zdaj širi kljub poskusom iztrebitve. Tam po eni strani predstavlja možnost, da bo pripomogla k zatiranju velikega pajesena, ki je sam invazivna vrsta, po drugi strani pa že povzroča težave v sadjarstvu in vinogradništvu.<ref name="DaraBarringer2015"/> Poleg Pensilvanije so jo opazili tudi že v nekaj sosednjih zveznih državah.<ref name="CABI"/> Doslej je bila zabeležena že na več deset vrstah dreves, ki rastejo v ZDA, zanešenih iz Azije ali avtohtonih. Od slednjih lahko uspešno preživi na [[črni oreh|črnem orehu]], [[sivi oreh|sivem orehu]], [[Navadni tulipanovec|navadnem tulipanovcu]] in nekaterih drugih.<ref name="MurmanSetliff2020">{{cite journal |last1=Murman |first1=Kelly |last2=Setliff |first2=Gregory P. |last3=Pugh |first3=Cathryn V. |last4=Toolan |first4=Michael J. |last5=Canlas |first5=Isaiah |last6=Cannon |first6=Stefani |last7=Abreu |first7=Leslie |last8=Fetchen |first8=Miranda |last9=Zhang |first9=Longwa |last10=Warden |first10=Melissa L. |last11=Wallace |first11=Matthew |last12=Wickham |first12=Jacob |last13=Spichiger |first13=Sven-Erik |last14=Swackhamer |first14=Emelie |last15=Carrillo |first15=Daniel |last16=Cornell |first16=Allison |last17=Derstine |first17=Nathan T |last18=Barringer |first18=Lawrence |last19=Cooperband |first19=Miriam F. |last20=Morrison |first20=William |display-authors=4 |title=Distribution, Survival, and Development of Spotted Lanternfly on Host Plants Found in North America |journal=Environmental Entomology |year=2020 |doi=10.1093/ee/nvaa126}}</ref> Zaradi tveganja za prihod v Evropo [[Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin]] (EPPO) priporoča uvedbo tarčnega monitoringa in karantenskih ukrepov v državah članicah.<ref>{{navedi splet|url=https://gd.eppo.int/download/doc/507_pra_exp_LYCMDE.pdf |title=Pest Risk Analysis for Lycorma delicatula |publisher=EPPO |date=2016-09 |location=Pariz |accessdate=2019-06-19}}</ref> Avgusta 2026 je bila potrjena prva evropska najdba v divjini, v okolici [[Kišinjev]]a v [[Moldavija|Moldaviji]].<ref name="a955">{navedi splet | title=Pest alert | website=International Plant Protection Convention | date=2026-08-26 | url=https://www.ippc.int/en/core-activities/capacity-development/programmes/strenghtening-pest-outbreak-alert-and-response-systems/pest-alerts-d/4/ | access-date=2026-08-28}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Lycorma delicatula}} {{taxonbar|from=Q10571341}} [[Kategorija:Invazivne vrste]] [[Kategorija:Svetivci]] [[Kategorija:Škodljivci kmetijskih rastlin]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1845]] [[Kategorija:Žuželke Azije]] [[Kategorija:Žuželke Evrope]] [[Kategorija:Žuželke Severne Amerike] fht4b2x8p21a3qfmxf0u66n1mzmg00k 6743725 6743724 2026-08-28T07:21:01Z Yerpo 8417 pp ref 6743725 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = ''Lycorma delicatula'' | image = Adult Lycorma delicatula.jpg | image_width = 250px | image_caption = | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Hemiptera]] (polkrilci) | subordo = [[Auchenorrhyncha]] (škržadi in škržatki) | infraordo = [[Fulgoromorpha]] (sorodstvo svetivcev) | familia = [[Fulgoridae]] (svetivci) | genus = ''Lycorma'' | species = '''''L. delicatula''''' | binomial = ''Lycorma delicatula'' | binomial_authority = (White, 1845) | synonyms = * ''Aphaena delicatula'' <small>White, 1845</small> * ''Lycorma delicatulum'' <small>(White, 1845)</small> }} '''''Lycorma delicatula''''' je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[polkrilci|polkrilca]] iz družine [[svetivci|svetivcev]], izvorno razširjena v subtropskih predelih [[Vzhodna Azija|Vzhodne Azije]], ki se trenutno širi po [[Korejski polotok|Korejskem polotoku]] in [[Severna Amerika|Severni Ameriki]], kjer velja za [[invazivna vrsta|invazivno vrsto]].<ref name="CABI">{{navedi splet |url=https://www.cabi.org/isc/datasheet/110524 |title=Lycorma delicatula (spotted laternfly) |work=Invasive species compendium |publisher=CAB International |accessdate=2019-06-18}}</ref> == Opis == [[slika:Spotted Lanternfly, left side 2017-06-16-16.56 (35264403881).jpg|thumb|left|Prepariran primerek z razprtimi krili]] So razmeroma velike žuželke, ki v mirovanju od glave do konice [[žuželčje krilo|kril]] merijo 2 do 3 cm, pri čemer so samci manjši od samic. Imajo tudi skoraj tako dolge noge. Od daleč zaradi velikosti in obarvanosti kril spominjajo na [[nočni metulji|nočne metulje]], od katerih pa jih je možno preprosto ločiti po obliki glave in debelem zadku. Glava in noge so črne ali temnorjave, osnovna barva zadka pa je živorumena s črnimi progami po trebušni in hrbtni strani. Prvi par kril je sivkaste barve, pri konici z mrežo svetlejših žil na temni podlagi, pri bazi pa svetlosivo osnovo, posejano s črnimi pikami. Zadnji par kril ima na sprednji strani (bližje glavi) črne in bele proge ter živordečo osnovno obarvanost s črnimi pikami na zadnji strani. Samce je možno hitro ločiti od samic po izrastkih na konici zadka, ki so rdeči (pri samicah črni).<ref name="DaraBarringer2015">{{navedi revijo |last1=Dara |first1=Surendra K. |last2=Barringer |first2=Lawrence |last3=Arthurs |first3=Steven P. |title=Lycorma delicatula (Hemiptera: Fulgoridae): A New Invasive Pest in the United States |journal=Journal of Integrated Pest Management |volume=6 |issue=1 |year=2015 |pages=20 |doi=10.1093/jipm/pmv021}}</ref> Iz območij, kjer je ''Lycorma delicatula'' domorodna, je malo podatkov, v Južni Koreji in ZDA pa se razvije en rod na leto. Samica jeseni izleže maso 30–50 jajčec na gladko površino (največkrat lubje velikega pajesena, lahko pa tudi na steno ali kak gladek predmet v okolici) in jo prekrije z voskasto prevleko, ki se na zraku strdi v [[ooteka|ooteko]]. Odrasli prek zime poginejo. Maja naslednje leto se izležejo nimfe, ki do konca julija preidejo skozi štiri stadije, nato pa se [[preobrazba (biologija)|preobrazijo]] v odraslo žival. Prvi trije stadiji so črne barve z belimi pikami po telesu in nogah, osnovna obarvanost četrtega pa je rdečkasta, prav tako s pikami.<ref name="DaraBarringer2015"/> Odrasli so dnevno aktivni. Tako ličinke kot odrasli se aktivno premikajo in hitro kolonizirajo nove primerne [[habitat]]e, poleg tega lahko jajčeca, prilepljena na predmete, nevedoč razširja človek z mednarodno trgovino, tako da je bil prihod na druge celine samo vprašanje časa.<ref name="DaraBarringer2015"/> == Ekologija in razširjenost == [[slika:Spotted Lanternfly Berks County PA Late July 2018.jpg|thumb|Nimfe tretjega in četrtega stadija na trti]] Je polifaga vrsta, ki se prehranjuje na olesenelih delih različnih rastlin. Med pogostejšimi gostitelji so drevesa in grmovnice, kot so [[veliki pajesen]] (''Ailanthus altissima''), [[kitajska tona]] (''Toona sinensis''), [[mandžurski oreh]] (''Juglans mandshurica''), cedrovec vrste ''Cedrela fissilis'' in [[indijska lipovka]] (''Melia azedarach'').<ref name="CABI"/> Skupno je bilo zabeleženih že več kot 170 vrst gostiteljev, pri čemer so ličinke manj »izbirčne« kot odrasli. Jajčeca najpogosteje odlagajo na veliki pajesen.<ref>{{cite journal |last=Barringer |first=Lawrence |last2=Ciafré |first2=Claire M. |title=Worldwide Feeding Host Plants of Spotted Lanternfly, With Significant Additions From North America |journal=Environmental Entomology |volume=49 |issue=5 |date=2020-08-14 |doi=10.1093/ee/nvaa093 |pages=999–1011}}</ref> Osebki se radi združujejo v gruče in se prehranjujejo skupaj.<ref name="DaraBarringer2015"/> S prebadanjem lubja povzročajo temnenje in izpostavlja tkivo okužbi s plesnimi, zato velja vrsta za škodljivca v parkovnih nasadih.<ref name="CABI2013">{{navedi knjigo |editor=Dixon C. s sod. |title=The CABI Encyclopedia of Forest Trees |url=https://archive.org/details/cabiencyclopedia0000unse |year=2013 |publisher=CAB International |chapter=Ailanthus altissima (Mill.) Swingle |pages=[https://archive.org/details/cabiencyclopedia0000unse/page/n61 52]–53 |isbn=978-1-78064-236-9}}</ref> Ob prehranjevenju večjih gruč ličink poganjki ovenijo in odmrejo.<ref name="HANKIM2008">{{navedi revijo |last1=Han |first1=Jung Min |last2=Kim |first2=Hyojoong |last3=Lim |first3=Eun Ji |last4=Lee |first4=Seunghwan |last5=Kwon |first5=Yong-Jung |last6=Cho |first6=Soowon |title=Lycorma delicatula (Hemiptera: Auchenorrhyncha: Fulgoridae: Aphaeninae) finally, but suddenly arrived in Korea |journal=Entomological Research |volume=38 |issue=4 |year=2008 |pages=281–286 |doi=10.1111/j.1748-5967.2008.00188.x}}</ref> Problematično pa je predvsem dejstvo, da izločajo velike količine odvečnih rastlinskih sokov in voska, s čimer popackajo rastlino in okolico. Gručo je možno že na daleč opaziti po [[mravlje|mravljah]], osah, sršenih in čebelah, ki jih privabljajo ti izločki. Na njih se hitro razvije tudi [[plesen]].<ref name="DaraBarringer2015"/> Vrsta se naravno pojavlja po jugovzhodnem delu [[Ljudska republika Kitajska|Kitajske]], v [[Laos]]u, [[Tajvan]]u in [[Vietnam]]u.<ref name="CABI"/> Na Kitajskem jo uporabljajo v [[Tradicionalna kitajska medicina|tradicionalni medicini]] za izdelavo pripravka proti otekanju.<ref name="DaraBarringer2015"/> === Kot invazivna vrsta === Po več desetletjih negotovosti glede opažanj se je ''Lycorma delicatula'' leta 2004 potrjeno pojavila v [[Južna Koreja|Južni Koreji]] in v roku dveh let postala zelo številčna na nekaterih območjih zahodnega dela države, zato je očitno, da se tam uspešno razmnožuje. Poleg običajnih gostiteljev napada tudi druge rastline, med njimi divjo trto (rod ''Vitis''), hkrati pa zbuja nelagodje zaradi svoje velikosti, če prileti v stanovanje ali sadovnjak – osebki namreč ne kažejo pretiranega strahu pred človekom.<ref name="HANKIM2008"/> Desetletje kasneje, 2014, so jo prvič opazili v Severni Ameriki, natančneje v ameriški zvezni državi [[Pensilvanija]] na vzhodni obali celine, kjer se je ustalila in se zdaj širi kljub poskusom iztrebitve. Tam po eni strani predstavlja možnost, da bo pripomogla k zatiranju velikega pajesena, ki je sam invazivna vrsta, po drugi strani pa že povzroča težave v sadjarstvu in vinogradništvu.<ref name="DaraBarringer2015"/> Poleg Pensilvanije so jo opazili tudi že v nekaj sosednjih zveznih državah.<ref name="CABI"/> Doslej je bila zabeležena že na več deset vrstah dreves, ki rastejo v ZDA, zanešenih iz Azije ali avtohtonih. Od slednjih lahko uspešno preživi na [[črni oreh|črnem orehu]], [[sivi oreh|sivem orehu]], [[Navadni tulipanovec|navadnem tulipanovcu]] in nekaterih drugih.<ref name="MurmanSetliff2020">{{cite journal |last1=Murman |first1=Kelly |last2=Setliff |first2=Gregory P. |last3=Pugh |first3=Cathryn V. |last4=Toolan |first4=Michael J. |last5=Canlas |first5=Isaiah |last6=Cannon |first6=Stefani |last7=Abreu |first7=Leslie |last8=Fetchen |first8=Miranda |last9=Zhang |first9=Longwa |last10=Warden |first10=Melissa L. |last11=Wallace |first11=Matthew |last12=Wickham |first12=Jacob |last13=Spichiger |first13=Sven-Erik |last14=Swackhamer |first14=Emelie |last15=Carrillo |first15=Daniel |last16=Cornell |first16=Allison |last17=Derstine |first17=Nathan T |last18=Barringer |first18=Lawrence |last19=Cooperband |first19=Miriam F. |last20=Morrison |first20=William |display-authors=4 |title=Distribution, Survival, and Development of Spotted Lanternfly on Host Plants Found in North America |journal=Environmental Entomology |year=2020 |doi=10.1093/ee/nvaa126}}</ref> Zaradi tveganja za prihod v Evropo [[Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin]] (EPPO) priporoča uvedbo tarčnega monitoringa in karantenskih ukrepov v državah članicah.<ref>{{navedi splet|url=https://gd.eppo.int/download/doc/507_pra_exp_LYCMDE.pdf |title=Pest Risk Analysis for Lycorma delicatula |publisher=EPPO |date=september 2016 |location=Pariz |accessdate=2019-06-19}}</ref> Avgusta 2026 je bila potrjena prva evropska najdba v divjini, v okolici [[Kišinjev]]a v [[Moldavija|Moldaviji]].<ref>{{navedi splet | title=Pest alert | website=International Plant Protection Convention | date=2026-08-26 | url=https://www.ippc.int/en/core-activities/capacity-development/programmes/strenghtening-pest-outbreak-alert-and-response-systems/pest-alerts-d/4/ | access-date=2026-08-28}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Lycorma delicatula}} {{taxonbar|from=Q10571341}} [[Kategorija:Invazivne vrste]] [[Kategorija:Svetivci]] [[Kategorija:Škodljivci kmetijskih rastlin]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1845]] [[Kategorija:Žuželke Azije]] [[Kategorija:Žuželke Evrope]] [[Kategorija:Žuželke Severne Amerike]] sipjaj4qvsi5xgh5ddn7edgv1qr84o5 Oton Jugovec 0 465045 6743744 6714437 2026-08-28T08:23:17Z JanezPavelZebovec 208797 Adding image 6743744 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=Oton Jugovec.jpg}} '''Oton Jugovec''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]] in [[oblikovalec]], * [[1921]], [[Radlje ob Dravi]], † [[1987]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], med katero je deloval v [[slovenski partizani|partizanih]] kot del propagandnega odseka [[5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«|Cankarjeve brigade]], je odšel na študij arhitekture v [[Praga|Prago]], leta 1948 pa se je vrnil v Ljubljano in vpisal seminar [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]] na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]]. Že med študijem je s [[Svetozar Križaj|Svetozarjem Križajem]], [[Uroš Vagaja|Urošem Vagajo]], [[Ferenc Šmid|Ferencom Šmidom]] in [[Eli Likar]] ustanovil skupino Bunker oz. Kolektiv B, ki je orala ledino na področju [[Industrijsko oblikovanje|industrijskega oblikovanja]] v Sloveniji. Med letoma 1954 in 1956 je bil zaposlen v projektivnem biroju Slovenija projekt, kjer je delal na številnih projektih. Med zgodnejšimi deli je stanovanjska hiša družine Gosar na [[Mirje, Ljubljana|Mirju]], njegov prvi veliki projekt pa je kompleks Nuklearnega inštituta Jožef Stefan v [[Podgorica pri Črnučah|Podgorici pri Črnučah]] (1960–1966). Med vidnejšimi stvaritvami v tem obdobju je še stavba Kulturnega doma Španski borci v ljubljanskih [[Četrtna skupnost Moste|Mostah]] (1979–1981). Od konca 1960. let je v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo projektiral tudi več obnovitvenih in zaščitnih posegov v kulturne spomenike. Njegovo zadnje delo je središče za obiskovalce v [[Baza 20|Bazi 20]], osrednjem spominskem objektu v [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]]. Stavba je bila končana po njegovi smrti, leta 1988. == Priznanja == Za zgradbo jedrskega reaktorja v Podgorici je leta 1967 prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]],<ref>{{navedi splet |url=http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/o_ministrstvu/Presernov_sklad/2018/Nagrajenci_Presernovega_sklada.pdf |title=Nagrajenci Prešernovega sklada |publisher=Ministrstvo RS za kulturo |accessdate=2019-08-27 |archive-date=2018-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180815164239/http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/o_ministrstvu/Presernov_sklad/2018/Nagrajenci_Presernovega_sklada.pdf |url-status=dead }}</ref> leta 1984 pa še [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za dosežke v arhitekturi.<ref>{{navedi dokument |url=http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/o_ministrstvu/Presernov_sklad/2018/Presernovi_nagrajenci.pdf |title=Prešernovi nagrajenci |publisher=Ministrstvo RS za kulturo}}</ref> Sklad arhitekta Jožeta Plečnika mu je leta 1979 podelil [[Plečnikova nagrada|Plečnikovo nagrado]] »za izkazan ustvarjalni odnos do arhitekturnih nalog in trajno kulturno-oblikovalsko razsežnost njegovih stvaritev, reaktorska zgradba v Podgorici, stanovanje v četrti na Zaloški cesti v Ljubljani, počitniške hišice na Bledu, itd.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.drustvo-dal.si/nagrajenci |title=Nagrajenci |publisher=Društvo arhitektov Ljubljana |accessdate=2019-08-27}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi revijo |last=Teržan |first=Vesna |title=Konstrukcija, oblika, detajl |url=https://pogledi.delo.si/ljudje/konstrukcija-oblika-detajl |journal=Pogledi |volume=6 |issue=13-14 |date=2015-07-08}} == Zunanje povezave == * [http://www.arhitekturni-vodnik.org/?search=&arhitekt=104&tip=0&kraj=0&obdobje=0 Dela Otona Jugovca] v Arhitekturnem vodniku {{Prejemniki Prešernove nagrade}} {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{Normativna kontrola}} {{Architect-stub}} {{DEFAULTSORT:Jugovec, Oton}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za arhitekturo v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Plečnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski industrijski oblikovalci]] [[Kategorija:Slovenski saksofonisti]] [[Kategorija:Slovenski klarinetisti]] [[Kategorija:Slovenski violinisti]] 57qz6cpc25m2edz2g50g5j8pkfvqrb3 6743747 6743744 2026-08-28T08:29:27Z Yerpo 8417 WD 6743747 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Oton Jugovec''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]] in [[oblikovalec]], * [[1921]], [[Radlje ob Dravi]], † [[1987]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], med katero je deloval v [[slovenski partizani|partizanih]] kot del propagandnega odseka [[5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«|Cankarjeve brigade]], je odšel na študij arhitekture v [[Praga|Prago]], leta 1948 pa se je vrnil v Ljubljano in vpisal seminar [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]] na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo]]. Že med študijem je s [[Svetozar Križaj|Svetozarjem Križajem]], [[Uroš Vagaja|Urošem Vagajo]], [[Ferenc Šmid|Ferencom Šmidom]] in [[Eli Likar]] ustanovil skupino Bunker oz. Kolektiv B, ki je orala ledino na področju [[Industrijsko oblikovanje|industrijskega oblikovanja]] v Sloveniji. Med letoma 1954 in 1956 je bil zaposlen v projektivnem biroju Slovenija projekt, kjer je delal na številnih projektih. Med zgodnejšimi deli je stanovanjska hiša družine Gosar na [[Mirje, Ljubljana|Mirju]], njegov prvi veliki projekt pa je kompleks Nuklearnega inštituta Jožef Stefan v [[Podgorica pri Črnučah|Podgorici pri Črnučah]] (1960–1966). Med vidnejšimi stvaritvami v tem obdobju je še stavba Kulturnega doma Španski borci v ljubljanskih [[Četrtna skupnost Moste|Mostah]] (1979–1981). Od konca 1960. let je v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo projektiral tudi več obnovitvenih in zaščitnih posegov v kulturne spomenike. Njegovo zadnje delo je središče za obiskovalce v [[Baza 20|Bazi 20]], osrednjem spominskem objektu v [[Kočevski Rog|Kočevskem Rogu]]. Stavba je bila končana po njegovi smrti, leta 1988. == Priznanja == Za zgradbo jedrskega reaktorja v Podgorici je leta 1967 prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]],<ref>{{navedi splet |url=http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/o_ministrstvu/Presernov_sklad/2018/Nagrajenci_Presernovega_sklada.pdf |title=Nagrajenci Prešernovega sklada |publisher=Ministrstvo RS za kulturo |accessdate=2019-08-27 |archive-date=2018-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180815164239/http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/o_ministrstvu/Presernov_sklad/2018/Nagrajenci_Presernovega_sklada.pdf |url-status=dead }}</ref> leta 1984 pa še [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za dosežke v arhitekturi.<ref>{{navedi dokument |url=http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/o_ministrstvu/Presernov_sklad/2018/Presernovi_nagrajenci.pdf |title=Prešernovi nagrajenci |publisher=Ministrstvo RS za kulturo}}</ref> Sklad arhitekta Jožeta Plečnika mu je leta 1979 podelil [[Plečnikova nagrada|Plečnikovo nagrado]] »za izkazan ustvarjalni odnos do arhitekturnih nalog in trajno kulturno-oblikovalsko razsežnost njegovih stvaritev, reaktorska zgradba v Podgorici, stanovanje v četrti na Zaloški cesti v Ljubljani, počitniške hišice na Bledu, itd.«<ref>{{navedi splet |url=http://www.drustvo-dal.si/nagrajenci |title=Nagrajenci |publisher=Društvo arhitektov Ljubljana |accessdate=2019-08-27}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi revijo |last=Teržan |first=Vesna |title=Konstrukcija, oblika, detajl |url=https://pogledi.delo.si/ljudje/konstrukcija-oblika-detajl |journal=Pogledi |volume=6 |issue=13-14 |date=2015-07-08}} == Zunanje povezave == * [http://www.arhitekturni-vodnik.org/?search=&arhitekt=104&tip=0&kraj=0&obdobje=0 Dela Otona Jugovca] v Arhitekturnem vodniku {{Prejemniki Prešernove nagrade}} {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{Normativna kontrola}} {{Architect-stub}} {{DEFAULTSORT:Jugovec, Oton}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za arhitekturo v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Plečnikovi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski industrijski oblikovalci]] [[Kategorija:Slovenski saksofonisti]] [[Kategorija:Slovenski klarinetisti]] [[Kategorija:Slovenski violinisti]] 6cvqc47uyl6r7mj0rlx8uifissmoanf Dirka po Španiji 0 466043 6743585 6743412 2026-08-27T17:12:31Z Sportomanokin 14776 /* V majici skupno vodilnega */ 6743585 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesarska dirka | name = Vuelta a España | current_event = Dirka po Španiji 2026 | image = [[File:La Vuelta (Spain) logo.svg|270px]] | date = avgust–september | region = Španija | localnames = Vuelta Ciclista a España {{in lang|es}} | nickname = La Vuelta | discipline = cestna | competition = UCI World Tour | type = etapna dirka ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]) | organiser = Unipublic<br>[[Amaury Sport Organisation]] | director = Javier Guillén | first = {{start date|1935}} | number = 80 | final = | firstwinner = {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] | mostwins = {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] (4)<br>{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Roglič]] (4) | mostrecent = {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] }} [[Slika:Stage 21 of the Vuelta a España 2013 in Madrid, Spain, September 15, 2013.jpg|thumb|200px|right|Dirka leta 2013]] '''Dirka po Španiji''' ({{jezik-es|Vuelta a España}}) je [[cestno kolesarstvo|cestna]] [[kolesarstvo|kolesarska]] dirka, ki že od leta 1935 vsakoletno poteka v treh tednih v avgustu in septembru. Dirka je del svetovne serije UCI in del trojčka [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]], zadnja izmed treh tridenskih dirk v sezoni. Tako po prestižu kot po tradiciji se uvršča na zadnje tretje mesto, takoj za [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] (Tour) in [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] (Giro). Dirka je velikokrat zamenjala svoj termin, do leta 1994 je bila prva v sezoni (april-maj) pred Girom. Leta 1995 so jo zaradi neugodnega termina prestavili na september, od leta 2010 naprej pa redno poteka v dveh različnih mesecih, iz avgusta prehaja v september, kot zadnja tritedenska dirka v sezoni. Tudi majico barve skupnega zmagovalca je dirka večkrat zamenjala; od oranžne, bele, rumene, zlate in nazadnje rdeče (katero nosijo od leta 2010 v čast španski zmagi in njihovim nacionalnim dresom na SP v nogometu. Pa tudi zato da se ločijo od Toura. Pa tudi ostale majice so skozi dolgo zgodovino večkrat spreminjale svoje barve. Leta 1955 so uvedli majico najboljšega po točkah, leta 1975 za najboljšega na gorskih ciljih in leta 1985 za najboljšega mladega kolesarja. Najuspešnejša kolesarja v zgodovini dirke s po štirimi skupnimi zmagami sta Španec [[Roberto Heras]] in naš [[Primož Roglič]], ki je leta 2019 dosegel prvo slovensko zmago na tritedenskih dirkah.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/zgodovinska-zmaga-roglica-zasavski-orel-pristal-v-madridu/499590 |title=Zgodovinska zmaga Rogliča - zasavski orel pristal v Madridu |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2019-09-15 |accessdate=2019-09-15}}</ref> Z zmagama tudi v letih 2020 in 2021 je postal tretji kolesar s tremi zaporednimi zmagami v zgodovini dirke. Leta 2019 je Roglič osvojil sploh prvo tritedensko dirko za Sloveniji. Na tej isti dirki je tudi [[Tadej Pogačar]] debitiral na tritedenskih dirkah in takoj zabeležil skupno tretjo mesto, ter presenetil kolesarski svet. Čeprav ima precej krajšo zgodovino kot preostali tritedenski dirki, je doslej skupaj odpadla kar 11-krat; zaradi [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]] (1937, 1938, 1939, 1940), zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]] (1943, 1944) in po vojni zaradi ekonomske izolacije Španije in slabe organizacije (1949, 1951, 1952, 1953, 1954). == Statistika == === Skupno vodilni od prve do zadnje etape === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=35px|Leto !scope=col width=170px|Kolesar !scope=col width=52px|Etape |- | [[Dirka po Španiji 1942|1942]] !scope=row| {{flagicon|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | align=center|19 |- | [[Dirka po Španiji 1977|1977]] !scope=row| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} | align=center|20 |- | [[Dirka po Španiji 1994|1994]] !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|21 |} === Večkratni skupni zmagovalci === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=170px|Kolesar !scope=col width=52px|Zmage !scope=col width=170px|Leta |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]] |- !scope=row style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]] |- !scope=row|{{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]] |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1935|1935]], [[Dirka po Španiji 1936|1936]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1941|1941]], [[Dirka po Španiji 1942|1942]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|José Manuel|Fuente}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1972|1972]], [[Dirka po Španiji 1974|1974]] |- !scope=row| {{flagicon|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1985|1985]], [[Dirka po Španiji 1989|1989]] |- !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1996|1996]], [[Dirka po Španiji 1997|1997]] |- !scope=row| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]] |} === V majici skupno vodilnega === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=170px|Kolesar !scope=col width=52px|Dni !scope=col width=205px|Leta |- !scope=row|{{flagicon|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} | align=center|48 | [[Dirka po Španiji 1993|1993]], '''[[Dirka po Španiji 1996|1996]]''', '''[[Dirka po Španiji 1997|1997]]''', [[Dirka po Španiji 2000|2000]] |- !scope=row style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' | align=center|42 | '''[[Dirka po Španiji 2019|2019]]''', '''[[Dirka po Španiji 2020|2020]]''', [[Dirka po Španiji 2022|2022]], '''[[Dirka po Španiji 2021|2021]]''', '''[[Dirka po Španiji 2024|2024]]''' |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} | align=center|36 | '''[[Dirka po Španiji 2000|2000]]''', [[Dirka po Španiji 2002|2002]], '''[[Dirka po Španiji 2003|2003]]''', '''[[Dirka po Španiji 2004|2004]]''', '''[[Dirka po Španiji 2005|2005]]''' |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} | align=center|32 | '''[[Dirka po Španiji 1935|1935]]''', '''[[Dirka po Španiji 1936|1936]]''' |- !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|32 | '''[[Dirka po Španiji 1992|1992]]''', '''[[Dirka po Španiji 1993|1993]]''', '''[[Dirka po Španiji 1994|1994]]''' |- !scope=row|{{flagicon|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} | align=center|31 | [[Dirka po Španiji 1941|1941]], '''[[Dirka po Španiji 1945|1945]]''', [[Dirka po Španiji 1946|1946]], [[Dirka po Španiji 1947|1947]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP|1945}} {{sortname|ulián|Berrendero}} | align=center|27 | '''[[Dirka po Španiji 1941|1941]]''', '''[[Dirka po Španiji 1942|1942]]''', [[Dirka po Španiji 1945|1945]], [[Dirka po Španiji 1948|1948]] |- !scope=row| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} | align=center|27 | '''[[Dirka po Španiji 2011|2011]]''', '''[[Dirka po Španiji 2017|2017]]''' |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} | align=center|27 | [[Dirka po Španiji 2006|2006]], [[Dirka po Španiji 2008|2008]], '''[[Dirka po Španiji 2009|2009]]''', [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} | align=center|26 | '''[[Dirka po Španiji 2008|2008]]''', '''[[Dirka po Španiji 2012|2012]]''', '''[[Dirka po Španiji 2014|2014]]''' |- | colspan=3|'''......................''' |- | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' | align=center|6 | [[Dirka po Španiji 2026|2026]] |- | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Janez Brajkovič]]''' | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 2006|2006]], [[Dirka po Španiji 2013|2013]] |} === Vse trenutne majice === {| class="wikitable" !width=120px|Skupno !width=120px|Po točkah !width=120px|Gorski cilji !width=120px|Mladi kolesar !width=120px|Ekipno !width=120px|Borbenost |-align=center | {{cjersey|red|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|blue polkadot|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|red number|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} |} ==Zmagovalci== ===Skupno=== {|class="sortable wikitable" width=80%; |- ! scope="col" width=20px class="unsortable"|Št. ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=200px|Zmagovalec ! scope="col" width=200px|Drugi ! scope="col" width=200px|Tretji |- |align=center |1 |align=center |[[Dirka po Španiji 1935|1935]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1931}} {{sortname|Mariano|Canardo}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Antoine Dignef]] |- |align=center |2 |align=center |[[Dirka po Španiji 1936|1936]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Deloor]] |align=left|{{ikonazastave|ITA|1861}} {{sortname|Antonio|Bertola}} |- |align=center bgcolor=#dcdcdc rowspan=4| — | align=center|1937 || colspan=3 align=center bgcolor=#dcdcdc rowspan=4|''dirka ni potekala zaradi [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 |- | align=center|1939 |- | align=center|1940 |- |align=center |3 |align=center |[[Dirka po Španiji 1941|1941]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Fermin Trueba]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[José Jabardo]] |- |align=center |4 |align=center |[[Dirka po Španiji 1942|1942]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Diego Cháfer]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Antonio Andres Sancho]] |- |align=center rowspan=2 bgcolor=#dcdcdc| — | align=center|1943 || colspan=3 align=center bgcolor=#dcdcdc rowspan=2|''dirka ni potekala zaradi [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- |align=center |5 |align=center |[[Dirka po Španiji 1945|1945]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Juan Gimeno]] |- |align=center |6 |align=center |[[Dirka po Španiji 1946|1946]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Dalmacio|Langarica}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Jan Lambrichs]] |- |align=center |7 |align=center |[[Dirka po Španiji 1947|1947]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Edouard|van Dyck|Edward Van Dijck}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Manuel Costa (cyclist)|Manuel Costa]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |- |align=center |8 |align=center |[[Dirka po Španiji 1948|1948]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Ruiz}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Capo}} |- |align=center bgcolor=#dcdcdc| — | align=center|1949 || align=center colspan=3 bgcolor=#dcdcdc|''dirka ni potekala zaradi finančne nestabilnosti, ekonomske izolacije in slabe organizacije'' |- |align=center |9 |align=center |[[Dirka po Španiji 1950|1950]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Manolo|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Serra}} |- |align=center rowspan=4 bgcolor=#dcdcdc| — | align=center|1951 || colspan=3 align=center rowspan=4 bgcolor=#dcdcdc|''dirka ni potekala zaradi finančne nestabilnosti, ekonomske izolacije in slabe organizacije'' |- | align=center|1952 |- | align=center|1953 |- | align=center|1954 |- |align=center |10 |align=center |[[Dirka po Španiji 1955|1955]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jean|Dotto}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Jiménez Quiles]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Raphaël Géminiani]] |- |align=center |11 |align=center |[[Dirka po Španiji 1956|1956]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Angelo|Conterno}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Lorono]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]] |- |align=center |12 |align=center |[[Dirka po Španiji 1957|1957]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Jesús|Lorono}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] |- |align=center |13 |align=center |[[Dirka po Španiji 1958|1958]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jean|Stablinski}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Pasquale Fornara]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Fernando Manzaneque]] |- |align=center |14 |align=center |[[Dirka po Španiji 1959|1959]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Segú|José Segú Soriano]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |- |align=center |15 |align=center |[[Dirka po Španiji 1960|1960]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Franz|De Mulder}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Desmet]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Pacheco|Miguel Pacheco Font]] |- |align=center |16 |align=center |[[Dirka po Španiji 1961|1961]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Angelino|Soler}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[François Mahé]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |- |align=center |17 |align=center |[[Dirka po Španiji 1962|1962]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rudi|Altig}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |align=left|{{ikonazastave|IRE}} [[Seamus Elliott]] |- |align=center |18 |align=center |[[Dirka po Španiji 1963|1963]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Martin Perez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Pacheco]] |- |align=center |19 |align=center |[[Dirka po Španiji 1964|1964]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Raymond|Poulidor}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Otano]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |- |align=center |20 |align=center |[[Dirka po Španiji 1965|1965]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rolf|Wolfshohl}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |- |align=center |21 |align=center |[[Dirka po Španiji 1966|1966]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Francisco|Gabica}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Eusebio Vélez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Carlos Echeverría]] |- |align=center |22 |align=center |[[Dirka po Španiji 1967|1967]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Pierre Ducasse]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Aurelio González Puente]] |- |align=center |23 |align=center |[[Dirka po Španiji 1968|1968]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Eusebio Vélez]] |- |align=center |24 |align=center |[[Dirka po Španiji 1969|1969]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Roger|Pingeon}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Rini Wagtmans]] |- |align=center |25 |align=center |[[Dirka po Španiji 1970|1970]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Luis|Ocana}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]] |- |align=center |26 |align=center |[[Dirka po Španiji 1971|1971]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Ferdinand|Bracke}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried David]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |- |align=center |27 |align=center |[[Dirka po Španiji 1972|1972]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] |- |align=center |28 |align=center |[[Dirka po Španiji 1973|1973]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] |- |align=center |29 |align=center |[[Dirka po Španiji 1974|1974]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |align=left|{{ikonazastave|POR}} [[Joaquim Agostinho]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |- |align=center |30 |align=center |[[Dirka po Španiji 1975|1975]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Agustín|Tamames}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Domingo Perurena]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |- |align=center |31 |align=center |[[Dirka po Španiji 1976|1976]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Pesarrodona}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Nazabal Merendia]] |- |align=center |32 |align=center |[[Dirka po Španiji 1977|1977]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1977}} [[Miguel María Lasa]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Klaus-Peter Thaler]] |- |align=center |33 |align=center |[[Dirka po Španiji 1978|1978]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} [[José Pesarrodona]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-René Bernaudeau]] |- |align=center |34 |align=center |[[Dirka po Španiji 1979|1979]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Joop|Zoetemelk}} |align=left|{{ikonazastave|SPA|1977}} [[Francisco Galdós]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] |- |align=center |35 |align=center |[[Dirka po Španiji 1980|1980]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Faustino|Rupérez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Torres]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]] |- |align=center |36 |align=center |[[Dirka po Španiji 1981|1981]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Giovanni|Battaglin}} |align=left|{{ikonazastave|Spain}} [[Pedro Munoz Machín Rodríguez|P. M. Machín Rodríguez]] |align=left|{{ikonazastave|Spain}} [[Vicente Belda]] |- |align=center |37 |align=center |[[Dirka po Španiji 1982|1982]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marino|Lejarreta}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] |align=left|{{ikonazastave|SWE}} [[Sven-Ake Nilsson]] |- |align=center |38 |align=center |[[Dirka po Španiji 1983|1983]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Fernández]] |- |align=center |39 |align=center |[[Dirka po Španiji 1984|1984]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Eric|Caritoux}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Fernández Blanco]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Raimund Dietzen]] |- |align=center |40 |align=center |[[Dirka po Španiji 1985|1985]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Francisco Rodríguez]] |- |align=center |41 |align=center |[[Dirka po Španiji 1986|1986]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Álvaro|Pino}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]] |- |align=center |42 |align=center |[[Dirka po Španiji 1987|1987]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} |align=left|{{ikonazastave|FRG}} [[Raimund Dietzen]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] |- |align=center |43 |align=center |[[Dirka po Španiji 1988|1988]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|FRG}} [[Reimund Dietzen]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Anselmo Fuerte]] |- |align=center |44 |align=center |[[Dirka po Španiji 1989|1989]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Fabio Parra]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Óscar Vargas]] |- |align=center |45 |align=center |[[Dirka po Španiji 1990|1990]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Marco|Giovannetti}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Anselmo Fuerte]] |- |align=center |46 |align=center |[[Dirka po Španiji 1991|1991]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Melchor|Mauri}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Induráin]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] |- |align=center |47 |align=center |[[Dirka po Španiji 1992|1992]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|UZB}} [[Jesús Montoya]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |- |align=center |48 |align=center |[[Dirka po Španiji 1993|1993]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Laudelino Cubino]] |- |align=center |49 |align=center |[[Dirka po Španiji 1994|1994]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Zarrabeitia]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |- |align=center |50 |align=center |[[Dirka po Španiji 1995|1995]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Bruyneel]] |- |align=center |51 |align=center |[[Dirka po Španiji 1996|1996]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Laurent Dufaux]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] |- |align=center |52 |align=center |[[Dirka po Španiji 1997|1997]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Escartín]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Fernando Escartín]] |- |align=center |53 |align=center |[[Dirka po Španiji 1998|1998]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Abraham|Olano}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Escartín]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[José María Jiménez]] |- |align=center|54 |align=center|[[Dirka po Španiji 1999|1999]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Jan|Ullrich}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Igor González de Galdeano|I. González de Galdeano]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] |- |align=center |55 |align=center |[[Dirka po Španiji 2000|2000]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] |- |align=center |56 |align=center |[[Dirka po Španiji 2001|2001]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Ángel|Casero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Sevilla]] |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Levi Leipheimer]] |- |align=center |57 |align=center |[[Dirka po Španiji 2002|2002]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Aitor|González}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joseba Beloki]] |- |align=center |58 |align=center |[[Dirka po Španiji 2003|2003]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Isidro Nozal]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center |59 |align=center |[[Dirka po Španiji 2004|2004]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Santiago Pérez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Francisco Mancebo]] |- |align=center|60 |align=center|[[Dirka po Španiji 2005|2005]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menšov]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |- |align=center|61 |align=center|[[Dirka po Španiji 2006|2006]] |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} {{sortname|Aleksander|Vinokurov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} [[Andrej Kašečkin]] |- |align=center|62 |align=center|[[Dirka po Španiji 2007|2007]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menšov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]] |- |align=center|63 |align=center|[[Dirka po Španiji 2008|2008]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Levi Leipheimer]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |- |align=center|64 |align=center|[[Dirka po Španiji 2009|2009]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] |- |align=center|65 |align=center|[[Dirka po Španiji 2010|2010]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Ezequiel Mosquera]] |align=left|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Velits]] |- |align=center|66 |align=center|[[Dirka po Španiji 2011|2011]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Bauke Mollema]] |- |align=center|67 |align=center|[[Dirka po Španiji 2012|2012]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] |- |align=center|68 |align=center|[[Dirka po Španiji 2013|2013]] |align=left|{{ikonazastave|USA}} {{sortname|Chris|Horner}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center|69 |align=center|[[Dirka po Španiji 2014|2014]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center|70 |align=center|[[Dirka po Španiji 2015|2015]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabio|Aru}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] |align=left|{{ikonazastave|POL}} [[Rafał Majka]] |- |align=center|71 |align=center|[[Dirka po Španiji 2016|2016]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Nairo|Quintana}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Esteban Chaves]] |- |align=center|72 |align=center|[[Dirka po Španiji 2017|2017]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Ilnur Zakarin]] |- |align=center|73 |align=center|[[Dirka po Španiji 2018|2018]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Simon|Yates|Simon Yates (kolesar)}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Miguel Ángel López]] |- |align=center|74 |align=center|[[Dirka po Španiji 2019|2019]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |- |align=center|75 |align=center|[[Dirka po Španiji 2020|2020]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Hugh Carthy]] |- |align=center|76 |align=center|[[Dirka po Španiji 2021|2021]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Jack Haig]] |- |align=center|77 |align=center|[[Dirka po Španiji 2022|2022]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Ayuso]] |- |align=center|78 |align=center|[[Dirka po Španiji 2023|2023]] |align=left|{{ikonazastave|ZDA}} {{sortname|Sepp|Kuss}} |align=left|{{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |- |align=center|79 |align=center|[[Dirka po Španiji 2024|2024]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Ben O'Connor]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- |align=center|80 |align=center|[[Dirka po Španiji 2025|2025]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} |align=left|{{ikonazastave|POR}} [[João Almeida]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Tom Pidcock]] |} ===Zmagovalci preostalih seštevkov=== {|class="sortable wikitable" |- ! style="width:3%;" class="unsortable"|Št. ! style="width:4%;"|Leto ! style="width:19%;"|Po točkah ! style="width:19%;"|Gorski cilji ! style="width:19%;"|Mladi kolesar ! style="width:19%;"|Borbenost |- |align=center |1 |align=center |[[Dirka po Španiji 1935|1935]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|Italy|1861}} {{sortname|Edoardo|Molinar}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |2 |align=center |[[Dirka po Španiji 1936|1936]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|Spain|1931}} {{sortname|Salvador|Molina}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |3 |align=center |[[Dirka po Španiji 1941|1941]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Fermín|Trueba}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |4 |align=center |[[Dirka po Španiji 1942|1942]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |5 |align=center |[[Dirka po Španiji 1945|1945]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |6 |align=center |[[Dirka po Španiji 1946|1946]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |7 |align=center |[[Dirka po Španiji 1947|1947]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |8 |align=center |[[Dirka po Španiji 1948|1948]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Ruiz}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |9 |align=center |[[Dirka po Španiji 1950|1950]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |10 |align=center |[[Dirka po Španiji 1955|1955]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fiorenzo|Magni}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Giuseppe|Buratti}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |11 |align=center |[[Dirka po Španiji 1956|1956]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Steenbergen}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Nino|Defilippis}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |12 |align=center |[[Dirka po Španiji 1957|1957]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Vicente|Iturat}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Federico|Bahamontes}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |13 |align=center |[[Dirka po Španiji 1958|1958]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Salvador|Botella}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Bahamontes}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |14 |align=center |[[Dirka po Španiji 1959|1959]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Looy}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |15 |align=center |[[Dirka po Španiji 1960|1960]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Arthur|De Cabooter}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |16 |align=center |[[Dirka po Španiji 1961|1961]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |17 |align=center |[[Dirka po Španiji 1962|1962]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rudi|Altig}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |18 |align=center |[[Dirka po Španiji 1963|1963]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Bas|Maliepaard}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |19 |align=center |[[Dirka po Španiji 1964|1964]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Pérez-Francés}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |20 |align=center |[[Dirka po Španiji 1965|1965]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Looy}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |21 |align=center |[[Dirka po Španiji 1966|1966]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jos|van der Vleuten}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Gregorio|San Miguel}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |22 |align=center |[[Dirka po Španiji 1967|1967]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Mariano|Díaz}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |23 |align=center |[[Dirka po Španiji 1968|1968]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Francisco|Gabica}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |24 |align=center |[[Dirka po Španiji 1969|1969]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Raymond|Steegmans}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Luis|Ocana}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |25 |align=center |[[Dirka po Španiji 1970|1970]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Reybrouck}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Agustín|Tamames}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Reybrouck}} |- |align=center |26 |align=center |[[Dirka po Španiji 1971|1971]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Cyrille|Guimard}} |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Joop|Zoetemelk}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Cyrille|Guimard}} |- |align=center |27 |align=center |[[Dirka po Španiji 1972|1972]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Domingo|Perurena}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |- |align=center |28 |align=center |[[Dirka po Španiji 1973|1973]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |- |align=center |29 |align=center |[[Dirka po Španiji 1974|1974]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Domingo|Perurena}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} |- |align=center |30 |align=center |[[Dirka po Španiji 1975|1975]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Miguel María|Lasa}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Andrés|Oliva}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |31 |align=center |[[Dirka po Španiji 1976|1976]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Dietrich|Thurau}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Andrés|Oliva}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |32 |align=center |[[Dirka po Španiji 1977|1977]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Pedro|Torres}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |33 |align=center |[[Dirka po Španiji 1978|1978]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Ferdi|Van den Haute}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Andrés|Oliva}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |34 |align=center |[[Dirka po Španiji 1979|1979]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Fons|De Wolf}} |align=left|{{ikonazastave|SPA|1977}} {{sortname|Felipe|Yánez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |35 |align=center |[[Dirka po Španiji 1980|1980]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Juan|Fernández}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |36 |align=center |[[Dirka po Španiji 1981|1981]] |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Francisco Javier|Cedena}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |37 |align=center |[[Dirka po Španiji 1982|1982]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Stefan|Mutter}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |38 |align=center |[[Dirka po Španiji 1983|1983]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marino|Lejarreta}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |39 |align=center |[[Dirka po Španiji 1984|1984]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Van Calster}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Felipe|Yánez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |40 |align=center |[[Dirka po Španiji 1985|1985]] |align=left|{{ikonazastave|IRE}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |41 |align=center |[[Dirka po Španiji 1986|1986]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |- |align=center |42 |align=center |[[Dirka po Španiji 1987|1987]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alfonso|Gutiérrez}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Fignon}} |- |align=center |43 |align=center |[[Dirka po Španiji 1988|1988]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Álvaro|Pino}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |- |align=center |44 |align=center |[[Dirka po Španiji 1989|1989]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Malcolm|Elliott}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Óscar|Vargas|Óscar Vargas (kolesar)}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Óscar|Vargas|Óscar Vargas (kolesar)}} |- |align=center |45 |align=center |[[Dirka po Španiji 1990|1990]] |align=left|{{ikonazastave|GDR}} {{sortname|Uwe|Raab}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|José Martín|Farfán}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Echave}} |- |align=center |46 |align=center |[[Dirka po Španiji 1991|1991]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Uwe|Raab}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Echave}} |- |align=center |47 |align=center |[[Dirka po Španiji 1992|1992]] |align=left|{{ikonazastave|UZB}} {{sortname|Džamolidin|Abdužaparov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Carlos|Hernández|Carlos Hernández (kolesar)}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |- |align=center |48 |align=center |[[Dirka po Španiji 1993|1993]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Jesús|Montoya}} |- |align=center |49 |align=center |[[Dirka po Španiji 1994|1994]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Luc|Leblanc}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |50 |align=center |[[Dirka po Španiji 1995|1995]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |51 |align=center |[[Dirka po Španiji 1996|1996]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |52 |align=center |[[Dirka po Španiji 1997|1997]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |53 |align=center |[[Dirka po Španiji 1998|1998]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabrizio|Guidi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center|54 |align=center|[[Dirka po Španiji 1999|1999]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Frank|Vandenbroucke|Frank Vandenbroucke (kolesar)}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |55 |align=center |[[Dirka po Španiji 2000|2000]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Carlos|Sastre}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |56 |align=center |[[Dirka po Španiji 2001|2001]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |57 |align=center |[[Dirka po Španiji 2002|2002]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Aitor|Osa}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center |58 |align=center |[[Dirka po Španiji 2003|2003]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Félix|Cárdenas}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center |59 |align=center |[[Dirka po Španiji 2004|2004]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Félix|Cárdenas}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center|60 |align=center|[[Dirka po Španiji 2005|2005]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alessandro|Petacchi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joaquim|Rodríguez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center|61 |align=center|[[Dirka po Španiji 2006|2006]] |align=left|{{ikonazastave|NOR}} {{sortname|Thor|Hushovd}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Egoi|Martínez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} {{sortname|Aleksander|Vinokurov}} |- |align=center|62 |align=center|[[Dirka po Španiji 2007|2007]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Daniele|Bennati}} |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menšov}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menšov}} |- |align=center|63 |align=center|[[Dirka po Španiji 2008|2008]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Greg|Van Avermaet}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |- |align=center|64 |align=center|[[Dirka po Španiji 2009|2009]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|André|Greipel}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center|65 |align=center|[[Dirka po Španiji 2010|2010]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Mark|Cavendish}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} |- |align=center|66 |align=center|[[Dirka po Španiji 2011|2011]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Bauke|Mollema}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |- |align=center|67 |align=center|[[Dirka po Španiji 2012|2012]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Simon|Clarke|Simon Clarke (kolesar)}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center|68 |align=center|[[Dirka po Španiji 2013|2013]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Nicolas|Edet|Nicolas Edet}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|USA}} {{sortname|Chris|Horner}} |- |align=center|69 |align=center|[[Dirka po Španiji 2014|2014]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|John|Degenkolb}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Luis León|Sánchez|Luis León Sánchez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |- |align=center|70 |align=center|[[Dirka po Španiji 2015|2015]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Omar|Fraile}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joaquim|Rodríguez}} |- |align=center|71 |align=center|[[Dirka po Španiji 2016|2016]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabio|Felline}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Omar|Fraile}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Nairo|Quintana}} |- |align=center|72 |align=center|[[Dirka po Španiji 2017|2017]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Davide|Villella}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Miguel Ángel López]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |- |align=center|73 |align=center|[[Dirka po Španiji 2018|2018]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Thomas|De Gendt}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Simon|Yates|Simon Yates (kolesar)}} |- |align=center|74 |align=center|[[Dirka po Španiji 2019|2019]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Geoffrey|Bouchard}} |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Miguel Ángel|López}} |- |align=center|75 |align=center|[[Dirka po Španiji 2020|2020]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Guillaume|Martin}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Rémi|Cavagna}} |- |align=center|76 |align=center|[[Dirka po Španiji 2021|2021]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Fabio|Jakobsen}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Michael|Storer}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Gino Mäder]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Magnus|Cort}} |- |align=center|77 |align=center|[[Dirka po Španiji 2022|2022]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Mads|Pedersen}} |align=left|{{ikonazastave|ECU}} {{sortname|Richard|Carapaz}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |- |align=center|78 |align=center|[[Dirka po Španiji 2023|2023]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Kaden|Groves}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Ayuso]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |- |align=center|79 |align=center|[[Dirka po Španiji 2024|2024]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Kaden|Groves}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Jay|Vine}} |align=left|{{ikonazastave|DEN}} [[Mattias Skjelmose]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marc|Soler}} |- |align=center|80 |align=center|[[Dirka po Španiji 2025|2025]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Mads|Pedersen|dab=kolesar}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Jay|Vine}} |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Matthew Riccitello]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joel|Nicolau}} |} === Etapni zmagovalci === {| class="wikitable" |- !Uvr. !Kolesar !Država !Zmage |- |align=center|1. || [[Delio Rodríguez]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|39 |- |align=center|2. || [[Alessandro Petacchi]] || {{flagicon|ITA}} [[Italija]] || align=center|20 |- |rowspan=2 align=center|3. || [[Rik Van Looy]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|18 |- | [[Laurent Jalabert]] || {{flagicon|FRA}} [[Francija]] || align=center|18 |- |align=center|5. || [[Sean Kelly]] || {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=center|16 |- |align=center|6. || style="background:#CFECEC"|'''[[Primož Roglič]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|15 |- |align=center|7. || [[Gerben Karstens]] || {{flagicon|NED}} [[Nizozemska]] || align=center|14 |- |align=center rowspan=2|8. || [[Freddy Maertens]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|13 |- | [[Alejandro Valverde]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|13 |- |align=center rowspan=3|10. || [[Domingo Perurena]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|12 |- ||[[Tony Rominger]] || {{flagicon|SUI}} [[Švica]] || align=center|12 |- || [[Marcel Wüst]] || {{flagicon|GER}} [[Nemčija]] || align=center|12 |- |align=center rowspan=2|13. || [[Julián Berrendero]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|11 |- | [[Augustin Tamames]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|11 |- |align=center rowspan=3|15. || [[Eddy Planckaert]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|10 |- | [[Roberto Heras]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|10 |- | '''[[John Degenkolb]]''' || {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' || align=center|10 |- | colspan=4|'''......................''' |- |align=center rowspan=3| — || style="background:#CFECEC"|'''[[Tadej Pogačar]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|5 |- |style="background:#CFECEC"|'''[[Matej Mohorič]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|1 |- |style="background:#CFECEC"|[[Borut Božič]] || {{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] || align=center|1 |} == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== {{kategorija v zbirki|Vuelta a España}} {{SocialLinks}} * [https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/ Dirka po Španiji] na [[MMC-RTV SLO]] {{Dirka po Španiji}} {{UCI World Tour}} {{Etapne dirke}} {{normativna kontrola}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|*]] [[Kategorija:Kolesarske dirke v Španiji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1935]] 6drbfc0uh9xgkltl3v55yhej17dby1x 6743586 6743585 2026-08-27T17:12:57Z Sportomanokin 14776 /* Etapni zmagovalci */ 6743586 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesarska dirka | name = Vuelta a España | current_event = Dirka po Španiji 2026 | image = [[File:La Vuelta (Spain) logo.svg|270px]] | date = avgust–september | region = Španija | localnames = Vuelta Ciclista a España {{in lang|es}} | nickname = La Vuelta | discipline = cestna | competition = UCI World Tour | type = etapna dirka ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]) | organiser = Unipublic<br>[[Amaury Sport Organisation]] | director = Javier Guillén | first = {{start date|1935}} | number = 80 | final = | firstwinner = {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] | mostwins = {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] (4)<br>{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Roglič]] (4) | mostrecent = {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] }} [[Slika:Stage 21 of the Vuelta a España 2013 in Madrid, Spain, September 15, 2013.jpg|thumb|200px|right|Dirka leta 2013]] '''Dirka po Španiji''' ({{jezik-es|Vuelta a España}}) je [[cestno kolesarstvo|cestna]] [[kolesarstvo|kolesarska]] dirka, ki že od leta 1935 vsakoletno poteka v treh tednih v avgustu in septembru. Dirka je del svetovne serije UCI in del trojčka [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]], zadnja izmed treh tridenskih dirk v sezoni. Tako po prestižu kot po tradiciji se uvršča na zadnje tretje mesto, takoj za [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] (Tour) in [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] (Giro). Dirka je velikokrat zamenjala svoj termin, do leta 1994 je bila prva v sezoni (april-maj) pred Girom. Leta 1995 so jo zaradi neugodnega termina prestavili na september, od leta 2010 naprej pa redno poteka v dveh različnih mesecih, iz avgusta prehaja v september, kot zadnja tritedenska dirka v sezoni. Tudi majico barve skupnega zmagovalca je dirka večkrat zamenjala; od oranžne, bele, rumene, zlate in nazadnje rdeče (katero nosijo od leta 2010 v čast španski zmagi in njihovim nacionalnim dresom na SP v nogometu. Pa tudi zato da se ločijo od Toura. Pa tudi ostale majice so skozi dolgo zgodovino večkrat spreminjale svoje barve. Leta 1955 so uvedli majico najboljšega po točkah, leta 1975 za najboljšega na gorskih ciljih in leta 1985 za najboljšega mladega kolesarja. Najuspešnejša kolesarja v zgodovini dirke s po štirimi skupnimi zmagami sta Španec [[Roberto Heras]] in naš [[Primož Roglič]], ki je leta 2019 dosegel prvo slovensko zmago na tritedenskih dirkah.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/zgodovinska-zmaga-roglica-zasavski-orel-pristal-v-madridu/499590 |title=Zgodovinska zmaga Rogliča - zasavski orel pristal v Madridu |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2019-09-15 |accessdate=2019-09-15}}</ref> Z zmagama tudi v letih 2020 in 2021 je postal tretji kolesar s tremi zaporednimi zmagami v zgodovini dirke. Leta 2019 je Roglič osvojil sploh prvo tritedensko dirko za Sloveniji. Na tej isti dirki je tudi [[Tadej Pogačar]] debitiral na tritedenskih dirkah in takoj zabeležil skupno tretjo mesto, ter presenetil kolesarski svet. Čeprav ima precej krajšo zgodovino kot preostali tritedenski dirki, je doslej skupaj odpadla kar 11-krat; zaradi [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]] (1937, 1938, 1939, 1940), zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]] (1943, 1944) in po vojni zaradi ekonomske izolacije Španije in slabe organizacije (1949, 1951, 1952, 1953, 1954). == Statistika == === Skupno vodilni od prve do zadnje etape === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=35px|Leto !scope=col width=170px|Kolesar !scope=col width=52px|Etape |- | [[Dirka po Španiji 1942|1942]] !scope=row| {{flagicon|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | align=center|19 |- | [[Dirka po Španiji 1977|1977]] !scope=row| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} | align=center|20 |- | [[Dirka po Španiji 1994|1994]] !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|21 |} === Večkratni skupni zmagovalci === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=170px|Kolesar !scope=col width=52px|Zmage !scope=col width=170px|Leta |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]] |- !scope=row style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]] |- !scope=row|{{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]] |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1935|1935]], [[Dirka po Španiji 1936|1936]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1941|1941]], [[Dirka po Španiji 1942|1942]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|José Manuel|Fuente}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1972|1972]], [[Dirka po Španiji 1974|1974]] |- !scope=row| {{flagicon|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1985|1985]], [[Dirka po Španiji 1989|1989]] |- !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1996|1996]], [[Dirka po Španiji 1997|1997]] |- !scope=row| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]] |} === V majici skupno vodilnega === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=170px|Kolesar !scope=col width=52px|Dni !scope=col width=205px|Leta |- !scope=row|{{flagicon|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} | align=center|48 | [[Dirka po Španiji 1993|1993]], '''[[Dirka po Španiji 1996|1996]]''', '''[[Dirka po Španiji 1997|1997]]''', [[Dirka po Španiji 2000|2000]] |- !scope=row style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' | align=center|42 | '''[[Dirka po Španiji 2019|2019]]''', '''[[Dirka po Španiji 2020|2020]]''', [[Dirka po Španiji 2022|2022]], '''[[Dirka po Španiji 2021|2021]]''', '''[[Dirka po Španiji 2024|2024]]''' |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} | align=center|36 | '''[[Dirka po Španiji 2000|2000]]''', [[Dirka po Španiji 2002|2002]], '''[[Dirka po Španiji 2003|2003]]''', '''[[Dirka po Španiji 2004|2004]]''', '''[[Dirka po Španiji 2005|2005]]''' |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} | align=center|32 | '''[[Dirka po Španiji 1935|1935]]''', '''[[Dirka po Španiji 1936|1936]]''' |- !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|32 | '''[[Dirka po Španiji 1992|1992]]''', '''[[Dirka po Španiji 1993|1993]]''', '''[[Dirka po Španiji 1994|1994]]''' |- !scope=row|{{flagicon|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} | align=center|31 | [[Dirka po Španiji 1941|1941]], '''[[Dirka po Španiji 1945|1945]]''', [[Dirka po Španiji 1946|1946]], [[Dirka po Španiji 1947|1947]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP|1945}} {{sortname|ulián|Berrendero}} | align=center|27 | '''[[Dirka po Španiji 1941|1941]]''', '''[[Dirka po Španiji 1942|1942]]''', [[Dirka po Španiji 1945|1945]], [[Dirka po Španiji 1948|1948]] |- !scope=row| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} | align=center|27 | '''[[Dirka po Španiji 2011|2011]]''', '''[[Dirka po Španiji 2017|2017]]''' |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} | align=center|27 | [[Dirka po Španiji 2006|2006]], [[Dirka po Španiji 2008|2008]], '''[[Dirka po Španiji 2009|2009]]''', [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} | align=center|26 | '''[[Dirka po Španiji 2008|2008]]''', '''[[Dirka po Španiji 2012|2012]]''', '''[[Dirka po Španiji 2014|2014]]''' |- | colspan=3|'''......................''' |- | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' | align=center|6 | [[Dirka po Španiji 2026|2026]] |- | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Janez Brajkovič]]''' | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 2006|2006]], [[Dirka po Španiji 2013|2013]] |} === Vse trenutne majice === {| class="wikitable" !width=120px|Skupno !width=120px|Po točkah !width=120px|Gorski cilji !width=120px|Mladi kolesar !width=120px|Ekipno !width=120px|Borbenost |-align=center | {{cjersey|red|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|blue polkadot|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|red number|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} |} ==Zmagovalci== ===Skupno=== {|class="sortable wikitable" width=80%; |- ! scope="col" width=20px class="unsortable"|Št. ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=200px|Zmagovalec ! scope="col" width=200px|Drugi ! scope="col" width=200px|Tretji |- |align=center |1 |align=center |[[Dirka po Španiji 1935|1935]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1931}} {{sortname|Mariano|Canardo}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Antoine Dignef]] |- |align=center |2 |align=center |[[Dirka po Španiji 1936|1936]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Deloor]] |align=left|{{ikonazastave|ITA|1861}} {{sortname|Antonio|Bertola}} |- |align=center bgcolor=#dcdcdc rowspan=4| — | align=center|1937 || colspan=3 align=center bgcolor=#dcdcdc rowspan=4|''dirka ni potekala zaradi [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 |- | align=center|1939 |- | align=center|1940 |- |align=center |3 |align=center |[[Dirka po Španiji 1941|1941]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Fermin Trueba]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[José Jabardo]] |- |align=center |4 |align=center |[[Dirka po Španiji 1942|1942]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Diego Cháfer]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Antonio Andres Sancho]] |- |align=center rowspan=2 bgcolor=#dcdcdc| — | align=center|1943 || colspan=3 align=center bgcolor=#dcdcdc rowspan=2|''dirka ni potekala zaradi [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- |align=center |5 |align=center |[[Dirka po Španiji 1945|1945]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Juan Gimeno]] |- |align=center |6 |align=center |[[Dirka po Španiji 1946|1946]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Dalmacio|Langarica}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Jan Lambrichs]] |- |align=center |7 |align=center |[[Dirka po Španiji 1947|1947]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Edouard|van Dyck|Edward Van Dijck}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Manuel Costa (cyclist)|Manuel Costa]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |- |align=center |8 |align=center |[[Dirka po Španiji 1948|1948]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Ruiz}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Capo}} |- |align=center bgcolor=#dcdcdc| — | align=center|1949 || align=center colspan=3 bgcolor=#dcdcdc|''dirka ni potekala zaradi finančne nestabilnosti, ekonomske izolacije in slabe organizacije'' |- |align=center |9 |align=center |[[Dirka po Španiji 1950|1950]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Manolo|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Serra}} |- |align=center rowspan=4 bgcolor=#dcdcdc| — | align=center|1951 || colspan=3 align=center rowspan=4 bgcolor=#dcdcdc|''dirka ni potekala zaradi finančne nestabilnosti, ekonomske izolacije in slabe organizacije'' |- | align=center|1952 |- | align=center|1953 |- | align=center|1954 |- |align=center |10 |align=center |[[Dirka po Španiji 1955|1955]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jean|Dotto}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Jiménez Quiles]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Raphaël Géminiani]] |- |align=center |11 |align=center |[[Dirka po Španiji 1956|1956]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Angelo|Conterno}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Lorono]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]] |- |align=center |12 |align=center |[[Dirka po Španiji 1957|1957]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Jesús|Lorono}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] |- |align=center |13 |align=center |[[Dirka po Španiji 1958|1958]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jean|Stablinski}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Pasquale Fornara]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Fernando Manzaneque]] |- |align=center |14 |align=center |[[Dirka po Španiji 1959|1959]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Segú|José Segú Soriano]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |- |align=center |15 |align=center |[[Dirka po Španiji 1960|1960]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Franz|De Mulder}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Desmet]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Pacheco|Miguel Pacheco Font]] |- |align=center |16 |align=center |[[Dirka po Španiji 1961|1961]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Angelino|Soler}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[François Mahé]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |- |align=center |17 |align=center |[[Dirka po Španiji 1962|1962]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rudi|Altig}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |align=left|{{ikonazastave|IRE}} [[Seamus Elliott]] |- |align=center |18 |align=center |[[Dirka po Španiji 1963|1963]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Martin Perez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Pacheco]] |- |align=center |19 |align=center |[[Dirka po Španiji 1964|1964]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Raymond|Poulidor}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Otano]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |- |align=center |20 |align=center |[[Dirka po Španiji 1965|1965]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rolf|Wolfshohl}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |- |align=center |21 |align=center |[[Dirka po Španiji 1966|1966]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Francisco|Gabica}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Eusebio Vélez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Carlos Echeverría]] |- |align=center |22 |align=center |[[Dirka po Španiji 1967|1967]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Pierre Ducasse]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Aurelio González Puente]] |- |align=center |23 |align=center |[[Dirka po Španiji 1968|1968]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Eusebio Vélez]] |- |align=center |24 |align=center |[[Dirka po Španiji 1969|1969]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Roger|Pingeon}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Rini Wagtmans]] |- |align=center |25 |align=center |[[Dirka po Španiji 1970|1970]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Luis|Ocana}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]] |- |align=center |26 |align=center |[[Dirka po Španiji 1971|1971]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Ferdinand|Bracke}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried David]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |- |align=center |27 |align=center |[[Dirka po Španiji 1972|1972]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] |- |align=center |28 |align=center |[[Dirka po Španiji 1973|1973]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] |- |align=center |29 |align=center |[[Dirka po Španiji 1974|1974]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |align=left|{{ikonazastave|POR}} [[Joaquim Agostinho]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |- |align=center |30 |align=center |[[Dirka po Španiji 1975|1975]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Agustín|Tamames}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Domingo Perurena]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |- |align=center |31 |align=center |[[Dirka po Španiji 1976|1976]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Pesarrodona}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Nazabal Merendia]] |- |align=center |32 |align=center |[[Dirka po Španiji 1977|1977]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1977}} [[Miguel María Lasa]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Klaus-Peter Thaler]] |- |align=center |33 |align=center |[[Dirka po Španiji 1978|1978]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} [[José Pesarrodona]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-René Bernaudeau]] |- |align=center |34 |align=center |[[Dirka po Španiji 1979|1979]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Joop|Zoetemelk}} |align=left|{{ikonazastave|SPA|1977}} [[Francisco Galdós]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] |- |align=center |35 |align=center |[[Dirka po Španiji 1980|1980]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Faustino|Rupérez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Torres]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]] |- |align=center |36 |align=center |[[Dirka po Španiji 1981|1981]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Giovanni|Battaglin}} |align=left|{{ikonazastave|Spain}} [[Pedro Munoz Machín Rodríguez|P. M. Machín Rodríguez]] |align=left|{{ikonazastave|Spain}} [[Vicente Belda]] |- |align=center |37 |align=center |[[Dirka po Španiji 1982|1982]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marino|Lejarreta}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] |align=left|{{ikonazastave|SWE}} [[Sven-Ake Nilsson]] |- |align=center |38 |align=center |[[Dirka po Španiji 1983|1983]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Fernández]] |- |align=center |39 |align=center |[[Dirka po Španiji 1984|1984]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Eric|Caritoux}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Fernández Blanco]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Raimund Dietzen]] |- |align=center |40 |align=center |[[Dirka po Španiji 1985|1985]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Francisco Rodríguez]] |- |align=center |41 |align=center |[[Dirka po Španiji 1986|1986]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Álvaro|Pino}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]] |- |align=center |42 |align=center |[[Dirka po Španiji 1987|1987]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} |align=left|{{ikonazastave|FRG}} [[Raimund Dietzen]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] |- |align=center |43 |align=center |[[Dirka po Španiji 1988|1988]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|FRG}} [[Reimund Dietzen]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Anselmo Fuerte]] |- |align=center |44 |align=center |[[Dirka po Španiji 1989|1989]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Fabio Parra]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Óscar Vargas]] |- |align=center |45 |align=center |[[Dirka po Španiji 1990|1990]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Marco|Giovannetti}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Anselmo Fuerte]] |- |align=center |46 |align=center |[[Dirka po Španiji 1991|1991]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Melchor|Mauri}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Induráin]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] |- |align=center |47 |align=center |[[Dirka po Španiji 1992|1992]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|UZB}} [[Jesús Montoya]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |- |align=center |48 |align=center |[[Dirka po Španiji 1993|1993]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Laudelino Cubino]] |- |align=center |49 |align=center |[[Dirka po Španiji 1994|1994]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Zarrabeitia]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |- |align=center |50 |align=center |[[Dirka po Španiji 1995|1995]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Bruyneel]] |- |align=center |51 |align=center |[[Dirka po Španiji 1996|1996]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Laurent Dufaux]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] |- |align=center |52 |align=center |[[Dirka po Španiji 1997|1997]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Escartín]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Fernando Escartín]] |- |align=center |53 |align=center |[[Dirka po Španiji 1998|1998]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Abraham|Olano}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Escartín]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[José María Jiménez]] |- |align=center|54 |align=center|[[Dirka po Španiji 1999|1999]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Jan|Ullrich}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Igor González de Galdeano|I. González de Galdeano]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] |- |align=center |55 |align=center |[[Dirka po Španiji 2000|2000]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] |- |align=center |56 |align=center |[[Dirka po Španiji 2001|2001]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Ángel|Casero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Sevilla]] |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Levi Leipheimer]] |- |align=center |57 |align=center |[[Dirka po Španiji 2002|2002]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Aitor|González}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joseba Beloki]] |- |align=center |58 |align=center |[[Dirka po Španiji 2003|2003]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Isidro Nozal]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center |59 |align=center |[[Dirka po Španiji 2004|2004]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Santiago Pérez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Francisco Mancebo]] |- |align=center|60 |align=center|[[Dirka po Španiji 2005|2005]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menšov]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |- |align=center|61 |align=center|[[Dirka po Španiji 2006|2006]] |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} {{sortname|Aleksander|Vinokurov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} [[Andrej Kašečkin]] |- |align=center|62 |align=center|[[Dirka po Španiji 2007|2007]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menšov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]] |- |align=center|63 |align=center|[[Dirka po Španiji 2008|2008]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Levi Leipheimer]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |- |align=center|64 |align=center|[[Dirka po Španiji 2009|2009]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] |- |align=center|65 |align=center|[[Dirka po Španiji 2010|2010]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Ezequiel Mosquera]] |align=left|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Velits]] |- |align=center|66 |align=center|[[Dirka po Španiji 2011|2011]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Bauke Mollema]] |- |align=center|67 |align=center|[[Dirka po Španiji 2012|2012]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] |- |align=center|68 |align=center|[[Dirka po Španiji 2013|2013]] |align=left|{{ikonazastave|USA}} {{sortname|Chris|Horner}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center|69 |align=center|[[Dirka po Španiji 2014|2014]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center|70 |align=center|[[Dirka po Španiji 2015|2015]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabio|Aru}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] |align=left|{{ikonazastave|POL}} [[Rafał Majka]] |- |align=center|71 |align=center|[[Dirka po Španiji 2016|2016]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Nairo|Quintana}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Esteban Chaves]] |- |align=center|72 |align=center|[[Dirka po Španiji 2017|2017]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Ilnur Zakarin]] |- |align=center|73 |align=center|[[Dirka po Španiji 2018|2018]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Simon|Yates|Simon Yates (kolesar)}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Miguel Ángel López]] |- |align=center|74 |align=center|[[Dirka po Španiji 2019|2019]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |- |align=center|75 |align=center|[[Dirka po Španiji 2020|2020]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Hugh Carthy]] |- |align=center|76 |align=center|[[Dirka po Španiji 2021|2021]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Jack Haig]] |- |align=center|77 |align=center|[[Dirka po Španiji 2022|2022]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Ayuso]] |- |align=center|78 |align=center|[[Dirka po Španiji 2023|2023]] |align=left|{{ikonazastave|ZDA}} {{sortname|Sepp|Kuss}} |align=left|{{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |- |align=center|79 |align=center|[[Dirka po Španiji 2024|2024]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Ben O'Connor]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- |align=center|80 |align=center|[[Dirka po Španiji 2025|2025]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} |align=left|{{ikonazastave|POR}} [[João Almeida]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Tom Pidcock]] |} ===Zmagovalci preostalih seštevkov=== {|class="sortable wikitable" |- ! style="width:3%;" class="unsortable"|Št. ! style="width:4%;"|Leto ! style="width:19%;"|Po točkah ! style="width:19%;"|Gorski cilji ! style="width:19%;"|Mladi kolesar ! style="width:19%;"|Borbenost |- |align=center |1 |align=center |[[Dirka po Španiji 1935|1935]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|Italy|1861}} {{sortname|Edoardo|Molinar}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |2 |align=center |[[Dirka po Španiji 1936|1936]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|Spain|1931}} {{sortname|Salvador|Molina}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |3 |align=center |[[Dirka po Španiji 1941|1941]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Fermín|Trueba}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |4 |align=center |[[Dirka po Španiji 1942|1942]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |5 |align=center |[[Dirka po Španiji 1945|1945]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |6 |align=center |[[Dirka po Španiji 1946|1946]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |7 |align=center |[[Dirka po Španiji 1947|1947]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |8 |align=center |[[Dirka po Španiji 1948|1948]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Ruiz}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |9 |align=center |[[Dirka po Španiji 1950|1950]] |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |10 |align=center |[[Dirka po Španiji 1955|1955]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fiorenzo|Magni}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Giuseppe|Buratti}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |11 |align=center |[[Dirka po Španiji 1956|1956]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Steenbergen}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Nino|Defilippis}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |12 |align=center |[[Dirka po Španiji 1957|1957]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Vicente|Iturat}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Federico|Bahamontes}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |13 |align=center |[[Dirka po Španiji 1958|1958]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Salvador|Botella}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Bahamontes}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |14 |align=center |[[Dirka po Španiji 1959|1959]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Looy}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |15 |align=center |[[Dirka po Španiji 1960|1960]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Arthur|De Cabooter}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |16 |align=center |[[Dirka po Španiji 1961|1961]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |17 |align=center |[[Dirka po Španiji 1962|1962]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rudi|Altig}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |18 |align=center |[[Dirka po Španiji 1963|1963]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Bas|Maliepaard}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |19 |align=center |[[Dirka po Španiji 1964|1964]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Pérez-Francés}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |20 |align=center |[[Dirka po Španiji 1965|1965]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Looy}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |21 |align=center |[[Dirka po Španiji 1966|1966]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jos|van der Vleuten}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Gregorio|San Miguel}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |22 |align=center |[[Dirka po Španiji 1967|1967]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Mariano|Díaz}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |23 |align=center |[[Dirka po Španiji 1968|1968]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Francisco|Gabica}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |24 |align=center |[[Dirka po Španiji 1969|1969]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Raymond|Steegmans}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Luis|Ocana}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |25 |align=center |[[Dirka po Španiji 1970|1970]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Reybrouck}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Agustín|Tamames}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Reybrouck}} |- |align=center |26 |align=center |[[Dirka po Španiji 1971|1971]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Cyrille|Guimard}} |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Joop|Zoetemelk}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Cyrille|Guimard}} |- |align=center |27 |align=center |[[Dirka po Španiji 1972|1972]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Domingo|Perurena}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |- |align=center |28 |align=center |[[Dirka po Španiji 1973|1973]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |- |align=center |29 |align=center |[[Dirka po Španiji 1974|1974]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Domingo|Perurena}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} |- |align=center |30 |align=center |[[Dirka po Španiji 1975|1975]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Miguel María|Lasa}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Andrés|Oliva}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |31 |align=center |[[Dirka po Španiji 1976|1976]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Dietrich|Thurau}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Andrés|Oliva}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |32 |align=center |[[Dirka po Španiji 1977|1977]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Pedro|Torres}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |33 |align=center |[[Dirka po Španiji 1978|1978]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Ferdi|Van den Haute}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Andrés|Oliva}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |34 |align=center |[[Dirka po Španiji 1979|1979]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Fons|De Wolf}} |align=left|{{ikonazastave|SPA|1977}} {{sortname|Felipe|Yánez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |35 |align=center |[[Dirka po Španiji 1980|1980]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Juan|Fernández}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |36 |align=center |[[Dirka po Španiji 1981|1981]] |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Francisco Javier|Cedena}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |37 |align=center |[[Dirka po Španiji 1982|1982]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Stefan|Mutter}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |38 |align=center |[[Dirka po Španiji 1983|1983]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marino|Lejarreta}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |39 |align=center |[[Dirka po Španiji 1984|1984]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Van Calster}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Felipe|Yánez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |40 |align=center |[[Dirka po Španiji 1985|1985]] |align=left|{{ikonazastave|IRE}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |41 |align=center |[[Dirka po Španiji 1986|1986]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |- |align=center |42 |align=center |[[Dirka po Španiji 1987|1987]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alfonso|Gutiérrez}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Fignon}} |- |align=center |43 |align=center |[[Dirka po Španiji 1988|1988]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Álvaro|Pino}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |- |align=center |44 |align=center |[[Dirka po Španiji 1989|1989]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Malcolm|Elliott}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Óscar|Vargas|Óscar Vargas (kolesar)}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Óscar|Vargas|Óscar Vargas (kolesar)}} |- |align=center |45 |align=center |[[Dirka po Španiji 1990|1990]] |align=left|{{ikonazastave|GDR}} {{sortname|Uwe|Raab}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|José Martín|Farfán}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Echave}} |- |align=center |46 |align=center |[[Dirka po Španiji 1991|1991]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Uwe|Raab}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Echave}} |- |align=center |47 |align=center |[[Dirka po Španiji 1992|1992]] |align=left|{{ikonazastave|UZB}} {{sortname|Džamolidin|Abdužaparov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Carlos|Hernández|Carlos Hernández (kolesar)}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |- |align=center |48 |align=center |[[Dirka po Španiji 1993|1993]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Jesús|Montoya}} |- |align=center |49 |align=center |[[Dirka po Španiji 1994|1994]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Luc|Leblanc}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |50 |align=center |[[Dirka po Španiji 1995|1995]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |51 |align=center |[[Dirka po Španiji 1996|1996]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |52 |align=center |[[Dirka po Španiji 1997|1997]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |53 |align=center |[[Dirka po Španiji 1998|1998]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabrizio|Guidi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center|54 |align=center|[[Dirka po Španiji 1999|1999]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Frank|Vandenbroucke|Frank Vandenbroucke (kolesar)}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |55 |align=center |[[Dirka po Španiji 2000|2000]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Carlos|Sastre}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |56 |align=center |[[Dirka po Španiji 2001|2001]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |57 |align=center |[[Dirka po Španiji 2002|2002]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Aitor|Osa}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center |58 |align=center |[[Dirka po Španiji 2003|2003]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Félix|Cárdenas}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center |59 |align=center |[[Dirka po Španiji 2004|2004]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Félix|Cárdenas}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center|60 |align=center|[[Dirka po Španiji 2005|2005]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alessandro|Petacchi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joaquim|Rodríguez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center|61 |align=center|[[Dirka po Španiji 2006|2006]] |align=left|{{ikonazastave|NOR}} {{sortname|Thor|Hushovd}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Egoi|Martínez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} {{sortname|Aleksander|Vinokurov}} |- |align=center|62 |align=center|[[Dirka po Španiji 2007|2007]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Daniele|Bennati}} |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menšov}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menšov}} |- |align=center|63 |align=center|[[Dirka po Španiji 2008|2008]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Greg|Van Avermaet}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |- |align=center|64 |align=center|[[Dirka po Španiji 2009|2009]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|André|Greipel}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center|65 |align=center|[[Dirka po Španiji 2010|2010]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Mark|Cavendish}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} |- |align=center|66 |align=center|[[Dirka po Španiji 2011|2011]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Bauke|Mollema}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |- |align=center|67 |align=center|[[Dirka po Španiji 2012|2012]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Simon|Clarke|Simon Clarke (kolesar)}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center|68 |align=center|[[Dirka po Španiji 2013|2013]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Nicolas|Edet|Nicolas Edet}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|USA}} {{sortname|Chris|Horner}} |- |align=center|69 |align=center|[[Dirka po Španiji 2014|2014]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|John|Degenkolb}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Luis León|Sánchez|Luis León Sánchez}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |- |align=center|70 |align=center|[[Dirka po Španiji 2015|2015]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Omar|Fraile}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joaquim|Rodríguez}} |- |align=center|71 |align=center|[[Dirka po Španiji 2016|2016]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabio|Felline}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Omar|Fraile}} |bgcolor=#F1E9D2| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Nairo|Quintana}} |- |align=center|72 |align=center|[[Dirka po Španiji 2017|2017]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Davide|Villella}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Miguel Ángel López]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |- |align=center|73 |align=center|[[Dirka po Španiji 2018|2018]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Thomas|De Gendt}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Simon|Yates|Simon Yates (kolesar)}} |- |align=center|74 |align=center|[[Dirka po Španiji 2019|2019]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Geoffrey|Bouchard}} |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Miguel Ángel|López}} |- |align=center|75 |align=center|[[Dirka po Španiji 2020|2020]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Guillaume|Martin}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Rémi|Cavagna}} |- |align=center|76 |align=center|[[Dirka po Španiji 2021|2021]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Fabio|Jakobsen}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Michael|Storer}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Gino Mäder]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Magnus|Cort}} |- |align=center|77 |align=center|[[Dirka po Španiji 2022|2022]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Mads|Pedersen}} |align=left|{{ikonazastave|ECU}} {{sortname|Richard|Carapaz}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |- |align=center|78 |align=center|[[Dirka po Španiji 2023|2023]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Kaden|Groves}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Ayuso]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |- |align=center|79 |align=center|[[Dirka po Španiji 2024|2024]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Kaden|Groves}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Jay|Vine}} |align=left|{{ikonazastave|DEN}} [[Mattias Skjelmose]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marc|Soler}} |- |align=center|80 |align=center|[[Dirka po Španiji 2025|2025]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Mads|Pedersen|dab=kolesar}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Jay|Vine}} |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Matthew Riccitello]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joel|Nicolau}} |} === Etapni zmagovalci === {| class="wikitable" |- !Uvr. !Kolesar !Država !Zmage |- |align=center|1. || [[Delio Rodríguez]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|39 |- |align=center|2. || [[Alessandro Petacchi]] || {{flagicon|ITA}} [[Italija]] || align=center|20 |- |rowspan=2 align=center|3. || [[Rik Van Looy]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|18 |- | [[Laurent Jalabert]] || {{flagicon|FRA}} [[Francija]] || align=center|18 |- |align=center|5. || [[Sean Kelly]] || {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=center|16 |- |align=center|6. || style="background:#CFECEC"|'''[[Primož Roglič]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|15 |- |align=center|7. || [[Gerben Karstens]] || {{flagicon|NED}} [[Nizozemska]] || align=center|14 |- |align=center rowspan=2|8. || [[Freddy Maertens]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|13 |- | [[Alejandro Valverde]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|13 |- |align=center rowspan=3|10. || [[Domingo Perurena]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|12 |- ||[[Tony Rominger]] || {{flagicon|SUI}} [[Švica]] || align=center|12 |- || [[Marcel Wüst]] || {{flagicon|GER}} [[Nemčija]] || align=center|12 |- |align=center rowspan=2|13. || [[Julián Berrendero]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|11 |- | [[Augustin Tamames]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|11 |- |align=center rowspan=3|15. || [[Eddy Planckaert]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|10 |- | [[Roberto Heras]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|10 |- | '''[[John Degenkolb]]''' || {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' || align=center|10 |- | colspan=4|'''......................''' |- |align=center rowspan=3| — || style="background:#CFECEC"|'''[[Tadej Pogačar]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|6 |- |style="background:#CFECEC"|'''[[Matej Mohorič]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|1 |- |style="background:#CFECEC"|[[Borut Božič]] || {{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] || align=center|1 |} == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== {{kategorija v zbirki|Vuelta a España}} {{SocialLinks}} * [https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/ Dirka po Španiji] na [[MMC-RTV SLO]] {{Dirka po Španiji}} {{UCI World Tour}} {{Etapne dirke}} {{normativna kontrola}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|*]] [[Kategorija:Kolesarske dirke v Španiji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1935]] lgmsyabnjrgq6hdda517mmd36net8yi Šišmani 0 467122 6743683 6277904 2026-08-27T23:34:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743683 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina | coat of arms = [[File:Coat of Arms of the Emperor of Bulgaria (by Conrad Grünenberg).png|120px]] | parent house = [[ Sracimirji]] <small>(od 1331)</small> | native_name = Шишман | predikat = | country = [[Vidinska kneževina]] <br> Kneževina Karvuna <br> [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Trnovsko carstvo]] <br> Kneževina Valona <br> Vidinsko carstvo <br> Kneževina Ser | region = {{BUL}} <br> {{GRE}} <br> {{TUR}} | founded = 1280 | titles = [[knez]], [[Despot (dvorni naslov)|despot]], [[Car|car]] | branches = Šišmani <br> Sracimirji <br> Șişmanoğluji | members = Rostislav Trnovski, zadnji predstavnik | founder = [[Šišman I.|Šišman Vidinski]] | dissolution = 1686 }} '''Šišmani''' ([[Bolgarščina|bolgarsko]] Шишман, Šišman), tudi '''Šišmanidi''' ali '''Šišmanovci''', so bili bolgarska vladarska dinastija [[Kumani|kumanskega]]<ref>Vásáry, István. [http://assets.cambridge.org/97805218/37569/frontmatter/9780521837569_frontmatter.pdf ''Cumans and Tatars: Oriental Military in the Pre-Ottoman Balkans, 1185-1365''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303232552/http://assets.cambridge.org/97805218/37569/frontmatter/9780521837569_frontmatter.pdf |date=2016-03-03 }} (PDF). Cambridge University Press. ISBN 0-521-83756-1.</ref> ali delno kumanskega porekla,<ref name=ref2>Павлов, Пламен (2005). [https://liternet.bg/publish13/p_pavlov/buntari/metezhnici.htm ''Метежници и претенденти за търновската царска корона през XIV в.''. Бунтари и авантюристи в средновековна България] (v bolgarščini). Варна: LiterNet.</ref> ki je v [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugem bolgarskem cesarstvu]] vladala skoraj celo stoletje od leta 1323 do 1422, ko je Bolgarijo okupiralo [[Osmansko cesarstvo]]. Šišmani so bili v sorodu s prejšnjo dinastijo [[Aseni|Asen]] in po pisanju dubrovniškega zgodovinarja Lukarića neposredni nasledniki dinastije [[Terterji|Terter]].<ref name=ref2/> Po mnenju Plamena Pavlova je bil ustanovitelj dinastije, despot [[Šišman I.|Šišman Vidinski]], morda brat [[Jurij I. Terter|Jurija I.]], prvega bolgarskega vladarja iz dinastije Terter, ki je po letu 1241 prišel v Bolgarijo iz [[Ogrsko kraljestvo|Ogrske]].<ref name=ref2/> ==Člani== Najuglednješi člani rodbine do bili: '''Glavna veja:''' * despot [[Šišman I.|Šišman Vidinski]] :*[[Mihael III. Šišman Asen]] (Michael Asen III.) (okoli 1280, vladal 1323–1330) ::*[[Ivan Štefan]] (vladal 1330–1331) :*despot [[Belaur|Belaur Vidinski]] (umrl 1336) '''Sracimirjeva veja:''' ::*[[Ivan Aleksander]] <small>(nečak Mihaela Šišmana)</small> (vladal 1331–1371) :::*sovladar [[Mihael Asen]] (rojen okoli 1322, sovladar 1332–1355) :::*[[Ivan Sracimir]] (rojen 1324/1325, vladal 1356–1397 v Vidinskem cesarstvu ::::*Doroteja Bolgarska, bosanska kraljica ::::*[[Konstantin II. Asen]] (rojen v zgodnjih 1370. letih, vladal 1397–1422 v Vidinu in izgnanstvu) :::*[[Ivan Šišman]] (rojen 1350/1351, vladal 1371–1395 v [[Veliko Trnovo|Velikem Trnovem]] ::::* patriarh Jožef II. Konstantinopelski, <small>(verjetno nezakonski sin)</small><ref>{{navedi splet |url=http://nobilitybg.blog.com/1850818/ |title=Щрихи към портрета на Вселенския патриарх Йосиф ІІ |publisher=Nobility BG |language=bg |last=Павлов |first=Пламен |accessdate=2008-08-25 |date=15. junija 2007 |url-status=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080727022122/http://nobilitybg.blog.com/1850818/ |archivedate=27. julija 2008}}</ref> (ekumenski patriarh Konstantinopla 1416–1439) ::::*[[Fružin]] (umrl okoli 1460) ==Seznam vladarjev== ===Vidinska kneževina/carstvo=== {| width=90% class="wikitable" ! width=8% | Slika ! width=20% | Ime ! width=7% | Vladal od ! width=7% | do ! width=20% | Komentar |- |align="center"|[[Slika:Coat of Arms of the Emperor of Bulgaria (by Conrad Grünenberg).png|80px]]||align="center"|[[Šišman I.|Šišman]]||align="center"|1280||align="center"|1308||Ustanovitelj dinastije. |- |align="center"|[[Slika:Michael 3 john harris valda.jpg|70px]]||align="center"|[[Mihael III. Šišman Asen|Mihael I.]]||align="center"|1308||align="center"|1323||Sin kneza Šišmana, izvoljen za carja Bolgarije; po prihodu na prestol je uporabljal ime Mihael III. |- |align="center"|[[Slika:Coat of Arms of the Emperor of Bulgaria (by Conrad Grünenberg).png|80px]]||align="center"|[[Belaur]]||align="center"|1323||align="center"|1337||Brat Mihaela I. |- |align="center"|[[Slika:Despot Michael of Stanichene.jpg|85px]]||align="center"|[[Mihael Vidinski|Mihael II.]]||align="center"|1337||align="center"|1356||Sin Mihaela III. |- |align="center"|[[Slika:Sratsimir of Bulgaria.jpg|85px]]||align="center"|[[Ivan Sracimir|Sracimir]]||align="center"|1356||align="center"|1397||Tretji sin Ivana Aleksandra. Vladal je v Vidinu. Leta 1396 so ga ujeli Osmani in ga v ječi v [[Bursa|Bursi]] zadavili.<ref>Andreev, str. 298.</ref> |- |align="center"|[[Slika:Coat of Arms of the Emperor of Bulgaria (by Conrad Grünenberg).png|80px]]||align="center"|[[Konstantin II. Asen|Konstantin]]||align="center"|1397||align="center"|1418||Večino življenja je preživel v izgnanstvu. Večina zgodovinarjev ga ne uvršča na seznam bolgarskih vladarjev. |- |} ===Karvunska kneževina=== {| width=90% class="wikitable" ! width=8% | Slika ! width=20% | Ime ! width=7% | Vladal od ! width=7% | do ! width=20% | Komentar |- |align="center"|[[Slika:Coat of Arms of the Emperor of Bulgaria (by Conrad Grünenberg).png|80px]]||align="center"|[[Sracimir]]||align="center"|1300||align="center"|1330||Oče carja [[Ivan Aleksander|Ivana Aleksandra]]. |- |align="center"|[[Slika:Coat of Arms of the Emperor of Bulgaria (by Conrad Grünenberg).png|80px]]||align="center"|[[Keraca Petrica]]||align="center"|1330||align="center"|1340||Sracimirjeva žena in mati carja Ivana Aleksandra. |- |} ===Trnovsko carstvo=== {| width=90% class="wikitable" ! width=8% | Slika ! width=20% | Ime ! width=7% | Vladal od ! width=7% | do ! width=20% | Komentar |- |align="center"|[[Slika:Michael 3 john harris valda.jpg|70px]]||align="center"|[[Mihael III. Šišman Asen]]||align="center"|1323||align="center"|1330||Vidinski bojar. Smrtno ranjen v [[Bitka pri Velbaždu|bitki pri Velbaždu]] 28. julija 1330.<ref name=ref5>Andreev, str. 263.</ref> |- |align="center"|[[Slika:King John Stephen of Bulgaria 19th Century.JPG|80px]]||align="center"|[[Ivan Štefan]]||align="center"|1330||align="center"|1331||Sin Mihaela III. Po odstavitvi marca 1331 je pobegnil v Srbijo.<ref>Andreev, str. 267.</ref> Umrl je morda leta 1373. |- |align="center"|[[Slika:Ioal backovo.jpg|70px]]||align="center"|[[Ivan Aleksander]]||align="center"|1331||align="center"|1371||Bojar iz Loveča, naslednik dinastij Asen, Terter in Šišman. Druga zlata doba bolgarske kulture. Umrl naravne smrti 17. februarja 1371 in zapustil Bolgarijo, razdeljeno med svoje sinove.<ref name=ref5/> |- |align="center"|[[Slika:Ivan shishman preobravenski manastir.jpg|70px]]||align="center"|[[Ivan Šišman]]||align="center"|1371||align="center"|1393||Četrti sin Ivana Aleksandra. Obglavljen v Osmanskem cesarstvu 3. junija 1395.<ref>Andreev, str. 286.</ref> |- |} ===Valonska kneževina=== {| width=90% class="wikitable" ! width=8% | Slika ! width=20% | Ime ! width=7% | Vladal od ! width=7% | do ! width=20% | Komentar |- |align="center"|[[Slika:Coat of Arms of the Emperor of Bulgaria (by Conrad Grünenberg).png|80px]]||align="center"|[[Ivan Komnen Asen]]||align="center"|1346||align="center"|1363||Brat carja Ivana Aleksandra. |- |align="center"|[[Slika:Coat of Arms of the Emperor of Bulgaria (by Conrad Grünenberg).png|80px]]||align="center"|[[Aleksander Komnen Asen]]||align="center"|1363||align="center"|1368||Sin kneza Ivana Komnena Asena. |- |align="center"|[[Slika:Coat of Arms of the Emperor of Bulgaria (by Conrad Grünenberg).png|80px]]||align="center"|[[Komnena Valonska]]||align="center"|1368||align="center"|1396||Hčerka kneza Ivana Komnena Asena. Poročena z [[Balša II. Balšić|Balšo II. Balšićem]] (1372–1385), gospodom Kanine in Valone, kasnejšim vojvodom Albanije. |- |} ===Sereška kneževina=== {| width=90% class="wikitable" ! width=8% | Slika ! width=20% | Ime ! width=7% | Vladal od ! width=7% | do ! width=20% | Komentar |- |align="center"|[[Slika:HelenaofBulgaria.jpg|60px]]||align="center"|[[Helena Bolgarska]]||align="center"|1355||align="center"|1367||Hčerka Sracimirja Kranskega in Kerace Petrice, sestra carja Ivana Aleksandra. |- |} {{chart top|width=100%|text-align=left|Družinsko drevo dinastije Šišman}} {{chart/start|align=center}} {{Chart| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |Shishman|Shishman=[[Šišman I.|Šišman I. Vidinski]] <small>poročen z neznano ženo</small>}} {{Chart| | | | | | | | | |,|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|+|-|-|-|.| }} {{Chart| | | | | | | | |Mhai3| | | | | | | | | |Blaur| |Kerat|Mhai3='''Mihael III. Šišman Asen''' (vladal 1323–1330) <small>poročen z<br>1.&nbsp; Ano Nedo Nemanjić</small> <small>2.&nbsp;Teodoro Paleologino</small>|Blaur=[[Belaur]]|Kerat=Keraca Petrica, <small>poročena z despotom Sracimirjem</small>}} {{Chart| |,|-|-|-|v|-|-|-|+|-|-|-|v|-|-|-|.| | | | | | | |!| }} {{Chart|IoanS| |Shish| |Mhai4| |Ludov| |Unkn2| | | | | | |!|IoanS=1.&nbsp;'''[[Ivan Štefan]]''' <br> (vladal 1330–1331)|Shish=1.&nbsp; Šišman |Mhai4=1.&nbsp;Mihael, <br> |Ludov=1.&nbsp;Ludovik|Unkn2=2.&nbsp;Neznan}} {{Chart| |,|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|-|-|-|-|'| }} {{Chart|IoanA| |IoanK| |Mhail| |Elena| |Teodo|IoanA='''[[Ivan Aleksander]]''' <br> (vladal&nbsp;1331–1371) <small>poročen z 1.&nbsp;Teodoro Besarab</small> <small>2.&nbsp;Saro-Teodoro</small>|IoanK= Ivan Komnen Asen <small>poročen z 1.&nbsp;neznano ženo</small> <small>2.&nbsp;Ano Paleologino </small>|Mhail=Mihael <br> |Elena=Helena <br> <small>poročena s [[Štefan Dušan|Štefanom Dušanom]] Nemanjić (vladal&nbsp;1331–1355)</small>|Teodo=Teodora}} {{Chart| |!| | | | | | | | | | | |!| | | |!| }} {{Chart| |!| | | | | | | | | | |AlexK| |Shish|AlexK=Aleksander Komnen Asen, Ksenja Ivanina Komnena|Shish=Šišman}} {{Chart| |)|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.| }} {{Chart|Mhai4| |IoanS| |IoanA| |KeraT| |KeraM| |Ioan2| |IoanA1| |Desis| |Vasil|Mhai4=1.&nbsp;'''[[Mihael Asen]]''' <small>poročen i Irino Paleologino</small>|IoanS=1.&nbsp;'''[[Ivan Sracimir]]''' <br> (vladal&nbsp;1356–1396) <small>poročen z Ano</small>|IoanA=1.&nbsp;'''[[Ivan IV. Asen]]'''|KeraT=1.&nbsp;Kera Tamara <small>poročena s Konstantinom</small> <small>[[Murat I.]] (vladal&nbsp;1362–1389)</small>|KeraM=2.&nbsp;Keraca Marija <small>poročena s to [[Andronik IV. Paleolog|Andronikom IV. Paleologom]] (vladal&nbsp;1376–1379)</small>|Ioan2=2.&nbsp;'''[[Ivan Šišman]]''' <br> (vladal&nbsp;1371–1395) <small>poročen z 1.&nbsp;Kira Marija</small> <small>2.&nbsp;Dragana</small>|IoanA1=2.&nbsp;'''[[Ivan V. Asen]]'''|Desis=2.&nbsp;Desislava|Vasil=2.&nbsp;Vasilisa}} {{Chart| |,|-|-|-|+|-|-|-|.| | | |,|-|-|-|(| | | |)|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.| }} {{Chart|Konst| |Dorot| |Unkn1| |Ioann| |Unkn2| |Alxnd| |Fruzh| |Kerat| |Unkn4|Konst='''[[Konstantin II.]]''' <br> (vladal&nbsp;1397–1422)|Dorot=Doroteja Bolgarska <small>poročena s [[Tvrtko I. Kotromanić|Tvrtkom I.]] (vladal&nbsp;1353-1391)</small>|Unkn1=neznana hčerka|Ioann=[[Ivan VII. Paleolog]] (vladal&nbsp;1390)|Unkn2=dve neznani hčerki|Alxnd=Aleksander|Fruzh= Fružin <small> </small>|Kerat=Keraca|Unkn4=4 neznani; patriarh Jožef II.<small>morda nezakonski sin</small>}} {{Chart| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |,|-|^|-|.| }} {{Chart| | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |Shish| |Unkn2|Shish=Šišman|Unkn2=dva neznana}} {{chart/end}} {{chart bottom}} ==Sklici== {{sklici|2}} == Viri== {{refbegin|2}} * {{citation| title=Dinastiyata na Sracimirovci | first = Petar | last=Nikolov-Zikov | publisher=New Bulgarian University | year= 2012 | isbn = 978-954-535-702-2}} * {{navedi knjigo | script-title = bg:''Българските ханове и царе'' |trans-title=Bolgarski kani in carji | last = Андреев (Andreev) | first = Йордан (Jordan) |author2=Милчо Лалков (Milcho Lalkov) | year = 1996 | language = bg | publisher = Абагар (Abagar) | location = Велико Търново ([[Veliko Tarnovo]]) | isbn = 954-427-216-X }} * {{navedi knjigo | title = Bulgarian Antiquities from Macednia | last = Ivanov | first = Yordan | chapter = | year = 1970 | language = bg | publisher = BAN | location = Sofia | isbn = }} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Šišmani]] [[Kategorija:Drugo bolgarsko cesarstvo]] [[Kategorija:Vladarske rodbine]] bjphwgbnp429a8ro2jy25b6t5iqi47h Analog (kemija) 0 468606 6743739 6624816 2026-08-28T08:10:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743739 wikitext text/x-wiki '''Analog''' (tudi '''strukturni analog'''<ref name="Willet1998">{{cite journal |last1= Willett |first1= Peter |last2= Barnard |first2= John M. |last3= Downs |first3= Geoffry M. |title= Chemical Similarity Searching |journal= Journal of Chemical Information and Computer Sciences |year= 1998 |volume= 38 |issue= 6 |pages= 983–996 |url= http://www.cust.edu.tw/mathmet/qsar_ref/Willett_1998.pdf |doi= 10.1021/ci9800211 |citeseerx= 10.1.1.453.1788 |archive-date= 2017-08-09 |access-date= 2019-11-12 |archive-url= https://web.archive.org/web/20170809062753/http://www.cust.edu.tw/mathmet/qsar_ref/Willett_1998.pdf |url-status= dead }}</ref>) je v kemiji [[spojina]], ki ima podobno strukturo in včasih tudi funkcijo kot druga spojina, od katere se razlikuje po določenem strukturnem fragmentu.<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5505679/analog?query=analog&SearchIn=All, Slovenski medicinski slovar, vpogled: 12. 11. 2019.</ref><ref>Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.</ref> Analog se lahko od sorodne spojine razlikuje v enem ali več [[atom]]ov, [[funkcionalna skupina|funkcionalnih skupinah]] ali strukturnih podenotah, ki so nadomeščeni z drugimi atomi, funkcionalnimi skupinami ali strukturnimi podenotami. Strukturni analog je lahko, vsaj teoretično, strukturno izpeljan iz izhodiščne spojine. Med seboj so strukturni analogi pogosto [[izoelektričnost|izoelektrični]] (brez razlik v električnem naboju). Strukturni analogi kljub podobnosti kemijske zgradbe ni nujno, da imajo primerljive fizikalne, kemijske, biokemijske in farmakološke lastnosti, torej ni nujno, da so tudi funkcionalni analogi.<ref name="Martin2002">{{cite journal |last1= Martin |first1=Yvonne C. |last2=Kofron |first2=James L. |last3=Traphagen |first3=Linda M. |title= Do Structurally Similar Molecules Have Similar Biological Activity? |journal= Journal of Medicinal Chemistry |year= 2002 |volume= 45 |issue= 19 |pages= 4350–4358 |doi=10.1021/jm020155c |pmid=12213076}}</ref> Strukturni analogi so pomembni v razvoju novih [[učinkovina|učinkovin]], in sicer se v procesu razvoja novega zdravila bodisi sintetizira in preskusi velik nabor strukturnih analogov izhodiščne [[spojina vodnica|spojine vodnice]] kot del raziskav [[razmerje med strukturo in delovanjem|razmerja med strukturo in delovanjem]]<ref name="Schnecke2006">{{cite journal |last1=Schnecke |first1=Volker |last2=Boström |first2=Jonas |title= Computational chemistry-driven decision making in lead generation |journal= Drug Discovery Today |year= 2006 |volume= 11 |issue= 1–2 |pages= 43–50 |doi=10.1016/S1359-6446(05)03703-7|pmid=16478690}}</ref> ali pa se v zbirki podatkov izvede virtualno rešetanje za strukturnimi analogi spojine vodnice.<ref name="pmid18600572">{{cite journal |author= Rester, Ulrich |title= From virtuality to reality - Virtual screening in lead discovery and lead optimization: A medicinal chemistry perspective |journal= Current Opinion in Drug Discovery & Development |volume= 11 |issue= 4 |pages= 559–68 |year= 2008 |pmid= 18600572}}</ref> ==Primeri== {{Gallery |title=Alkoholi |width=150 |lines=2 |align=center |File:Methanol-2D.svg |alt1=Methanol |[[Metanol]] |File:Silanol.svg |alt2=Silanol |[[Silanol]], strukturni analog metanola |File:Methanethiol.svg |alt3=Methanethiol |[[Metanetiol]], strukturni analog metanola }} {{Gallery |title=[[Fenetilamin|Fenetilamini]] |width=150 |lines=2 |align=center |File:Phenethylamine2DCSD.svg |alt1=Phenethylamine | [[Fenetilamin]] |File:Amphetamine-2D-skeletal.svg |alt2=Amphetamine | [[Amfetamin]] |File:Methamphetamine.svg |alt3=Methamphetamine | [[Metamfetamin]] }} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Kemijska nomenklatura]] [[Kategorija:Farmacevtska kemija]] 99oaydkz4gdzzgntrhsnhl2qc3ly182 Metformin 0 476594 6743607 6742696 2026-08-27T18:16:06Z Marko3 1829 /* Neželeni učinki */ 6743607 wikitext text/x-wiki {{Infopolje učinkovina | drug_name = | INN = | type = <!-- empty --> | image = Metformin.svg | width = | alt = | image2 = Metformin-from-xtal-3D-balls.png | width2 = | alt2 = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = metformín<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5526683/metformin?query=metformin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 31. 3. 2020.</ref> | tradename = Glucophage in druge<ref name=CBZ>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_metformin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 31. 3. 2020.</ref> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|metformin-hydrochloride}} | MedlinePlus = a696005 | licence_CA = <!-- Health Canada may use generic or brand name (generic name preferred) --> | licence_EU = da | DailyMedID = Metformin | licence_US = Metformin | pregnancy_AU = C | pregnancy_AU_comment = <ref name="Drugs.com pregnancy">{{navedi splet | title=Metformin Use During Pregnancy | website=Drugs.com | date=10 September 2019 | url=https://www.drugs.com/pregnancy/metformin.html | access-date=4 February 2020}}</ref> | pregnancy_US = N | pregnancy_US_comment = <ref name="Drugs.com pregnancy" /> | pregnancy_category = | dependency_liability = | addiction_liability = | routes_of_administration = [[peroralna pot uporabe|z zaužitjem]] | class = | ATCvet = | ATC_prefix = A10 | ATC_suffix = BA02 | ATC_supplemental = {{ATC|A10|BD23}} {{ATC|A10|BD02}} {{ATC|A10|BD18}} {{ATC|A10|BD11}} {{ATC|A10|BD25}} {{ATC|A10|BD22}} {{ATC|A10|BD14}} {{ATC|A10|BD16}} {{ATC|A10|BD17}} {{ATC|A10|BD05}} {{ATC|A10|BD15}} {{ATC|A10|BD07}} {{ATC|A10|BD10}} {{ATC|A10|BD13}} {{ATC|A10|BD20}} {{ATC|A10|BD08}} {{ATC|A10|BD03}} <!-- Legal status --> | legal_AU = S4 | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F--> | legal_BR_comment = | legal_CA = Rx-only | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = POM | legal_UK_comment = | legal_US = Rx-only | legal_US_comment = | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--> | legal_UN_comment = | legal_status = <!--For countries not listed above--> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = 50–60 %<ref name = D95>{{cite journal | vauthors = Dunn CJ, Peters DH | title = Metformin. A review of its pharmacological properties and therapeutic use in non-insulin-dependent diabetes mellitus | journal = Drugs | volume = 49 | issue = 5 | pages = 721–49 | date = May 1995 | pmid = 7601013 | doi = 10.2165/00003495-199549050-00007 }}</ref><ref name=D03>{{cite journal | vauthors = Hundal RS, Inzucchi SE | title = Metformin: new understandings, new uses | journal = Drugs | volume = 63 | issue = 18 | pages = 1879–1894 | year = 2003 | pmid = 12930161 | doi = 10.2165/00003495-200363180-00001 }}</ref> | protein_bound = minimalna<ref name = D95 /> | metabolism = se ne presnavlja v jetrih<ref name = D95 /> | metabolites = | onset = | elimination_half-life = 4–8,7 h<ref name = D95 /> | duration_of_action = | excretion = s sečem (90 %)<ref name = D95 /> <!-- Identifiers --> | index_label = | index2_label = klorid | CAS_number = 657-24-9 | CAS_number_Ref = {{cascite|correct}} | CAS_supplemental = | PubChem = 4091 | IUPHAR_ligand = 4779 | DrugBank = DB00331 | DrugBank_Ref = | ChemSpiderID = 3949 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | UNII = 9100L32L2N | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII2 = 786Z46389E | UNII2_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | KEGG = D04966 | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG2 = C07151 | KEGG2_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | ChEBI = 6801 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1431 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = ''N'',''N''-dimetilbigvanid<ref>{{cite journal | vauthors = Sirtori CR, Franceschini G, Galli-Kienle M, Cighetti G, Galli G, Bondioli A, Conti F | title = Disposition of metformin (N,N-dimethylbiguanide) in man | url = https://archive.org/details/sim_clinical-pharmacology-and-therapeutics_1978-12_24_6/page/683 | journal = Clinical Pharmacology and Therapeutics | volume = 24 | issue = 6 | pages = 683–693 | date = December 1978 | pmid = 710026 | doi = 10.1002/cpt1978246683 }}</ref> <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = ''N'',''N''-dimetetilimidodikarbonimidinski synodiamid | chemical_formula = | C=4 | H=11 | N=5 | molecular_weight = 129.164 | SMILES = CN(C)C(=N)N=C(N)N | Jmol = | StdInChI = 1S/C4H11N5/c1-9(2)4(7)8-3(5)6/h1-2H3,(H5,5,6,7,8) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = XZWYZXLIPXDOLR-UHFFFAOYSA-N | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | density = 1.3±0.1<ref name="chemsrc">{{navedi splet|url=https://www.chemsrc.com/en/cas/657-24-9_889579.html|title=metformin_msds}}</ref> | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} <!-- Definicija in medicinska uporaba --> '''Metformín''' je [[peroralna aplikacija|peroralno]] zdravilo za zdravljenje [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]] iz skupine [[bigvanid]]ov.<ref name=CBZ/> Velja za [[zdravilo izbora]] za zdravljenje [[sladkorna bolezen tipa 2|sladkorne bolezni tipa 2]],<ref name=AHFS2016 /><ref name=Ann2016>{{cite journal | vauthors = Maruthur NM, Tseng E, Hutfless S, Wilson LM, Suarez-Cuervo C, Berger Z, Chu Y, Iyoha E, Segal JB, Bolen S | title = Diabetes Medications as Monotherapy or Metformin-Based Combination Therapy for Type 2 Diabetes: A Systematic Review and Meta-analysis | journal = Annals of Internal Medicine | volume = 164 | issue = 11 | pages = 740–751 | date = junij 2016 | pmid = 27088241 | doi = 10.7326/M15-2650 }}</ref><ref>https://endodiab.si/priporocila/smernice-za-vodenje-sladkorne-bolezni/ Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2, leto 2016, vpogled: 31. 3. 2020.</ref> zlasti pri bolnikih s [[prekomerna telesna masa|prekomerno telesno maso]].<ref>{{navedi knjigo |title=Clinical Obesity |date=2008 |publisher=John Wiley & Sons |location=Oxford |isbn=978-0-470-98708-7 |page=262 |edition=2. |url=https://books.google.com/books?id=qGVnItPoPCYC&pg=PA262 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170908185309/https://books.google.com/books?id=qGVnItPoPCYC&pg=PA262 |archive-date=8. 9. 2017}}</ref> Uporaba metformina namreč ni povezana s pridobivanjem telesne mase.<ref name=Pres2014>{{cite journal | vauthors = | title = Type 2 diabetes and metformin. First choice for monotherapy: weak evidence of efficacy but well-known and acceptable adverse effects | journal = Prescrire International | volume = 23 | issue = 154 | pages = 269–272 | date = november 2014 | pmid = 25954799 }}</ref> Uporablja se tudi za zdravljenje [[sindrom policističnih jajčnikov|sindroma policističnih jajčnikov]].<ref name=AHFS2016 /> Na tržišču je pod raznimi tržnimi imeni, med drugim kot '''Glucophage'''.<ref name=CBZ/> <!-- Neželeni učinki in mehanizem uporabe --> Metformin bolniki na splošno dobro prenašajo.<ref name=Triggle>{{cite journal | vauthors = Triggle CR, Ding H | title = Metformin is not just an antihyperglycaemic drug but also has protective effects on the vascular endothelium | journal = Acta Physiologica | volume = 219 | issue = 1 | pages = 138–151 | date = januar 2017 | pmid = 26680745 | doi = 10.1111/apha.12644 }}</ref> Pogosti [[neželeni učinek|neželeni učinki]] vključujejo [[driska|drisko]], [[slabost]] in bolečino v trebuhu.<ref name=AHFS2016 /> Ob uporabi metformina je tveganje za pojav [[hipoglikemija|hipoglikemije]] (prenizke ravni krvnega sladkorja) majhno.<ref name=AHFS2016 /> Pri neustrezni uporabi ali uporabi prevelikih odmekov obstaja tveganje za [[laktatna acidoza|laktatno acidozo]].<ref name="pmid21617112">{{cite journal | vauthors = Lipska KJ, Bailey CJ, Inzucchi SE | title = Use of metformin in the setting of mild-to-moderate renal insufficiency | url = https://archive.org/details/sim_diabetes-care_2011-06_34_6/page/1431 | journal = Diabetes Care | volume = 34 | issue = 6 | pages = 1431–1437 | date = junij 2011 | pmid = 21617112 | pmc = 3114336 | doi = 10.2337/dc10-2361 }}</ref> Ne sme se uporabljati pri bolnikih s hujšo okvaro delovanja [[jetra|jeter]] ali [[ledvice|ledvic]].<ref name=AHFS2016 /> Pri uporabi med [[nosečnost]]jo ni znanega tveganja, vendar se pa nasplošno pri nosečnostni sladkorni bolezni priporoča [[inzulin]].<ref name=AHFS2016 /><ref>{{cite journal | vauthors = Lautatzis ME, Goulis DG, Vrontakis M | title = Efficacy and safety of metformin during pregnancy in women with gestational diabetes mellitus or polycystic ovary syndrome: a systematic review | journal = Metabolism | volume = 62 | issue = 11 | pages = 1522–1534 | date = november 2013 | pmid = 23886298 | doi = 10.1016/j.metabol.2013.06.006 }}</ref> Kot učinkovina iz skupine bigvanidov<ref name=AHFS2016>{{navedi splet|title=Metformin Hydrochloride|url=https://www.drugs.com/monograph/metformin-hydrochloride.html|publisher=The American Society of Health-System Pharmacists|access-date=2. 1. 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20161224162245/https://www.drugs.com/monograph/metformin-hydrochloride.html|archive-date=24 December 2016|df=}}</ref> deluje tako, da znižuje [[glukoneogeneza|proizvodnjo glukoze]] v jetrih in poveča občutljivost tkiv za inzulin.<ref name=AHFS2016/> <!-- Zgodovina in kultura --> Metformin so odkrili leta 1922.<ref name=Fis2010>{{navedi knjigo|last1=Fischer|first1=Janos|title=Analogue-based Drug Discovery II|date=2010|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-3-527-63212-1|pages=49|url=https://books.google.com/books?id=h2Kd8ci4Ln8C&pg=PA49|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170908185310/https://books.google.com/books?id=h2Kd8ci4Ln8C&pg=PA49|archive-date=2017-09-08|df=}}</ref> V 50-ih letih dvajsetega stoletja je uporabo pri ljudeh začel raziskovati francoski zdravnik Jean Sterne.<ref name=Fis2010 /> Kot zdravilo so ga v Franciji začeli uporabljati leta 1957.<ref name=AHFS2016 /><ref>{{navedi knjigo|last1=McKee|first1=Mitchell Bebel Stargrove, Jonathan Treasure, Dwight L.|title=Herb, nutrient, and drug interactions : clinical implications and therapeutic strategies|date=2008|publisher=Mosby/Elsevier|location=St. Louis, Mo.|isbn=978-0-323-02964-3|page=217|url=https://books.google.com/books?id=49kLK--eumEC&pg=PA217|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170908185309/https://books.google.com/books?id=49kLK--eumEC&pg=PA217|archive-date=2017-09-08|df=}}</ref> Uvrščen je na seznam [[osnovno zdravilo|osnovnih zdravil]] [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]], torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.<ref name="WHO21st">{{navedi knjigo | vauthors = ((World Health Organization)) | title = World Health Organization model list of essential medicines: 21st list 2019 | year = 2019 | hdl = 10665/325771 | author-link = World Health Organization | publisher = World Health Organization | location = Geneva | id = WHO/MVP/EMP/IAU/2019.06. License: CC BY-NC-SA 3.0 IGO | hdl-access=free }}</ref> Na tržišču je že tudi v obliki [[večizvorno zdravilo|večizvornih (generičnih) zdravil]].<ref name=CBZ/> Je najpogosteje predpisovano zdravilo za zdravljenje sladkorne bolezni.<ref name=Janic/> == Klinična uporaba == Glede na slovenske in tuje smernice je metformin ob upoštevanju nefarmakoloških ukrepov [[zdravilo izbora]] pri zdravljenju [[sladkorna bolezen tipa 2|sladkorne bolezni tipa 2]]. Uporablja se tudi kot dodatek [[inzulin]]u pri zdravljenju bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1, samostojno pa tudi pri nekaterih drugih stanj insulinske rezistence, npr. pri [[sindrom policističnih jajčnikov|sindromu policističnih jajčnikov]].<ref name=Janic/> === Sladkorna bolezen tipa 1 === Meformin ni uradno odobren za uporabo pri sladkorni bolezni tipa 1, vendar se v nekaterih primerih uporablja v kombinaciji z inzulinom, zlasti pri bolnikih s prekomerno telesno maso za izboljšanje glikemičnega nadzora ob zmanjšanih odmerkih inzulina.<ref>What role for metformin in type 1 diabetes? Drug and Therapeutics Bulletin 2018;56:78-80.</ref> Podatki iz [[klinična raziskava|kliničnih raziskav]] so omejeni,<ref>Beysel S. The effects of metformin in type 1 diabetes mellitus. BMC Endocr Disord. 2018; 18: 1.</ref> kažejo pa, da lahko metformin pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 1 pomaga pri uporabi manjših odmerkov inzulina, vendar ob povečanem tveganju za pojav [[hipoglikemija|hipoglikemije]].<ref name=":0">{{cite journal | vauthors = Vella S, Buetow L, Royle P, Livingstone S, Colhoun HM, Petrie JR | title = The use of metformin in type 1 diabetes: a systematic review of efficacy | journal = Diabetologia | volume = 53 | issue = 5 | pages = 809–820 | date = maj 2010 | pmid = 20057994 | doi = 10.1007/s00125-009-1636-9 }}</ref> === Sindrom policističnih jajčnikov === Metformin se uporablja pri zdravljenju sindroma policističnih jajčnikov, vendar gre za [[Nenamenska uporaba|nenamensko uporabo]].<ref name=Ornik/> Vzrok sindroma policističnih jajčnikov je [[neodzivnost na inzulin]], ki privede v [[hiperinzulinemija|hiperinzulinemijo]] (zvišano plazemsko koncentracijo insulina), ta pa vodi v [[hiperandrogenizem]].<ref>Košir-Pogačnik R., Meden-Vrtovec H. Vloga metformina pri obravnavi bolnic s sindromom policističnih jajčnikov. Zdravniški vestnik letnik 78. številka 3 (2009) str. 137-141.</ref> Pri ženskah s sindromom policističnih jajčnikov metformin zveča verjetnost za [[ovulacija|ovulacijo]], verjetno zaradi zmanjšanja koncentracije inzulina v krvi in zato zaradi zmanjšanja njegovih učinkov na biosintezo [[androgen]]ov v jajčnikih, na proliferacijo celic teke in na rast [[endometrij]]a. Najverjetneje metformin tudi neposredno zavira glukoneogenezo v jajčnikih in tudi na ta način prispeva k zmanjšanju biosinteze androgenov v jajčnikih.<ref name=Ornik>Ornik V., Ferk M. Raznolikost v farmakološkem odzivu na zdravljenje z metforminom. Zdrav Vestn 2013; 82: 487–449.</ref> == Odmerjanje == Običajni začetni odmerek metformina v obliki metforminijevega klorida je 500 mg ali 850 mg dvakrat ali trikrat na dan. Vzame se med obrokom ali po njem. Največji priporočeni dnevni odmerek metforminijevega klorida je 3 g v treh deljenih odmerkih.<ref name=SPC_Glucophage>Povzetek glavnih značilnosti zdravila GLUCOPHAGE 1000 mg filmsko obložene tablete, datum zadnje revizije besedila: 1. 5. 2017.</ref> == Neželeni učinki == Metformin bolniki na splošno dobro prenašajo.<ref name=Triggle/> Najpogostejši [[neželeni učinek|neželeni učinki]] zdravila se izražajo predvsem na [[prebavila|prebavilih]] ([[driska]], [[trebušni krči]], [[slabost]], [[bruhanje]], [[napenjanje]]). V primerjavi z večino drugih zdravil za zdravljenje sladkorne bolečine so neželeni učinki na prebavilih pri metforminu pogostejši.<ref name=Bolen>{{cite journal | vauthors = Bolen S, Feldman L, Vassy J, Wilson L, Yeh HC, Marinopoulos S, Wiley C, Selvin E, Wilson R, Bass EB, Brancati FL | title = Systematic review: comparative effectiveness and safety of oral medications for type 2 diabetes mellitus | url = https://archive.org/details/sim_annals-of-internal-medicine_2007-09-18_147_6/page/n61 | journal = Annals of Internal Medicine | volume = 147 | issue = 6 | pages = 386–399 | date = september 2007 | pmid = 17638715 | doi = 10.7326/0003-4819-147-6-200709180-00178 }}</ref> Med hujše neželene učinke spada [[laktatna acidoza]]. Pojavlja se zelo redko in v večini primerov verjetno ni povezana neposredno z metforminom, temveč s sočasnimi boleznimi, kot so motnje delovanja jeter ali ledvic.<ref>{{cite journal | vauthors = Khurana R, Malik IS | title = Metformin: safety in cardiac patients | journal = Heart | volume = 96 | issue = 2 | pages = 99–102 | date = januar 2010 | pmid = 19564648 | doi = 10.1136/hrt.2009.173773 }}</ref> == Mehanizem delovanja == Metformin spada med [[bigvanid]]ne učinkovine za zdravljenje sladkorne bolezni<ref name=AHFS2016/> in deluje tako, da znižuje [[glukoneogeneza|proizvodnjo glukoze]] v jetrih in poveča občutljivost tkiv za inzulin.<ref name=AHFS2016/> Poveča tudi privzem glukoze v perifernih tkivih, zmanjša oksidacijo [[maščobna kislina|maščobnih kislin]] in zmanjša absorpcijo glukoze iz [[prebavila|prebavil]]. Čeravno je v klinični uporabi že več kot pol stoletja, natančni mehanizmi njegovega delovanja še vedno niso popolnoma raziskani.<ref name=Janic>Janić M. Metformin: od mehanizmov delovanja do napredne klinične uporabe. Zdrav Vestn. 2017; 86: 138–157.</ref> Obstajajo dokazi, da vpliva na zaviranje kompleksa I v [[dihalna veriga|dihalni verigi]], aktivira [[od AMP odvisna protein-kinaza|od AMP odvisno protein-kinazo]] (AMPK), zavira z glukagonom spodbujeno povečanje koncentracije cikličnega AMP (cAMP) in sledečo aktivacijo [[protein-kinaza A|protein-kinaze A]] ter vpliva na presnovo črevesne [[mikrobiota|mikrobiote]].<ref>Zidar N. Peroralni antidiabetiki – pregled stanja in pogled v prihodnost. Farm vestn 2019; 70: 19–26.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Antidiabetiki]] 5n3kr6aajw5anpnwnuv5ic1aikcg1ck Tim Curry 0 489550 6743488 6743054 2026-08-27T13:05:31Z ~2026-46544-93 264932 /* */ popravki ker je umrl 6743488 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Tim Curry|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=Curry na podelitvi nagrad Emmy leta 1995|citizenship={{zastavadržave|VB}}<br>{{zastavadržave|ZDA}}|occupation=|years_active=1968 - 2026}}'''Timothy James Curry''', [[Angleži|angleško]]-[[Američani|ameriški]] [[Igralec (umetnik)|igralec]], [[glasbenik]] in [[pevec]] * [[19. april]] [[1946]] [[Grapenhall]], [[Cheshire]], [[Anglija]], † [[25. avgust]] [[2026]], [[Los Angeles]], [[Združene države Amerike]]. Curry je znan po igranju vlog v različnih filmih v [[Gledališče|gledališčih]], filmih in na [[Televizija|televiziji]], najpogosteje je igral hudobne like. Curry je prvič postal znan po upodabljanju s svojo vlogo dr. Frank-N-Furterja v oddaji ''The Rocky Horror Picture Show'' (1975), ki jo je ustvaril v [[London|Londonu]] leta 1973 in jo prvič igral na glasbeni odrski predstavi The Rocky Horror Show leta 1974 v [[Los Angeles|Los Angelesu]]. Curryjeva druga odrska dela vključujejo različne vloge v originalni produkciji Lasje, Tristana Tzara v produkcijah Travestje in Broadwayu leta 1975, [[Wolfgang Amadeus Mozart|Wolfganga Amadeusa Mozarta]] v produkciji Amadeusa ter piratskega kralja v filmu Na vzhodnem koncu iz leta 1982. Igral je tudi Alana Swanna v brodvejski produkciji Moje najljubše leto in Kralja Arthurja v produkcijah Spamalota na Broadwayu in Na vzhodnem koncu od leta 2005 do 2007. Njegova gledališka priznanja vključujejo tri nominacije za nagrado tony in dve nominaciji Laurence Olivier. Curry je prejel nadaljnja priznanja za svoje filmske in televizijske vloge, med drugim je bil Rooster Hannigan v filmski adaptaciji Annie (1982), Tema v legendi (1985), Wadsworth v Clueu (1985), Pennywise plesni klovn v miniseriji It (1990), [[Sam doma 2: Izgubljen v New Yorku]] (1992), kardinal Richelieu v Trije muštkerji (1993) in John Silver v filmu Otok Muppet Treasure (1996). Prejel je tudi priznanja za glasbene vloge, med drugim nagrado [[emmy]] kot kapitan Kljuka v filmu Fox Peter Pan in Pirati (1990–1991), Hexxus v filmu FernGully: Zadnji deževni gozd (1992), Sir Nigel Thornberry v filmu The Wild Thornberrys (1998–2004) in Palpatine v filmu Vojna zvezd: Vojne klonov (2012–2014). Kot samostojni glasbeni umetnik je Curry izdal tri studijske albume; Preberite moje ustnice (1978), Neustrašni (1979) in Preprostost (1981). Curry se ni nikoli poročil in ni imel otrok. Od julija 2012 po hudi [[Možganska kap|možganski kapi]] je uporabljal invalidski voziček vse do svoje smrti leta 2026.<ref>{{Navedi revijo|last=|first=|date=24. maj 2013|title=Tim Curry Recovering From Stroke|url=http://www.hollywoodreporter.com/news/tim-curry-recovering-stroke-558335|magazine=The Hollywood Reporter|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> == Sklici == <references /> == Viri == * https://www.rottentomatoes.com/celebrity/tim_curry * https://www.fandango.com/people/tim-curry-147256/film-credits * https://www.smoothradio.com/news/entertainment/tim-curry-age-stroke-movies-facts-wife/ [[Kategorija:Ameriški igralci]] [[Kategorija:Ameriški glasbeniki]] [[Kategorija:Ameriški pevci]] {{normativna kontrola}} hr7hrivr0daaldor9z81phfp1ei8yab Seznam rektorjev Univerze v Mariboru 0 492105 6743517 5450234 2026-08-27T14:03:51Z Janezdrilc 3152 /* Seznam */ pos 6743517 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[rektor]]jev [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]]'''. Prvi rektor, [[Vladimir Bračič]], je bil pred imenovanjem predstojnik [[Združenje visokošolskih zavodov Maribor|Združenja visokošolskih zavodov Maribor]], iz katerega je nastala univerza. == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! Slika ! Rektor ! Stroka ! Doba |- | {{Slika d|Q17402576}} | [[Vladimir Bračič]] | geograf | 1975–1979 |- | {{Slika d|Q12796316}} | [[Mehmedalija Đonlagić|Dali Đonlagić]] | elektrotehnik | 1979–1983 |- | {{Slika d|Q23914316}} | [[Dane Melavc]] | ekonomist | 1983–1987 |- | {{Slika d|Q18488196}} | [[Alojz Križman]] | strojnik | 1987–1993 |- | {{Slika d|Q6699134}} | [[Ludvik Toplak]] | pravnik | 1993–2002 |- | {{Slika d|Q18529825}} | [[Ivan Rozman (elektrotehnik)|Ivan Rozman]] | elektrotehnik | 2003–2011 |- | {{Slika d|Q23914322}} | [[Danijel Rebolj]] | gradbenik | 2011–2015 |- | {{Slika d|Q21043061}} | [[Igor Tičar]] | elektrotehnik | 2015–2017 |- | {{Slika d|Q54968427}} | [[Zdravko Kačič]] | elektrotehnik | 2018–2026 |- | {{Slika d|Q114322442}} | [[Dean Korošak]] | fizik | 2026– |} {{Univerza v Mariboru}} [[Kategorija:Univerza v Mariboru|Rektor]] [[Kategorija:Seznami rektorjev|Univerza v Mariboru]] [[Kategorija:Rektorji Univerze v Mariboru| ]] [[Kategorija:Seznami povezani z Mariborom|Rektorji]] kjp3m5riul1yvu37s2vnzf4kbi7larj Vodilo CAN 0 494205 6743549 6229491 2026-08-27T15:50:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743549 wikitext text/x-wiki '''Območno omrežje krmilnika - vodilo CAN''' je protokol, ki temelji na sporočilih in je zasnovan tako, da omogoča elektronskim krmilnim enotam, ki jih najdemo v današnjih avtomobilih in drugih napravah, da med seboj komunicirajo na zanesljiv, prednostno usmerjen način.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dewesoft.com/daq/what-is-can-bus|title=What Is CAN Bus (Controller Area Network) and How It Compares to Other Vehicle Bus Networks|date=17.2.2021|accessdate=15.3.2020|website=Dewesoft|language=en}}</ref> == Zgodovina == Vodilo CAN je začelo razvijati podjetje Robert Bosch Gmbh leta 1983, <ref name="can-cia">{{Navedi splet|url=http://www.can-cia.org/can-knowledge/can/can-history/|title=CAN History|publisher=CAN in Automation|accessdate=2021-03-15|archive-date=2018-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20180715123539/https://www.can-cia.org/can-knowledge/can/can-history/|url-status=dead}}</ref> protokol pa so uradno objavili leta 1986 na konferenci Društva avtomobilskih inženirjev v Detroitu v Michiganu. Leta 1987 je čipe vodila CAN je najprej predstavilo podjetje Intel, kmalu zatem pa še Philips. Prvo serijsko vozilo s sistemom multipleksiranega ožičenja na osnovi CAN je bilo Mercedes-Benz W140.<ref>{{Navedi splet|title=Mercedes-Benz S-Class W 140.|url=https://www.mercedes-benz.com/en/mercedes-benz/classic/history/mercedes-benz-s-class-w-140/|website=mercedes-benz.com|accessdate=27 October 2017|date=23 February 2016|archive-date=2019-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20190610012852/https://www.mercedes-benz.com/en/mercedes-benz/classic/history/mercedes-benz-s-class-w-140/|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=CAN in Automation - Mercedes W140: First car with CAN|url=https://can-newsletter.org/engineering/applications/160322_25th-anniversary-mercedes-w140-first-car-with-can/|website=can-newsletter.org|accessdate=27 October 2017|language=en|archive-date=2021-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20210204135152/https://can-newsletter.org/engineering/applications/160322_25th-anniversary-mercedes-w140-first-car-with-can/|url-status=dead}}</ref> Leta 1993 je [[Mednarodna organizacija za standardizacijo]] (ISO) objavila standard CAN ISO 11898, ki je bil kasneje preoblikovan v dva dela; ISO 11898-1, ki zajema plast podatkovne povezave in ISO 11898-3, ki je bil objavljen kasneje in zajema fizični sloj CAN za nizkohitrostni CAN, odporen na napake. Bosch je do leta 2012 bil še vedno aktiven pri razširjanju standardov CAN. Izdal je CAN FD 1.0. in CAN s prilagodljivo hitrostjo prenosa podatkov. CAN FD je oblikovan tako, da je združljiv z obstoječimi omrežji CAN 2.0.<ref>{{Navedi časopis|last=de Andrade|first=R.|last2=Hodel|first2=K. N.|last3=Justo|first3=J. F.|last4=Laganá|first4=A. M.|last5=Santos|first5=M. M.|last6=Gu|first6=Z.|date=2018|title=Analytical and Experimental Performance Evaluations of CAN-FD Bus|journal=IEEE Access|volume=6|pages=21287–21295|doi=10.1109/ACCESS.2018.2826522|doi-access=free}}</ref> CAN vodilo je eden od petih protokolov, ki se uporabljajo v diagnostiki vozil OBD-II. OBD-II so vrajena diagnostična vrata in se nahajajo v vseh avtomobilih izdelanih od leta 1989 naprej. Običajno se nahaja v razdalji 0,61 metra od volana in je vmesnik, ki avtomobilskim servisom in lastnikom vozil omogoča, da diagnosticirajo težave na vozilu s priključitvijo optičnega bralnika.<ref name=":0" /> Standard OBD-II je prav tako obvezen za vse avtomobile in lahka tovorna vozila, ki se prodajajo v ZDA od leta 1996. Standard EOBD je obvezen za vsa bencinska vozila, ki se prodajajo v Evropski uniji od leta 2001, za vsa dizelska vozila pa od leta 2004. <ref>[http://www.obddiag.net/adapter.html ''Building Adapter for Vehicle On-board Diagnostic''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180514092143/http://www.obddiag.net/adapter.html|date=2018-05-14}}, obddiag.net, accessed 2009-09-09</ref> == Aplikacije == * Osebna vozila, tovornjaki, avtobusi (bencinska in električna vozila) * Kmetijska oprema * Elektronska oprema za letalstvo in navigacijo * Industrijska avtomatizacija in mehansko krmiljenje * Dvigala, tekoče stopnice * Avtomatizacija stavb * Medicinski instrumenti in oprema * Železnice * Ladje in druge pomorske aplikacije * Sistemi za nadzor razsvetljave === Avtomobilizem === Sodobni avtomobil ima lahko tudi do 70 elektronskih krmilnih enot za različne podsisteme.<ref>Comparison of Event-Triggered and Time-Triggered Concepts with Regard to Distributed Control Systems A. Albert, Robert Bosch GmbH Embedded World, 2004, Nürnberg</ref> Običajno je največji procesor krmilna enota motorja. Drugi krmilniki se uporabljajo še za menjalnik, zračne blazine, protiblokirno zaviranje, tempomat, električni servo volan, avdio sistemi, električni pomik stekel, nastavitev ogledal, baterije in polnilni sistem pri hibridnih vodilih itd. Nekateri tvorijo neodvisne podsisteme, vendar kljub temu so komunikacije med drugimi nujne. Posamezni podsistem mora krmiliti pogone oziroma prejemati povratne informacije s strani senzorjev, komunikacijo med tema dvema enotama pa izpolnjuje vodilo CAN. Ključna prednost tega vodila je ta, da lahko medsebojna povezava med različnimi sistemi vodil omogoča uporabo široke palete varnostnih, ekonomičnih in udobnih funkcij samo s programsko opremo. Postopek bi bil precej bolj zapleten, če bi bilo takšne funkcije potrebno delati s "trdim ožičenjem" kot so to počeli pri tradicionalni avtomobilski industriji. == Reference == {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Računalniška omrežja]] sfr1brdnpu01xgpcdhbva5uhnordnxi Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici 0 494812 6743483 6726562 2026-08-27T12:37:47Z Blueginger2 186889 /* Dizel-električne jurišne podmornice */ +1 6743483 wikitext text/x-wiki [[Slika:Naval ensign of Russia.svg|sličica|Mornariški prapor Rusije]] [[Slika:Naval Jack of Russia.svg|sličica|Mornariški prapor Rusije (premec)]] '''Seznam aktivnih ladij v ruski vojni mornarici''' vsebuje [[vojaške ladje]] in podmornice, ki so trenutno del [[Ruska vojna mornarica|ruske vojne mornarice]] in tiste, ki so po podatkih za leto 2024 v gradnji, v remontu ali na modernizaciji. Katere ladje so aktivne in katere ne, ni mogoče natančno določiti, saj niso dostopni nti točni podatki in niti trdna merila, na podlagi katerih bi posamezno plovilo lahko zanesljivo uvrstili na seznam. V [[Sovjetska vojna mornarica|sovjetski]] in ruski vojni mornarici so v primerjavi z zahodnimi vojnimi mornaricami ladje tudi redkeje izplule na plovbo ter so svojo bojno sposobnost raje vzdrževale med mirovanjem v svojih oporiščih. Velike spremembe, ki so sledile [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]], so še dodatno zapletle položaj. Publikacija ''Jane's fighting ships'' je v eni od svojih izdaj v letih 1999–2000 opozorila, da imajo nekatere ruske ladje omejeno bojno sposobnost, vendar so še vedno plule pod zastavo vojne mornarice, zato da so bile posadke upravičene do plačila.<ref>Jane's fighting ships, 99-00, stran 556 (angleščina)</ref> Po letu 2010 je prišlo do premika h gradnji novih in modernizaciji obstoječih ladij, ki so začele nadomeščati veliko število zastarelih [[korveta|korvet]], [[fregata|fregat]], [[rušilec|rušilcev]] in [[minolovec|minolovcev]] iz sovjetskega obdobja. Poleg tega so začeli ponovno posvečati pozornost gradnji podmornic; tako so zgradili ali so v izgradnji strateške in jurišne jedrske podmornice ter dizel-električne jurišne podmornice. Ta trend se bo najverjetneje nadaljeval skozi 20. leta 21. stoletja.<ref>{{navedi splet |url=https://nationalinterest.org/blog/buzz/russian-navy-evolving-right-our-very-eyes-74006 |title=The Russian Navy Is Evolving Right Before Our Very Eyes |first=David |last=Axe |date=15 August 2019 |website=The National Interest}}</ref> V [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] je bilo potopljeno večje število ladij vojne mornarice, predvsem v [[Črnomorska flota|Črnomorski floti]]. Po poročanju [[Ukrajina|Ukrajine]] je bila uničena ali poškodovana ena tretjina vseh ruskih ladij v [[Črno morje|Črnem morju]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Ukrainian navy says a third of Russian warships in the Black Sea have been destroyed or disabled|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-black-sea-navy-warships-8f614d856370a564ffee1e49f5313343|website=AP News|date=2024-03-26|accessdate=2024-05-01|language=en}}</ref> ==Flote== Ruska vojna mornarica je organizirana v flote, katerim so dodeljene ladje: * [[Severna flota]] (SF) – [[Severomorsk]]. Severna flota je največja ruska flota. V njeni sestavi je večina jedrskih podmornic, križark<ref name="nah"/><ref name="pjotr"/><ref name="usti"/> ter rušilcev.<ref name="lev"/><ref name="kul"/><ref name=sev"/><ref name="auto4"/><ref name="caba"/> * [[Tihooceanska flota]] (TOF) – [[Vladivostok]]. Tihooceanska flota je druga največja ruska flota. Število jedrskih podmornic in rušilcev<ref name ="šapo"/><ref name="bin22"/><ref name="vino"/><ref name="auto1"/> je v grobem primerljivo s Severno floto, vendar je število operativnih ladij (ladij, ki niso na remontu) manjše in povprečna starost ladij je višja. Flota ima v primerjavo s Severno floto več manjših plovil, tj. korvet<ref name="sove"/><ref name="grom"/> in dizel-električnih podmornic.<ref name="seawaves.com"/><ref name="pk"/><ref name="vol"/> * [[Črnomorska flota]] (ČF) – [[Sevastopol]]. Črnomorska flota deluje iz oporišč [[Sevastopol]] in [[Novorosijsk]] ter je zaradi nakupov dizel-električnih podmornic,<ref name="nov"/> fregat<ref name="gri"/> in korvet<ref name="mer"/> po letu 2010 med najsodobnejšimi ruskimi flotami, vendar je v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] utrpela hujše izgube.<ref name=":1" /> * [[Baltska flota]] (BF) – [[Kaliningrad]]. Baltska flota je najmanjša med ruskimi flotami, od nje je manjša samo Kaspijska flotilja. Uporablja pretežno manjše ladje<ref name="jaro"/> in za razliko od ostalih flot uporablja samo eno podmornico iz sovjetskega obdobja.<ref name="dmi"/> Kljub temu velja za prestižno in najstarejšo med ruskimi flotami ter edino, odlikovano z dvema [[Red rdeče zastave|redoma rdeče zastave]]. * [[Kaspijska flotilja]] (KF) – [[Astrahan]]. Kaspijska flotilja je najmanjša in najsodobnejša enota ruske vojne mornarice. Po letu 2000 je bila obnovljena z dvema fregatama [[Fregate razreda Gepard|razreda ''Gepard'']]<ref name="auto3"/> in šestimi korvetami razreda [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']].<ref name="ReferenceB"/><ref name="ast"/> == Aktivne ladje in podmornice == {{Div col|colwidth=22em}} * 2 [[raketna križarka|težki raketni križarki]] * 2 [[raketna križarka|raketni križarki]] * 8 [[Rušilec|rušilcev]] * 12 [[Fregata|fregat]] * 90 [[Korveta|korvet]] * 19 [[Amfibijskodesantna ladja|amfibijskodesantnih ladij]] * 52 [[Minolovec|minolovcev]] * 6 [[Patruljna ladja|patruljnih ladij]] * 13 [[Strateška jedrska podmornica|strateških jedrskih podmornic]] * 12 [[Jurišna jedrska podmornica|jedrskih podmornic z manevrirnimi raketami]] * 13 [[Jurišna jedrska podmornica|jurišnih jedrskih podmornic]] * 19 [[Konvencionalna podmornica|dizel-električnih podmornic]] * 13 podmornic za posebne namene {{div col end}} ===Težki raketni križarki=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | [[Križarke razreda Orlan|''Orlan'']] [[Slika:Russian Battle Cruiser Pyotr Velikiy.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2" | 11442 | {{ladja|Ruska križarka|Admiral Nahimov||2}} || 080 || 1988 || 28.000 t || Severna flota<ref name="nah">{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/08/russian-battle-cruiser-put-water-after-more-20-years-reconstruction|title=Russian battle cruiser is put on the water after more than 20 years of reconstruction|website=The Independent Barents Observer}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Na remontu 2013–2025<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/nakhimov.htm |title=Admiral Nakhimov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120511071728/http://rusnavy.com/nowadays/strength/nakhimov.htm |archive-date=2012-05-11 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}} || 099 || 1998 || 28.000 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, november 2022 Barentsovo morje<ref name="pjotr">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/veliky.htm |title=Petr Veliky |publisher=Rusnavy.com |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222202016/http://rusnavy.com/nowadays/strength/veliky.htm |archive-date=2014-02-22 |url-status=live }}</ref> |} ===Raketni križarki=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']] [[Slika:Missile cruiser Varyag in Vladivostok, 2010.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2" | 1164 | {{ladja|Ruska križarka|Maršal Ustinov||2}} || 055 || 1986 || 12.500 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, februar 2024 Barentsovo morje<ref name="usti">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/surfaceships/ustinov/ |title=Marshal Ustinov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2015-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150102003828/http://rusnavy.com/nowadays/strength/surfaceships/ustinov/ |archive-date=2015-01-02 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Varjag|križarka|2}} || 011 || 1989 || 12.500 t || [[Tihooceanska flota]] || Vladivostok, 36. divizija ladij || Aktivna, april 2024 Sredozemlje<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/varyag.htm |title=Varyag |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203233721/http://rusnavy.com/nowadays/strength/varyag.htm |archive-date=2012-02-03 |url-status=live }}</ref><ref name="bin22">{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]]|date = 31 Aug 2022|language=en }}</ref> |} ===Rušilci=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:17%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:8%;"|Predana ! style="text-align:center; width:8%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:10%;"|Opombe |- ! rowspan="8"| [[Rušilci razreda Fregat|''Fregat'']] [[Slika:AdmiralVinogradov2009.jpg|brezokvirja]] [[Slika:Admiral Chabanenko (ship, 1994) - FRUKUS 2011.jpg|brezokvirja]] | rowspan="7"| 1155 | {{ladja||Vice-admiral Kulakov|rušilec|2}} || 626 || 1982 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2024 Barentsovo morje<ref name="kul">{{navedi tvit|number=1564153067716608000|user=NavyLookout|title=.@HMSLANCASTER currently shadowing Russian warships RFS Vice-Admiral Kulakov / Marshal Ustinov heading north throug…|date=29 August 2022}}</ref> |- | {{ladja||Maršal Šapošnikov|rušilec|2}} || 543 || 1985 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij ||Aktiven, april 2024 Sredozemlje<ref name ="šapo">{{navedi splet| url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15754941?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com | title=Корабли ВМФ России и ВМС Китая приступили к совместному патрулированию в Тихом океане | date=15 September 2022 }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Tribuc|rušilec|2}} || 564 || 1985 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij ||Aktiven, februar 2024 Japonsko morje<ref name="bin22"/> |- | {{ladja||Severomorsk|rušilec|2}} || 619 || 1987 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2023 Barentsovo morje<ref name=sev">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/severomorsk.htm |title=Severomorsk |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205004258/http://rusnavy.com/nowadays/strength/severomorsk.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Vinogradov|rušilec|2}} || 572 || 1988 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij || Na modernizaciji 2021–2024<ref name="vino">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/vinogradov.htm |title=Admiral Vinogradov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205005546/http://rusnavy.com/nowadays/strength/vinogradov.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Levčenko|rušilec|2}} || 605 || 1988 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Aktiven, junij 2024 Barentsovo morje<ref name="lev">{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |website=TASS |access-date=26 September 2022}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Panteljejev|rušilec|2}} || 548 || 1991 || 7.570 t || Tihooceanska flota || Vladivostok, 36. divizija ladij || Aktiven, december 2023 Japonsko morje<ref name="auto1">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/panteleev.htm |title=Admiral Panteleev |publisher=Rusnavy.com |date=1992-05-01 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204234228/http://rusnavy.com/nowadays/strength/panteleev.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 11551 || {{ladja||Admiral Čabanenko|rušilec|2}} || 650 || 1999 || 7.570 t || Severna flota || Severomorsk, 2. divizija ladij || Na modernizaciji 2013–2025<ref name="caba">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/chabanenko.htm |title=Admiral Chabanenko |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045527/http://rusnavy.com/nowadays/strength/chabanenko.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |} ===Fregate=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:9%;"|Predana ! style="text-align:center; width:9%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:22%;"|Oporišče ! style="text-align:center; width:8%;"|Opombe |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Burevestnik (Projekt 1135)|''Burevestnik'' (1135)]] [[Slika:Project 1135M Pytlivyy 2009 G1.jpg|brezokvirja]] | rowspan="2"| 1135M | [[Ruska ladja Ladni|''Ladni'']] || 801, 861 || 1980 || 3.575 t || [[Črnomorska flota]] || Sevastopol, 30. divizija ladij ||Aktivna, april 2024 Črno morje<ref>{{navedi splet |url=https://portnews.ru/news/311269 |title=Сторожевой корабль ЧФ «Ладный» вышел в море после завершения плановых ремонтных работ |date=7 April 2021|publisher=portnews.ru|access-date=18 April 2021|language=ru}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/ladny.htm |title=Ladny |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204041420/http://rusnavy.com/nowadays/strength/ladny.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | [[Ruska ladja Pitlivi|''Pitlivi'']] || 808, 868 || 1981 || 3.575 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij || Aktivna, januar 2024 Črno morje<ref name=":0">{{navedi splet|url = http://russian-ships.info/eng/today/|title = List of current ships of the Russian Navy 2015|access-date = 22 January 2015|website = russian-ships.info|url-status = dead|archive-url = https://web.archive.org/web/20150110061741/http://russian-ships.info/eng/today/|archive-date = 10 January 2015}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Jastreb|''Jastreb'']] [[Slika:RFS Neustrashimy (FF 712).jpg|brezokvirja]] | rowspan="2"| 11540 | [[Ruska ladja Neustrašimi|''Neustrašimi'']] || 712, 772 || 1990 || 4.400 t || Baltska flota || Baltijsk, 12. divizija ladij || Aktivna, marec 2024 Baltsko morje<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |title=Neustrashimy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120114053245/http://rusnavy.com/nowadays/strength/neustrashimy.htm |archive-date=2012-01-14 |url-status=live }}</ref> |- | [[Ruska ladja Jaroslav Mudri|''Jaroslav Mudri'']] || 727, 777 || 2009 || 4.400 t || Baltska flota || Baltijsk, 12. divizija ladij || V remontu, april 2024<ref name="jaro">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |title=Yaroslav Mudry |publisher=Rusnavy.com |date=2009-07-24 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111215032316/http://rusnavy.com/nowadays/strength/mudry.htm |archive-date=2011-12-15 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Fregate razreda Burevestnik|''Burevestnik'' (11356R)]] [[Slika:Адмирал Григорович.jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 11356R | {{ladja||Admiral Grigorovič|fregata|2}} || 745, 494<ref name="gri">{{navedi splet|url=http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|title=RFS Admiral Grigorovich 494|publisher=shipspotting.com|access-date=2016-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20161110143458/http://www.shipspotting.com/gallery/photo.php?lid=2502712&sort_comments=2|archive-date=2016-11-10|url-status=live}}</ref> || 2016 || 4.035 t || Črnomorska flota || Sevastopol, 30. divizija ladij || Aktivna,<ref>{{navedi splet|url=http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html|title=ПСЗ "Янтарь" сдал "Адмирала Григоровича" » Ресурс машиностроения. Новости машиностроения, статьи. Каталог машиностроительных заводов и предприятий.|access-date=2016-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130239/http://www.i-mash.ru/news/nov_predpr/77299-psz-jantar-sdal-admirala-grigorovicha.html|archive-date=2017-10-11|url-status=live}}</ref> april 2024 Sredozemsko morje |- | {{ladja|Fregata|Admiral Essen||2}} || 751, 490 || 2016 || 4.035 t || Črnomorska flota || Novorosijsk, 30. divizija ladij|| Aktivna, april 2024 raketiranje Ukrajine<ref>{{navedi splet|url=http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|title=Завод "Янтарь" завершил строительство фрегата "Адмирал Эссен" для МО РФ|date=June 2016|access-date=2016-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160602062232/http://ria.ru/defense_safety/20160601/1441518128.html|archive-date=2016-06-02|url-status=live}}</ref>Poškodovana 2026<ref>{{Navedi splet|title=“You Won’t Hide”: Ukraine Strikes Russian Warship Admiral Essen for Fourth Time|url=https://united24media.com/war-in-ukraine/you-wont-hide-ukraine-strikes-russian-warship-admiral-essen-for-fourth-time-19110|website=UNITED24 Media|date=2026-05-23|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Makarov|fregata|2}} || 799, 499 || 2017 || 4.035 t || Črnomorska flota || Novorosijsk, 30. divizija ladij|| Aktivna, januar 2024 Črno morje<ref>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|title=На новейшем фрегате "Адмирал Макаров" поднят Андреевский флаг : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=2017-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20171228001129/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12156553@egNews|archive-date=2017-12-28|url-status=live}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Fregate razreda Gepard|''Gepard'']] [[Slika:Caspian Frigate Dagestan.jpg|brezokvirja]] |rowspan="2"| 11661K |[[Ruska ladja Tatarstan|''Tatarstan'']] || 691 || 2003 || 1.930 t || [[Kaspijska flotilja]] ||Mahačkala, 106. brigada ladij|| Aktivna<ref name="auto3">{{navedi splet|url=http://eurasian-defence.ru/?q=node/27492|title=106 бригада надводных кораблей &#124; Центр военно-политических исследований|website=eurasian-defence.ru}}</ref> |- | [[Ruska ladja Dagestan|''Dagestan'']] || 693 || 2012 || 1.930 t || Kaspijska flotilja ||Mahačkala, 106. brigada ladij || Aktivna<ref name="auto3"/><ref>{{navedi splet |url=http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |title=Каспийцы не подкачали |publisher=Redstar.ru |date=2012-09-27 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140221231528/http://www.redstar.ru/index.php/component/k2/item/4917-kaspiytsyi-ne-podkachali |archive-date=2014-02-21 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']] [[Slika:Admiral Gorshkov frigate 02.jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 22350 | {{ladja||Admiral Gorškov|fregata|2}} || 417, 454 || 2018 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, junij 2024 obisk Kube<ref>{{navedi splet|url=https://tvzvezda.ru/news/forces/content/20196251820-rqQ42.html|title=Главком ВМФ РФ: «Адмирал Горшков» превзошел заявленные характеристики|first=Александр|last=Пешков|date=June 25, 2019|website=Телеканал «Звезда»}}</ref><ref>{{navedi splet |author=App Store |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |title=Головной фрегат "Адмирал Горшков" включили в боевой состав ВМФ России |publisher=Tass.ru |date=2018-07-28 |access-date=2019-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180728162303/http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |archive-date=2018-07-28 |url-status=live }}</ref> |- | {{ladja||Admiral Kasatonov|fregata|2}} || 431, 461<ref>{{Navedi splet |url=https://seawaves.com/?p=6253 |title=arhivska kopija |accessdate=2021-03-22 |archive-date=2021-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210120062212/https://seawaves.com/?p=6253 |url-status=dead }}</ref> || 2020 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, april 2024 Barentsovo morje<ref>{{navedi splet |url=https://www.newsit.gr/uncategorized/kanoun-epideiksi-oi-rosoi-i-ypersygxroni-fregata-Admiral-Kasatonov-sto-limani-tou-peiraia-pic/3246664/ |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=The state-of-the-art frigate "Admiral Kasatonov" in the port of Piraeus! |language=el |date=2021-03-23 |website=NewsIT |access-date=2021-03-23}}</ref> |- | {{ladja||Admiral Golovko|fregata|2}} || 456 || 2023 || 5.400 t || Severna flota || Severomorsk, 43. divizija raketnih ladij || Aktivna, april 2024 Barentsovo morje<ref name="Golovko">{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|title=Состав ВМФ России пополнили сразу три корабля|date=25 Dec 2023|language=ru}}</ref> |} ===Korvete=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:8%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:18%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:12%;"|Predana ! style="text-align:center; width:12%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:14%;"|Flota ! style="text-align:center; width:12%;"|Opombe |- ! rowspan="20"| [[Korvete razreda Albatros|''Albatros'']]<ref name="1124a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1124.htm|title=Small anti-submarine ships - Project 1124|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181128210701/http://russianships.info/eng/warships/project_1124.htm|archive-date=2018-11-28|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.theworldwars.net/weapons/entry.php?b=sea&m=fs-grisha|title=Grisha (1124)-class corvette - The World Wars|access-date=2020-09-02}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Slika:МПК Кореец.JPG|brezokvirja]] | 1124 || [[Ruska ladja Aleksandrovec|''Aleksandrovec'']] || 059 || 1982 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124 || [[Ruska ladja Holmsk|''Holmsk'']] || 369 || 1985 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Muromec|''Muromec'']] || 064 || 1982 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Suzdalec|''Suzdalec'']] || 071 || 1983 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Kasimov|''Kasimov'']] || 055 || 1986 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-221|MPK-221]] || 354 || 1987 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Brest|''Brest'']] || 199 || 1988 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Povorino|''Povorino'']] || 053 || 1989 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Korejec|''Korejec'']] || 390 || 1989 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Jejsk|''Jejsk'']] || 054 || 1989 || 990 t || Črnomorska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Junga|''Junga'']] || 113 || 1989 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Narjan-Mar|''Narjan-Mar'']] || 138 || 1990 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Sovjetskaja gavan|''Sovjetskaja gavan'']] || 350 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-107|MPK-107]] || 332 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Onega|''Onega'']] || 164 || 1990 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Metel|''Metel'']] || 323 || 1990 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja MPK-82|MPK-82]] || 375 || 1991 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Ust-Ilimsk|''Ust-Ilimsk'']] || 362 || 1991 || 990 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Mončegorsk|''Mončegorsk'']] || 190 || 1993 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- | 1124M || [[Ruska ladja Snežnogorsk|''Snežnogorsk'']] || 196 || 1994 || 990 t || Severna flota ||<ref name="1124a"/> |- ! rowspan="8"| [[Korvete razreda Ovod|''Ovod'']]<ref name="1134a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1234.htm|title=Small Missile Ships - Project 1234|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202231350/http://russianships.info/eng/warships/project_1234.htm|archive-date=2018-12-02|url-status=live}}</ref> [[Slika:Nanuchka-I DN-SC-88-09637.jpg|brezokvirja]] | 12341 || [[Ruska ladja Smerč|''Smerč'']] || 423 || 1984 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Inej|''Inej'']] || 418 || 1987 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Rasvet|''Rasvet'']] || 520 || 1988 || 660 t || Severna flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Zib|''Zib'']] || 560 || 1989 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Gejzer|''Gejzer'']] || 555 || 1989 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Pasat|''Pasat'']] || 570 || 1990 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Liven|''Liven'']] || 551 || 1991 || 660 t || Baltska flota ||<ref name="1134a"/> |- | 12341 || [[Ruska ladja Razliv|''Razliv'']] || 450 || 1991 || 660 t || Tihooceanska flota ||<ref name="1134a"/> |- ! rowspan="21"| [[Korvete razreda Molnija|''Molnija'']]<ref name="12411a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warfareboats/project_12411.htm|title=Missile boat - Project 12411|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181112012321/http://russianships.info/eng/warfareboats/project_12411.htm|archive-date=2018-11-12|url-status=live}}</ref> [[Slika:Р-29. Парад ВМФ Владивосток 2008.07.25.JPG|brezokvirja]] | 12411T || [[Ruska ladja Stupinec|''Stupinec'']] || 705 || 1985 || 540 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="12411a"/> |- | 12411T || [[Ruska ladja Kuzneck|''Kuzneck'']] || 852 || 1985 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411T || [[Ruska ladja R-257|R-257]] || 833 || 1986 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Burja|''Burja'']] || 955 || 1987 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-261|R-261]] || 991 || 1988 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Zarečni|''Zarečni'']] || 855 || 1989 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Naberežnije Čelni|''Naberežnije Čelni'']] || 953 || 1989 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Ivanovec|''Ivanovec'']] || 954 || 1989 || 540 t || Črnomorska flota ||Potopljena<ref>{{Citat|title=“Івановєц” на дні ― внаслідок спецоперації ГУР МО знищено ракетний катер ворога|url=https://www.youtube.com/watch?v=mX1Gwk0qkV8|accessdate=2024-02-01|language=sl-SI}}</ref> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-297|R-297]] || 951 || 1990 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 ||[[Ruska ladja R-298|R-298]] || 971 || 1990 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Dimitrovgrad|''Dimitrovgrad'']] || 825 || 1991 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-11|R-11]] || 940 || 1991 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-14|R-14]] || 924 || 1991 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Moršansk|''Moršansk'']] || 874 || 1992 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-18|R-18]] || 937 || 1992 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-19|R-19]] || 978 || 1992 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-20|R-20]] || 921 || 1993 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-24|R-24]] || 946 || 1994 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja Čuvašija|''Čuvašija'']] || 870 || 2000 || 540 t || Baltska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12411 || [[Ruska ladja R-29|R-29]] || 916 || 2003 || 540 t || Tihooceanska flota ||<ref name="12411a"/> |- | 12417 || [[Ruska ladja Šuja|''Šuja'']] || 962 || 1985 || 540 t || Črnomorska flota ||<ref name="12411a"/> |- ! rowspan="6"| [[Projekt 1131]]<ref name ="1131a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1331m.htm|title=Small Anti-Submarine Ships - Project 1331M|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181018181600/http://russianships.info/eng/warships/project_1331m.htm|archive-date=2018-10-18|url-status=live}}</ref> [[Slika:«Калмыкия».jpg|brezokvirja]] | 1331M || [[Ruska ladja Urengoj|''Urengoj'']] || 304 || 1986 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kazanec|''Kazanec'']] || 311 || 1986 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Zelenodolsk|''Zelenodolsk'']] || 308 || 1987 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Aleksin|''Aleksin'']] || 218 || 1989 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kabardino-Balkarija|''Kabardino-Balkarija'']] || 243 || 1989 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- | 1331M || [[Ruska ladja Kalmikija|''Kalmikija'']] || 232 || 1990 || 950 t || Baltska flota ||<ref name ="1131a"/> |- ! rowspan="2"| [[Korvete razreda Sivuč|''Sivuč'']]<ref name="1239a">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1239.htm|title=Air Cushion Missile Ship - Project 1239|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181004124156/http://russianships.info/eng/warships/project_1239.htm|archive-date=2018-10-04|url-status=live}}</ref> [[Slika:Bora Class Missile Corvette Samum.jpg|brezokvirja]] | 1239 || [[Ruska ladja Bora|''Bora'']] || 615 || 1989 || 1.050 t || Črnomorska flota || <ref name="1239a"/> |- | 1239 || [[Ruska ladja Samum|''Samum'']] || 616 || 2000 || 1.050 t || Črnomorska flota ||Poškodovana septembra 2023<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian marine drone allegedly hit Russian missile carrier "Samum" near Sevastopol|url=https://euromaidanpress.com/2023/09/15/ukrainian-marine-drone-allegedly-hit-russian-missile-carrier-samum-near-sevastopol/|website=Euromaidan Press|date=2023-09-15|accessdate=2024-03-31|language=en-US|first=Orysia|last=Hrudka}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Images of Russian Samum ship being towed are published on Internet|url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2023/09/16/7420098/|website=Ukrainska Pravda|accessdate=2024-03-31|language=en}}</ref> |- ! rowspan="3"| [[Korvete razreda Bujan|''Bujan'']]<ref>{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|title=Small Artillery Ships - Project 21630|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20180720165909/http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|archive-date=2018-07-20|url-status=live}}</ref> [[Slika:«Волгодонск».jpg|brezokvirja]] | 21630 ||[[Ruska ladja Astrahan|''Astrahan'']] || 012, 017 || 2006 || 500 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="ast">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_21630.htm|title=Project 21630 Buyan |language=en|website=Russianships }}</ref> |- | 21630 || [[Ruska ladja Volgodonsk|''Volgodonsk'']] || 014, 018 || 2012 || 500 t || Kaspijska flotilja || <ref name="ReferenceB">{{navedi splet|url=http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|title=МАК "Волгодонск" вошел в состав ВМФ|publisher=Flot.com|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140221182704/http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=115940|archive-date=2014-02-21|url-status=live}}</ref> |- | 21630 || [[Ruska ladja Mahačkala|''Mahačkala'']] || 015, 020 || 2012 || 500 t || Kaspijska flotilja || <ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|title=Сегодня на СФ "Алмаз" состоится подписание акта приемо-передачи МАК "Махачкала"|publisher=Flotprom.ru|access-date=2014-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20140223114411/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=131366|archive-date=2014-02-23|url-status=live}}</ref> |- ! rowspan="12"| [[Korvete razreda Bujan|''Bujan-M'']] [[Slika:«Великий Устюг».jpg|brezokvirja]] | 21631 || [[Ruska ladja Grad Svijažsk|''Grad Svijažsk'']] || 021, 652 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || <ref name="#1">http://russianships.info/eng/warships/project_21631.htm</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Uglič|''Uglič'']] || 022,653 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || <ref name="#1"/> |- | 21631 || [[Ruska ladja Veliki Ustjug|''Veliki Ustjug'']] || 023, 651 || 2014 || 949 t || Kaspijska flotilja || Poškodovana 2022<ref>{{Navedi splet|title=Russian Buyan-M Corvette Sustained Significant Damage By Ukrainian Drone Strikes|url=https://www.globaldefensecorp.com/2022/06/26/russian-buyan-m-corvette-sustained-significant-damage-by-ukrainian-drone-strikes/|website=Global Defense Corp|date=2022-06-25|accessdate=2023-12-23|language=en-US|last=GDC}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Zeleni Dol|''Zeleni Dol'']] || 602, 562 || 2015 || 949 t || Baltska flota || <ref name="sdelanounas.ru">{{navedi splet|url=http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|title="Зелёный Дол" и "Серпухов" пришли на Мальту, а "Ярослав Мудрый" ушёл из Сеуты|website=Сделано у нас|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20161026164802/http://sdelanounas.ru/blogs/84513/|archive-date=26 October 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Serpuhov|''Serpuhov'']] || 603, 563 || 2015 || 949 t || Baltska flota || Poškodovana (sabotaža [[Glavni obveščevalski direktorat Ukrajine|GUR]] aprila 2024)<ref>{{Navedi splet|title=russian Serpukhov Missile Ship Was On Fire in the Baltic Sea - the Defense Intelligence of Ukraine {{!}} Defense Express|url=https://en.defence-ua.com/news/russian_serpukhov_missile_ship_caught_fire_in_the_baltic_sea_the_defense_intelligence_of_ukraine-10108.html|website=en.defence-ua.com|accessdate=2024-04-10|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Višni Voločjok|''Višni Voločjok'']] || 609 || 2018 || 949 t || Črnomorska flota || Poškodovana 2025<ref>{{Navedi splet|title=A Russian Missile Ship Was Fleeing From Drones But Crashed Into A Tanker|url=https://charter97.org/en/news/2025/9/28/657302/|website=charter97.org|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Orehovo-Zujevo|''Orehovo-Zujevo'']] || 626 || 2018 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://www.tass.com/defense/1035218|title=Military & Defense - Latest cruise missile corvette accepted for service in Russian Navy|publisher=TASS|access-date=2019-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20181211010052/http://tass.com/defense/1035218|archive-date=2018-12-11|url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Ingušetija|''Ingušetija'']] || 630 || 2019 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |title=В состав Черноморского флота вошел новейший малый ракетный корабль "Ингушетия" |trans-title=The newest small missile ship "Ingushetia" entered the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=28 December 2019 |access-date=29 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191229141349/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268831@egNews |archive-date=29 December 2019 |url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Grajvoron|''Grajvoron'']] || 600 || 2021 || 949 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi sporočilo za javnost |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новый малый ракетный корабль "Грайворон" |trans-title=A new small missile ship "Graivoron" was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=30 January 2021 |access-date=30 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210130134510/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12341468@egNews |archive-date=30 January 2021 |url-status=live}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Grad|''Grad'']] || 575|| 2022 || 949 t || Baltska flota || Poškodovana 2025<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine hits Russian cruise missile ship on Lake Onega, military says|url=https://kyivindependent.com/ukraine-struck-russias-missile-ship-grad-in-karelia-military-says/|website=The Kyiv Independent|date=2025-10-04|accessdate=2026-06-05|language=en}}</ref> |- | 21631 || [[Ruska ladja Naro-Fominsk|''Naro-Fominsk'']] || 595|| 2023 || 949 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="Golovko"/> |- | 21631 || [[Ruska ladja Stavropol|''Stavropol'']] || 555|| 2025 || 949 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="3ladje"/> |- ! rowspan="9"| [[Korvete razreda Steregušči|''Steregušči'']] [[Slika:Corvette Stoiky in SPB.jpg|brezokvirja]] | 20380 || [[Ruska ladja Steregušči|''Steregušči'']] || 530, 550 || 2008 || 2.200 t || Baltska flota || Na remontu<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |title=Корвет «Стерегущий» отстрелялся по морским и воздушным целям |access-date=2020-05-02 |archive-date=2017-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170115214629/http://flot.com/2016/%D0%91%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B8%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8241/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |title=Stereguschiy |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204045809/http://rusnavy.com/nowadays/strength/stereguschiy.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Soobrazitelni|''Soobrazitelni'']] || 531 || 2011 || 2.200 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="rusnavy2">{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|title=Corvette Soobrazitelny Joins Navy On Oct 14|publisher=Rusnavy.com|access-date=2011-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20111227230910/http://rusnavy.com/news/newsofday/index.php?ELEMENT_ID=13293|archive-date=2011-12-27|url-status=live}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Bojki|''Bojki'']] || 532 || 2013 || 2.200 t || Baltska flota || Poškodovana<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian drones strike Russian corvette RFS Boiky near Saint Petersburg|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2026/06/ukrainian-drones-strike-russian-corvette-rfs-boiky-near-saint-petersburg/|website=Naval News|date=2026-06-04|accessdate=2026-06-05|language=en-US|first=Frederik Van|last=Lokeren}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Stojki|''Stojki'']] || 545 || 2014 || 2.200 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|title=ВМФ принял "Стойкий" спустя почти два месяца|publisher=flotprom.ru|access-date=24 December 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141224173845/http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=168501|archive-date=24 December 2014|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 ||[[Ruska ladja Soveršeni|''Soveršeni'']] || 333 || 2017 || 2.200 t || Tihooceanska flota || <ref name="sove">{{navedi sporočilo za javnost|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews|title=Корвет "Совершенный" вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defense of Russia|language=ru|date=20 July 2017|access-date=20 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170725232812/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12133839@egNews|archive-date=25 July 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Gromki|''Gromki'']] || 335 || 2018 || 2.200 t || Tihooceanska flota || <ref name="grom">{{navedi sporočilo za javnost|url=http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12209542@egNews|title=Newest corvette Gromky enters the Pacific Fleet's strength|publisher=Ministry of Defense of Russia|date=25 December 2018|access-date=27 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181225225301/http://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12209542@egNews|archive-date=25 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Heroj Ruske federacije Aldar Cidenžapov|''Heroj Ruske federacije Aldar Cidenžapov'']] || 339 || 2020 || 2.200 t || Tihooceanska flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15006289|title=Корабли Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после учений в дальней морской зоне|date=23 June 2022|website=TASS}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Merkurij|''Merkurij'']] || 535 || 2023|| 2.200 t || Črnomorska flota ||<ref name="mer">{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1616195|title=Shipbuilders deliver cutting-edge missile corvette to Russian Navy}}</ref> |- | 20380 || [[Ruska ladja Rezki|''Rezki'']] || 343 || 2023|| 2.200 t || Tihooceanska flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://flot.com/2023/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8263/|title=Состав Тихоокеанского флота пополнил корвет "Резкий"|date=14 September 2023|website=flotprom.ru|language=ru}}</ref> |- ! rowspan="1"| [[Korvete razreda Steregušči|''Gremjašči'']] [[Slika:Gremyashchy_(ship,_2019).jpg|brezokvirja]] | 20385 || [[Ruska ladja Gremjašči|''Gremjašči'']] || 337 || 2020 || 2.500 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet | url=https://www.korabel.ru/news/comments/na_kamchatku_pribyl_noveyshiy_mnogocelevoy_korvet_gremyaschiy_proekta_20385.html | title=На Камчатку прибыл новейший многоцелевой корвет Гремящий проекта 20385|website=korabel.ru|date=25. julij 2022|accessdate=1. januar 2023|language=ru }}</ref> |- ! rowspan="8"| [[Korvete razreda Karakurt|''Karakurt'']] [[Slika:Schiff_«Burya»_03.jpg|brezokvirja]] | 22800 || [[Ruska ladja Mitišči|''Mitišči'']] || 567 || 2018 || 800 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/1036416|title=Russian Navy gets lead cruise missile corvette|website=[[TASS]]|date=17 December 2018|access-date=18 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193425/http://tass.com/defense/1036416|archive-date=18 December 2018|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Sovjetsk|''Sovjetsk'']] || 577 || 2019 || 800 t || Baltska flota ||<ref>{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12256648@egNews |title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем малом ракетном корабле "Советск" |publisher=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defence of Russian]] |language=ru |date=12 October 2019 |access-date=12 October 2019}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Odincovo|''Odincovo'']] || 584 || 2020 || 860 t || Baltska flota ||<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/10063645 |title=Малый ракетный корабль "Одинцово" с зенитным комплексом "Панцирь-М" приняли в состав ВМФ |trans-title=Small missile ship "Odintsovo" with anti-aircraft complex "Pantsir-M" was accepted into the Navy |date=21 November 2020 |website=ТАSS |language=ru}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Ciklon|''Ciklon'']] || 633 || 2023 || 860 t || Črnomorska flota ||Uničena<ref>{{Navedi splet|title=General Staff confirms Russian missile ship Tsiklon struck in occupied Crimea|url=https://kyivindependent.com/general-staff-confirms-russian-missile-ship-zyklon-struck-off-occupied-crimea/|website=The Kyiv Independent|date=2024-05-21|accessdate=2024-05-21|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia's Black Sea Fleet loses another warship: Reports|url=https://www.newsweek.com/russia-black-sea-fleet-ukraine-crimea-tsiklon-corvette-1902339|website=Newsweek|date=2024-05-20|accessdate=2024-05-21|language=en|first=Ellie Cook|last=Security|first2=Defense|last2=Reporter}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russian sources confirm Tsiklon Karakurt-class missile ship was sunk b|url=https://www.armyrecognition.com/news/navy-news/2024/russian-sources-confirm-tsiklon-karakurt-class-missile-ship-was-sunk-by-us-supplied-atacms-missiles|website=www.armyrecognition.com|accessdate=2025-12-21|language=en-us|first=Jérôme|last=Brahy}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Amur|''Amur'']] || 646 || 2024 || 860 t || Kaspijska flotilja ||<ref>{{navedi splet | title=Russian Navy accepts latest Project 22800 missile corvette Amur for service | website=TASS | date=2024-08-26 | url=https://tass.com/defense/1834063 | ref={{sfnref | TASS | 2024}} | access-date=2024-08-27}}</ref> |- | 22800 || [[Ruska ladja Tuča|''Tuča'']] || 605 || 2024 || 860 t || Kaspijska flotilja || |- | 22800 || [[Ruska ladja Tajfun|''Tajfun'']] ||648|| 2025 || 860 t || Črnomorska flota ||<ref name="3ladje"/> |- | 22800 || [[Ruska ladja Burja|''Burja'']] ||578|| 2026 || 860 t || Baltska flota ||<ref name=":7">{{navedi splet|url=https://vz.ru/news/2026/5/8/1417211.html|title=Балтфлот принял в состав носителя «Калибров» корабль «Буря»|lang=ru|website=ВЗГЛЯД.РУ|date=2026-05-08|access-date=2026-05-08}}</ref> |} ===Amfibijskodesantne ladje=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 1171|''Tapir'']] [[Slika:NikoraiFil'chenkov2007Sevastopol.jpg|brezokvirja]] | 1171|| {{ladja||Orsk|amfibijskodesantna ladja|2}} || 148|| 1968|| 4946 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- | 1171|| {{ladja||Nikolaj Vilkov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 081|| 1974|| 4946 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- | 1171|| {{ladja||Nikolaj Filčenkov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 152|| 1975|| 4946 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |- ! rowspan="13"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 775|''Projekt 775'']] [[Slika:Kaliningrad2004Cartagena.jpg|brezokvirja]] | 775|| {{ladja||Olenegorski Gornjak|amfibijskodesantna ladja|2}}|| 012|| 1976|| 4080 t || Severna flota || Močno poškodovana<ref name="ozberk"/><ref>{{Navedi splet|title=Northern Fleet ship seriously damaged in drone attack|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2023/08/northern-fleet-ship-seriously-damaged-drone-attack|website=The Independent Barents Observer|accessdate=2024-05-20|language=en}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Kondopoga|amfibijskodesantna ladja|2}} || 027|| 1976|| 4080 t || Severna flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/271679.html|title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.07.2022|date=1 July 2022|language=ru|website=livejournal|accessdate=2023-12-22|archive-date=2023-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230108173409/https://navy-korabel.livejournal.com/271679.html|url-status=dead}}</ref><ref name="auto22">{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/nastoichivy.htm |title=Nastoichivy |website=Rusnavy.com |date=27 March 1993 |access-date=28 December 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205034823/http://rusnavy.com/nowadays/strength/nastoichivy.htm |archive-date=5 February 2012 |url-status=dead}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Aleksandr Otrakovskij|amfibijskodesantna ladja|2}} || 031|| 1978|| 4080 t || Severna flota ||Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Osljabja|amfibijskodesantna ladja|2}} || 066 || 1981|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Admiral Nevelskoj|amfibijskodesantna ladja|2}} || 055 || 1982|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Minsk|amfibijskodesantna ladja|2}} || 127 || 1983|| 4080 t || Baltska flota || Poškodovana<ref>{{Navedi splet|title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared|url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/|website=Militarnyi|accessdate=2023-12-23|language=en-US}}</ref> |- | 775|| {{ladja||Kaliningrad|amfibijskodesantna ladja|2}} || 102|| 1984|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Georgi Pobedonosec|amfibijskodesantna ladja|2}}|| 016|| 1985|| 4080 t || Severna flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Aleksandr Šabalin|amfibijskodesantna ladja|2}} || 110|| 1985|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775|| {{ladja||Jamal|amfibijskodesantna ladja|2}} || 156|| 1988|| 4080 t || Črnomorska flota || Domnevno poškodovana/uničena<ref>{{Navedi splet|title=Генеральний штаб ЗСУ|url=https://t.me/GeneralStaffZSU/13834|website=Telegram|accessdate=2024-03-24}}</ref> |- | 775M|| {{ladja||Azov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 151|| 1990|| 4080 t || Črnomorska flota || Domnevno poškodovana/uničena<ref>{{Navedi splet|title=Генеральний штаб ЗСУ|url=https://t.me/GeneralStaffZSU/13834|website=Telegram|accessdate=2024-03-24}}</ref> |- | 775M|| {{ladja||Peresvet|amfibijskodesantna ladja|2}} || 077|| 1991|| 4080 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- | 775M|| {{ladja||Koroljev|amfibijskodesantna ladja|2}} || 130|| 1991|| 4080 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="navykorabel_july2022"/> |- ! rowspan="2"| [[Amfibijskodesantne ladje projekta 11711|Projekt 11711]] [[Slika:«Иван_Грен».jpg|brezokvirja]] | 11711|| {{ladja||Ivan Gren|amfibijskodesantna ladja|2}} || 135|| 2018|| 6600 t || Severna flota || Aktivna<ref name="ozberk">{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2023/08/ukraine-strikes-russian-landing-ship-with-kamikaze-usv/ |title=Ukraine strikes Russian landing ship with Kamikaze USV |first=Tayfun |last=Ozberk |work=Naval News |date=4 August 2023 |access-date=5 August 2023}}</ref> |- | 11711|| {{ladja||Pjotr Morgunov|amfibijskodesantna ladja|2}} || 117|| 2020|| 6600 t || Severna flota || Aktivna<ref name="ozberk"/> |} ===Patruljne ladje=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Patruljne ladje razreda Bikov|''Bikov'']] [[Slika:«Дмитрий_Рогачёв».jpg|brezokvirja]] | 22160 || {{ladja||Vasilij Bikov|patruljna ladja|2}} || 368 || 2018 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna, 2022 bitka za Kačji otok<ref>{{Navedi novice|url=https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island|title=Russian Navy Captures Ukraine's Outpost on Snake Island|work=The Maritime Executive|date=24 February 2022|accessdate=25 February 2022|archivedate=25 February 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220225100645/https://www.maritime-executive.com/article/russian-navy-captures-ukraine-s-outpost-on-snake-island}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Dmitrij Rogačov|patruljna ladja|2}} || 375 || 2019 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref>{{cite press release |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12236188@egNews |title=В состав Черноморского флота принят новейший патрульный корабль "Дмитрий Рогачёв" |trans-title=The newest patrol ship "Dmitry Rogachev" was accepted into the Black Sea Fleet |publisher=Russian Defence Ministry |language=ru |date=11 June 2019 |access-date=11 June 2019}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Pavel Deržavin|patruljna ladja|2}} || 363 || 2020 || 1700 t || Črnomorska flota ||Poškodovana oktobra 2023<ref name="reu1410">{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/ukraine-hit-two-russian-vessels-drone-attacks-intelligence-source-2023-10-13/|title=Ukraine Hits Two Russian Vessels in Drone Attacks, Intelligence Source Says|newspaper=Reuters|date=13 October 2023|access-date=14 October 2023}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Ukraine Claims Strike on Russian Patrol Ship off Sevastopol |url=https://maritime-executive.com/article/ukraine-claims-strike-on-russian-patrol-ship-off-sevastopol |date=16 October 2023}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Sergej Kotov|patruljna ladja|2}} || 383 || 2022 || 1700 t || Črnomorska flota || Potopljena<ref>{{Citat|title=Як топили “сєрґєя котова” ― відео знищення патрульного корабля чф рф|url=https://www.youtube.com/watch?v=pfwvz43QYxU|accessdate=2024-03-05|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Знищено ворожий корабель “сєрґєй котов”|url=https://gur.gov.ua/content/znyshcheno-vorozhyi-korabel-siergiei-kotov.html|website=gur.gov.ua|accessdate=2024-03-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Crimea naval drone attack destroys Russia's newest $65M patrol ship|url=https://www.newsweek.com/sergey-kotov-patrol-ship-crimea-destroyed-drones-1875844|website=Newsweek|date=2024-03-05|accessdate=2024-03-05|language=en|first=Isabel van Brugen|last=Reporter}}</ref> |- | 22160 || {{ladja||Viktor Veliki|patruljna ladja|2}} || 417|| 2025 || 1700 t || Črnomorska flota || Aktivna<ref name="3ladje">{{Citat|title=Яhttps://tass.com/defense/2008533|url=https://tass.com/defense/2008533}}</ref> |- ! rowspan="1"| [[Patruljne ladje razreda Papanin|''Papanin'']] [[Slika:Ледокол "Иван Пананин" 03.jpg|brezokvirja]] | 23550|| {{ladja||Ivan Papanin|patruljna ladja|2}} || 400|| 2025 || 6800 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet | title=Dailymotion | website=Dailymotion | date=2025-09-05 | url=https://www.dailymotion.com/video/x9q3ey8 | ref={{sfnref|Dailymotion|2025}} | access-date=2025-09-07}}</ref> |- |} ===Ladje za posebne namene=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:18%;"|Razred ! style="text-align:center; width:8%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:14%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:12%;"|Predana ! style="text-align:center; width:12%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:16%;"|Opombe |- ! rowspan="2"| Projekt 861M [[Slika:SSV-416 "Jupiter" 1.jpg|brezokvirja]] | 861M || {{ladja||Kildin|ladja|2}} || 512 || 1979 || 1560 t || Črnomorska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/07/russian-forces-in-mediterranean-wk292022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk29/2022 }}</ref> |- | 861M || {{ladja||Ekvator|ladja|2}} || || 1980 || 1560 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/support/project_861.htm |title=Hydrographic survey vessels |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="2"| Projekt 503R | 503R || {{ladja||Sizran|ladja|2}} || || 1981 || 1202 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=http://fleetphoto.ru/ship/30632/ |title=Сызрань |trans-title=Syzran |website=Fleetphoto.ru |language=ru |access-date=10 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171011075156/http://fleetphoto.ru/ship/30632/ |archive-date=11 October 2017 |url-status=live}}</ref>{{efn|name=MedInt|Srednja obveščevalska ladja}} |- | 503R || {{ladja||Žigulevsk|ladja|2}} || || 1982 || 1202 t || Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/intelligence/project_503.htm |title=Medium intelligence ship |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="7"| ''Meridian''[[Slika:Разведывательный корабль Приазовье.jpg|brezokvirja]] | 864 || {{ladja||Fjodor Golovin|ladja|2}} || 520 || 1985 || 3470 t || Baltska flota || <ref name="meridian">{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/intelligence/project_864.htm |title=Medium intelligence ships |website=Russianships.info}}</ref> |- | 864 || {{ladja||Kurili|ladja|2}} || 208 || 1986 || 3470 t || Severna flota ||<ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Tavrija|ladja|2}} || 169 || 1986 || 3470 t || Severna flota ||<ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Karelija|ladja|2}} || 535 || 1986 || 3470 t || Tihooceanska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet |url=https://americanmilitarynews.com/2022/01/a-russian-spy-ship-has-been-sailing-around-hawaii-for-days/ |title=A Russian spy ship has been sailing around Hawaii for days |work=American Military News |date=12 January 2022 |access-date=19 June 2023}}</ref><ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Priazovje|ladja|2}} || 201 || 1987 || 3470 t || Črnomorska flota || Aktivna 2021<ref name = "week 062021"/><ref name="meridian"/> |- | 864 || {{ladja||Viktor Leonov|ladja|2}} || 175 || 1988 || 3470 t || Severna flota || Aktivna 2020<ref>{{navedi splet |url=https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |title=Russian intelligence ship Viktor Leonov arrives in Havana |date=5 March 2020 |website=Navalpost |accessdate=2024-01-31 |archive-date=2023-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231002005316/https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |url-status=dead }}</ref> |- | 864 || {{ladja||Vasilij Tatiščev|ladja|2}} || 231 || 1988 || 3470 t || Baltska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=2djiD3mDXz4 | title=Russian Navy in the Adriatic sea. Why? | website=[[YouTube]] }}</ref> |- !| ''Rubidij'' [[Slika:Balzam-class general intelligence collector ship - Ocean Sarafi 85 - DN-ST-86-02553.JPEG|brezokvirja]] | 1826 || {{ladja||Pribaltika|ladja|2}} || 80|| 1983 || 4900 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/intelligence/project_1826.htm |title=Large intelligence ship - Project 1826 |website=Russianships.info}}</ref> |- ! rowspan="2"| Projekt 18280 | 18280 || {{ladja||Jurij Ivanov|ladja|2}} || || 2015 || 4000 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/2144616 |title=ВМФ России пополнился новейшим судном связи 'Юрий Иванов' |trans-title=The Russian Navy has added the newest communications ship 'Yuri Ivanov' |date=26 July 2015 |publisher=[[TASS]] |language=ru |access-date=7 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305011600/http://tass.ru/armiya-i-opk/2144616 |archive-date=5 March 2016 |url-status=live}}</ref>{{efn|name=IntCom|Obveščevalno-komunikacijska ladja}} |- | 18280 || {{ladja||Ivan Hurs|ladja|2}} || || 2018 || 4000 t || Črnomorska flota ||Aktivna 2023<ref name="kommuna">{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/black-sea-fleet-deployments-wk072022.html|title=Black Sea Fleet deployments-Wk07/2022|website=russianfleetanalysis}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6310-russian-navy-commissioned-second-project-18280-reconnaissance-ship-ivan-khurs.html |title=Russian Navy Commissioned Second Project 18280 Reconnaissance Ship 'Ivan Khurs' |website=Navyrecognition.com |date=28 June 2018 |access-date=5 January 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190309003422/http://navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2018/june-2018-navy-naval-defense-news/6310-russian-navy-commissioned-second-project-18280-reconnaissance-ship-ivan-khurs.html |archive-date=9 March 2019 |url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/world/europe/russia-warship-guarding-black-sea-pipelines-attacked-by-unmanned-ukraine-craft-2023-05-24/|title=Russia: Warship guarding Black Sea pipelines attacked by uncrewed Ukraine craft|publisher=[[Reuters]]|date=23 May 2023}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cnn.com/europe/live-news/russia-ukraine-war-news-05-25-23/h_895cee888bce092ff0a8291b6d1a7b1f|title=Russian reconnaissance ship seemingly hit by unmanned surface vessel, video shows|date=25 May 2023|access-date=19 June 2023|publisher=[[CNN]]}}</ref> |- !| ''Baklan'' | 1388NZ || {{ladja||KSV-2168|ladja|2}} || || 2018|| 500 t ||Baltska flota || <ref>{{navedi splet |url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12208262@egNews |title=В Балтийске на новейшем катере связи Балтийского флота торжественно поднят Военно-морской флаг |trans-title=In Baltiysk the Naval Flag is solemnly raised on the newest communication boat of the Baltic Fleet |website=Russian Ministry of Defence |language=ru |date=15 December 2018 |access-date=5 January 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181218193922/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12208262@egNews |archive-date=18 December 2018 |url-status=live}}</ref> |- !| Projekt 1914 [[Slika:Missile range instrumentation ship "Marshal Krylov" in 1991.jpeg|brezokvirja]] | 1914 || {{ladja||Maršal Krilov|ladja|2}} || || 1990 || 23.780 t || Tihooceanska flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi novice |url=https://egyptindependent.com/russias-pacific-fleet-starts-naval-exercises-involving-more-than-40-warships-state-media-says/|title=Russia's Pacific Fleet starts naval exercises involving more than 40 warships, state media says |date=3 June 2022 |access-date=19 September 2021 |language=en}}</ref>{{efn|name=IntCom}} |- !| Projekt 7452 | 7452 || {{ladja||Čusuvoj|ladja|2}} || || 1987 || 1300 t || Severna flota ||<ref name="auto2019">{{navedi splet |url=http://russianships.info/vspomog/745.htm |title=Морские буксиры проектов 745, 745МБ, спасательное буксирное судно проекта 745МБС, пограничные сторожевые корабли проекта 745П, опытовое судно проекта 07452 |trans-title=Sea tugs of projects 745, 745MB, rescue tugboat of project 745MBS, border patrol ships of project 745P, experimental vessel of project 07452 |website=Russianships.info |language=ru |access-date=7 October 2019}}</ref> |- !| ''Krjujs'' | 22010 || {{ladja||Jantar|ladja|2}} || || 2013 || 5200 t || Severna flota || <ref name="PortNews">{{navedi splet |url=http://en.portnews.ru/news/209005/ |title=Brand new oceanographic research vessel 'Yantar' joins Russia's Northern Fleet |date=29 October 2015 |website=PortNews |access-date=7 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151207224945/http://en.portnews.ru/news/209005/ |archive-date=7 December 2015 |url-status=live}}</ref>{{efn|Oceanografska raziskovalna ladja}} |} ===Podmornice z balističnimi raketami=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] [[Slika:Submarine Delta IV class.jpg|brezokvirja]] | 667BDRM || {{ladja|K-51|Verhoturje||2}} || K-51 || 1984 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna, julij 2022 parada Severomorsk<ref name="thebulletin.metapress.com">{{navedi splet|url=http://thebulletin.metapress.com/content/4337066824700113/fulltext.pdf |title=Bulletin of the Atomic Scientists |publisher=Thebulletin.metapress.com |access-date=2011-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110808003434/http://bos.sagepub.com/ |archive-date=2011-08-08 |url-status=live }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-114|Tula||2}} || K-114 || 1987 || 18.200 t || Severna flota ||Aktivna, 25. oktober 2023 izstrelitev rakete<ref name="thebulletin.metapress.com"/><ref>{{navedi splet |url=http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |title=Archived copy |access-date=2017-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170306035533/http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |archive-date=2017-03-06 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html|title=«Звёздочка» завершила ремонт АПЛ «Тула»|date=28 Dec 2017|language=ru|website=Livejournal|accessdate=2024-01-27|archive-date=2022-12-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20221205170812/https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html|url-status=dead}}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-117|Brjansk||2}} || K-117 || 1988 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna po modernizaciji junij 2018–november 2024<ref>{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|title="Звездочка" способна продлить срок службы АПЛ "Брянск" на 5 лет|website=ФлотПром|language=ru|access-date=2018-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104014634/http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|archive-date=2018-01-04|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/19566531|language=ru|website=TASS|date=18 Dec 2023|title=Подводный стратег "Брянск" вернется после ремонта в состав ВМФ в ноябре 2024 года }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-18|Karelija||2}} || K-18 || 1989 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna po remontu<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-18.htm |title=K-18 Karelia |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203142641/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-18.htm |archive-date=2012-02-03 |url-status=live }}</ref> |- | 667BDRM || {{ladja|K-407|Novomoskovsk||2}} || K-407 || 1990 || 18.200 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet | url = http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | language = ru | title = News | work = Продолжаются ремонт и модернизация РПКСН "Новомосковск" | publisher = Flot | date = 2010-11-19 | access-date = 2011-08-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110723061816/http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | archive-date = 2011-07-23 | url-status = live }}</ref><ref>{{navedi splet| url= http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | title= Repairs and upgrade of SSBN Novomoskovsk is in progress | publisher= Rus Navy | date= 2010-11-19 | access-date= 2011-08-07 | archive-url= https://web.archive.org/web/20111018045028/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | archive-date= 2011-10-18 | url-status= live }}</ref> |- ! rowspan="8"| [[Podmornice razreda Borej|''Borej'']] [[Slika:«Александр Невский» в Вилючинске.jpg|brezokvirja]] | 955 || {{ladja|K-535|Jurij Dolgoruki||2}} || K-535 || 2013 || 24.000 t || Severna flota || Na modernizaciji<ref>{{navedi splet |url=http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |title=Janes &#124; Latest defence and security news |access-date=2016-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160326020822/http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |archive-date=2016-03-26 |url-status = live}}</ref> |- | 955 || {{ladja|K-550|Aleksandr Nevski||2}} || K-550 || 2013 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="autogenerated1">{{navedi splet |url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186086621/Russias-Northern-Fleet-Deploys-New-Borey-Class-Nuclear-Subs.html |title=Russia's Northern Fleet Deploys New Borey-Class Nuclear Subs &#124; Defense &#124; RIA Novosti |publisher=En.ria.ru |date=2013-12-30 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140210062745/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186086621/Russias-Northern-Fleet-Deploys-New-Borey-Class-Nuclear-Subs.html |archive-date=2014-02-10 |url-status=live }}</ref> |- | 955 || {{ladja|K-551|Vladimir Monomah||2}} || K-551 || 2014 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/january-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/2300-new-russian-navy-borei-class-ssbn-arrives-at-northern-fleet-base-in-murmansk.html |title=New Russian Navy Borey class SSBN arrives at Northern Fleet base in Murmansk |date=2 January 2015 |access-date=12 February 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150212104056/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/year-2015-news/january-2015-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/2300-new-russian-navy-borei-class-ssbn-arrives-at-northern-fleet-base-in-murmansk.html |archive-date=12 February 2015 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-549|Knjaz Vladimir||2}} || K-549 || 2020 || 24.000 t || Severna flota || Aktivna<ref name="commissioned">{{navedi sporočilo za javnost|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12296989@egNews |title=В День России в состав Военно-Морского Флота торжественно принят новейший ракетный подводный крейсер стратегического назначения проекта "Борей-А" "Князь Владимир" |trans-title=On Russia Day, "Knyaz Vladimir", the newest Borei-A strategic missile submarine was solemnly admitted to the Navy |website=Ministry of Defence of Russia |language=ru |date=12 June 2020 |access-date=13 June 2020}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-552|Knjaz Oleg||2}} || K-552 || 2021 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="oleg">{{navedi sporočilo za javnost |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/13260729|title=Новые атомные подлодки "Князь Олег" и "Новосибирск" приняли в состав ВМФ России|language=ru|date=21 December 2021|website=TASS}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-553|Generalissimus Suvorov||2}} || K-553 || 2022 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1553993|title=Nuclear submarine armed with Bulava missiles joins Russian Navy — defense chief|date=21 December 2022|website=TASS|language=en}}</ref> |- | 955A || {{ladja|K-554|Imperator Aleksandr III||2}} || K-554 || 2023 || 24.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="2p"/> |- | 955A || {{ladja|K-555|Knjaz Požarski||2}} || K-555 || 2025 || 24.000 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/politics/1993823|title=Putin attends ceremony of raising naval flag aboard latest strategic nuclear-powered sub|date=24 July 2025|website=TASS|language=en}}</ref> |} ===Podmornice z manevrirnimi raketami=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="7"| [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']] [[Slika:Прибытие атомного подводного ракетного крейсера Северного флота «Орёл» в пункт постоянного базирования 07.jpg|brezokvirja]] | 949A || {{ladja|K-132|Irkutsk||2}} || K-132 || 1988 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2013–2025<ref name="tass.com">{{navedi splet|url=http://tass.com/defense/902925|title=Russia to upgrade only part of nuclear-powered Antey submarines|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702010320/http://tass.com/defense/902925|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-442|Čeljabinsk||2}} || K-442 || 1990 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2022<ref name="navaltoday.com">{{navedi splet|url=http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|title=Russia to equip nuclear-powered Oscar-class submarines with Kalibr cruise missiles|date=9 March 2017|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702222819/http://navaltoday.com/2017/03/09/russia-to-equip-nuclear-powered-oscar-class-submarines-with-kalibr-cruise-missiles/|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}</ref>– |- | 949A || {{ladja|K-410|Smolensk||2}} || K-410 || 1990 || 19.400 t || Severna flota || Aktivna 2022<ref>{{navedi splet|url=http://tvzvezda.ru/news/forces/content/201610171319-vtjj.htm|title=Атомная субмарина "Смоленск" осуществила пуск крылатой ракеты|first=Редакция|last=tvzvezda.ru|website=tvzvezda.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011130836/https://tvzvezda.ru/news/forces/content/201610171319-vtjj.htm|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all|language=ru}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-266|Orjol||2}} || K-266 || 1992 || 19.400 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2014–2017<ref>{{navedi splet|url=https://www.navaltoday.com/2017/04/11/nuclear-powered-oscar-class-submarine-returns-to-russian-fleet/|title=Nuclear-powered Oscar-class submarine returns to Russian fleet|date=November 4, 2017|language=en|website=Navaltoday}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-456|Tver||2}} || K-456 || 1992 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Neaktivna<ref>{{navedi splet|url=http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|title=В Санкт-Петербурге состоялось заседание Военного совета ВМФ России, посвященное итогам учебного года : Министерство обороны Российской Федерации|website=function.mil.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807025340/http://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12104509@egNews|archive-date=7 August 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-186|Omsk||2}} || K-186 || 1993 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2022 3-mesečna patrulja s ''Tomskom'' in ''Kuzbassom''<ref name="omsk">{{navedi splet |url=https://structure.mil.ru/structure/forces/type/navy/pacific/news/more.htm?id=12429239@egNews |title=Η υπερσύγχρονη φρεγάτα «Admiral Kasatonov» στο λιμάνι του Πειραιά! |trans-title=На Камчатку после боевой службы вернулись три атомные подводные лодки }}</ref> |- | 949A || {{ladja|K-150|Tomsk||2}} || K-150 || 1996 || 19.400 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2024 2-mesečna patrulja<ref name="omsk"/><ref>{{navedi splet|url=https://armstrade.org/includes/periodics/news/2019/0809/100553803/detail.shtml|title=ЦАМТО / Новости / Атомный подводный крейсер «Омск» вернулся на Камчатку после модернизации|website=armstrade.org}}</ref> |- ! rowspan="5"|[[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']] [[Slika:АПКР "Северодвинск".jpg|brezokvirja]] | 885 || {{ladja|K-560|Severodvinsk||2}} || K-560 || 2014 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |title=Russia Commissions New Attack Submarine &#124; Defense &#124; RIA Novosti |publisher=En.ria.ru |date=2013-12-30 |access-date=2014-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131230232447/http://en.ria.ru/military_news/20131230/186089851/Russia-Commissions-New-Attack-Submarine.html |archive-date=2013-12-30 |url-status=live }}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-561|Kazan||2}} || K-561 || 2021 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna, junij 2024 obisk Kube<ref name="mil521">{{navedi splet|author=mil.ru|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12360071@egNews |title=Атомный подводный ракетный крейсер «Казань» (проекта «Ясень-М») приказом Главкома ВМФ принят в состав Военно-Морского Флота в Северодвинске |publisher=Bstructure.mil.ru|date=7 May 2021 |accessdate=7. maja 2021}}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-573|Novosibirsk||2}} || K-573 || 2021 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="oleg"/> |- | 885M || {{ladja|K-571|Krasnojarsk||2}} || K-571 || 2023 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref name="2p">{{navedi splet|title=Четвертый модернизированный "Ясень" пополнил состав ВМФ России|url=https://flot.com/2024/%D0%92%D0%BC%D1%8441/|date=27 Dec 2024|language=ru|publisher=Flotprom}}</ref> |- | 885M || {{ladja|K-564|Arhangelsk||2}} || K-564 || 2024 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna<ref name="2p"/> |} ===Jurišne jedrske podmornice=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- |- ! rowspan="2" | [[Podmornice razreda Kondor|''Kondor'']] [[Slika:Sierra class SSN.jpg|brezokvirja]] | 945A || [[Ruska podmornica Nižni Novgorod|''Nižni Novgorod'']] || K-336 || 1990 || 9.100 t || Severna flota || Neaktivna po remontu 2002–2008<ref name="auto54">{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/hisutton/2019/10/26/russian-submarines-to-test-new-weapons-off-norway/|title=Russian Submarine May Test New Weapons Off Norway This Week|first=H. I.|last=Sutton|website=Forbes|date=26 Oct 2019|language=en}}</ref> |- | 945A || [[Ruska podmornica Pskov|''Pskov'']] || K-534 || 1993 || 9.100 t || Severna flota || Neaktivna po remontu 2011–2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/pskov.htm |title=Pskov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204061143/http://rusnavy.com/nowadays/strength/pskov.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="1" |[[Podmornice razreda Ščuka|''Ščuka'']] [[Slika:Victor III class submarine.jpg|brezokvirja]] | 671RTMK || [[Ruska podmornica Tambov|''Tambov'']] || K-448 || 1992 || 7.250 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2015–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/tambov.htm |title=Tambov |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205023400/http://rusnavy.com/nowadays/strength/tambov.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="10"| [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']] [[Slika:Submarine Vepr by Ilya Kurganov crop.jpg|brezokvirja]] | 971 || {{ladja|K-317|Pantera||2}} || K-317 || 1990 || 12.770 t || Severna flota || Neaktivna od 2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-317.htm |title=K-317 Pantera |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120418225646/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-317.htm |archive-date=2012-04-18 |url-status=live }}</ref> |- | 971 || {{ladja|K-331|Narval||2}} || K-331 || 1990 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji do 2024,<ref name="auto5">{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-331.htm |title=K-331 Magadan |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205003529/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-331.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> neuradno ime ''Magadan'' |- | 971I || {{ladja|K-419|Kuzbass||2}} || K-419 || 1992 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Aktivna, 2022 3-mesečna patrulja z ''Omskom'' in ''Tomskom''<ref name="omsk"/><ref name="auto5"/> |- | 971I || {{ladja|K-461|Volk||2}} || K-461 || 1992 || 12.770 t || Severna flota || Na modernizaciji 2014–2028<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-461.htm |title=K-461 Volk |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205023722/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-461.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-328|Leopard||2}} || K-328 || 1993 || 12.770 t || Severna flota || Na modernizaciji 2013–2024<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-328.htm |title=K-328 Leopard |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204064524/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-328.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-154|Tigr||2}} || K-154 || 1994 || 12.770 t || Severna flota || Na remontu 2019–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-154.htm |title=K-154 Tigr |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204065238/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-154.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-295|Samara||2}} || K-295 || 1995 || 12.770 t || Tihooceanska flota || Na modernizaciji 2020–2024<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-295.htm |title=K-295 Samara |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204225415/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-295.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971U || {{ladja|K-157|Vepr||2}} || K-157 || 1996 || 13.400 t || Severna flota || Aktivna po modernizaciji 2014–2020<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-157.htm |title=K-157 Vepr |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204223721/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-157.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971M || {{ladja|K-335|Gepard||2}}|| K-335 || 2001 || 13.800 t || Severna flota || Aktivna po remontu 2013–2015<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-335.htm |title=K-335 Gepard |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204060242/http://rusnavy.com/nowadays/strength/k-335.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- | 971I || {{ladja|K-152|Nerpa||2}} || K-152 || 2009 || 13.800 t || Tihooceanska flota || Vrnjena po posojilu Indiji 2012–2021<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/mezhdunarodnaya-panorama/11576447 |title=СМИ: арендованная Индией атомная подлодка возвращается в Россию |publisher=tass.ru |date=5 June 2021|access-date=7 June 2021 |language=ru }}</ref> |} ===Dizel-električne podmornice=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="5"| [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']][[Slika:Submarine Kilo class.jpg|brezokvirja]] | 877 || [[Ruska podmornica Vladikavkaz|''Vladikavkaz'']] || B-459 || 1990 || 3.000 t || Severna flota || Aktivna<ref name="russianships1">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|title=Large submarines - Project 877, 636|website=russianships.info|access-date=2018-12-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181202221318/http://russianships.info/eng/submarines/project_877.htm|archive-date=2018-12-02|url-status=live}}</ref> |- | 877 || [[Ruska podmornica Komsomolsk na Amure|''Komsomolsk na Amure'']] || B-187 || 1991 || 3.000 t || Tihooceanska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=http://www.interfax.ru/russia/507001|title=Подлодка "Комсомольск-на-Амуре" спущена на воду после ремонта|date=5 May 2016|access-date=5 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160506142359/http://www.interfax.ru/russia/507001|archive-date=6 May 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 877EKM || [[Ruska podmornica Dmitrov|''Dmitrov'']] || B-806 || 1986 || 3.000 t || Baltska flota || Aktivna<ref name="dmi">{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |title=Б-806 Проект 877ЭКМ |publisher=Deepstorm.ru |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305095842/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/877/B-806/B-806.htm |archive-date=2012-03-05 |url-status=live }}</ref> |- | 877LPMB || [[Ruska podmornica Kaluga|''Kaluga'']] || B-800 || 1989 || 3.000 t || Severna flota|| Aktivna<ref>{{navedi splet |url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-800.htm |title=B-800 Kaluga |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120205042117/http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-800.htm |archive-date=2012-02-05 |url-status=live }}</ref> |- | 877V || [[Ruska podmornica Alrosa|''Alrosa'']] || B-871 || 1990 || 3.000 t || Črnomorska flota || Aktivna po remontu 2014–2022<ref>{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-871.htm |title=B-871 Alrosa |publisher=Rusnavy.com |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204042240/http://rusnavy.com/nowadays/strength/b-871.htm |archive-date=2012-02-04 |url-status=live }}</ref> |- ! rowspan="12"| [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]<ref name="russianships1"/>[[Slika:«Ростов-на-Дону».jpg|brezokvirja]] | 636.3 || ''[[Ruska podmornica Novorosijsk|Novorosijsk]]''|| B-261 || 2014 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref name="nov">{{navedi splet |url=http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |title=Госкомиссия приняла подлодку "Новороссийск" |trans-title=The State Commission accepts the submarine "Novorossiysk" |date=21 August 2014 |website=Flotprom.ru |language=ru |access-date=24 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140822070131/http://flotprom.ru/news/index.php?ELEMENT_ID=170176 |archive-date=22 August 2014 |url-status=live}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Rostov na Donu|''Rostov na Donu'']] || B-237 || 2014 || 3.100 t || Črnomorska flota ||Poškodovana,<ref>{{navedi splet |last=Malyasov |first=Dylan |date=18 September 2023 |title=Haunting images of burnt Russian submarine leaked |url=https://defence-blog.com/haunting-images-of-burnt-russian-submarine-leaked/ |access-date=18 September 2023 |website=Defence Blog}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Photos of the damaged Rostov-on-Don submarine appeared |url=https://mil.in.ua/en/news/photos-of-the-damaged-rostov-on-don-submarine-appeared/ |access-date=2023-09-18 |website=Militarnyi |language=en-US}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2023-09-18 |title=Submarine Rostov on Don suffers critical damage: new photos reveal extent of September 13 attack |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html |access-date=2023-09-18 |website=Navy Naval News Navy Recognition |language=en-gb |archive-date=2023-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230929021102/https://navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2023/september/13577-submarine-rostov-on-don-suffers-critical-damage-new-photos-reveal-extent-of-september-13-attack.html |url-status=dead }}</ref> uničena<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine claims Russian Rostov-on-Don submarine sunk in Crimea|url=https://www.bbc.com/news/articles/c4nggvg1yggo|website=www.bbc.com|accessdate=2024-08-05|language=en-GB}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Stari Oskol|''Stari Oskol'']] || B-262 || 2015 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://flot.com/2015/199573/|title=На ДЭПЛ "Старый Оскол" поднят Андреевский флаг|work=Центральный Военно-Морской Портал|access-date=7 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304112321/http://flot.com/2015/199573/|archive-date=4 March 2016|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Krasnodar|''Krasnodar'']] || B-265 || 2015 || 3.100 t || Črnomorska flota ||<ref>{{navedi splet|title=Корабли и подлодка ВМФ России выпустили крылатые ракеты по объектам ИГ в Сирии|url=https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/|date=23. junij 2017|publisher=[[Lenta.ru]]|accessdate=2017-06-23|archive-date=2022-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220413152427/https://lenta.ru/news/2017/06/23/missiles/}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Veliki Novgorod|''Veliki Novgorod'']] || B-268 || 2016 || 3.100 t || Črnomorska flota || <ref>{{navedi splet|url=http://admship.ru/?p=9395|title=АО "Адмиралтейские верфи"|website=admship.ru|access-date=10 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171011073624/http://admship.ru/?p=9395|archive-date=11 October 2017|url-status=live|df=dmy-all}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Kolpino|''Kolpino'']] || B-271 || 2016 || 3.100 t || Črnomorska flota ||Verjetno poškodovana |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Petropavlovsk-Kamčatski|''Petropavlovsk-Kamčatski'']] || B-274 || 2019 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref name="pk">{{navedi novice |url=https://tass.com/defense/1092443 |title=First Project 636.3 submarine enters service with Russia's Pacific Fleet |website=TASS |date=25 November 2019 |access-date=26 November 2019}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Volhov|''Volhov'']] || B-603 || 2020 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref name="vol">{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/january/11292-russian-navy-launches-kalibr-cruise-missile-from-kilo-class-submarine-volkhov.html|title=Russian Navy launches Kalibr cruise missile from Kilo-class submarine Volkhov|publisher=navyrecognition|language=en|date=20 Jan 2022|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-12-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20221229185325/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/january/11292-russian-navy-launches-kalibr-cruise-missile-from-kilo-class-submarine-volkhov.html|url-status=dead}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Magadan|''Magadan'']] || B-602 || 2021 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1348293|title = Project 636.3 Magadan submarine joins Russian Navy|date=12 Oct 2021|language=en|publisher=TASS}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1345993|title = Project 636.3 Magadan submarine to join Russian Navy on October 12 — Defense Ministry|date=5 Oct 2021|language=en|publisher=TASS}}</ref><ref name="seawaves.com">{{navedi splet|url=https://seawaves.com/?p=12280|title=Project 636.3 Magadan Begins Trials – SeaWaves Magazine|accessdate=2022-12-29|archive-date=2022-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220705033548/https://seawaves.com/?p=12280|url-status=dead}}</ref><ref name="navalnews">{{navedi splet |url=https://www.navalnews.com/naval-news/2021/03/russias-admiralty-shipyards-launches-project-636-3-submarine-magadan-for-pacific-fleet/ |title=Russia's Admiralty Shipyards launches Project 636.3 submarine 'Magadan' for Pacific Fleet |date=27 March 2021 |website=NavalNews.com}}</ref><ref name="thediplomat.com">{{navedi splet |url=https://thediplomat.com/2019/11/first-project-636-3-kilo-class-class-attack-sub-enters-service-with-russias-pacific-fleet/ |title=First Project 636.3 Kilo-Class Attack Sub Enters Service With Russia's Pacific Fleet |date=25 November 2019 |first=Franz-Stefan |last=Gady |website=The Diplomat}}</ref><ref>{{navedi splet|author=ДЭПЛ "Магадан" |url=https://flotprom.ru/2021/%D0%90%D0%B4%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0%D0%BB%D1%82%D0%B5%D0%B9%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B5%D0%92%D0%B5%D1%80%D1%84%D0%B814/ |title=Третья "Варшавянка" для Тихоокеанского флота прошла госприемку |publisher=Flotprom.ru |date= |accessdate=2022-09-04}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Ufa|''Ufa'']] || B-588|| 2022 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/july/11893-russian-improved-kilo-class-submarine-ufa-begins-sea-trials-in-baltic-sea.html|language=en|date=7 Jul 2022|publisher=Navyrecognition|title=Russian Improved Kilo class submarine Ufa begins sea trials in Baltic Sea|accessdate=2022-12-27|archive-date=2022-08-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220818155757/https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/july/11893-russian-improved-kilo-class-submarine-ufa-begins-sea-trials-in-baltic-sea.html|url-status=dead}}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Možajsk|''Možajsk'']] || B-608|| 2023 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet | url=https://tass.com/defense/1712845 | title=Mozhaisk diesel-electric submarine joins Navy|date=28 Nov 2023|language=en|publisher=TASS }}</ref> |- | 636.3 || [[Ruska podmornica Jakutsk|''Jakutsk'']] || B-610|| 2025 || 3.100 t || Tihooceanska flota || <ref>{{navedi splet |title=Минобороны России |url=https://t.me/mod_russia/53648?single |access-date=2025-06-11 |website=Telegram}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']]<ref name="russianships1"/> [[Slika:B-585 Sankt-Peterburg in 2010.jpg|brezokvirja]] | 677 || [[Ruska podmornica Kronštadt|''Kronštadt'']] || B-586 || 2024 || 2.700 t || Severna flota || Aktivna<ref>{{navedi splet|url=https://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/on_1992/677/list.htm|language=ru|title=Projekt 677|publisher=Deepstorm}}</ref> |- | 677 || ''[[Ruska podmornica Veliki Luki|Veliki Luki]]''|| || 2025 || 2.700 t ||Baltska flota || Aktivna<ref>{{navedi splet |title=Третья подводная лодка проекта "Лада" передана флоту |url=https://sudostroenie.info/novosti/46639.html}}</ref> |- |} ===Podmornice za posebne namene=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Podmornica ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- !| [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']] | 09852 || {{ladja|BS-329|Belgorod||2}} || BS-329 || 2022 || 30.000 t || Tihooceanska flota || Nosilka [[2M-39 Pozejdon|Pozejdon]]ov<ref>{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |title=К-129, КС-129, Оренбург Проект 667БДР |publisher=Deepstorm.ru |date=2008-02-25 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929004900/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |archive-date=2011-09-29 |url-status=live }}</ref> |- !| [[Podmornice razreda Kalmar|''Kalmar'']] [[File:Delta Stretch class SSN.svg|brezokvirja]] | 09786 || [[Ruska podmornica Orenburg|''Orenburg'']] || BS-136 || 1981 (2002) || 13.700 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |title=К-129, КС-129, Оренбург Проект 667БДР |publisher=Deepstorm.ru |date=2008-02-25 |access-date=2011-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929004900/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |archive-date=2011-09-29 |url-status=live }}</ref> |- !| [[podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] [[File:Delta IV Stretch class SSN.svg|brezokvirja]] | 09787 || {{ladja|BS-64|Podmoskovje||2}} || BS-64 || 1986 (2016) || 18.200 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet|url=https://www.janes.com/defence-news|title=Janes &#124; Latest defence and security news|website=Janes.com}}</ref><ref>{{navedi splet | title=Project 09787 Special-Purpose Submarine BS-64 | website=Navy Recognition | url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4732-project-09787-special-purpose-submarine-bs-64-podmoskovye-handed-over-to-russian-navy.html | access-date=2020-11-29 | archive-date=2020-12-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20201213104632/http://navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2016/december-2016-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/4732-project-09787-special-purpose-submarine-bs-64-podmoskovye-handed-over-to-russian-navy.html | url-status=dead }}</ref> |- !| [[Korvete razreda Sargan|''Sargan'']] [[File:Sarov class SS.svg|brezokvirja]] | 20120 || [[Ruska podmornica Sarov|''Sarov'']] || B-90 || 2008 || 3.950 t || Severna flota || <ref>{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2016/12/did-russia-test-doomsday-weapon-arctic-waters|title=Did Russia test doomsday weapon in Arctic waters?|date=12 December 2016|accessdate=10 March 2019}}</ref><ref name=Sarov4>{{navedi splet|url=http://www.hisutton.com/SAROV-Class_Submarine.html|title=SAROV-Class_Submarine|website=hisutton.com|date=22 February 2019|accessdate=11 March 2019}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Paltus (Projekt 1851.1)|''Paltus'']] | rowspan="2"| 18511 | [[Ruska podmornica AS-21|AS-21]] || AS-21 || 1991 || 600 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet |url=http://english.pravda.ru/photo/report/paltus-4617 |title=877 Paltus submarines |website=[[Pravda.ru]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091002052138/http://english.pravda.ru/photo/report/paltus-4617 |archive-date=2 October 2009}}</ref> |- | [[Ruska podmornica AS-35|AS-35]] || AS-35 || 1995 || 600 t || Severna flota ||<ref>{{navedi knjigo |title=Cold War Submarines: The Design and Construction of US and Soviet Submarines |url=https://archive.org/details/coldwarsubmarine0000norm |last1=Polmar |first1=Norman |last2=Moore |first2=K.J. |publisher=Potomac Books |year=2004 |isbn=1-57488-530-8 |pages=[https://archive.org/details/coldwarsubmarine0000norm/page/288 288]–289}}</ref> |- !| [[Podmornice razreda Kalitka|''Kalitka'']] [[File:Losharik.svg|brezokvirja]] | 10831 || [[Ruska podmornica Lošarik|''Lošarik'']] || AS-31 || 2007 || 2.100 t || Severna flota || Na remontu 2020–2027<ref>{{navedi novice|url=https://news.usni.org/2019/07/03/kremlin-releases-new-details-on-russian-submarine-fire-identifies-sailors-killed|title=Kremlin Releases New Details on Russian Submarine Fire, Identifies Sailors Killed|work=[[United States Naval Institute#USNI News|United States Naval Institute News]]|last=LaGrone|first=Sam|date=3 July 2019}}</ref><ref name=mil>{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12239672@egNews|title=Список погибших членов команды научно-исследовательского глубоководного аппарата|trans-title=List of dead members of the deepwater research team|website=[[Ministry of Defence (Russia)|Ministry of Defense of the Russian Federation]]|language=ru|date=3 July 2019}}</ref> |- ! rowspan="2"| [[Podmornice razreda Kašalot|''Kašalot'']] | 1910 || [[AS-13]] ||AS-13 || 1986 || 2000 t || Severna flota ||<ref>{{navedi splet |url=http://www.hisutton.com/Project%201910%20UNIFORM%20Class.html |title=Project 1910 Uniform class |first=H.I. |last=Sutton |date=14 July 2016 |website=Covert Shores |accessdate=2024-01-27 |archive-date=2021-01-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210121103318/http://www.hisutton.com/Project%201910%20UNIFORM%20Class.html |url-status=dead }}</ref> |- | 1910 || [[AS-15]] ||AS-15 || 1991 || 2000 t || Severna flota ||<ref name="CFW">Wertheim 2007, p.610.</ref> |} ===Minolovci=== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:8%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="2" | ''Rubin''[[File:Russian_Navy_Vladimir_Gumanenko_minesweeper_(811)_in_2020.jpg|brezokvirja]] | 12660 || ''Železnjakov'' || || 1988 || 1150 t || Črnomorska flota ||<ref name="Rubin">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_12660.htm|title=Gorya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 12660 || ''Gumanenko'' || || 2000 || 1150 t || Severna flota ||<ref name="Rubin"/> |- ! rowspan="3" | ''Korund''[[File:Caspian_boat_207.jpg|brezokvirja]] | 1258 || ''RT-471'' || || 1979 || 91 t || Pacific Fleet ||<ref name="Korund">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1258.htm|title=Yevgenya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 1258 || ''RT-71'' || || 1981 || 91 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Korund"/> |- | 1258E || ''RT-236'' || || 1985 || 97 t || Severna flota ||<ref name="Korund"/> |- ! rowspan="2" | Projekt 697TB | 697TB || ''RT-59'' || || 1976 || 157 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="TV">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_697tb.htm|title=697TB Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 697TB || ''RT-181'' || || 1980 || 157 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="TV"/> |- ! rowspan="7" | ''Sapfir''[[File:RT-57_in_Kronstadt_2014-06-09.jpg|brezokvirja]] | 10750 || ''RT-57'' || || 1989 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_10750.htm|title=Lida Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 10750 || ''RT-248'' || || 1990 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Vasily Poljakov'' || || 1991 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Viktor Sigalov'' || || 1992 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''Leonid Perepeč'' || || 1993 || 135 t || Baltska flota ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''RT-233'' || || 1989 || 135 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Sapfir"/> |- | 10750 || ''RT-234'' || || 1989 || 135 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Sapfir"/> |- ! rowspan="6" | ''Akvamarin''[[File:IvanGolubets2005Sevastopol.jpg|brezokvirja]] | 266M || ''Kovrovec'' || || 1974 || 800 t || Črnomorska flota ||možno uničen<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine’s Navy says it destroyed Russian sea minesweeper Kovrovets overnight|url=https://kyivindependent.com/ukraines-navy-says-it-destroyed-russian-sea-minesweeper-kovrovets-overnight/|website=The Kyiv Independent|date=2024-05-19|accessdate=2024-05-19|language=en}}</ref> |- | 266M || ''Ivan Golubec'' || || 1973 || 800 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_266m.htm|title=Natya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 266ME || ''Valentin Pikul'' || || 2001 || 804 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 266ME || ''MT-264'' || || 1989 || 804 t || Tihooceanska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 266ME || ''MT-265'' || || 1989 || 804 t || Tihooceanska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- | 02668 || ''Vice-admiral Zaharin'' || || 2008 || 804 t || Črnomorska flota ||<ref name="akvamarin"/> |- ! rowspan="19" | ''Jahont''[[File:«Герман_Угрюмов»1.jpg|brezokvirja]] | 1265 || ''Leonid Sobolev'' || || 1990 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1265.htm|title=Sonya Class Minesweepers|access-date=6 January 2022|website=russianships.info}}</ref> |- | 1265 || ''Novočeboksarsk'' || || 1991 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Sergej Kolbasev'' || || 1992 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-115'' || || 1993 || 460 t || Baltska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Poljarni'' || || 1984 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Jelnja'' || || 1986 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Kotelnič'' || || 1987 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Soloveckij Junga'' || || 1988 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Kolomna'' || || 1990 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Jadrin'' || || 1991 || 460 t || Severna flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-100'' || || 1984 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-325'' || || 1985 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-114'' || || 1987 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-232'' || || 1988 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-245'' || || 1989 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-256'' || || 1990 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''BT-215'' || || 1991 || 460 t || Tihooceanska flota ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''German Ugrjumov'' || || 1988 || 460 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Jahont"/> |- | 1265 || ''Magomed Gadžijev'' || || 1997 || 460 t || Kaspijska flotilja ||<ref name="Jahont"/> |- ! rowspan="10"|Aleksandrit [[File:Тральщик_"Александр_Обухов".jpg|brezokvirja]] | rowspan="10"| 12700 |''Aleksandr Obuhov'' |||| 2016|| 890 t ||Baltska flota||Poškodovan<ref>{{Navedi splet|title=Ukrainian Intelligence releases video showing Russian minesweeper Alexander Obukhov disabled|url=https://newsukraine.rbc.ua/news/ukrainian-intelligence-shows-video-showing-1728307967.html|website=RBC-Ukraine|accessdate=2024-10-08|language=en}}</ref> |- |''Georgij Kurbatov'' |||| 2021|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12378441@egNews|title=На новейшем корабле противоминной обороны «Георгий Курбатов» поднят Военно-морской флаг|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=20 August 2021|access-date=20 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210928071817/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12378441%40egNews|archive-date=28 September 2021|url-status=live}}</ref> |- |''Ivan Antonov'' |||| 2019|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12214583@egNews|title=В Балтийске торжественно поднят Военно-морской флаг на новейшем морском тральщике "Иван Антонов"|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=26 January 2019|access-date=26 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190130151948/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12214583@egNews|archive-date=30 January 2019|url-status=live}}</ref> |- |''Vladimir Jemeljanov'' |||| 2019|| 890 t ||Črnomorska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268818@egNews|title=Состав Черноморского флота пополнил новейший корабль противоминной обороны "Владимир Емельянов"|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=28 December 2019|access-date=29 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191229140925/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12268818@egNews|archive-date=29 December 2019|url-status=live}}</ref> |- |''Jakov Baljajev'' |||| 2020|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12331944@egNews|title=Новейший минно-тральный корабль "Яков Баляев" вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=26 December 2020|access-date=26 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201226054206/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12331944@egNews|archive-date=26 December 2020|url-status=live}}</ref> |- |''Pjotr Iljičev'' |||| 2022|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12445585@egNews|title=Новейший морской тральщик «Пётр Ильичёв» вошел в состав Тихоокеанского флота|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=17 November 2022|access-date=17 November 2022}}</ref> |- |''Anatolij Šlemov'' |||| 2022|| 890 t ||Tihooceanska flota||<ref>{{cite press release|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12449920@egNews|title=Новейший морской тральщик «Анатолий Шлемов» принят в состав ВМФ России|publisher=Ministry of Defence of Russia|lang=ru|date=29 December 2022|access-date=29 December 2022}}</ref> |- |''Lev Černavin'' |||| 2023|| 890 t ||Baltska flota||<ref>{{navedi novice|url=https://tass.com/defense/1604349|title=Shipbuilders float out latest minesweeper for Russian Navy|publisher=TASS|date=14 April 2023|access-date=14 April 2023}}</ref> |- |''Afanasij Ivannikov'' |||| 2025|| 890 t ||Severna flota||<ref>{{navedi splet |title=ОСК |url=https://t.me/aoOCK/11677 |access-date=2025-05-07 |website=Telegram}}</ref> |- |''Poljarni'' |||| 2026|| 890 t ||Severna flota||<ref>{{navedi splet | url=https://www.bairdmaritime.com/security/naval/naval-ships/russian-navy-commissions-mine-countermeasures-vessel-polyarny | title=Russian Navy commissions mine countermeasures vessel Polyarny |website=Baird Maritime |date=1 May 2026 |access-date=1 May 2026 |last= Xavier |first=Will }}</ref> |- |} ===Pomožne ladje=== ====Tankerji==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"|Morskoj prostor [[Slika:Large_ocean_tanker_"Dnestr"_in_1993.JPEG|brezokvirja]] | rowspan="3"| 1559V |''Sergej Osipov'' |||| 1973 || 22.460 t ||Severna flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet|title=БПК "Адмирал Левченко" и БДК "Александр Отраковский" вышли в Карское море|url=http://flot.com/2022/%25CF%25EE%25F5%25EE%25E415/|access-date=29 December 2022|website=Центральный Военно-Морской Портал}}</ref> |- |''Ivan Bubnov'' || ||1975 || 22.460 t ||Črnomorska flota||Aktiven 2021<ref name = "week 062021">{{navedi splet |url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/02/russian-forces-in-mediterranean-wk062021.html |title=Baltic Fleet Deployments - Wk 06/2021 |date=9 February 2021 |website=Russianfleetanalysis.blogspot.com |access-date=19 September 2021}}</ref> |- |''Boris Butoma'' || ||1978 || 22.460 t ||Tihooceanska flota||Aktiven 2022<ref name="auto11">{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022|date=24 Aug 2022|language=en|publisher=Russianfleetanalysis }}</ref> |- |Projekt 6404||6404||''Iman'' || ||1966 || 6480 t ||Črnomorska flota||Aktiven 2021<ref name="r3321">{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2021/08/russian-forces-in-mediterranean-wk332021.html | title=Baltic Fleet Deployments - Wk 33/2021|date=16 Aug 2022|language=en|publisher=Russianfleetanalysis }}</ref> |- ! rowspan="3"|Altaj [[Slika:Tanker_ALTAI_(russ.)_(Kiel_54.712).jpg|brezokvirja]] | rowspan="3"| 160 |''Kola'' |||| 1967|| 7230 t ||Baltska flota||Aktiven, rahlo poškodovan 2021<ref>{{navedi splet |url=https://www.fleetmon.com/maritime-news/2021/33109/bulk-carrier-collided-russian-navy-tanker-suez/ |title=Bulk carrier collided with Russian Navy tanker off Suez |first=Mikhail |last=Voytenko |date=23 March 2021 |website=FleetMon.com |access-date=30 March 2021}}</ref> |- |''Jelnja''|||| 1968 || 7230 t ||Baltska flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet |url=https://regnum.ru/news/society/3534567.html |title=Корветы Балтийского флота провели учебную "охоту" на подводную лодку |date=16 March 2022 |website=Regnnum |access-date=24 August 2021 |archive-date=2023-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230322152843/https://regnum.ru/news/society/3534567.html |url-status=dead }}</ref> |- |''Ižora'' |||| 1970 || 7230 t ||Tihoocenska flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet|title=Танкер "Ижора" пополнил запасы фрегата "Маршал Шапошников"|url=http://flot.com/2022/%25D2%25E8%25F5%25EE%25EE%25EA%25E5%25E0%25ED%25F1%25EA%25E8%25E9%25D4%25EB%25EE%25F296/|access-date=29 December 2022|website=Центральный Военно-Морской Портал}}</ref> |- ! rowspan="3"|Dubna | rowspan="3"| |''Dubna'' |||| 1974|| 12.891 t ||Severna flota||Na modernizaciji 2021<ref>{{navedi splet | url=https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | title=Кингисеппский машиностроительный завод | accessdate=2023-12-26 | archive-date=2022-09-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220924102925/https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | url-status=dead }}</ref> |- |''Irkut''|||| 1975|| 12.891 t ||Tihooceanska flota||Aktiven 2021<ref name="irkut">{{navedi splet |url=https://tass.ru/obschestvo/11898285?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Суда Тихоокеанского флота вернулись во Владивосток после крупных учений в Тихом океан |date=14 July 2021 |publisher=[[TASS]] |access-date=24 September 2021}}</ref> |- |''Pečenga''|||| 1979|| 12.891 t ||Tihooceanska flota||Aktiven, 2023 Južnokitajsko morje<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15754941?utm_source=google.com&utm_medium=organic&utm_campaign=google.com&utm_referrer=google.com |title=Корабли ВМФ России и ВМС Китая приступили к совместному патрулированию в Тихом океане |date=15 September 2022 |publisher=[[TASS]] |access-date=24 September 2021}}</ref> |- ! rowspan="2"|Kaliningradneft | rowspan="2"| REF-675 |''Kama'' |||| 1982|| 8913 t ||Severna flota||Aktiven 2019<ref>{{navedi splet |url=https://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12236631@egNews |title=Northern Fleet frigate Admiral Gorshkov makes a call at the port of Ecuador |date=13 June 2019 |website=Russian Ministry of Defence |access-date=2 February 2021}}</ref> |- |''Vjazma''|||| 1982|| 8913 t ||Severna flota||Aktiven 2020,<ref name="auto23">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1092347 |title=Drills involving Russian, Chinese and South African ships kick off in Cape Town |publisher=[[TASS]] |date=25 November 2019 |access-date=8 January 2020}}</ref> 2022<ref name="auto11"/> |- |Projekt 23130 [[Slika:Средний_морской_танкер_проекта_23130_"Академик_Пашин".jpg|brezokvirja]] ||23130||''Akademik Pašin'' || ||2019|| 14.000 t ||Severna flota||Aktiven 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022|date=24 Aug 2022|language=en|website=Russianfleetanalysis }}</ref> |- |} ====Bolnišnične ladje==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="3"|Projekt 320 |rowspan="3"|320 |''Jenisej'' | | 1981 | | Črnomorska flota |Neaktivna<ref>{{navedi splet | url=https://www.korabel.ru/news/comments/vse_o_rossiyskih_gospitalnyh_sudah.html | title=Все о российских госпитальных судах|language=ru|date=26 Mar 2020|website=Korabel.ru}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/support/project_320.htm |title=Hospital ships - Project 320 |website=Russianships.info|language=en}}</ref> |- |''Svir'' | | 1989 | | Severna flota |Neaktivna (od 2006)<ref>{{navedi splet | url=https://forums.airbase.ru/2022/11/t106109_4--gospitalnye-suda-proekta-320-2.94.html | title=Госпитальные суда проекта 320/2 (4/4) &#91;Форумы Balancer.Ru&#93;|language=ru|website=Airbase.ru|date=18 Sep 2020 }}</ref> |- |''Irtiš'' | | 1990 | | Tihooceanska flota | Aktivna v 2021<ref>{{navedi novice |url=https://tvzvezda.ru/news/20216101134-5PRPN.html|title=Крейсер, фрегат, корветы: кадры больших Тихоокеанских учений российского флота |date=10 June 2021 |access-date=14 June 2021 |language=en}}</ref> |- |} ====Ledolomilca==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:10%;"|Flota ! style="text-align:center; width:18%;"|Opombe |- ! rowspan="2"|Projekt 21180 |rowspan="2"|21180 |''Ilja Muromec'' | | 2017 | | Severna flota |Aktivna<ref name="portnews30112017">{{navedi splet|url=http://en.portnews.ru/news/249838/|title=Admiralteiskie Verfi shipyard delivers icebreaker Ilya Muromets, Project 21180, to RF Navy (photo)|website=PortNews|date=30 November 2017|language=ru}}</ref> |- |''Jevpatij Kolovrat '' | | 2024 | | Tihooceanska flota |Aktivna<ref name="jevpatij">{{navedi splet|url=https://flot.com/2024/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%8245/|language=ru|title=Ледокол "Евпатий Коловрат" передали военным }}</ref> |- |} ====Vlačilci==== {|class="wikitable sortable" style="margin:auto; width:100%;" |- ! style="text-align:center; width:16%;"|Razred ! style="text-align:center; width:10%;"|Projekt ! style="text-align:center; width:16%;"|Ladja ! style="text-align:center; width:10%;"|Številka ! style="text-align:center; width:10%;"|Predana ! style="text-align:center; width:10%;"|Izpodriv ! style="text-align:center; width:12%;"|Flota ! style="text-align:center; width:16%;"|Opombe |- ! rowspan="2"|Projekt P-5757 |rowspan="2"|P-5757 |''Nikolaj Čiker'' | | 1989 | | Severna flota |Aktivna 2021<ref name = "week 062021"/> |- |''Fotij Krilov'' | | 1989 | | Tihooceanska flota |Aktivna 2020<ref>{{navedi splet | url=https://portnews.ru/news/296273/ | title=Во Владивосток вернулся спасательный буксир ТОФ "Фотий Крылов" | date=25 May 2020|language=ru|website=Portnews }}</ref> |- |Projekt 527 |527 |''Epron'' | | 1959 | | Črnomorska flota |Aktivna 2022<ref>{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/01/russian-forces-in-mediterranean-wk032022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk03/2022|date=16 Jan 2022|website=Russianfleetanalysis|language=en }}</ref> |- ! rowspan="3"|''Ohtenski/Goliat'' |rowspan="3"|733 |SB-4 | | 1959 | | Črnomorska flota |Aktivna 2018<ref>{{navedi splet | url=https://fleetphoto.ru/vessel/40502/ | title=СБ-4 – Design 733С|language=ru|website=Fleetphoto }}</ref> |- |SB-5 | | 1965 | | Črnomorska flota |Aktivna 2021<ref>https://mil.ru/vaccine_covid/more.htm?id=12365736@egNews&_print=true{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |SB-9 | | 1964 | |Severna flota |Neaktivna<ref>{{navedi splet|url=https://russianships.info/eng/support/project_733.htm|title=Seagoing tugs Project 733|language=en|website=Russianships}}</ref> |- ! rowspan="3"|''Pamir/Ingul'' |rowspan="3"|1452 |''Pamir'' | | 1974 | | Severna flota |Aktivna 2021<ref>{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655 |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |publisher=[[TASS]] |access-date=26 September 2022}}</ref> |- |''Alatau'' | | 1983 | | Tihooceanska flota |Aktivna 2019<ref>{{navedi splet | url=https://portnews.ru/news/288076/ | title=Спасательный буксир ТОФ "Алатау" будет задействован в поисках шхуны "Муксун", пропавшей в ноябре в Японском море | date=5 December 2019 }}</ref> |- |''Altaj'' | | 1987 | |Severna flota |Aktivna 2022<ref name="auto11"/> |} ==Ladje v gradnji== ===Nosilki helikopterjev=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="2"| [[Projekt 23900]] | rowspan="2"| [[File:23900 project landing craft utility layout during the "Armiya 2022" exhibition.jpg|170px|Project 23900 Amphibious Assault Ship]] | | ''Ivan Rogov'' | 20. julij 2020 | | ''2028''<ref name="navykorabelbuild_2023july">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/293162.html|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.07.2023|date=1 July 2023|language=ru|website=navy-korabel|accessdate=2024-03-23|archive-date=2023-07-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230708152159/https://navy-korabel.livejournal.com/293162.html|url-status=dead}}</ref> | Tihooceanska flota | |- | | ''Mitrofan Moskalenko'' | 20. julij 2020 | | ''2029''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota<ref>{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1347055|title=Mitrofan Moskalenko helicopter carrier to become Russian Black Sea Fleet flagship — source|publisher=[[TASS]]|date=8 Oct 2022|language=en}}</ref> |<ref>{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1180437 |title=Russia lays down two universal helicopter carriers for first time |date=20 July 2020 |publisher=[[TASS]]|language=en}}</ref> |} ===Fregate=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="7|[[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']] | rowspan="7"| [[File:Admiral_Gorshkov_frigate_03.jpg|170px|Fregata projekta 22350]] | | [[Admiral Isakov (fregata)|''Admiral Isakov'']] | 14. november 2013<ref name="auto233">{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_22350.htm|title=Frigates - Project 22350|website=russianships.info}}</ref> | 27. september 2024<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/21975811 |title=Фрегат "Адмирал Исаков" войдет в состав флота в 2027 году|publisher=tass.ru |date=27 September 2024 |access-date=27 September 2024 |url-status=live |df=dmy-all }}</ref> | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota |Splavljena |- | | {{ladja||Admiral Amjelko|fregata|2}} | 23. april 2019<ref name="Putin frigate">{{cite press release |url=https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/ |title=Владимир Путин принял участие в закладке кораблей на верфях ОСК |trans-title=Vladimir Putin took part in the laying down of ships at USC shipyards |language=ru |publisher=United Shipbuilding Corporation |date=23 April 2019 |access-date=23 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190424041630/https://www.aoosk.ru/press-center/news/vladimir-putin-prinyal-uchastie-v-zakladke-korabley-na-verfyakh-osk/ |archive-date=24 April 2019 |url-status=live}}</ref> | 14. avgust 2025<ref>{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/24779871|title=Фрегат "Адмирал Амелько" спустили на воду на "Северной верфи" в Петербурге|lang=ru|website=TACC|access-date=2025-08-14}}</ref> | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota<ref name="fleets">{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |title=Three latest frigates Admiral Gorshkov class of Project 22350 will join the Russian Navy Pacific fleet |website=Navyrecognition.com |date=16 June 2020 |access-date=17 September 2020 |archive-date=2021-01-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210110074248/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/june/8599-three-latest-frigates-admiral-gorshkov-class-of-project-22350-will-join-the-russian-navy-pacific-fleet.html |url-status=dead }}</ref> |Splavljena<ref name="upgraded frigates">{{navedi splet |url=https://flotprom.ru/2019/СевернаяВерфь12/ |title=Пятый и шестой фрегаты типа "Адмирал Горшков" вооружат 24 "Калибрами" |trans-title=The fifth and sixth frigates of the "Admiral Gorshkov" class will be armed with 24 Kalibrs |website=Flotprom.ru |language=ru |date=23 April 2019 |access-date=23 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190423120213/https://flotprom.ru/2019/СевернаяВерфь12/ |archive-date=23 April 2019 |url-status=live}}</ref> |- | | ''Admiral Čičagov'' | 23. april 2019<ref name="Putin frigate"/> | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota<ref name="fleets"/> |- | | ''Admiral Jumašev'' | 20. julij 2020 | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Tihooceanska flota |<ref name="7th and 8th frigate">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1078861 |title=Russia to lay keels for 22 combat, supply ships in 2020 |publisher=[[TASS]] |date=19 September 2019 |access-date=20 January 2020}}</ref> |- | | ''Admiral Spiridonov'' | 20. julij 2020 | | ''2027''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |- | | ''Admiral Gromov'' | 14. maj 2026<ref>{{navedi splet|url=https://vz.ru/news/2026/5/14/1418976.html|title=Фрегат «Адмирал флота Громов» заложили на Северной верфи|lang=ru|website=ВЗГЛЯД.РУ|date=2026-05-14|access-date=2026-05-14}}</ref> | | ''2030''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |- | | ''Admiral Visocki'' | ''2026'' | | ''2030''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Črnomorska flota |<ref name="7th and 8th frigate"/><ref>{{navedi splet |url=https://www.janes.com/defence-news/news-detail/russian-navy-sees-surge-in-naval-shipbuilding-milestones-in-july |title=Russian Navy sees surge in naval shipbuilding milestones in July |date=21 July 2020 |website=Janes.com}}</ref> |} ===Strateške jedrske podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="2|[[Podmornice razreda Borej|''Borej'']] | rowspan="2"| [[File:«Александр_Невский»_в_Вилючинске.jpg|170px|Podmornica projekta 955]] | | ''Knjaz Potjomkin'' | 23. avgust 2021<ref name="auto12"/> | | ''2028''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Severna flota | V gradnji<ref>{{navedi novice |url=https://www.interfax.ru/russia/744812 |title=Минобороны заказало еще две стратегические атомные подлодки "Борей-А" |trans-title=The Ministry of Defence has ordered two more "Borey-A" strategic nuclear submarines |date=12 January 2021 |newspaper=Interfax.ru |language=ru}}</ref> |- | | ''Dmitrij Donskoj'' | 23. avgust 2021<ref name="auto12">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1241183 |title=Two Borei-A strategic nuclear subs to be laid down in 2021 — Defense Ministry |date=30 December 2020 |publisher=[[TASS]]}}</ref> | ''2025''<ref name="donskoy_launch_2023">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/18074507|title=Источник: новый ракетоносец проекта 955А "Дмитрий Донской" спустят на воду через два года|website=TASS|date=21 June 2023|language=ru}}</ref> | ''2026''<ref name="donskoy_launch_2023"/> ali ''2029''<ref name="navykorabelbuild_2023july"/> | Severna flota | V gradnji |} ===Jurišne jedrske podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! style="width:11%;" | Razred ! style="width:11%;" | Slika ! style="width:5%;" | Številka ! style="width:13%;" | Ime ! style="width:9%;" | Gredelj položen ! style="width:9%;" | Splavljena ! style="width:9%;" | Predana<br /> ! style="width:9%;" | Flota ! style="width:24%;" | Opombe |- | rowspan="5"|[[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']] | rowspan="5"| [[File:К-560_«Северодвинск».jpg|170px|Podmornica projekta 885]] | | {{ladja||Perm|podmornica razreda Jasen|2}} |29. julij 2016 |28. marec 2025<ref>{{navedi novice|title=Путин разрешил спуск на воду атомного подводного крейсера "Пермь"|author=РИА Новости|url=https://ria.ru/20250327/kreyser-2007806937.html|website=РИА Новости|date=2025-03-27}}</ref> |''2026'' |Tihooceanska flota |Splavljena<ref name="https://tass.com/defense/1356871">{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1356871 |title=Nuclear submarine Perm will be the first regular Zircon submarine carrier — source - Military & Defense - TASS |website=tass.com |access-date=6 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211102071821/https://tass.com/defense/1356871 |archive-date=2 November 2021 |url-status=dead}}</ref> |- | | {{ladja||Uljanovsk|podmornica|2}} |28. julij 2017 || 28. julij 2026<ref>https://tass.ru/armiya-i-opk/27961701</ref> |''2027'' |Severna flota |Splavljena<ref>{{navedi splet | url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2017/07/keel-laying-yet-another-nuclear-attack-class-sub-arctic-waters | title=Keel-laying for yet another nuclear attack sub for Arctic waters|website=Thebarentsobserver.com|date=29 Jul 2017}}</ref> |- | | {{ladja||Voronež|podmornica razreda Jasen|2}} |20. julij 2020 | |''2028'' |Severna flota |V gradnji<ref name="Voronezh_Vladivostok_laid_down">{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/9006561 |title=В Северодвинске заложили две атомные подлодки проекта 885М "Ясень-М" |trans-title=Two Project 885M Yasen-M nuclear submarines were laid down in Severodvinsk |website=[[TASS]] |date=20 July 2020 |access-date=20 July 2020 |language=ru }}</ref> |- | | {{ladja||Vladivostok|podmornica|2}} |20. julij 2020 | |''2029'' |Tihooceanska flota |V gradnji<ref name="Voronezh_Vladivostok_laid_down"/> |- | | {{ladja||Murmansk|podmornica|2}} |17. junij 2026 | | |Severna flota |V gradnji<ref>{{navedi splet |url=https://www.navaltoday.com/2026/06/18/keel-laid-for-russian-navys-yasen-m-nuclear-powered-submarine-murmansk/ |title=Keel laid for Russian Navy’s Yasen-M nuclear-powered submarine Murmansk |date=18 Jun 2026 |access-date=18 Jun 2026 |website=NavalToday.com |last= Hatic |first=Fatima}}</ref> |} ===Dizel-električne jurišne podmornice=== {| class="wikitable" style="width:100%;" |- ! Razred ! Slika ! Številka ! Ime ! Gredelj položen ! Splavljena ! Predana ! Flota ! Opombe |- | rowspan="2"| [[Podmornice razreda Paltus|''Varšavjanka'']]<ref name="russianships1"/> | rowspan="2"| [[File:«Краснодар».jpg|170px|Podmornica projekta 636.3]] | | {{ladja|Ruska podmornica|Petrozavodsk|Razred Varšavjanka|2}} || ''2024'' || || ''jesen 2025'' || Baltska flota || <ref name="navykorabel2022b">{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|title=Строительство боевых кораблей основных классов для ВМФ России на 01.01.2022|date=1 January 2022|language=ru|website=navy-korabel|accessdate=2024-04-21|archive-date=2022-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220113125659/https://navy-korabel.livejournal.com/257030.html#cutid1|url-status=dead}}</ref> |- | | {{ladja|Ruska podmornica|Mariupol|Razred Varšavjanka|2}} || ''2024'' || || ''jesen 2026'' || Severna flota || <ref name="navykorabel2022b"/> |- | rowspan="3"| [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']] | rowspan="3"| [[File:International_Maritime_Defence_Show_2011_(375-27).jpg|170px|Podmornica projekta 677]] | | {{ladja|Ruska podmornica|Vologda|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2025'' || |V gradnji<ref name="laid_12-6">{{navedi splet |url=http://www.admship.ru/press/news/ao-admiralteyskie-verfi-zalozhilo-dve-podvodnye-lodki-proekta-677-lada/|title=АО "Адмиралтейские Верфи" Заложило Две подводные лодки проекта 677 «Лада»|trans-title=JSC Admiralty Shipyards laid down two submarines of Project 677 Lada|website=Admiralty Shipyard|language=ru|date=12 June 2022|access-date=12 June 2022}}</ref> |- | | {{ladja|Ruska podmornica|Jaroslavl|Razred Lada|2}} || 12. junij 2022 || || ''2027'' || |V gradnji<ref name="laid_12-6"/> |- | | {{ladja|Ruska podmornica|Malojaroslavec|Razred Lada|2}} || 27. avgust 2026 || || || |V gradnji<ref>https://portnews.ru/news/396098/</ref><ref name="navykorabel2022b"/> |- |} == Opombe == {{portal|Vojaštvo}} {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Ladje Ruske vojne mornarice|*]] [[Kategorija:Seznami ladij|Rusija]] 9ezwo5us15wcuvh66bfvgx5tmnv76xr 2026 0 497726 6743701 6743385 2026-08-28T04:29:12Z Yerpo 8417 /* Avgust */ +1 6743701 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == === Januar–marec === [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{navedi splet | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].<ref>{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}</ref> === April–junij === [[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|thumb|16. vlada Republike Slovenije]] * [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.<ref>{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}</ref> * [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}</ref> * [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.<ref>{{navedi novice |agency=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}</ref> * [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.<ref>{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}</ref> * [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}</ref> * [[11. junij]]–[[19. julij]] – V [[Kanada|Kanadi]], [[Mehika|Mehiki]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je potekalo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki se je končalo z zmago [[Španska nogometna reprezentanca|španske reprezentance]].<ref>{{navedi novice |last=Lisjak |first=Mitja |title=Španska popolna prevlada kronana z naslovom svetovnega prvaka |work=MMC RTV-SLO |date=2026-07-19 |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/sp-2026/spanska-popolna-prevlada-kronana-z-naslovom-svetovnega-prvaka/788570 |language=sl |access-date=2026-07-20}}</ref> * [[12. junij]] – [[Elon Musk]] je po uspešni javni dražbi delnic njegovega podjetja [[SpaceX]] postal prvi bilijonar na svetu.<ref>{{navedi novice | title=SpaceX IPO makes Elon Musk the world's first trillionaire | url=https://www.reuters.com/business/media-telecom/spacex-ipo-makes-elon-musk-worlds-first-trillionaire-2026-06-11/ | language=en-US | access-date=2026-06-15 | date=2026-06-11 |agency=Reuters}}</ref> * [[24. junij]] – [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla uničujoča [[potres]]a z magnitudama 7,2 in 7,5.<ref>{{navedi novice |title=Število mrtvih po potresu v Venezueli naraslo na več kot 200 |date=2026-06-26 |work=MMC RTV-SLO | url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/stevilo-mrtvih-po-potresu-v-venezueli-naraslo-na-vec-kot-200/786470 |access-date=2026-06-26}}</ref> === Julij–september === [[slika:SE2026Aug12T.gif|thumb|Pot Sončevega mrka 12. avgusta]] * [[7. julij]] – [[Mednarodni olimpijski komite]] je odpravil izključitev [[Ruski olimpijski komite|Ruskega komiteja]] in omogočil udeležbo športnikov pod rusko zastavo na prihodnjih [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]].<ref>{{Cite news |date=2026-07-07 |title=IOC provisionally lifts suspension of Russian Olympic Committee – Recommendations to IFs with regard to Russian athletes’ participation no longer applicable |url=https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-url=https://web.archive.org/web/20260726212518/https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-date=2026-07-26 |access-date=2026-08-04 |work=Olympics.com |language=en |url-status=live }}</ref> * [[30. julij]] – Množica več deset tisoč afriških migrantov je, opogumljena z viralnimi [[Lažne novice|lažnimi novicami]] o odprtju meje na družbenih medijih, začela vdirati na ozemlje španske eksklave [[Ceuta]].<ref name="n578">{{navedi novice | title=Social media rumours, economic hardship fuel migrant surge into Ceuta | url=https://www.reuters.com/world/europe/social-media-rumours-economic-hardship-fuel-migrant-surge-into-ceuta-2026-07-31/ |publisher=Reuters | language=en-US | access-date=2026-08-05 | page=}}</ref> * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]].<ref>{{navedi novice |title=Množice opazovale popoln sončni mrk, v Sloveniji je bil delen |work=MMC RTV-SLO |date=2026-08-12 |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/mnozice-opazovale-popoln-soncni-mrk-v-sloveniji-je-bil-delen/790641 |language=sl |access-date=2026-08-13}}</ref> === Predvideni === * [[11. oktober]] – V Sloveniji bo potekal zakonodajni [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]]<nowiki/> ter posvetovalni referendumi o socialni pomoči za delovno sposobne, o obveznosti plačevanja RTV prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-08-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{navedi splet |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === [[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]] * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=Mihael Brenčič |url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref> === April === * [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}</ref> * [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}</ref> * [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}</ref> === Maj === [[slika:Sonny Rollins 1974 press photo.jpg|thumb|150px|Sonny Rollins]] * [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])<ref>{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}</ref> * [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])<ref name="PBS">{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}</ref> * [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}</ref> * [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}</ref> === Junij === * [[11. junij]] – [[David Hockney]], britanski slikar, scenograf in fotograf (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-12 |title=Artist David Hockney dies aged 88 |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cvgjxdr27z4o |access-date=2026-06-12 |work=[[BBC News]]|last=Bushby|first=Helen}}</ref> * [[22. junij]] – [[Alan Greenspan]], ameriški ekonomist (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-22 |title=Alan Greenspan, economist and longtime head of the Federal Reserve, dies at 100 |url=https://www.nbcnews.com/news/obituaries/alan-greenspan-economist-longtime-head-federal-reserve-dies-100-rcna42286 |access-date=2026-06-26 |website=NBC News|first=Daniel|last=Arkin |language=en}}</ref> * [[25. junij]] – [[Miha Jazbinšek]], slovenski arhitekt in politik (* [[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Miha Jazbinšek, soustvarjalec stanovanjskih sprememb, ki so zaznamovale generacije|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-miha-jazbinsek-soustvarjalec-stanovanjskih-sprememb-ki-so-zaznamovale-generacije-695474|website=siol.net|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> * [[26. junij]] – [[Janez Sušnik]], slovenski politik (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=V 84. letu starosti je umrl nekdanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-84-letu-starosti-je-umrl-nekdanji-predsednik-ds-janez-susnik/|website=N1|date=2026-06-26|accessdate=2026-06-29|language=sl-SI}}</ref> * [[27. junij]] – [[Bogdan Sajovic]], slovenski novinar (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji sodelavec Reporterja Bogo Sajovic|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/umrl-je-nekdanji-sodelavec-reporterja-bogo-sajovic-1909414|website=Reporter|date=2026-06-29|accessdate=2026-06-29|language=sl}}</ref> === Julij === [[slika:2016 Bonnie Tyler - by 2eight - DSC8647.jpg|thumb|150px|Bonnie Tyler]] * [[8. julij]] – [[Bonnie Tyler]], valižanska pevka (* [[1951]])<ref>{{navedi novice |title=Umrla je legendarna Bonnie Tyler|url=https://n1info.si/magazin/umrla-je-legendarna-valizanska-pevka-bonnie-tyler-najbolj-znana-po-pesmi-total-eclipse-of-the-heart-stara-je-bila-75-let/|website=N1|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}</ref> * [[11. julij]] – [[Susumu Tonegava]], japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec (* [[1939]])<ref>{{navedi novice | title=Japanese Nobel laureate Tonegawa Susumu dies at 86 | website=NHK WORLD | date=2026-07-16 | url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20260716_07/ | access-date=2026-07-16 |language=en}}</ref> * [[12. julij]] – [[Hamad bin Kalifa Al Tani]], katarski emir (* [[1952]])<reF>{{navedi novice |title=Umrl je oče modernega Katarja |work=Dnevnik |date=2026-07-12 |url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/umrl-je-oce-modernega-katarja-2814771/ |language=sl |access-date=2026-07-18}}</ref> * [[13. julij]] – [[Sam Neill]], novozelandski igralec (* [[1947]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je Sam Neill, zvezda filmske franšize Jurski park in ganljivega Klavirja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-13 | url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/umrl-je-sam-neill-zvezda-filmske-fransize-jurski-park-in-ganljivega-klavirja/787962 | access-date=2026-07-13}}</ref> * [[20. julij]] – [[Kevin Keegan]], angleški nogometaš in trener (* [[1951]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl dvakratni dobitnik zlate žoge Kevin Keegan | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-20 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-dvakratni-dobitnik-zlate-zoge-kevin-keegan/788683 | access-date=2026-07-20}}</ref> * [[21. julij]] – [[Olaf Tufte]], norveški veslač (* [[1976]])<ref>{{navedi novice | title=Prezgodnja smrt norveškega veslača Olafa Tufteja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-21 | url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/prezgodnja-smrt-norveskega-veslaca-olafa-tufteja/788795 | access-date=2026-07-21}}</ref> * [[31. julij]] – [[Franco Baresi]], italijanski nogometaš in trener (* [[1960]])<ref>{{navedi novice | title=Italija ovita v črnino zaradi smrti legendarnega nogometaša Franca Baresija | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-31 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/italija-ovita-v-crnino-zaradi-smrti-legendarnega-nogometasa-franca-baresija/789597 | access-date=2026-07-31}}</ref> === Avgust === * [[10. avgust]] – [[Slavko Pregl]], slovenski mladinski pisatelj in založnik (* [[1945]])<ref>{{navedi splet | title=Slavko Pregl (9. 9. 1945–10. 8. 2026) | publisher=Javna Agencija za Knjigo RS | url=https://www.jakrs.si/arhiv-novic-in-dogodkov/slavko-pregl-(9.-9.-1945%E2%80%9310.-8.-2026) | language=sl | access-date=2026-08-11}}</ref> * [[12. avgust]] – [[Džu Rongdži]], kitajski politik (* [[1928]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl nekdanji kitajski premier Džu | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-12 | url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/umrl-nekdanji-kitajski-premier-dzu/790691 | access-date=2026-08-13}}</ref> * [[14. avgust]] – [[Jajoi Kusama]], japonska sodobna umetnica (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | title=Poslovila se je Jajoi Kusama, ki je svet umetnosti posula s svojimi znamenitimi pikami | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/poslovila-se-je-jajoi-kusama-ki-je-svet-umetnosti-posula-s-svojimi-znamenitimi-pikami/792009 | access-date=2026-08-27}}</ref> * [[15. avgust]] – [[Milena Zupančič]], slovenska gledališka in filmska igralka (* [[1946]])<ref>{{Navedi splet |last=Pervanje |first=Andrej |title=Umrla je igralska ikona Milena Zupančič |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-igralska-ikona-milena-zupancic/731751 |access-date=2026-08-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[25. avgust]] – ** [[Dolly Parton]], ameriška kantavtorica, igralka in poslovnica (* [[1946]])<ref>{{navedi novice |url=https://people.com/dolly-parton-dead-7565853 |title=Dolly Parton, Country Music Legend, Dies at 80, Just 4 Days After Saying, ‘I Still Have so Many Things I Want to Achieve’ |work=People.com |first1=Victoria |last1=Edel |first2=Jason |last2=Sheeler |first3=Jeff |last3=Nelson |date=2026-08-25 |accessdate=2026-08-25}}</ref> ** [[Tim Curry]], angleško-ameriški igralec in pevec (* [[1946]])<ref>{{navedi novice |last=Weber |first=Bruce |date=August 26, 2026 |title=Tim Curry, Star of 'Rocky Horror Picture Show,' Dies at 80 |url=https://www.nytimes.com/2026/08/26/movies/tim-curry-dead.html |access-date=2026-08-26 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> * [[26. avgust]] – [[Péter Nádas]], madžarski pisatelj, dramatik in esejist (* [[1942]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je madžarski književnik Péter Nádas, ki je veljal za enega od kandidatov za Nobelovo nagrado | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-madzarski-knjizevnik-peter-nadas-ki-je-veljal-za-enega-od-kandidatov-za-nobelovo-nagrado/792026 | access-date=2026-08-27}}</ref> * [[27. avgust]] – [[Ratko Mladić]], srbski general, vojni zločinec (* [[1947]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je vojni zločinec Ratko Mladić |date=2026-08-27 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-vojni-zlocinec-ratko-mladic/792062}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] dqrmahx59drydjmcc9acwkcdh9qg438 6743717 6743701 2026-08-28T06:45:19Z Sporti 5955 /* Avgust */ +1 6743717 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == === Januar–marec === [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{navedi splet | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].<ref>{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}</ref> === April–junij === [[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|thumb|16. vlada Republike Slovenije]] * [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.<ref>{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}</ref> * [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}</ref> * [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.<ref>{{navedi novice |agency=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}</ref> * [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.<ref>{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}</ref> * [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}</ref> * [[11. junij]]–[[19. julij]] – V [[Kanada|Kanadi]], [[Mehika|Mehiki]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je potekalo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki se je končalo z zmago [[Španska nogometna reprezentanca|španske reprezentance]].<ref>{{navedi novice |last=Lisjak |first=Mitja |title=Španska popolna prevlada kronana z naslovom svetovnega prvaka |work=MMC RTV-SLO |date=2026-07-19 |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/sp-2026/spanska-popolna-prevlada-kronana-z-naslovom-svetovnega-prvaka/788570 |language=sl |access-date=2026-07-20}}</ref> * [[12. junij]] – [[Elon Musk]] je po uspešni javni dražbi delnic njegovega podjetja [[SpaceX]] postal prvi bilijonar na svetu.<ref>{{navedi novice | title=SpaceX IPO makes Elon Musk the world's first trillionaire | url=https://www.reuters.com/business/media-telecom/spacex-ipo-makes-elon-musk-worlds-first-trillionaire-2026-06-11/ | language=en-US | access-date=2026-06-15 | date=2026-06-11 |agency=Reuters}}</ref> * [[24. junij]] – [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla uničujoča [[potres]]a z magnitudama 7,2 in 7,5.<ref>{{navedi novice |title=Število mrtvih po potresu v Venezueli naraslo na več kot 200 |date=2026-06-26 |work=MMC RTV-SLO | url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/stevilo-mrtvih-po-potresu-v-venezueli-naraslo-na-vec-kot-200/786470 |access-date=2026-06-26}}</ref> === Julij–september === [[slika:SE2026Aug12T.gif|thumb|Pot Sončevega mrka 12. avgusta]] * [[7. julij]] – [[Mednarodni olimpijski komite]] je odpravil izključitev [[Ruski olimpijski komite|Ruskega komiteja]] in omogočil udeležbo športnikov pod rusko zastavo na prihodnjih [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]].<ref>{{Cite news |date=2026-07-07 |title=IOC provisionally lifts suspension of Russian Olympic Committee – Recommendations to IFs with regard to Russian athletes’ participation no longer applicable |url=https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-url=https://web.archive.org/web/20260726212518/https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-date=2026-07-26 |access-date=2026-08-04 |work=Olympics.com |language=en |url-status=live }}</ref> * [[30. julij]] – Množica več deset tisoč afriških migrantov je, opogumljena z viralnimi [[Lažne novice|lažnimi novicami]] o odprtju meje na družbenih medijih, začela vdirati na ozemlje španske eksklave [[Ceuta]].<ref name="n578">{{navedi novice | title=Social media rumours, economic hardship fuel migrant surge into Ceuta | url=https://www.reuters.com/world/europe/social-media-rumours-economic-hardship-fuel-migrant-surge-into-ceuta-2026-07-31/ |publisher=Reuters | language=en-US | access-date=2026-08-05 | page=}}</ref> * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]].<ref>{{navedi novice |title=Množice opazovale popoln sončni mrk, v Sloveniji je bil delen |work=MMC RTV-SLO |date=2026-08-12 |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/mnozice-opazovale-popoln-soncni-mrk-v-sloveniji-je-bil-delen/790641 |language=sl |access-date=2026-08-13}}</ref> === Predvideni === * [[11. oktober]] – V Sloveniji bo potekal zakonodajni [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]]<nowiki/> ter posvetovalni referendumi o socialni pomoči za delovno sposobne, o obveznosti plačevanja RTV prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-08-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{navedi splet |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === [[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]] * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=Mihael Brenčič |url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref> === April === * [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}</ref> * [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}</ref> * [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}</ref> === Maj === [[slika:Sonny Rollins 1974 press photo.jpg|thumb|150px|Sonny Rollins]] * [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])<ref>{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}</ref> * [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])<ref name="PBS">{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}</ref> * [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}</ref> * [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}</ref> === Junij === * [[11. junij]] – [[David Hockney]], britanski slikar, scenograf in fotograf (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-12 |title=Artist David Hockney dies aged 88 |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cvgjxdr27z4o |access-date=2026-06-12 |work=[[BBC News]]|last=Bushby|first=Helen}}</ref> * [[22. junij]] – [[Alan Greenspan]], ameriški ekonomist (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-22 |title=Alan Greenspan, economist and longtime head of the Federal Reserve, dies at 100 |url=https://www.nbcnews.com/news/obituaries/alan-greenspan-economist-longtime-head-federal-reserve-dies-100-rcna42286 |access-date=2026-06-26 |website=NBC News|first=Daniel|last=Arkin |language=en}}</ref> * [[25. junij]] – [[Miha Jazbinšek]], slovenski arhitekt in politik (* [[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Miha Jazbinšek, soustvarjalec stanovanjskih sprememb, ki so zaznamovale generacije|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-miha-jazbinsek-soustvarjalec-stanovanjskih-sprememb-ki-so-zaznamovale-generacije-695474|website=siol.net|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> * [[26. junij]] – [[Janez Sušnik]], slovenski politik (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=V 84. letu starosti je umrl nekdanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-84-letu-starosti-je-umrl-nekdanji-predsednik-ds-janez-susnik/|website=N1|date=2026-06-26|accessdate=2026-06-29|language=sl-SI}}</ref> * [[27. junij]] – [[Bogdan Sajovic]], slovenski novinar (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji sodelavec Reporterja Bogo Sajovic|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/umrl-je-nekdanji-sodelavec-reporterja-bogo-sajovic-1909414|website=Reporter|date=2026-06-29|accessdate=2026-06-29|language=sl}}</ref> === Julij === [[slika:2016 Bonnie Tyler - by 2eight - DSC8647.jpg|thumb|150px|Bonnie Tyler]] * [[8. julij]] – [[Bonnie Tyler]], valižanska pevka (* [[1951]])<ref>{{navedi novice |title=Umrla je legendarna Bonnie Tyler|url=https://n1info.si/magazin/umrla-je-legendarna-valizanska-pevka-bonnie-tyler-najbolj-znana-po-pesmi-total-eclipse-of-the-heart-stara-je-bila-75-let/|website=N1|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}</ref> * [[11. julij]] – [[Susumu Tonegava]], japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec (* [[1939]])<ref>{{navedi novice | title=Japanese Nobel laureate Tonegawa Susumu dies at 86 | website=NHK WORLD | date=2026-07-16 | url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20260716_07/ | access-date=2026-07-16 |language=en}}</ref> * [[12. julij]] – [[Hamad bin Kalifa Al Tani]], katarski emir (* [[1952]])<reF>{{navedi novice |title=Umrl je oče modernega Katarja |work=Dnevnik |date=2026-07-12 |url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/umrl-je-oce-modernega-katarja-2814771/ |language=sl |access-date=2026-07-18}}</ref> * [[13. julij]] – [[Sam Neill]], novozelandski igralec (* [[1947]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je Sam Neill, zvezda filmske franšize Jurski park in ganljivega Klavirja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-13 | url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/umrl-je-sam-neill-zvezda-filmske-fransize-jurski-park-in-ganljivega-klavirja/787962 | access-date=2026-07-13}}</ref> * [[20. julij]] – [[Kevin Keegan]], angleški nogometaš in trener (* [[1951]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl dvakratni dobitnik zlate žoge Kevin Keegan | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-20 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-dvakratni-dobitnik-zlate-zoge-kevin-keegan/788683 | access-date=2026-07-20}}</ref> * [[21. julij]] – [[Olaf Tufte]], norveški veslač (* [[1976]])<ref>{{navedi novice | title=Prezgodnja smrt norveškega veslača Olafa Tufteja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-21 | url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/prezgodnja-smrt-norveskega-veslaca-olafa-tufteja/788795 | access-date=2026-07-21}}</ref> * [[31. julij]] – [[Franco Baresi]], italijanski nogometaš in trener (* [[1960]])<ref>{{navedi novice | title=Italija ovita v črnino zaradi smrti legendarnega nogometaša Franca Baresija | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-31 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/italija-ovita-v-crnino-zaradi-smrti-legendarnega-nogometasa-franca-baresija/789597 | access-date=2026-07-31}}</ref> === Avgust === * [[10. avgust]] – [[Slavko Pregl]], slovenski mladinski pisatelj in založnik (* [[1945]])<ref>{{navedi splet | title=Slavko Pregl (9. 9. 1945–10. 8. 2026) | publisher=Javna Agencija za Knjigo RS | url=https://www.jakrs.si/arhiv-novic-in-dogodkov/slavko-pregl-(9.-9.-1945%E2%80%9310.-8.-2026) | language=sl | access-date=2026-08-11}}</ref> * [[12. avgust]] – [[Džu Rongdži]], kitajski politik (* [[1928]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl nekdanji kitajski premier Džu | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-12 | url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/umrl-nekdanji-kitajski-premier-dzu/790691 | access-date=2026-08-13}}</ref> * [[14. avgust]] – [[Jajoi Kusama]], japonska sodobna umetnica (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | title=Poslovila se je Jajoi Kusama, ki je svet umetnosti posula s svojimi znamenitimi pikami | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/poslovila-se-je-jajoi-kusama-ki-je-svet-umetnosti-posula-s-svojimi-znamenitimi-pikami/792009 | access-date=2026-08-27}}</ref> * [[15. avgust]] – [[Milena Zupančič]], slovenska gledališka in filmska igralka (* [[1946]])<ref>{{Navedi splet |last=Pervanje |first=Andrej |title=Umrla je igralska ikona Milena Zupančič |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-igralska-ikona-milena-zupancic/731751 |access-date=2026-08-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[25. avgust]] – ** [[Dolly Parton]], ameriška kantavtorica, igralka in poslovnica (* [[1946]])<ref>{{navedi novice |url=https://people.com/dolly-parton-dead-7565853 |title=Dolly Parton, Country Music Legend, Dies at 80, Just 4 Days After Saying, ‘I Still Have so Many Things I Want to Achieve’ |work=People.com |first1=Victoria |last1=Edel |first2=Jason |last2=Sheeler |first3=Jeff |last3=Nelson |date=2026-08-25 |accessdate=2026-08-25}}</ref> ** [[Tim Curry]], angleško-ameriški igralec in pevec (* [[1946]])<ref>{{navedi novice |last=Weber |first=Bruce |date=August 26, 2026 |title=Tim Curry, Star of 'Rocky Horror Picture Show,' Dies at 80 |url=https://www.nytimes.com/2026/08/26/movies/tim-curry-dead.html |access-date=2026-08-26 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> * [[26. avgust]] – [[Péter Nádas]], madžarski pisatelj, dramatik in esejist (* [[1942]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je madžarski književnik Péter Nádas, ki je veljal za enega od kandidatov za Nobelovo nagrado | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-madzarski-knjizevnik-peter-nadas-ki-je-veljal-za-enega-od-kandidatov-za-nobelovo-nagrado/792026 | access-date=2026-08-27}}</ref> * [[27. avgust]] – [[Ratko Mladić]], srbski general, vojni zločinec (* [[1947]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je vojni zločinec Ratko Mladić |date=2026-08-27 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-vojni-zlocinec-ratko-mladic/792062}}</ref> * [[28. avgust]] – [[Harald V. Norveški]], norveški kralj (* [[1937]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je norveški kralj Harald V. | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-28 | url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-norveski-kralj-harald-v/792120 | access-date=2026-08-28}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] o7r5i6jj9q16upss51cofaeg4coc196 Zanesljivost Wikipedije 0 501230 6743613 6530661 2026-08-27T18:47:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743613 wikitext text/x-wiki {{Grob prevod}} [[Slika:Klee-Irwin.gif|sličica|295x295_pik|Nestabilnost člankov in dovzetnost za kognitivne pristranskosti sta dve potencialni problematiki v delu, ki ga izvaja množica, kot je Wikipedija.]] '''Zanesljivost Wikipedije''' zadeva veljavnost, preverljivost in verodostojnost [[Wikipedija|Wikipedije]] in njenega uporabniškega modela urejanja, zlasti njene izdaje v angleškem jeziku. Pišejo in urejajo jo uredniki prostovoljci, ki ustvarjajo spletne vsebine z uredniškim nadzorom drugih urednikov prostovoljcev s pomočjo politik in smernic, ki jih ustvarjajo skupnosti. Wikipedija vsebuje splošno izjavo o omejitvi odgovornosti, da jo lahko "kadar koli ureja vsakdo" in ohranja vključujoči prag "preverljivost, ne resnica". Ta model urejanja je močno koncentriran, saj 77% vseh člankov piše 1% njegovih urednikov, od katerih je večina anonimnih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.vice.com/en_us/article/7x47bb/wikipedia-editors-elite-diversity-foundation|title=Nearly All of Wikipedia Is Written By Just 1 Percent of Its Editors}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theatlantic.com/technology/archive/2020/02/where-wikipedias-editors-are-where-they-arent-and-why/605023/|title=Mapping Wikipedia}}</ref>. Zanesljivost projekta je bila statistično preizkušena s primerjalnim pregledom, analizo zgodovinskih vzorcev ter prednosti in slabosti, ki so značilne za njegov postopek urejanja. Spletno enciklopedijo so kritizirali zaradi njene dejanske zanesljivosti, predvsem glede vsebine, predstavitve in uredniških postopkov. Študije in raziskave, ki skušajo oceniti zanesljivost Wikipedije, so bile mešane, ugotovitve so bile različne in nedosledne<ref>{{Navedi novice|title=The New York Times|date=14. februar 2017|url=https://www.nytimes.com/2005/12/04/weekinreview/04seelye.html}}</ref>. [[Slika:Coati (Nasua nasua) at Parque Nacional da Serra dos Órgãos, Teresópolis, Brazil.jpg|sličica|289x289_pik|[[Koati|Južnoameriški koati]]. Julija 2008 je 17-letni študent članku Koati v Wikipediji kot zasebno šalo dodal izmišljeni vzdevek in jih imenoval "brazilski aardvarki". Lažne informacije so trajale šest let in jih je na stotine spletnih strani, več časopisov in celo knjig širilo nekaj univerzitetnih tiskov. ]] Izbrane ocene njene zanesljivosti so preučile, kako hitro se odstrani [[Vandalizem na Wikipediji|vandalizem]] - vsebina, ki jo uredniki zaznajo kot lažno ali zavajajočo informacijo. Dve leti po začetku projekta, leta 2003, je IBM-ova študija pokazala, da se "vandalizem običajno popravi izredno hitro - tako hitro, da večina uporabnikov nikoli ne bo videla njegovih učinkov". Vključevanje lažnih ali izmišljenih vsebin na Wikipediji zaradi prostovoljnega uredništva včasih traja že leta. Njen model urejanja omogoča več sistemskih pristranskosti: namreč pristranskost izbire, pristranskost vključenosti, pristranskost sodelovanja in pristranskost skupinskega razmišljanja. Večino enciklopedije pišejo moški uredniki, kar vodi do pristranskosti glede spola v pokritost, sestava uredniške skupnosti pa med drugim povzroča pomisleke glede rasne pristranskosti, pristranskosti podjetij, pristranskosti podjetij in nacionalne pristranskosti.  Ideološka pristranskost na Wikipediji je bila ugotovljena tudi na zavestni in podzavestni ravni. Serija študij s Harvard Business School v letih 2012 in 2014 je ugotovila, da je Wikipedija "bistveno bolj pristranska" kot [[Enciklopedija Britannica|Encyclopædia Britannica]], vendar je to ugotovitev bolj pripisala dolžini spletne enciklopedije v nasprotju s poševnim urejanjem.<ref>Fernanda B. Viégas, Martin Wattenberg, Kushal Dave: [http://alumni.media.mit.edu/~fviegas/papers/history_flow.pdf Studying Cooperation and Conflict between Authors with history flow Visualizations] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060125025047/http://alumni.media.mit.edu/~fviegas/papers/history_flow.pdf|date=January 25, 2006}}. Proceedings of the [[:en:CHI_(conference)|SIGCHI conference on Human factors in computing systems]], 575–582, Vienna 2004, {{ISBN|1-58113-702-8}}</ref><ref>[https://www.research.ibm.com/visual/projects/history_flow/ history flow: results] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150402112908/https://www.research.ibm.com/visual/projects/history_flow/|date=April 2, 2015}} IBM Collaborative User Experience Research Group, 2003</ref> Razširjenost nevtralnega urejanja ali urejanja [[navzkrižje interesov|navzkrižja interesov]] in uporaba Wikipedije za "urejanje maščevanja" je pritegnila javnost k vstavljanju lažnih, pristranskih ali obrekovalnih vsebin v članke, zlasti biografije živih ljudi. Znano je, da se članki o manj tehničnih temah, kot so družboslovne, humanistične in kulturne vede, ukvarjajo s cikli napačnih informacij, kognitivnimi pristranskostmi, neskladji pri pokrivanju in spori z uredniki<ref>{{Navedi revijo|date=1. januar 2012|title=Is Wikipedia Biased?|url=https://www.hbs.edu/faculty/Pages/item.aspx?num=45147|magazine=American Economic Review|access-date=2021-06-12|archive-date=2019-12-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20191230092624/https://www.hbs.edu/faculty/Pages/item.aspx?num=45147|url-status=dead}}</ref>. Spletna enciklopedija se ne šteje za zanesljiv vir in odvrača bralce od njene uporabe v akademskih ali raziskovalnih okoljih. Raziskovalci, učitelji, novinarji in javni uslužbenci Wikipedije ne štejejo za zanesljiv vir. Raziskovalcem se zdi dragoceno "izhodišče", ko posredujejo vsebino, da preučijo navedene reference, citate in vire. Akademiki predlagajo pregled zanesljivih virov pri ocenjevanju kakovosti člankov<ref>{{Navedi splet|url=https://slate.com/technology/2020/03/coronavirus-wikipedia-policies.html|title=The Coronavirus Is Stress-Testing Wikipedia's Systems—and Editors}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.independent.co.uk/news/long_reads/wikipedia-explained-what-is-it-trustworthy-how-work-wikimedia-2030-a8213446.html|title=Can we trust Wikipedia? 1.4 billion people can't be wrong}}</ref>. Njena pokritost z medicinskimi in znanstvenimi članki, kot so [[patologija]], [[toksikologija]], [[onkologija]], [[farmacija]], in [[psihiatrija]], je bila v študiji Nature 2005 primerjana s strokovnimi in strokovnimi viri. Leto kasneje je Encyclopædia Britannica izpodbijala študijo Nature, ta pa je odgovorila z nadaljnjo izpodbijanjem. Zaskrbljenost glede berljivosti in prekomerne uporabe tehničnega jezika je bila izpostavljena v študijah, ki so jih objavili American Society of Clinical Oncology (2011), Psychological Medicine (2012), in European Journal of Gastroenterology and Hepatology (2014)<ref>[http://corporate.britannica.com/britannica_nature_response.pdf Fatally Flawed: Refuting the recent study on encyclopedic accuracy by the journal ''Nature''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160709053629/http://corporate.britannica.com/britannica_nature_response.pdf|date=July 9, 2016}} ''Encyclopædia Britannica'', March 2006</ref>. Wikipedijina priljubljenost, množično branje in brezplačna dostopnost so privedli do tega, da je enciklopedija ukazala na precejšnjo rabljeno spoznavno avtoriteto po vsem svetu. Njena zanesljivost je bila zelo razširjena v medijih in je pogosto predstavljena v [[Wikipedija v popularni kulturi|popularni kulturi]]<ref>{{Cite journal|last1=Giles|first1=J.|author-link=Jim Giles (reporter)|year=2005|title=Internet encyclopaedias go head to head: Jimmy Wales' Wikipedia comes close to Britannica in terms of the accuracy of its science entries|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2005-12-15_438_7070/page/900|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=438|issue=7070|pages=900–1|bibcode=2005Natur.438..900G|doi=10.1038/438900a|pmid=16355180|doi-access=free}} The study (which was not in itself peer-reviewed) was cited in many news articles such as this: {{navedi novice|date=December 15, 2005|title=Wikipedia survives research test|work=[[BBC News]]|publisher=[[British Broadcasting Corporation|BBC]]|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/technology/4530930.stm|url-status=live|access-date=July 18, 2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20120807165903/http://news.bbc.co.uk/2/hi/technology/4530930.stm|archive-date=August 7, 2012}}</ref>. == Sklici == {{sklici|1}} {{Fundacija Wikimedia}} [[Kategorija:Wikipedija]] 3sxjas7w304lhmyofu8v3t3ej3qm06y (Don't Fear) The Reaper 0 501500 6743693 6574044 2026-08-28T01:26:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743693 wikitext text/x-wiki {{Infobox song|name=(Don't Fear) The Reaper|cover=DontFearTheReaper.jpg|alt=|border=|caption=|type=singel|artist=[[Blue Öyster Cult|Blue Öyster Culta]]|album=[[Agents of Fortune]]|B-side=Tattoo Vampire|released={{Start date|1976|07|df=y}}|recorded=1975|genre=*[[Hard rock]]<ref>{{navedi knjigo|author=Kelly Boyer Sagert|title=The 1970s|url=https://books.google.com/books?id=9feBCLNhcFQC&pg=PA181|date=1 January 2007|publisher=[[Greenwood Publishing Group]]|isbn=978-0-313-33919-6|page=181|quote=Meanwhile, Blue Oyster Cult released two of the decade's hard rock favorites: "Don't Fear the Reaper" and "Godzilla.}}</ref> *[[Psihedelični rock]]<ref>{{navedi knjigo|first1=Martin Charles|last1=Strong|last2=Griffin|first2=Brendon|title=Lights, camera, sound tracks|url=https://books.google.com/books?id=aSYKAQAAMAAJ|year=2008|publisher=Canongate|isbn=978-1-84767-003-8|page=18|quote= Reaper' was a one-off return to their 60s psychedelic roots.}}</ref> *[[soft rock]]<ref>{{navedi splet|website=[[AllMusic]]|last=Jurek|first=Thom|url=https://www.allmusic.com/album/agents-of-fortune-mw0000599232|title=Agents of Fortune - Blue Öyster Cult|quote=The album yielded the band's biggest single with "(Don't Fear) The Reaper," a multi-textured, deeply melodic soft rock song with psychedelic overtones.|access-date=March 21, 2019}}</ref>|length=*{{Duration|m=5|s=08}} *{{Duration|m=3|s=45}} (radijska verzija)|label=[[Columbia Records|Columbia]]|writer=[[Donald "Buck Dharma" Roeser]]|producer=*[[David Lucas (skladatelj)|David Lucas]] *[[Murray Krugman]] *[[Sandy Pearlman]]|prev_title=Then Came the Last Days of May|prev_year=1975|next_title=[[This Ain't the Summer of Love]]|next_year=1976|misc={{External music video | 1 = [//www.youtube.com/watch?v=Dy4HA3vUv2c "(Don't Fear) The Reaper"] na YouTubu | header = Uradni posnetek }}}} "'''(Don't Fear) The Reaper'''" ([[Slovenščina|slovensko]]: ''Ne boj se kosca'') je pesem ameriške rock skupine [[Blue Öyster Cult]] iz albuma ''[[Agents of Fortune]]'' iz leta 1976. Pesem, ki jo je napisal in zapel glavni kitarist [[Buck Dharma|Donald "Buck Dharma" Roeser]], govori o večni ljubezni in neizogibnosti smrti. Dharma je pesem napisal, ko si je predstavljal svojo zgodnjo smrt. Izšla je kot skrajšan [[singel]] (izpuščen je vmesni "build-up" izvirnika) in je z dosegom 7. mesta v reviji [[Cash Box (revija)|Cash Box]] in 12. mesta na [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]] največja uspešnica skupine Blue Öyster Cult. Kritiki so pesem sprejeli pozitivno in decembra 2003 je bila pesem "(Don't Fear) The Reaper" uvrščena na 405. mesto na seznamu 500 najboljših pesmi vseh časov revije ''[[Rolling Stone]]''.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rollingstone.com/music/music-lists/500-greatest-songs-of-all-time-151127/|title=500 Greatest Songs of All Time|first1=Rolling|last1=Stone|date=December 11, 2003}}</ref> == Ozadje == {{quote box|width=25em|align=left|quote="Občutil sem, da sem pravkar dosegel nekakšen odziv s psihologijo ljudi, ko sem se tega domislil, pravzaprav sem bil nekako osupel, ko sem prvič ugotovil, da nekateri to vidijo kot reklamo za samomor ali nekaj, kar sploh ni bil moj namen. V bistvu gre za ljubezensko pesem, kjer ljubezen presega dejanski fizični obstoj partnerjev. "|source=&nbsp;— [[Buck Dharma]], prvi vokal<ref name=CMJ>{{cite journal| last = Lien| first = James | date = November 6, 1995 | title = Buck Dharma interview | journal = College Music Journal | location = New York City| publisher = [[CMJ]]}}</ref>}}Pesem govori o neizogibnosti smrti in neumnosti strahu pred njo in je nastala, ko je Dharma razmišljal, kaj bi se zgodilo, če bi umrl v mladosti.<ref name="CMJ" /> Deli besedila, kot na primer "[[Romeo in Julija]] sta skupaj v večnosti", so številne poslušalce napeljali k interpretaciji, da pesem govori o samomoru in ubijanju, toda Dharma pravi, da gre za večno ljubezen in ne za samomor.<ref name="Guardian" /> Z Romeom in Julijo je opisal par, ki je želel biti skupaj v [[Posmrtno življenje|posmrtnem življenju]].<ref>{{cite journal|last=Targoff|first=Ramie|date=Fall 2012|title=Mortal Love: Shakespeare's Romeo and Juliet and the Practice of Joint Burial|journal=Representations|volume=120|pages=17–38|doi=10.1525/rep.2012.120.1.17|number=1}}</ref> Ugibal je, da vsak dan umre "40.000 moških in žensk", ter številko večkrat uporabil v besedilu; ta ocena je bila zgrešena za okoli 100.000.<ref>{{cite magazine|title=Great Moments in Pedantry: Fact-checking "Don't Fear the Reaper"|url=http://boingboing.net/2014/04/24/great-moments-in-pedantry-fac.html|magazine=Boing Boing}}</ref> == Sestava in snemanje == "(Don't Fear) The Reaper" je napisal in zapel glavni kitarist Buck Dharma, pesem pa so producirali [[David Lucas]], [[Murray Krugman]] in [[Sandy Pearlman]].<ref name="rs">{{navedi novice|url=https://www.rollingstone.com/music/music-lists/500-greatest-songs-of-all-time-151127/blue-oyster-cult-dont-fear-the-reaper-169981/|title=500 Greatest Songs of All Time|date=7 April 2011|newspaper=[[Rolling Stone]]|publisher=Wenner Publishing}}</ref> Značilni kitarski [[riff]] pesmi je narejen na podlagi akordov "i-VII-VI" v A-[[Molova lestvica|molovi lestvici]].<ref>Rooksby 2002, p. 93</ref> Riff je bil posnet s Krugmanovo kitaro [[Gibson ES-175]], ki je bila speljana prek kombiniranega ojačevalnika [[Music Man]] 410, vokali Dharme pa so bili posneti z [[Cevni mikrofon Telefunken U47|cevnim mikrofonom Telefunken U47]]. Solo in ritem kitare sta bila posneta v enem posnetku, medtem ko jih je na posnetku ojačal štirinožni trak. Zvočni inženir [[Shelly Yakus]] se spominja, da je ločene vokale, kitaro in ritem sestavil v glavno skladbo, pri čemer se je v tem vrstnem redu dogajal overdubbing.<ref>{{navedi novice|last=Forlenza|first=Jeff|title=Classic Tracks: Blue Oyster Cult's "(Don't Fear) The Reaper"|url=http://www.mixonline.com/news/profiles/classic-tracks-blue-oyster-cults-dont-fear-reaper/366100|access-date=August 2, 2012|newspaper=[[Mix (magazine)|Mix]]|date=June 1, 2009}}</ref> ''[[Mojo (revija)|Mojo]]'' je opisal njeno ustvarjanje: "Fantje, to je to!" je inženir Shelly Yakus povedal ob koncu prvega snemanja. V studiu so nato nadaljevali s samostojnim solo odsekom; trajalo je skoraj toliko časa, da so petminutni posnetek uredili do obvladljive dolžine kot posneli."<ref name="Mojo 1997, p52">''[[Mojo (magazine)|Mojo]]'', August 1997, p52</ref> V pesmi je vidna uporaba [[Kravji zvonec|kravjega zvonca]], ki je vključen na originalnem posnetku. Basist [[Joe Bouchard]] se spominja, da je producent prosil njegovega brata, bobnarja [[Albert Bouchard|Alberta Boucharda]], naj zaigra na kravji zvonec: "Albert je mislil, da je nor. Toda nato je ovil ves ta trak okoli zvonca in ga zaigral. To je skladbo res zaznamovalo."<ref name="Washington Post">{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/articles/A46074-2005Jan28.html|title=Blue Öyster Cult, Playing Along With 'More Cowbell'|access-date=August 2, 2012|last=Farhi|first=Paul|date=January 29, 2005|newspaper=[[The Washington Post]]}}</ref> Vendar producent [[David Lucas]] pravi, da ga je igral on,<ref name="hall">{{navedi novice|url=http://www.wivb.com/dpp/entertainment/music/Blue-Oyster-Cult-cowbell-ringer-honored|title=Blue Oyster Cult cowbell ringer honored|date=June 30, 2011|access-date=August 2, 2012|newspaper=[[WIVB-TV]]|last=George|first=Eli|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110702084549/http://www.wivb.com/dpp/entertainment/music/Blue-Oyster-Cult-cowbell-ringer-honored|archive-date=July 2, 2011}}</ref> katero trditev podpira tudi [[Eric Bloom]], član skupine.<ref name="stockton">{{navedi novice|title=Blue Oyster Cult's innovative use of a cowbell will never be forgotten|url=http://www.recordnet.com/apps/pbcs.dll/article?AID=/20090917/A_ENTERTAIN/909170308/-1/rss03|date=September 17, 2009|last=Sauro|first=Tony|work=[[The Record (Stockton)]]|access-date=August 7, 2012|archive-date=2020-08-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20200802183250/https://www.recordnet.com/apps/pbcs.dll/article?AID=/20090917/A_ENTERTAIN/909170308/-1/rss03|url-status=dead}}</ref> == Sprejem == Pesem je bila 20 tednov na lestvici [[Billboard Hot 100|''Billboard'' Hot 100]] in je v tednih 6. novembra in 13. novembra 1976, dosegla 12. mesto na skupni lestvici.<ref>{{navedi splet|title=Agents of Fortune|url=http://www.blueoystercult.com/Studio/5Agents.html|work=Blue Öyster Cult|access-date=August 6, 2012|archive-date=2021-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624203545/http://www.blueoystercult.com/Studio/5Agents.html|url-status=dead}}</ref> Bila je najbolj uspešna pesem Blue Öyster Culta in s tem pomagala albumu ''[[Agents of Fortune]]'' doseči 29. mesto na [[Billboard 200|''Billboard'' 200]].<ref name="allmusic" /> "(Don't Fear) The Reaper" se je v Kanadi uvrstila še višje in dosegla 7. mesto.<ref name="rpm" /> Radijska verzija je bila v Veliki Britaniji izdana julija 1976 (CBS 4483), vendar se ji ni uspelo uvrstiti na lestvico. Vendar je bila izvirna različica izdana kot singel (CBS 6333) maja 1978, kjer je dosegla 16. mesto na lestvici [[UK Singles Chart]].<ref name="betts">Betts 2004, p.89</ref> Reakcija kritikov je bila večinoma pozitivna. [[Denise Sullivan]] iz [[AllMusic|Allmusica]] je pohvalila "nežni vokal in virtuozno kitaro" in "strašen srednji premor, ki poslušalca po končanem grmenju pripelje nazaj v srce pesmi".<ref name="Sullivan">{{navedi splet|last=Sullivan|first=Denise|title=(Don't Fear) The Reaper review|url=http://www.allmusic.com/song/dont-fear-the-reaper-mt0033404854|work=[[Allmusic]]|publisher=[[Rovi Corporation]]|access-date=June 19, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20120821004925/https://www.allmusic.com/song/dont-fear-the-reaper-mt0033404854|archive-date=August 21, 2012}}</ref> Nathan Beckett jo je poimenoval BÖC-ova "mojstrovina" in vokal primerjal z [[The Beach Boys|Beach Boysi]].<ref>Beckett 2004, p. 88</ref> James Mann jo je pri pisanju za ''[[PopMatters]]'' označil kot "mejnik, žanrsko opredeljeno mojstrovino", ki je bila "tako velika in čustvena, kot jo je kdajkoli dobil ameriški rokenrol".<ref name="matters" /> ''[[Pitchfork Media]]'' je pesem prav tako označil za "mojstrovino".<ref>{{navedi splet|url=http://pitchfork.com/reviews/albums/1488-the-essential-clash/|title=The Clash: The Essential Clash &#124; Album Reviews &#124; Pitchfork<!-- Bot generated title -->|accessdate=2021-06-18|archivedate=2015-09-16|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150916041249/http://pitchfork.com/reviews/albums/1488-the-essential-clash/|url-status=dead}}</ref> <!--the text is The Clash wanted Pearlman because its a masterpiece, but it doesn't argue against it – or say 'because -they thought- it was a masterpiece. Still if you feel I'm mistaken or that its redundant then remove-->"Izjemno poetična" je bila ocena ustanovitelja [[Fountains of Wayne]] [[Chris Collingwood|Chrisa Collingwooda]]. "Žalostna balada o človeku, ki hoče umreti s svojo resnično ljubeznijo, preden jima ljubezen pokvarijo zemeljske stvari."<ref name="Mojo 1997, p52" /> == Seznam skladb == ; 7 " Vinil # "(Don't Fear) The Reaper" (Roeser) – 3:45 # "Tattoo Vampire" ([[Albert Bouchard]], Helen Robbins) – 2:40 == Osebje == * [[Eric Bloom]]&nbsp;– kitara, spremljevalni vokali * [[Buck Dharma|Donald "Buck Dharma" Roeser]]&nbsp;– kitara, vodilni vokal * [[Allen Lanier]]&nbsp;– klaviature, kitara * [[Joe Bouchard]]&nbsp;– bas * [[Albert Bouchard]]&nbsp;– bobni, tolkala, kravji zvonec <ref>{{navedi splet|url=https://www.ultimate-guitar.com/news/general_music_news/blue_oyster_cult_drummer_reveals_truth_about_cowbell_on_dont_fear_the_reaper_says_it_sounded_like_crap_first.html|title=Blue Oyster Cult Drummer Reveals Truth About Cowbell on 'Don't Fear the Reaper,' Says It Sounded Like 'Crap' First|website=www.ultimate-guitar.com}}</ref> vključno z: * [[The Brecker Brothers|Michaelom in Randyjem Breckerjem]] - rogovi (njun prispevek se pojavi samo na izvirni verziji pesmi in ni omenjen na skrajšani verziji)<ref>Refer to the personnel listing and artiste credits provided on the sleeve notes of the LP ''[[Agents Of Fortune]]'', CBS records (1976)</ref> * [[David Lucas (composer)|David Lucas]]&nbsp;– spremljevalni vokali, klaviature, tolkala == Lestvice == {| class="wikitable sortable" !Leto !Lestvica !Najvišje mesto |- | rowspan="2" |1976 | align="left" |Canada Top Singles ([[RPM (revija)|RPM]])<ref name="rpm">{{cite journal|date=November 13, 1976|title=RPM Top Singles|url=http://www.collectionscanada.gc.ca/rpm/028020-119.01-e.php?&file_num=nlc008388.5106A&type=1&interval=20&PHPSESSID=7a7rmq4tj4spq4av5sjtuq7e75|url-status=dead|journal=[[RPM (magazine)|RPM]]|publisher=RPM Music Publications Ltd.|volume=26|issue=7|archive-url=https://web.archive.org/web/20141101214359/http://www.collectionscanada.gc.ca/rpm/028020-119.01-e.php?&file_num=nlc008388.5106A&type=1&interval=20&PHPSESSID=7a7rmq4tj4spq4av5sjtuq7e75|archive-date=November 1, 2014|access-date=August 2, 2012|df=mdy-all}}</ref> | align="center" |7 |- | align="left" |US ''Billboard'' Hot 100 Chart<ref name="allmusic">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/artist/blue-%C3yster-cult-mn0000061938/awards|title=Blue Oyster Cult awards|work=[[Allmusic]]|publisher=[[Rovi Corporation]]|access-date=August 2, 2012}}</ref> | align="center" |12 |- | rowspan="2" |1978 | align="left" |Ireland ([[Irish Singles Chart|IRMA]])<ref name="irishcharts">{{navedi splet|url=http://www.irishcharts.ie/search/placement|title=Search the Charts|website=irishcharts.ie|publisher=Irish Recorded Music Association|access-date=August 2, 2012|archive-date=2015-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20151107043329/http://www.irishcharts.ie/search/placement|url-status=dead}}</ref> | align="center" |17 |- | align="left" |UK Singles ([[The Official Charts Company]])<ref>{{navedi splet|url=http://www.officialcharts.com/search/singles/(don't%20fear)%20the%20reaper/|title=(Don't Fear) The Reaper|website=Official Charts Company|access-date=10 September 2015}}</ref> | align="center" |16 |- |2017 | align="left" |[[Hot Rock in alternativne pesmi|US ''Billboard'' Hot Rock Songs]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.billboard.com/music/blue-oyster-cult/chart-history/rock-songs/song/345734|title=Blue Öyster Cult (Don't Fear) The Reaper Chart History|access-date=March 11, 2018|work=[[Billboard (magazine)|Billboard]]}}</ref> | align="center" |11 |} == Priznanja == Leta 1976 je ''[[Rolling Stone]]'' "(Don't Fear) The Reaper" razglasil za pesem leta,<ref name="rs" /> leta 2004 pa jo je revija uvrstila na 397. mesto na svojem seznamu "[[500 najboljših pesmi vseh časov revije Rolling Stone|500 najboljših pesmi vseh časov]]";<ref>{{navedi splet|url=http://www.rocklistmusic.co.uk/rstone.html#500Songs|title=The Rolling Stone 500 Greatest Songs of All Time|access-date=May 2, 2010|work=Rock List Music|archive-date=2011-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110718180414/http://www.rocklistmusic.co.uk/rstone.html#500Songs|url-status=dead}}</ref> različica seznama iz leta 2010 pa jo je premaknila na 405. mesto.<ref name="rs" /> Leta 1997 je ''[[Mojo (revija)|Mojo]]'' pesem uvrstila na 80. najboljši singel vseh časov,<ref>{{navedi splet|url=http://www.rocklistmusic.co.uk/mojo_p2.htm#singles|title=Mojo – The 100 Greatest Singles Of All Time|access-date=August 6, 2011|work=Rock List Music|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303203836/http://www.rocklistmusic.co.uk/mojo_p2.htm#singles|url-status=dead}}</ref> medtem ko jo je ''[[Q (revija)|Q]]'' v svojem seznamu leta 2003 uvrstila na 404. mesto "1001 najboljših pesmi vseh časov."<ref>{{navedi splet|url=http://www.muzieklijstjes.nl/Q1001bestsongsever.htm|title=Q – 1001 best songs ever (2003)|access-date=August 6, 2011|work=Muzieklijstjes.nl|language=nl}}</ref> Ko je ''[[The Guardian]]'' leta 2009 izdal svoj neocenjeni seznam "1000 pesmi, ki jih mora vsakdo slišati", je bila pesem vključena. Publikacija je zapisala, da je čar pesmi "v disjunkciji med njeno gotsko zgodbo in živahno, [[The Byrds|Byrdsko]] kitarsko linijo."<ref name="Guardian">{{navedi novice|title=Life and death: 1000 songs everyone must hear|url=https://www.theguardian.com/music/table/2009/mar/19/life-death-1000-songs-everyone-must-hear|access-date=August 6, 2012|newspaper=[[The Guardian]]|date=March 19, 2009}}</ref> V svoji knjigi ''The Heart of Rock and Soul: The 1001 Greatest Singles Ever Made'' je rock kritik [[Dave Marsh]] pesem uvrstil na 997. mesto.<ref>Marsh 1999, p. 628</ref> == Druge različice == * Blue Öyster Cult je na albumu ''[[Some Enchanted Evening]]'' iz leta 1978 izvedel različico "(Don't Fear) The Reaper" v živo.<ref>{{navedi splet|last=Ruhlmann|first=William|title=Some Enchanted Evening review|url=http://www.allmusic.com/album/some-enchanted-evening-mw0000189272|work=Allmusic|publisher=Rovi Corporation|access-date=August 7, 2012}}</ref> * Različica v živo se pojavi na albumu Blue Öyster Culta iz leta 1982 z naslovom ''[[Extraterrestrial Live]]''.<ref>{{navedi splet|last=Ruhlmann|first=William|title=Extraterrestrial Live review|url=http://www.allmusic.com/album/extraterrestrial-live-mw0000309624|work=Allmusic|publisher=Rovi Corporation|access-date=August 7, 2012}}</ref> * Album Blue Öyster Culta iz leta 1991 ''[[Live 1976]]'' vključuje "(Don't Fear) The Reaper".<ref>{{navedi splet|last=Ruhlmann|first=William|title=Live 1976 review|url=http://www.allmusic.com/album/live-1976-mw0000181298|work=Allmusic|publisher=Rovi Corporation|access-date=August 7, 2012}}</ref> * Ponovni posnetek se pojavi na albumu ''[[Cult Classic]]'' iz leta 1994.<ref>{{Citation|title=Cult Classic - Blue Oyster Cult {{!}} Songs, Reviews, Credits {{!}} AllMusic|url=https://www.allmusic.com/album/cult-classic-mw0000624939|language=en|access-date=2021-06-17}}</ref> * Različica v živo se pojavi na albumu Blue Öyster Culta ''[[A Long Day's Night]]'' iz leta 2002.<ref>{{navedi splet|last=Horowitz|first=Hal|title=A Long Day's Night review|url=http://www.allmusic.com/album/a-long-days-night-mw0000224630|work=Allmusic|publisher=Rovi Corporation|access-date=August 7, 2012}}</ref> == Zapuščina == === "Več kravjega zvonca (More Cowbell)" === {{Main|More Cowbell}} Skladba je bila omenjena v skeču komedije ''[[Saturday Night Live]]'' z naslovom "More Cowbell (Več kravjega zvonca)" aprila 2000. Šestminutni skeč predstavlja izmišljeno različico pesmi "(Don't Fear) The Reaper" v epizodi VH1 ''[[Behind the Music]]''. [[Will Ferrell]] je napisal skeč in igral Gene Frenkle, igralca kravjega zvonca s prekomerno telesno težo. "Legendarni" producent Bruce Dickinson, ki ga je igral [[Christopher Walken]], je prosil Frenkleja, naj "resnično razišče studijski prostor" in izboljša svoje igranje na kravji zvonec. Preostali člani skupine so nad Frenklejem vidno jezi, toda Dickinson vsem pove: "Imam vročino in edini recept je več kravjega zvonca!" Buck Dharma je dejal, da je bil skeč fantastičen in da se ga nikoli ne naveliča,<ref name="Washington Post" /> obžaloval pa je tudi, da je pesem za nekaj časa izgubila svoje "srhljivo" vzdušje.<ref name="20 May 2016">{{navedi novice|last1=Spitz|first1=Marc|title='(Don't Fear) the Reaper' Is a Creepy Tune, Even With the Cowbell|url=https://www.nytimes.com/2016/05/22/movies/dont-fear-the-reaper-blue-oyster-cult-creepy-tune.html|newspaper=[[The New York Times]]|access-date=23 June 2018|language=en}}</ref> Odlomek pesmi je [[Red Hot Chili Peppers]] izvedel 22. maja 2014<ref>{{navedi splet|last=Newman|first=Jason|title=Chad Smith, Will Ferrell Talk Trash for 'Fallon' Drum-Off|url=https://www.rollingstone.com/movies/news/exclusive-chad-smith-will-ferrell-talk-trash-for-fallon-drum-off-20140516|work=[[Rolling Stone]]|access-date=2015-01-31 |date=2014-05-16|archive-date=2018-06-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180623222351/https://www.rollingstone.com/movies/news/exclusive-chad-smith-will-ferrell-talk-trash-for-fallon-drum-off-20140516|url-status=dead}}</ref> kot zaključek bobnarskega tekmovanja med bobnarjem skupine [[Chad Smith|Chadom Smithom]] in igralcem Willom Ferrellom. V ponovitvi skeča ''SNL'' iz leta 2000 je Ferrell znova zaigral kravji zvonec za izvedbo, ki se je pojavila v epizodi ''[[The Tonight Show Starring Jimmy Fallon]]''.<ref>{{navedi splet|title=Will Ferrell and Chad Smith Drum-Off|url=https://www.youtube.com/watch?v=0uBOtQOO70Y|work=The Tonight Show Starring Jimmy Fallon on YouTube|publisher=Google, Inc|access-date=27 May 2014|author=The Tonight Show Starring Jimmy Fallon|format=Video upload|date=22 May 2014}}</ref><ref>{{navedi novice|last1=Thomas|first1=Sarah|title=More cowbell: Will Ferrell, Chad Smith face off on Tonight Show with Jimmy Fallon|url=https://www.smh.com.au/entertainment/music/more-cowbell-will-ferrell-chad-smith-face-off-on-tonight-show-with-jimmy-fallon-20140523-zrmlw.html|newspaper=[[The Sydney Morning Herald]]|access-date=23 June 2018|language=en|date=23 May 2014}}</ref> === V drugih medijih ===<!-- Please note that unsourced items will be removed in accordance with [[WP:IPCV]]. --> [[Stephen King]] je pesem navedel kot navdih za svoj roman ''[[The Stand]]'', v katerem je na začetku tudi navedeno besedilo pesmi. Pojavlja se tudi kot uvodna tematska pesem za [[The Stand (miniserija, 1994)|televizijsko miniserijo iz leta 1994, ki temelji na njegovem romanu]].<ref name="matters">{{navedi novice|last=Mann|first=James|title=Blue Oyster Cult: Agents of Fortune / Tyranny and Mutation|url=http://www.popmatters.com/pm/review/blueoystercult-tyranny/|access-date=August 2, 2012|newspaper=[[PopMatters]]|date=July 25, 2001}}</ref> Na grbu britanskega fantazijskega pisatelja [[Terry Pratchett|Terryja Pratchetta]], ki mu je bil podeljen leta 2010, je geslo Noli Timere Messorem (Ne boj se kosca). Smrt, poosebljena kot Kosec, igra ponavljajočo se vlogo v Pratchettovih knjigah.<ref name="The Annotated Pratchett File v9.0 - Hogfather">{{navedi splet|url=https://www.lspace.org/books/apf/the-discworld-companion.html|title=The Annotated Pratchett File v9.0 – Hogfather|access-date=6 May 2017}}</ref> V filmu ''[[Noč čarovnic (film, 1978)|Noč čarovnic]]'' se pesem predvaja v avtu, ko lik igralke [[Jamie Lee Curtis]], Laurie Strode, zasleduje serijski morilec [[Michael Myers]].<ref name="‘(Don’t Fear) the Reaper’ Is a Creepy Tune, Even With the Cowbell">{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2016/05/22/movies/dont-fear-the-reaper-blue-oyster-cult-creepy-tune.html|title='(Don't Fear) the Reaper' Is a Creepy Tune, Even With the Cowbell|work=The New York Times|access-date=22 March 2019}}</ref> V filmu ''[[The Stoned Age]]'' iz leta 1994 je predstavljena pesem, ko eden glavnih junakov pesem kritizira kot "brezvezno pesem", čeprav jo izvaja Blue Oyster Cult.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2016/05/22/movies/dont-fear-the-reaper-blue-oyster-cult-creepy-tune.html|title='(Don't Fear) the Reaper' Is a Creepy Tune, Even With the Cowbell (Published 2016)|first=Marc|last=Spitz|date=May 20, 2016|via=NYTimes.com}}</ref> Pesem je bila predstavljena v [[Video s polnim gibanjem|videoigri s polnim gibanjem]] ''[[Ripper (videoigra)|Ripper]]'', v katerem je po naključju sodeloval tudi Christopher Walken.<ref>"Ripper". Next Generation. Imagine Media (10): 83–84. October 1995.</ref> Pesem je bila uvrščena na začetni seznam skladb za ritmično igro ''[[Rock Band (videoigra)|Rock Band]]''.<ref name="Review: 'Rock Band' hits right notes for music fans">{{navedi splet|url=http://edition.cnn.com/2007/TECH/12/07/rock.band/index.html|title=Review: 'Rock Band' hits right notes for music fans|publisher=CNN|access-date=12 April 2019}}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Pesem se uporablja kot tematska skladba za skeč-oddajo na [[BBC Radio 4]] z naslovom ''V.I.P. R.I.P.''<ref>{{navedi splet|url=https://www.comedy.co.uk/radio/vip_rip/|title=V.I.P. R.I.P.|publisher=[[British Comedy Guide]]|access-date=June 22, 2019}}</ref><!-- Please note that unsourced items will be removed in accordance with [[WP:IPCV]]. --> == Sklici == {{sklici|30em}} == Viri == * {{navedi knjigo|first=Graham|last=Betts|year=2004|title=Complete UK Hit Singles 1952–2004|url=https://archive.org/details/collinscompleteu0000bett|edition=1.|publisher=Collins Press|location=London|isbn=0-00-717931-6}} * {{navedi knjigo|last=Brackett|first=Nathan|title=The New Rolling Stone Album Guide|year=2004|work=Rolling Stone LLC|location=New York City|isbn=0-7432-0169-8|edition=4th|url-access=registration|url=https://archive.org/details/newrollingstonea00brac}} * {{navedi knjigo|last=Marsh|first=Dave|title=The Heart of Rock and Soul: The 1001 Greatest Singles Ever Made|url=https://archive.org/details/heartofrocksoul10000mars|year=1999|publisher=Da Capo Press|location=New York City|isbn=0-306-80901-X}} * {{navedi knjigo|last=Rooksby|first=Rikky|title=Riffs: How to Create and Play Great Guitar Riffs|url=https://archive.org/details/riffshowtocreate0000rikk|year=2002|publisher=Backbeat Books|isbn=0-87930-710-2}} {{authority control}} {{DEFAULTSORT:Don't Fear The Reaper}} [[Kategorija:Singli leta 1976]] [[Kategorija:Pesmi leta 1976]] h917xru9fzyc2qioj3g1imfch2yz94n Predloga:Infopolje Dogodek 10 504663 6743640 5982708 2026-08-27T20:16:46Z Pinky sl 2932 +image_caption 6743640 wikitext text/x-wiki {{infopolje | bodyclass = {{#if:{{{nongregorian|}}}||vevent}} | subheader = {{#if:{{{partof|}}}|Del {{{partof|}}}}} | child = {{{child|no}}} | titleclass = summary | title = {{if empty | {{{event|}}} | {{{title|}}} | {{{name|}}} | {{{Event_Name|}}} | {{#ifeq:{{{child|}}}|yes||{{PAGENAMEBASE}}}} }} | image1 = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{{logo|}}}|sizedefault=frameless|maxsize=300|size={{{logo_size|}}}|upright={{{logo_upright|1}}}|alt={{{logo_alt|}}}}} | caption1 = {{{logo_caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage|image={{#if:{{{image|}}}|{{{image}}}|{{{image_name|{{{Image_Name|}}}}}}}}|size={{{image_size|{{{Imagesize|}}}}}}|sizedefault=frameless|upright={{{image_upright|1.1}}}|thumbtime={{{thumbtime|{{{Thumb_Time|}}}}}}|alt={{{alt|{{{image_alt|{{{Image_Alt|}}}}}}}}}}} | caption2 = {{{caption|{{{Image_Caption|{{{image_caption|}}}}}} }}} | imagestyle = {{#if:{{{caption|{{{Image_Caption|{{{image_caption|}}}}}} }}}|border-bottom:#aaa solid 1px}} | image3 = {{#invoke:InfoboxImage|InfoboxImage |image={{{map|}}} |size={{{map_size|}}} |sizedefault=250px |alt={{{map_alt|}}} }} | caption3 = {{{map_caption|}}} | datastyle = text-align: left; | headerstyle = background-color:lavender; | label1 = Domače&nbsp;ime | data1 = {{#if:{{{native_name|}}}|<span {{#if:{{{native_name_lang|}}}|lang="{{{native_name_lang}}}"}}> {{{native_name}}}</span>}} | label2 = Slovensko ime | data2 = {{{English_name|{{{english_name|{{{slovenian_name|{{{Slovenian_name|}}}}}}}}}}}} | label3 = Datum | data3 = {{{date|{{{Date|}}} }}} | label4 = Čas | data4 = {{{time|}}} {{#if:{{{timezone|}}}|({{{timezone}}})}} | label5 = Trajanje | data5 = {{{duration|}}} | label6 = Prizorišče | data6 = {{{venue|}}} | label7 = Kraj | class7 = location | data7 = {{if empty| {{{place|}}} | {{{Location|}}} | {{{location|}}} }} | label8 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinate]] | data8 = {{{coordinates|}}} | label9 = Znan tudi kot | data9 = {{if empty| {{{also known as|}}} | {{{also_known_as|}}} | {{{AKA|}}} | {{{aka|}}} }} | label10 = Vrsta | data10 = {{{type|}}} | label11 = Tema | data11 = {{{theme|}}} | label12 = Vzrok | data12 = {{{cause|}}} | label13 = Povod | data13 = {{{motive|}}} | label14 = Cilj | data14 = {{{target|}}} | label53 = Storilec | data53 = {{{perpetrator|}}} | label15 = {{#if:{{{reporter|}}}|Poročevalec|Prvi poročevalec}} | data15 = {{#if:{{{reporter|}}}|{{{reporter|}}}|{{{first reporter| {{{first_reporter|}}} }}}}} | label16 = Proračun | data16 = {{{budget|}}} | label17 = {{#if:{{{patrons|}}}|Pokrovitelji|Pokrovitelj}} | data17 = {{#if:{{{patrons|}}}|{{{patrons}}}|{{{patron|}}}}} | label18 = {{#if:{{{organisers|}}}|Organizator|Organizator}} | data18 = {{#if:{{{organisers|}}}|{{{organisers}}}|{{{organizers|}}}}} | label19 = Posnel | data19 = {{{filmed by| {{{filmed_by|}}}}}} | label20 = Udeleženci | data20 = {{{participants|{{{Participants|}}} }}} | class20 = attendee | label21 = Izid | data21 = {{{outcome| {{{result| {{{Result|}}} }}} }}} | class21 = description | header22 = {{#if:{{{casualties1|}}}{{{casualties2|}}}{{{casualties3|}}}|Žrtve}} | data23 = {{{casualties1|}}} | data24 = {{{casualties2|}}} | data25 = {{{casualties3|}}} | label26 = Smrti | data26 = {{if empty| {{{reported deaths|}}} | {{{reported death(s)|}}} | {{{Deaths|}}} | {{{deaths|}}} | {{{fatalities|}}} }} | label27 = Poškodbe brez smrtnega izida | data27 = {{{reported injuries|{{{injuries|}}} }}} | label28 = Pogrešani | data28 = {{{reported missing|{{{missing|}}}}}} | label29 = Premoženjska škoda | data29 = {{if empty| {{{reported property damage|}}} | {{{property damage|}}} | {{{property_damage|}}} }} | label30 = Pokopani | data30 = {{{burial|}}} | label31 = Izgnani | data31 = {{{displaced|}}} | label32 = Uradne preiskave | data32 = {{{inquiries|}}} | label33 = Sodne preiskave | data33 = {{{inquest|}}} | label34 = Mrliški oglednik | data34 = {{{coroner|}}} | label35 = Aretirani | data35 = {{{arrests|}}} | label36 = Osumljeni | data36 = {{{suspects|{{{susperps|}}} }}} | label37 = Obtoženi | data37 = {{{accused|}}} | label38 = Obsojeni | data38 = {{{convicted|}}} | label39 = Obtožnice | data39 = {{{charges|}}} | label40 = Sojenje | data40 = {{{trial|}}} | label41 = Sodba | data41 = {{{verdict|}}} | label42 = Obsodba | data42 = {{{convictions|}}} | label43 = Kazen | data43 = {{{sentence|}}} | label44 = Prepovedi objave | data44 = {{{publication bans|{{{publication_bans|}}}}}} | label45 = Sodni postopek | data45 = {{{litigation|}}} | label46 = Nagrade | data46 = {{{awards|}}} | label47 = Posnetek | data47 = {{{footage|{{{url|}}}}}} | label48 = {{{blank_label}}} | data48 = {{#if:{{{blank_label|}}}|{{{blank_data|}}}}} | label49 = {{{blank1_label}}} | data49 = {{#if:{{{blank1_label|}}}|{{{blank1_data|}}}}} | label50 = {{{blank2_label}}} | data50 = {{#if:{{{blank2_label|}}}|{{{blank2_data|}}}}} | label51 = Spletna stran | data51 = {{{website|{{{URL|}}} }}} | data52 = {{{module|}}} | belowstyle = border-top: #aaa 1px solid; | below = {{{notes|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo infopolje Dogodek z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|ignoreblank=y|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Dogodek]] z neznanimi parametri "_VALUE_" | accused | AKA | aka | also known as | also_known_as | alt | arrests | awards | blank_data | blank_label | blank1_data | blank1_label | blank2_data | blank2_label | budget | burial | caption | casualties1 | casualties2 | casualties3 | cause | child | displaced | motive | target | charges | convicted | convictions | coordinates | coroner | Date | date | Deaths | deaths | duration | english_name | English_name | event | Event_Name | fatalities | filmed by | filmed_by | first reporter | first_reporter | footage | image | Image_Alt | image_alt | Image_Caption | image_caption | Image_Name | image_name | image_size | Imagesize | image_upright | injuries | inquest | inquiries | litigation | Location | location | map | map_alt | map_caption | map_size | missing | name | native_name | native_name_lang | nongregorian | notes | organisers | organizers | outcome | Participants | participants | partof | patron | patrons | place | property damage | property_damage | publication bans | publication_bans | reported death(s) | reported deaths | reported injuries | reported missing | reported property damage | reporter | Result | result | sentence | slovenian_name| Slovenian_name| suspects | susperps | theme | Thumb_Time | thumbtime | time | timezone | title | trial | type | url | URL | venue | verdict | website }}{{#if:{{{blank_data|}}}{{{blank1_data|}}}{{{blank2_data|}}}|<!-- [[Category:Pages using infobox event with blank parameters]] -->}}<noinclude> {{Documentation}} <!-- please add category links to the /doc sub-page, not here --> </noinclude> d4dhdv9o99w772oe2wf4l8lxydi6ogk 6743656 6743640 2026-08-27T20:55:56Z Pinky sl 2932 +Infobox mapframe 6743656 wikitext text/x-wiki {{infopolje | bodyclass = {{#if:{{{nongregorian|}}}||vevent}} | subheader = {{#if:{{{partof|}}}|Del {{{partof|}}}}} | child = {{{child|no}}} | titleclass = summary | title = {{if empty | {{{event|}}} | {{{title|}}} | {{{name|}}} | {{{Event_Name|}}} | {{#ifeq:{{{child|}}}|yes||{{PAGENAMEBASE}}}} }} | image1 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{logo|}}}|sizedefault=frameless|maxsize=300|size={{{logo_size|}}}|upright={{{logo_upright|1}}}|alt={{{logo_alt|}}}}} | caption1 = {{{logo_caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#if:{{{image|}}}|{{{image}}}|{{{image_name|{{{Image_Name|}}}}}}}}|size={{{image_size|{{{Imagesize|}}}}}}|sizedefault=frameless|upright={{{image_upright|1.1}}}|thumbtime={{{thumbtime|{{{Thumb_Time|}}}}}}|alt={{{alt|{{{image_alt|{{{Image_Alt|}}}}}}}}}}} | caption2 = {{{caption|{{{Image_Caption|{{{image_caption|}}}}}} }}} | imagestyle = {{#if:{{{caption|{{{Image_Caption|{{{image_caption|}}}}}} }}}|border-bottom:#aaa solid 1px}} | image3 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika |image={{{map|}}} |size={{{map_size|}}} |sizedefault=250px |alt={{{map_alt|}}} }} | caption3 = {{{map_caption|}}} | image4 = {{#invoke:Infobox mapframe|autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{map|}}}{{{pushpin_map|}}}{{{child|}}}|no|yes}} }} | datastyle = text-align: left; | headerstyle = background-color:lavender; | label1 = Domače&nbsp;ime | data1 = {{#if:{{{native_name|}}}|<span {{#if:{{{native_name_lang|}}}|lang="{{{native_name_lang}}}"}}> {{{native_name}}}</span>}} | label2 = Slovensko ime | data2 = {{{English_name|{{{english_name|{{{slovenian_name|{{{Slovenian_name|}}}}}}}}}}}} | label3 = Datum | data3 = {{{date|{{{Date|}}} }}} | label4 = Čas | data4 = {{{time|}}} {{#if:{{{timezone|}}}|({{{timezone}}})}} | label5 = Trajanje | data5 = {{{duration|}}} | label6 = Prizorišče | data6 = {{{venue|}}} | label7 = Kraj | class7 = location | data7 = {{if empty| {{{place|}}} | {{{Location|}}} | {{{location|}}} }} | label8 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinate]] | data8 = {{{coordinates|}}} | label9 = Znan tudi kot | data9 = {{if empty| {{{also known as|}}} | {{{also_known_as|}}} | {{{AKA|}}} | {{{aka|}}} }} | label10 = Vrsta | data10 = {{{type|}}} | label11 = Tema | data11 = {{{theme|}}} | label12 = Vzrok | data12 = {{{cause|}}} | label13 = Povod | data13 = {{{motive|}}} | label14 = Cilj | data14 = {{{target|}}} | label53 = Storilec | data53 = {{{perpetrator|}}} | label15 = {{#if:{{{reporter|}}}|Poročevalec|Prvi poročevalec}} | data15 = {{#if:{{{reporter|}}}|{{{reporter|}}}|{{{first reporter| {{{first_reporter|}}} }}}}} | label16 = Proračun | data16 = {{{budget|}}} | label17 = {{#if:{{{patrons|}}}|Pokrovitelji|Pokrovitelj}} | data17 = {{#if:{{{patrons|}}}|{{{patrons}}}|{{{patron|}}}}} | label18 = {{#if:{{{organisers|}}}|Organizator|Organizator}} | data18 = {{#if:{{{organisers|}}}|{{{organisers}}}|{{{organizers|}}}}} | label19 = Posnel | data19 = {{{filmed by| {{{filmed_by|}}}}}} | label20 = Udeleženci | data20 = {{{participants|{{{Participants|}}} }}} | class20 = attendee | label21 = Izid | data21 = {{{outcome| {{{result| {{{Result|}}} }}} }}} | class21 = description | header22 = {{#if:{{{casualties1|}}}{{{casualties2|}}}{{{casualties3|}}}|Žrtve}} | data23 = {{{casualties1|}}} | data24 = {{{casualties2|}}} | data25 = {{{casualties3|}}} | label26 = Smrti | data26 = {{if empty| {{{reported deaths|}}} | {{{reported death(s)|}}} | {{{Deaths|}}} | {{{deaths|}}} | {{{fatalities|}}} }} | label27 = Poškodbe brez smrtnega izida | data27 = {{{reported injuries|{{{injuries|}}} }}} | label28 = Pogrešani | data28 = {{{reported missing|{{{missing|}}}}}} | label29 = Premoženjska škoda | data29 = {{if empty| {{{reported property damage|}}} | {{{property damage|}}} | {{{property_damage|}}} }} | label30 = Pokopani | data30 = {{{burial|}}} | label31 = Izgnani | data31 = {{{displaced|}}} | label32 = Uradne preiskave | data32 = {{{inquiries|}}} | label33 = Sodne preiskave | data33 = {{{inquest|}}} | label34 = Mrliški oglednik | data34 = {{{coroner|}}} | label35 = Aretirani | data35 = {{{arrests|}}} | label36 = Osumljeni | data36 = {{{suspects|{{{susperps|}}} }}} | label37 = Obtoženi | data37 = {{{accused|}}} | label38 = Obsojeni | data38 = {{{convicted|}}} | label39 = Obtožnice | data39 = {{{charges|}}} | label40 = Sojenje | data40 = {{{trial|}}} | label41 = Sodba | data41 = {{{verdict|}}} | label42 = Obsodba | data42 = {{{convictions|}}} | label43 = Kazen | data43 = {{{sentence|}}} | label44 = Prepovedi objave | data44 = {{{publication bans|{{{publication_bans|}}}}}} | label45 = Sodni postopek | data45 = {{{litigation|}}} | label46 = Nagrade | data46 = {{{awards|}}} | label47 = Posnetek | data47 = {{{footage|{{{url|}}}}}} | label48 = {{{blank_label}}} | data48 = {{#if:{{{blank_label|}}}|{{{blank_data|}}}}} | label49 = {{{blank1_label}}} | data49 = {{#if:{{{blank1_label|}}}|{{{blank1_data|}}}}} | label50 = {{{blank2_label}}} | data50 = {{#if:{{{blank2_label|}}}|{{{blank2_data|}}}}} | label51 = Spletna stran | data51 = {{{website|{{{URL|}}} }}} | data52 = {{{module|}}} | belowstyle = border-top: #aaa 1px solid; | below = {{{notes|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo infopolje Dogodek z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|ignoreblank=y|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Dogodek]] z neznanimi parametri "_VALUE_" | accused | AKA | aka | also known as | also_known_as | alt | arrests | awards | blank_data | blank_label | blank1_data | blank1_label | blank2_data | blank2_label | budget | burial | caption | casualties1 | casualties2 | casualties3 | cause | child | coordinates | displaced | motive | target | charges | convicted | convictions | coordinates | coroner | Date | date | Deaths | deaths | duration | english_name | English_name | event | Event_Name | fatalities | filmed by | filmed_by | first reporter | first_reporter | footage | image | Image_Alt | image_alt | Image_Caption | image_caption | Image_Name | image_name | image_size | Imagesize | image_upright | injuries | inquest | inquiries | litigation | Location | location | map | map_alt | map_caption | map_size | missing | name | native_name | native_name_lang | nongregorian | notes | organisers | organizers | outcome | Participants | participants | partof | patron | patrons | place | property damage | property_damage | publication bans | publication_bans | pushpin_label| pushpin_map | reported death(s) | reported deaths | reported injuries | reported missing | reported property damage | reporter | Result | result | sentence | slovenian_name| Slovenian_name| suspects | susperps | theme | Thumb_Time | thumbtime | time | timezone | title | trial | type | url | URL | venue | verdict | website }}{{#if:{{{blank_data|}}}{{{blank1_data|}}}{{{blank2_data|}}}|<!-- [[Category:Pages using infobox event with blank parameters]] -->}}<noinclude> {{Documentation}} <!-- please add category links to the /doc sub-page, not here --> </noinclude> 5511qsht92ya2dhcbv1e8kg3pnyn9dh Predloga:Infopolje Dogodek/dok 10 504666 6743657 5563730 2026-08-27T21:02:42Z Pinky sl 2932 Infopolje mapframe/dok/parameters 6743657 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> {{Lua|Module:Infobox|Module:InfopoljeSlika|Module:Check for unknown parameters}} {{tlx|Infopolje Dogodek}} should be used to specify one-off events, usually at the top of an article. For recurring events, use {{nowrap|{{tlx|Infobox recurring event}}}}. == Uporaba == {{Parameter names example | title | image | image_size | image_upright | image_alt | caption | native_name | native_name_lang | slovenian_name | time | timezone | duration | date | venue | location | coordinates = {{coord|12|34|}} | also_known_as | type | theme | cause | motive | target | first_reporter | budget | patron | organisers | filmed_by | participants | outcome | casualties1 | casualties2 | casualties3 | reported deaths | reported injuries | reported missing | reported property damage | burial | displaced | inquiries | inquest | coroner | arrests | suspects | accused | convicted | charges | trial | verdict | convictions | sentence | publication_bans | litigation | awards | url | blank_label | blank1_label | blank2_label | website | notes }} <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow:auto;"> {{Infopolje Dogodek | title = <!-- Title to display, if other than page name --> | image = | image_upright = | image_alt = | caption = | native_name = | native_name_lang = | slovenian_name = | time = | timezone = | duration = <!-- {{duration|h=x|m=x|s=x}} or {{time interval|date1|date2|options}} --> | date = <!-- {{start date|YYYY|MM|DD}} or {{start and end dates|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}} --> | venue = | location = | coordinates = <!-- {{coord|LAT|LON|region:XXXX_type:event|display=inline,title}} --> | also_known_as = | type = | theme = | cause = | motive = | target = | first_reporter = | budget = | patron = <!-- or |patrons= --> | organisers = <!-- or |organizers= --> | filmed_by = | participants = | outcome = | casualties1 = | casualties2 = | casualties3 = | reported deaths = | reported injuries = | reported missing = | reported property damage = | burial = | displaced = | inquiries = | inquest = | coroner = | arrests = | suspects = | accused = | convicted = | charges = | trial = | verdict = | convictions = | sentence = | publication_bans = | litigation = | awards = | url = | blank_label = <!-- or |blank_data= --> | blank1_label = <!-- or |blank1_data= --> | blank2_label = <!-- or |blank2_data= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | notes = }} </syntaxhighlight> {{clear}} ===Mapframe zemljevidi=== {{Infopolje mapframe/dok/parameters | onByDefault = yes, unless any of these are set: {{para|map}}, {{para|pushpin_map}} }} === Parametri === * {{para|title}} - name of the event, if omitted, the page name will be used * {{para|child}} - set to "yes" if you are embedding this infobox in another one * {{para|image}} - name of the image of the event * {{para|image_size}} - image size in pixels – deprecated; use {{code|image_upright}} instead * {{para|image_upright}} - image scaling factor; defaults to 1 if left empty – see [[WP:IMGSIZE]] * {{para|image_alt}} - * {{para|caption}} - optional caption of the image * {{para|native_name}} - the native name of the event, if different * {{para|native_name_lang}} - [[ISO 639-2]] code for the native name e.g. 'fr' for French. * {{para|slovenian_name}} - * {{para|time}} - * {{para|timezone}} - * {{para|duration}} - * {{para|date}} - <code><nowiki>{{start date|YYYY|MM|DD}}</nowiki></code> for the date of a single-day event or <code><nowiki>{{start and end dates|YYYY|MM|DD|YYYY|MM|DD}}</nowiki></code> for multi-day events * {{para|venue}} - name of the particular venue (alternative to location) * {{para|location}} - the location of the event * {{para|coordinates}} - Use {{tl|Koord novi}}, with <code>display=inline,title</code> (ex: <code><nowiki>{{Koord novi|LAT|LON|region:XXXX_type:event|display=inline,title}}</nowiki></code>) * {{para|also_known_as}} - * {{para|type}} - * {{para|theme}} - * {{para|cause}} - * {{para|motive}} - * {{para|target}} - * {{para|first_reporter}} - * {{para|budget}} - the larger of budgeted income or expense * {{para|patron}} or {{para|patrons}} - patronage * {{para|organisers}} or {{para|organizers}} - organised by * {{para|filmed_by}} - * {{para|participants}} - the typical number of participants * {{para|outcome}} - * {{para|casualties1}} - * {{para|casualties2}} - * {{para|casualties3}} - * {{para|reported deaths}} - * {{para|reported injuries}} - * {{para|reported missing}} - * {{para|reported property damage}} - * {{para|burial}} - * {{para|displaced}} - people forced to leave home * {{para|inquiries}} - * {{para|inquest}} - * {{para|coroner}} - * {{para|arrests}} - * {{para|suspects}} - * {{para|accused}} - * {{para|convicted}} - * {{para|charges}} - * {{para|trial}} - * {{para|verdict}} - * {{para|convictions}} - * {{para|sentence}} - * {{para|publication_bans}} - * {{para|litigation}} - * {{para|awards}} - * {{para|url}} - * {{para|blank_label}} or {{para|blank_data}} - * {{para|blank1_label}} or {{para|blank1_data}} - * {{para|blank2_label}} or {{para|blank2_data}} - * {{para|website}} - Use {{tl|URL}} (ex: <code><nowiki>{{URL|example.com}}</nowiki></code>) * {{para|notes}} - == Zgled == {{Infopolje Dogodek | title = Bombay explosion | image = Bombay-Docks-aftermath1.png | caption = Smoke billowing out of the harbour | date = 14 April 1944 | time = 16:15 IST (10:45 UTC) | place = Victoria Dock, Bombay, [[British Raj|British India]] | coordinates = {{koord novi|18.9527772|N|72.8449774|E|type:event_region:IN|display=inline,title}} | cause = ship fire | url = {{URL|example.com}} | casualties1 = 800+ dead | casualties2 = 3,000 injured | website = {{URL|example.com}} }} <pre style="overflow:auto;"> {{Infopolje Dogodek | title = Bombay explosion | image = Bombay-Docks-aftermath1.png | caption = Smoke billowing out of the harbour | date = 14 April 1944 | time = 16:15 IST (10:45 UTC) | place = Victoria Dock, Bombay, [[British Raj|British India]] | coordinates = {{koord novi|18.9527772|N|72.8449774|E|type:event_region:IN|display=inline,title}} | cause = ship fire | url = {{URL|example.com}} | casualties1 = 800+ dead | casualties2 = 3,000 injured | website = {{URL|example.com}} }} </pre> {{clear}} == Mikroformat == {{UF-hcal}} == Sledilne kategorije == * {{clc|Strani, ki uporabljajo infopolje Dogodek z neznanimi parametri}} <!-- * {{clc|Pages using infobox event with blank parameters}} --> <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories below this line, please; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Zgodovinska infopolja]] [[Kategorija:Infopolja s parametrom module|Dogodek]] [[Kategorija:Vdelane predloge]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo]] }}</includeonly> 7fqz7nyh69k4e91a6kgnlovv21w3frt Voyage 0 506084 6743564 6706565 2026-08-27T16:37:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743564 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Album | Name = Voyage | Type = studio | Artist = [[ABBA]] | Cover = ABBA-Voyage.png | Border = no | Alt = ABBA Voyage | Caption = običajna naslovnica albuma | Released = [[5. november]] [[2021]] | Recorded = [[1978]]–[[2021]] <small>(5)</small><ref>{{navedi zaznamke ob izdaji glasbe |title=Just A Notion |language=en |others=ABBA |type=ovitek |publisher=Polar |date=22. oktober 2021}}</ref><br /> [[2017]]–[[2021]]<ref>{{navedi zaznamke ob izdaji glasbe |title=Voyage |language=en |others=ABBA |type=ovitek |publisher=Polar |date=5. november 2021}}</ref> | Studio = Polar Studios, Riksmixningsverket Studios <small>(5)</small><br /> Riksmixningsverket Studios, [[Stockholm]] | Genre = {{hlist |[[pop glasba|pop]]<ref name=magic>{{navedi splet |author=Kate Mossman |date=3. September 2021 |title=Abba are back – with the old magic intact |url=https://www.newstatesman.com/culture/music-theatre/2021/09/abba-are-back-old-magic-intact |language=en |access-date=7.10.2021 |website=New Statesman |series=Culture > Music}}</ref> |[[plesna glasba]]}} | Length = {{Trajanje |m=36 |s=58}} | Label = {{hlist |[[Polar Music|Polar]] |[[Universal Music|Universal]]}} | Producer = {{hlist |[[Benny Andersson]] |[[Björn Ulvaeus]]}} | Compiler = | Language = [[Angleški jezik|angleški]] | Chronology = Albumi skupine ABBA | Last album = ''[[Live at Wembley Arena]]''<br /> (2014) | This album = '''''Voyage'''''<br /> (2021) | Next album = | Misc = {{Dodatna naslovnica albuma | Upper caption = Alternativna naslovnica | Type = studio | Cover = ABBA-Voyage-ABBAtars.jpg | Alt = ABBA Voyage | Lower caption = ena od alternativnih naslovnic albuma s podobami članov skupine kot ABBA-tarji | Border = }} {{Singli | name = Voyage | type = studio | single 1 = [[I Still Have Faith in You]] | single 1 date = 2. september 2021 | single 2 = [[Don't Shut Me Down]] | single 2 date = 2. september 2021 | single 3 = [[Just a Notion]] | single 3 date = 22. oktober 2021 | single 4 = [[Little Things]] | single 4 date = 3. december 2021 }} }} {{Ocene albuma | ADM = 7.1/10<ref>{{navedi splet |url=http://www.anydecentmusic.com/review/13083/ABBA-Voyage.aspx |title=ABBA Voyage |publisher=Any Decent Music? |access-date=13.11.2021}}</ref> | MC = 72/100<ref>{{navedi splet |url=https://www.metacritic.com/music/voyage/abba |title=Voyage – ABBA |series=Music |publisher=[[Metacritic]] |access-date=23.11.2021}}</ref> | rev1 = ''The Age'' | rev1Score = {{Ocena-5|2.5|5}}<ref>{{navedi splet |author=Barry Divola |url=https://www.theage.com.au/culture/music/is-abba-s-comeback-album-voyage-worth-the-trip-20211104-p595zc.html |title=Is ABBA’s comeback album Voyage worth the trip? |website=www.theage.com.au |publisher=The Age |series=Culture > Music > Review |language=en |date=4. november 2021 |access-date=4.11.2021}}</ref> | rev2 = ''Algemeen Dagblad'' | rev2Score = {{Ocena-5|3|5}}<ref name=AD>{{navedi splet |author=Alexander van Eenennaam |url=https://www.ad.nl/show/nieuw-album-abba-is-gelijk-platinum-gebeurde-voor-het-laatst-bij-marco-borsato~a83d8aa3/ |title=Nieuw album ABBA is gelijk platinum: 'Gebeurde voor het laatst bij Marco Borsato’ |journal=Algemeen Dagblad |series=Recensie |language=nl |date=5. november 2021 |access-date=10.11.2021 |publisher=DPG Media}}</ref> | rev3 = ''[[AllMusic]]'' | rev3Score = {{Ocena-5|3.5|5}}<ref>{{navedi splet |author=Stephen Thomas Erlewine |url=https://www.allmusic.com/album/voyage-mw0003583740 |title=ABBA: Voyage |publisher=[[AllMusic]] |series=Overview |language=en |date=november 2021 |access-date=5.11.2021}}</ref> | rev4 = ''The Arts Desk'' | rev4Score = {{Ocena-5|4|5}}<ref>{{navedi splet |author=Tim Cumming |url=https://theartsdesk.com/new-music/album-abba-voyage |title=Album: ABBA - Voyage |series=new music > reviews, news & interviews |journal=The Arts Desk |language=en |date=5. november 2021 |access-date=10.11.2021}}</ref> | rev5 = ''Attitude'' | rev5Score = {{Ocena-5|5|5}}<ref>{{navedi splet |author=Darren Styles |url=https://attitude.co.uk/article/abba-voyage-review-a-glorious-climax-to-the-soundtrack-of-our-lives/26152/ |title=ABBA Voyage Review: 'A Glorious Climax To The Soundtrack Of Our Lives' |journal=Attitude |language=en |date=5. november 2021 |access-date=10.11.2021}}</ref> | rev6 = ''Clash'' | rev6Score = {{Ocena-5|5|10}}<ref>{{navedi splet |author=Robin Murray |url=https://www.clashmusic.com/reviews/abba-voyage |title=ABBA - Voyage |journal=Clash |language=en |date=5. 11. 2021 |access-date=6.11.2021}}</ref> | rev7 = ''Classic Pop'' | rev7Score = {{Ocena-5|7|10}}<ref>{{navedi splet |author=Ian Wade |url=https://www.classicpopmag.com/2021/11/abba-voyage-new-album-review/ |title=ABBA Voyage – New album review |journal=Classic Pop |language=en |date=5. november 2021 |access-date=6.11.2021}}</ref> | rev8 = ''Daily Mail'' | rev8Score = {{Ocena-5|4|5}}<ref>{{navedi splet |author=Adrian Thrills |url=https://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-10167639/Swedish-pop-legends-new-album-yes-Abba-solutely-fab-writes-ADRIAN-THRILLS.html |title=Super, Troupers! After 40 years, the Swedish pop legends' new album is out. |website=www.dailymail.co.uk |language=en |date=5. november 2021 |access-date=11.11.2021}}</ref> | rev9 = ''Daily Mirror'' | rev9Score = {{Ocena-5|5|5}}<ref>{{navedi splet |author=Tom Bryant |url=https://www.mirror.co.uk/3am/celebrity-news/abbas-voyage-album-review-the-25382811 |title=ABBA's Voyage album review: 'The band rise to the task with immeasurable ease' |website=www.mirror.co.uk |series=Opinion |language=en |date=5. november 2021 |access-date=10.11.2021}}</ref> | rev10 = ''Daily Nexus'' | rev10Score = {{Ocena-5|7|10}}<ref>{{navedi splet |author=Sam Franzini |url=https://dailynexus.com/2021-11-11/in-review-abba-returns-to-deliver-more-polished-pop-anthems/ |title=In Review: ABBA Returns To Deliver More Polished Pop Anthems |journal=Daily Nexus |series=Music |language=en |date=11. november 2021 |access-date=17.11.2021}}</ref> | rev11 = ''Evening Standard'' | rev11score = {{Ocena-5|3|5}}<ref>{{navedi splet |author=David Smyth |url=https://www.standard.co.uk/culture/music/abba-voyage-album-review-b964299.html |title=ABBA - Voyage review: Not the songs you’ll be clamouring for when those hologram gigs start |journal=Evening Standard |series=Culture > Music |language=en |date=5. november 2021 |access-date=10.11.2021}}</ref> | rev12 = ''The Forty-Five'' | rev12score = {{Ocena-5|4|5}}<ref>{{navedi splet |author=Emma Holbrook |url=https://thefortyfive.com/opinion/reviews/abba-voyage-review-pop-geniuses-impervious-to-the-passage-of-time/ |title=ABBA – ‘Voyage’ review: pop geniuses impervious to the passage of time |journal=The Forty-Five |series=Opinion > Reviews |language=en |date=5. november 2021 |access-date=15.11.2021}}</ref> | rev13 = ''God is in the TV'' | rev13score = {{Ocena-5|8|10}}<ref>{{navedi splet |author=Ed Jupp |url=https://www.godisinthetvzine.co.uk/2021/11/05/abba-voyage/ |title=Abba – Voyage |journal=God is in the TV |series=Reviews |language=en |date=5. november 2021 |access-date=15.11.2021}}</ref> | rev14 = ''The Guardian'' | rev14score = {{Ocena-5|2|5}}<ref>{{navedi splet |author=Jude Rogers |url=https://www.theguardian.com/music/2021/nov/05/abba-voyage-review-pop-back |title=Abba: Voyage review – no thank you for the music |journal=The Guardian |series=Music |language=en |date=5. november 2021 |access-date=5.11.2021}}</ref><br /> {{Ocena-5|3|5}}<ref>{{navedi splet |author=Kitty Empire |url=https://www.theguardian.com/music/2021/nov/06/abba-voyage-review-full-on-and-frothy |title=Abba: Voyage review – full-on and frothy |journal=The Guardian |series=Music |language=en |date=6. november 2021 |access-date=7.11.2021}}</ref> | rev15 = ''Helsingin Sanomat'' | rev15Score = {{Ocena-5|3|5}}<ref>{{navedi splet |author=Aleksi Kinnunen |url=https://www.hs.fi/kulttuuri/art-2000008381991.html |title=Abban 40 vuoden tauon katkaiseva paluulevy on pettymys hienojen singlejen jälkeen – kokonaisuus on siirappisen sievistelevä ja laahaava |journal=Helsingin Sanomat |series=Kulttuuri > Levyarvostelu |language=fi |date=5.11.2021 |access-date=11.11.2021}}</ref> | rev16 = ''Independent'' | rev16Score = {{Ocena-5|5|5}}<ref>{{navedi splet |author=Helen Brown |url=https://www.independent.co.uk/arts-entertainment/music/reviews/abba-voyage-review-album-b1951484.html |title=ABBA, Voyage review: A smorgasbord of schmaltz and stompers |website=www.independent.co.uk |publisher=Independent |series=Culture > Music > Reviews |language=en |date=5. november 2021 |access-date=5.11.2021}}</ref> | rev17 = ''The Irish Times'' | rev17Score = {{Ocena-5|5|5}}<ref>{{navedi splet |author=Louise Bruton |url=https://www.irishtimes.com/culture/music/abba-voyage-exquisitely-familiar-songs-from-one-of-the-greatest-groups-of-all-time-1.4717127 |title=Abba: Voyage – Exquisitely familiar songs from one of the greatest groups of all time |journal=The Irish Times |series=Music > Album Reviews |language=en |date=5. november 2021 |access-date=5.11.2021}}</ref> | rev18 = ''JG'' | rev18Score = {{Ocena-5|4|5}}<ref>{{navedi splet |author=Jay George |url=https://jaygeorge.co.uk/listening/voyage |title=ABBA: Voyage |website=jaygeorge.co.uk |publisher=JG |series=Pop |language=en |date=3. september 2021 |access-date=2.11.2021}}</ref> | rev19 = ''Knox News'' | rev19Score = {{Ocena-5|4|5}}<ref>{{navedi splet |author=Chuck Campbell |url=https://eu.knoxnews.com/story/entertainment/columnists/chuck-campbell/2021/11/05/abba-voyage-aimee-man-queens-hotel-new-music-reviews/6306033001/ |title=ABBA's 'Voyage' shows the band's journey isn't over |lang=en |journal=Knoxville News Sentinel |publisher=Gannett |access-date=17.11.2021}}</ref> | rev20 = ''The Line of Best Fit'' | rev20Score = {{Ocena-5|6|10}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.thelineofbestfit.com/reviews/albums/abba-voyage-album-review |title=After a 40-year absence, ABBA still ignite pure disco pleasure on fun nostalgia trip Voyage |series=Albums |language=en |journal=The Line of Best Fit |date=5. november 2021 |access-date=5.11.2021}}</ref> }} {{Ocene albuma | title = Strokovne kritike (nadaljevanje) | rev1 = ''Mail Online'' | rev1Score = {{Ocena-5|4|5}}<ref>{{navedi splet |author=Tim De Lisle |url=https://www.dailymail.co.uk/home/event/article-10164845/Abba-album-review-Voyage-brief-point-impervious-past-40-years.html |title=Abba's new album will sell, but the singles haven’t been big hits... Voyage is brief, to the point and impervious to the past 40 years |journal=Mail Online |language=en |date=6. november 2021 |access-date=11.11.2021}}</ref> | rev2 = ''Mix1'' | rev2Score = {{Ocena-5|8|8}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.mix1.de/music/abba/voyage/ |title=ABBA: Voyage |website=www.mix1.de |series=Album > Genre: Pop |language=de |publisher=Baran Entertainment |access-date=3.11.2021}}</ref> | rev3 = ''MusicOMH'' | rev3Score = {{Ocena-5|3.5|5}}<ref>{{navedi splet |author=Alex Jeffery |url=http://www.musicomh.com/reviews/albums/abba-voyage |title=ABBA – Voyage |series=Album Reviews |language=en |publisher=OMH |date=5. november 2021 |access-date=10.11.2021}}</ref> | rev4 = ''MusikExpress'' | rev4Score = {{Ocena-5|4|6}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.musikexpress.de/reviews/abba-voyage-ein-wuerdevolles-schlusskapitel/ |title=Review: ABBA und „Voyage“ – ein würdevolles Schlusskapitel |website=www.musikexpress.de |language=de |date=5.11.2021 |access-date=5.11.2021}}</ref> | rev5 = ''News 9'' | rev5Score = {{Ocena-5|2.5|5}}<ref>{{navedi splet |author=Lakshmi Govindrajan Javeri |url=https://www.news9live.com/art-culture/abba-comeback-voyage-album-review-verdict-rating-131707?infinitescroll=1 |title=ABBA's comeback album Voyage is a distillation of the band's entire trajectory |series=Art & Culture |language=en |journal=News9 Live |date=10. november 2021 |access-date=13.11.2021 |archive-date=2021-11-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211113092253/https://www.news9live.com/art-culture/abba-comeback-voyage-album-review-verdict-rating-131707?infinitescroll=1 |url-status=dead }}</ref> | rev6 = ''NME'' | rev6Score = {{Ocena-5|3|5}}<ref>{{navedi splet |author=Nick Levine |url=https://www.nme.com/reviews/album/abba-voyage-review-3086633 |title=ABBA – ‘Voyage’ review: a pop nostalgia trip that’s worth taking |series=Reviews > Album Reviews |language=en |journal=New Musical Express |date=5. november 2021 |access-date=5.11.2021}}</ref> | rev7 = ''Pitchfork'' | rev7Score = {{Ocena-5|7.4|10}}<ref>{{navedi splet |author=Ben Cardew |url=https://pitchfork.com/reviews/albums/abba-voyage/ |title=ABBA – Voyage |series=Pop / R&B |language=en |magazine=Pitchfork |date=5. november 2021 |access-date=4.11.2021}}</ref> | rev8 = ''PopMatters'' | rev8Score = {{Ocena-5|8|10}}<ref>{{navedi splet |author=John Garratt |url=https://www.popmatters.com/abba-voyage-album-review?fbclid=IwAR1mScsUW35MdrEahpa5wz-TlheEZdU6FC3EpC0dsrvtOq7tu3Dq-SwN7uU |title=ABBA’s ‘Voyage’ Is More Than Pretty Good |language=en |publisher=PopMatters Media |date=8. november 2021 |access-date=9.11.2021}}</ref> | rev9 = ''The Rice Thresher'' | rev9Score = {{Ocena-5|4|5}}<ref>{{navedi splet |author=Hadley Medlock |url=https://www.ricethresher.org/article/2021/11/review-voyage-is-a-satisfying-finale-to-abbas-decades-long-career |title=ABBA’s ‘Voyage’ Is More Than Pretty Good |language=en |magazine=The Rice Thresher |date=10.11.2021 |access-date=16.11.2021}}</ref> | rev10 = ''[[Rolling Stone]]'' | rev10Score = {{Ocena-5|4|5}}<ref>{{navedi splet |author=Rob Sheffield |url=https://www.rollingstone.com/music/music-album-reviews/abba-voyage-1251755/ |title=The First New ABBA Album in 40 Years Was Worth the Wait |series=Music > Album Reviews |language=en |magazine=[[Rolling Stone]] |date=4. november 2021 |access-date=4.11.2021}}</ref><br /> {{Ocena-5|5|5}}<ref>{{navedi splet |author=Darren Styles |url=https://www.rollingstone.co.uk/music/album-reviews/abba-voyage-review-bjorn-ulvaeus-4754/ |title=ABBA – ‘Voyage’ review: Marking journey’s end with a pop masterclass |magazine=[[Rolling Stone]] |series=Music > Music Album Reviews |language=en |date=5. november 2021 |access-date=11.11.2021}}</ref> | rev11 = ''RTÉ'' | rev11Score = {{Ocena-5|4|5}}<ref>{{navedi splet |author=Alan Corr |url=https://www.rte.ie/entertainment/music-reviews/2021/1105/1258017-abba-the-return-of-the-masters-of-nordic-noir/ |title=Abba: the return of the masters of Nordic noir |language=en |publisher=RTÉ |date=5. november 2021 |access-date=7.11.2021}}</ref> | rev12 = ''Rumba'' | rev12score = {{Ocena-5|7.6|10}}<ref>{{navedi splet |author=Markus Hilden |url=https://www.rumba.fi/arviot/voyage-on-erittain-arvokas-ja-arvostettava-julkaisu-arviossa-abban-paluualbumi/ |title=Voyage on erittäin arvokas ja arvostettava julkaisu – arviossa Abban paluualbumi |series=Arviot |language=fi |magazine=Rumba |publisher=Pop Media |date=5.11.2021 |access-date=11.11.2021}}</ref> | rev13 = ''Soundi'' | rev13score = {{Ocena-5|4|5}}<ref>{{navedi splet |author=Asko Alanen |url=https://www.soundi.fi/levyarviot/arviossa-abban-huippuodotettu-voyage-paluulevy-lunastaako-popjatti-valtavat-odotukset/ |title=Arviossa Abban huippuodotettu Voyage-paluulevy: lunastaako popjätti valtavat odotukset? |series=Levyarviot |language=fi |magazine=Soundi |date=5.11.2021 |access-date=11.11.2021}}</ref> | rev14 = ''Stereoboard'' | rev14score = {{Ocena-5|3|5}}<ref>{{navedi splet |author=Jacob Brookman |url=https://www.stereoboard.com/content/view/233688/9 |title=Abba - Voyage (Album Review) |series=News & Reviews > Abba |language=en |magazine=Stereoboard.com |date=10. november 2021 |access-date=17.11.2021}}</ref> | rev15 = ''Super Deluxe Edition'' | rev15Score = {{Ocena-5|4|5}}<ref>{{navedi splet |author=Paul Sinclair |url=https://superdeluxeedition.com/reviews/abbas-voyage-track-by-track/ |title=ABBA’s Voyage: track-by-track review |journal=Super Deluxe Edition |series=Reviews |language=en |date=8. november 2021 |access-date=12.11.2021}}</ref> | rev16 = ''The Telegraph'' | rev16score = {{Ocena-5|3|5}}<ref>{{navedi splet |author=Neil McCormick |url=https://www.telegraph.co.uk/music/what-to-listen-to/voyage-review-abbas-new-album-contains-nothing-match-greatest/ |title=Voyage, review: Abba's new album contains nothing to match their greatest hits |series=Review |language=en |magazine=The Telegraph |date=5. november 2021 |access-date=5.11.2021}}</ref> | rev17 = ''The Times'' | rev17score = {{Ocena-5|4|5}}<ref>{{navedi splet |author=Ed Potton |url=https://www.thetimes.co.uk/article/abba-voyage-review-we-still-have-faith-in-you-ckshk5s08 |title=Abba: Voyage review — we still have faith in you |series=Album Review |language=en |magazine=The Times |date=5. november 2021 |access-date=9.11.2021}}</ref> | rev18 = ''de Volkskrant'' | rev18Score = {{Ocena-5|3|5}}<ref>{{navedi splet |author=Gijsbert Kamer |url=https://www.volkskrant.nl/cultuur-media/zeventigers-bjorn-benny-agnetha-en-anni-frid-maken-met-voyage-een-onmiskenbare-abba-plaat~b5eff979/ |title=Zeventigers Björn, Benny, Agnetha en Anni-Frid maken met Voyage een onmiskenbare Abba-plaat |journal=de Volkskrant |series=Album |language=nl |date=4. november 2021 |access-date=10.11.2021 |publisher=DPG Media}}</ref> | rev19 = ''TheYoungFolks'' | rev19Score = {{Ocena-5|7|10}}<ref>{{navedi splet |author=Mary McDonnell |url=https://www.theyoungfolks.com/music/160362/album-review-abba-voyage/ |title=“Voyage” Review: ABBA make a solid return four decades in the making |journal=TheYoungFolks |series=Music Reviews |language=en |date=16. november 2021 |access-date=17.11.2021}}</ref> }} {{italics correction |'''''Voyage'''''}} (ali {{lang-sl |'''Potovanje'''}}) je deveti (in zadnji) [[studijski album]] [[Švedska|švedske]] [[Glasbena skupina|glasbene skupine]] [[ABBA]].<ref>{{navedi splet |author=Melissa Ruggieri |url=https://eu.usatoday.com/story/entertainment/music/2021/11/05/abba-album-review-voyage-follows-melodic-formula-final-album/6275174001/ |title=ABBA's new (and final) album is finally here: Is 'Voyage' any good? |language=en |journal=USA Today |series=Entertainment |date=5. november 2021 |accessdate=5.11.2021}}</ref> Izšel je na [[Vinilna plošča|vinilni plošči]], [[Kompaktna kaseta|glasbeni kaseti]], [[Kompaktni disk|CD plošči]] in v digitalni/pretočni obliki [[5. november|5. novembra]] [[2021]], po 40 letih od izdaje njihovega prejšnjega albuma ''[[The Visitors]]''.<ref name=Guardian>{{navedi splet |author1=Ben Beaumont-Thomas |author2=Mark Brown |url=https://www.theguardian.com/music/2021/sep/02/abba-reunite-for-voyage-first-new-album-in-40-years |title=Abba reunite for Voyage, first new album in 40 years |language=en |journal=The Guardian |series=News > Europe |date=2. september 2021 |accessdate=6.10.2021}}</ref> == O albumu == Dolgo pričakovana vrnitev glasbene skupine je naposled prinesla studijski album z 10 novimi skladbami in napoved [[#Koncertni projekt ABBA Voyage|istoimenskega projekta koncertov]] v [[London]]u.<ref name=BBC>{{navedi splet |url=https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-58423452 |title=Abba delight fans with new 10-song album and virtual concert |publisher=[[BBC]] |series=News > Entertainment & Arts |date=2. september 2021 |access-date=6.10.2021 |archive-date=2.9.2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210902192054/https://www.bbc.com/news/entertainment-arts-58423452|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/210248/abba-se-vraca/ |author=D. K. |title=Abba se vrača |publisher=[[Mladina]] |series=Kultura |date=4. 9. 2021 |access-date=21.10.2021 }}</ref> Med devetimi novimi skladbami na albumu najdemo tudi en že znan motiv (iz objave delov arhivskih posnetkov še neizdanih pesmi skupine, združenih v demo skladbi »ABBA Undeleted« na kompilaciji ''[[Thank You for the Music]]'' iz leta [[1994]]): »[[Just a Notion]]« (posnetek 5)<ref name=heading>{{navedi splet |author=Jack White |url=https://www.officialcharts.com/chart-news/abba-heading-for-first-official-uk-top-10-singles-in-40-years-with-i-still-have-faith-in-you-and-don-t-shut-me-down__33957/ |title=ABBA heading for first Official UK Top 10 singles in 40 years with I Still Have Faith In You and Don’t Shut Me Down |language=en |journal=Official Charts |date=5. september 2021 |access-date=7.10.2021}}</ref> in prvo božično pesem »[[Little Things]]« (posnetek 3).<ref name=Official>{{navedi splet |author=Rob Copsey |url=https://www.officialcharts.com/chart-news/can-abba-claim-the-2021-christmas-number-1-band-reveal-their-new-album-voyage-includes-a-festive-song__33950/ |title=Can ABBA claim the 2021 Christmas Number 1? Band reveal their new album Voyage includes a festive song |language=en |journal=Official Charts |date=4. september 2021 |access-date=7.10.2021}}</ref> Ob kopici različnih oblik izdaje albuma, ki sledijo formatom prejšnjih albumov skupine ABBA, so tokrat oblikovali tudi različne alternativne ovitke zanj in različne barvne vinilne plošče.<ref name=RockLine>{{navedi splet |author=Poba |url=https://www.rockline.si/abba-se-vracajo-z-novim-albumom-voyage-dvema-novima-singloma/ |title=ABBA se vračajo z novim albumom “Voyage” in dvema novima singloma |journal=[[Rockline]] |series=Novice |date=3. september 2021 |access-date=12.10.2021}}</ref> {{navedek|''Tako veselje je bilo znova delati s skupino – zelo sem zadovoljna s tem, kar smo naredili.'' |4=[[Anni-Frid Lyngstad|Frida]] ob napovedi novega albuma |5=septembra 2021.<ref name=Guardian />}} == Seznam posnetkov == {{external media | topic = Voyage<br /> Pridobljeno dne 5.11.2021 na kanalu [https://www.youtube.com/channel/UCYPs4y5esNqx6ax1CxZws6Q ABBA] | float = right | video1 = {{YouTube |id=pAzEY1MfXrQ |title=1. »I Still Have Faith in You«}} | video2 = {{YouTube |id=YDJZlPTFol8 |title=2. »When You Danced with Me«}} | video3 = {{YouTube |id=ASvd0qRi03o |title=3. »Little Things«}} | video4 = {{YouTube |id=hWGWFa3jznI |title=4. »Don't Shut Me Down«}} | video5 = {{YouTube |id=vy4bLOYDmsQ |title=5. »Just a Notion«}} | video6 = {{YouTube |id=o3kxl6_ejh0 |title=6. »I Can Be That Woman«}} | video7 = {{YouTube |id=LM0NEyZtEdE |title=7. »Keep an Eye on Dan«}} | video8 = {{YouTube |id=ofOaQ2CHm5M |title=8. »Bumblebee«}} | video9 = {{YouTube |id=5zgHboLmonQ |title=9. »No Doubt About It«}} | video10 = {{YouTube |id=YtNJybve8j4 |title=10. »Ode to Freedom«}} }} Vse pesmi sta napisala [[Benny Andersson]] in [[Björn Ulvaeus]]. {{Track listing | headline = CD | title1 = [[I Still Have Faith in You]] | length1 = 5:08 | title2 = When You Danced with Me | length2 = 2:49 | title3 = [[Little Things]] | length3 = 3:08 | title4 = [[Don't Shut Me Down]] | length4 = 3:59 | title5 = [[Just a Notion]] | length5 = 3:29 | title6 = I Can Be That Woman | length6 = 4:04 | title7 = Keep an Eye on Dan | length7 = 4:01 | title8 = Bumblebee | length8 = 3:57 | title9 = No Doubt About It | length9 = 2:52 | title10 = Ode to Freedom | length10 = 3:31 | total_length = {{Trajanje |m=36 |s=58}} }} == Singli == Aprila leta [[2018]] je skupina sporočila, da so posneli dve novi skladbi, prvič po 35 letih:<ref>{{navedi splet |url=https://www.thelocal.se/20180427/abba-reunites-to-record-new-music-after-35-years/ |title=Abba reunites to record new music after 35 years |language=en |website=www.thelocal.se |date=27. april 2018 |access-date=7.10.2021}}</ref> »[[I Still Have Faith in You]]«<ref>{{navedi splet |url=https://www.usatoday.com/story/life/music/2018/04/27/abba-says-has-recorded-2-new-songs-marking-first-new-material-35-years/557284002/ |title=ABBA says it has recorded 2 new songs, marking first new material in 35 years |language=en |work=Associated Press |via=USA Today |date=27. april 2018 |access-date=6.10.2021}}</ref> in »[[Don't Shut Me Down]]«.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ndtv.com/world-news/mamma-mia-abba-make-new-music-after-35-years-1844041 |title=Mamma Mia! ABBA Make New Music After 35 Years |language=en |agency=France-Presse |via=NDTV |date=27. april 2018 |access-date=6.10.2021}}</ref> Ob napovedi novega albuma ''Voyage'' so ju [[2. september|2. septembra]] [[2021]] tudi izdali kot prva singla z albuma.<ref name=Singles>{{navedi splet |author=Rachel Hall |url=https://www.theguardian.com/music/2021/sep/03/abba-singles-race-to-top-of-streaming-charts-in-comeback-triumph |title=Abba singles race to top of streaming charts in comeback triumph |language=en |journal=The Guardian |series=Culture > Music |date=3. september 2021 |accessdate=7.10.2021}}</ref> Obe pesmi sta se takoj po izidu uvrstili na lestvice največ predvajanih in najbolje prodajanih po svetu.<ref name=heading /> Tretji single z albuma »[[Just a Notion]]« je izšel [[22. oktober|22. oktobra]] 2021.<ref>{{navedi splet |url=https://abbaomnibus.com/songs/just-a-notion-2/ |author=Ian Cole |title=Just A Notion |language=en |location=Sydney |journal=ABBA Omnibus |series=Songs |access-date=28.7.2023}}</ref> Pesem so napisali že poleti leta [[1978]] in jo najprej načrtovali za šesti studijski album ''[[Voulez-Vous]]'', a je še niso nikoli prej objavili v celoti.<ref>{{navedi splet |url=https://genius.com/Abba-just-a-notion-lyrics |title=Just A Notion |language=en |journal=Genius |access-date=18.10.2021}}</ref> Za novo izdajo so posodobili le instrumentalni del, ohranili pa originalne vokale.<ref>{{navedi splet |author=Alex Gallagher |url=https://www.nme.com/news/music/listen-to-abbas-ridiculously-happy-new-single-just-a-notion-3076622 |title=Listen to ABBA’s “ridiculously happy” new single ‘Just A Notion’ |language=en |journal=NME |series=News > Music News |date=22. oktober 2021 |accessdate=22.10.2021}}</ref> Četrti single z albuma »[[Little Things]]« je izšel [[3. december|3. decembra]] 2021 in je sploh prva božična pesem skupine ABBA.<ref>{{navedi splet |author=Tom Skinner |url=https://www.nme.com/news/music/abba-announce-new-christmas-single-little-things-cd-3096551 |title=ABBA announce new Christmas single ‘Little Things’ |language=en |journal=NME |series=News > Music News |date=16. november 2021 |accessdate=16.11.2021}}</ref><ref>{{navedi splet |author=Gil Kaufman |url=https://www.billboard.com/articles/columns/pop/9660440/abba-christmas-single-little-things/ |title=ABBA Releasing First-Ever Christmas Single, 'Little Things' |language=en |magazine=[[Billboard]] |series=Pop |date=16. november 2021 |accessdate=16.11.2021}}</ref> V pripravi je tudi božični videospot zanj.<ref>{{navedi splet |author=Robin Murray |url=https://www.clashmusic.com/news/could-abbas-little-things-grab-christmas-number-one |title=Could ABBA's 'Little Things' Grab Christmas Number One...? |language=en |journal=Clash |series=News |date=16.11.2021 |access-date=16.11.2021}}</ref> == Sodelujoči == {{div col}} === ABBA === * [[Anni-Frid Lyngstad]] – [[vokal]] * [[Benny Andersson]] – [[klavir]], klaviature, vokal * [[Björn Ulvaeus]] – vokal * [[Agnetha Fältskog]] – vokal === Ostali glasbeniki === * [[Jan Bengtson]] – [[flavta]], [[baritonski saksofon]] * [[Pär Grebacken]] – [[klarinet]], [[kljunasta flavta]], [[tenorski saksofon]] * [[Lasse Jonsson]] – [[kitara]] * [[Lasse Wellander]] – kitara * [[Margareta Bengtson]] – [[harfa]] na posnetku 10 * [[Mats Englund]] – [[bas kitara]] na posnetku 6 * [[Per Lindvall]] – [[tolkalska baterija|baterija]], [[tolkala]] === Children's Choir of Stockholm International School === poje na posnetku 3 * [[Kimberley Akester]] – [[zborovodja]], klavir * [[Hanna McMillan]] – spremljevalni vokal * [[Tinnie Klemmer Domonkos]] – spremljevalni vokal * [[Iiris Kaivonen]] – spremljevalni vokal * [[Kieran Gillani]] – spremljevalni vokal * [[Advika Anilkumar]] – spremljevalni vokal * [[Clara Helen Gaudet]] – spremljevalni vokal * [[Alisa Drobina]] – spremljevalni vokal * [[Anneli Thompson]] – glasbena asistentka === Stockholm Concert Orchestra === * [[Göran Arnberg]] – [[dirigent]], orkestracija, [[klavir]] * [[Andrej Power]] – prva [[violina]] * [[Jannika Gustafsson]] – violina * [[Daniel Migdal]] – violina * [[Patrik Swedrup]] – violina * [[Ylva Magnusson]] – violina * [[Henrik Naimark]] – violina * [[Daniel Frankel]] – violina * [[Thomas Ebrelius]] – violina * [[Andrej Nikolajev]] – violina * [[Kristina Ebbersten]] – violina * [[Danial Shariati]] – violina * [[Oscar Treitler]] – violina * [[James Opie]] – [[viola]] * [[Jörgen Sandlund]] – viola * [[Vidar Andersson Meilink]] – viola * [[Petter Axelsson]] – viola * [[Jonna Inge]] – viola * [[Albin Uusijärvi]] – viola * [[Andreas Lavotha]] – [[violončelo]] * [[Louise Agnani]] – violončelo * [[Anna Wallgren]] – violončelo * [[Elemér Lavotha]] – violončelo * [[Christina Wirdegren Alin]] – violončelo * [[Josef Alin]] – violončelo * [[Fred Lindberg]] – violončelo * [[Johan Ahlin]] – [[Rog (glasbilo)|rog]] * [[Björn Olsson]] – rog * [[Magnus Franzén]] – rog * [[Mattias Normell]] – [[kontrabas]] * [[Sara Buschkühl]] – kontrabas === Produkcija === * [[Benny Andersson]] – [[Glasbeni producent|producent]], [[aranžer]], miks * [[Björn Ulvaeus]] – soproducent * [[Bernard Löhr]] – tonski mojster, programiranje, miks * [[Linn Fijal]] – asistent * [[Vilma Colling]] – asistentka * [[Björn Engelmann]] – masteriranje * [[Miles Showell]] – masteriranje * [[Görel Hanser]] – koordinatorka * [[Baillie Walsh]] – [[oblikovanje]] {{div col end}} == Videospoti == Takoj ob izidu pesmi so objavili tudi posamezne videospote zanje. Razen za prvo pesem »[[I Still Have Faith in You]]«, kjer so uporabili arhivske video izseke, fotografije skupine ter kratek vpogled v nov koncertni nastop z »ABBA-tarji«, so to pri ostalih preprosto animacije z besedilom pesmi na podlagi dizajna novega albuma s sončnimi mrki.<ref>{{navedi splet |author=Lottie Elizabeth Johnson |url=https://www.deseret.com/2021/11/4/22763360/abba-new-album-voyage-when-does-it-come-out-how-to-listen-when-is-abba-voyage-concert |title=After 40 years, ABBA is back with new music — and they’re performing as avatars |language=en |journal=Desert News |date=4. november 2021 |accessdate=5.11.2021}}</ref> == Odziv == Album je že v prvih dneh po napovedi prejel rekordno število prednaročil v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]].<ref name=Official /><ref>{{navedi splet |author=George Griffiths |url=https://www.officialcharts.com/chart-news/abba-break-universal-music-uk-record-for-biggest-ever-pre-order-with-new-album-voyage__33967/ |title=ABBA break Universal Music UK record for biggest ever pre-order with new album Voyage |language=en |journal=Official Charts |date=6. september 2021 |access-date=14.10.2021}}</ref><ref>{{navedi splet |author=Damian Jones |url=https://www.nme.com/news/music/abba-break-record-with-over-80000-album-pre-orders-in-the-uk-3039812 |title=ABBA break record with over 80,000 album pre-orders in the UK |language=en |journal=NME |series=News > Music News |date=7. september 2021 |accessdate=21.10.2021}}</ref> Takoj ob izidu se je povzpel na vrhove lestvic po svetu po številu prenosov in prodaji albumov.<ref>{{navedi splet |author=Brian Cantor |url=https://headlineplanet.com/home/2021/11/05/abbas-voyage-reaches-1-on-us-itunes-album-sales-chart/ |title=ABBA’s “Voyage” Reaches #1 On US iTunes Album Sales Chart |language=en |journal=Headline Planet |date=5. november 2021 |accessdate=5.11.2021}}</ref><ref name=Ofizielle /><ref name=OfficialUK /> V prvem tednu od izida so globalno prodali preko milijon izvodov.<ref>{{navedi splet |url=https://uk.style.yahoo.com/abba-makes-history-uk-chart-184900750.html |title=ABBA makes history with UK chart success of new album Voyage |language=en |website=uk.style.yahoo.com |date=19. november 2021 |accessdate=21.11.2021}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://retropopmagazine.com/abba-charts-worldwide-million-seller-voyage/ |title=ABBA top charts worldwide with million-seller ‘Voyage’ |language=en |journal=Retro Pop |date=20. november 2021 |accessdate=21.11.2021}}</ref> Strokovne kritike novega albuma so bile zelo deljene od precej negativnih do skrajno navdušenih ob vrnitvi skupine po 40 letih.<ref>{{navedi splet |author=Patrick Kelleher |url=https://www.pinknews.co.uk/2021/11/05/abba-voyage-review/ |title=ABBA’s comeback album may well be the most divisive record of the past 40 years |series=Music |language=en |journal=Pink News |date=5. november 2021 |accessdate=16.11.2021}}</ref> {{col-begin}} {{col-2}} === Tedenske lestvice === {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:center" ! scope="col" |Tedenske lestvice po državah (2021) ! scope="col" |Najvišja uvrstitev |+ ''Voyage'' |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Avstralija (ARIA)<ref>{{navedi splet |url=https://www.aria.com.au/charts/albums-chart/2021-11-15 |title=ARIA Top 50 Albums for week of 15 November 2021 |language=en |website=www.aria.com.au |publisher=Australian Recording Industry Association |access-date=12.11.2021}}</ref> | 1 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Avstrija (Ö3)<ref>{{navedi splet |url=https://oe3.orf.at/charts/stories/oe3austriatop40longplay/ |title=Longplay-Charts vom 16. November 2021 |series=Ö3 Austria Top40 |language=en |publisher=ORF |access-date=16.11.2021}}</ref> | 1 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Belgija (Ultratop Flandrija)<ref>{{navedi splet |url=https://www.ultratop.be/nl/album/76549/ABBA-Voyage |title=ABBA – Voyage |language=nl |website=www.ultratop.be |publisher=Hung Medien |access-date=13.11.2021}}</ref> | 1 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Belgija (Ultratop Valonija)<ref>{{navedi splet |url=https://www.ultratop.be/fr/album/76549/ABBA-Voyage |title=ABBA – Voyage |language=fr |website=www.ultratop.be |publisher=Hung Medien |access-date=13.11.2021}}</ref> | 1 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Češka (ČNS IFPI)<ref>{{navedi splet |url=http://hitparada.ifpicr.cz/ |title=Hitparáda - CZ - Albums - Top 100 |language=cs |publisher=IFPI ČR |access-date=15.11.2021}}</ref> | 1 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Danska (Hitlisten)<ref>{{navedi splet |url=http://hitlisten.nu/default.asp?w=45&y=2021&list=a40 |title=Album Top-40 |language=da |website=hitlisten.nu |publisher=IFPI Danmark |access-date=17.11.2021}}</ref> | 1 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Finska (Suomen virallinen lista)<ref>{{navedi splet |url=https://www.ifpi.fi/lista/artistit/ABBA/Voyage/ |title=ABBA: Voyage |language=fi |website=www.ifpi.fi |publisher=Musiikki Tuottajat, IFPI Finland |access-date=14.11.2021}}</ref> | 1 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Francija (SNEP)<ref>{{navedi splet |url=https://twitter.com/snep/status/1459150853730979842 |title=En exclusivité, voici les 10 premiers du Top Albums de la semaine |language=fr |publisher=Le SNEP |website=twitter.com |date=12. november 2021 |access-date=12.11.2021}}</ref> | 1 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Grčija (IFPI)<ref>{{navedi splet |url=http://www.ifpi.gr/charts_en.html |title=Top-75 Albums Sales Chart (Combined) Week: 45/2021 |series=Official IFPI Charts |language=en |publisher=IFPI Greece |access-date=22.11.2021}}</ref> | 1 |-bgcolor="silver" ! scope="row" |Hrvaška (HDU)<ref>{{navedi splet |url=http://www.top-lista.hr/www/lista-prodaje-strano-45-tjedan-2021/ |title=Lista prodaje 45. tjedan 2021. (01.11.2021. - 07.11.2021.) |series=Top lista prodaje |language=hr |publisher=Hrvatska diskografska udruga |access-date=18.11.2021}}</ref> | 2 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Irska (OCC)<ref>{{navedi splet |url=https://www.officialcharts.com/charts/irish-albums-chart/20211118/IE7502 |title=Official Irish Albums Chart Top 50 (12 November 2021 - 18 November 2021) |language=en |journal=Official Charts |date=12. november 2021 |access-date=12.11.2021}}</ref> | 1 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Islandija (FHF)<ref>{{navedi splet |url=https://fhf.is/tonlistinn/ |title=Tónlistinn |trans-title=Glasba |series=Plötur |language=is |publisher=Félag hljómplötuframleiðanda |access-date=14.11.2021}}</ref> | 1 |- ! scope="row" |Italija (FIMI Album & Compilation)<ref>{{navedi splet |url=https://www.fimi.it/top-of-the-music/classifiche.kl#/charts/1/2021/45 |title=Classifica settimanale WK 45 |series=Album & Compilation |language=it |publisher=Federazione Industria Musicale Italiana |date=11.11.2021 |access-date=12.11.2021}}</ref> | 6 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Italija (Hit Parade Italia)<ref>{{navedi splet |url=https://hitparadeitalia.it/hp_mda/mda2021-11-13.htm |title=Musica & Dischi: Album, Settimana n.45 del 13-11-2021 |language=it |magazine=Hit Parade Italia |date=13.11.2021 |access-date=16.11.2021 |archive-date=2021-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211116164919/https://hitparadeitalia.it/hp_mda/mda2021-11-13.htm |url-status=dead }}</ref> | 1 |-bgcolor="silver" ! scope="row" |Japonska (Download Albums)<ref>{{navedi splet |url=https://billboard-japan.com/charts/detail?a=dlalbums&year=2021&month=11&day=15 |title=Download Albums: 2021-11-10 |language=ja |journal=[[Billboard]] |access-date=10.11.2021}}</ref> | 2 |- ! scope="row" |Japonska (Hot Albums)<ref>{{navedi splet |url=https://billboard-japan.com/charts/detail?a=hot_albums&year=2021&month=11&day=15 |title=Hot Albums: 2021-11-10 |language=ja |journal=[[Billboard]] |access-date=10.11.2021}}</ref> | 4 |- ! scope="row" |Japonska (Oricon)<ref name=Oricon>{{navedi splet |url=https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-11-15/ |title=週間　アルバムランキング 2021年11月15日付 |trans-title=Tedenska lestvica albumov (z dne 15. novembra 2021) |language=ja |publisher=Oricon News |access-date=10.11.2021}}</ref> | 4 (''Voyage'')<ref>{{navedi splet |url=https://www.oricon.co.jp/news/2213158/ |title=アバ『ヴォヤージ』が初登場4位 20年8ヵ月ぶりのアルバムTOP10入り【オリコンランキング】|trans-title=ABBA so z albumom "Voyage" prvič po 20 letih in 8 mesecih zasedli 4. mesto med 10 najboljšimi albumi |language=ja |publisher=Oricon Music |series=News > Music Top |date=2021-11-09 |access-date=12.11.2021}}</ref><br /> 16 (''Voyage'' + ''ABBA Gold'')<ref>{{navedi splet |url=https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-11-15/p/2/ |title=Oricon Top 50 Albums: 2021-11-15 |language=ja |publisher=Oricon News |access-date=10.11.2021}}</ref> |-bgcolor="silver" ! scope="row" |Kanada ([[Billboard]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.fyimusicnews.ca/fyi-charts/billboard-canadian-albums |title=Billboard Canadian Albums |language=en |website=www.fyimusicnews.ca |access-date=15.11.2021 |archive-date=2019-07-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190710154549/https://www.fyimusicnews.ca/fyi-charts/billboard-canadian-albums |url-status=dead }}</ref> | 2 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Kanada (Music Canada)<ref>{{navedi splet |url=https://musiccanada.com/charts/2021-11-15/#albums |title=Charts for November 15, 2021 |series=Top 20 Albums |language=en |magazine=Music Canada |access-date=18.11.2021}}</ref> | 1 |- ! scope="row" |Litva (AGATA)<ref>{{navedi splet |url=https://www.agata.lt/lt/naujienos/45s/ |title=2021 45-os savaitės klausomiausi (TOP 100) |trans-title=Najbolj poslušani v 45. tednu 2021 |language=lt |website=www.agata.lt |access-date=12.11.2021}}</ref> | 23 |-bgcolor="bronze" ! scope="row" |Madžarska (MAHASZ)<ref>{{navedi splet |url=https://slagerlistak.hu/album-top-40-slagerlista/2021/48 |title=Album Top 40 slágerlista: 2021. 48. hét |website=slagerlistak.hu |language=hu |publisher=IFPI Magyar Csoportja |access-date=10.12.2021}}</ref> | 3 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Nemčija (Ofizielle Top 100)<ref name=Ofizielle>{{navedi splet |url=https://www.offiziellecharts.de/news/item/1016-ueber-200-000-alben-verkauft-abba-feiern-rekordstart-und-mega-comeback |title=Über 200.000 Alben verkauft: ABBA feiern Rekordstart und Mega-Comeback |trans-title=Več kot 200.000 prodanih albumov: ABBA praznuje rekordni začetni uspeh in mega vrnitev z albumom Voyage |language=de |publisher=Offizielle Deutsche Charts |series=News |date=12.11.2021 |access-date=12.11.2021 |archive-date=2021-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211112200458/https://www.offiziellecharts.de/news/item/1016-ueber-200-000-alben-verkauft-abba-feiern-rekordstart-und-mega-comeback |url-status=dead }}</ref> | 1 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Nizozemska (Album Top 100)<ref>{{navedi splet |url=https://dutchcharts.nl/showitem.asp?interpret=ABBA&titel=Voyage&cat=a |title=ABBA – Voyage |language=nl |journal=Dutch Charts |date=13.11.2021 |access-date=12.11.2021}}</ref> | 1 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Norveška (VG-lista)<ref>{{navedi splet |url=https://topplista.no/charts/albums/2021-w45/ |title=Album 2021 uke 45 |language=no |publisher=Topplista |date=12. november 2021 |access-date=12.11.2021}}</ref> | 1 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Nova Zelandija (RMNZ)<ref>{{navedi splet |url=https://nztop40.co.nz/chart/albums?chart=5231 |title=Official Top 40 Albums |language=en |publisher=Recorded Music New Zealand |date=15. november 2021 |access-date=13.11.2021 |archive-date=2021-11-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211113083835/https://nztop40.co.nz/chart/albums?chart=5231 |url-status=dead }}</ref> | 1 |-bgcolor="silver" ! scope="row" |Poljska (ZPAV)<ref>{{navedi splet |url=http://olis.onyx.pl/listy/index.asp?idlisty=1402&lang=en |title=Oficjalna lista sprzedaży |language=en |magazine=OLiS |date=18. november 2021 |access-date=18.11.2021}}</ref> | 2 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Portugalska (AFP)<ref>{{navedi splet |url=https://portuguesecharts.com/showitem.asp?interpret=ABBA&titel=Voyage&cat=a |title=ABBA – Voyage (Album) |website=portuguesecharts.com |language=en |publisher=Hung Medien |access-date=18.11.2021}}</ref> | 1 |-bgcolor="silver" ! scope="row" |Slovaška (ČNS IFPI)<ref>{{navedi splet |url=http://hitparada.ifpicr.cz/index.php?a=titul&hitparada=36&titul=167715&sec=8c7875fae207b4a60b7e83e40da388b9 |title=ABBA: Voyage |series=SK - Albums - Top 100 |language=en |website=hitparada.ifpicr.cz |access-date=15.11.2021}}</ref> | 2 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Škotska (OCC)<ref>{{navedi splet |url=https://www.officialcharts.com/charts/scottish-albums-chart/20211118/40 |title=Official Scottish Albums Chart Top 100 |language=en |journal=Official Charts |date=12. november 2021 |access-date=13.11.2021}}</ref> | 1 |-bgcolor="silver" ! scope="row" |Španija (Promusicae)<ref>{{navedi splet |url=https://www.elportaldemusica.es/lists/top-100-albums/2021/45 |title=Top 100 Albums Weekly |language=en |publisher=Promusicae |date=11.11.2021 |access-date=16.11.2021}}</ref> | 2 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Švedska (Sverigetopplistan)<ref>{{navedi splet |url=https://www.sverigetopplistan.se/chart/54?dspy=2021&dspp=45 |title=Veckolista Album, vecka 45 |trans-title=Tedenski seznam albumov, 45. teden |language=sv |publisher=Sverigetopplistan |date=12. november 2021 |access-date=12.11.2021}}</ref> | 1 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Švica (Schweizer Hitparade)<ref>{{navedi splet |url=http://swisscharts.com/album/ABBA/Voyage-484681 |title=ABBA – Voyage |language=de |journal=Hitparade.ch |publisher=Hung Medien |access-date=14.11.2021}}</ref> | 1 |-bgcolor="silver" ! scope="row" |ZDA ([[Billboard 200]])<ref name=Bilbo>{{navedi splet |author=Keith Caulfield |url=https://www.billboard.com/articles/news/9659859/abba-voyage-billboard-200-highest-charting-album/ |title=ABBA Achieves Highest-Charting Album Ever on Billboard 200 With Debut of 'Voyage' |series=News |language=en |journal=[[Billboard]] |date=14.11.2021 |access-date=15.11.2021}}</ref> | 2 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |ZDA (Top Album Sales)<ref name=Bilbo /> | 1 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Združeno kraljestvo (UK Albums)<ref name=OfficialUK>{{navedi splet |author=Helen Ainsley |url=https://www.officialcharts.com/chart-news/abba-soar-to-tenth-number-1-on-the-official-albums-chart-with-voyage-we-are-absolutely-over-the-moon__34427/ |title=ABBA soar to tenth Number 1 on the Official Albums Chart with Voyage: "We are absolutely over the moon" |language=en |journal=Official Charts |date=12. november 2021 |access-date=12.11.2021}}</ref> | 1 |} {{col-2}} === Lestvice ob koncu leta === {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:center" ! scope="col"| Lestvice ob koncu leta (2021) ! scope="col"| Uvrstitev |- ! scope="row" |Avstralija (ARIA)<ref>{{navedi splet |url=https://www.aria.com.au/charts/2021/albums-chart |title=ARIA Top 100 Albums for 2021 |trans-title=100 najboljših albumov v 2021 |publisher=Australian Recording Industry Association |language=en |access-date=14.1.2022 |year=2022}}</ref> | 10 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Avstrija (Ö3 Austria)<ref>{{navedi splet |url=https://oe3.orf.at/charts/stories/3020714/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20220101195807/https://oe3.orf.at/charts/stories/3020714/ |title=Ö3-Austria Top40 Longplay-Jahrescharts 2021 |website=oe3.orf.at |series=Ö3 Charts |language=de |archive-date=1.1.2022 |access-date=5.1.2022}}</ref> | 1 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Belgija (Ultratop Flandrija)<ref>{{navedi splet |url=https://www.ultratop.be/nl/annual.asp?year=2021&cat=a |title=Jaaroverzichten 2021 |series=Albums |trans-title=Letne recenzije 2021 |magazine=Ultratop |publisher=Hung Medien |language=nl |year=2022 |access-date=5.1.2022}}</ref> | 1 |-bgcolor="bronze" ! scope="row" |Belgija (Ultratop Valonija)<ref>{{navedi splet |url=https://www.ultratop.be/nl/annual.asp?year=2021&cat=a |title=Rapports annuels 2021 |series=Albums |trans-title=Letna poročila 2021 |magazine=Ultratop |publisher=Hung Medien |language=fr |year=2022 |access-date=5.1.2022}}</ref> | 3 |-bgcolor="bronze" ! scope="row" |Češka (IFPI)<ref>{{navedi splet |url=https://ifpicr.cz/files/page/bc/70/bc70c990a4f0c28a88cab5cf1db712db/TZ-Vysledky-trhu-2021-Ceska-republika-105.pdf |type=PDF |title=Tisková zpráva: Výsledky trhu 2021 – Česká republika |trans-title=Sporočilo za javnost: Tržni rezultati 2021 – Češka |magazine=IFPI|publisher=Česká národní skupina Mezinárodní federace hudebního průmyslu |language=cs |year=2022 |access-date=2.1.2023}}</ref> | 3 |- ! scope="row" |Danska (Hitlisten)<ref>{{navedi splet |url=http://hitlisten.nu/top2021.asp |title=Album Top-100 2021 |magazine=Hitlisten |language=da |year=2022 |access-date=10.1.2022}}</ref> | 12 |- ! scope="row" |Francija (SNEP)<ref>{{navedi splet |url=https://snepmusique.com/les-tops/le-top-de-lannee/top-albums-annee/?annee=2021 |title=Top de l'année > Top Albums 2021 |trans-title=Najboljši albumi leta 2021 |publisher=SNEP |language=fr |year=2022 |access-date=3.1.2023}}</ref> | 31 |- ! scope="row" |Irska (IRMA)<ref>{{navedi splet |url=https://www.officialcharts.com/chart-news/irelands-official-biggest-albums-of-2021-revealed__34901/ |title=Ireland's Official biggest albums of 2021 revealed |trans-title=Predstavili največje albume na Irskem leta 2021 |publisher=The Official UK Charts Company |language=en |year=2022 |access-date=10.1.2022}}</ref> | 9 |- ! scope="row" |Madžarska (MAHASZ)<ref>{{navedi splet |url=https://slagerlistak.hu/archivum/eves-osszesitett-listak/album_db/2021 |title=Összesített album- és válogatáslemez-lista - eladási darabszám alapján - 2021 |trans-title=Skupni seznam albumov in kompilacijskih albumov - po prodaji 2021 |magazine=Hivatalos Magyar Slágerlisták |language=hu |publisher=Light Media |year=2022 |access-date=14.2.2022}}</ref> | 26 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Nemčija (Ofizielle Top 100)<ref name=Offizielle>{{navedi splet |url=https://www.offiziellecharts.de/news/item/1026-offizielle-deutsche-jahrescharts-wellerman-ist-erfolgreichster-hit-2021-abba-siegen-bei-den-alben |title=Offizielle Deutsche Jahrescharts: "Wellerman" ist erfolgreichster Hit 2021, ABBA siegen bei den Alben |series=News |publisher=Offizielle Deutsche Charts |language=de |date=10.12.2021 |access-date=12.12.2021 |archive-date=2021-12-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211210172308/https://www.offiziellecharts.de/news/item/1026-offizielle-deutsche-jahrescharts-wellerman-ist-erfolgreichster-hit-2021-abba-siegen-bei-den-alben |url-status=dead }}</ref> | 1 |- ! scope="row" |Nizozemska (Album Top 100)<ref>{{navedi splet |url=https://dutchcharts.nl/jaaroverzichten.asp?year=2021&cat=a |title=Jaaroverzichten – Album 2021 |trans-title=Letne recenzije – Album 2021 |magazine=Dutch Charts |language=nl |access-date=5.1.2022}}</ref> | 4 |- ! scope="row" |Poljska (ZPAV)<ref>{{navedi splet |url=http://bestsellery.zpav.pl/aktualnosci.php?idaktualnosci=2008 |title=sanah podbija sprzedaż fizyczną w Polsce |trans-title=Sanah osvojila fizično prodajo na Poljskem |website=bestsellery.zpav.pl |language=pl |date=1. februar 2022 |access-date=14.2.2022 |archive-date=2022-02-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220201145112/http://bestsellery.zpav.pl/aktualnosci.php?idaktualnosci=2008 |url-status=dead }}</ref> | 43 |- ! scope="row" |Španija (PROMUSICAE)<ref>{{navedi splet |url=https://www.elportaldemusica.es/lists/top-100-albums/2021 |title=Top 100 Albums Annual |trans-title=100 najboljših albumov leta |website=www.elportaldemusica.es |publisher=Productores de Música de España |language=en |year=2022 |access-date=22.1.2022}}</ref> | 68 |-bgcolor="gold" ! scope="row"|Švedska (Sverigetopplistan)<ref>{{navedi splet |url=https://www.sverigetopplistan.se/chart/83?dspy=2021&dspp=1 |title=Årslista Album, 2021 |trans-title=Letni seznam albumov, 2021 |language=sv |publisher=Sverigetopplistan |access-date=14.1.2022}}</ref> | 1 |-bgcolor="gold" ! scope="row" |Švica (Schweizer Hitparade)<ref>{{navedi splet |url=https://hitparade.ch/charts/jahreshitparade/2021/alben |title=Schweizer Jahreshitparade 2021 |trans-title=Švicarska letna lestvica 2021 |website=hitparade.ch |publisher=Hung Medien |language=de |year=2021 |access-date=26.12.2021}}</ref> | 1 |-bgcolor="bronze" ! scope="row" |Združeno kraljestvo (OCC)<ref name=OCC2021 /> | 3 |} {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:center" ! scope="col"| Lestvice ob koncu leta (2022) ! scope="col"| Uvrstitev |- ! scope="row" |Avstrija (Ö3 Austria)<ref>{{navedi splet |url=https://oe3.orf.at/charts/stories/3010524/ |title=Ö3-Austria Top40 Jahrescharts 2022 |website=oe3.orf.at |series=Ö3 Longplay Charts |language=de |date=2.1.2023 |access-date=22.1.2023 |archive-date=2020-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201228092158/https://oe3.orf.at/charts/stories/3010524/ |url-status=dead }}</ref> | 61 |- ! scope="row" |Belgija (Ultratop Flandrija)<ref>{{navedi splet |url=https://www.ultratop.be/nl/annual.asp?year=2022&cat=a |title=Jaaroverzichten 2022 |series=Albums |trans-title=Letne recenzije 2022 |magazine=Ultratop |publisher=Hung Medien |language=nl |year=2023 |access-date=22.1.2023}}</ref> | 23 |- ! scope="row" |Belgija (Ultratop Valonija)<ref>{{navedi splet |url=https://www.ultratop.be/fr/annual.asp?year=2022&cat=a |title=Rapports annuels 2022 |series=Albums |trans-title=Letna poročila 2022 |magazine=Ultratop |publisher=Hung Medien |language=fr |year=2023 |access-date=22.1.2023}}</ref> | 77 |- ! scope="row" |Madžarska (MAHASZ)<ref>{{navedi splet |url=https://slagerlistak.hu/archivum/eves-osszesitett-listak/album_db/2022 |title=Összesített album- és válogatáslemez-lista - eladási darabszám alapján - 2022 |trans-title=Skupni seznam albumov in kompilacijskih albumov - po prodaji 2022 |magazine=Hivatalos Magyar Slágerlisták |language=hu |publisher=Light Media |year=2023 |access-date=9.2.2023}}</ref> | 96 |-bgcolor="bronze" ! scope="row" |Nemčija (Offizielle Top 100)<ref>{{navedi splet |url=https://www.offiziellecharts.de/news/item/1173-offizielle-deutsche-jahrescharts-layla-ist-erfolgreichster-hit-2022-rammstein-raeumen-bei-den-alben-ab |title=Offizielle Deutsche Jahrescharts: "Layla" ist erfolgreichster Hit 2022, Rammstein räumen bei den Alben ab |trans-title=Uradne nemške letne lestvice: »Layla« je naj uspešnica leta 2022, Rammstein pospravil zmago pri albumih |series=News |website=www.offiziellecharts.de |publisher=GfK Entertainment charts |language=de |date=8.12.2022 |access-date=2.1.2023 |archive-date=2022-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221209154106/https://www.offiziellecharts.de/news/item/1173-offizielle-deutsche-jahrescharts-layla-ist-erfolgreichster-hit-2022-rammstein-raeumen-bei-den-alben-ab |url-status=dead }}</ref> | 3 |- ! scope="row" |Portugalska (AFP)<ref>{{navedi splet |url=https://www.audiogest.pt/uploads/files/file_2023-01-30-17-47-02.pdf |title=Top 100 Álbuns (TOP 100 A) |series=Semanas 01 a 52 de 2022 |trans-title=100 najboljših albumov |page=2 |date=29.12.2022 |language=pt |publisher=GfK Portugal |website=www.audiogest.pt |access-date=1.2.2023}}</ref> | 74 |- ! scope="row" |Švedska (Sverigetopplistan)<ref>{{navedi splet |url=https://www.sverigetopplistan.se/chart/83?dspy=2022&dspp=1 |title=Årslista Album, 2022 |trans-title=Letni seznam albumov, 2022 |language=sv |publisher=Sverigetopplistan |access-date=22.1.2023}}</ref> | 57 |- ! scope="row" |Švica (Schweizer Hitparade)<ref>{{navedi splet |url=http://swisscharts.com/charts/jahreshitparade/2022/alben |title=Schweizer Jahreshitparade 2022 |trans-title=Švicarska letna lestvica 2022 |website=hitparade.ch |publisher=Hung Medien |language=de |year=2022 |access-date=2.1.2023}}</ref> | 13 |} === Prodaja === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" ! scope="col" |Regija ! scope="col" |Certifikacije ! scope="col" |Prodanih izvodov |- ! scope="row" |Avstralija (ARIA)<ref>{{navedi splet |url=https://www.dropbox.com/sh/k9o2q7p7o4awhqx/AACJw_QpH_0tIs9XOBdalF4ja/Nov%202022%20Album%20Accreds.pdf |title=ARIA Title Accreditation Report – 2022 |language=en |publisher=Australian Recording Industry Association |year=2022 |access-date=2.1.2023}}</ref> | zlata plošča [[Slika:Gold record icon.svg|brezokvirja|22_pik|class=noviewer]] | 35&nbsp;000 |- ! scope="row" |Avstrija (IFPI)<ref>{{navedi splet |url=https://ifpi.at/auszeichnungen/?fwp_per_page=100&fwp_interpret=ABBA&fwp_titel=Voyage&fwp_format=album |title=ABBA: Voyage |series=Gold & Platin |language=de |publisher=IFPI Austria |date=29.3.2023 |access-date=30.7.2023 }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | 2× platinasta plošča [[Slika:Double platinum record icon.svg|brezokvirja|22_pik|class=noviewer]] | 30&nbsp;000 |- ! scope="row" |Belgija (BEA)<ref>{{navedi splet |url=https://www.ultratop.be/nl/goud-platina/2022/albums |title=Goud en Platina – Albums 2022 |magazine=Ultratop |language=nl |publisher=Hung Medien |date=23.6.2022 |access-date=2.1.2023}}</ref> | platinasta plošča [[Slika:Platinum record icon.svg|brezokvirja|22_pik|class=noviewer]] | 20&nbsp;000 |- ! scope="row" |Danska (IFPI)<ref>{{navedi splet |url=http://ifpi.dk/node/11061 |title=ABBA "Voyage" |magazine=IFPI |language=da |publisher=IFPI Danmark |date=22.2.2022 |access-date=3.3.2022}}</ref> | platinasta plošča [[Slika:Platinum record icon.svg|brezokvirja|22_pik|class=noviewer]] | 20&nbsp;000 |- ! scope="row" |Francija (SNEP)<ref>{{navedi splet |url=http://snepmusique.com/les-certifications/?categorie=Albums&interprete=ABBA&titre=Voyage |title=Voyage – ABBA |language=fr |series=Accueil / Les certifications |publisher=SNEP |date=18.11.2021 |access-date=23.11.2021}}</ref> | platinasta plošča [[Slika:Platinum record icon.svg|brezokvirja|22_pik|class=noviewer]] | 100&nbsp;000<ref>{{navedi splet |url=https://twitter.com/snep/status/1475397395534036993 |title=L'album "Voyage" d'Abba est certifié Platine ! |trans-title=Album ABBA "Voyage" je platinast! |language=fr |website=twitter.com |publisher=Le SNEP |date=27. december 2021 |access-date=27.12.2021}}</ref> |- ! scope="row" |Japonska (Oricon) | — | 25&nbsp;839<ref>Viri za prodajo na Japonskem: * {{navedi splet |url=https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-11-15/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20211110024345/https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-11-15/ |title=週間　アルバムランキング – 2021年11月15日付 |trans-title=Tedenska lestvica albumov (z dne 15. novembra 2021) |language=ja |publisher=Oricon News |archive-date=10.11.2021 |access-date=25.11.2021 |url-status=live}} * {{navedi splet |url=https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-11-22/p/2/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20211117030928/https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-11-22/p/2/ |title=週間　アルバムランキング – 2021年11月22日付 |trans-title=Tedenska lestvica albumov (z dne 22. novembra 2021) |language=ja |publisher=Oricon News |archive-date=17.11.2021 |access-date=25.11.2021 |url-status=live}} * {{navedi splet |url=https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-11-29/p/3/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20211124091519/https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-11-29/p/3/ |title=週間　アルバムランキング – 2021年11月29日付 |trans-title=Tedenska lestvica albumov (z dne 29. novembra 2021) |language=ja |publisher=Oricon News |archive-date=24.11.2021 |access-date=9.12.2021 |url-status=live}} * {{navedi splet |url=https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-12-06/p/4/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20211201025253/https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-12-06/p/4/ |title=週間 アルバムランキング – 2021年12月06日付 |trans-title=Tedenska lestvica albumov (z dne 6. decembra 2021) |language=ja |publisher=Oricon News |archive-date=1.12.2021 |access-date=2.1.2023 |url-status=live}} * {{navedi splet |url=https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-12-13/p/4/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20211208024304/https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-12-13/p/4/ |title=週間 アルバムランキング – 2021年12月13日付 |trans-title=Tedenska lestvica albumov (z dne 13. decembra 2021) |language=ja |publisher=Oricon News |archive-date=8.12.2021 |access-date=2.1.2023 |url-status=live}} * {{navedi splet |url=https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-12-20/p/5/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20211215022956/https://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2021-12-20/p/5/ |title=週間 アルバムランキング – 2021年12月20日付 |trans-title=Tedenska lestvica albumov (z dne 20. decembra 2021) |language=ja |publisher=Oricon News |archive-date=15.12.2021 |access-date=2.1.2023}} * {{navedi splet |url=https://www.oricon.co.jp/rank/dia/w/2021-11-15/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20211110023453/https://www.oricon.co.jp/rank/dia/w/2021-11-15/ |title=週間　デジタルアルバムランキング – 2021年11月15日付 |trans-title=Tedenska lestvica digitalnih albumov (z dne 15. novembra 2021) |language=ja |publisher=Oricon News |archive-date=10.11.2021 |access-date=2.1.2023}} * {{navedi splet |url=https://www.oricon.co.jp/rank/dia/w/2021-11-22/p/2/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20211117031727/https://www.oricon.co.jp/rank/dia/w/2021-11-22/p/2/ |title=週間　デジタルアルバムランキング – 2021年11月22日付 |trans-title=Tedenska lestvica digitalnih albumov (z dne 22. novembra 2021) |language=ja |publisher=Oricon News |archive-date=17.11.2021 |access-date=2.1.2023}} </ref> |- ! scope="row" |Nemčija (BVMI)<ref>{{navedi splet |url=https://www.musikindustrie.de/markt-bestseller/gold-/platin-und-diamond-auszeichnung/datenbank/?action=suche&strTitel=&strInterpret=ABBA&strTtArt=alle&strAwards=checked |title=ABBA |series=Gold-/Platin-Datenbank |language=de |publisher=Bundesverband Musikindustrie |year=2021 |access-date=17.11.2021}}</ref> | 2× platinasta plošča [[Slika:Double platinum record icon.svg|brezokvirja|22_pik|class=noviewer]] | 400&nbsp;000<ref name=Offizielle /> |- ! scope="row" |Nizozemska | platinasta plošča [[Slika:Platinum record icon.svg|brezokvirja|22_pik|class=noviewer]] | 40&nbsp;000<ref name=AD /> |- ! scope="row" |Poljska (ZPAV)<ref>{{navedi splet |url=http://bestsellery.zpav.pl/wyroznienia/zloteplyty/cd/archiwum.php?year=2022 |title=Złote płyty CD |series=Bestsellery i wyróżnienia |trans-title=Zlate plošče CD |language=pl |publisher=ZPAV |year=2022 |access-date=17.1.2022 |archive-date=2022-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220806172931/http://bestsellery.zpav.pl/wyroznienia/zloteplyty/cd/archiwum.php?year=2022 |url-status=dead }}</ref> | zlata plošča [[Slika:Gold record icon.svg|brezokvirja|22_pik|class=noviewer]] | 10&nbsp;000 |- ! scope="row" |Švedska (GLF)<ref>{{navedi splet |url=https://www.sverigetopplistan.se/chart/54?dspy=2021&dspp=51 |title=Veckolista Album, vecka 51 |trans-title=Tedenski seznam albumov, 51. teden |language=sv |publisher=Sverigetopplistan |year=2021 |access-date=26.12.2021}}</ref> | 2× platinasta plošča [[Slika:Double platinum record icon.svg|brezokvirja|22_pik|class=noviewer]] | 60&nbsp;000 |- ! scope="row" |ZDA | — | 218&nbsp;000<ref>{{navedi splet |url=https://hitsdailydouble.com/news&id=334521&title=GRAMMY-NOMS-IN-THE-MARKETPLACE |title=Grammy Noms in the Marketplace |trans-title=Grammyjevi nominiranci na trgu |language=en |publisher=HITS Digital Ventures |journal=HITS Daily Double |date=31. januar 2023 |access-date=30.7.2023}}</ref> |- ! scope="row" |Združeno kraljestvo (BPI)<ref>{{navedi splet |url=https://www.bpi.co.uk/award/17636-1693-2 |title=ABBA: Voyage |series=Album |language=en |website=www.bpi.co.uk |publisher=British Phonographic Industry |date=3.12.2021 |accessdate=14.12.2021}}</ref> | platinasta plošča [[Slika:Platinum record icon.svg|brezokvirja|22_pik|class=noviewer]] | 400&nbsp;000<ref name=OCC2021>{{navedi splet |author=George Griffiths |url=https://www.officialcharts.com/chart-news/the-official-top-40-biggest-albums-of-2021__34858/ |title=The Official Top 40 biggest albums of 2021 |language=en |magazine=Official Charts |series=Chart News |date=4. januar 2022 |accessdate=5.1.2022}}</ref> |- ! scope="col" colspan=3 |Skupna prodaja |- ! scope="row" |Globalno | — | 2&nbsp;500&nbsp;000<ref>{{navedi splet |url=https://abbasite.com/articles/abba-celebrate-25-million-copies-of-voyage-worldwide/ |title=ABBA Celebrate 2,5 Million Copies of Voyage Worldwide |website=ABBA The Official Site |publisher=Polar Music International AB |year=2022 |language=en |access-date=28.7.2023}}</ref> |} {{col-end}} == Koncertni projekt ABBA Voyage == Spomladi [[2022]] je napovedan začetek revolucionarnega cikla koncertov ''ABBA Voyage'' v novi sodobni dvorani ''ABBA Arena'' v olimpijskem mestnem parku v Stratfordu v vzhodnem [[London]]u.<ref name=magic /><ref name=Guardian /> Prostora bo za 3000 obiskovalcev, na koncertih pa bo digitalizirane [[Avatar (računalništvo)|avatar]]je članov skupine ABBA (ali "ABBA-tarje", kot jih je imenoval [[Björn Ulvaeus|Björn]]) na odru v živo spremljala 10-članska zasedba glasbenikov<ref>{{navedi splet |author=Andrew Trendell |url=https://www.nme.com/news/music/little-boots-abba-voyage-live-band-silver-balloonsnew-album-3057257 |title=Little Boots returns with ‘Silver Balloons’ and tells us about joining ABBA Voyage’s live band |language=en |journal=NME |series=News > Music News |date=29. september 2021 |accessdate=7.10.2021}}</ref> ob izvajanju novih pesmi z albuma ''Voyage'' in 22 njihovih največjih starih uspešnic.<ref name=BBC /> Prvič se člani skupine ABBA pojavijo v novi digitalizirani podobi z "ABBA-tarji" v videospotu za pesem »I Still Have Faith in You«. Pri podjetju Industrial Light and Magic [[George Lucas|Georga Lucasa]] so jih oblikovali in animirali po njihovem izgledu s konca sedemdesetih let, ko je bila skupina na vrhuncu uspešnosti.<ref name=BBC /><ref name=RockLine /> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Official|https://abbavoyage.com/}} – ABBA Voyage {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Albumi leta 2021]] [[Kategorija:Albumi skupine ABBA]] smvczdz0uvu8obq9lcq0uu39fw6xw8f Rusko-ukrajinska vojna 0 514449 6743689 6718787 2026-08-28T00:19:28Z SimondR 149974 6743689 wikitext text/x-wiki {{Infobox military conflict | conflict = Rusko-ukrajinska vojna | map_label = | casualties3 = {{left|'''Civilne žrtve'''}}<br> * {{left|3.393 ubitih<ref>{{navedi splet|url=https://ukraine.un.org/sites/default/files/2021-10/Conflict-related%20civilian%20casualties%20as%20of%2030%20September%202021%20%28rev%208%20Oct%202021%29%20EN.pdf|title=Conflict-related civilian casualties in Ukraine}}</ref>}} * {{left|7.000–9.000 ranjenih<ref name="OHCHR"/>}}<br><br> Za žrtve zaradi invazije na Ukrajino leta 2022 glej [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino (2022)]] (ki ni vključena v zgornje podatke). | casualties2 = {{plainlist|{{flagicon|Rusija}} Rusija in zavezniki * 5.768 ubitih<ref name="OHCHR">{{navedi splet |url= https://www.radiosvoboda.org/a/news-oon-kst-gertv-boyovyh-donbas/31110937.html |title= ООН підрахувала кількість жертв бойових дій на Донбасі |work= [[Radio Liberty]] |date= 19 February 2021 |access-date= 19 February 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|title=The overview of the current social and humanitarian situation in the territory of the Donetsk People's Republic as a result of hostilities between 23 and 29 January 2021 |publisher=Human rights Ombudsman in the Donetsk People's Republic|url=http://eng.ombudsman-dnr.ru/the-overview-of-the-current-social-and-humanitarian-situation-in-the-territory-of-the-donetsk-peoples-republic-as-a-result-of-hostilities-between-23-and-29-january-2021/|access-date=3 February 2022}}</ref>{{efn|Vključno s 400-500 ruskimi vojaki (trditev ZDA, marec 2015)<ref name="Bellal2016">{{navedi knjigo |last=Bellal |first=Annyssa |url=https://books.google.com/books?id=IfX8CgAAQBAJ&pg=PA302 |title=The War Report: Armed Conflict in 2014 |publisher=Oxford University Press |year=2016 |isbn=978-0-19-876606-3 |page=302 |access-date=17 October 2016}}</ref>}} * 12.700–13.700 ranjenih<ref name="OHCHR" /> }} | casualties1 = {{plainlist|{{flagicon|Ukrajina}} Ukrajina in zavezniki * 4.619 ubitih<ref>{{navedi splet |url=http://memorybook.org.ua/index.htm |script-title=uk:Книга пам'яті загиблих |trans-title=Memorial Book to the Fallen |language=uk |work=Herman Shapovalenko, Yevhen Vorokh, Yuriy Hirchenko |access-date=31 January 2015 |archive-date=2022-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220311201026/https://memorybook.org.ua/index.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Книга пам'яті загиблих|url=https://memorybook.org.ua/units/krasnopol.htm|access-date=3 February 2022|website=memorybook.org.ua|archive-date=2015-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20151003020347/https://memorybook.org.ua/units/krasnopol.htm|url-status=dead}}</ref> * 9.700–10.700 ranjenih<ref name="OHCHR"/> * 70 pogrešanih<ref>{{navedi novice|url=https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/unian-70-missing-soldiers-officially-reported-over-years-of-war-in-donbas.html|title=UNIAN: 70 missing soldiers officially reported over years of war in Donbas|publisher=Ukrainian Independent Information Agency|date=6 September 2019|access-date=6 September 2019}}</ref> * 2.768 zajetih<ref>{{navedi splet|url=http://en.molbuk.ua/podii-na-pivdennomu-shodi/88050-boyovyky-utrymuyut-u-poloni-180-ukrayinskykh-viyskovosluzhbovciv.html|title=Militants held in captivity 180 Ukrainian servicemen|access-date=16 March 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402103942/http://en.molbuk.ua/podii-na-pivdennomu-shodi/88050-boyovyky-utrymuyut-u-poloni-180-ukrayinskykh-viyskovosluzhbovciv.html|archive-date=2 April 2015}}</ref><ref>{{navedi splet|author=Isaac Webb|url=https://www.themoscowtimes.com/2015/04/22/an-eye-for-an-eye-ukraines-pow-problem-a46006|title=An Eye for an Eye: Ukraine's POW Problem|url-status=live|work=[[The Moscow Times]]|date=22 April 2015|access-date=25 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518104331/http://themoscowtimes.com/opinion/opinion/article/an-eye-for-an-eye-ukraines-pow-problem/519579.html|archive-date=18 May 2015}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://zik.ua/en/news/2015/05/02/donbas_rebels_still_hold_300_ukraine_army_servicemen_and_civilians_prisoners_586256|title=Donbas rebels still hold 300 Ukraine army servicemen and civilians prisoners|work=zik.ua|date=2 May 2015|accessdate=2022-03-08|archive-date=2020-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201126160444/https://zik.ua/en/news/2015/05/02/donbas_rebels_still_hold_300_ukraine_army_servicemen_and_civilians_prisoners_586256|url-status=dead}}</ref> * 9.268 oseb se je po priključitvi pridružilo ruskim silam<ref>{{navedi splet|url=https://www.globalsecurity.org/military/world/ukraine/personnel.htm|title=Ukrainian Military Personnel|first=John|last=Pike|website=www.globalsecurity.org}}</ref> * 300+ [[T-64]] tankov<ref>{{navedi splet|url=https://www.depo.ua/rus/war/chomu-modernizaciya-tankiv-t-64-prinositsya-v-zhertvu-oplotam-20180517775415|title=В жертву "Оплотам": Почему тормозит модернизация Т-64|website=www.depo.ua}}</ref>}} | commander1 = {{plainlist| * {{flagicon|Ukraine}} [[Volodimir Zelenski]]<br />(2019–danes) * {{flagicon|Ukraine}} [[Petro Porošenko]]<br />(2014–2019) * {{flagicon|Ukraine}} [[Oleksandr Turčinov]]<br />(vršilec dolžnosti predsednika; februar–junij 2014) }} | combatant2 = {{flagicon|Russia}} [[Rusija]] * {{flagicon image|Flag of Donetsk People's Republic.svg}} [[Donecka ljudska republika|Donecka LR]]{{efn|name=DonetskLuhanskRecognition|Donecka in Luganska ljudski republiki sta bili ruski marionetni republiki, ki sta enostransko razglasili neodvisnost od Ukrajine maja leta 2014 in nista bili mednarodno priznani. 30. septembra jih je Rusija formalno anektirala.}} * {{flagicon image|Flag of the Luhansk People's Republic.svg}} [[Luganska ljudska republika|Luganska LR]]{{efn|name=DonetskLuhanskRecognition}} {{ikonazastave|Severna Koreja}}[[Severna Koreja]]{{efn|Severna Koreja je od oktobra 2024 sodelovala z Rusijo s svojimi vojaškimi enotami.<ref name="The Guardian: North Korean Troops Deployed">{{navedi novice |last1=Graham-Harrison |first1=Emma |last2=McCurry |first2=Justin |name-list-style=and |date=10 October 2024 |title=North Koreans deployed alongside Russian troops in Ukraine, sources say |url=https://www.theguardian.com/world/2024/oct/10/north-korea-engineers-deployed-russia-ukraine |access-date=10 October 2024 |website=The Guardian}}</ref>}} {{clist |title=Podpirajo jo |{{flag|Belorusija}}{{efn|Ruskim silam je bilo omogočeno del invazije sprožiti z beloruskega ozemlja.<ref name="CNN invasion routes">{{navedi novice |last1=Lister |first1=Tim |last2=Kesa |first2=Julia |title=Ukraine says it was attacked through Russian, Belarus and Crimea borders |url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-23-22/h_82bf44af2f01ad57f81c0760c6cb697c |access-date=24. februar 2022 |publisher=[[CNN]] |date=24. februar 2022 |location=Kyiv |archive-date=24. februarja 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220224071121/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-23-22/h_82bf44af2f01ad57f81c0760c6cb697c |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi novice |last1=Murphy |first1=Palu |title=Troops and military vehicles have entered Ukraine from Belarus |url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-23-22/h_d115a65e9b6348752422ad427fa83b95 |access-date=24. februarja 2022 |publisher=CNN |date=24. februar 2022 |archive-date=23. februarja 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220223185404/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-23-22/ |url-status=live }}</ref> Beloruski predsednik [[Aleksander Lukašenko]] je tudi izjavil, da bi se v invazijo po potrebi lahko vključile beloruske sile,<ref>{{navedi splet |last1=Rodionov |first1=Maxim |last2=Balmforth |first2=Tom |url=https://www.reuters.com/world/europe/belarusian-troops-could-be-used-operation-against-ukraine-if-needed-lukashenko-2022-02-24/ |title=Belarusian troops could be used in operation against Ukraine if needed, Lukashenko says |agency=[[Reuters]] |date=25. februar 2022 |access-date=25. februarja 2022 |archive-date=25. februarja 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225020021/https://www.reuters.com/world/europe/belarusian-troops-could-be-used-operation-against-ukraine-if-needed-lukashenko-2022-02-24/ |url-status=live}}</ref> z beloruskega ozemlja so bili tudi izstreljene rakete v Ukrajino.<ref>{{navedi novice |title=Missiles launched into Ukraine from Belarus |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-60542877 |work=BBC News |date=27. februar 2022 |access-date=27. februarja 2022 |archive-date=2. marca 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302125730/https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-60542877?pinned_post_locator=urn%3Aasset%3A4b1fae66-d68a-4ba0-9cb3-bf962c5a10d2 |url-status=live }}</ref> Ukrajinski uradniki so trdili, da so beloruske enote vstopile v Ukrajino.<ref>{{navedi splet|url=https://time.com/6152999/russia-ukraine-belarus-kharkiv/ |title=Ukrainian Official Says Belarus Has Joined the War, as Russia Pummels Kharkiv |website=Time |date=1. marec 2022 |access-date=1. marca 2022 |archive-date=2. marca 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302202151/https://time.com/6152999/russia-ukraine-belarus-kharkiv/ |url-status=live}}</ref>}} |{{flag|Iran}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.mena-watch.com/drohnenkooperation-russland-iran/ |title=Verstärkte Drohnenkooperation zwischen Russland und dem Iran |agency=mena-watch |date=2023-08-25 |access-date=2024-04-23|url-status=live}}</ref> }} | combatant1 = {{UKR}} ---- {{clist |title=Podpirajo jo |{{flag|NATO}}{{efn|Orožje, vojaške vaje in splošna pomoč.}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-29198497|title=Nato members 'send arms to Ukraine'|date=14 September 2014|work=BBC News}}</ref> |{{flag|Evropska unija}}<ref>[https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR16_32/SR_UKRAINE_EN.pdf "Eu assistance to Ukraine"]. European Court of Auditors. 2016. Retrieved 28 August 2021.</ref> }}<br> Za države, ki podpirajo Ukrajino med rusko invazijo leta 2022 glej: [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] | status = V teku, Rusija je Ukrajino [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|napadla]] 24. februarja 2022. | territory = Spremembe pred invazijo leta 2022 <br>{{bulleted list|[[Priključitev Krima Ruske federaciji|Priključitev Krima Ruske federacije]]|Okupacija dela krimskega polotoka v Hersonskem oblastu (Strilkove) od marca do decembra 2014|Proruske sile imajo pod nadzorom vzhodni [[Donbas]]}} | map_caption = | partof = [[Postsovjetski konflikti|postsovjetskih konfliktov]] | map_marksize = | map_size = | map_relief = | map_type = | coordinates = | place = [[Ukrajina]] (z [[Napad na letalsko bazo Milerovo|razlitjem]] v [[Rusija|Rusijo]]) | date = {{plainlist| 20. februar 2014{{efn|Glede datuma začetka aneksije ostajajo "nekatera protislovja in notranje težave".<ref name=Disunited>{{navedi knjigo |title=The Return of the Cold War: Ukraine, the West and Russia |last=McDermott |first=Roger N. |isbn=9781138924093 |location=London |pages=99–129|chapter=Brothers Disunited: Russia's use of military power in Ukraine |chapter-url=https://www.academia.edu/11853815 |doi=10.4324/9781315684567-5 |oclc=909325250 |editor-last1=Black |editor-first1=J.L. |editor-last2=Johns |editor-first2=Michael |year=2016}}</ref> Ukrajina trdi, da je 20. februar 2014 datum "začetka začasne okupacije Krima in Sevastopola s strani Rusije", sklicujoč se na časovni okvir, zapisan na ruski medalji "Za vrnitev Krima",<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=S/PV.7683&Lang=E |title=7683rd meeting of the United Nations Security Council. Thursday, 28 April 2016, 3 p.m. New York |quote=Mr. Prystaiko (Ukraine): ... In that regard, I have to remind the Council that the official medal that was produced by the Russian Federation for the so-called return of Crimea has the dates on it, starting with 20 February, which is the day before that agreement was brought to the attention of the Security Council by the representative of the Russian Federation. Therefore, the Russian Federation started – not just planned, but started – the annexation of Crimea the day before we reached the first agreement and while President Yanukovych was still in power.}}</ref> leta 2015 pa je ukrajinski parlament ta datum uradno določil kot takšen.<ref>{{navedi splet|title='Няша' Поклонська обіцяє бійцям 'Беркута' покарати учасників Майдану|url=https://www.segodnya.ua/ua/regions/krym/nyasha-poklonskaya-obeshchaet-boycam-berkuta-nakazat-uchastnikov-maydana-700800.html|access-date=3 February 2022|website=www.segodnya.ua|language=uk|archive-date=2020-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200110141947/https://www.segodnya.ua/ua/regions/krym/nyasha-poklonskaya-obeshchaet-boycam-berkuta-nakazat-uchastnikov-maydana-700800.html|url-status=dead}}</ref> 20. februarja 2014 je Vladimir Konstantinov, ki je bil takrat predsednik republiškega sveta Krima in predstavnik Stranke regij, izrazil svoje misli o odcepitvi regije od Ukrajine.<ref>{{navedi splet|title=Спікер ВР АРК вважає, що Крим може відокремитися від України|url=http://www.pravda.com.ua/news/2014/02/20/7015117/|access-date=3 February 2022|website=Українська правда|language=uk}}</ref> 23. februarja 2014 je bil ruski veleposlanik v Ukrajini Mihail Zurabov odpoklican v Moskvo zaradi "poslabšanja razmer v Ukrajini". V začetku marca 2015 je predsednik Putin v ruskem filmu o priključitvi Krima izjavil, da je operacijo za "vrnitev" Krima Rusiji ukazal po celonočnem nujnem sestanku 22. in 23. februarja 2014,<ref name=Disunited /><ref name="Yahoo News">{{navedi novice|url=https://news.yahoo.com/putin-describes-secret-operation-seize-crimea-212858356.html|title=Putin describes secret operation to seize Crimea|date=8 March 2015|work=Yahoo News |access-date=24 March 2015}}</ref> leta 2018 pa je ruski zunanji minister trdil, da je bil zgodnejši "datum začetka" na medalji posledica "tehničnega nesporazuma".<ref>{{navedi splet |url=https://www.unian.info/politics/2347252-two-headed-orwell.html |title=Russia's Orwellian 'diplomacy' |website=unian.info|access-date=30 January 2019}}</ref>|group=nb}} – v teku<br />({{age in years, months, weeks and days|month1=2|day1=20|year1=2014}}) }} | caption = Vojaške razmere 12. marca 2022 med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ofenzivo 24. februarja]]<br />{{left|{{legend2|#e3d975|Pod nadzorom Ukrajine}}}}<br />{{left|{{legend2|#ebc0b3|Okupirano s strani Rusije in proruskih sil}}}} <br /> <small>Za bolj podroben zemljevid glej: [[:en:Template:Russo-Ukrainian War detailed map|podroben zemljevid rusko-ukrajinske vojne]]</small> | image_size = 320px | image = 2022 Russian invasion of Ukraine.svg | notes = }} <!-- Please don't run the markup together in a large block. Thank you. -->{{about|aktualni rusko-ukrajinski vojni|vojno, ki je potekala od 1917 do 1921|Sovjetsko-ukrajinska vojna|obsežno invazijo na Ukrajino, ki se je začela 24. februarja|Ruska invazija na Ukrajino (2022)}}'''Rusko-ukrajinska'''<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=l9KMDwAAQBAJ&q=timothy+snyder+road+to+unfreedom|title=The Road to Unfreedom: Russia, Europe, America|last=Snyder|first=Timothy|publisher=Tim Duggan Books|year=2018|isbn=9780525574477|location=New York|page=197|quote=Almost everyone lost the Russo-Ukrainian war: Russia, Ukraine, the EU, the United States. The only winner was China.}}; {{Cite journal|last=Mulford|first=Joshua P.|date=2016|title=Non-State Actors in the Russo-Ukrainian War|journal=Connections|volume=15|issue=2|pages=89–107|doi=10.11610/Connections.15.2.07|issn=1812-1098|jstor=26326442|doi-access=free}}; {{harvnb|Shevko|Khrul|2017|p=100}}</ref>{{efn|{{lang-ru|pоссийско-украинская война|rossijsko-ukrainskaja vojna}}; {{lang-uk|російсько-українська війна|rosijsko-ukrajins'ka vijna}}.}} '''vojna''' je aktualna vojna, v kateri sodelujejo predvsem [[Rusija]], proruske sile, [[Severna Koreja]] in [[Belorusija]] na eni strani ter [[Ukrajina]] in njeni mednarodni podporniki na drugi strani. Konflikt se je začel februarja 2014 po [[Revolucija dostojanstva|revoluciji dostojanstva]] in se je osredotočil na status [[Krim (polotok)|Krima]] in delov [[Donbas|Donbasa]], ki so mednarodno priznani kot del Ukrajine. Konflikt vključuje [[Priključitev Krima Ruske federacije|rusko priključitev Krima]] (2014), [[Donbaška vojna|vojno v Donbasu]] (od 2014 do danes), pomorske incidente, kibernetsko vojno in politične napetosti. Rusija je od leta 2014 dalje namenoma prikrivala svojo vpletenost in vojaško podpirala separatiste v Donbasu. Rusija je konca leta 2021 na meji vzpostavila obsežno vojaško prisotnost in 24. februarja 2022 začela [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|obsežno invazijo na Ukrajino]], ki še vedno poteka. Po protestih [[Evromajdan]] in [[Revolucija dostojanstva|Revoluciji dostojanstva]], ki je 22. februarja 2014 privedla do odstavitve proruskega predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]], so v nekaterih delih Ukrajine izbruhnili [[Proruski nemiri v Ukrajini (2014)|proruski nemiri]]. Ruski [[Mali zeleni možje|vojaki brez oznak]] so prevzeli nadzor nad strateškimi položaji in infrastrukturo na ukrajinskem ozemlju Krima. Neoznačene ruske enote so zasedle krimski parlament, Rusija pa je organizirala splošno kritiziran referendum, katerega rezultat je bil, da naj se Krim pridruži Rusiji. Nato je sledila priključitev Krima. Aprila 2014 so se demonstracije proruskih skupin v ukrajinski regiji Donbas sprevrgle v vojno med ukrajinsko vojsko in Rusijo podprtimi separatisti samooklicanih republik [[Doneška ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]]. Avgusta 2014 so po [[Donbaška vojna (2014–2022)#Stopnjevanje spopadov, ukrajinska protiofenziva|uspešni ukrajinski operaciji]], ki je separatiste skoraj odrezala od Rusije, neoznačena ruska vojaška vozila prečkala mejo v Donecko ljudsko republiko. Začela se je nenapovedana vojna med ukrajinskimi silami in separatisti, ki so se pomešali z ruskimi enotami, čeprav je Rusija zanikala prisotnost svojih enot v Donbasu. Vojna se je ustavila na [[Zamrznjen konflikt|mrtvi točki]], pri čemer so bili poskusi prekinitve ognja večkrat neuspešni. Leta 2015 sta Rusija in Ukrajina podpisali sveženj sporazumov [[Minsk II]], vendar so številni spori preprečili njihovo popolno izvedbo. Do leta 2019 je ukrajinska vlada 7 % ukrajinskega ozemlja opredelila kot začasno zasedenega ozemlja, medtem ko je ruska vlada posredno priznala prisotnost svojih enot v Ukrajini. Leta 2021 in v začetku leta 2022 je Rusija močno okrepila prisotnost svoje vojske na ukrajinski meji. [[NATO]] je Rusijo obtožil načrtovanja invazije, kar je ta zanikala. Ruski predsednik [[Vladimir Putin]] je kritiziral širitev NATA in jo označil kot grožnjo svoji državi ter zahteval, da se Ukrajina ne sme nikoli pridružiti vojaški zvezi. Izrazil je tudi ruska [[Iredentizem|iredentistična]] stališča, podvomil o pravici Ukrajine do obstoja in trdil, da je Ukrajino po krivici ustanovila [[sovjetska Rusija]]. Rusija je 21. februarja 2022 uradno priznala dve samooklicani separatistični državi v Donbasu in nanju poslala vojsko. Tri dni pozneje je Rusija napadla Ukrajino, potem ko je Putin napovedal »posebno vojaško operacijo«. Večina mednarodne skupnosti in organizacij, kot je [[Amnesty International]], je Rusijo obsodila zaradi njenih dejanj v postrevolucionarni Ukrajini ter jo obtožila kršenja mednarodnega prava in kršenja ukrajinske suverenosti. Številne države so uvedle gospodarske sankcije proti Rusiji, ruskim posameznikom ali podjetjem,<ref>{{cite journal|last1=Overland|first1=Indra|last2=Fjaertoft|first2=Daniel|date=2015|title=Financial Sanctions Impact Russian Oil, Equipment Export Ban's Effects Limited|url=https://www.researchgate.net/publication/281776234|journal=Oil and Gas Journal|volume=113|issue=8|pages=66–72}}</ref> zlasti po invaziji leta 2022. == Predpogoji == === Zgodovinska in demografska slika === Sodobna demografska in jezikovna struktura Ukrajine, ki jo je Rusija leta 2014 uporabila kot izgovor za vojaško posredovanje, je neposredna posledica [[Rusifikacija Ukrajine|večstoletne politike rusifikacije]]. Ta proces, ki so ga izvajale najprej [[Ruski imperij|ruske imperialne]] in nato sovjetske oblasti, je bil usmerjen v krepitev ruske politične, nacionalne in kulturne prevlade v regiji. Nekateri raziskovalci, vključno z znanim pravnikom [[Raphael Lemkin|Raphaelom Lemkinom]], to politiko – skupaj z [[Gladomor|umetno povzročeno lakoto]] (gladomor) – obravnavajo kot del širšega genocida nad ukrajinskim narodom.<ref>{{navedi knjigo |last=Lemkin |first=Raphael |date=2008 |orig-date=1953 |chapter=Soviet Genocide in the Ukraine |chapter-url=http://history.org.ua/LiberUA/RaphaelLemkin_1953/RaphaelLemkin_1953.pdf |editor-last=Luciuk |editor-first=L. Y. |title=Holodomor: Reflections on the Great Famine of 1932–1933 in Soviet Ukraine |language=en |publisher=The Kashtan Press |location=Kingston |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Mace |first=J. E. |date=1986 |chapter=The man-made famine of 1933 in Soviet Ukraine |editor-last1=Serbyn |editor-first1=R. |editor-last2=Krawchenko |editor-first2=B. |title=Famine in Ukraine in 1932–1933 |language=en |publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies, University of Alberta |location=Edmonton |isbn= |page=12 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Luciuk |first1=Lubomyr Y. |last2=Grekul |first2=Lisa |date=2008 |title=Holodomor: reflections on the Great Famine of 1932-1933 in Soviet Ukraine |publisher=Kashtan Press |isbn=978-1-896354-33-0 }}</ref> Zaradi te politike je imela Ukrajina pred začetkom konflikta največjo rusko govorečo skupnost zunaj Rusije. Jezikovna slika države je bila izrazito regionalno razdeljena: [[ruščina]] je prevladovala na vzhodu in jugu, medtem ko je bila [[ukrajinščina]] dominantna na zahodu. V osrednjem delu države sta se uporabljala oba jezika, močno pa je bila razširjena tudi mešanica ukrajinskih in ruskih jezikovnih prvin, znana kot [[suržik]].<ref>{{navedi knjigo |last=Besters-Dilger |first=Juliane |date=2009 |title=Language Policy and Language Situation in Ukraine: Analysis and Recommendations |language=en |format= |publisher=Peter Lang |location=Frankfurt am Main |isbn=978-3-631-58389-0 |pages=7–8 |url=http://books.google.com/books?id=QeXZYdjB_H0C&pg=PA8 }}</ref> Ta zgodovinsko pogojena jezikovna in kulturna polarizacija je predstavljala ključno ranljivost, ki jo je Moskva kasneje izkoristila za sprožitev separatističnih gibanj in upravičevanje svoje oborožene agresije.<ref>{{navedi časopis |last=Середа |first=Катерина |date=2014-12-17 |title=Захист російськомовного населення як привід до вторгнення російських військ в Україну в 2014 р. |url=https://scholar.googleusercontent.com/scholar?q=cache:4K_kP5G3fxQJ:scholar.google.com/+%22Російськомовні+громадяни%22&hl=uk&as_sdt=0,5&as_ylo=1990&as_yhi=2014 |trans-title=Zaščita rusko govorečega prebivalstva kot izgovor za vdor ruske vojske v Ukrajino leta 2014 |series=Історія України |journal=Емінак |language=uk |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20240226140904/https://scholar.googleusercontent.com/scholar?q=cache:4K_kP5G3fxQJ:scholar.google.com/+%22%D0%A0%D0%BE%D1%81%D1%96%D0%B9%D1%81%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%BD%D1%96+%D0%B3%D1%80%D0%BE%D0%BC%D0%B0%D0%B4%D1%8F%D0%BD%D0%B8%22&hl=uk&as_sdt=0,5&as_ylo=1990&as_yhi=2014 |archive-date=2024-02-26 |access-date=2026-08-28 }}</ref> [[Slika:Ethnic groups of Crimea by year. EN.svg|sličica|desno|Genocid nad Krimskimi Tatari in dinamika narodnostne sestave Krima skozi leta.<ref>Graf je izdelan na podlagi zgodovinskih popisov prebivalstva in demografskih raziskav A. Tannerja (2004) ter M. Drohobycky (1995). Celoten seznam virov je na voljo na [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ethnic%20groups%20of%20Crimea%20by%20year.%20UK.svg strani z opisom datoteke] v Zbirki Wikimedia.</ref>]] Poseben primer načrtnih demografskih sprememb predstavlja polotok Krim. Njegovo zgodovinsko etnično pestro prebivalstvo, ki so ga med drugim sestavljali avtohtoni [[Krimski Tatari]], [[Grki]], [[Bolgari]] in [[Armenci]], je bilo podvrženo stoletnemu demografskemu inženiringu. Zaradi množičnih deportacij avtohtonega prebivalstva – od obdobja Ruskega imperija in [[Priključitev Krima v Rusko carstvo|uničenja Krimskega kanata]] leta 1783 do [[Genocid|radikalnega etničnega čiščenja]] v času [[Josif Stalin|Stalinovega]] režima, ko so bili leta 1944 [[Deportacija Krimskih Tatarov|deportirani vsi Krimski Tatari]] – je bila demografska slika polotoka drastično spremenjena. Izpraznjena območja so oblasti načrtno poselile z etničnimi Rusi in rusificiranimi Ukrajinci. Ta umetna sprememba etnične sestave in načrtna asimilacija sta ustvarili prevladujočo rusko večino, na katero se je Kremelj spomladi leta 2014 skliceval kot na glavno politično opravičilo za nelegalno aneksijo.<ref>{{navedi splet |last=Putin |first=Vladimir |date=2014-03-18 |title=Обращение Президента Российской Федерации |url=http://kremlin.ru/events/president/news/20603 |trans-title= |website=kremlin.ru |language=ru |url-status=live |access-date= |quote=}}</ref> === Geopolitično in ideološko ozadje === {{glej tudi|Putinizem|Ruski fašizem|Ruski imperializem|Ruski svet}} Kot glavni predpogoji za izbruh konflikta med Rusijo in Ukrajino, ki je prerasel v rusko oboroženo agresijo proti Ukrajini, se najpogosteje navajajo posledice sistemske krize ruske državnosti po koncu [[Hladna vojna|hladne vojne]]. Številni analitiki opozarjajo, da je ruski politični vrh to krizo preusmeril v prizadevanja za obnovo ruskega vplivnega območja, razširitev nadzora v regiji in ohranitev geopolitične moči, ki je bila izgubljena z [[Razpad Sovjetske zveze|razpadom ZSSR]] in gospodarskim zatonom.<ref>{{navedi splet |title=Ukraine-Russia relations |url=https://www.chathamhouse.org/2021/11/ukraine-russia-relations |website=Chatham House |date=2021-11-24 |language=en |access-date=2026-08-23 |quote=The origins of the current conflict lie in Russia's long-standing aspiration to control its periphery… Ukraine is viewed as belonging to the Russian 'sphere of influence'.}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Stent |first=Angela |title=How the war in Ukraine changed Russia's global standing |url=https://www.brookings.edu/articles/how-the-war-in-ukraine-changed-russias-global-standing/ |website=Brookings Institution |date=2025-04-02 |language=en |access-date=2026-08-23 |quote=He viewed victory over Ukraine as the first step in undoing the post-Cold-War order which had deprived Russia of its Soviet republics and sphere of influence in Eastern Europe.}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Graham |first=Thomas |title=The Limits of Putin's Ambitions |url=https://www.cfr.org/articles/limits-putins-ambitions |website=Council on Foreign Relations |date=2025-06-20 |language=en |access-date=2026-08-23 |quote=…restore the Soviet Union's sphere of influence in eastern Europe… reclaim Russia's global influence…}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Datsyuk |first=Andriy |date=2015-01-13 |title=Український вектор геополітики Росії: Передумови війни. Частина 2 |url=https://ua.112.ua/statji/ukrainskyi-vektor-heopolityky-rosii-peredumovy-viiny-chastyna-2-171814.html |trans-title=Ukrajinski vektor ruske geopolitike: Predpogoji za vojno. 2. del |website=112.ua |language=uk |url-status=unfit |archive-url=https://web.archive.org/web/20171107031351/https://ua.112.ua/statji/ukrainskyi-vektor-heopolityky-rosii-peredumovy-viiny-chastyna-2-171814.html |archive-date=2017-11-07 |access-date=2026-08-23 }}</ref> To politično usmeritev slikovito ponazarja izjava [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] iz njegove predsedniške poslanice leta 2005:<ref>{{navedi poročilo |last=Putin |first=Vladimir |date=2005-04-25 |title=Послание Президента Российской Федерации от 25.04.2005 г. б/н (О положении в стране и основных направлениях внутренней и внешней политики государства) |url=http://www.kremlin.ru/acts/bank/36354/page/1 |trans-title=Poslanica predsednika Ruske federacije z dne 25. aprila 2005, brez št. (O razmerah v državi ter glavnih usmeritvah notranje in zunanje politike države) |language=ru |publisher=kremlin.ru |url-status=live |access-date=2026-08-23 |quote=…крушение Советского Союза было крупнейшей геополитической катастрофой века. Для российского же народа оно стало настоящей драмой. Десятки миллионов наших сограждан и соотечественников оказались за пределами российской территории.}}</ref><ref>{{navedi novice |last=Bigg |first=Claire |date=2005-04-29 |title=World: Was Soviet Collapse Last Century's Worst Geopolitical Catastrophe? |url=https://www.rferl.org/a/1058688.html |trans-title=Svet: Je bil razpad Sovjetske zveze najhujša geopolitična katastrofa prejšnjega stoletja? |work=Radio Free Europe/Radio Liberty |url-status=live |archive-url= |archive-date= |access-date=2026-08-23 }}</ref> <blockquote> »…razpad Sovjetske zveze je bil največja geopolitična katastrofa stoletja. Za ruski narod pa je to postala prava drama. Na desetine milijonov naših sodržavljanov in rojakov se je znašlo zunaj ruskega ozemlja.« </blockquote> [[Slika:Meje Rusije se nikjer ne koncajo.jpg|sličica|desno|Vojaški plakat z napisom »Meje Rusije se nikjer ne končajo«. Slogan je neposreden citat Putinove izjave iz leta 2016,<ref>{{navedi splet |date=2016-11-24 |title=Путин: "Границы России нигде не заканчиваются" |url=https://www.bbc.com/russian/news-38093222 |trans-title= |website=BBC Russian Service |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210410182349/https://www.bbc.com/russian/news-38093222 |archive-date=2021-04-10 |access-date=2026-08-28 }}</ref> ki je na predvečer obsežne vojne postala priljubljen propagandni motiv.]] Ruski [[Skrajna desnica|skrajno desničarski]] filozof i ideolog [[Neoevrazijstvo|neoevrazijstva]] [[Aleksander Dugin]] je v svoji knjigi »[[Osnove geopolitike: Geopolitična prihodnost Rusije]]« iz leta 1997, ki je imela znaten vpliv na rusko vojaško, policijsko in zunanjepolitično elito, trdil, da mora Ruska federacija anektirati Ukrajino. To je utemeljil s tem, da »Ukrajina kot država nima ne geopolitičnega pomena, ne posebne kulturne teže ali univerzalnega človeškega pomena, ne geografske edinstvenosti in ne etnične ekskluzivnosti; njene določene teritorialne ambicije pa predstavljajo ogromno nevarnost za celotno Evrazijo, zato je brez rešitve 'ukrajinskega vprašanja' sploh nesmiselno govoriti o celinski politiki. Ukrajini se ne sme dovoliti, da ostane neodvisna, razen v obliki [[Sanitarni kordon (mednarodni odnosi)|sanitarnega kordona]], kar pa bi bilo prav tako nedopustno«.<ref name="dunlop">{{navedi časopis |last=Dunlop |first=John |date=2004-01-31 |title=Aleksandr Dugin's Foundations of Geopolitics |url=https://www2.gwu.edu/~ieresgwu/assets/docs/demokratizatsiya%20archive/GWASHU_DEMO_12_1/John%20Dunlop%20Aleksandr%20Dugin's%20Foundations%20of%20Geopolitics.pdf |trans-title=Osnove geopolitike Aleksandra Dugina |journal=Demokratizatsiya: The Journal of Post-Soviet Democratization |language=en |location=George Washington University |publisher=Institute for European, Russian and Eurasian Studies |volume=12 |issue=1 |page=41 |issn=1074-6846 |oclc=222569720 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160607175004/https://www2.gwu.edu/~ieresgwu/assets/docs/demokratizatsiya%20archive/GWASHU_DEMO_12_1/John%20Dunlop%20Aleksandr%20Dugin's%20Foundations%20of%20Geopolitics.pdf |archive-date=2016-06-07 |access-date=2026-08-23 }}</ref> Knjiga je imela izjemen vpliv na zunanjo politiko Vladimirja Putina.<ref>{{navedi novice |last=McCandless Farmer |first=Brit |date=2022-04-12 |title=Aleksandr Dugin: The far-right theorist behind Putin's plan |url=https://www.cbsnews.com/news/aleksandr-dugin-russia-ukraine-vladimir-putin-60-minutes-2022-04-12/ |trans-title=Aleksander Dugin: Skrajno desni teoretik v ozadju Putinovega načrta |work=[[60 Minutes]] |agency=CBS News |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20220425143918/https://www.cbsnews.com/news/aleksandr-dugin-russia-ukraine-vladimir-putin-60-minutes-2022-04-12/ |archive-date=2022-04-25 |access-date=2026-08-23 }}</ref><ref>{{navedi splet |last=Young |first=Benjamin |date=2022-03-06 |title=Putin Has a Grimly Absolute Vision of the 'Russian World' |url=https://foreignpolicy.com/2022/03/06/russia-putin-civilization/ |website=[[Foreign Policy]] }}</ref> Vzporedno s takšnimi geopolitičnimi idejami je v uradno državno retoriko postopoma prešel tudi imperialni koncept »[[Troedini ruski narod|troedinega ruskega naroda]]«, ki tako [[Ukrajinci|Ukrajincem]] kot [[Belorusi|Belorusom]] odreka samostojno identiteto. Svoj vrhunec je ta usmeritev dosegla julija 2021, na predvečer obsežne invazije, z objavo Putinovega eseja »[[O zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev]]«. V njem je [[Ukrajinstvo|ukrajinsko identiteto]] označil za umetno tvorbo in neposredno grožnjo, kar je Moskvi služilo kot krovna ideološka utemeljitev za vojno.<ref>{{navedi splet |last1=Rumer |first1=Eugene |last2=Weiss |first2=Andrew S. |date=2021-11-12 |title=Ukraine: Putin's Unfinished Business |url=https://carnegieendowment.org/research/2021/11/ukraine-putins-unfinished-business |website=Carnegie Endowment for International Peace |language=en |access-date=2026-08-24}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Dickinson |first=Peter |date=2021-07-15 |title=Putin's new Ukraine essay reveals imperial ambitions |url=https://www.atlanticcouncil.org/blogs/ukrainealert/putins-new-ukraine-essay-reflects-imperial-ambitions/ |website=Atlantic Council |language=en |access-date=2026-08-24}}</ref><ref>{{navedi splet |last1=Yepuryan |first1=Vyacheslav |last2=Pryasnyakova |first2=Sof'ya |date=2022-07-12 |title=Рождение нации. Как Путин хотел уничтожить украинский народ, но в итоге укрепил украинскую идентичность |url=https://theins.ru/history/252084 |trans-title=Rojstvo naroda: kako je Putin hotel uničiti ukrajinski narod, a je na koncu utrdil ukrajinsko identiteto |website=The Insider |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221202124543/https://theins.info/history/252084 |archive-date=2022-12-02 |access-date=2026-08-24}}</ref> Ameriški politolog [[Paul D'Anieri]] izpostavlja štiri ključne vzroke, ki so Rusijo vodili v začetek vojne proti Ukrajini leta 2014 in kasneje v obsežno invazijo leta 2022:{{sfn|D'Anieri|2023|pp=308–317}} * ruska želja po ponovni vzpostavitvi nadzora nad Ukrajino in spremembi države v [[marionetni režim]]; * rusko dojemanje same sebe kot velike sile, ki je upravičena do [[Vplivno območje|vplivnega območja]] nad [[Postsovjetske države|nekdanjimi sovjetskimi republikami]]; * varnostna dilema v Evropi, pri čemer Rusija [[širitev Nata]] dojema kot grožnjo, medtem ko vzhodnoevropske države iščejo varnostna jamstva pred [[Ruski ekspanzionizem|ruskim ekspanzionizmom]]; * strah pred [[Demokracija|demokratično]] Ukrajino, ki jo [[Putinizem|ruski avtoritarni režim]] dojema kot neposredno politično grožnjo svojemu obstoju. === Jedrska razorožitev in prvi ozemeljski spori === [[Slika:Presidents after signing the Trilateral Statement, Moscow, 1994.png|sličica|desno|Ameriški predsednik [[Bill Clinton|Clinton]], ruski predsednik [[Boris Jelcin|Jelcin]] in ukrajinski predsednik [[Leonid Kravčuk|Kravčuk]] po podpisu tristranske izjave (1994). Rusija in ZDA sta se zavezali k spoštovanju ukrajinske suverenosti v zameno za ukrajinsko odpoved jedrskemu orožju.]] Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 sta novonastali neodvisni državi Ukrajina in Rusija sprva ohranili tesne dvostranske stike. Leta 1994 je Kijev pristopil k [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja]] in se zavezal k predaji celotnega sovjetskega [[Jedrsko orožje Ukrajine|jedrskega arzenala na svojem ozemlju]].<ref>{{navedi splet |last=Budjeryn |first=Mariana |date=2021-05-21 |title=Revisiting Ukraine's Nuclear Past Will Not Help Secure Its Future |url=https://www.lawfaremedia.org/article/revisiting-ukraines-nuclear-past-will-not-help-secure-its-future |trans-title= |language=en |publisher=Lawfare |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240113122700/https://www.lawfaremedia.org/article/revisiting-ukraines-nuclear-past-will-not-help-secure-its-future |archive-date=2024-01-13 |access-date=2026-08-25}}</ref><ref>{{navedi poročilo |last=Budjeryn |first=Mariana |title=The Breach: Ukraine's Territorial Integrity and the Budapest Memorandum |url=https://www.wilsoncenter.org/sites/default/files/media/documents/publication/Issue%20Brief%20No%203--The%20Breach--Final4.pdf |publisher=Woodrow Wilson International Center for Scholars |series=Nuclear Proliferation International History Project Issue Brief |issue=3 |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220305203527/https://www.wilsoncenter.org/sites/default/files/media/documents/publication/Issue%20Brief%20No%203--The%20Breach--Final4.pdf |archive-date=2022-03-05 |access-date=2026-08-25}}</ref> V zameno so Rusija, Združeno kraljestvo in ZDA s podpisom [[Budimpeški memorandum o varnostnih zagotovilih|Budimpeškega memoranduma]] Ukrajini zagotovile spoštovanje njene neodvisnosti in ozemeljske celovitosti.<ref>{{navedi novice |last=Vasylenko |first=Volodymyr |date=2009-12-15 |title=On assurances without guarantees in a 'shelved document' |url=https://www.day.kiev.ua/en/article/close/assurances-without-guarantees-shelved-document |trans-title= |work=The Day |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129213053/http://www.day.kiev.ua/en/article/close/assurances-without-guarantees-shelved-document |archive-date=2016-01-29 |access-date=2026-08-25}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Harahan |first=Joseph P. |date=2014 |title=With Courage and Persistence: Eliminating and Securing Weapons of Mass Destruction with the Nunn-Luger Cooperative Threat Reduction Programs |url=https://www.dtra.mil/Portals/61/Documents/History/With%20Courage%20and%20Persistence%20CTR.pdf?ver=2016-05-09-102902-893 |trans-title= |website=DTRA History Series |language=en |publisher=Defense Threat Reduction Agency |asin=B01LYEJ56H |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20220228153820/https://www.dtra.mil/Portals/61/Documents/History/With%20Courage%20and%20Persistence%20CTR.pdf?ver=2016-05-09-102902-893 |archive-date=2022-02-28 |access-date=2026-08-25}}</ref> V tem obdobju Moskva ni izrecno nasprotovala širitvi evroatlantskih integracij; z določili [[Odnosi med Rusijo in Natom|Temeljne listine Nato–Rusija]] (1997) je priznala širitev Natovih političnih funkcij,<ref>{{navedi časopis |last1=Aggarwal |first1=Vinod K. |editor1-last=Ruchhaus |editor1-first=Robert |date=2000 |orig-year=1998 |title=Analyzing NATO Expansion: An Institutional Bargaining Approach |url=https://scispace.com/pdf/analysing-nato-expansion-an-institutional-bargaining-2ass2751ce.pdf |trans-title= |journal=Contemporary Security Policy |language=en |volume=21 |issue=2 |publisher=Taylor & Francis |doi=10.1080/13523260008404255 |pages=63–82 |url-status=live |archive-url= |archive-date= |access-date=2026-08-25 }}</ref> s podpisom [[Listina o evropski varnosti|Listine o evropski varnosti]] (1999) pa je potrdila suvereno pravico vsake države do svobodne izbire varnostnih ureditev in vojaških zavezništev.<ref>{{navedi splet |title=Istanbul Document 1999: Charter for European Security |url=https://www.osce.org/mc/39569 |publisher=[[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] (OSCE) |date=1999-11-19 |language=en |access-date=2026-08-25 }}</ref> V iskanju varnostnih jamstev pred morebitnimi regionalnimi grožnjami se je zavezništvu posledično pridružilo več držav nekdanjega [[Vzhodni blok|vzhodnega bloka]]. Še leta 2005 je Vladimir Putin izjavil, da je morebitna pridružitev Ukrajine Natu njena »suverena pravica […] in to ne bo poslabšalo odnosov med našima državama«.<ref>{{navedi splet |date=2005-05-07 |title=Interview with French Television Company France 3 |url=http://www.en.kremlin.ru/events/president/transcripts/22952 |trans-title= |website=kremlin.ru |language=en |publisher=President of Russia |url-status=live |archive-url= |archive-date= |access-date=2026-08-25 }}</ref> V kasnejših letih pa je ruski predsednik retoriko drastično spremenil in začel trditi, da so [[Zahodni svet|zahodne sile]] s širjenjem Nata na vzhod prelomile dogovore z Moskvo, čeprav takšne zaveze niso bile nikoli uradno sklenjene.<ref>{{navedi novice |last=Wiegrefe |first=Klaus |date=2022-02-15 |title=NATO's Eastward Expansion: Is Vladimir Putin Right? |url=https://www.spiegel.de/international/world/nato-s-eastward-expansion-is-vladimir-putin-right-a-bf318d2c-7aeb-4b59-8d5f-1d8c94e1964d |trans-title= |work=[[Der Spiegel]] |language=en |issn=2195-1349 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302172351/https://www.spiegel.de/international/world/nato-s-eastward-expansion-is-vladimir-putin-right-a-bf318d2c-7aeb-4b59-8d5f-1d8c94e1964d |archive-date=2022-03-02 |access-date=2026-08-25 }}</ref><ref>{{navedi splet |last=Hall |first=Gavin E. L. |date=2022-02-14 |title=Ukraine: the history behind Russia's claim that Nato promised not to expand to the east |url=https://theconversation.com/ukraine-the-history-behind-russias-claim-that-nato-promised-not-to-expand-to-the-east-177085 |trans-title= |website=The Conversation |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220315083547/https://theconversation.com//ukraine-the-history-behind-russias-claim-that-nato-promised-not-to-expand-to-the-east-177085 |archive-date=2022-03-15 |access-date=2026-08-25 }}</ref> V času predsedovanja [[Leonid Kučma|Leonida Kučme]] je jeseni 2003 prišlo do [[Konflikt okoli otoka Tuzla|konflikta okoli peščene kose Tuzla]] v [[Kerški preliv|Kerškem prelivu]]. Poskus ruske strani, da bi brez soglasja Ukrajine zgradila jez za povezavo ruske obale s tem delom ukrajinskega ozemlja, je sprožil odziv predsednika Leonida Kučme: prekinil je niz obiskov v latinskoameriških državah, prispel na prizorišče in organiziral demonstrativno postavljanje obrambnih utrdb na kosi. Na Krimu so bile v bojno pripravljenost povišane enote obalne obrambe, nameščene so bile topniške posadke, iz [[Odesa|Odese]] v [[Kerč]] pa so bile premeščene ladje obalne straže. Mnogi raziskovalci in analitiki so incident s Tuzlo obravnavali kot prvi ruski poskus, da bi »potipala« Ukrajino glede morebitnih korakov za priključitev Krima. Ta poskus je bil uspešno odbit zahvaljujoč ostremu odzivu Kučme.<ref>{{navedi novice |date=2016-12-21 |title=Саакашвілі: Кучма терпіти не може Путіна. Путін завжди побоювався Кучми, я цьому свідок |url=http://www.5.ua/polityka/saakashvili-kuchma-terpity-ne-mozhe-putina-putin-zavzhdy-poboiuvavsia-kuchmy-ia-tsomu-svidok-131163.html |trans-title=Saakašvili: Kučma ne prenese Putina. Putin se je Kučme vedno bal, temu sem bil priča |work=5 канал |language=uk |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161221003431/http://www.5.ua/polityka/saakashvili-kuchma-terpity-ne-mozhe-putina-putin-zavzhdy-poboiuvavsia-kuchmy-ia-tsomu-svidok-131163.html |archive-date=2016-12-21 |access-date=2026-08-23 }}</ref> === Predsedovanje Juščenka in stopnjevanje napetosti === [[Slika:Ukraine elections demonstration brussels 20041128.jpg|sličica|desno|Protesti v [[Bruselj|Bruslju]] v podporo oranžni revoluciji z opozorili pred ruskim vmešavanjem v ukrajinsko politiko (konec leta 2004).]] Leta 2004, pred rednimi predsedniškimi volitvami, je takratni ukrajinski predsednik Leonid Kučma za svojega naslednika podprl premierja [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]]. Janukovičeva volilna kampanja je temeljila na obljubah o stabilnosti, kontinuiteti oblasti in tesnejših odnosih z Rusijo. Na drugi strani se je glavni opozicijski kandidat [[Viktor Juščenko]] predstavljal kot prozahodni reformator ter obljubljal gospodarski preporod in odločen boj proti korupciji. Vrhunec napetosti je predstavljala [[Zastrupitev Viktorja Juščenka|njegova huda zastrupitev]] z [[2,3,7,8-tetraklordibenzodioksin|dioksinom]] sredi volilne kampanje.<ref>{{navedi novice |last=Leung |first=Rebecca |date=2009-02-11 |title=Yushchenko: 'Live And Carry On' |url=https://www.cbsnews.com/news/yushchenko-live-and-carry-on/ |work=[[CBS News]] |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20121025143917/https://www.cbsnews.com/stories/2005/01/28/60minutes/main670103.shtml |archive-date=2012-10-25 |access-date=2026-08-27 }}</ref><ref>{{navedi novice |date=2009-08-05 |title=Study: Dioxin that poisoned Yushchenko made in lab |url=https://www.kyivpost.com/article/content/ukraine-politics/study-dioxin-that-poisoned-yushchenko-made-in-lab-46417.html |work=[[Kyiv Post]] |language=en |agency=[[Associated Press]] |publisher=Businessgroup |location=London |issn=1563-6429 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220131165135/https://www.kyivpost.com/article/content/ukraine-politics/study-dioxin-that-poisoned-yushchenko-made-in-lab-46417.html |archive-date=2022-01-31 |access-date=2026-08-27 }}</ref> Čeprav neposredna vpletenost ruskih tajnih služb uradno nikoli ni bila dokazana, so močni sumi o vlogi Moskve<ref>{{navedi novice |date=2009-10-28 |title=Yushchenko to Russia: Hand over witnesses |url=https://archive.kyivpost.com/article/content/ukraine-politics/yushchenko-to-russia-hand-over-witnesses-49610.html |work=[[Kyiv Post]] |language=en |location=London |publisher=Businessgroup |issn=1563-6429 |url-status=live |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220226/https://www.kyivpost.com/nation/49610 |archive-date=2022-02-26 |access-date=2026-08-27 }}</ref> – zlasti potem, ko so glavni osumljenci pobegnili v Rusijo – dodatno polarizirali ukrajinsko družbo.<ref>{{navedi novice |date=2004-12-11 |title=Yushchenko and the poison theory |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/health/4041321.stm |trans-title= |language=en |publisher=BBC News |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181020073605/http://news.bbc.co.uk/2/hi/health/4041321.stm |archive-date=2018-10-20 |access-date=2026-08-24 }}</ref> Čeprav je Rusija v kampanji odkrito podpirala Janukoviča, so njegov prihod na oblast preprečili množični protesti, ki so postali znani kot [[oranžna revolucija]].<ref>{{navedi splet |last=Vynohradov |first=Oleksiy |date=2016-11-28 |title=Северодонецкий съезд 2004 года был репетицией перед настоящей агрессией России |url=https://www.radiosvoboda.org/a/28144452.html |trans-title=Kongres v Severodonecku leta 2004 je bil generalka za pravo rusko agresijo |work=Донбас.Реалії |language=ru |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220221102038/http://www.radiosvoboda.org/a/28144452.html |archive-date=2022-02-21 |access-date=2026-08-23 }}</ref><ref>{{navedi splet |last=Kuptsova |first=Alina |date=2017-11-28 |title=Репетиція війни: як 13 років тому Янукович і Ко покликали Росію |url=https://incident.obozrevatel.com/ukr/crime/repetitsiya-vijni-yak-13-rokiv-tomu-yanukovich-i-ko-poklikali-rosiyu.htm |trans-title=Generalka za vojno: kako so pred 13 leti Janukovič in druščina poklicali Rusijo |language=uk |publisher=Obozrevatel |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211130073927/https://incident.obozrevatel.com/ukr/crime/repetitsiya-vijni-yak-13-rokiv-tomu-yanukovich-i-ko-poklikali-rosiyu.htm |archive-date=2021-11-30 |access-date=2026-08-23 }}</ref> Kot odziv na zmago opozicije so Janukovičevi zavezniki poskušali razglasiti t. i. [[Jugovzhodna ukrajinska avtonomna republika|Jugovzhodno ukrajinsko avtonomno republiko]], vendar je ta politični projekt hitro propadel.<ref>{{navedi splet |date=2004-11-28 |title=У Донецьку пройде референдум, який не буде мати жодних наслідків |url=https://www.pravda.com.ua/news/2004/11/28/3004779/ |trans-title=V Donecku bo potekal referendum, ki ne bo imel nobenih posledic |website=Українська правда |language=uk |url-status=live |archive-url= |archive-date= |access-date=2026-08-27 }}</ref> Analitiki opozarjajo, da so v Moskvi izid oranžne revolucije obravnavali kot hud zunanjepolitični udarec. Kremelj naj bi v Juščenkovi usmeritvi proti Zahodu videl neposredno grožnjo ruskim interesom, hkrati pa je uspešen ljudski upor proti uveljavljeni oblasti v sosednji državi vzbudil strah pred podobnimi scenariji v sami Rusiji. Ta dogodek je pospešil preobrat v ruski zunanji politiki – od poskusov integracije v zahodne strukture se je Rusija začela politično »ograjevati«, kar je kasneje prišlo do izraza v [[Münchenski govor Vladimirja Putina (2007)|znanem Putinovem govoru na varnostni konferenci v Münchnu]] februarja 2007. V ruskem političnem vrhu se je utrdilo prepričanje, da so oranžno revolucijo orkestrirale zahodne države, da bi namestile prozahodno vlado.<ref>{{navedi splet |last=Cordesman |first=Anthony H. |date=2014-05-28 |title=Russia and the 'Color Revolution' |url=https://www.csis.org/analysis/russia-and-%E2%80%9Ccolor-revolution%E2%80%9D |language=en |publisher=Center for Strategic and International Studies |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220224124048/https://www.csis.org/analysis/russia-and-%E2%80%9Ccolor-revolution%E2%80%9D |archive-date=2022-02-24 |access-date=2026-08-27}}</ref> Pojavile so se bojazni, da bi lahko Zahod poskušal ponoviti ukrajinski scenarij tudi na ruskem ozemlju prek »spodkopavanja legitimnosti Kremlja« in »spodbujanja ljudskih vstaj«.<ref>{{navedi časopis |last=Tokarev |first=A. |date=2015-08-24 |title=Реакция на цвет. Почему иностранный экстремизм, терроризм, перевороты и революции в России принято называть цветными |url=https://www.kommersant.ru/doc/2791306 |trans-title=Odziv na barvo: Zakaj je v Rusiji tuji ekstremizem, terorizem, državne udare in revolucije v navadi imenovati barvne |journal=Коммерсантъ Власть |publisher=kommersant.ru |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211021030729/https://www.kommersant.ru/doc/2791306 |archive-date=2021-10-21 |access-date=2026-08-23 }}</ref> [[Slika:Vladimir Putin in Kazakhstan 11 January 2006-2.jpg|sličica|desno|Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in ruski predsednik Vladimir Putin med srečanjem v [[Astana|Astani]] v času plinske krize (11. januar 2006).]] Med svojim mandatom je Viktor Juščenko vodil izrazito prozahodno zunanjo politiko. Ukrajina je začela pogajanja o [[Pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Ukrajino|pridružitvenem sporazumu z Evropsko unijo]] in si aktivno prizadevala za pridobitev Akcijskega načrta za članstvo v Natu. Ta usmeritev je povzročala nenehna trenja v odnosih z Moskvo. Najbolj odmevni sta bili [[Plinski spori med Rusijo in Ukrajino|plinski krizi v letih 2006 in 2009]], ko je Rusija prekinila dobavo zemeljskega plina Ukrajini, kar je privedlo do resnih motenj v tranzitu energentov v evropske države.<ref>{{navedi splet |last=Honcharenko |first=Roman |date=2022-02-24 |title=Россия против Украины. Как дело дошло до большой войны |url=https://www.dw.com/ru/rossija-i-ukraina-kak-oni-okazalis-na-poroge-bolshoj-vojny/a-60223489 |trans-title=Rusija proti Ukrajini: Kako je prišlo do velike vojne |language=ru |publisher=Deutsche Welle |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220608062700/https://www.dw.com/ru/rossija-i-ukraina-kak-oni-okazalis-na-poroge-bolshoj-vojny/a-60223489 |archive-date=2022-06-08 |access-date=2023-08-24 }}</ref> Na [[Vrh Nata v Bukarešti 2008|vrhu Nata v Bukarešti aprila 2008]] so zahodnoevropske države iz strahu pred odzivom Rusije blokirale dodelitev Akcijskega načrta Ukrajini in [[Gruzija|Gruziji]].<ref>{{navedi splet |last=Brown |first=Colin |date=2008-04-03 |title=EU allies unite against Bush over Nato membership for Georgia and Ukraine |url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/eu-allies-unite-against-bush-over-nato-membership-for-georgia-and-ukraine-804000.html |trans-title= |work=[[The Independent]] |language=en |url-status=live |access-date=2026-08-25 }}</ref> Zavezništvo je namesto tega sprejelo kompromisno deklaracijo, da bosta državi »nekoč postali članici«. Ta diplomatski manever je dodatno antagoniziral Moskvo,<ref>{{navedi novice |last=Evans |first=Michael |date=2008-04-05 |title=Vladimir Putin tells summit he wants security and friendship |url=https://www.thetimes.com/comment/register/article/vladimir-putin-tells-summit-he-wants-security-and-friendship-96655h3k9nf?eafs_enabled=false |url-access=subscription |trans-title= |work=[[The Times]] |language=en |page=46 |url-status=live |archive-url= |archive-date= |access-date=2026-08-25 |quote=President Putin, in a bravura performance before the world's media at the end of the Nato summit, warned President Bush and other alliance leaders that their plan to expand eastwards to Ukraine and Georgia 'didn't contribute to trust and predictability in our relations'.}}</ref> hkrati pa Kijev pustil v ranljivem položaju brez kakršnih koli oprijemljivih varnostnih jamstev. Že nekaj mesecev pozneje, avgusta istega leta, so se napetosti drastično zaostrile, ko je Ukrajina v [[Rusko-gruzijska vojna|oboroženem spopadu z Rusijo]] podprla Gruzijo. Kijev je med drugim poskušal omejiti vrnitev ladij ruske [[Črnomorska flota|črnomorske flote]], ki so sodelovale v bojnih operacijah ob gruzijski obali, v pomorsko oporišče v [[Sevastopol]]u na Krimu, ki ga je imela Rusija takrat v najemu.<ref name="voanews">{{navedi splet |title=Could Ukraine Become Russia's Next Target? |url=https://www.voanews.com/a/a-13-2008-08-15-voa19/405370.html |website=Voice of America |date=2009-11-01 |language=en |access-date=2026-08-24 |quote=During the conflict in Georgia, Ukrainian President Viktor Yushchenko prohibited ships from the Russian Black Sea Fleet that are engaged off the Georgian coast from returning to port on Ukraine's Crimean peninsula without Kyiv's official permission…}}</ref> Ukrajinski predsednik Juščenko je nato v znak solidarnosti z gruzijskim predsednikom [[Miheil Saakašvili|Miheilom Saakašvilijem]] organiziral skupni diplomatski obisk [[Tbilisi]]ja, ki so se ga udeležili še predsedniki [[Poljska|Poljske]], [[Litva|Litve]] in [[Estonija|Estonije]] ter [[Latvija|latvijski]] premier.<ref name="voanews"/><ref>{{navedi splet |date=2008-08-14 |title=President Adamkus calls on international organisations to send urgently an international peace-making mission to Georgia |url=https://eu.mfa.lt/en/news/45/president-adamkus-calls-on-international-organisations-to-send-urgently-an-international-peace-making-mission-to-georgia:3352 |website=Permanent Representation of Lithuania to the European Union |language=en |access-date=2026-08-24}}</ref> Že po koncu te vojne je več strokovnjakov napovedalo, da bo naslednje prizorišče vojne prav Ukrajina.<ref name="voanews"/><ref>{{navedi splet |last=Kuhner |first=Jeffrey T. |date=2008-10-12 |title=Will Russia-Ukraine be Europe’s next war? |url=https://www.washingtontimes.com/news/2008/oct/12/europes-next-war/ |url-access=subscription |trans-title=Bo konflikt med Rusijo in Ukrajino naslednja vojna v Evropi? |language=en |publisher=The Washington Times |url-status=live |archive-url= |archive-date= |access-date=2026-08-24 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Danylov |first=Serhiy |date=2008-08-15 |title=Війна на порозі |url=https://tyzhden.ua/edition/33-42/ |trans-title=Vojna na pragu |journal=Український тиждень |language=uk |volume=33 |issue=42 |url-status=live |archive-url= |archive-date= |access-date=2026-08-24 }}</ref> Številni politologi pri tem poudarjajo, da je mlačen odziv Zahoda na rusko invazijo v Gruziji odigral ključno vlogo,{{sfn|D'Anieri|2023|p=136}} saj je Moskvo prepričal, da uporaba vojaške sile v soseščini ne bo imela resnejših mednarodnih posledic.{{sfn|Brands|2024|p=[https://books.google.com/books?id=WxP-EAAAQBAJ&dq=Russia%E2%80%99s+invasion+of+Georgia+in+2008+and+Ukraine+in+2014+provided+ample+evidence&pg=PA39 39]}}{{sfn|Kuzio|Jajecznyk-Kelman|2023|p=237}}{{sfn|Ramani|2023|p=[https://books.google.com/books?id=74ebEAAAQBAJ&dq=first+Donbas+offensive+fuelled+these+assumptions+of+Western+weakness&pg=PT15 11]}} === Predsedovanje Janukoviča in revolucija dostojanstva === [[Slika:Dmitry Medvedev in Kharkov - 21 April 2010-9.jpeg|sličica|desno|Ruski predsednik [[Dmitrij Medvedjev]] in ukrajinski predsednik Viktor Janukovič ob podpisu [[Harkovski sporazum|Harkovskega sporazuma]] (21. april 2010).]] Leta 2010 je bil za predsednika Ukrajine izvoljen [[Viktor Janukovič]]. Njegova izvolitev je prinesla oster zasuk v ukrajinski zunanji politiki; proces vključevanja v zvezo Nato je bil zamrznjen s sprejetjem zakona o izvenblokovskem statusu Ukrajine.<ref>{{navedi splet |date=2010-07-02 |title=Рада приняла закон о принципах внутренней и внешней политики Украины |url=https://interfax.com.ua/news/general/42830.html |trans-title=Rada je sprejela zakon o načelih notranje in zunanje politike Ukrajine |website=Интерфакс-Украина |language=ru |location= |publisher= |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220406082227/https://interfax.com.ua/news/general/42830.html |archive-date=2022-04-06 |access-date=2026-08-27 }}</ref> Že aprila istega leta je Janukovič z Moskvo podpisal t. i. [[Harkovski sporazum]]. V zameno za popust pri ceni ruskega zemeljskega plina je Kijev podaljšal najem pomorskega oporišča za rusko [[Črnomorska flota|črnomorsko floto]] na Krimu vse do leta 2042. V ukrajinski opoziciji in strokovni javnosti je sporazum sprožil ogorčenje; kritiki so ga označili za neustavnega in za neposredno grožnjo državni suverenosti. Ta dokument je Rusiji dejansko omogočil dolgoročno ohranitev in legitimacijo močne vojaške prisotnosti na polotoku, kar je nekaj let kasneje predstavljalo ključno logistično osnovo za aneksijo Krima. Čeprav sta Ukrajina in Evropska unija spomladi leta 2012 parafirali pridružitveni sporazum, se je Kijev hkrati začel približevati [[Evrazijska carinska unija|Evrazijski carinski uniji]], ki je veljala za ruski geopolitični projekt, namenjen ohranjanju sosednjih držav v vplivnem območju Moskve.<ref>{{navedi splet |date=2012-12-05 |title=Янукович заговорил о Таможенном союзе |url=https://www.epravda.com.ua/rus/news/2012/12/5/349130/ |trans-title=Janukovič je spregovoril o Carinski uniji |website=Экономическая правда |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220406082227/https://www.epravda.com.ua/rus/news/2012/12/5/349130/ |archive-date=2022-04-06 |access-date=2026-08-27 }}</ref><ref>{{navedi splet |date=2013-08-30 |title=Украина уже вошла в Таможенный союз в формате "3+1" – Янукович |url=https://economics.segodnya.ua/economics/enews/Ukraina-uzhe-voshla-v-Tamozhennyy-soyuz-v-formate-31-YAnukovich-457221.html |trans-title=Ukrajina je že vstopila v Carinsko unijo v formatu '3+1' – Janukovič |website=СЕГОДНЯ |language=ru |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20220414065850/https://economics.segodnya.ua/economics/enews/Ukraina-uzhe-voshla-v-Tamozhennyy-soyuz-v-formate-31-YAnukovich-457221.html |archive-date=2022-04-14 |access-date=2026-08-27}}</ref> Julija 2013 je Vladimir Putin med obiskom v Kijevu ob 1025. obletnici [[Pokristjanjevanje Kijevske Rusije|pokristjanjevanja Kijevske Rusije]] javno izjavil, da so Rusi in Ukrajinci »enoten narod«, s čimer je poskušal upravičiti nujnost vključitve Ukrajine v ruski integracijski projekt. Kmalu zatem je Rusija drastično stopnjevala gospodarski pritisk na Ukrajino in uvedla [[Ruski embargo na ukrajinsko blago|vrsto trgovinskih embargov na ukrajinsko blago]].<ref>{{navedi novice |last=Walker |first=Shaun |date=2013-09-22 |title=Ukraine's EU trade deal will be catastrophic, says Russia |url=https://www.theguardian.com/world/2013/sep/22/ukraine-european-union-trade-russia |trans-title= |work=[[The Guardian]] |language=en-GB |issn=0261-3077 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200724113026/https://www.theguardian.com/world/2013/sep/22/ukraine-european-union-trade-russia |archive-date=2020-06-24 |access-date=2026-08-25 }}</ref> Kremeljski svetovalec [[Sergej Glazjev]] je ob tem odkrito opozoril, da Rusija v primeru podpisa sporazuma z EU morda ne bo več priznavala ukrajinskih meja.<ref>{{navedi novice |last=Walker |first=Shaun |date=2013-09-22 |title=Ukraine's EU trade deal will be catastrophic, says Russia |url=https://www.theguardian.com/world/2013/sep/22/ukraine-european-union-trade-russia |trans-title= |work=[[The Guardian]] |language=en-GB |issn=0261-3077 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200724113026/https://www.theguardian.com/world/2013/sep/22/ukraine-european-union-trade-russia |archive-date=2020-07-24 |access-date=2026-08-26 }}</ref> Številni analitiki so to potezo ocenili kot neposredno izsiljevanje in kršitev [[Budimpeški memorandum|Budimpeškega memoranduma o varnostnih zagotovilih]] z namenom, da bi ukrajinske oblasti prisilili k odstopu od proevropske usmeritve. [[Slika:SState flag of Ukraine carried by a protester to the heart of developing clashes in Kyiv, Ukraine. Events of February 18, 2014.jpg|sličica|levo|Protestniki, ki se borijo proti vladnim silam v Kijevu (18. februar 2014).]] Novembra 2013 je ukrajinska vlada pod pritiskom Rusije{{sfn|Dinan|Nugent|Paterson|2017|p=274}} nepričakovano ustavila priprave na podpis pridružitvenega sporazuma z EU,<ref>{{navedi splet |last1=Traynor |first1=Ian |last2=Grytsenko |first2=Oksana |date=2013-11-21 |title=Ukraine suspends talks on EU trade pact as Putin wins tug of war |url=https://www.theguardian.com/world/2013/nov/21/ukraine-suspends-preparations-eu-trade-pact |trans-title= |work=[[The Guardian]] |language=en-GB |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240816024957/https://www.theguardian.com/world/2013/nov/21/ukraine-suspends-preparations-eu-trade-pact |archive-date=2024-08-16 |access-date=2026-08-26 }}</ref> kar je v Kijevu sprožilo množične protivladne proteste, znane kot [[Evromajdan]]. Protestniki niso več zahtevali le ohranitve [[Proevropejstvo|proevropske usmeritve]] in zaustavitve ruskega vmešavanja, temveč tudi odpravo sistemske korupcije, prenehanje zlorab oblasti in spoštovanje človekovih pravic, kar je dodatno zaostrila uveljavitev [[Protiprotestni zakoni v Ukrajini (2014)|represivne protiprotestne zakonodaje]].{{sfn|Marples|Mills|2015|pp=9–14}}<ref>{{navedi splet |date=2014-01-25 |title=Ukraine Opposition Vows To Continue Struggle |url=https://www.rferl.org/a/protesters-police-tense-standoff-ukraine/25241945.html |work=RadioFreeEurope/RadioLiberty |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241224233815/https://www.rferl.org/a/protesters-police-tense-standoff-ukraine/25241945.html |archive-date=2024-12-24 |access-date=2026-08-26}}</ref> Po [[Nasilno zatrtje Evromajdana v Kijevu|nasilnem odzivu varnostnih sil]] so demonstracije hitro prerasle v vsesplošno [[Revolucija dostojanstva|revolucijo dostojanstva]]. Večmesečni nemiri so dosegli krvav vrhunec februarja 2014, ko so pripadniki posebnih policijskih enot [[Berkut (enota)|Berkut]] ubili več kot [[Nebesna stotnija|100 protestnikov]],<ref>{{navedi splet |date=2021 |title=Accountability for Killings and Violent Deaths during the Maidan protests |url=https://ukraine.un.org/sites/default/files/2021-01/Briefing%20note%20on%20Maidan%20investigations%20ENG%20final.pdf |trans-title=Odgovornost za umore in nasilne smrti med protesti na Majdanu |language=en |publisher=[[Misija Združenih narodov za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini]] |url-status=live |archive-url= |archive-date= |access-date=2026-08-26}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2016-06-24 |title=Prosecutor General: Maidan Protesters Were Shot by Berkut Weapons |url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2016/06/24/7112731/ |website=Ukrayinska Pravda |language=en |url-status=live |access-date=2026-08-26 }}</ref><ref>{{navedi splet |date=2016-07-05 |title=Examination confirms Berkut officers’ involvement in execution of Maidan activists |url=https://censor.net/en/news/396136/examination_confirms_berkut_officers_involvement_in_execution_of_maidan_activists_pgo |website=Censor.NET |language=en |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20251228090909/https://censor.net/en/news/396136/examination_confirms_berkut_officers_involvement_in_execution_of_maidan_activists_pgo |archive-date=2025-12-28 |access-date= }}</ref><ref>{{navedi splet |date=2020-02-20 |title=Traces of the Euromaidan Revolution: Bullets |url=https://hromadske.ua/en/posts/traces-of-the-euromaidan-revolution-bullets |website=Hromadske |language=en |url-status=live |archive-url= |archive-date= |access-date=2026-08-26}}</ref> zaradi česar je predsednik Janukovič pobegnil v Rusijo.<ref>{{navedi novice |last1=Polityuk |first1=Pavel |last2=Robinson |first2=Matt |date=2014-02-22 |editor-last=Roche |editor-first=Andrew |title=Ukraine parliament removes Yanukovich, who flees Kyiv in 'coup' |url=https://in.reuters.com/article/ukraine-crisis-parliament-idINDEEA1L04L20140222 |work=[[Reuters]] |language=en |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160609181723/http://in.reuters.com/article/ukraine-crisis-parliament-idINDEEA1L04L20140222 |archive-date=2016-06-09 |access-date=2026-08-26}}</ref> Že naslednji dan je ukrajinski parlament z ustavno večino (vključno s člani [[Stranka regij|Janukovičeve lastne stranke]]) izglasoval njegov umik s položaja,<ref>{{navedi novice |date=2014-02-24 |title=Rada removes Yanukovych from office, schedules new elections for May 25 |url=https://en.interfax.com.ua/news/general/192030.html |work=Interfax-Ukraine |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200210094859/https://en.interfax.com.ua/news/general/192030.html |archive-date=2020-02-10 |access-date=2026-08-26 }}</ref><ref>{{navedi novice |date=2014-02-22 |title=Ukraine President Yanukovich impeached |url=https://www.aljazeera.com/news/europe/2014/02/ukraine-parliament-ousts-president-yanukovich-2014222152035601620.html |work=[[Al Jazeera]] |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200907113053/https://www.aljazeera.com/news/europe/2014/02/ukraine-parliament-ousts-president-yanukovich-2014222152035601620.html |archive-date=2020-09-07 |access-date=2026-08-26 }}</ref><ref>{{navedi splet |last=Sindelar |first=Daisy |date=2014-02-23 |title=Was Yanukovych's Ouster Constitutional? |url=https://www.rferl.org/a/was-yanukovychs-ouster-constitutional/25274346.html |website=Radio Free Europe/Radio Liberty |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200729143204/https://www.rferl.org/a/was-yanukovychs-ouster-constitutional/25274346.html |archive-date=2020-07-29 |access-date=2026-08-26 }}</ref> ponovno uveljavil ustavo iz leta 2004 ter razpisal [[Volitve predsednika Ukrajine 2014|predčasne volitve]]. [[Slika:2014-04-06. Протесты в Донецке 011.jpg|sličica|desno|Proruski protest v Donecku z zastavami Rusije, [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] in [[Neoevrazijstvo|Evrazijskega gibanja]] (6. april 2014).]] Padec proruske vlade je pomenil drastično zmanjšanje ruskega političnega vpliva v Ukrajini. Moskva je zmago revolucije dostojanstva označila za nelegitimen državni udar in nastali politični vakuum uporabila kot povod za začetek oborožene agresije z okupacijo Krima. Hkrati so v mestih na vzhodu in jugu Ukrajine, zlasti v regiji [[Donbas]], izbruhnili proruski in [[Separatizem|separatistični]] protesti.{{sfn|Platonova|2022}}{{sfn|Kofman|Migacheva|Nichiporuk|Radin|Tkacheva|Oberholtzer|2017}} Začetno nezadovoljstvo dela lokalnega prebivalstva, ki so ga spodbujali predlog o [[Jezikovna politika v Ukrajini|ukinitvi uradnega statusa ruskega jezika]]<ref>{{navedi novice |last=Ayres |first=Sabra |date=2014-02-28 |title=Is it too late for Kyiv to woo Russian-speaking Ukraine? |url=https://www.csmonitor.com/World/Europe/2014/0228/Is-it-too-late-for-Kiev-to-woo-Russian-speaking-Ukraine |work=[[The Christian Science Monitor]] |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220107021055/https://www.csmonitor.com/World/Europe/2014/0228/Is-it-too-late-for-Kiev-to-woo-Russian-speaking-Ukraine |archive-date=2022-02-07 |access-date=2026-08-26 }}</ref> in [[Ruska informacijska vojna proti Ukrajini|dezinformacije ruskih državnih medijev]] o »fašistični hunti«,{{sfn|Shevko|Khrul|2017|p=131–133|loc=The Atrocity Propaganda in the Modern Russo-Ukrainian Conflict: The Russian Case}} je Moskva izkoristila za sprožitev obsežne hibridne vojne.{{sfn|Kofman|Migacheva|Nichiporuk|Radin|Tkacheva|Oberholtzer|2017}} Notranje nemire so hitro prevzele skupine, ki so jih neposredno usmerjali in financirali kremeljski svetovalci, kot sta [[Vladislav Surkov]]<ref>{{navedi splet |last1=Shandra |first1=Alya |last2=Seely |first2=Robert |date=2019 |title=The Surkov Leaks: The Inner Workings of Russia's Hybrid War in Ukraine |url=https://static.rusi.org/201907_op_surkov_leaks_web_final.pdf |language=en |publisher=[[Royal United Services Institute]] |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220316232242/https://static.rusi.org/201907_op_surkov_leaks_web_final.pdf |archive-date=2022-03-16 |access-date=2026-08-26 }}</ref> in [[Sergej Glazjev]]<ref>{{navedi splet |last=Umland |first=Andreas |date=2016-11-01 |title=The Glazyev Tapes: Getting to the root of the conflict in Ukraine |url=https://ecfr.eu/article/commentary_the_glazyev_tapes_getting_to_the_root_of_the_conflict_in_7165/ |language=en |publisher=[[Evropski svet za zunanje odnose|European Council on Foreign Relations]] |url-status=live |access-date=2026-08-26 }}</ref>, lokalne voditelje protestov pa so zamenjali posamezniki z vezami v ruskih obveščevalnih službah in varnostnih strukturah.<ref>{{harvnb|Marples|2021|p=26}}: <blockquote>The Russian Spring was not exactly a spontaneous uprising. We now know that Kremlin advisors Vladislav Surkov and Sergei Glazyev had directed efforts to coordinate and organize these protests at the beginning of March 2014, turning them into a pro-Russian separatist movement.</blockquote></ref> Aprila 2014 je situacija dokončno eskalirala, ko so oboroženi in zamaskirani aktivisti zavzeli ključne vladne in varnostne zgradbe,<ref>{{navedi novice |date=2014-04-06 |title=Ukraine: Pro-Russians storm offices in Donetsk, Luhansk, Kharkiv |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-26910210 |work=BBC News |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190820040710/https://www.bbc.com/news/world-europe-26910210 |archive-date=2019-08-20 |access-date=2026-08-26 }}</ref>{{sfn|Arel|Driscoll|2023|pp=138–140}} razglasili t. i. Donecko<ref>{{navedi novice |date=2014-04-07 |title=Ukraine crisis: Protesters declare Donetsk 'republic' |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-26919928 |work=BBC News |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140428233001/http://www.bbc.com/news/world-europe-26919928 |archive-date=2014-04-28 |access-date=2026-08-26 }}</ref> in Lugansko ljudsko republiko<ref>{{navedi novice |date=2014-04-29 |title=Ukraine crisis: Pro-Russia activists take Luhansk offices |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-27206280 |work=BBC News |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123180427/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-27206280 |archive-date=2025-01-23 |access-date=2026-08-26 }}</ref> ter s tem sprožili vojno v Donbasu. == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Bibliografija == * {{navedi knjigo |last1=Arel |first1=Dominique |last2=Driscoll |first2=Jesse |date=2023 |title=Ukraine's Unnamed War: Before the Russian Invasion of 2022 |language=en |publisher=Cambridge University Press |location= |isbn=978-1-009-05292-4 |doi=10.1017/9781009052924 |url=https://books.google.com/books?id=7dWgEAAAQBAJ }} * {{navedi knjigo |last=Brands |first=Hal |date=2024 |title=War in Ukraine: Conflict, Strategy, and the Return of a Fractured World |language=en |publisher=Johns Hopkins University Press |isbn=978-1-4214-4984-5 }} * {{navedi knjigo |last=D'Anieri |first=Paul |date=2023 |title=Ukraine and Russia: From Civilized Divorce to Uncivil War |language=en |edition=2. |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-009-31552-4 |doi=10.1017/9781009315555 |url=https://books.google.com/books?id=bomzEAAAQBAJ&pg=PA308 }} * {{navedi knjigo |editor1-last=Dinan |editor1-first=Desmond |editor2-last=Nugent |editor2-first=Neil |editor3-last=Paterson |editor3-first=William E. |date=2017 |title=The European Union in Crisis |language=en |edition=1. |series=The European Union Series |publisher=[[Palgrave Macmillan|Macmillan Education UK]] |location=London |isbn=978-1137604262 }} * {{navedi knjigo |last1=Kofman |first1=Michael |last2=Migacheva |first2=Katya |last3=Nichiporuk |first3=Brian |last4=Radin |first4=Andrew |last5=Tkacheva |first5=Olesya |last6=Oberholtzer |first6=Jenny |date=2017 |title=Lessons from Russia's Operations in Crimea and Eastern Ukraine |language=en |publisher=RAND Corporation |location=Santa Monica, CA |isbn=978-0-8330-9617-3 |oclc=990544142 |url=https://www.rand.org/content/dam/rand/pubs/research_reports/RR1400/RR1498/RAND_RR1498.pdf |access-date=2026-08-26 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220217091710/http://www.rand.org/content/dam/rand/pubs/research_reports/RR1400/RR1498/RAND_RR1498.pdf |archive-date=2022-02-17 }} * {{navedi knjigo |last1=Kuzio |first1=Taras |last2=Jajecznyk-Kelman |first2=Stefan |date=2023 |title=Fascism and Genocide: Russia's War Against Ukrainians |language=en |publisher=ibidem |isbn=978-3-8382-7791-2 }} * {{navedi knjigo |last1=Marples |first1=David |last2=Mills |first2=Frederick |date=2015 |title=Ukraine's Euromaidan: Analyses of a Civil Revolution |language=en |series=Soviet and Post-Soviet Politics and Society |publisher=Ibidem-Verlag |isbn=978-3838206608 }} * {{navedi knjigo |last=Marples |first=David R. |date=2021 |title=The War in Ukraine's Donbas: Origins, Contexts, and the Future |language=en |publisher=Central European University Press |isbn=978-963-386-420-3 }} * {{navedi knjigo |last=Platonova |first=Daria |date=2022 |title=The Donbas Conflict in Ukraine: elites, protest, and partition |language=en |publisher=Routledge |isbn=978-1-003-21371-0 |oclc=1249709944 }} * {{navedi knjigo |last=Ramani |first=Samuel |date=2023 |title=Putin's War on Ukraine: Russia's Campaign for Global Counter-Revolution |trans-title= |language=en |publisher=Hurst Publishers |isbn=978-1-80526-003-5 }} * {{navedi knjigo |last1=Shevko |first1=Demian |last2=Khrul |first2=Kristina |date=2017 |chapter=Why the Conflict Between Russia and Ukraine Is a Hybrid Aggression Against the West and Nothing Else |chapter-url=https://books.google.com/books?id=MhspDwAAQBAJ&q=%22Russo-Ukrainian+war%22&pg=PA134 |editor-last=Gutsul |editor-first=Nazarii |title=Multicultural Societies and their Threats: Real, Hybrid and Media Wars in Eastern and South-Eastern Europe |language=en |publisher=LIT Verlag Münster |location=Zürich |isbn=9783643908254 }} == Nadaljnje branje == {{refbegin}} * {{cite journal|last1=Bowen|first1=Andrew|date=2017|title=Coercive Diplomacy and the Donbas: Explaining Russian Strategy in Eastern Ukraine|journal=Journal of Strategic Studies|volume=42|issue=3–4|pages=312–343|doi=10.1080/01402390.2017.1413550|s2cid=158522112}} * {{cite journal|last=Bremmer|first=Ian|year=1994|title=The Politics of Ethnicity: Russians in the New Ukraine|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1994_46_2/page/261|journal=[[Europe-Asia Studies]]|volume=46|issue=2|pages=261–283|doi=10.1080/09668139408412161}} * {{navedi knjigo|last1=Hagendoorn|first1=A.|last2=Linssen|first2=H.|last3=Tumanov|first3=S. V.|title=Intergroup Relations in States of the former Soviet Union: The Perception of Russians|location=New York|publisher=Taylor & Francis|year=2001|isbn=978-1-84169-231-9}} * {{navedi knjigo|last=Legvold|first=Robert|title=Russian Foreign Policy in the Twenty-first Century and the Shadow of the Past|location=New York|publisher=Columbia University Press|year=2013|isbn=978-0-231-51217-6}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * ''Гай-Нижник Павло Павлович'' [http://hai-nyzhnyk.in.ua/doc/2017doc.rosiya-proty-ukrainy.php Росія проти України (1990–2016 рр.): від політики шантажу і примусу до війни на поглинання та спроби знищення.] – К.: «МП Леся», 2017. – 332 с. {{ISBN|978-617-7530-02-1}} * {{navedi novice|url=http://www.cnn.com/2014/03/05/world/europe/russia-news-anchor-resigns/index.html?hpt=hp_t1|title=Anchor quits: I can't be part of network 'that whitewashes' Putin's actions|publisher=[[CNN World]]|date=5 March 2014|access-date=11 April 2015}} * {{navedi novice|url=http://www.kyivpost.com/content/ukraine/russias-invasion-of-crimea-live-updates-338096.html|title=Russia's invasion of Ukraine (March 2 live updates)|publisher=[[Kyiv Post]]|date=2 March 2014|access-date=11 April 2015}} * {{navedi novice|language=uk|url=http://www.pravda.com.ua/articles/2014/03/2/7016686/|title=Путін vs народ України. 2 березня. ОНЛАЙН|trans-title=Putin vs the people of Ukraine. 2 March. ONLINE|date=2 March 2014|access-date=11 April 2015|publisher=[[Ukrayinska Pravda]]}} * {{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2014/apr/11/ukraine-russia-crimea-sanctions-us-eu-guide-explainer|title=Ukraine crisis: an essential guide to everything that's happened so far|work=The Guardian|access-date=11 April 2015}} * {{navedi splet|url=http://www.foi.se/ReportFiles/foir_3892.pdf|pages=91 pages|archive-date=10 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141110102048/http://www.foi.se/ReportFiles/foir_3892.pdf|url-status=dead|access-date=11 April 2015|date=June 2014|no-pp=yes|publisher=[[Swedish Defence Research Agency]]|title=A Rude Awakening. Ramifications of Russian Aggression Towards Ukraine|last3=Persson|first3=Gudrun|last2=Malminen|first2=Johannes|last1=Granholm|first1=Niklas|df=dmy-all}} * {{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-26248275|title=Ukraine crisis: Timeline|date=13 November 2014|access-date=11 April 2015|publisher=[[BBC Online]]}} * {{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-28966679|title=As it happened: Russia troops 'inside Ukraine'|work=BBC News|access-date=11 April 2015}} * {{navedi splet|url=https://openrussia.org/post/view/1679|script-title=ru:Список российских военных и добровольцев, погибших на Украине|trans-title=List of Russian military and volunteers who were killed in Ukraine|website=openrussia.org|date=22 December 2014|access-date=11 April 2015|language=ru|archive-date=19 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171019052243/https://openrussia.org/post/view/1679/|url-status=dead}} * {{navedi splet|url=https://openrussia.org/post/view/1772/|script-title=ru:Открытая Россия устанавливает личности погибших из списка "Груз-200"|website=openrussia.org|date=1 April 2015|access-date=11 April 2015|trans-title=Open Russia is in the process of establishing identities of the victims from the list "Груз-200"|language=ru|archive-date=19 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171019052247/https://openrussia.org/post/view/1772/|url-status=dead}} * {{navedi splet|url=https://www.bellingcat.com/resources/2015/02/03/ukraine-conflict-vehicle-tracking-launch/|title=Bellingcat Launches the Ukraine Conflict Vehicle Tracking Project|publisher=[[Bellingcat]]|date=3 February 2015|access-date=11 April 2015}} <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna| ]] [[Kategorija:Vojne Rusije]] [[Kategorija:Vojne Ukrajine]] [[Kategorija:Ruski imperializem]] [[Kategorija:Vojne Severne Koreje]] ea4mmc2n5ujufaktb89dhczo4blmcwk 6743784 6743689 2026-08-28T10:21:10Z SimondR 149974 /* Zgodovinska in demografska slika */ 6743784 wikitext text/x-wiki {{Infobox military conflict | conflict = Rusko-ukrajinska vojna | map_label = | casualties3 = {{left|'''Civilne žrtve'''}}<br> * {{left|3.393 ubitih<ref>{{navedi splet|url=https://ukraine.un.org/sites/default/files/2021-10/Conflict-related%20civilian%20casualties%20as%20of%2030%20September%202021%20%28rev%208%20Oct%202021%29%20EN.pdf|title=Conflict-related civilian casualties in Ukraine}}</ref>}} * {{left|7.000–9.000 ranjenih<ref name="OHCHR"/>}}<br><br> Za žrtve zaradi invazije na Ukrajino leta 2022 glej [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|rusko invazijo na Ukrajino (2022)]] (ki ni vključena v zgornje podatke). | casualties2 = {{plainlist|{{flagicon|Rusija}} Rusija in zavezniki * 5.768 ubitih<ref name="OHCHR">{{navedi splet |url= https://www.radiosvoboda.org/a/news-oon-kst-gertv-boyovyh-donbas/31110937.html |title= ООН підрахувала кількість жертв бойових дій на Донбасі |work= [[Radio Liberty]] |date= 19 February 2021 |access-date= 19 February 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|title=The overview of the current social and humanitarian situation in the territory of the Donetsk People's Republic as a result of hostilities between 23 and 29 January 2021 |publisher=Human rights Ombudsman in the Donetsk People's Republic|url=http://eng.ombudsman-dnr.ru/the-overview-of-the-current-social-and-humanitarian-situation-in-the-territory-of-the-donetsk-peoples-republic-as-a-result-of-hostilities-between-23-and-29-january-2021/|access-date=3 February 2022}}</ref>{{efn|Vključno s 400-500 ruskimi vojaki (trditev ZDA, marec 2015)<ref name="Bellal2016">{{navedi knjigo |last=Bellal |first=Annyssa |url=https://books.google.com/books?id=IfX8CgAAQBAJ&pg=PA302 |title=The War Report: Armed Conflict in 2014 |publisher=Oxford University Press |year=2016 |isbn=978-0-19-876606-3 |page=302 |access-date=17 October 2016}}</ref>}} * 12.700–13.700 ranjenih<ref name="OHCHR" /> }} | casualties1 = {{plainlist|{{flagicon|Ukrajina}} Ukrajina in zavezniki * 4.619 ubitih<ref>{{navedi splet |url=http://memorybook.org.ua/index.htm |script-title=uk:Книга пам'яті загиблих |trans-title=Memorial Book to the Fallen |language=uk |work=Herman Shapovalenko, Yevhen Vorokh, Yuriy Hirchenko |access-date=31 January 2015 |archive-date=2022-03-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220311201026/https://memorybook.org.ua/index.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Книга пам'яті загиблих|url=https://memorybook.org.ua/units/krasnopol.htm|access-date=3 February 2022|website=memorybook.org.ua|archive-date=2015-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20151003020347/https://memorybook.org.ua/units/krasnopol.htm|url-status=dead}}</ref> * 9.700–10.700 ranjenih<ref name="OHCHR"/> * 70 pogrešanih<ref>{{navedi novice|url=https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/unian-70-missing-soldiers-officially-reported-over-years-of-war-in-donbas.html|title=UNIAN: 70 missing soldiers officially reported over years of war in Donbas|publisher=Ukrainian Independent Information Agency|date=6 September 2019|access-date=6 September 2019}}</ref> * 2.768 zajetih<ref>{{navedi splet|url=http://en.molbuk.ua/podii-na-pivdennomu-shodi/88050-boyovyky-utrymuyut-u-poloni-180-ukrayinskykh-viyskovosluzhbovciv.html|title=Militants held in captivity 180 Ukrainian servicemen|access-date=16 March 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150402103942/http://en.molbuk.ua/podii-na-pivdennomu-shodi/88050-boyovyky-utrymuyut-u-poloni-180-ukrayinskykh-viyskovosluzhbovciv.html|archive-date=2 April 2015}}</ref><ref>{{navedi splet|author=Isaac Webb|url=https://www.themoscowtimes.com/2015/04/22/an-eye-for-an-eye-ukraines-pow-problem-a46006|title=An Eye for an Eye: Ukraine's POW Problem|url-status=live|work=[[The Moscow Times]]|date=22 April 2015|access-date=25 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518104331/http://themoscowtimes.com/opinion/opinion/article/an-eye-for-an-eye-ukraines-pow-problem/519579.html|archive-date=18 May 2015}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://zik.ua/en/news/2015/05/02/donbas_rebels_still_hold_300_ukraine_army_servicemen_and_civilians_prisoners_586256|title=Donbas rebels still hold 300 Ukraine army servicemen and civilians prisoners|work=zik.ua|date=2 May 2015|accessdate=2022-03-08|archive-date=2020-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201126160444/https://zik.ua/en/news/2015/05/02/donbas_rebels_still_hold_300_ukraine_army_servicemen_and_civilians_prisoners_586256|url-status=dead}}</ref> * 9.268 oseb se je po priključitvi pridružilo ruskim silam<ref>{{navedi splet|url=https://www.globalsecurity.org/military/world/ukraine/personnel.htm|title=Ukrainian Military Personnel|first=John|last=Pike|website=www.globalsecurity.org}}</ref> * 300+ [[T-64]] tankov<ref>{{navedi splet|url=https://www.depo.ua/rus/war/chomu-modernizaciya-tankiv-t-64-prinositsya-v-zhertvu-oplotam-20180517775415|title=В жертву "Оплотам": Почему тормозит модернизация Т-64|website=www.depo.ua}}</ref>}} | commander1 = {{plainlist| * {{flagicon|Ukraine}} [[Volodimir Zelenski]]<br />(2019–danes) * {{flagicon|Ukraine}} [[Petro Porošenko]]<br />(2014–2019) * {{flagicon|Ukraine}} [[Oleksandr Turčinov]]<br />(vršilec dolžnosti predsednika; februar–junij 2014) }} | combatant2 = {{flagicon|Russia}} [[Rusija]] * {{flagicon image|Flag of Donetsk People's Republic.svg}} [[Donecka ljudska republika|Donecka LR]]{{efn|name=DonetskLuhanskRecognition|Donecka in Luganska ljudski republiki sta bili ruski marionetni republiki, ki sta enostransko razglasili neodvisnost od Ukrajine maja leta 2014 in nista bili mednarodno priznani. 30. septembra jih je Rusija formalno anektirala.}} * {{flagicon image|Flag of the Luhansk People's Republic.svg}} [[Luganska ljudska republika|Luganska LR]]{{efn|name=DonetskLuhanskRecognition}} {{ikonazastave|Severna Koreja}}[[Severna Koreja]]{{efn|Severna Koreja je od oktobra 2024 sodelovala z Rusijo s svojimi vojaškimi enotami.<ref name="The Guardian: North Korean Troops Deployed">{{navedi novice |last1=Graham-Harrison |first1=Emma |last2=McCurry |first2=Justin |name-list-style=and |date=10 October 2024 |title=North Koreans deployed alongside Russian troops in Ukraine, sources say |url=https://www.theguardian.com/world/2024/oct/10/north-korea-engineers-deployed-russia-ukraine |access-date=10 October 2024 |website=The Guardian}}</ref>}} {{clist |title=Podpirajo jo |{{flag|Belorusija}}{{efn|Ruskim silam je bilo omogočeno del invazije sprožiti z beloruskega ozemlja.<ref name="CNN invasion routes">{{navedi novice |last1=Lister |first1=Tim |last2=Kesa |first2=Julia |title=Ukraine says it was attacked through Russian, Belarus and Crimea borders |url=https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-23-22/h_82bf44af2f01ad57f81c0760c6cb697c |access-date=24. februar 2022 |publisher=[[CNN]] |date=24. februar 2022 |location=Kyiv |archive-date=24. februarja 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220224071121/https://www.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-23-22/h_82bf44af2f01ad57f81c0760c6cb697c |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi novice |last1=Murphy |first1=Palu |title=Troops and military vehicles have entered Ukraine from Belarus |url=https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-23-22/h_d115a65e9b6348752422ad427fa83b95 |access-date=24. februarja 2022 |publisher=CNN |date=24. februar 2022 |archive-date=23. februarja 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220223185404/https://edition.cnn.com/europe/live-news/ukraine-russia-news-02-23-22/ |url-status=live }}</ref> Beloruski predsednik [[Aleksander Lukašenko]] je tudi izjavil, da bi se v invazijo po potrebi lahko vključile beloruske sile,<ref>{{navedi splet |last1=Rodionov |first1=Maxim |last2=Balmforth |first2=Tom |url=https://www.reuters.com/world/europe/belarusian-troops-could-be-used-operation-against-ukraine-if-needed-lukashenko-2022-02-24/ |title=Belarusian troops could be used in operation against Ukraine if needed, Lukashenko says |agency=[[Reuters]] |date=25. februar 2022 |access-date=25. februarja 2022 |archive-date=25. februarja 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220225020021/https://www.reuters.com/world/europe/belarusian-troops-could-be-used-operation-against-ukraine-if-needed-lukashenko-2022-02-24/ |url-status=live}}</ref> z beloruskega ozemlja so bili tudi izstreljene rakete v Ukrajino.<ref>{{navedi novice |title=Missiles launched into Ukraine from Belarus |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-60542877 |work=BBC News |date=27. februar 2022 |access-date=27. februarja 2022 |archive-date=2. marca 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302125730/https://www.bbc.co.uk/news/live/world-europe-60542877?pinned_post_locator=urn%3Aasset%3A4b1fae66-d68a-4ba0-9cb3-bf962c5a10d2 |url-status=live }}</ref> Ukrajinski uradniki so trdili, da so beloruske enote vstopile v Ukrajino.<ref>{{navedi splet|url=https://time.com/6152999/russia-ukraine-belarus-kharkiv/ |title=Ukrainian Official Says Belarus Has Joined the War, as Russia Pummels Kharkiv |website=Time |date=1. marec 2022 |access-date=1. marca 2022 |archive-date=2. marca 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302202151/https://time.com/6152999/russia-ukraine-belarus-kharkiv/ |url-status=live}}</ref>}} |{{flag|Iran}}<ref>{{navedi splet |url=https://www.mena-watch.com/drohnenkooperation-russland-iran/ |title=Verstärkte Drohnenkooperation zwischen Russland und dem Iran |agency=mena-watch |date=2023-08-25 |access-date=2024-04-23|url-status=live}}</ref> }} | combatant1 = {{UKR}} ---- {{clist |title=Podpirajo jo |{{flag|NATO}}{{efn|Orožje, vojaške vaje in splošna pomoč.}}<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-29198497|title=Nato members 'send arms to Ukraine'|date=14 September 2014|work=BBC News}}</ref> |{{flag|Evropska unija}}<ref>[https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR16_32/SR_UKRAINE_EN.pdf "Eu assistance to Ukraine"]. European Court of Auditors. 2016. Retrieved 28 August 2021.</ref> }}<br> Za države, ki podpirajo Ukrajino med rusko invazijo leta 2022 glej: [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)]] | status = V teku, Rusija je Ukrajino [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|napadla]] 24. februarja 2022. | territory = Spremembe pred invazijo leta 2022 <br>{{bulleted list|[[Priključitev Krima Ruske federaciji|Priključitev Krima Ruske federacije]]|Okupacija dela krimskega polotoka v Hersonskem oblastu (Strilkove) od marca do decembra 2014|Proruske sile imajo pod nadzorom vzhodni [[Donbas]]}} | map_caption = | partof = [[Postsovjetski konflikti|postsovjetskih konfliktov]] | map_marksize = | map_size = | map_relief = | map_type = | coordinates = | place = [[Ukrajina]] (z [[Napad na letalsko bazo Milerovo|razlitjem]] v [[Rusija|Rusijo]]) | date = {{plainlist| 20. februar 2014{{efn|Glede datuma začetka aneksije ostajajo "nekatera protislovja in notranje težave".<ref name=Disunited>{{navedi knjigo |title=The Return of the Cold War: Ukraine, the West and Russia |last=McDermott |first=Roger N. |isbn=9781138924093 |location=London |pages=99–129|chapter=Brothers Disunited: Russia's use of military power in Ukraine |chapter-url=https://www.academia.edu/11853815 |doi=10.4324/9781315684567-5 |oclc=909325250 |editor-last1=Black |editor-first1=J.L. |editor-last2=Johns |editor-first2=Michael |year=2016}}</ref> Ukrajina trdi, da je 20. februar 2014 datum "začetka začasne okupacije Krima in Sevastopola s strani Rusije", sklicujoč se na časovni okvir, zapisan na ruski medalji "Za vrnitev Krima",<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.org/ga/search/view_doc.asp?symbol=S/PV.7683&Lang=E |title=7683rd meeting of the United Nations Security Council. Thursday, 28 April 2016, 3 p.m. New York |quote=Mr. Prystaiko (Ukraine): ... In that regard, I have to remind the Council that the official medal that was produced by the Russian Federation for the so-called return of Crimea has the dates on it, starting with 20 February, which is the day before that agreement was brought to the attention of the Security Council by the representative of the Russian Federation. Therefore, the Russian Federation started – not just planned, but started – the annexation of Crimea the day before we reached the first agreement and while President Yanukovych was still in power.}}</ref> leta 2015 pa je ukrajinski parlament ta datum uradno določil kot takšen.<ref>{{navedi splet|title='Няша' Поклонська обіцяє бійцям 'Беркута' покарати учасників Майдану|url=https://www.segodnya.ua/ua/regions/krym/nyasha-poklonskaya-obeshchaet-boycam-berkuta-nakazat-uchastnikov-maydana-700800.html|access-date=3 February 2022|website=www.segodnya.ua|language=uk|archive-date=2020-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200110141947/https://www.segodnya.ua/ua/regions/krym/nyasha-poklonskaya-obeshchaet-boycam-berkuta-nakazat-uchastnikov-maydana-700800.html|url-status=dead}}</ref> 20. februarja 2014 je Vladimir Konstantinov, ki je bil takrat predsednik republiškega sveta Krima in predstavnik Stranke regij, izrazil svoje misli o odcepitvi regije od Ukrajine.<ref>{{navedi splet|title=Спікер ВР АРК вважає, що Крим може відокремитися від України|url=http://www.pravda.com.ua/news/2014/02/20/7015117/|access-date=3 February 2022|website=Українська правда|language=uk}}</ref> 23. februarja 2014 je bil ruski veleposlanik v Ukrajini Mihail Zurabov odpoklican v Moskvo zaradi "poslabšanja razmer v Ukrajini". V začetku marca 2015 je predsednik Putin v ruskem filmu o priključitvi Krima izjavil, da je operacijo za "vrnitev" Krima Rusiji ukazal po celonočnem nujnem sestanku 22. in 23. februarja 2014,<ref name=Disunited /><ref name="Yahoo News">{{navedi novice|url=https://news.yahoo.com/putin-describes-secret-operation-seize-crimea-212858356.html|title=Putin describes secret operation to seize Crimea|date=8 March 2015|work=Yahoo News |access-date=24 March 2015}}</ref> leta 2018 pa je ruski zunanji minister trdil, da je bil zgodnejši "datum začetka" na medalji posledica "tehničnega nesporazuma".<ref>{{navedi splet |url=https://www.unian.info/politics/2347252-two-headed-orwell.html |title=Russia's Orwellian 'diplomacy' |website=unian.info|access-date=30 January 2019}}</ref>|group=nb}} – v teku<br />({{age in years, months, weeks and days|month1=2|day1=20|year1=2014}}) }} | caption = Vojaške razmere 12. marca 2022 med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ofenzivo 24. februarja]]<br />{{left|{{legend2|#e3d975|Pod nadzorom Ukrajine}}}}<br />{{left|{{legend2|#ebc0b3|Okupirano s strani Rusije in proruskih sil}}}} <br /> <small>Za bolj podroben zemljevid glej: [[:en:Template:Russo-Ukrainian War detailed map|podroben zemljevid rusko-ukrajinske vojne]]</small> | image_size = 320px | image = 2022 Russian invasion of Ukraine.svg | notes = }} <!-- Please don't run the markup together in a large block. Thank you. -->{{about|aktualni rusko-ukrajinski vojni|vojno, ki je potekala od 1917 do 1921|Sovjetsko-ukrajinska vojna|obsežno invazijo na Ukrajino, ki se je začela 24. februarja|Ruska invazija na Ukrajino (2022)}}'''Rusko-ukrajinska'''<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=l9KMDwAAQBAJ&q=timothy+snyder+road+to+unfreedom|title=The Road to Unfreedom: Russia, Europe, America|last=Snyder|first=Timothy|publisher=Tim Duggan Books|year=2018|isbn=9780525574477|location=New York|page=197|quote=Almost everyone lost the Russo-Ukrainian war: Russia, Ukraine, the EU, the United States. The only winner was China.}}; {{Cite journal|last=Mulford|first=Joshua P.|date=2016|title=Non-State Actors in the Russo-Ukrainian War|journal=Connections|volume=15|issue=2|pages=89–107|doi=10.11610/Connections.15.2.07|issn=1812-1098|jstor=26326442|doi-access=free}}; {{harvnb|Shevko|Khrul|2017|p=100}}</ref>{{efn|{{lang-ru|pоссийско-украинская война|rossijsko-ukrainskaja vojna}}; {{lang-uk|російсько-українська війна|rosijsko-ukrajins'ka vijna}}.}} '''vojna''' je aktualna vojna, v kateri sodelujejo predvsem [[Rusija]], proruske sile, [[Severna Koreja]] in [[Belorusija]] na eni strani ter [[Ukrajina]] in njeni mednarodni podporniki na drugi strani. Konflikt se je začel februarja 2014 po [[Revolucija dostojanstva|revoluciji dostojanstva]] in se je osredotočil na status [[Krim (polotok)|Krima]] in delov [[Donbas|Donbasa]], ki so mednarodno priznani kot del Ukrajine. Konflikt vključuje [[Priključitev Krima Ruske federacije|rusko priključitev Krima]] (2014), [[Donbaška vojna|vojno v Donbasu]] (od 2014 do danes), pomorske incidente, kibernetsko vojno in politične napetosti. Rusija je od leta 2014 dalje namenoma prikrivala svojo vpletenost in vojaško podpirala separatiste v Donbasu. Rusija je konca leta 2021 na meji vzpostavila obsežno vojaško prisotnost in 24. februarja 2022 začela [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|obsežno invazijo na Ukrajino]], ki še vedno poteka. Po protestih [[Evromajdan]] in [[Revolucija dostojanstva|Revoluciji dostojanstva]], ki je 22. februarja 2014 privedla do odstavitve proruskega predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]], so v nekaterih delih Ukrajine izbruhnili [[Proruski nemiri v Ukrajini (2014)|proruski nemiri]]. Ruski [[Mali zeleni možje|vojaki brez oznak]] so prevzeli nadzor nad strateškimi položaji in infrastrukturo na ukrajinskem ozemlju Krima. Neoznačene ruske enote so zasedle krimski parlament, Rusija pa je organizirala splošno kritiziran referendum, katerega rezultat je bil, da naj se Krim pridruži Rusiji. Nato je sledila priključitev Krima. Aprila 2014 so se demonstracije proruskih skupin v ukrajinski regiji Donbas sprevrgle v vojno med ukrajinsko vojsko in Rusijo podprtimi separatisti samooklicanih republik [[Doneška ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]]. Avgusta 2014 so po [[Donbaška vojna (2014–2022)#Stopnjevanje spopadov, ukrajinska protiofenziva|uspešni ukrajinski operaciji]], ki je separatiste skoraj odrezala od Rusije, neoznačena ruska vojaška vozila prečkala mejo v Donecko ljudsko republiko. Začela se je nenapovedana vojna med ukrajinskimi silami in separatisti, ki so se pomešali z ruskimi enotami, čeprav je Rusija zanikala prisotnost svojih enot v Donbasu. Vojna se je ustavila na [[Zamrznjen konflikt|mrtvi točki]], pri čemer so bili poskusi prekinitve ognja večkrat neuspešni. Leta 2015 sta Rusija in Ukrajina podpisali sveženj sporazumov [[Minsk II]], vendar so številni spori preprečili njihovo popolno izvedbo. Do leta 2019 je ukrajinska vlada 7 % ukrajinskega ozemlja opredelila kot začasno zasedenega ozemlja, medtem ko je ruska vlada posredno priznala prisotnost svojih enot v Ukrajini. Leta 2021 in v začetku leta 2022 je Rusija močno okrepila prisotnost svoje vojske na ukrajinski meji. [[NATO]] je Rusijo obtožil načrtovanja invazije, kar je ta zanikala. Ruski predsednik [[Vladimir Putin]] je kritiziral širitev NATA in jo označil kot grožnjo svoji državi ter zahteval, da se Ukrajina ne sme nikoli pridružiti vojaški zvezi. Izrazil je tudi ruska [[Iredentizem|iredentistična]] stališča, podvomil o pravici Ukrajine do obstoja in trdil, da je Ukrajino po krivici ustanovila [[sovjetska Rusija]]. Rusija je 21. februarja 2022 uradno priznala dve samooklicani separatistični državi v Donbasu in nanju poslala vojsko. Tri dni pozneje je Rusija napadla Ukrajino, potem ko je Putin napovedal »posebno vojaško operacijo«. Večina mednarodne skupnosti in organizacij, kot je [[Amnesty International]], je Rusijo obsodila zaradi njenih dejanj v postrevolucionarni Ukrajini ter jo obtožila kršenja mednarodnega prava in kršenja ukrajinske suverenosti. Številne države so uvedle gospodarske sankcije proti Rusiji, ruskim posameznikom ali podjetjem,<ref>{{cite journal|last1=Overland|first1=Indra|last2=Fjaertoft|first2=Daniel|date=2015|title=Financial Sanctions Impact Russian Oil, Equipment Export Ban's Effects Limited|url=https://www.researchgate.net/publication/281776234|journal=Oil and Gas Journal|volume=113|issue=8|pages=66–72}}</ref> zlasti po invaziji leta 2022. == Predpogoji == === Zgodovinska in demografska slika === Sodobna demografska in jezikovna struktura Ukrajine, ki jo je Rusija leta 2014 uporabila kot izgovor za vojaško posredovanje, je neposredna posledica [[Rusifikacija Ukrajine|večstoletne politike rusifikacije]]. Ta proces, ki so ga izvajale najprej [[Ruski imperij|ruske imperialne]] in nato sovjetske oblasti, je bil usmerjen v krepitev ruske politične, nacionalne in kulturne prevlade v regiji. Nekateri raziskovalci, vključno z znanim pravnikom [[Raphael Lemkin|Raphaelom Lemkinom]], to politiko – skupaj z [[Gladomor|umetno povzročeno lakoto]] (gladomor) – obravnavajo kot del širšega genocida nad ukrajinskim narodom.<ref>{{navedi knjigo |last=Lemkin |first=Raphael |date=2008 |orig-date=1953 |chapter=Soviet Genocide in the Ukraine |chapter-url=http://history.org.ua/LiberUA/RaphaelLemkin_1953/RaphaelLemkin_1953.pdf |editor-last=Luciuk |editor-first=L. Y. |title=Holodomor: Reflections on the Great Famine of 1932–1933 in Soviet Ukraine |language=en |publisher=The Kashtan Press |location=Kingston |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Mace |first=J. E. |date=1986 |chapter=The man-made famine of 1933 in Soviet Ukraine |editor-last1=Serbyn |editor-first1=R. |editor-last2=Krawchenko |editor-first2=B. |title=Famine in Ukraine in 1932–1933 |language=en |publisher=Canadian Institute of Ukrainian Studies, University of Alberta |location=Edmonton |isbn= |page=12 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Luciuk |first1=Lubomyr Y. |last2=Grekul |first2=Lisa |date=2008 |title=Holodomor: reflections on the Great Famine of 1932-1933 in Soviet Ukraine |publisher=Kashtan Press |isbn=978-1-896354-33-0 }}</ref> Zaradi te politike je imela Ukrajina pred začetkom konflikta največjo rusko govorečo skupnost zunaj Rusije. Jezikovna slika države je bila izrazito regionalno razdeljena: [[ruščina]] je prevladovala na vzhodu in jugu, medtem ko je bila [[ukrajinščina]] dominantna na zahodu. V osrednjem delu države sta se uporabljala oba jezika, močno pa je bila razširjena tudi mešanica ukrajinskih in ruskih jezikovnih prvin, znana kot [[suržik]].<ref>{{navedi knjigo |last=Besters-Dilger |first=Juliane |date=2009 |title=Language Policy and Language Situation in Ukraine: Analysis and Recommendations |language=en |format= |publisher=Peter Lang |location=Frankfurt am Main |isbn=978-3-631-58389-0 |pages=7–8 |url=http://books.google.com/books?id=QeXZYdjB_H0C&pg=PA8 }}</ref> Ta zgodovinsko pogojena jezikovna in kulturna polarizacija je predstavljala ključno ranljivost, ki jo je Moskva kasneje izkoristila za sprožitev separatističnih gibanj in upravičevanje svoje oborožene agresije.<ref>{{navedi časopis |last=Середа |first=Катерина |date=2014-12-17 |title=Захист російськомовного населення як привід до вторгнення російських військ в Україну в 2014 р. |url=https://scholar.googleusercontent.com/scholar?q=cache:4K_kP5G3fxQJ:scholar.google.com/+%22Російськомовні+громадяни%22&hl=uk&as_sdt=0,5&as_ylo=1990&as_yhi=2014 |trans-title=Zaščita rusko govorečega prebivalstva kot izgovor za vdor ruske vojske v Ukrajino leta 2014 |series=Історія України |journal=Емінак |language=uk |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20240226140904/https://scholar.googleusercontent.com/scholar?q=cache:4K_kP5G3fxQJ:scholar.google.com/+%22%D0%A0%D0%BE%D1%81%D1%96%D0%B9%D1%81%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%BD%D1%96+%D0%B3%D1%80%D0%BE%D0%BC%D0%B0%D0%B4%D1%8F%D0%BD%D0%B8%22&hl=uk&as_sdt=0,5&as_ylo=1990&as_yhi=2014 |archive-date=2024-02-26 |access-date=2026-08-28 }}</ref> [[Slika:Ethnic groups of Crimea by year. EN.svg|sličica|desno|Genocid nad Krimskimi Tatari in dinamika narodnostne sestave Krima skozi leta.<ref>Graf je izdelan na podlagi zgodovinskih popisov prebivalstva in demografskih raziskav A. Tannerja (2004) ter M. Drohobycky (1995). Celoten seznam virov je na voljo na [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ethnic%20groups%20of%20Crimea%20by%20year.%20UK.svg strani z opisom datoteke] v Zbirki Wikimedia.</ref>]] Poseben primer načrtnih demografskih sprememb predstavlja polotok Krim. Njegovo zgodovinsko etnično pestro prebivalstvo, ki so ga med drugim sestavljali avtohtoni [[Krimski Tatari]], [[Grki]], [[Bolgari]] in [[Armenci]], je bilo podvrženo stoletnemu demografskemu inženiringu. Zaradi množičnih deportacij avtohtonega prebivalstva – od obdobja Ruskega imperija in [[Priključitev Krima v Rusko carstvo|uničenja Krimskega kanata]] leta 1783 do [[Genocid|radikalnega etničnega čiščenja]] v času [[Josif Stalin|Stalinovega]] režima, ko so bili leta 1944 [[Deportacija Krimskih Tatarov|deportirani vsi Krimski Tatari]] – je bila demografska slika polotoka drastično spremenjena. Izpraznjena območja so oblasti načrtno poselile z etničnimi Rusi in rusificiranimi Ukrajinci. Ta umetna sprememba etnične sestave in načrtna asimilacija sta ustvarili prevladujočo rusko večino, na katero se je Kremelj spomladi leta 2014 skliceval kot na glavno politično opravičilo za nelegalno aneksijo.<ref>{{navedi splet |last=Putin |first=Vladimir |date=2014-03-18 |title=Обращение Президента Российской Федерации |url=http://kremlin.ru/events/president/news/20603 |trans-title= |website=kremlin.ru |language=ru |url-status=live |access-date= }}: <blockquote>»… Krim je iskonsko ruska zemlja, [[Sevastopol]] pa rusko mesto.«</blockquote> <blockquote>»Tistim, ki so se uprli puču, so takoj začeli groziti z represijami in kaznovalnimi operacijami. In prvi na vrsti je bil seveda Krim, rusko govoreči Krim. Zato so se prebivalci Krima in Sevastopola obrnili na Rusijo s pozivom, naj zaščitijo njihove pravice in sama življenja …«</blockquote> <blockquote>»V Ukrajini živijo in bodo živeli milijoni ruskih ljudi, rusko govorečih državljanov, in Rusija bo vedno ščitila njihove interese s političnimi, diplomatskimi in pravnimi sredstvi.«</blockquote> <blockquote>»… težnja [[Ruski svet|ruskega sveta]], zgodovinske Rusije k obnovitvi enotnosti.«</blockquote></ref> === Geopolitično in ideološko ozadje === {{glej tudi|Putinizem|Ruski fašizem|Ruski imperializem|Ruski svet}} Kot glavni predpogoji za izbruh konflikta med Rusijo in Ukrajino, ki je prerasel v rusko oboroženo agresijo proti Ukrajini, se najpogosteje navajajo posledice sistemske krize ruske državnosti po koncu [[Hladna vojna|hladne vojne]]. Številni analitiki opozarjajo, da je ruski politični vrh to krizo preusmeril v prizadevanja za obnovo ruskega vplivnega območja, razširitev nadzora v regiji in ohranitev geopolitične moči, ki je bila izgubljena z [[Razpad Sovjetske zveze|razpadom ZSSR]] in gospodarskim zatonom.<ref>{{navedi splet |title=Ukraine-Russia relations |url=https://www.chathamhouse.org/2021/11/ukraine-russia-relations |website=Chatham House |date=2021-11-24 |language=en |access-date=2026-08-23 |quote=The origins of the current conflict lie in Russia's long-standing aspiration to control its periphery… Ukraine is viewed as belonging to the Russian 'sphere of influence'.}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Stent |first=Angela |title=How the war in Ukraine changed Russia's global standing |url=https://www.brookings.edu/articles/how-the-war-in-ukraine-changed-russias-global-standing/ |website=Brookings Institution |date=2025-04-02 |language=en |access-date=2026-08-23 |quote=He viewed victory over Ukraine as the first step in undoing the post-Cold-War order which had deprived Russia of its Soviet republics and sphere of influence in Eastern Europe.}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Graham |first=Thomas |title=The Limits of Putin's Ambitions |url=https://www.cfr.org/articles/limits-putins-ambitions |website=Council on Foreign Relations |date=2025-06-20 |language=en |access-date=2026-08-23 |quote=…restore the Soviet Union's sphere of influence in eastern Europe… reclaim Russia's global influence…}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Datsyuk |first=Andriy |date=2015-01-13 |title=Український вектор геополітики Росії: Передумови війни. Частина 2 |url=https://ua.112.ua/statji/ukrainskyi-vektor-heopolityky-rosii-peredumovy-viiny-chastyna-2-171814.html |trans-title=Ukrajinski vektor ruske geopolitike: Predpogoji za vojno. 2. del |website=112.ua |language=uk |url-status=unfit |archive-url=https://web.archive.org/web/20171107031351/https://ua.112.ua/statji/ukrainskyi-vektor-heopolityky-rosii-peredumovy-viiny-chastyna-2-171814.html |archive-date=2017-11-07 |access-date=2026-08-23 }}</ref> To politično usmeritev slikovito ponazarja izjava [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] iz njegove predsedniške poslanice leta 2005:<ref>{{navedi poročilo |last=Putin |first=Vladimir |date=2005-04-25 |title=Послание Президента Российской Федерации от 25.04.2005 г. б/н (О положении в стране и основных направлениях внутренней и внешней политики государства) |url=http://www.kremlin.ru/acts/bank/36354/page/1 |trans-title=Poslanica predsednika Ruske federacije z dne 25. aprila 2005, brez št. (O razmerah v državi ter glavnih usmeritvah notranje in zunanje politike države) |language=ru |publisher=kremlin.ru |url-status=live |access-date=2026-08-23 |quote=…крушение Советского Союза было крупнейшей геополитической катастрофой века. Для российского же народа оно стало настоящей драмой. Десятки миллионов наших сограждан и соотечественников оказались за пределами российской территории.}}</ref><ref>{{navedi novice |last=Bigg |first=Claire |date=2005-04-29 |title=World: Was Soviet Collapse Last Century's Worst Geopolitical Catastrophe? |url=https://www.rferl.org/a/1058688.html |trans-title=Svet: Je bil razpad Sovjetske zveze najhujša geopolitična katastrofa prejšnjega stoletja? |work=Radio Free Europe/Radio Liberty |url-status=live |archive-url= |archive-date= |access-date=2026-08-23 }}</ref> <blockquote> »…razpad Sovjetske zveze je bil največja geopolitična katastrofa stoletja. Za ruski narod pa je to postala prava drama. Na desetine milijonov naših sodržavljanov in rojakov se je znašlo zunaj ruskega ozemlja.« </blockquote> [[Slika:Meje Rusije se nikjer ne koncajo.jpg|sličica|desno|Vojaški plakat z napisom »Meje Rusije se nikjer ne končajo«. Slogan je neposreden citat Putinove izjave iz leta 2016,<ref>{{navedi splet |date=2016-11-24 |title=Путин: "Границы России нигде не заканчиваются" |url=https://www.bbc.com/russian/news-38093222 |trans-title= |website=BBC Russian Service |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210410182349/https://www.bbc.com/russian/news-38093222 |archive-date=2021-04-10 |access-date=2026-08-28 }}</ref> ki je na predvečer obsežne vojne postala priljubljen propagandni motiv.]] Ruski [[Skrajna desnica|skrajno desničarski]] filozof i ideolog [[Neoevrazijstvo|neoevrazijstva]] [[Aleksander Dugin]] je v svoji knjigi »[[Osnove geopolitike: Geopolitična prihodnost Rusije]]« iz leta 1997, ki je imela znaten vpliv na rusko vojaško, policijsko in zunanjepolitično elito, trdil, da mora Ruska federacija anektirati Ukrajino. To je utemeljil s tem, da »Ukrajina kot država nima ne geopolitičnega pomena, ne posebne kulturne teže ali univerzalnega človeškega pomena, ne geografske edinstvenosti in ne etnične ekskluzivnosti; njene določene teritorialne ambicije pa predstavljajo ogromno nevarnost za celotno Evrazijo, zato je brez rešitve 'ukrajinskega vprašanja' sploh nesmiselno govoriti o celinski politiki. Ukrajini se ne sme dovoliti, da ostane neodvisna, razen v obliki [[Sanitarni kordon (mednarodni odnosi)|sanitarnega kordona]], kar pa bi bilo prav tako nedopustno«.<ref name="dunlop">{{navedi časopis |last=Dunlop |first=John |date=2004-01-31 |title=Aleksandr Dugin's Foundations of Geopolitics |url=https://www2.gwu.edu/~ieresgwu/assets/docs/demokratizatsiya%20archive/GWASHU_DEMO_12_1/John%20Dunlop%20Aleksandr%20Dugin's%20Foundations%20of%20Geopolitics.pdf |trans-title=Osnove geopolitike Aleksandra Dugina |journal=Demokratizatsiya: The Journal of Post-Soviet Democratization |language=en |location=George Washington University |publisher=Institute for European, Russian and Eurasian Studies |volume=12 |issue=1 |page=41 |issn=1074-6846 |oclc=222569720 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160607175004/https://www2.gwu.edu/~ieresgwu/assets/docs/demokratizatsiya%20archive/GWASHU_DEMO_12_1/John%20Dunlop%20Aleksandr%20Dugin's%20Foundations%20of%20Geopolitics.pdf |archive-date=2016-06-07 |access-date=2026-08-23 }}</ref> Knjiga je imela izjemen vpliv na zunanjo politiko Vladimirja Putina.<ref>{{navedi novice |last=McCandless Farmer |first=Brit |date=2022-04-12 |title=Aleksandr Dugin: The far-right theorist behind Putin's plan |url=https://www.cbsnews.com/news/aleksandr-dugin-russia-ukraine-vladimir-putin-60-minutes-2022-04-12/ |trans-title=Aleksander Dugin: Skrajno desni teoretik v ozadju Putinovega načrta |work=[[60 Minutes]] |agency=CBS News |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20220425143918/https://www.cbsnews.com/news/aleksandr-dugin-russia-ukraine-vladimir-putin-60-minutes-2022-04-12/ |archive-date=2022-04-25 |access-date=2026-08-23 }}</ref><ref>{{navedi splet |last=Young |first=Benjamin |date=2022-03-06 |title=Putin Has a Grimly Absolute Vision of the 'Russian World' |url=https://foreignpolicy.com/2022/03/06/russia-putin-civilization/ |website=[[Foreign Policy]] }}</ref> Vzporedno s takšnimi geopolitičnimi idejami je v uradno državno retoriko postopoma prešel tudi imperialni koncept »[[Troedini ruski narod|troedinega ruskega naroda]]«, ki tako [[Ukrajinci|Ukrajincem]] kot [[Belorusi|Belorusom]] odreka samostojno identiteto. Svoj vrhunec je ta usmeritev dosegla julija 2021, na predvečer obsežne invazije, z objavo Putinovega eseja »[[O zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev]]«. V njem je [[Ukrajinstvo|ukrajinsko identiteto]] označil za umetno tvorbo in neposredno grožnjo, kar je Moskvi služilo kot krovna ideološka utemeljitev za vojno.<ref>{{navedi splet |last1=Rumer |first1=Eugene |last2=Weiss |first2=Andrew S. |date=2021-11-12 |title=Ukraine: Putin's Unfinished Business |url=https://carnegieendowment.org/research/2021/11/ukraine-putins-unfinished-business |website=Carnegie Endowment for International Peace |language=en |access-date=2026-08-24}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Dickinson |first=Peter |date=2021-07-15 |title=Putin's new Ukraine essay reveals imperial ambitions |url=https://www.atlanticcouncil.org/blogs/ukrainealert/putins-new-ukraine-essay-reflects-imperial-ambitions/ |website=Atlantic Council |language=en |access-date=2026-08-24}}</ref><ref>{{navedi splet |last1=Yepuryan |first1=Vyacheslav |last2=Pryasnyakova |first2=Sof'ya |date=2022-07-12 |title=Рождение нации. Как Путин хотел уничтожить украинский народ, но в итоге укрепил украинскую идентичность |url=https://theins.ru/history/252084 |trans-title=Rojstvo naroda: kako je Putin hotel uničiti ukrajinski narod, a je na koncu utrdil ukrajinsko identiteto |website=The Insider |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20221202124543/https://theins.info/history/252084 |archive-date=2022-12-02 |access-date=2026-08-24}}</ref> Ameriški politolog [[Paul D'Anieri]] izpostavlja štiri ključne vzroke, ki so Rusijo vodili v začetek vojne proti Ukrajini leta 2014 in kasneje v obsežno invazijo leta 2022:{{sfn|D'Anieri|2023|pp=308–317}} * ruska želja po ponovni vzpostavitvi nadzora nad Ukrajino in spremembi države v [[marionetni režim]]; * rusko dojemanje same sebe kot velike sile, ki je upravičena do [[Vplivno območje|vplivnega območja]] nad [[Postsovjetske države|nekdanjimi sovjetskimi republikami]]; * varnostna dilema v Evropi, pri čemer Rusija [[širitev Nata]] dojema kot grožnjo, medtem ko vzhodnoevropske države iščejo varnostna jamstva pred [[Ruski ekspanzionizem|ruskim ekspanzionizmom]]; * strah pred [[Demokracija|demokratično]] Ukrajino, ki jo [[Putinizem|ruski avtoritarni režim]] dojema kot neposredno politično grožnjo svojemu obstoju. === Jedrska razorožitev in prvi ozemeljski spori === [[Slika:Presidents after signing the Trilateral Statement, Moscow, 1994.png|sličica|desno|Ameriški predsednik [[Bill Clinton|Clinton]], ruski predsednik [[Boris Jelcin|Jelcin]] in ukrajinski predsednik [[Leonid Kravčuk|Kravčuk]] po podpisu tristranske izjave (1994). Rusija in ZDA sta se zavezali k spoštovanju ukrajinske suverenosti v zameno za ukrajinsko odpoved jedrskemu orožju.]] Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 sta novonastali neodvisni državi Ukrajina in Rusija sprva ohranili tesne dvostranske stike. Leta 1994 je Kijev pristopil k [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja]] in se zavezal k predaji celotnega sovjetskega [[Jedrsko orožje Ukrajine|jedrskega arzenala na svojem ozemlju]].<ref>{{navedi splet |last=Budjeryn |first=Mariana |date=2021-05-21 |title=Revisiting Ukraine's Nuclear Past Will Not Help Secure Its Future |url=https://www.lawfaremedia.org/article/revisiting-ukraines-nuclear-past-will-not-help-secure-its-future |trans-title= |language=en |publisher=Lawfare |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240113122700/https://www.lawfaremedia.org/article/revisiting-ukraines-nuclear-past-will-not-help-secure-its-future |archive-date=2024-01-13 |access-date=2026-08-25}}</ref><ref>{{navedi poročilo |last=Budjeryn |first=Mariana |title=The Breach: Ukraine's Territorial Integrity and the Budapest Memorandum |url=https://www.wilsoncenter.org/sites/default/files/media/documents/publication/Issue%20Brief%20No%203--The%20Breach--Final4.pdf |publisher=Woodrow Wilson International Center for Scholars |series=Nuclear Proliferation International History Project Issue Brief |issue=3 |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220305203527/https://www.wilsoncenter.org/sites/default/files/media/documents/publication/Issue%20Brief%20No%203--The%20Breach--Final4.pdf |archive-date=2022-03-05 |access-date=2026-08-25}}</ref> V zameno so Rusija, Združeno kraljestvo in ZDA s podpisom [[Budimpeški memorandum o varnostnih zagotovilih|Budimpeškega memoranduma]] Ukrajini zagotovile spoštovanje njene neodvisnosti in ozemeljske celovitosti.<ref>{{navedi novice |last=Vasylenko |first=Volodymyr |date=2009-12-15 |title=On assurances without guarantees in a 'shelved document' |url=https://www.day.kiev.ua/en/article/close/assurances-without-guarantees-shelved-document |trans-title= |work=The Day |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129213053/http://www.day.kiev.ua/en/article/close/assurances-without-guarantees-shelved-document |archive-date=2016-01-29 |access-date=2026-08-25}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Harahan |first=Joseph P. |date=2014 |title=With Courage and Persistence: Eliminating and Securing Weapons of Mass Destruction with the Nunn-Luger Cooperative Threat Reduction Programs |url=https://www.dtra.mil/Portals/61/Documents/History/With%20Courage%20and%20Persistence%20CTR.pdf?ver=2016-05-09-102902-893 |trans-title= |website=DTRA History Series |language=en |publisher=Defense Threat Reduction Agency |asin=B01LYEJ56H |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20220228153820/https://www.dtra.mil/Portals/61/Documents/History/With%20Courage%20and%20Persistence%20CTR.pdf?ver=2016-05-09-102902-893 |archive-date=2022-02-28 |access-date=2026-08-25}}</ref> V tem obdobju Moskva ni izrecno nasprotovala širitvi evroatlantskih integracij; z določili [[Odnosi med Rusijo in Natom|Temeljne listine Nato–Rusija]] (1997) je priznala širitev Natovih političnih funkcij,<ref>{{navedi časopis |last1=Aggarwal |first1=Vinod K. |editor1-last=Ruchhaus |editor1-first=Robert |date=2000 |orig-year=1998 |title=Analyzing NATO Expansion: An Institutional Bargaining Approach |url=https://scispace.com/pdf/analysing-nato-expansion-an-institutional-bargaining-2ass2751ce.pdf |trans-title= |journal=Contemporary Security Policy |language=en |volume=21 |issue=2 |publisher=Taylor & Francis |doi=10.1080/13523260008404255 |pages=63–82 |url-status=live |archive-url= |archive-date= |access-date=2026-08-25 }}</ref> s podpisom [[Listina o evropski varnosti|Listine o evropski varnosti]] (1999) pa je potrdila suvereno pravico vsake države do svobodne izbire varnostnih ureditev in vojaških zavezništev.<ref>{{navedi splet |title=Istanbul Document 1999: Charter for European Security |url=https://www.osce.org/mc/39569 |publisher=[[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] (OSCE) |date=1999-11-19 |language=en |access-date=2026-08-25 }}</ref> V iskanju varnostnih jamstev pred morebitnimi regionalnimi grožnjami se je zavezništvu posledično pridružilo več držav nekdanjega [[Vzhodni blok|vzhodnega bloka]]. Še leta 2005 je Vladimir Putin izjavil, da je morebitna pridružitev Ukrajine Natu njena »suverena pravica […] in to ne bo poslabšalo odnosov med našima državama«.<ref>{{navedi splet |date=2005-05-07 |title=Interview with French Television Company France 3 |url=http://www.en.kremlin.ru/events/president/transcripts/22952 |trans-title= |website=kremlin.ru |language=en |publisher=President of Russia |url-status=live |archive-url= |archive-date= |access-date=2026-08-25 }}</ref> V kasnejših letih pa je ruski predsednik retoriko drastično spremenil in začel trditi, da so [[Zahodni svet|zahodne sile]] s širjenjem Nata na vzhod prelomile dogovore z Moskvo, čeprav takšne zaveze niso bile nikoli uradno sklenjene.<ref>{{navedi novice |last=Wiegrefe |first=Klaus |date=2022-02-15 |title=NATO's Eastward Expansion: Is Vladimir Putin Right? |url=https://www.spiegel.de/international/world/nato-s-eastward-expansion-is-vladimir-putin-right-a-bf318d2c-7aeb-4b59-8d5f-1d8c94e1964d |trans-title= |work=[[Der Spiegel]] |language=en |issn=2195-1349 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220302172351/https://www.spiegel.de/international/world/nato-s-eastward-expansion-is-vladimir-putin-right-a-bf318d2c-7aeb-4b59-8d5f-1d8c94e1964d |archive-date=2022-03-02 |access-date=2026-08-25 }}</ref><ref>{{navedi splet |last=Hall |first=Gavin E. L. |date=2022-02-14 |title=Ukraine: the history behind Russia's claim that Nato promised not to expand to the east |url=https://theconversation.com/ukraine-the-history-behind-russias-claim-that-nato-promised-not-to-expand-to-the-east-177085 |trans-title= |website=The Conversation |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220315083547/https://theconversation.com//ukraine-the-history-behind-russias-claim-that-nato-promised-not-to-expand-to-the-east-177085 |archive-date=2022-03-15 |access-date=2026-08-25 }}</ref> V času predsedovanja [[Leonid Kučma|Leonida Kučme]] je jeseni 2003 prišlo do [[Konflikt okoli otoka Tuzla|konflikta okoli peščene kose Tuzla]] v [[Kerški preliv|Kerškem prelivu]]. Poskus ruske strani, da bi brez soglasja Ukrajine zgradila jez za povezavo ruske obale s tem delom ukrajinskega ozemlja, je sprožil odziv predsednika Leonida Kučme: prekinil je niz obiskov v latinskoameriških državah, prispel na prizorišče in organiziral demonstrativno postavljanje obrambnih utrdb na kosi. Na Krimu so bile v bojno pripravljenost povišane enote obalne obrambe, nameščene so bile topniške posadke, iz [[Odesa|Odese]] v [[Kerč]] pa so bile premeščene ladje obalne straže. Mnogi raziskovalci in analitiki so incident s Tuzlo obravnavali kot prvi ruski poskus, da bi »potipala« Ukrajino glede morebitnih korakov za priključitev Krima. Ta poskus je bil uspešno odbit zahvaljujoč ostremu odzivu Kučme.<ref>{{navedi novice |date=2016-12-21 |title=Саакашвілі: Кучма терпіти не може Путіна. Путін завжди побоювався Кучми, я цьому свідок |url=http://www.5.ua/polityka/saakashvili-kuchma-terpity-ne-mozhe-putina-putin-zavzhdy-poboiuvavsia-kuchmy-ia-tsomu-svidok-131163.html |trans-title=Saakašvili: Kučma ne prenese Putina. Putin se je Kučme vedno bal, temu sem bil priča |work=5 канал |language=uk |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161221003431/http://www.5.ua/polityka/saakashvili-kuchma-terpity-ne-mozhe-putina-putin-zavzhdy-poboiuvavsia-kuchmy-ia-tsomu-svidok-131163.html |archive-date=2016-12-21 |access-date=2026-08-23 }}</ref> === Predsedovanje Juščenka in stopnjevanje napetosti === [[Slika:Ukraine elections demonstration brussels 20041128.jpg|sličica|desno|Protesti v [[Bruselj|Bruslju]] v podporo oranžni revoluciji z opozorili pred ruskim vmešavanjem v ukrajinsko politiko (konec leta 2004).]] Leta 2004, pred rednimi predsedniškimi volitvami, je takratni ukrajinski predsednik Leonid Kučma za svojega naslednika podprl premierja [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]]. Janukovičeva volilna kampanja je temeljila na obljubah o stabilnosti, kontinuiteti oblasti in tesnejših odnosih z Rusijo. Na drugi strani se je glavni opozicijski kandidat [[Viktor Juščenko]] predstavljal kot prozahodni reformator ter obljubljal gospodarski preporod in odločen boj proti korupciji. Vrhunec napetosti je predstavljala [[Zastrupitev Viktorja Juščenka|njegova huda zastrupitev]] z [[2,3,7,8-tetraklordibenzodioksin|dioksinom]] sredi volilne kampanje.<ref>{{navedi novice |last=Leung |first=Rebecca |date=2009-02-11 |title=Yushchenko: 'Live And Carry On' |url=https://www.cbsnews.com/news/yushchenko-live-and-carry-on/ |work=[[CBS News]] |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20121025143917/https://www.cbsnews.com/stories/2005/01/28/60minutes/main670103.shtml |archive-date=2012-10-25 |access-date=2026-08-27 }}</ref><ref>{{navedi novice |date=2009-08-05 |title=Study: Dioxin that poisoned Yushchenko made in lab |url=https://www.kyivpost.com/article/content/ukraine-politics/study-dioxin-that-poisoned-yushchenko-made-in-lab-46417.html |work=[[Kyiv Post]] |language=en |agency=[[Associated Press]] |publisher=Businessgroup |location=London |issn=1563-6429 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220131165135/https://www.kyivpost.com/article/content/ukraine-politics/study-dioxin-that-poisoned-yushchenko-made-in-lab-46417.html |archive-date=2022-01-31 |access-date=2026-08-27 }}</ref> Čeprav neposredna vpletenost ruskih tajnih služb uradno nikoli ni bila dokazana, so močni sumi o vlogi Moskve<ref>{{navedi novice |date=2009-10-28 |title=Yushchenko to Russia: Hand over witnesses |url=https://archive.kyivpost.com/article/content/ukraine-politics/yushchenko-to-russia-hand-over-witnesses-49610.html |work=[[Kyiv Post]] |language=en |location=London |publisher=Businessgroup |issn=1563-6429 |url-status=live |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220226/https://www.kyivpost.com/nation/49610 |archive-date=2022-02-26 |access-date=2026-08-27 }}</ref> – zlasti potem, ko so glavni osumljenci pobegnili v Rusijo – dodatno polarizirali ukrajinsko družbo.<ref>{{navedi novice |date=2004-12-11 |title=Yushchenko and the poison theory |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/health/4041321.stm |trans-title= |language=en |publisher=BBC News |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20181020073605/http://news.bbc.co.uk/2/hi/health/4041321.stm |archive-date=2018-10-20 |access-date=2026-08-24 }}</ref> Čeprav je Rusija v kampanji odkrito podpirala Janukoviča, so njegov prihod na oblast preprečili množični protesti, ki so postali znani kot [[oranžna revolucija]].<ref>{{navedi splet |last=Vynohradov |first=Oleksiy |date=2016-11-28 |title=Северодонецкий съезд 2004 года был репетицией перед настоящей агрессией России |url=https://www.radiosvoboda.org/a/28144452.html |trans-title=Kongres v Severodonecku leta 2004 je bil generalka za pravo rusko agresijo |work=Донбас.Реалії |language=ru |publisher=Radio Free Europe/Radio Liberty |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220221102038/http://www.radiosvoboda.org/a/28144452.html |archive-date=2022-02-21 |access-date=2026-08-23 }}</ref><ref>{{navedi splet |last=Kuptsova |first=Alina |date=2017-11-28 |title=Репетиція війни: як 13 років тому Янукович і Ко покликали Росію |url=https://incident.obozrevatel.com/ukr/crime/repetitsiya-vijni-yak-13-rokiv-tomu-yanukovich-i-ko-poklikali-rosiyu.htm |trans-title=Generalka za vojno: kako so pred 13 leti Janukovič in druščina poklicali Rusijo |language=uk |publisher=Obozrevatel |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211130073927/https://incident.obozrevatel.com/ukr/crime/repetitsiya-vijni-yak-13-rokiv-tomu-yanukovich-i-ko-poklikali-rosiyu.htm |archive-date=2021-11-30 |access-date=2026-08-23 }}</ref> Kot odziv na zmago opozicije so Janukovičevi zavezniki poskušali razglasiti t. i. [[Jugovzhodna ukrajinska avtonomna republika|Jugovzhodno ukrajinsko avtonomno republiko]], vendar je ta politični projekt hitro propadel.<ref>{{navedi splet |date=2004-11-28 |title=У Донецьку пройде референдум, який не буде мати жодних наслідків |url=https://www.pravda.com.ua/news/2004/11/28/3004779/ |trans-title=V Donecku bo potekal referendum, ki ne bo imel nobenih posledic |website=Українська правда |language=uk |url-status=live |archive-url= |archive-date= |access-date=2026-08-27 }}</ref> Analitiki opozarjajo, da so v Moskvi izid oranžne revolucije obravnavali kot hud zunanjepolitični udarec. Kremelj naj bi v Juščenkovi usmeritvi proti Zahodu videl neposredno grožnjo ruskim interesom, hkrati pa je uspešen ljudski upor proti uveljavljeni oblasti v sosednji državi vzbudil strah pred podobnimi scenariji v sami Rusiji. Ta dogodek je pospešil preobrat v ruski zunanji politiki – od poskusov integracije v zahodne strukture se je Rusija začela politično »ograjevati«, kar je kasneje prišlo do izraza v [[Münchenski govor Vladimirja Putina (2007)|znanem Putinovem govoru na varnostni konferenci v Münchnu]] februarja 2007. V ruskem političnem vrhu se je utrdilo prepričanje, da so oranžno revolucijo orkestrirale zahodne države, da bi namestile prozahodno vlado.<ref>{{navedi splet |last=Cordesman |first=Anthony H. |date=2014-05-28 |title=Russia and the 'Color Revolution' |url=https://www.csis.org/analysis/russia-and-%E2%80%9Ccolor-revolution%E2%80%9D |language=en |publisher=Center for Strategic and International Studies |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220224124048/https://www.csis.org/analysis/russia-and-%E2%80%9Ccolor-revolution%E2%80%9D |archive-date=2022-02-24 |access-date=2026-08-27}}</ref> Pojavile so se bojazni, da bi lahko Zahod poskušal ponoviti ukrajinski scenarij tudi na ruskem ozemlju prek »spodkopavanja legitimnosti Kremlja« in »spodbujanja ljudskih vstaj«.<ref>{{navedi časopis |last=Tokarev |first=A. |date=2015-08-24 |title=Реакция на цвет. Почему иностранный экстремизм, терроризм, перевороты и революции в России принято называть цветными |url=https://www.kommersant.ru/doc/2791306 |trans-title=Odziv na barvo: Zakaj je v Rusiji tuji ekstremizem, terorizem, državne udare in revolucije v navadi imenovati barvne |journal=Коммерсантъ Власть |publisher=kommersant.ru |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211021030729/https://www.kommersant.ru/doc/2791306 |archive-date=2021-10-21 |access-date=2026-08-23 }}</ref> [[Slika:Vladimir Putin in Kazakhstan 11 January 2006-2.jpg|sličica|desno|Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in ruski predsednik Vladimir Putin med srečanjem v [[Astana|Astani]] v času plinske krize (11. januar 2006).]] Med svojim mandatom je Viktor Juščenko vodil izrazito prozahodno zunanjo politiko. Ukrajina je začela pogajanja o [[Pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Ukrajino|pridružitvenem sporazumu z Evropsko unijo]] in si aktivno prizadevala za pridobitev Akcijskega načrta za članstvo v Natu. Ta usmeritev je povzročala nenehna trenja v odnosih z Moskvo. Najbolj odmevni sta bili [[Plinski spori med Rusijo in Ukrajino|plinski krizi v letih 2006 in 2009]], ko je Rusija prekinila dobavo zemeljskega plina Ukrajini, kar je privedlo do resnih motenj v tranzitu energentov v evropske države.<ref>{{navedi splet |last=Honcharenko |first=Roman |date=2022-02-24 |title=Россия против Украины. Как дело дошло до большой войны |url=https://www.dw.com/ru/rossija-i-ukraina-kak-oni-okazalis-na-poroge-bolshoj-vojny/a-60223489 |trans-title=Rusija proti Ukrajini: Kako je prišlo do velike vojne |language=ru |publisher=Deutsche Welle |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220608062700/https://www.dw.com/ru/rossija-i-ukraina-kak-oni-okazalis-na-poroge-bolshoj-vojny/a-60223489 |archive-date=2022-06-08 |access-date=2023-08-24 }}</ref> Na [[Vrh Nata v Bukarešti 2008|vrhu Nata v Bukarešti aprila 2008]] so zahodnoevropske države iz strahu pred odzivom Rusije blokirale dodelitev Akcijskega načrta Ukrajini in [[Gruzija|Gruziji]].<ref>{{navedi splet |last=Brown |first=Colin |date=2008-04-03 |title=EU allies unite against Bush over Nato membership for Georgia and Ukraine |url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/eu-allies-unite-against-bush-over-nato-membership-for-georgia-and-ukraine-804000.html |trans-title= |work=[[The Independent]] |language=en |url-status=live |access-date=2026-08-25 }}</ref> Zavezništvo je namesto tega sprejelo kompromisno deklaracijo, da bosta državi »nekoč postali članici«. Ta diplomatski manever je dodatno antagoniziral Moskvo,<ref>{{navedi novice |last=Evans |first=Michael |date=2008-04-05 |title=Vladimir Putin tells summit he wants security and friendship |url=https://www.thetimes.com/comment/register/article/vladimir-putin-tells-summit-he-wants-security-and-friendship-96655h3k9nf?eafs_enabled=false |url-access=subscription |trans-title= |work=[[The Times]] |language=en |page=46 |url-status=live |archive-url= |archive-date= |access-date=2026-08-25 |quote=President Putin, in a bravura performance before the world's media at the end of the Nato summit, warned President Bush and other alliance leaders that their plan to expand eastwards to Ukraine and Georgia 'didn't contribute to trust and predictability in our relations'.}}</ref> hkrati pa Kijev pustil v ranljivem položaju brez kakršnih koli oprijemljivih varnostnih jamstev. Že nekaj mesecev pozneje, avgusta istega leta, so se napetosti drastično zaostrile, ko je Ukrajina v [[Rusko-gruzijska vojna|oboroženem spopadu z Rusijo]] podprla Gruzijo. Kijev je med drugim poskušal omejiti vrnitev ladij ruske [[Črnomorska flota|črnomorske flote]], ki so sodelovale v bojnih operacijah ob gruzijski obali, v pomorsko oporišče v [[Sevastopol]]u na Krimu, ki ga je imela Rusija takrat v najemu.<ref name="voanews">{{navedi splet |title=Could Ukraine Become Russia's Next Target? |url=https://www.voanews.com/a/a-13-2008-08-15-voa19/405370.html |website=Voice of America |date=2009-11-01 |language=en |access-date=2026-08-24 |quote=During the conflict in Georgia, Ukrainian President Viktor Yushchenko prohibited ships from the Russian Black Sea Fleet that are engaged off the Georgian coast from returning to port on Ukraine's Crimean peninsula without Kyiv's official permission…}}</ref> Ukrajinski predsednik Juščenko je nato v znak solidarnosti z gruzijskim predsednikom [[Miheil Saakašvili|Miheilom Saakašvilijem]] organiziral skupni diplomatski obisk [[Tbilisi]]ja, ki so se ga udeležili še predsedniki [[Poljska|Poljske]], [[Litva|Litve]] in [[Estonija|Estonije]] ter [[Latvija|latvijski]] premier.<ref name="voanews"/><ref>{{navedi splet |date=2008-08-14 |title=President Adamkus calls on international organisations to send urgently an international peace-making mission to Georgia |url=https://eu.mfa.lt/en/news/45/president-adamkus-calls-on-international-organisations-to-send-urgently-an-international-peace-making-mission-to-georgia:3352 |website=Permanent Representation of Lithuania to the European Union |language=en |access-date=2026-08-24}}</ref> Že po koncu te vojne je več strokovnjakov napovedalo, da bo naslednje prizorišče vojne prav Ukrajina.<ref name="voanews"/><ref>{{navedi splet |last=Kuhner |first=Jeffrey T. |date=2008-10-12 |title=Will Russia-Ukraine be Europe’s next war? |url=https://www.washingtontimes.com/news/2008/oct/12/europes-next-war/ |url-access=subscription |trans-title=Bo konflikt med Rusijo in Ukrajino naslednja vojna v Evropi? |language=en |publisher=The Washington Times |url-status=live |archive-url= |archive-date= |access-date=2026-08-24 }}</ref><ref>{{navedi časopis |last=Danylov |first=Serhiy |date=2008-08-15 |title=Війна на порозі |url=https://tyzhden.ua/edition/33-42/ |trans-title=Vojna na pragu |journal=Український тиждень |language=uk |volume=33 |issue=42 |url-status=live |archive-url= |archive-date= |access-date=2026-08-24 }}</ref> Številni politologi pri tem poudarjajo, da je mlačen odziv Zahoda na rusko invazijo v Gruziji odigral ključno vlogo,{{sfn|D'Anieri|2023|p=136}} saj je Moskvo prepričal, da uporaba vojaške sile v soseščini ne bo imela resnejših mednarodnih posledic.{{sfn|Brands|2024|p=[https://books.google.com/books?id=WxP-EAAAQBAJ&dq=Russia%E2%80%99s+invasion+of+Georgia+in+2008+and+Ukraine+in+2014+provided+ample+evidence&pg=PA39 39]}}{{sfn|Kuzio|Jajecznyk-Kelman|2023|p=237}}{{sfn|Ramani|2023|p=[https://books.google.com/books?id=74ebEAAAQBAJ&dq=first+Donbas+offensive+fuelled+these+assumptions+of+Western+weakness&pg=PT15 11]}} === Predsedovanje Janukoviča in revolucija dostojanstva === [[Slika:Dmitry Medvedev in Kharkov - 21 April 2010-9.jpeg|sličica|desno|Ruski predsednik [[Dmitrij Medvedjev]] in ukrajinski predsednik Viktor Janukovič ob podpisu [[Harkovski sporazum|Harkovskega sporazuma]] (21. april 2010).]] Leta 2010 je bil za predsednika Ukrajine izvoljen [[Viktor Janukovič]]. Njegova izvolitev je prinesla oster zasuk v ukrajinski zunanji politiki; proces vključevanja v zvezo Nato je bil zamrznjen s sprejetjem zakona o izvenblokovskem statusu Ukrajine.<ref>{{navedi splet |date=2010-07-02 |title=Рада приняла закон о принципах внутренней и внешней политики Украины |url=https://interfax.com.ua/news/general/42830.html |trans-title=Rada je sprejela zakon o načelih notranje in zunanje politike Ukrajine |website=Интерфакс-Украина |language=ru |location= |publisher= |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220406082227/https://interfax.com.ua/news/general/42830.html |archive-date=2022-04-06 |access-date=2026-08-27 }}</ref> Že aprila istega leta je Janukovič z Moskvo podpisal t. i. [[Harkovski sporazum]]. V zameno za popust pri ceni ruskega zemeljskega plina je Kijev podaljšal najem pomorskega oporišča za rusko [[Črnomorska flota|črnomorsko floto]] na Krimu vse do leta 2042. V ukrajinski opoziciji in strokovni javnosti je sporazum sprožil ogorčenje; kritiki so ga označili za neustavnega in za neposredno grožnjo državni suverenosti. Ta dokument je Rusiji dejansko omogočil dolgoročno ohranitev in legitimacijo močne vojaške prisotnosti na polotoku, kar je nekaj let kasneje predstavljalo ključno logistično osnovo za aneksijo Krima. Čeprav sta Ukrajina in Evropska unija spomladi leta 2012 parafirali pridružitveni sporazum, se je Kijev hkrati začel približevati [[Evrazijska carinska unija|Evrazijski carinski uniji]], ki je veljala za ruski geopolitični projekt, namenjen ohranjanju sosednjih držav v vplivnem območju Moskve.<ref>{{navedi splet |date=2012-12-05 |title=Янукович заговорил о Таможенном союзе |url=https://www.epravda.com.ua/rus/news/2012/12/5/349130/ |trans-title=Janukovič je spregovoril o Carinski uniji |website=Экономическая правда |language=ru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220406082227/https://www.epravda.com.ua/rus/news/2012/12/5/349130/ |archive-date=2022-04-06 |access-date=2026-08-27 }}</ref><ref>{{navedi splet |date=2013-08-30 |title=Украина уже вошла в Таможенный союз в формате "3+1" – Янукович |url=https://economics.segodnya.ua/economics/enews/Ukraina-uzhe-voshla-v-Tamozhennyy-soyuz-v-formate-31-YAnukovich-457221.html |trans-title=Ukrajina je že vstopila v Carinsko unijo v formatu '3+1' – Janukovič |website=СЕГОДНЯ |language=ru |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20220414065850/https://economics.segodnya.ua/economics/enews/Ukraina-uzhe-voshla-v-Tamozhennyy-soyuz-v-formate-31-YAnukovich-457221.html |archive-date=2022-04-14 |access-date=2026-08-27}}</ref> Julija 2013 je Vladimir Putin med obiskom v Kijevu ob 1025. obletnici [[Pokristjanjevanje Kijevske Rusije|pokristjanjevanja Kijevske Rusije]] javno izjavil, da so Rusi in Ukrajinci »enoten narod«, s čimer je poskušal upravičiti nujnost vključitve Ukrajine v ruski integracijski projekt. Kmalu zatem je Rusija drastično stopnjevala gospodarski pritisk na Ukrajino in uvedla [[Ruski embargo na ukrajinsko blago|vrsto trgovinskih embargov na ukrajinsko blago]].<ref>{{navedi novice |last=Walker |first=Shaun |date=2013-09-22 |title=Ukraine's EU trade deal will be catastrophic, says Russia |url=https://www.theguardian.com/world/2013/sep/22/ukraine-european-union-trade-russia |trans-title= |work=[[The Guardian]] |language=en-GB |issn=0261-3077 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200724113026/https://www.theguardian.com/world/2013/sep/22/ukraine-european-union-trade-russia |archive-date=2020-06-24 |access-date=2026-08-25 }}</ref> Kremeljski svetovalec [[Sergej Glazjev]] je ob tem odkrito opozoril, da Rusija v primeru podpisa sporazuma z EU morda ne bo več priznavala ukrajinskih meja.<ref>{{navedi novice |last=Walker |first=Shaun |date=2013-09-22 |title=Ukraine's EU trade deal will be catastrophic, says Russia |url=https://www.theguardian.com/world/2013/sep/22/ukraine-european-union-trade-russia |trans-title= |work=[[The Guardian]] |language=en-GB |issn=0261-3077 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200724113026/https://www.theguardian.com/world/2013/sep/22/ukraine-european-union-trade-russia |archive-date=2020-07-24 |access-date=2026-08-26 }}</ref> Številni analitiki so to potezo ocenili kot neposredno izsiljevanje in kršitev [[Budimpeški memorandum|Budimpeškega memoranduma o varnostnih zagotovilih]] z namenom, da bi ukrajinske oblasti prisilili k odstopu od proevropske usmeritve. [[Slika:SState flag of Ukraine carried by a protester to the heart of developing clashes in Kyiv, Ukraine. Events of February 18, 2014.jpg|sličica|levo|Protestniki, ki se borijo proti vladnim silam v Kijevu (18. februar 2014).]] Novembra 2013 je ukrajinska vlada pod pritiskom Rusije{{sfn|Dinan|Nugent|Paterson|2017|p=274}} nepričakovano ustavila priprave na podpis pridružitvenega sporazuma z EU,<ref>{{navedi splet |last1=Traynor |first1=Ian |last2=Grytsenko |first2=Oksana |date=2013-11-21 |title=Ukraine suspends talks on EU trade pact as Putin wins tug of war |url=https://www.theguardian.com/world/2013/nov/21/ukraine-suspends-preparations-eu-trade-pact |trans-title= |work=[[The Guardian]] |language=en-GB |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240816024957/https://www.theguardian.com/world/2013/nov/21/ukraine-suspends-preparations-eu-trade-pact |archive-date=2024-08-16 |access-date=2026-08-26 }}</ref> kar je v Kijevu sprožilo množične protivladne proteste, znane kot [[Evromajdan]]. Protestniki niso več zahtevali le ohranitve [[Proevropejstvo|proevropske usmeritve]] in zaustavitve ruskega vmešavanja, temveč tudi odpravo sistemske korupcije, prenehanje zlorab oblasti in spoštovanje človekovih pravic, kar je dodatno zaostrila uveljavitev [[Protiprotestni zakoni v Ukrajini (2014)|represivne protiprotestne zakonodaje]].{{sfn|Marples|Mills|2015|pp=9–14}}<ref>{{navedi splet |date=2014-01-25 |title=Ukraine Opposition Vows To Continue Struggle |url=https://www.rferl.org/a/protesters-police-tense-standoff-ukraine/25241945.html |work=RadioFreeEurope/RadioLiberty |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20241224233815/https://www.rferl.org/a/protesters-police-tense-standoff-ukraine/25241945.html |archive-date=2024-12-24 |access-date=2026-08-26}}</ref> Po [[Nasilno zatrtje Evromajdana v Kijevu|nasilnem odzivu varnostnih sil]] so demonstracije hitro prerasle v vsesplošno [[Revolucija dostojanstva|revolucijo dostojanstva]]. Večmesečni nemiri so dosegli krvav vrhunec februarja 2014, ko so pripadniki posebnih policijskih enot [[Berkut (enota)|Berkut]] ubili več kot [[Nebesna stotnija|100 protestnikov]],<ref>{{navedi splet |date=2021 |title=Accountability for Killings and Violent Deaths during the Maidan protests |url=https://ukraine.un.org/sites/default/files/2021-01/Briefing%20note%20on%20Maidan%20investigations%20ENG%20final.pdf |trans-title=Odgovornost za umore in nasilne smrti med protesti na Majdanu |language=en |publisher=[[Misija Združenih narodov za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini]] |url-status=live |archive-url= |archive-date= |access-date=2026-08-26}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2016-06-24 |title=Prosecutor General: Maidan Protesters Were Shot by Berkut Weapons |url=https://www.pravda.com.ua/eng/news/2016/06/24/7112731/ |website=Ukrayinska Pravda |language=en |url-status=live |access-date=2026-08-26 }}</ref><ref>{{navedi splet |date=2016-07-05 |title=Examination confirms Berkut officers’ involvement in execution of Maidan activists |url=https://censor.net/en/news/396136/examination_confirms_berkut_officers_involvement_in_execution_of_maidan_activists_pgo |website=Censor.NET |language=en |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20251228090909/https://censor.net/en/news/396136/examination_confirms_berkut_officers_involvement_in_execution_of_maidan_activists_pgo |archive-date=2025-12-28 |access-date= }}</ref><ref>{{navedi splet |date=2020-02-20 |title=Traces of the Euromaidan Revolution: Bullets |url=https://hromadske.ua/en/posts/traces-of-the-euromaidan-revolution-bullets |website=Hromadske |language=en |url-status=live |archive-url= |archive-date= |access-date=2026-08-26}}</ref> zaradi česar je predsednik Janukovič pobegnil v Rusijo.<ref>{{navedi novice |last1=Polityuk |first1=Pavel |last2=Robinson |first2=Matt |date=2014-02-22 |editor-last=Roche |editor-first=Andrew |title=Ukraine parliament removes Yanukovich, who flees Kyiv in 'coup' |url=https://in.reuters.com/article/ukraine-crisis-parliament-idINDEEA1L04L20140222 |work=[[Reuters]] |language=en |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160609181723/http://in.reuters.com/article/ukraine-crisis-parliament-idINDEEA1L04L20140222 |archive-date=2016-06-09 |access-date=2026-08-26}}</ref> Že naslednji dan je ukrajinski parlament z ustavno večino (vključno s člani [[Stranka regij|Janukovičeve lastne stranke]]) izglasoval njegov umik s položaja,<ref>{{navedi novice |date=2014-02-24 |title=Rada removes Yanukovych from office, schedules new elections for May 25 |url=https://en.interfax.com.ua/news/general/192030.html |work=Interfax-Ukraine |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200210094859/https://en.interfax.com.ua/news/general/192030.html |archive-date=2020-02-10 |access-date=2026-08-26 }}</ref><ref>{{navedi novice |date=2014-02-22 |title=Ukraine President Yanukovich impeached |url=https://www.aljazeera.com/news/europe/2014/02/ukraine-parliament-ousts-president-yanukovich-2014222152035601620.html |work=[[Al Jazeera]] |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200907113053/https://www.aljazeera.com/news/europe/2014/02/ukraine-parliament-ousts-president-yanukovich-2014222152035601620.html |archive-date=2020-09-07 |access-date=2026-08-26 }}</ref><ref>{{navedi splet |last=Sindelar |first=Daisy |date=2014-02-23 |title=Was Yanukovych's Ouster Constitutional? |url=https://www.rferl.org/a/was-yanukovychs-ouster-constitutional/25274346.html |website=Radio Free Europe/Radio Liberty |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20200729143204/https://www.rferl.org/a/was-yanukovychs-ouster-constitutional/25274346.html |archive-date=2020-07-29 |access-date=2026-08-26 }}</ref> ponovno uveljavil ustavo iz leta 2004 ter razpisal [[Volitve predsednika Ukrajine 2014|predčasne volitve]]. [[Slika:2014-04-06. Протесты в Донецке 011.jpg|sličica|desno|Proruski protest v Donecku z zastavami Rusije, [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] in [[Neoevrazijstvo|Evrazijskega gibanja]] (6. april 2014).]] Padec proruske vlade je pomenil drastično zmanjšanje ruskega političnega vpliva v Ukrajini. Moskva je zmago revolucije dostojanstva označila za nelegitimen državni udar in nastali politični vakuum uporabila kot povod za začetek oborožene agresije z okupacijo Krima. Hkrati so v mestih na vzhodu in jugu Ukrajine, zlasti v regiji [[Donbas]], izbruhnili proruski in [[Separatizem|separatistični]] protesti.{{sfn|Platonova|2022}}{{sfn|Kofman|Migacheva|Nichiporuk|Radin|Tkacheva|Oberholtzer|2017}} Začetno nezadovoljstvo dela lokalnega prebivalstva, ki so ga spodbujali predlog o [[Jezikovna politika v Ukrajini|ukinitvi uradnega statusa ruskega jezika]]<ref>{{navedi novice |last=Ayres |first=Sabra |date=2014-02-28 |title=Is it too late for Kyiv to woo Russian-speaking Ukraine? |url=https://www.csmonitor.com/World/Europe/2014/0228/Is-it-too-late-for-Kiev-to-woo-Russian-speaking-Ukraine |work=[[The Christian Science Monitor]] |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220107021055/https://www.csmonitor.com/World/Europe/2014/0228/Is-it-too-late-for-Kiev-to-woo-Russian-speaking-Ukraine |archive-date=2022-02-07 |access-date=2026-08-26 }}</ref> in [[Ruska informacijska vojna proti Ukrajini|dezinformacije ruskih državnih medijev]] o »fašistični hunti«,{{sfn|Shevko|Khrul|2017|p=131–133|loc=The Atrocity Propaganda in the Modern Russo-Ukrainian Conflict: The Russian Case}} je Moskva izkoristila za sprožitev obsežne hibridne vojne.{{sfn|Kofman|Migacheva|Nichiporuk|Radin|Tkacheva|Oberholtzer|2017}} Notranje nemire so hitro prevzele skupine, ki so jih neposredno usmerjali in financirali kremeljski svetovalci, kot sta [[Vladislav Surkov]]<ref>{{navedi splet |last1=Shandra |first1=Alya |last2=Seely |first2=Robert |date=2019 |title=The Surkov Leaks: The Inner Workings of Russia's Hybrid War in Ukraine |url=https://static.rusi.org/201907_op_surkov_leaks_web_final.pdf |language=en |publisher=[[Royal United Services Institute]] |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220316232242/https://static.rusi.org/201907_op_surkov_leaks_web_final.pdf |archive-date=2022-03-16 |access-date=2026-08-26 }}</ref> in [[Sergej Glazjev]]<ref>{{navedi splet |last=Umland |first=Andreas |date=2016-11-01 |title=The Glazyev Tapes: Getting to the root of the conflict in Ukraine |url=https://ecfr.eu/article/commentary_the_glazyev_tapes_getting_to_the_root_of_the_conflict_in_7165/ |language=en |publisher=[[Evropski svet za zunanje odnose|European Council on Foreign Relations]] |url-status=live |access-date=2026-08-26 }}</ref>, lokalne voditelje protestov pa so zamenjali posamezniki z vezami v ruskih obveščevalnih službah in varnostnih strukturah.<ref>{{harvnb|Marples|2021|p=26}}: <blockquote>The Russian Spring was not exactly a spontaneous uprising. We now know that Kremlin advisors Vladislav Surkov and Sergei Glazyev had directed efforts to coordinate and organize these protests at the beginning of March 2014, turning them into a pro-Russian separatist movement.</blockquote></ref> Aprila 2014 je situacija dokončno eskalirala, ko so oboroženi in zamaskirani aktivisti zavzeli ključne vladne in varnostne zgradbe,<ref>{{navedi novice |date=2014-04-06 |title=Ukraine: Pro-Russians storm offices in Donetsk, Luhansk, Kharkiv |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-26910210 |work=BBC News |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190820040710/https://www.bbc.com/news/world-europe-26910210 |archive-date=2019-08-20 |access-date=2026-08-26 }}</ref>{{sfn|Arel|Driscoll|2023|pp=138–140}} razglasili t. i. Donecko<ref>{{navedi novice |date=2014-04-07 |title=Ukraine crisis: Protesters declare Donetsk 'republic' |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-26919928 |work=BBC News |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140428233001/http://www.bbc.com/news/world-europe-26919928 |archive-date=2014-04-28 |access-date=2026-08-26 }}</ref> in Lugansko ljudsko republiko<ref>{{navedi novice |date=2014-04-29 |title=Ukraine crisis: Pro-Russia activists take Luhansk offices |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-27206280 |work=BBC News |language=en |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123180427/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-27206280 |archive-date=2025-01-23 |access-date=2026-08-26 }}</ref> ter s tem sprožili vojno v Donbasu. == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Bibliografija == * {{navedi knjigo |last1=Arel |first1=Dominique |last2=Driscoll |first2=Jesse |date=2023 |title=Ukraine's Unnamed War: Before the Russian Invasion of 2022 |language=en |publisher=Cambridge University Press |location= |isbn=978-1-009-05292-4 |doi=10.1017/9781009052924 |url=https://books.google.com/books?id=7dWgEAAAQBAJ }} * {{navedi knjigo |last=Brands |first=Hal |date=2024 |title=War in Ukraine: Conflict, Strategy, and the Return of a Fractured World |language=en |publisher=Johns Hopkins University Press |isbn=978-1-4214-4984-5 }} * {{navedi knjigo |last=D'Anieri |first=Paul |date=2023 |title=Ukraine and Russia: From Civilized Divorce to Uncivil War |language=en |edition=2. |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-009-31552-4 |doi=10.1017/9781009315555 |url=https://books.google.com/books?id=bomzEAAAQBAJ&pg=PA308 }} * {{navedi knjigo |editor1-last=Dinan |editor1-first=Desmond |editor2-last=Nugent |editor2-first=Neil |editor3-last=Paterson |editor3-first=William E. |date=2017 |title=The European Union in Crisis |language=en |edition=1. |series=The European Union Series |publisher=[[Palgrave Macmillan|Macmillan Education UK]] |location=London |isbn=978-1137604262 }} * {{navedi knjigo |last1=Kofman |first1=Michael |last2=Migacheva |first2=Katya |last3=Nichiporuk |first3=Brian |last4=Radin |first4=Andrew |last5=Tkacheva |first5=Olesya |last6=Oberholtzer |first6=Jenny |date=2017 |title=Lessons from Russia's Operations in Crimea and Eastern Ukraine |language=en |publisher=RAND Corporation |location=Santa Monica, CA |isbn=978-0-8330-9617-3 |oclc=990544142 |url=https://www.rand.org/content/dam/rand/pubs/research_reports/RR1400/RR1498/RAND_RR1498.pdf |access-date=2026-08-26 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20220217091710/http://www.rand.org/content/dam/rand/pubs/research_reports/RR1400/RR1498/RAND_RR1498.pdf |archive-date=2022-02-17 }} * {{navedi knjigo |last1=Kuzio |first1=Taras |last2=Jajecznyk-Kelman |first2=Stefan |date=2023 |title=Fascism and Genocide: Russia's War Against Ukrainians |language=en |publisher=ibidem |isbn=978-3-8382-7791-2 }} * {{navedi knjigo |last1=Marples |first1=David |last2=Mills |first2=Frederick |date=2015 |title=Ukraine's Euromaidan: Analyses of a Civil Revolution |language=en |series=Soviet and Post-Soviet Politics and Society |publisher=Ibidem-Verlag |isbn=978-3838206608 }} * {{navedi knjigo |last=Marples |first=David R. |date=2021 |title=The War in Ukraine's Donbas: Origins, Contexts, and the Future |language=en |publisher=Central European University Press |isbn=978-963-386-420-3 }} * {{navedi knjigo |last=Platonova |first=Daria |date=2022 |title=The Donbas Conflict in Ukraine: elites, protest, and partition |language=en |publisher=Routledge |isbn=978-1-003-21371-0 |oclc=1249709944 }} * {{navedi knjigo |last=Ramani |first=Samuel |date=2023 |title=Putin's War on Ukraine: Russia's Campaign for Global Counter-Revolution |trans-title= |language=en |publisher=Hurst Publishers |isbn=978-1-80526-003-5 }} * {{navedi knjigo |last1=Shevko |first1=Demian |last2=Khrul |first2=Kristina |date=2017 |chapter=Why the Conflict Between Russia and Ukraine Is a Hybrid Aggression Against the West and Nothing Else |chapter-url=https://books.google.com/books?id=MhspDwAAQBAJ&q=%22Russo-Ukrainian+war%22&pg=PA134 |editor-last=Gutsul |editor-first=Nazarii |title=Multicultural Societies and their Threats: Real, Hybrid and Media Wars in Eastern and South-Eastern Europe |language=en |publisher=LIT Verlag Münster |location=Zürich |isbn=9783643908254 }} == Nadaljnje branje == {{refbegin}} * {{cite journal|last1=Bowen|first1=Andrew|date=2017|title=Coercive Diplomacy and the Donbas: Explaining Russian Strategy in Eastern Ukraine|journal=Journal of Strategic Studies|volume=42|issue=3–4|pages=312–343|doi=10.1080/01402390.2017.1413550|s2cid=158522112}} * {{cite journal|last=Bremmer|first=Ian|year=1994|title=The Politics of Ethnicity: Russians in the New Ukraine|url=https://archive.org/details/sim_europe-asia-studies_1994_46_2/page/261|journal=[[Europe-Asia Studies]]|volume=46|issue=2|pages=261–283|doi=10.1080/09668139408412161}} * {{navedi knjigo|last1=Hagendoorn|first1=A.|last2=Linssen|first2=H.|last3=Tumanov|first3=S. V.|title=Intergroup Relations in States of the former Soviet Union: The Perception of Russians|location=New York|publisher=Taylor & Francis|year=2001|isbn=978-1-84169-231-9}} * {{navedi knjigo|last=Legvold|first=Robert|title=Russian Foreign Policy in the Twenty-first Century and the Shadow of the Past|location=New York|publisher=Columbia University Press|year=2013|isbn=978-0-231-51217-6}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * ''Гай-Нижник Павло Павлович'' [http://hai-nyzhnyk.in.ua/doc/2017doc.rosiya-proty-ukrainy.php Росія проти України (1990–2016 рр.): від політики шантажу і примусу до війни на поглинання та спроби знищення.] – К.: «МП Леся», 2017. – 332 с. {{ISBN|978-617-7530-02-1}} * {{navedi novice|url=http://www.cnn.com/2014/03/05/world/europe/russia-news-anchor-resigns/index.html?hpt=hp_t1|title=Anchor quits: I can't be part of network 'that whitewashes' Putin's actions|publisher=[[CNN World]]|date=5 March 2014|access-date=11 April 2015}} * {{navedi novice|url=http://www.kyivpost.com/content/ukraine/russias-invasion-of-crimea-live-updates-338096.html|title=Russia's invasion of Ukraine (March 2 live updates)|publisher=[[Kyiv Post]]|date=2 March 2014|access-date=11 April 2015}} * {{navedi novice|language=uk|url=http://www.pravda.com.ua/articles/2014/03/2/7016686/|title=Путін vs народ України. 2 березня. ОНЛАЙН|trans-title=Putin vs the people of Ukraine. 2 March. ONLINE|date=2 March 2014|access-date=11 April 2015|publisher=[[Ukrayinska Pravda]]}} * {{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2014/apr/11/ukraine-russia-crimea-sanctions-us-eu-guide-explainer|title=Ukraine crisis: an essential guide to everything that's happened so far|work=The Guardian|access-date=11 April 2015}} * {{navedi splet|url=http://www.foi.se/ReportFiles/foir_3892.pdf|pages=91 pages|archive-date=10 November 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141110102048/http://www.foi.se/ReportFiles/foir_3892.pdf|url-status=dead|access-date=11 April 2015|date=June 2014|no-pp=yes|publisher=[[Swedish Defence Research Agency]]|title=A Rude Awakening. Ramifications of Russian Aggression Towards Ukraine|last3=Persson|first3=Gudrun|last2=Malminen|first2=Johannes|last1=Granholm|first1=Niklas|df=dmy-all}} * {{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-middle-east-26248275|title=Ukraine crisis: Timeline|date=13 November 2014|access-date=11 April 2015|publisher=[[BBC Online]]}} * {{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-28966679|title=As it happened: Russia troops 'inside Ukraine'|work=BBC News|access-date=11 April 2015}} * {{navedi splet|url=https://openrussia.org/post/view/1679|script-title=ru:Список российских военных и добровольцев, погибших на Украине|trans-title=List of Russian military and volunteers who were killed in Ukraine|website=openrussia.org|date=22 December 2014|access-date=11 April 2015|language=ru|archive-date=19 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171019052243/https://openrussia.org/post/view/1679/|url-status=dead}} * {{navedi splet|url=https://openrussia.org/post/view/1772/|script-title=ru:Открытая Россия устанавливает личности погибших из списка "Груз-200"|website=openrussia.org|date=1 April 2015|access-date=11 April 2015|trans-title=Open Russia is in the process of establishing identities of the victims from the list "Груз-200"|language=ru|archive-date=19 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171019052247/https://openrussia.org/post/view/1772/|url-status=dead}} * {{navedi splet|url=https://www.bellingcat.com/resources/2015/02/03/ukraine-conflict-vehicle-tracking-launch/|title=Bellingcat Launches the Ukraine Conflict Vehicle Tracking Project|publisher=[[Bellingcat]]|date=3 February 2015|access-date=11 April 2015}} <references /> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna| ]] [[Kategorija:Vojne Rusije]] [[Kategorija:Vojne Ukrajine]] [[Kategorija:Ruski imperializem]] [[Kategorija:Vojne Severne Koreje]] lm0q3hhbgmtsqbgqj0wep74dn38ln9a Grand Tour (kolesarstvo) 0 515842 6743466 6743418 2026-08-27T12:01:42Z Sportomanokin 14776 /* Skupni zmagovalci vseh treh dirk */ 6743466 wikitext text/x-wiki '''Grand Tour''' (tudi '''Tritedenska dirka''') je ime za tri najpomembnejše in najprestižnejše etapne dirke v [[kolesarstvo|kolesarstvu]]: [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] ({{jezik-fr|Tour de France}}), [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] ({{jezik-it|Giro d'Italia}}) in [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]] ({{jezik-es|Vuelta a España}}). Vse tri potekajo v podobni obliki in s trajanjem približno treh tednov. Imajo poseben status v pravilih [[Union Cycliste Internationale|UCI]], prinašajo največ točk za lestvico<ref name="uciprotour">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/mm/Document/News/Rulesandregulation/18/23/94/2-ROA-20170701-E_English.PDF |title=UCI Cycling regulations—Part 2: Road Races| page=64 |date=January 1, 2017 |access-date=2017-07-06}}</ref> in so edine cestne etapne dirke dolge več kot štirinajst dni.<ref name="ucirules">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |title=UCI Cycling regulations |page=41 |access-date=2012-07-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623174023/http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |archive-date=2011-06-23 }}</ref> Giro običajno poteka v [[maj]]u, Tour v [[julij]]u in Vuelta v drugi polovici [[avgust]]a in začetku [[september|septembra]]. Vuelta je prvotno potekala spomladi, običajno konec aprila, nekajkrat v [[1940.|štiridesetih letih]] tudi junija, toda leta 1995 so jo v izogib prekrivanju z Dirko po Italiji pomaknili na konec sezone. Dirka po Franciji je najstarejša in najprestižnejša, prinaša tudi največ točk za kolesarsko lestvico<ref name="uciprotour" /> in velja za najbolj obiskano vsakoletno športno tekmovanje na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|first=Daniel|last=McMahon|website=Business Insider}}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirki Grand Tour je [[Eddy Merckx]] z enajstimi skupnimi zmagami, je tudi eden osmih kolesarjev z zmagami na vseh treh dirkah. Osemnajstkrat se je zgodilo, da je isti kolesar zmagal na dveh od treh dirkah v sezoni, na vseh treh pa še nihče. V istem letu zmagati [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] pomeni osvojiti [[trojna krona (kolesarstvo)|kolesarsko trojno krono]], kar velja za najprestižnejši dosežek v svetu kolesarstva. == Skupni zmagovalci == === Skupno vodilni od prve do zadnje etape === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=35px|Leto !scope=col width=180px|Kolesar !scope=col width=52px|Etape |- | colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|↓ '''[[Dirka po Italiji|GIRO]]''' ↓ |- | [[Dirka po Italiji 1919|1919]] !scope=row| {{flagicon|ITA|1861}} {{sortname|Costante|Girardengo}} | align=center|10 |- | [[Dirka po Italiji 1927|1927]] !scope=row| {{flagicon|ITA|1861}} {{sortname|Alfredo|Binda}} | align=center|15 |- | [[Dirka po Italiji 1973|1973]] !scope=row| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} | align=center|21 |- | [[Dirka po Italiji 1990|1990]] !scope=row| {{flagicon|ITA}} {{sortname|Gianni|Bugno}} | align=center|20 |- | colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|↓ '''[[Dirka po Franciji|TOUR]]''' ↓ |- | [[Dirka po Franciji 1924|1924]] !scope=row| {{flagicon|ITA|1861}} {{sortname|Ottavio|Bottecchia}} | align=center|15 |- | [[Dirka po Franciji 1928|1928]] !scope=row| {{flagicon|LUX}} {{sortname|Nicolas|Frantz}} | align=center|22 |- | [[Dirka po Franciji 1935|1935]] !scope=row| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Romain|Maes}} | align=center|21 |- | colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|↓ '''[[Dirka po Španiji|VUELTA]]''' ↓ |- | [[Dirka po Španiji 1942|1942]] !scope=row| {{flagicon|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | align=center|19 |- | [[Dirka po Španiji 1977|1977]] !scope=row| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} | align=center|20 |- | [[Dirka po Španiji 1994|1994]] !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|21 |} === Vse podeljene majice === {| class="wikitable" !width=120px|Razvrstitev !width=115px|Giro !width=115px|Tour !width=115px|Vuelta |-align=center ! align=left|Skupno | {{cjersey|pink|size=85px}} | {{cjersey|yellow|size=85px}} | {{cjersey|red|size=85px}} |-align=center ! align=left|Po točkah | {{cjersey|purple|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} |-align=center ! align=left|Gorski cilji |{{cjersey|azul|size=85px}} |{{cjersey|polkadot|size=85px}} |{{cjersey|blue polkadot|size=85px}} |-align=center ! align=left|Mladi kolesarji |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |} === Skupni zmagovalci vseh treh dirk === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Eddy Merckx|Merckx]] ![[Bernard Hinault|Hinault]] ![[Jacques Anquetil|Anquetil]] ![[Alberto Contador|Contador]] ![[Chris Froome|Froome]] ![[Felice Gimondi|Gimoondi]] ![[Vincenzo Nibali|Nibali]] ![[Jonas Vingegaard|Vingegaard]] |- |width=120|[[Slika:Eddy Merckx Molteni 1973.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Bernard_Hinault_1978_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Jacques_Anquetil_1966.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=120|[[Slika:2015_Tour_de_France_team_presentation,_Alberto_Contador.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Chris Froome Tour de Romandie 2013 (cropped).JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Felice Gimondi 1967.jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Vincenzo Nibali (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:David Gaudu, Tadej Pogačar, Jonas Vingegaard, 2023 Paris-Nice (52929456925) (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''11 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''10 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''8 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |- |<small>5 – Tour<br>5 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>3 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>2 – Giro<br>3 – Vuelta</small> |<small>4 – Tour<br>1 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>1 – Tour<br>3 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>1 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |} === Vse slovenske etapne zmage === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Tadej Pogačar]] ![[Primož Roglič]] ![[Matej Mohorič]] ![[Jan Polanc]] ![[Luka Mezgec]] ![[Jan Tratnik]] ![[Borut Božič]] |- |width=120|[[Slika:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|sredina|brezokvirja|230x]] |width=120|[[Slika:Primož Roglič (Team Jumbo-Visma, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |width=120|[[Slika:Stage 17, 2021 TDF00055 mohoric (51321757686).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan Polanc (UAE Team Emirates, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:2023 Tour of Slovenia press conference.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan up (52354454068) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|180x]] |width=120|[[Slika:Borut Bozic.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''37 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''22 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''2 etapi''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |- |<small>26 – Tour<br>6 – Giro<br>5 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>4 – Giro<br>15 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Vuelta</small><br><br><br> |} === Zmagovalci po letih === Dvojne zmage v istem letu so obarvane z zeleno; z krepko pisavo pa vse slovenske zmage. {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=200px|[[Dirka po Italiji]] ! width=200px|[[Dirka po Franciji]] ! width=200px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1903 || rowspan="6" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1909'' || {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>([[Dirka po Franciji 1903|1/1]])</small> || rowspan="32" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1935'' |- | align=center|1904 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]] <small>([[Dirka po Franciji 1904|1/1]])</small> |- | align=center|1905 || {{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]] <small>([[Dirka po Franciji 1905|1/1]])</small> |- | align=center|1906 || {{ikonazastave|FRA}} [[René Pottier]] <small>([[Dirka po Franciji 1906|1/1]])</small> |- | align=center|1907 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1907|1/2]])</small> |- | align=center|1908 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1908|2/2]])</small> |- | align=center|1909 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]] <small>([[Dirka po Italiji 1909|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]] <small>([[Dirka po Franciji 1909|1/1]])</small> |- | align=center|1910 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1910|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]] <small>([[Dirka po Franciji 1910|1/1]])</small> |- | align=center|1911 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1911|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]] <small>([[Dirka po Franciji 1911|1/1]])</small> |- | align=center|1912 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Team Atala]]<br><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Carlo Galetti]] ([[Dirka po Italiji 1912|3/3]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Giovanni Micheletto]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Eberardo Pavesi]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Odile Defraye]] <small>[[Dirka po Franciji 1912|1/1]]</small> |- | align=center|1913 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Oriani]] <small>([[Dirka po Italiji 1913|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1913|1/3]])</small> |- | align=center|1914 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfonso Calzolari]] <small>([[Dirka po Italiji 1914|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1914|2/3]])</small> |- | align=center|1915 || rowspan="4" colspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1916 |- | align=center|1917 |- | align=center|1918 |- | align=center|1919 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1919|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1919|1/2]])</small> |- | align=center|1920 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] <small>([[Dirka po Italiji 1920|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1920|3/3]])</small> |- | align=center|1921 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1921|1/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]] <small>([[Dirka po Franciji 1921|1/1]])</small> |- | align=center|1922 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1922|2/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1922|2/2]])</small> |- | align=center|1923 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1923|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]] <small>([[Dirka po Franciji 1923|1/1]])</small> |- | align=center|1924 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Enrici]] <small>([[Dirka po Italiji 1924|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1924|1/2]])</small> |- | align=center|1925 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1925|1/5]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1925|2/2]])</small> |- | align=center|1926 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1926|3/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]] <small>([[Dirka po Franciji 1926|1/1]])</small> |- | align=center|1927 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1927|2/5]])</small>|| {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1927|1/2]])</small> |- | align=center|1928 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1928|3/5]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1928|2/2]])</small> |- | align=center|1929 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1929|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>([[Dirka po Franciji 1929|1/1]])</small> |- | align=center|1930 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Marchisio]] <small>([[Dirka po Italiji 1930|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1930|1/2]])</small> |- | align=center|1931 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]] <small>([[Dirka po Italiji 1931|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1931|1/2]])</small> |- | align=center|1932 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Pesenti]] <small>([[Dirka po Italiji 1932|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1932|2/2]])</small> |- | align=center|1933 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1933|5/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Georges Speicher]] <small>([[Dirka po Franciji 1933|1/1]])</small> |- | align=center|1934 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]] <small>([[Dirka po Italiji 1934|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1934|2/2]])</small> |- | align=center|1935 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Vasco Bergamaschi]] <small>([[Dirka po Italiji 1935|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|BEL}} [[Romain Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1935|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1935|1/2]])</small> |- | align=center|1936 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1936|1/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1936|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1936|2/2]])</small> |- | align=center|1937 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1937|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Lapébie]] <small>([[Dirka po Franciji 1937|1/1]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"|''odpadlo zaradi<br>[[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1938|1/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1938|3/5]])</small> |- | align=center|1939 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1939|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1939|2/2]])</small> |- | align=center|1940 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1940|1/7]])</small> || rowspan="7" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1941 || rowspan="5" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1941|1/2]])</small> |- | align=center|1942 || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1942|2/2]])</small> |- | align=center|1943 || rowspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- | align=center|1945 || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Delio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1945|1/1]])</small> |- | align=center|1946 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1946|4/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Dalmacio Langarica]] <small>([[Dirka po Španiji 1946|1/1]])</small> |- | align=center|1947 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1947|2/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]] <small>([[Dirka po Franciji 1947|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]] <small>([[Dirka po Španiji 1947|1/1)]]</small> |- | align=center|1948 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1948|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1948|5/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] <small>([[Dirka po Španiji 1948|1/1]])</small> |- | align=center | 1949 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1949|3/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1949|4/7]])</small> || style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1950 || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Italiji 1950|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>([[Dirka po Franciji 1950|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1950|1/1]])</small> |- | align=center|1951 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1951|2/3]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Franciji 1951|2/2]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1952 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1952|5/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1952|6/7]])</small> |- | align=center|1953 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1953|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1953|1/3]])</small> |- | align=center|1954 || {{ikonazastave|SUI}} [[Carlo Clerici]] <small>([[Dirka po Italiji 1954|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1954|2/3]])</small> |- | align=center|1955 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>([[Dirka po Španiji 1955|1/1]])</small> |- | align=center|1956 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1956|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Walkowiak]] <small>([[Dirka po Franciji 1956|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]] <small>([[Dirka po Španiji 1956|1/1]])</small> |- | align=center|1957 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Italiji 1957|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1957|1/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] <small>([[Dirka po Španiji 1957|1/1]])</small> |- | align=center|1958 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ercole Baldini]] <small>([[Dirka po Italiji 1958|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Franciji 1958|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Stablinski]] <small>([[Dirka po Španiji 1958|1/1]])</small> |- | align=center|1959 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1959|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] <small>([[Dirka po Franciji 1959|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Suárez]] <small>([[Dirka po Španiji 1959|1/1]])</small> |- | align=center|1960 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1960|2/8]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Franciji 1960|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Frans De Mulder]] <small>([[Dirka po Španiji 1960|1/1]])</small> |- | align=center|1961 || {{ikonazastave|ITA}} [[Arnaldo Pambianco]] <small>([[Dirka po Italiji 1961|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1961|3/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Angelino Soler]] <small>([[Dirka po Španiji 1961|1/1]])</small> |- | align=center|1962 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1962|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1962|4/8]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rudi Altig]] <small>([[Dirka po Španiji 1962|1/1]])</small> |- | align=center | 1963 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1963|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1963|6/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Španiji 1963|5/8]])</small> |- | align=center| 1964 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1964|7/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1964|8/8]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>([[Dirka po Španiji 1964|1/1]])</small> |- | align=center|1965 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>([[Dirka po Italiji 1965|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Franciji 1965|1/5]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rolf Wolfshohl]] <small>([[Dirka po Španiji 1965|1/1]])</small> |- | align=center|1966 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>([[Dirka po Italiji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Aimar]] <small>([[Dirka po Franciji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Francisco Gabica]] <small>([[Dirka po Španiji 1966|1/1]])</small> |- | align=center|1967 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1967|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Franciji 1967|1/2]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Španiji 1967|1/2]])</small> |- | align=center|1968 || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1968|1/11]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Franciji 1968|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Španiji 1968|3/5]])</small> |- | align=center|1969 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1969|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1969|2/11]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Španiji 1969|2/2]])</small> |- | align=center|1970 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1970|3/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1970|4/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Španiji 1970|1/2]])</small> |- | align=center|1971 || {{ikonazastave|SWE}} [[Gösta Pettersson]] <small>([[Dirka po Italiji 1971|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1971|5/11]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Ferdinand Bracke]] <small>([[Dirka po Španiji 1971|1/1]])</small> |- | align=center|1972 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1972|6/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1972|7/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1972|1/2]])</small> |- | align=center| 1973 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1973|9/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Franciji 1973|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Španiji 1973|8/11]])</small> |- | align=center| 1974 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1974|10/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1974|11/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1974|2/2]])</small> |- | align=center|1975 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] <small>([[Dirka po Italiji 1975|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1975|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] <small>([[Dirka po Španiji 1975|1/1]])</small> |- | align=center|1976 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1976|5/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Van Impe]] <small>([[Dirka po Franciji 1976|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pesarrodona]] <small>([[Dirka po Španiji 1976|1/1]])</small> |- | align=center|1977 || {{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>([[Dirka po Italiji 1977|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1977|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>([[Dirka po Španiji 1977|1/1]])</small> |- | align=center| 1978 || {{ikonazastave|BEL}} [[Johan De Muynck]] <small>([[Dirka po Italiji 1978|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1978|2/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1978|1/10]])</small> |- | align=center|1979 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1979|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1979|3/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Španiji 1979|1/2]])</small> |- | align=center|1980 || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1980|4/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Franciji 1980|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Faustino Rupérez]] <small>([[Dirka po Španiji 1980|1/1]])</small> |- | align=center| 1981 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Italiji 1981|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1981|5/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Španiji 1981|1/2]])</small> |- | align=center| 1982 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1982|6/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1982|7/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] <small>([[Dirka po Španiji 1982|1/1]])</small> |- | align=center|1983 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1983|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1983|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1983|8/10]])</small> |- | align=center|1984 || {{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>([[Dirka po Italiji 1984|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1984|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Éric Caritoux]] <small>([[Dirka po Španiji 1984|1/1]])</small> |- | align=center| 1985 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1985|9/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1985|10/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1985|1/3]])</small> |- | align=center|1986 || {{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Visentini]] <small>([[Dirka po Italiji 1986|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1986|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Álvaro Pino]] <small>([[Dirka po Španiji 1986|1/1]])</small> |- | align=center| 1987 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Italiji 1987|1/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Franciji 1987|2/2]])</small> || {{ikonazastave|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>([[Dirka po Španiji 1987|1/1]])</small> |- | align=center|1988 || {{ikonazastave|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>([[Dirka po Italiji 1988|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Franciji 1988|2/3]])</small> || {{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>([[Dirka po Španiji 1988|1/1]])</small> |- | align=center|1989 || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Italiji 1989|3/3]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1989|2/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1989|3/3]])</small> |- | align=center|1990 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]] <small>([[Dirka po Italiji 1990|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1990|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Giovannetti]] <small>([[Dirka po Španiji 1990|1/1]])</small> |- | align=center|1991 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Chioccioli]] <small>([[Dirka po Italiji 1991|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1991|1/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Melcior Mauri]] <small>([[Dirka po Španiji 1991|1/1]])</small> |- | align=center| 1992 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1992|2/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1992|3/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1992|1/4]])</small> |- | align=center| 1993 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1993|4/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1993|5/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1993|2/4]])</small> |- | align=center|1994 || {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]] <small>([[Dirka po Italiji 1994|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1994|6/7]]) </small>|| {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1994|3/4]])</small> |- | align=center|1995 || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Italiji 1995|4/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1995|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>([[Dirka po Španiji 1995|1/1]])</small> |- | align=center|1996 || {{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>([[Dirka po Italiji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Bjarne Riis]] <small>([[Dirka po Franciji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1996|1/2]])</small> |- | align=center|1997 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Franciji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1997|2/2]])</small> |- | align=center| 1998 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Italiji 1998|1/2]]) </small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Franciji 1998|2/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] <small>([[Dirka po Španiji 1998|1/1]])</small> |- | align=center|1999 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1999|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 1999|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Španiji 1999|2/2]])</small> |- | align=center|2000 || {{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2000|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2000|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2000|1/4]])</small> |- | align=center|2001 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2001|1/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2001|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] <small>([[Dirka po Španiji 2001|1/1]])</small> |- | align=center|2002 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2002|1/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2002|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Aitor González]] <small>([[Dirka po Španiji 2002|1/1]])</small> |- | align=center|2003 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2003|2/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2003|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2003|2/4]])</small> |- | align=center|2004 || {{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]] <small>([[Dirka po Italiji 2004|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2004|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2004|3/4]])</small> |- | align=center|2005 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2005|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2005|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2005|4/4]])</small> |- | align=center|2006 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2006|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Pereiro]] <small>([[Dirka po Franciji 2006|1/1]])</small> || {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>([[Dirka po Španiji 2006|1/1]])</small> |- | align=center|2007 || {{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]] <small>([[Dirka po Italiji 2007|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2007|1/7]])</small> || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Španiji 2007|1/2]])</small> |- | align=center|2008 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2008|2/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] <small>([[Dirka po Franciji 2008|1/1]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2008|3/7]])</small> |- | align=center|2009 || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Italiji 2009|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2009|4/7]])</small> ||{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] <small>([[Dirka po Španiji 2009|1/1]])</small> |- | align=center|2010 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2010|2/2]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]] <small>([[Dirka po Franciji 2010|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Španiji 2010|1/4]])</small> |- | align=center|2011 || {{ikonazastave|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>([[Dirka po Italiji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>([[Dirka po Franciji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2011|1/7]])</small> |- | align=center|2012 || {{ikonazastave|CAN}} [[Ryder Hesjedal]] <small>([[Dirka po Italiji 2012|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>([[Dirka po Franciji 2012|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2012|5/7]])</small> |- | align=center|2013 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2013|2/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2013|2/7]])</small>|| {{ikonazastave|USA}} [[Chris Horner]] <small>([[Dirka po Španiji 2013|1/1]])</small> |- | align=center|2014 || {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Italiji 2014|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Franciji 2014|3/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2014|6/7]])</small> |- | align=center|2015 || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2015|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2015|3/7]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Aru]] <small>([[Dirka po Španiji 2015|1/1]])</small> |- | align=center|2016 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2016|4/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2016|4/7]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Španiji 2016|2/2]])</small> |- | align=center| 2017 || {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] <small>([[Dirka po Italiji 2017|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2017|5/7]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2017|6/7]])</small> |- | align=center|2018 || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Italiji 2018|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>([[Dirka po Franciji 2018|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Španiji 2018|1/2]])</small> |- | align=center|2019 || {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] <small>([[Dirka po Italiji 2019|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Franciji 2019|1/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2019|1/5]])</small> |- | align=center|2020 || {{ikonazastave|GBR}} [[Tao Geoghegan Hart]] <small>([[Dirka po Italiji 2020|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2020|1/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2020|2/5]])</small> |- | align=center|2021 || {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Italiji 2021|2/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2021|2/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2021|3/5]])</small> |- | align=center|2022 || {{ikonazastave|AUS}} [[Jai Hindley]] <small>([[Dirka po Italiji 2022|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2022|1/4]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] <small>([[Dirka po Španiji 2022|1/1]])</small> |- | align=center|2023 || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2023|4/5]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2023|2/4]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Sepp Kuss]] <small>([[Dirka po Španiji 2023|1/1]])</small> |- | align=center|2024 || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2024|3/6]])</small> || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2024|4/6]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2024|5/5]])</small> |- | align=center|2025 || {{ikonazastave|UK}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Italiji 2025|2/2]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|5/6]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Španiji 2025|3/4]])</small> |- | align=center|2026 || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Italiji 2026|4/4]]) || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|6/6]])</small> || |} ===Najuspešnejši kolesarji=== {| class="wikitable sortable" ! !Kolesar !Zmag !width=205px|[[Dirka po Franciji]] !width=205px|[[Dirka po Italiji]] !width=205px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1. | {{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} ! 11 | 5 ([[Dirka po Franciji 1969|1969]], [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1968|1968]], [[Dirka po Italiji 1970|1970]], [[Dirka po Italiji 1972|1972]], [[Dirka po Italiji 1973|1973]], [[Dirka po Italiji 1974|1974]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1973|1973]]) |- | align=center|2. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} ! 10 | 5 ([[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1980|1980]], [[Dirka po Italiji 1982|1982]], [[Dirka po Italiji 1985|1985]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]]) |- | align=center|3. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} ! 8 | 5 ([[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1960|1960]], [[Dirka po Italiji 1964|1964]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1963|1963]]) |- |rowspan=4 align=center|4. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fausto|Coppi}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1940|1940]], [[Dirka po Italiji 1947|1947]], [[Dirka po Italiji 1949|1949]], [[Dirka po Italiji 1952|1952]], [[Dirka po Italiji 1953|1953]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} ! 7 | 5 ([[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1992|1992]], [[Dirka po Italiji 1993|1993]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2008|2008]], [[Dirka po Italiji 2015|2015]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]]) |- | {{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} ! 7 | 4 ([[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]]) |- |align=center|8. | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' ! 6 | 4 ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) | |- |rowspan=4 align=center|9. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alfredo|Binda}} ! 5 | – | 5 ([[Dirka po Italiji 1925|1925]], [[Dirka po Italiji 1927|1927]], [[Dirka po Italiji 1928|1928]], [[Dirka po Italiji 1929|1929]], [[Dirka po Italiji 1933|1933]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} ! 5 | 2 ([[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1936|1936]], [[Dirka po Italiji 1937|1937]], [[Dirka po Italiji 1946|1946]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} ! 5 | 1 ([[Dirka po Franciji 1965|1965]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1967|1967]], [[Dirka po Italiji 1969|1969]], [[Dirka po Italiji 1976|1976]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1968|1968]]) |- | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' ! 5 | | 1 ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) | 4 ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]]) |- |rowspan=4 align=center|13. | {{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} ! 4 | – | 1 ([[Dirka po Italiji 1995|1995]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]]) |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} ! 4 | – | – | 4 ([[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]]) |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} ! 4 | 1 ([[Dirka po Franciji 2014|2014]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2013|2013]], [[Dirka po Italiji 2016|2016]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2010|2010]]) |- | {{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} ! 4 | 2 ([[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2025|2025]]) |} ===Zmage po državah=== {| class="sortable plainrowheaders wikitable" style="text-align:center" |- !scope=col|Država !scope=col width=55px|[[Dirka po Italiji|Giro]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Franciji|Tour]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] !scope=col|Skupaj |- !scope=row align=left|{{ITA}} | 69 | 10 | 6 | '''85''' |- !scope=row align=left|{{FRA}} | 6 | 36 | 9 | '''51''' |- !scope=row align=left|{{ESP}} | 4 | 12 | 32 | '''48''' |- !scope=row align=left|{{BEL}} | 7 | 18 | 8 | '''33''' |- !scope=row align=left|{{GBR2}} | 3 | 6 | 3 | '''12''' |- !scope=row align=left style="background:#CFECEC"|'''{{SLO}}''' | 2 | 5 | 4 | '''11''' |- !scope=row align=left|{{SUI}} | 3 | 2 | 5 | '''10''' |- !scope=row align=left|{{LUX}} | 2 | 5 | 0 | '''7''' |- !scope=row align=left|{{USA}} | 1 | 3 | 2 | '''6''' |- !scope=row align=left|{{DEN}} | 1 | 3 | 1 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{COL}} | 2 | 1 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{NED}} | 1 | 2 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{GER}} | 0 | 1 | 3 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{RUS}} | 3 | 0 | 1 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{IRL}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left|{{AUS}} | 1 | 1 | 0 | '''2''' |- !scope=row align=left|{{SWE}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{CAN}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{ECU}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{KAZ}} | 0 | 0 | 1 | '''1''' |} == Ostala statistika == === Vse tri dirke v koledarskem letu osvojila ena država === {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=126px|Država ! width=160px|[[Dirka po Italiji]] ! width=160px|[[Dirka po Franciji]] ! width=160px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1964 || bgcolor=#E8E8E8|[[Francija]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |- | align=center|2008 || bgcolor=#E8E8E8|[[Španija]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] |- | align=center|2018 || bgcolor=#E8E8E8|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |- | align=center|2024 || bgcolor=#CFECEC|'''[[Slovenija]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |} === Zmagovalci dveh Grand Tourov v istem koledarskem letu === Še nobenemu kolesarju ni uspelo zmagati vseh dirk v istem letu v nobeni od razvrstitev (skupno, po točkah, gorski cilji, mladi kolesar). Le 2 kolesarja od tistih, ki so končali vse tritedenske dirke, pa sta se na vseh treh dirkah v skupni razvrstitvi uspela uvrstiti med 10 najboljših (1955, 1957). Enajstim kolesarjem je doslej v zgodovini cestnega kolesarstva uspelo zmagati dve Grand Tour dirki v istem koledarskem letu. {{col-begin}} {{col-3}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1949 | width=160px|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1952 | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1964 | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1970 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1972 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1974 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1982 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1985 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1987 | {{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] |- | align=center|1992 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1993 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1998 | {{flagicon|ITA}} [[Marco Pantani]] |- | align=center|2024 | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1963 | width=160px|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1978 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|2017 | {{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |- |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1973 | width=160px|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1981 | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |- | align=center|2008 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] |- |} {{col-end}} == Preostale razvrstitve == === Po točkah === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|purple|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px|{{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] ! '''9''' | — | 6 | 3 |-align=center | rowspan=2| 2. | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Sean Kelly]] ! '''8''' | — | 4 | 4 |-align=center | align=left|{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ! '''8''' | 1 | 7 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] ! '''7''' | 1 | 2 | 4 |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] ! '''6''' | 2 | 3 | 1 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 21. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' ! '''2''' | — | — | 2 |} === Gorski cilji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|azul|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|polkadot|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|blue polkadot|size=30px}} |-align=center | rowspan=2| 1. | align=left width=185px|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] ! '''9''' | 7 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Federico Bahamontes]] ! '''9''' | 1 | 6 | 2 |-align=center | 3. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Lucien Van Impe]] ! '''8''' | 2 | 6 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Richard Virenque]] ! '''7''' | — | 7 | — |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Julio Jiménez (cyclist)|Julio Jiménez]] ! '''6''' | — | 3 | 3 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 12. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''4''' | 1 | 3 | — |} === Mladi kolesarji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|white|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''5''' | — | 4 | 1 |-align=center | 2. | align=left|{{flagicon|LUX}} [[Andy Schleck]] ! '''4''' | 1 | 3 | — |-align=center |rowspan=3| 3. | align=left|{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] ! '''3''' | — | 3 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] ! '''3''' | 1 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (cyclist)|Miguel Ángel López]] ! '''3''' | 2 | — | 1 |} ==Etapni zmagovalci== ===Skupno število etapnih zmag=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 2 || 41 || style="color:#ccc;" | — || '''43''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Learco Guerra]] || 8 || 31 || style="color:#ccc;" | — || '''39''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 39 || '''39''' |-align=center |rowspan=2|9 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 5 || '''37''' |-align=center |11 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |12 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 9 || 22 || style="color:#ccc;" | — || '''31''' |-align=center |13 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || style="color:#ccc;" | — || 30 || style="color:#ccc;" | — || '''30''' |-align=center |14 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 12 || 17 || style="color:#ccc;" | — || '''29''' |-align=center |rowspan=2|15 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=4|17 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Raffaele Di Paco]] || 11 || 15 || style="color:#ccc;" | — || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || style="color:#ccc;" | — || 24 || 2 || '''26''' |-align=center |rowspan=4|21 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 4 || 21 || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Leducq]] || 25 || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |rowspan=2|25 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] || 12 || 12 || style="color:#ccc;" | — || '''24''' |-align=center |27 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Darrigade]] || 22 || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''23''' |-align=center |rowspan=4|28 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4 || '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center |rowspan=4|32 || align=left|{{flagicon|LUX}} [[Charly Gaul]] || 10 || 11 || style="color:#ccc;" | — || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] || 5 || style="color:#ccc;" | — || 16 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | rowspan=5| — || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Polanc]]''' || style="color:#ccc;" | — || 2 || style="color:#ccc;" | — || '''2''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Borut Božič]]''' || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 1 || '''1''' |} ===Etapni zmagovalci na vseh treh dirkah=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |rowspan=2|6 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 5 || '''37''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |rowspan=2|9 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=2|11 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | rowspan=2|13 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |15 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center |rowspan=4|16 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4|| '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center | rowspan=2|20 || align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | 95 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |} == Glej tudi == * [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] (7) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) == Sklici == {{sklici}} {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] 4tndcyn1oqjnxvok7w866l6dciepx48 6743582 6743466 2026-08-27T17:09:25Z Sportomanokin 14776 /* Vse slovenske etapne zmage */ 6743582 wikitext text/x-wiki '''Grand Tour''' (tudi '''Tritedenska dirka''') je ime za tri najpomembnejše in najprestižnejše etapne dirke v [[kolesarstvo|kolesarstvu]]: [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] ({{jezik-fr|Tour de France}}), [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] ({{jezik-it|Giro d'Italia}}) in [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]] ({{jezik-es|Vuelta a España}}). Vse tri potekajo v podobni obliki in s trajanjem približno treh tednov. Imajo poseben status v pravilih [[Union Cycliste Internationale|UCI]], prinašajo največ točk za lestvico<ref name="uciprotour">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/mm/Document/News/Rulesandregulation/18/23/94/2-ROA-20170701-E_English.PDF |title=UCI Cycling regulations—Part 2: Road Races| page=64 |date=January 1, 2017 |access-date=2017-07-06}}</ref> in so edine cestne etapne dirke dolge več kot štirinajst dni.<ref name="ucirules">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |title=UCI Cycling regulations |page=41 |access-date=2012-07-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623174023/http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |archive-date=2011-06-23 }}</ref> Giro običajno poteka v [[maj]]u, Tour v [[julij]]u in Vuelta v drugi polovici [[avgust]]a in začetku [[september|septembra]]. Vuelta je prvotno potekala spomladi, običajno konec aprila, nekajkrat v [[1940.|štiridesetih letih]] tudi junija, toda leta 1995 so jo v izogib prekrivanju z Dirko po Italiji pomaknili na konec sezone. Dirka po Franciji je najstarejša in najprestižnejša, prinaša tudi največ točk za kolesarsko lestvico<ref name="uciprotour" /> in velja za najbolj obiskano vsakoletno športno tekmovanje na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|first=Daniel|last=McMahon|website=Business Insider}}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirki Grand Tour je [[Eddy Merckx]] z enajstimi skupnimi zmagami, je tudi eden osmih kolesarjev z zmagami na vseh treh dirkah. Osemnajstkrat se je zgodilo, da je isti kolesar zmagal na dveh od treh dirkah v sezoni, na vseh treh pa še nihče. V istem letu zmagati [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] pomeni osvojiti [[trojna krona (kolesarstvo)|kolesarsko trojno krono]], kar velja za najprestižnejši dosežek v svetu kolesarstva. == Skupni zmagovalci == === Skupno vodilni od prve do zadnje etape === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=35px|Leto !scope=col width=180px|Kolesar !scope=col width=52px|Etape |- | colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|↓ '''[[Dirka po Italiji|GIRO]]''' ↓ |- | [[Dirka po Italiji 1919|1919]] !scope=row| {{flagicon|ITA|1861}} {{sortname|Costante|Girardengo}} | align=center|10 |- | [[Dirka po Italiji 1927|1927]] !scope=row| {{flagicon|ITA|1861}} {{sortname|Alfredo|Binda}} | align=center|15 |- | [[Dirka po Italiji 1973|1973]] !scope=row| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} | align=center|21 |- | [[Dirka po Italiji 1990|1990]] !scope=row| {{flagicon|ITA}} {{sortname|Gianni|Bugno}} | align=center|20 |- | colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|↓ '''[[Dirka po Franciji|TOUR]]''' ↓ |- | [[Dirka po Franciji 1924|1924]] !scope=row| {{flagicon|ITA|1861}} {{sortname|Ottavio|Bottecchia}} | align=center|15 |- | [[Dirka po Franciji 1928|1928]] !scope=row| {{flagicon|LUX}} {{sortname|Nicolas|Frantz}} | align=center|22 |- | [[Dirka po Franciji 1935|1935]] !scope=row| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Romain|Maes}} | align=center|21 |- | colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|↓ '''[[Dirka po Španiji|VUELTA]]''' ↓ |- | [[Dirka po Španiji 1942|1942]] !scope=row| {{flagicon|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | align=center|19 |- | [[Dirka po Španiji 1977|1977]] !scope=row| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} | align=center|20 |- | [[Dirka po Španiji 1994|1994]] !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|21 |} === Vse podeljene majice === {| class="wikitable" !width=120px|Razvrstitev !width=115px|Giro !width=115px|Tour !width=115px|Vuelta |-align=center ! align=left|Skupno | {{cjersey|pink|size=85px}} | {{cjersey|yellow|size=85px}} | {{cjersey|red|size=85px}} |-align=center ! align=left|Po točkah | {{cjersey|purple|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} |-align=center ! align=left|Gorski cilji |{{cjersey|azul|size=85px}} |{{cjersey|polkadot|size=85px}} |{{cjersey|blue polkadot|size=85px}} |-align=center ! align=left|Mladi kolesarji |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |} === Skupni zmagovalci vseh treh dirk === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Eddy Merckx|Merckx]] ![[Bernard Hinault|Hinault]] ![[Jacques Anquetil|Anquetil]] ![[Alberto Contador|Contador]] ![[Chris Froome|Froome]] ![[Felice Gimondi|Gimoondi]] ![[Vincenzo Nibali|Nibali]] ![[Jonas Vingegaard|Vingegaard]] |- |width=120|[[Slika:Eddy Merckx Molteni 1973.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Bernard_Hinault_1978_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Jacques_Anquetil_1966.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=120|[[Slika:2015_Tour_de_France_team_presentation,_Alberto_Contador.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Chris Froome Tour de Romandie 2013 (cropped).JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Felice Gimondi 1967.jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Vincenzo Nibali (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:David Gaudu, Tadej Pogačar, Jonas Vingegaard, 2023 Paris-Nice (52929456925) (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''11 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''10 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''8 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |- |<small>5 – Tour<br>5 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>3 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>2 – Giro<br>3 – Vuelta</small> |<small>4 – Tour<br>1 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>1 – Tour<br>3 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>1 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |} === Vse slovenske etapne zmage === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Tadej Pogačar]] ![[Primož Roglič]] ![[Matej Mohorič]] ![[Jan Polanc]] ![[Luka Mezgec]] ![[Jan Tratnik]] ![[Borut Božič]] |- |width=120|[[Slika:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|sredina|brezokvirja|230x]] |width=120|[[Slika:Primož Roglič (Team Jumbo-Visma, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |width=120|[[Slika:Stage 17, 2021 TDF00055 mohoric (51321757686).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan Polanc (UAE Team Emirates, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:2023 Tour of Slovenia press conference.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan up (52354454068) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|180x]] |width=120|[[Slika:Borut Bozic.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''38 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''22 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''2 etapi''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |- |<small>26 – Tour<br>6 – Giro<br>6 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>4 – Giro<br>15 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Vuelta</small><br><br><br> |} === Zmagovalci po letih === Dvojne zmage v istem letu so obarvane z zeleno; z krepko pisavo pa vse slovenske zmage. {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=200px|[[Dirka po Italiji]] ! width=200px|[[Dirka po Franciji]] ! width=200px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1903 || rowspan="6" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1909'' || {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>([[Dirka po Franciji 1903|1/1]])</small> || rowspan="32" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1935'' |- | align=center|1904 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]] <small>([[Dirka po Franciji 1904|1/1]])</small> |- | align=center|1905 || {{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]] <small>([[Dirka po Franciji 1905|1/1]])</small> |- | align=center|1906 || {{ikonazastave|FRA}} [[René Pottier]] <small>([[Dirka po Franciji 1906|1/1]])</small> |- | align=center|1907 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1907|1/2]])</small> |- | align=center|1908 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1908|2/2]])</small> |- | align=center|1909 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]] <small>([[Dirka po Italiji 1909|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]] <small>([[Dirka po Franciji 1909|1/1]])</small> |- | align=center|1910 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1910|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]] <small>([[Dirka po Franciji 1910|1/1]])</small> |- | align=center|1911 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1911|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]] <small>([[Dirka po Franciji 1911|1/1]])</small> |- | align=center|1912 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Team Atala]]<br><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Carlo Galetti]] ([[Dirka po Italiji 1912|3/3]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Giovanni Micheletto]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Eberardo Pavesi]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Odile Defraye]] <small>[[Dirka po Franciji 1912|1/1]]</small> |- | align=center|1913 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Oriani]] <small>([[Dirka po Italiji 1913|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1913|1/3]])</small> |- | align=center|1914 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfonso Calzolari]] <small>([[Dirka po Italiji 1914|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1914|2/3]])</small> |- | align=center|1915 || rowspan="4" colspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1916 |- | align=center|1917 |- | align=center|1918 |- | align=center|1919 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1919|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1919|1/2]])</small> |- | align=center|1920 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] <small>([[Dirka po Italiji 1920|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1920|3/3]])</small> |- | align=center|1921 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1921|1/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]] <small>([[Dirka po Franciji 1921|1/1]])</small> |- | align=center|1922 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1922|2/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1922|2/2]])</small> |- | align=center|1923 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1923|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]] <small>([[Dirka po Franciji 1923|1/1]])</small> |- | align=center|1924 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Enrici]] <small>([[Dirka po Italiji 1924|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1924|1/2]])</small> |- | align=center|1925 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1925|1/5]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1925|2/2]])</small> |- | align=center|1926 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1926|3/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]] <small>([[Dirka po Franciji 1926|1/1]])</small> |- | align=center|1927 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1927|2/5]])</small>|| {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1927|1/2]])</small> |- | align=center|1928 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1928|3/5]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1928|2/2]])</small> |- | align=center|1929 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1929|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>([[Dirka po Franciji 1929|1/1]])</small> |- | align=center|1930 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Marchisio]] <small>([[Dirka po Italiji 1930|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1930|1/2]])</small> |- | align=center|1931 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]] <small>([[Dirka po Italiji 1931|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1931|1/2]])</small> |- | align=center|1932 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Pesenti]] <small>([[Dirka po Italiji 1932|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1932|2/2]])</small> |- | align=center|1933 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1933|5/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Georges Speicher]] <small>([[Dirka po Franciji 1933|1/1]])</small> |- | align=center|1934 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]] <small>([[Dirka po Italiji 1934|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1934|2/2]])</small> |- | align=center|1935 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Vasco Bergamaschi]] <small>([[Dirka po Italiji 1935|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|BEL}} [[Romain Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1935|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1935|1/2]])</small> |- | align=center|1936 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1936|1/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1936|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1936|2/2]])</small> |- | align=center|1937 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1937|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Lapébie]] <small>([[Dirka po Franciji 1937|1/1]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"|''odpadlo zaradi<br>[[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1938|1/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1938|3/5]])</small> |- | align=center|1939 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1939|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1939|2/2]])</small> |- | align=center|1940 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1940|1/7]])</small> || rowspan="7" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1941 || rowspan="5" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1941|1/2]])</small> |- | align=center|1942 || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1942|2/2]])</small> |- | align=center|1943 || rowspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- | align=center|1945 || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Delio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1945|1/1]])</small> |- | align=center|1946 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1946|4/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Dalmacio Langarica]] <small>([[Dirka po Španiji 1946|1/1]])</small> |- | align=center|1947 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1947|2/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]] <small>([[Dirka po Franciji 1947|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]] <small>([[Dirka po Španiji 1947|1/1)]]</small> |- | align=center|1948 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1948|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1948|5/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] <small>([[Dirka po Španiji 1948|1/1]])</small> |- | align=center | 1949 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1949|3/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1949|4/7]])</small> || style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1950 || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Italiji 1950|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>([[Dirka po Franciji 1950|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1950|1/1]])</small> |- | align=center|1951 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1951|2/3]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Franciji 1951|2/2]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1952 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1952|5/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1952|6/7]])</small> |- | align=center|1953 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1953|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1953|1/3]])</small> |- | align=center|1954 || {{ikonazastave|SUI}} [[Carlo Clerici]] <small>([[Dirka po Italiji 1954|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1954|2/3]])</small> |- | align=center|1955 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>([[Dirka po Španiji 1955|1/1]])</small> |- | align=center|1956 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1956|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Walkowiak]] <small>([[Dirka po Franciji 1956|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]] <small>([[Dirka po Španiji 1956|1/1]])</small> |- | align=center|1957 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Italiji 1957|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1957|1/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] <small>([[Dirka po Španiji 1957|1/1]])</small> |- | align=center|1958 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ercole Baldini]] <small>([[Dirka po Italiji 1958|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Franciji 1958|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Stablinski]] <small>([[Dirka po Španiji 1958|1/1]])</small> |- | align=center|1959 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1959|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] <small>([[Dirka po Franciji 1959|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Suárez]] <small>([[Dirka po Španiji 1959|1/1]])</small> |- | align=center|1960 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1960|2/8]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Franciji 1960|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Frans De Mulder]] <small>([[Dirka po Španiji 1960|1/1]])</small> |- | align=center|1961 || {{ikonazastave|ITA}} [[Arnaldo Pambianco]] <small>([[Dirka po Italiji 1961|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1961|3/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Angelino Soler]] <small>([[Dirka po Španiji 1961|1/1]])</small> |- | align=center|1962 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1962|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1962|4/8]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rudi Altig]] <small>([[Dirka po Španiji 1962|1/1]])</small> |- | align=center | 1963 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1963|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1963|6/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Španiji 1963|5/8]])</small> |- | align=center| 1964 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1964|7/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1964|8/8]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>([[Dirka po Španiji 1964|1/1]])</small> |- | align=center|1965 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>([[Dirka po Italiji 1965|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Franciji 1965|1/5]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rolf Wolfshohl]] <small>([[Dirka po Španiji 1965|1/1]])</small> |- | align=center|1966 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>([[Dirka po Italiji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Aimar]] <small>([[Dirka po Franciji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Francisco Gabica]] <small>([[Dirka po Španiji 1966|1/1]])</small> |- | align=center|1967 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1967|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Franciji 1967|1/2]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Španiji 1967|1/2]])</small> |- | align=center|1968 || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1968|1/11]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Franciji 1968|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Španiji 1968|3/5]])</small> |- | align=center|1969 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1969|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1969|2/11]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Španiji 1969|2/2]])</small> |- | align=center|1970 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1970|3/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1970|4/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Španiji 1970|1/2]])</small> |- | align=center|1971 || {{ikonazastave|SWE}} [[Gösta Pettersson]] <small>([[Dirka po Italiji 1971|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1971|5/11]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Ferdinand Bracke]] <small>([[Dirka po Španiji 1971|1/1]])</small> |- | align=center|1972 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1972|6/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1972|7/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1972|1/2]])</small> |- | align=center| 1973 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1973|9/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Franciji 1973|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Španiji 1973|8/11]])</small> |- | align=center| 1974 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1974|10/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1974|11/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1974|2/2]])</small> |- | align=center|1975 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] <small>([[Dirka po Italiji 1975|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1975|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] <small>([[Dirka po Španiji 1975|1/1]])</small> |- | align=center|1976 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1976|5/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Van Impe]] <small>([[Dirka po Franciji 1976|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pesarrodona]] <small>([[Dirka po Španiji 1976|1/1]])</small> |- | align=center|1977 || {{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>([[Dirka po Italiji 1977|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1977|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>([[Dirka po Španiji 1977|1/1]])</small> |- | align=center| 1978 || {{ikonazastave|BEL}} [[Johan De Muynck]] <small>([[Dirka po Italiji 1978|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1978|2/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1978|1/10]])</small> |- | align=center|1979 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1979|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1979|3/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Španiji 1979|1/2]])</small> |- | align=center|1980 || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1980|4/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Franciji 1980|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Faustino Rupérez]] <small>([[Dirka po Španiji 1980|1/1]])</small> |- | align=center| 1981 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Italiji 1981|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1981|5/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Španiji 1981|1/2]])</small> |- | align=center| 1982 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1982|6/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1982|7/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] <small>([[Dirka po Španiji 1982|1/1]])</small> |- | align=center|1983 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1983|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1983|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1983|8/10]])</small> |- | align=center|1984 || {{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>([[Dirka po Italiji 1984|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1984|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Éric Caritoux]] <small>([[Dirka po Španiji 1984|1/1]])</small> |- | align=center| 1985 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1985|9/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1985|10/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1985|1/3]])</small> |- | align=center|1986 || {{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Visentini]] <small>([[Dirka po Italiji 1986|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1986|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Álvaro Pino]] <small>([[Dirka po Španiji 1986|1/1]])</small> |- | align=center| 1987 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Italiji 1987|1/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Franciji 1987|2/2]])</small> || {{ikonazastave|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>([[Dirka po Španiji 1987|1/1]])</small> |- | align=center|1988 || {{ikonazastave|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>([[Dirka po Italiji 1988|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Franciji 1988|2/3]])</small> || {{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>([[Dirka po Španiji 1988|1/1]])</small> |- | align=center|1989 || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Italiji 1989|3/3]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1989|2/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1989|3/3]])</small> |- | align=center|1990 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]] <small>([[Dirka po Italiji 1990|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1990|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Giovannetti]] <small>([[Dirka po Španiji 1990|1/1]])</small> |- | align=center|1991 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Chioccioli]] <small>([[Dirka po Italiji 1991|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1991|1/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Melcior Mauri]] <small>([[Dirka po Španiji 1991|1/1]])</small> |- | align=center| 1992 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1992|2/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1992|3/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1992|1/4]])</small> |- | align=center| 1993 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1993|4/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1993|5/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1993|2/4]])</small> |- | align=center|1994 || {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]] <small>([[Dirka po Italiji 1994|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1994|6/7]]) </small>|| {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1994|3/4]])</small> |- | align=center|1995 || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Italiji 1995|4/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1995|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>([[Dirka po Španiji 1995|1/1]])</small> |- | align=center|1996 || {{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>([[Dirka po Italiji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Bjarne Riis]] <small>([[Dirka po Franciji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1996|1/2]])</small> |- | align=center|1997 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Franciji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1997|2/2]])</small> |- | align=center| 1998 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Italiji 1998|1/2]]) </small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Franciji 1998|2/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] <small>([[Dirka po Španiji 1998|1/1]])</small> |- | align=center|1999 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1999|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 1999|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Španiji 1999|2/2]])</small> |- | align=center|2000 || {{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2000|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2000|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2000|1/4]])</small> |- | align=center|2001 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2001|1/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2001|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] <small>([[Dirka po Španiji 2001|1/1]])</small> |- | align=center|2002 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2002|1/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2002|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Aitor González]] <small>([[Dirka po Španiji 2002|1/1]])</small> |- | align=center|2003 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2003|2/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2003|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2003|2/4]])</small> |- | align=center|2004 || {{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]] <small>([[Dirka po Italiji 2004|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2004|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2004|3/4]])</small> |- | align=center|2005 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2005|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2005|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2005|4/4]])</small> |- | align=center|2006 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2006|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Pereiro]] <small>([[Dirka po Franciji 2006|1/1]])</small> || {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>([[Dirka po Španiji 2006|1/1]])</small> |- | align=center|2007 || {{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]] <small>([[Dirka po Italiji 2007|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2007|1/7]])</small> || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Španiji 2007|1/2]])</small> |- | align=center|2008 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2008|2/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] <small>([[Dirka po Franciji 2008|1/1]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2008|3/7]])</small> |- | align=center|2009 || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Italiji 2009|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2009|4/7]])</small> ||{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] <small>([[Dirka po Španiji 2009|1/1]])</small> |- | align=center|2010 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2010|2/2]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]] <small>([[Dirka po Franciji 2010|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Španiji 2010|1/4]])</small> |- | align=center|2011 || {{ikonazastave|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>([[Dirka po Italiji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>([[Dirka po Franciji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2011|1/7]])</small> |- | align=center|2012 || {{ikonazastave|CAN}} [[Ryder Hesjedal]] <small>([[Dirka po Italiji 2012|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>([[Dirka po Franciji 2012|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2012|5/7]])</small> |- | align=center|2013 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2013|2/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2013|2/7]])</small>|| {{ikonazastave|USA}} [[Chris Horner]] <small>([[Dirka po Španiji 2013|1/1]])</small> |- | align=center|2014 || {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Italiji 2014|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Franciji 2014|3/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2014|6/7]])</small> |- | align=center|2015 || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2015|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2015|3/7]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Aru]] <small>([[Dirka po Španiji 2015|1/1]])</small> |- | align=center|2016 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2016|4/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2016|4/7]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Španiji 2016|2/2]])</small> |- | align=center| 2017 || {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] <small>([[Dirka po Italiji 2017|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2017|5/7]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2017|6/7]])</small> |- | align=center|2018 || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Italiji 2018|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>([[Dirka po Franciji 2018|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Španiji 2018|1/2]])</small> |- | align=center|2019 || {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] <small>([[Dirka po Italiji 2019|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Franciji 2019|1/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2019|1/5]])</small> |- | align=center|2020 || {{ikonazastave|GBR}} [[Tao Geoghegan Hart]] <small>([[Dirka po Italiji 2020|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2020|1/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2020|2/5]])</small> |- | align=center|2021 || {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Italiji 2021|2/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2021|2/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2021|3/5]])</small> |- | align=center|2022 || {{ikonazastave|AUS}} [[Jai Hindley]] <small>([[Dirka po Italiji 2022|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2022|1/4]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] <small>([[Dirka po Španiji 2022|1/1]])</small> |- | align=center|2023 || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2023|4/5]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2023|2/4]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Sepp Kuss]] <small>([[Dirka po Španiji 2023|1/1]])</small> |- | align=center|2024 || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2024|3/6]])</small> || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2024|4/6]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2024|5/5]])</small> |- | align=center|2025 || {{ikonazastave|UK}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Italiji 2025|2/2]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|5/6]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Španiji 2025|3/4]])</small> |- | align=center|2026 || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Italiji 2026|4/4]]) || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|6/6]])</small> || |} ===Najuspešnejši kolesarji=== {| class="wikitable sortable" ! !Kolesar !Zmag !width=205px|[[Dirka po Franciji]] !width=205px|[[Dirka po Italiji]] !width=205px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1. | {{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} ! 11 | 5 ([[Dirka po Franciji 1969|1969]], [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1968|1968]], [[Dirka po Italiji 1970|1970]], [[Dirka po Italiji 1972|1972]], [[Dirka po Italiji 1973|1973]], [[Dirka po Italiji 1974|1974]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1973|1973]]) |- | align=center|2. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} ! 10 | 5 ([[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1980|1980]], [[Dirka po Italiji 1982|1982]], [[Dirka po Italiji 1985|1985]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]]) |- | align=center|3. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} ! 8 | 5 ([[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1960|1960]], [[Dirka po Italiji 1964|1964]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1963|1963]]) |- |rowspan=4 align=center|4. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fausto|Coppi}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1940|1940]], [[Dirka po Italiji 1947|1947]], [[Dirka po Italiji 1949|1949]], [[Dirka po Italiji 1952|1952]], [[Dirka po Italiji 1953|1953]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} ! 7 | 5 ([[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1992|1992]], [[Dirka po Italiji 1993|1993]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2008|2008]], [[Dirka po Italiji 2015|2015]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]]) |- | {{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} ! 7 | 4 ([[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]]) |- |align=center|8. | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' ! 6 | 4 ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) | |- |rowspan=4 align=center|9. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alfredo|Binda}} ! 5 | – | 5 ([[Dirka po Italiji 1925|1925]], [[Dirka po Italiji 1927|1927]], [[Dirka po Italiji 1928|1928]], [[Dirka po Italiji 1929|1929]], [[Dirka po Italiji 1933|1933]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} ! 5 | 2 ([[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1936|1936]], [[Dirka po Italiji 1937|1937]], [[Dirka po Italiji 1946|1946]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} ! 5 | 1 ([[Dirka po Franciji 1965|1965]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1967|1967]], [[Dirka po Italiji 1969|1969]], [[Dirka po Italiji 1976|1976]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1968|1968]]) |- | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' ! 5 | | 1 ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) | 4 ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]]) |- |rowspan=4 align=center|13. | {{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} ! 4 | – | 1 ([[Dirka po Italiji 1995|1995]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]]) |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} ! 4 | – | – | 4 ([[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]]) |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} ! 4 | 1 ([[Dirka po Franciji 2014|2014]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2013|2013]], [[Dirka po Italiji 2016|2016]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2010|2010]]) |- | {{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} ! 4 | 2 ([[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2025|2025]]) |} ===Zmage po državah=== {| class="sortable plainrowheaders wikitable" style="text-align:center" |- !scope=col|Država !scope=col width=55px|[[Dirka po Italiji|Giro]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Franciji|Tour]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] !scope=col|Skupaj |- !scope=row align=left|{{ITA}} | 69 | 10 | 6 | '''85''' |- !scope=row align=left|{{FRA}} | 6 | 36 | 9 | '''51''' |- !scope=row align=left|{{ESP}} | 4 | 12 | 32 | '''48''' |- !scope=row align=left|{{BEL}} | 7 | 18 | 8 | '''33''' |- !scope=row align=left|{{GBR2}} | 3 | 6 | 3 | '''12''' |- !scope=row align=left style="background:#CFECEC"|'''{{SLO}}''' | 2 | 5 | 4 | '''11''' |- !scope=row align=left|{{SUI}} | 3 | 2 | 5 | '''10''' |- !scope=row align=left|{{LUX}} | 2 | 5 | 0 | '''7''' |- !scope=row align=left|{{USA}} | 1 | 3 | 2 | '''6''' |- !scope=row align=left|{{DEN}} | 1 | 3 | 1 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{COL}} | 2 | 1 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{NED}} | 1 | 2 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{GER}} | 0 | 1 | 3 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{RUS}} | 3 | 0 | 1 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{IRL}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left|{{AUS}} | 1 | 1 | 0 | '''2''' |- !scope=row align=left|{{SWE}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{CAN}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{ECU}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{KAZ}} | 0 | 0 | 1 | '''1''' |} == Ostala statistika == === Vse tri dirke v koledarskem letu osvojila ena država === {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=126px|Država ! width=160px|[[Dirka po Italiji]] ! width=160px|[[Dirka po Franciji]] ! width=160px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1964 || bgcolor=#E8E8E8|[[Francija]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |- | align=center|2008 || bgcolor=#E8E8E8|[[Španija]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] |- | align=center|2018 || bgcolor=#E8E8E8|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |- | align=center|2024 || bgcolor=#CFECEC|'''[[Slovenija]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |} === Zmagovalci dveh Grand Tourov v istem koledarskem letu === Še nobenemu kolesarju ni uspelo zmagati vseh dirk v istem letu v nobeni od razvrstitev (skupno, po točkah, gorski cilji, mladi kolesar). Le 2 kolesarja od tistih, ki so končali vse tritedenske dirke, pa sta se na vseh treh dirkah v skupni razvrstitvi uspela uvrstiti med 10 najboljših (1955, 1957). Enajstim kolesarjem je doslej v zgodovini cestnega kolesarstva uspelo zmagati dve Grand Tour dirki v istem koledarskem letu. {{col-begin}} {{col-3}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1949 | width=160px|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1952 | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1964 | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1970 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1972 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1974 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1982 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1985 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1987 | {{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] |- | align=center|1992 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1993 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1998 | {{flagicon|ITA}} [[Marco Pantani]] |- | align=center|2024 | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1963 | width=160px|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1978 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|2017 | {{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |- |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1973 | width=160px|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1981 | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |- | align=center|2008 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] |- |} {{col-end}} == Preostale razvrstitve == === Po točkah === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|purple|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px|{{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] ! '''9''' | — | 6 | 3 |-align=center | rowspan=2| 2. | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Sean Kelly]] ! '''8''' | — | 4 | 4 |-align=center | align=left|{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ! '''8''' | 1 | 7 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] ! '''7''' | 1 | 2 | 4 |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] ! '''6''' | 2 | 3 | 1 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 21. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' ! '''2''' | — | — | 2 |} === Gorski cilji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|azul|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|polkadot|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|blue polkadot|size=30px}} |-align=center | rowspan=2| 1. | align=left width=185px|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] ! '''9''' | 7 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Federico Bahamontes]] ! '''9''' | 1 | 6 | 2 |-align=center | 3. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Lucien Van Impe]] ! '''8''' | 2 | 6 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Richard Virenque]] ! '''7''' | — | 7 | — |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Julio Jiménez (cyclist)|Julio Jiménez]] ! '''6''' | — | 3 | 3 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 12. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''4''' | 1 | 3 | — |} === Mladi kolesarji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|white|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''5''' | — | 4 | 1 |-align=center | 2. | align=left|{{flagicon|LUX}} [[Andy Schleck]] ! '''4''' | 1 | 3 | — |-align=center |rowspan=3| 3. | align=left|{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] ! '''3''' | — | 3 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] ! '''3''' | 1 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (cyclist)|Miguel Ángel López]] ! '''3''' | 2 | — | 1 |} ==Etapni zmagovalci== ===Skupno število etapnih zmag=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 2 || 41 || style="color:#ccc;" | — || '''43''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Learco Guerra]] || 8 || 31 || style="color:#ccc;" | — || '''39''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 39 || '''39''' |-align=center |rowspan=2|9 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 5 || '''37''' |-align=center |11 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |12 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 9 || 22 || style="color:#ccc;" | — || '''31''' |-align=center |13 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || style="color:#ccc;" | — || 30 || style="color:#ccc;" | — || '''30''' |-align=center |14 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 12 || 17 || style="color:#ccc;" | — || '''29''' |-align=center |rowspan=2|15 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=4|17 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Raffaele Di Paco]] || 11 || 15 || style="color:#ccc;" | — || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || style="color:#ccc;" | — || 24 || 2 || '''26''' |-align=center |rowspan=4|21 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 4 || 21 || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Leducq]] || 25 || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |rowspan=2|25 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] || 12 || 12 || style="color:#ccc;" | — || '''24''' |-align=center |27 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Darrigade]] || 22 || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''23''' |-align=center |rowspan=4|28 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4 || '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center |rowspan=4|32 || align=left|{{flagicon|LUX}} [[Charly Gaul]] || 10 || 11 || style="color:#ccc;" | — || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] || 5 || style="color:#ccc;" | — || 16 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | rowspan=5| — || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Polanc]]''' || style="color:#ccc;" | — || 2 || style="color:#ccc;" | — || '''2''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Borut Božič]]''' || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 1 || '''1''' |} ===Etapni zmagovalci na vseh treh dirkah=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |rowspan=2|6 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 5 || '''37''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |rowspan=2|9 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=2|11 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | rowspan=2|13 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |15 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center |rowspan=4|16 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4|| '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center | rowspan=2|20 || align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | 95 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |} == Glej tudi == * [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] (7) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) == Sklici == {{sklici}} {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] 7tvcijdwvttvdshth82tbakx15ck85b 6743583 6743582 2026-08-27T17:10:45Z Sportomanokin 14776 /* Skupno število etapnih zmag */ 6743583 wikitext text/x-wiki '''Grand Tour''' (tudi '''Tritedenska dirka''') je ime za tri najpomembnejše in najprestižnejše etapne dirke v [[kolesarstvo|kolesarstvu]]: [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] ({{jezik-fr|Tour de France}}), [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] ({{jezik-it|Giro d'Italia}}) in [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]] ({{jezik-es|Vuelta a España}}). Vse tri potekajo v podobni obliki in s trajanjem približno treh tednov. Imajo poseben status v pravilih [[Union Cycliste Internationale|UCI]], prinašajo največ točk za lestvico<ref name="uciprotour">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/mm/Document/News/Rulesandregulation/18/23/94/2-ROA-20170701-E_English.PDF |title=UCI Cycling regulations—Part 2: Road Races| page=64 |date=January 1, 2017 |access-date=2017-07-06}}</ref> in so edine cestne etapne dirke dolge več kot štirinajst dni.<ref name="ucirules">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |title=UCI Cycling regulations |page=41 |access-date=2012-07-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623174023/http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |archive-date=2011-06-23 }}</ref> Giro običajno poteka v [[maj]]u, Tour v [[julij]]u in Vuelta v drugi polovici [[avgust]]a in začetku [[september|septembra]]. Vuelta je prvotno potekala spomladi, običajno konec aprila, nekajkrat v [[1940.|štiridesetih letih]] tudi junija, toda leta 1995 so jo v izogib prekrivanju z Dirko po Italiji pomaknili na konec sezone. Dirka po Franciji je najstarejša in najprestižnejša, prinaša tudi največ točk za kolesarsko lestvico<ref name="uciprotour" /> in velja za najbolj obiskano vsakoletno športno tekmovanje na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|first=Daniel|last=McMahon|website=Business Insider}}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirki Grand Tour je [[Eddy Merckx]] z enajstimi skupnimi zmagami, je tudi eden osmih kolesarjev z zmagami na vseh treh dirkah. Osemnajstkrat se je zgodilo, da je isti kolesar zmagal na dveh od treh dirkah v sezoni, na vseh treh pa še nihče. V istem letu zmagati [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] pomeni osvojiti [[trojna krona (kolesarstvo)|kolesarsko trojno krono]], kar velja za najprestižnejši dosežek v svetu kolesarstva. == Skupni zmagovalci == === Skupno vodilni od prve do zadnje etape === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=35px|Leto !scope=col width=180px|Kolesar !scope=col width=52px|Etape |- | colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|↓ '''[[Dirka po Italiji|GIRO]]''' ↓ |- | [[Dirka po Italiji 1919|1919]] !scope=row| {{flagicon|ITA|1861}} {{sortname|Costante|Girardengo}} | align=center|10 |- | [[Dirka po Italiji 1927|1927]] !scope=row| {{flagicon|ITA|1861}} {{sortname|Alfredo|Binda}} | align=center|15 |- | [[Dirka po Italiji 1973|1973]] !scope=row| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} | align=center|21 |- | [[Dirka po Italiji 1990|1990]] !scope=row| {{flagicon|ITA}} {{sortname|Gianni|Bugno}} | align=center|20 |- | colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|↓ '''[[Dirka po Franciji|TOUR]]''' ↓ |- | [[Dirka po Franciji 1924|1924]] !scope=row| {{flagicon|ITA|1861}} {{sortname|Ottavio|Bottecchia}} | align=center|15 |- | [[Dirka po Franciji 1928|1928]] !scope=row| {{flagicon|LUX}} {{sortname|Nicolas|Frantz}} | align=center|22 |- | [[Dirka po Franciji 1935|1935]] !scope=row| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Romain|Maes}} | align=center|21 |- | colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|↓ '''[[Dirka po Španiji|VUELTA]]''' ↓ |- | [[Dirka po Španiji 1942|1942]] !scope=row| {{flagicon|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | align=center|19 |- | [[Dirka po Španiji 1977|1977]] !scope=row| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} | align=center|20 |- | [[Dirka po Španiji 1994|1994]] !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|21 |} === Vse podeljene majice === {| class="wikitable" !width=120px|Razvrstitev !width=115px|Giro !width=115px|Tour !width=115px|Vuelta |-align=center ! align=left|Skupno | {{cjersey|pink|size=85px}} | {{cjersey|yellow|size=85px}} | {{cjersey|red|size=85px}} |-align=center ! align=left|Po točkah | {{cjersey|purple|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} |-align=center ! align=left|Gorski cilji |{{cjersey|azul|size=85px}} |{{cjersey|polkadot|size=85px}} |{{cjersey|blue polkadot|size=85px}} |-align=center ! align=left|Mladi kolesarji |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |} === Skupni zmagovalci vseh treh dirk === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Eddy Merckx|Merckx]] ![[Bernard Hinault|Hinault]] ![[Jacques Anquetil|Anquetil]] ![[Alberto Contador|Contador]] ![[Chris Froome|Froome]] ![[Felice Gimondi|Gimoondi]] ![[Vincenzo Nibali|Nibali]] ![[Jonas Vingegaard|Vingegaard]] |- |width=120|[[Slika:Eddy Merckx Molteni 1973.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Bernard_Hinault_1978_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Jacques_Anquetil_1966.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=120|[[Slika:2015_Tour_de_France_team_presentation,_Alberto_Contador.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Chris Froome Tour de Romandie 2013 (cropped).JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Felice Gimondi 1967.jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Vincenzo Nibali (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:David Gaudu, Tadej Pogačar, Jonas Vingegaard, 2023 Paris-Nice (52929456925) (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''11 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''10 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''8 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |- |<small>5 – Tour<br>5 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>3 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>2 – Giro<br>3 – Vuelta</small> |<small>4 – Tour<br>1 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>1 – Tour<br>3 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>1 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |} === Vse slovenske etapne zmage === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Tadej Pogačar]] ![[Primož Roglič]] ![[Matej Mohorič]] ![[Jan Polanc]] ![[Luka Mezgec]] ![[Jan Tratnik]] ![[Borut Božič]] |- |width=120|[[Slika:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|sredina|brezokvirja|230x]] |width=120|[[Slika:Primož Roglič (Team Jumbo-Visma, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |width=120|[[Slika:Stage 17, 2021 TDF00055 mohoric (51321757686).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan Polanc (UAE Team Emirates, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:2023 Tour of Slovenia press conference.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan up (52354454068) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|180x]] |width=120|[[Slika:Borut Bozic.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''38 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''22 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''2 etapi''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |- |<small>26 – Tour<br>6 – Giro<br>6 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>4 – Giro<br>15 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Vuelta</small><br><br><br> |} === Zmagovalci po letih === Dvojne zmage v istem letu so obarvane z zeleno; z krepko pisavo pa vse slovenske zmage. {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=200px|[[Dirka po Italiji]] ! width=200px|[[Dirka po Franciji]] ! width=200px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1903 || rowspan="6" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1909'' || {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>([[Dirka po Franciji 1903|1/1]])</small> || rowspan="32" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1935'' |- | align=center|1904 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]] <small>([[Dirka po Franciji 1904|1/1]])</small> |- | align=center|1905 || {{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]] <small>([[Dirka po Franciji 1905|1/1]])</small> |- | align=center|1906 || {{ikonazastave|FRA}} [[René Pottier]] <small>([[Dirka po Franciji 1906|1/1]])</small> |- | align=center|1907 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1907|1/2]])</small> |- | align=center|1908 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1908|2/2]])</small> |- | align=center|1909 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]] <small>([[Dirka po Italiji 1909|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]] <small>([[Dirka po Franciji 1909|1/1]])</small> |- | align=center|1910 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1910|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]] <small>([[Dirka po Franciji 1910|1/1]])</small> |- | align=center|1911 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1911|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]] <small>([[Dirka po Franciji 1911|1/1]])</small> |- | align=center|1912 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Team Atala]]<br><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Carlo Galetti]] ([[Dirka po Italiji 1912|3/3]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Giovanni Micheletto]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Eberardo Pavesi]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Odile Defraye]] <small>[[Dirka po Franciji 1912|1/1]]</small> |- | align=center|1913 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Oriani]] <small>([[Dirka po Italiji 1913|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1913|1/3]])</small> |- | align=center|1914 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfonso Calzolari]] <small>([[Dirka po Italiji 1914|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1914|2/3]])</small> |- | align=center|1915 || rowspan="4" colspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1916 |- | align=center|1917 |- | align=center|1918 |- | align=center|1919 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1919|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1919|1/2]])</small> |- | align=center|1920 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] <small>([[Dirka po Italiji 1920|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1920|3/3]])</small> |- | align=center|1921 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1921|1/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]] <small>([[Dirka po Franciji 1921|1/1]])</small> |- | align=center|1922 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1922|2/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1922|2/2]])</small> |- | align=center|1923 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1923|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]] <small>([[Dirka po Franciji 1923|1/1]])</small> |- | align=center|1924 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Enrici]] <small>([[Dirka po Italiji 1924|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1924|1/2]])</small> |- | align=center|1925 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1925|1/5]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1925|2/2]])</small> |- | align=center|1926 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1926|3/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]] <small>([[Dirka po Franciji 1926|1/1]])</small> |- | align=center|1927 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1927|2/5]])</small>|| {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1927|1/2]])</small> |- | align=center|1928 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1928|3/5]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1928|2/2]])</small> |- | align=center|1929 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1929|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>([[Dirka po Franciji 1929|1/1]])</small> |- | align=center|1930 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Marchisio]] <small>([[Dirka po Italiji 1930|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1930|1/2]])</small> |- | align=center|1931 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]] <small>([[Dirka po Italiji 1931|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1931|1/2]])</small> |- | align=center|1932 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Pesenti]] <small>([[Dirka po Italiji 1932|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1932|2/2]])</small> |- | align=center|1933 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1933|5/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Georges Speicher]] <small>([[Dirka po Franciji 1933|1/1]])</small> |- | align=center|1934 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]] <small>([[Dirka po Italiji 1934|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1934|2/2]])</small> |- | align=center|1935 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Vasco Bergamaschi]] <small>([[Dirka po Italiji 1935|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|BEL}} [[Romain Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1935|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1935|1/2]])</small> |- | align=center|1936 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1936|1/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1936|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1936|2/2]])</small> |- | align=center|1937 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1937|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Lapébie]] <small>([[Dirka po Franciji 1937|1/1]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"|''odpadlo zaradi<br>[[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1938|1/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1938|3/5]])</small> |- | align=center|1939 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1939|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1939|2/2]])</small> |- | align=center|1940 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1940|1/7]])</small> || rowspan="7" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1941 || rowspan="5" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1941|1/2]])</small> |- | align=center|1942 || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1942|2/2]])</small> |- | align=center|1943 || rowspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- | align=center|1945 || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Delio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1945|1/1]])</small> |- | align=center|1946 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1946|4/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Dalmacio Langarica]] <small>([[Dirka po Španiji 1946|1/1]])</small> |- | align=center|1947 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1947|2/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]] <small>([[Dirka po Franciji 1947|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]] <small>([[Dirka po Španiji 1947|1/1)]]</small> |- | align=center|1948 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1948|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1948|5/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] <small>([[Dirka po Španiji 1948|1/1]])</small> |- | align=center | 1949 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1949|3/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1949|4/7]])</small> || style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1950 || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Italiji 1950|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>([[Dirka po Franciji 1950|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1950|1/1]])</small> |- | align=center|1951 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1951|2/3]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Franciji 1951|2/2]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1952 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1952|5/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1952|6/7]])</small> |- | align=center|1953 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1953|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1953|1/3]])</small> |- | align=center|1954 || {{ikonazastave|SUI}} [[Carlo Clerici]] <small>([[Dirka po Italiji 1954|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1954|2/3]])</small> |- | align=center|1955 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>([[Dirka po Španiji 1955|1/1]])</small> |- | align=center|1956 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1956|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Walkowiak]] <small>([[Dirka po Franciji 1956|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]] <small>([[Dirka po Španiji 1956|1/1]])</small> |- | align=center|1957 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Italiji 1957|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1957|1/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] <small>([[Dirka po Španiji 1957|1/1]])</small> |- | align=center|1958 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ercole Baldini]] <small>([[Dirka po Italiji 1958|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Franciji 1958|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Stablinski]] <small>([[Dirka po Španiji 1958|1/1]])</small> |- | align=center|1959 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1959|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] <small>([[Dirka po Franciji 1959|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Suárez]] <small>([[Dirka po Španiji 1959|1/1]])</small> |- | align=center|1960 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1960|2/8]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Franciji 1960|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Frans De Mulder]] <small>([[Dirka po Španiji 1960|1/1]])</small> |- | align=center|1961 || {{ikonazastave|ITA}} [[Arnaldo Pambianco]] <small>([[Dirka po Italiji 1961|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1961|3/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Angelino Soler]] <small>([[Dirka po Španiji 1961|1/1]])</small> |- | align=center|1962 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1962|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1962|4/8]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rudi Altig]] <small>([[Dirka po Španiji 1962|1/1]])</small> |- | align=center | 1963 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1963|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1963|6/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Španiji 1963|5/8]])</small> |- | align=center| 1964 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1964|7/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1964|8/8]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>([[Dirka po Španiji 1964|1/1]])</small> |- | align=center|1965 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>([[Dirka po Italiji 1965|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Franciji 1965|1/5]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rolf Wolfshohl]] <small>([[Dirka po Španiji 1965|1/1]])</small> |- | align=center|1966 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>([[Dirka po Italiji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Aimar]] <small>([[Dirka po Franciji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Francisco Gabica]] <small>([[Dirka po Španiji 1966|1/1]])</small> |- | align=center|1967 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1967|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Franciji 1967|1/2]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Španiji 1967|1/2]])</small> |- | align=center|1968 || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1968|1/11]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Franciji 1968|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Španiji 1968|3/5]])</small> |- | align=center|1969 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1969|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1969|2/11]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Španiji 1969|2/2]])</small> |- | align=center|1970 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1970|3/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1970|4/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Španiji 1970|1/2]])</small> |- | align=center|1971 || {{ikonazastave|SWE}} [[Gösta Pettersson]] <small>([[Dirka po Italiji 1971|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1971|5/11]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Ferdinand Bracke]] <small>([[Dirka po Španiji 1971|1/1]])</small> |- | align=center|1972 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1972|6/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1972|7/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1972|1/2]])</small> |- | align=center| 1973 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1973|9/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Franciji 1973|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Španiji 1973|8/11]])</small> |- | align=center| 1974 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1974|10/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1974|11/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1974|2/2]])</small> |- | align=center|1975 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] <small>([[Dirka po Italiji 1975|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1975|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] <small>([[Dirka po Španiji 1975|1/1]])</small> |- | align=center|1976 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1976|5/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Van Impe]] <small>([[Dirka po Franciji 1976|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pesarrodona]] <small>([[Dirka po Španiji 1976|1/1]])</small> |- | align=center|1977 || {{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>([[Dirka po Italiji 1977|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1977|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>([[Dirka po Španiji 1977|1/1]])</small> |- | align=center| 1978 || {{ikonazastave|BEL}} [[Johan De Muynck]] <small>([[Dirka po Italiji 1978|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1978|2/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1978|1/10]])</small> |- | align=center|1979 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1979|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1979|3/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Španiji 1979|1/2]])</small> |- | align=center|1980 || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1980|4/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Franciji 1980|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Faustino Rupérez]] <small>([[Dirka po Španiji 1980|1/1]])</small> |- | align=center| 1981 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Italiji 1981|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1981|5/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Španiji 1981|1/2]])</small> |- | align=center| 1982 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1982|6/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1982|7/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] <small>([[Dirka po Španiji 1982|1/1]])</small> |- | align=center|1983 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1983|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1983|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1983|8/10]])</small> |- | align=center|1984 || {{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>([[Dirka po Italiji 1984|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1984|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Éric Caritoux]] <small>([[Dirka po Španiji 1984|1/1]])</small> |- | align=center| 1985 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1985|9/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1985|10/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1985|1/3]])</small> |- | align=center|1986 || {{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Visentini]] <small>([[Dirka po Italiji 1986|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1986|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Álvaro Pino]] <small>([[Dirka po Španiji 1986|1/1]])</small> |- | align=center| 1987 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Italiji 1987|1/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Franciji 1987|2/2]])</small> || {{ikonazastave|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>([[Dirka po Španiji 1987|1/1]])</small> |- | align=center|1988 || {{ikonazastave|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>([[Dirka po Italiji 1988|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Franciji 1988|2/3]])</small> || {{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>([[Dirka po Španiji 1988|1/1]])</small> |- | align=center|1989 || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Italiji 1989|3/3]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1989|2/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1989|3/3]])</small> |- | align=center|1990 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]] <small>([[Dirka po Italiji 1990|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1990|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Giovannetti]] <small>([[Dirka po Španiji 1990|1/1]])</small> |- | align=center|1991 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Chioccioli]] <small>([[Dirka po Italiji 1991|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1991|1/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Melcior Mauri]] <small>([[Dirka po Španiji 1991|1/1]])</small> |- | align=center| 1992 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1992|2/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1992|3/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1992|1/4]])</small> |- | align=center| 1993 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1993|4/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1993|5/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1993|2/4]])</small> |- | align=center|1994 || {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]] <small>([[Dirka po Italiji 1994|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1994|6/7]]) </small>|| {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1994|3/4]])</small> |- | align=center|1995 || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Italiji 1995|4/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1995|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>([[Dirka po Španiji 1995|1/1]])</small> |- | align=center|1996 || {{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>([[Dirka po Italiji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Bjarne Riis]] <small>([[Dirka po Franciji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1996|1/2]])</small> |- | align=center|1997 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Franciji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1997|2/2]])</small> |- | align=center| 1998 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Italiji 1998|1/2]]) </small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Franciji 1998|2/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] <small>([[Dirka po Španiji 1998|1/1]])</small> |- | align=center|1999 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1999|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 1999|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Španiji 1999|2/2]])</small> |- | align=center|2000 || {{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2000|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2000|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2000|1/4]])</small> |- | align=center|2001 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2001|1/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2001|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] <small>([[Dirka po Španiji 2001|1/1]])</small> |- | align=center|2002 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2002|1/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2002|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Aitor González]] <small>([[Dirka po Španiji 2002|1/1]])</small> |- | align=center|2003 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2003|2/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2003|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2003|2/4]])</small> |- | align=center|2004 || {{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]] <small>([[Dirka po Italiji 2004|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2004|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2004|3/4]])</small> |- | align=center|2005 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2005|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2005|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2005|4/4]])</small> |- | align=center|2006 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2006|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Pereiro]] <small>([[Dirka po Franciji 2006|1/1]])</small> || {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>([[Dirka po Španiji 2006|1/1]])</small> |- | align=center|2007 || {{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]] <small>([[Dirka po Italiji 2007|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2007|1/7]])</small> || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Španiji 2007|1/2]])</small> |- | align=center|2008 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2008|2/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] <small>([[Dirka po Franciji 2008|1/1]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2008|3/7]])</small> |- | align=center|2009 || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Italiji 2009|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2009|4/7]])</small> ||{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] <small>([[Dirka po Španiji 2009|1/1]])</small> |- | align=center|2010 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2010|2/2]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]] <small>([[Dirka po Franciji 2010|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Španiji 2010|1/4]])</small> |- | align=center|2011 || {{ikonazastave|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>([[Dirka po Italiji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>([[Dirka po Franciji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2011|1/7]])</small> |- | align=center|2012 || {{ikonazastave|CAN}} [[Ryder Hesjedal]] <small>([[Dirka po Italiji 2012|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>([[Dirka po Franciji 2012|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2012|5/7]])</small> |- | align=center|2013 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2013|2/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2013|2/7]])</small>|| {{ikonazastave|USA}} [[Chris Horner]] <small>([[Dirka po Španiji 2013|1/1]])</small> |- | align=center|2014 || {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Italiji 2014|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Franciji 2014|3/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2014|6/7]])</small> |- | align=center|2015 || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2015|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2015|3/7]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Aru]] <small>([[Dirka po Španiji 2015|1/1]])</small> |- | align=center|2016 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2016|4/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2016|4/7]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Španiji 2016|2/2]])</small> |- | align=center| 2017 || {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] <small>([[Dirka po Italiji 2017|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2017|5/7]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2017|6/7]])</small> |- | align=center|2018 || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Italiji 2018|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>([[Dirka po Franciji 2018|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Španiji 2018|1/2]])</small> |- | align=center|2019 || {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] <small>([[Dirka po Italiji 2019|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Franciji 2019|1/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2019|1/5]])</small> |- | align=center|2020 || {{ikonazastave|GBR}} [[Tao Geoghegan Hart]] <small>([[Dirka po Italiji 2020|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2020|1/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2020|2/5]])</small> |- | align=center|2021 || {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Italiji 2021|2/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2021|2/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2021|3/5]])</small> |- | align=center|2022 || {{ikonazastave|AUS}} [[Jai Hindley]] <small>([[Dirka po Italiji 2022|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2022|1/4]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] <small>([[Dirka po Španiji 2022|1/1]])</small> |- | align=center|2023 || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2023|4/5]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2023|2/4]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Sepp Kuss]] <small>([[Dirka po Španiji 2023|1/1]])</small> |- | align=center|2024 || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2024|3/6]])</small> || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2024|4/6]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2024|5/5]])</small> |- | align=center|2025 || {{ikonazastave|UK}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Italiji 2025|2/2]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|5/6]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Španiji 2025|3/4]])</small> |- | align=center|2026 || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Italiji 2026|4/4]]) || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|6/6]])</small> || |} ===Najuspešnejši kolesarji=== {| class="wikitable sortable" ! !Kolesar !Zmag !width=205px|[[Dirka po Franciji]] !width=205px|[[Dirka po Italiji]] !width=205px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1. | {{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} ! 11 | 5 ([[Dirka po Franciji 1969|1969]], [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1968|1968]], [[Dirka po Italiji 1970|1970]], [[Dirka po Italiji 1972|1972]], [[Dirka po Italiji 1973|1973]], [[Dirka po Italiji 1974|1974]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1973|1973]]) |- | align=center|2. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} ! 10 | 5 ([[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1980|1980]], [[Dirka po Italiji 1982|1982]], [[Dirka po Italiji 1985|1985]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]]) |- | align=center|3. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} ! 8 | 5 ([[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1960|1960]], [[Dirka po Italiji 1964|1964]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1963|1963]]) |- |rowspan=4 align=center|4. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fausto|Coppi}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1940|1940]], [[Dirka po Italiji 1947|1947]], [[Dirka po Italiji 1949|1949]], [[Dirka po Italiji 1952|1952]], [[Dirka po Italiji 1953|1953]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} ! 7 | 5 ([[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1992|1992]], [[Dirka po Italiji 1993|1993]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2008|2008]], [[Dirka po Italiji 2015|2015]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]]) |- | {{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} ! 7 | 4 ([[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]]) |- |align=center|8. | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' ! 6 | 4 ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) | |- |rowspan=4 align=center|9. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alfredo|Binda}} ! 5 | – | 5 ([[Dirka po Italiji 1925|1925]], [[Dirka po Italiji 1927|1927]], [[Dirka po Italiji 1928|1928]], [[Dirka po Italiji 1929|1929]], [[Dirka po Italiji 1933|1933]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} ! 5 | 2 ([[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1936|1936]], [[Dirka po Italiji 1937|1937]], [[Dirka po Italiji 1946|1946]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} ! 5 | 1 ([[Dirka po Franciji 1965|1965]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1967|1967]], [[Dirka po Italiji 1969|1969]], [[Dirka po Italiji 1976|1976]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1968|1968]]) |- | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' ! 5 | | 1 ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) | 4 ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]]) |- |rowspan=4 align=center|13. | {{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} ! 4 | – | 1 ([[Dirka po Italiji 1995|1995]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]]) |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} ! 4 | – | – | 4 ([[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]]) |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} ! 4 | 1 ([[Dirka po Franciji 2014|2014]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2013|2013]], [[Dirka po Italiji 2016|2016]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2010|2010]]) |- | {{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} ! 4 | 2 ([[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2025|2025]]) |} ===Zmage po državah=== {| class="sortable plainrowheaders wikitable" style="text-align:center" |- !scope=col|Država !scope=col width=55px|[[Dirka po Italiji|Giro]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Franciji|Tour]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] !scope=col|Skupaj |- !scope=row align=left|{{ITA}} | 69 | 10 | 6 | '''85''' |- !scope=row align=left|{{FRA}} | 6 | 36 | 9 | '''51''' |- !scope=row align=left|{{ESP}} | 4 | 12 | 32 | '''48''' |- !scope=row align=left|{{BEL}} | 7 | 18 | 8 | '''33''' |- !scope=row align=left|{{GBR2}} | 3 | 6 | 3 | '''12''' |- !scope=row align=left style="background:#CFECEC"|'''{{SLO}}''' | 2 | 5 | 4 | '''11''' |- !scope=row align=left|{{SUI}} | 3 | 2 | 5 | '''10''' |- !scope=row align=left|{{LUX}} | 2 | 5 | 0 | '''7''' |- !scope=row align=left|{{USA}} | 1 | 3 | 2 | '''6''' |- !scope=row align=left|{{DEN}} | 1 | 3 | 1 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{COL}} | 2 | 1 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{NED}} | 1 | 2 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{GER}} | 0 | 1 | 3 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{RUS}} | 3 | 0 | 1 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{IRL}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left|{{AUS}} | 1 | 1 | 0 | '''2''' |- !scope=row align=left|{{SWE}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{CAN}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{ECU}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{KAZ}} | 0 | 0 | 1 | '''1''' |} == Ostala statistika == === Vse tri dirke v koledarskem letu osvojila ena država === {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=126px|Država ! width=160px|[[Dirka po Italiji]] ! width=160px|[[Dirka po Franciji]] ! width=160px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1964 || bgcolor=#E8E8E8|[[Francija]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |- | align=center|2008 || bgcolor=#E8E8E8|[[Španija]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] |- | align=center|2018 || bgcolor=#E8E8E8|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |- | align=center|2024 || bgcolor=#CFECEC|'''[[Slovenija]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |} === Zmagovalci dveh Grand Tourov v istem koledarskem letu === Še nobenemu kolesarju ni uspelo zmagati vseh dirk v istem letu v nobeni od razvrstitev (skupno, po točkah, gorski cilji, mladi kolesar). Le 2 kolesarja od tistih, ki so končali vse tritedenske dirke, pa sta se na vseh treh dirkah v skupni razvrstitvi uspela uvrstiti med 10 najboljših (1955, 1957). Enajstim kolesarjem je doslej v zgodovini cestnega kolesarstva uspelo zmagati dve Grand Tour dirki v istem koledarskem letu. {{col-begin}} {{col-3}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1949 | width=160px|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1952 | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1964 | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1970 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1972 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1974 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1982 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1985 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1987 | {{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] |- | align=center|1992 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1993 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1998 | {{flagicon|ITA}} [[Marco Pantani]] |- | align=center|2024 | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1963 | width=160px|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1978 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|2017 | {{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |- |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1973 | width=160px|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1981 | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |- | align=center|2008 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] |- |} {{col-end}} == Preostale razvrstitve == === Po točkah === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|purple|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px|{{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] ! '''9''' | — | 6 | 3 |-align=center | rowspan=2| 2. | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Sean Kelly]] ! '''8''' | — | 4 | 4 |-align=center | align=left|{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ! '''8''' | 1 | 7 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] ! '''7''' | 1 | 2 | 4 |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] ! '''6''' | 2 | 3 | 1 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 21. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' ! '''2''' | — | — | 2 |} === Gorski cilji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|azul|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|polkadot|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|blue polkadot|size=30px}} |-align=center | rowspan=2| 1. | align=left width=185px|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] ! '''9''' | 7 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Federico Bahamontes]] ! '''9''' | 1 | 6 | 2 |-align=center | 3. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Lucien Van Impe]] ! '''8''' | 2 | 6 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Richard Virenque]] ! '''7''' | — | 7 | — |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Julio Jiménez (cyclist)|Julio Jiménez]] ! '''6''' | — | 3 | 3 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 12. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''4''' | 1 | 3 | — |} === Mladi kolesarji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|white|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''5''' | — | 4 | 1 |-align=center | 2. | align=left|{{flagicon|LUX}} [[Andy Schleck]] ! '''4''' | 1 | 3 | — |-align=center |rowspan=3| 3. | align=left|{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] ! '''3''' | — | 3 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] ! '''3''' | 1 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (cyclist)|Miguel Ángel López]] ! '''3''' | 2 | — | 1 |} ==Etapni zmagovalci== ===Skupno število etapnih zmag=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 2 || 41 || style="color:#ccc;" | — || '''43''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Learco Guerra]] || 8 || 31 || style="color:#ccc;" | — || '''39''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 39 || '''39''' |-align=center |9 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 6 || '''38''' |-align=center |10 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |11 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |12 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 9 || 22 || style="color:#ccc;" | — || '''31''' |-align=center |13 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || style="color:#ccc;" | — || 30 || style="color:#ccc;" | — || '''30''' |-align=center |14 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 12 || 17 || style="color:#ccc;" | — || '''29''' |-align=center |rowspan=2|15 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=4|17 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Raffaele Di Paco]] || 11 || 15 || style="color:#ccc;" | — || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || style="color:#ccc;" | — || 24 || 2 || '''26''' |-align=center |rowspan=4|21 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 4 || 21 || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Leducq]] || 25 || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |rowspan=2|25 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] || 12 || 12 || style="color:#ccc;" | — || '''24''' |-align=center |27 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Darrigade]] || 22 || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''23''' |-align=center |rowspan=4|28 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4 || '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center |rowspan=4|32 || align=left|{{flagicon|LUX}} [[Charly Gaul]] || 10 || 11 || style="color:#ccc;" | — || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] || 5 || style="color:#ccc;" | — || 16 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | rowspan=5| — || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Polanc]]''' || style="color:#ccc;" | — || 2 || style="color:#ccc;" | — || '''2''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Borut Božič]]''' || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 1 || '''1''' |} ===Etapni zmagovalci na vseh treh dirkah=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |rowspan=2|6 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 5 || '''37''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |rowspan=2|9 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=2|11 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | rowspan=2|13 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |15 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center |rowspan=4|16 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4|| '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center | rowspan=2|20 || align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | 95 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |} == Glej tudi == * [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] (7) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) == Sklici == {{sklici}} {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] f8dr5fwjbd5ftq3jzin6balzjhq6agp 6743584 6743583 2026-08-27T17:11:52Z Sportomanokin 14776 /* Etapni zmagovalci na vseh treh dirkah */ 6743584 wikitext text/x-wiki '''Grand Tour''' (tudi '''Tritedenska dirka''') je ime za tri najpomembnejše in najprestižnejše etapne dirke v [[kolesarstvo|kolesarstvu]]: [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] ({{jezik-fr|Tour de France}}), [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] ({{jezik-it|Giro d'Italia}}) in [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]] ({{jezik-es|Vuelta a España}}). Vse tri potekajo v podobni obliki in s trajanjem približno treh tednov. Imajo poseben status v pravilih [[Union Cycliste Internationale|UCI]], prinašajo največ točk za lestvico<ref name="uciprotour">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/mm/Document/News/Rulesandregulation/18/23/94/2-ROA-20170701-E_English.PDF |title=UCI Cycling regulations—Part 2: Road Races| page=64 |date=January 1, 2017 |access-date=2017-07-06}}</ref> in so edine cestne etapne dirke dolge več kot štirinajst dni.<ref name="ucirules">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |title=UCI Cycling regulations |page=41 |access-date=2012-07-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623174023/http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |archive-date=2011-06-23 }}</ref> Giro običajno poteka v [[maj]]u, Tour v [[julij]]u in Vuelta v drugi polovici [[avgust]]a in začetku [[september|septembra]]. Vuelta je prvotno potekala spomladi, običajno konec aprila, nekajkrat v [[1940.|štiridesetih letih]] tudi junija, toda leta 1995 so jo v izogib prekrivanju z Dirko po Italiji pomaknili na konec sezone. Dirka po Franciji je najstarejša in najprestižnejša, prinaša tudi največ točk za kolesarsko lestvico<ref name="uciprotour" /> in velja za najbolj obiskano vsakoletno športno tekmovanje na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|first=Daniel|last=McMahon|website=Business Insider}}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirki Grand Tour je [[Eddy Merckx]] z enajstimi skupnimi zmagami, je tudi eden osmih kolesarjev z zmagami na vseh treh dirkah. Osemnajstkrat se je zgodilo, da je isti kolesar zmagal na dveh od treh dirkah v sezoni, na vseh treh pa še nihče. V istem letu zmagati [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] pomeni osvojiti [[trojna krona (kolesarstvo)|kolesarsko trojno krono]], kar velja za najprestižnejši dosežek v svetu kolesarstva. == Skupni zmagovalci == === Skupno vodilni od prve do zadnje etape === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=35px|Leto !scope=col width=180px|Kolesar !scope=col width=52px|Etape |- | colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|↓ '''[[Dirka po Italiji|GIRO]]''' ↓ |- | [[Dirka po Italiji 1919|1919]] !scope=row| {{flagicon|ITA|1861}} {{sortname|Costante|Girardengo}} | align=center|10 |- | [[Dirka po Italiji 1927|1927]] !scope=row| {{flagicon|ITA|1861}} {{sortname|Alfredo|Binda}} | align=center|15 |- | [[Dirka po Italiji 1973|1973]] !scope=row| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} | align=center|21 |- | [[Dirka po Italiji 1990|1990]] !scope=row| {{flagicon|ITA}} {{sortname|Gianni|Bugno}} | align=center|20 |- | colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|↓ '''[[Dirka po Franciji|TOUR]]''' ↓ |- | [[Dirka po Franciji 1924|1924]] !scope=row| {{flagicon|ITA|1861}} {{sortname|Ottavio|Bottecchia}} | align=center|15 |- | [[Dirka po Franciji 1928|1928]] !scope=row| {{flagicon|LUX}} {{sortname|Nicolas|Frantz}} | align=center|22 |- | [[Dirka po Franciji 1935|1935]] !scope=row| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Romain|Maes}} | align=center|21 |- | colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|↓ '''[[Dirka po Španiji|VUELTA]]''' ↓ |- | [[Dirka po Španiji 1942|1942]] !scope=row| {{flagicon|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | align=center|19 |- | [[Dirka po Španiji 1977|1977]] !scope=row| {{flagicon|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} | align=center|20 |- | [[Dirka po Španiji 1994|1994]] !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|21 |} === Vse podeljene majice === {| class="wikitable" !width=120px|Razvrstitev !width=115px|Giro !width=115px|Tour !width=115px|Vuelta |-align=center ! align=left|Skupno | {{cjersey|pink|size=85px}} | {{cjersey|yellow|size=85px}} | {{cjersey|red|size=85px}} |-align=center ! align=left|Po točkah | {{cjersey|purple|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} |-align=center ! align=left|Gorski cilji |{{cjersey|azul|size=85px}} |{{cjersey|polkadot|size=85px}} |{{cjersey|blue polkadot|size=85px}} |-align=center ! align=left|Mladi kolesarji |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |} === Skupni zmagovalci vseh treh dirk === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Eddy Merckx|Merckx]] ![[Bernard Hinault|Hinault]] ![[Jacques Anquetil|Anquetil]] ![[Alberto Contador|Contador]] ![[Chris Froome|Froome]] ![[Felice Gimondi|Gimoondi]] ![[Vincenzo Nibali|Nibali]] ![[Jonas Vingegaard|Vingegaard]] |- |width=120|[[Slika:Eddy Merckx Molteni 1973.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Bernard_Hinault_1978_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Jacques_Anquetil_1966.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=120|[[Slika:2015_Tour_de_France_team_presentation,_Alberto_Contador.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Chris Froome Tour de Romandie 2013 (cropped).JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Felice Gimondi 1967.jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Vincenzo Nibali (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:David Gaudu, Tadej Pogačar, Jonas Vingegaard, 2023 Paris-Nice (52929456925) (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''11 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''10 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''8 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |- |<small>5 – Tour<br>5 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>3 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>2 – Giro<br>3 – Vuelta</small> |<small>4 – Tour<br>1 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>1 – Tour<br>3 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>1 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |} === Vse slovenske etapne zmage === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Tadej Pogačar]] ![[Primož Roglič]] ![[Matej Mohorič]] ![[Jan Polanc]] ![[Luka Mezgec]] ![[Jan Tratnik]] ![[Borut Božič]] |- |width=120|[[Slika:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|sredina|brezokvirja|230x]] |width=120|[[Slika:Primož Roglič (Team Jumbo-Visma, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |width=120|[[Slika:Stage 17, 2021 TDF00055 mohoric (51321757686).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan Polanc (UAE Team Emirates, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:2023 Tour of Slovenia press conference.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan up (52354454068) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|180x]] |width=120|[[Slika:Borut Bozic.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''38 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''22 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''2 etapi''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |- |<small>26 – Tour<br>6 – Giro<br>6 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>4 – Giro<br>15 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Vuelta</small><br><br><br> |} === Zmagovalci po letih === Dvojne zmage v istem letu so obarvane z zeleno; z krepko pisavo pa vse slovenske zmage. {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=200px|[[Dirka po Italiji]] ! width=200px|[[Dirka po Franciji]] ! width=200px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1903 || rowspan="6" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1909'' || {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>([[Dirka po Franciji 1903|1/1]])</small> || rowspan="32" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1935'' |- | align=center|1904 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]] <small>([[Dirka po Franciji 1904|1/1]])</small> |- | align=center|1905 || {{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]] <small>([[Dirka po Franciji 1905|1/1]])</small> |- | align=center|1906 || {{ikonazastave|FRA}} [[René Pottier]] <small>([[Dirka po Franciji 1906|1/1]])</small> |- | align=center|1907 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1907|1/2]])</small> |- | align=center|1908 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1908|2/2]])</small> |- | align=center|1909 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]] <small>([[Dirka po Italiji 1909|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]] <small>([[Dirka po Franciji 1909|1/1]])</small> |- | align=center|1910 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1910|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]] <small>([[Dirka po Franciji 1910|1/1]])</small> |- | align=center|1911 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1911|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]] <small>([[Dirka po Franciji 1911|1/1]])</small> |- | align=center|1912 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Team Atala]]<br><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Carlo Galetti]] ([[Dirka po Italiji 1912|3/3]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Giovanni Micheletto]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Eberardo Pavesi]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Odile Defraye]] <small>[[Dirka po Franciji 1912|1/1]]</small> |- | align=center|1913 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Oriani]] <small>([[Dirka po Italiji 1913|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1913|1/3]])</small> |- | align=center|1914 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfonso Calzolari]] <small>([[Dirka po Italiji 1914|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1914|2/3]])</small> |- | align=center|1915 || rowspan="4" colspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1916 |- | align=center|1917 |- | align=center|1918 |- | align=center|1919 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1919|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1919|1/2]])</small> |- | align=center|1920 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] <small>([[Dirka po Italiji 1920|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1920|3/3]])</small> |- | align=center|1921 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1921|1/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]] <small>([[Dirka po Franciji 1921|1/1]])</small> |- | align=center|1922 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1922|2/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1922|2/2]])</small> |- | align=center|1923 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1923|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]] <small>([[Dirka po Franciji 1923|1/1]])</small> |- | align=center|1924 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Enrici]] <small>([[Dirka po Italiji 1924|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1924|1/2]])</small> |- | align=center|1925 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1925|1/5]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1925|2/2]])</small> |- | align=center|1926 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1926|3/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]] <small>([[Dirka po Franciji 1926|1/1]])</small> |- | align=center|1927 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1927|2/5]])</small>|| {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1927|1/2]])</small> |- | align=center|1928 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1928|3/5]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1928|2/2]])</small> |- | align=center|1929 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1929|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>([[Dirka po Franciji 1929|1/1]])</small> |- | align=center|1930 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Marchisio]] <small>([[Dirka po Italiji 1930|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1930|1/2]])</small> |- | align=center|1931 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]] <small>([[Dirka po Italiji 1931|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1931|1/2]])</small> |- | align=center|1932 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Pesenti]] <small>([[Dirka po Italiji 1932|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1932|2/2]])</small> |- | align=center|1933 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1933|5/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Georges Speicher]] <small>([[Dirka po Franciji 1933|1/1]])</small> |- | align=center|1934 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]] <small>([[Dirka po Italiji 1934|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1934|2/2]])</small> |- | align=center|1935 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Vasco Bergamaschi]] <small>([[Dirka po Italiji 1935|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|BEL}} [[Romain Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1935|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1935|1/2]])</small> |- | align=center|1936 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1936|1/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1936|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1936|2/2]])</small> |- | align=center|1937 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1937|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Lapébie]] <small>([[Dirka po Franciji 1937|1/1]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"|''odpadlo zaradi<br>[[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1938|1/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1938|3/5]])</small> |- | align=center|1939 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1939|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1939|2/2]])</small> |- | align=center|1940 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1940|1/7]])</small> || rowspan="7" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1941 || rowspan="5" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1941|1/2]])</small> |- | align=center|1942 || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1942|2/2]])</small> |- | align=center|1943 || rowspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- | align=center|1945 || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Delio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1945|1/1]])</small> |- | align=center|1946 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1946|4/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Dalmacio Langarica]] <small>([[Dirka po Španiji 1946|1/1]])</small> |- | align=center|1947 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1947|2/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]] <small>([[Dirka po Franciji 1947|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]] <small>([[Dirka po Španiji 1947|1/1)]]</small> |- | align=center|1948 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1948|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1948|5/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] <small>([[Dirka po Španiji 1948|1/1]])</small> |- | align=center | 1949 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1949|3/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1949|4/7]])</small> || style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1950 || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Italiji 1950|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>([[Dirka po Franciji 1950|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1950|1/1]])</small> |- | align=center|1951 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1951|2/3]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Franciji 1951|2/2]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1952 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1952|5/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1952|6/7]])</small> |- | align=center|1953 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1953|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1953|1/3]])</small> |- | align=center|1954 || {{ikonazastave|SUI}} [[Carlo Clerici]] <small>([[Dirka po Italiji 1954|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1954|2/3]])</small> |- | align=center|1955 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>([[Dirka po Španiji 1955|1/1]])</small> |- | align=center|1956 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1956|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Walkowiak]] <small>([[Dirka po Franciji 1956|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]] <small>([[Dirka po Španiji 1956|1/1]])</small> |- | align=center|1957 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Italiji 1957|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1957|1/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] <small>([[Dirka po Španiji 1957|1/1]])</small> |- | align=center|1958 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ercole Baldini]] <small>([[Dirka po Italiji 1958|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Franciji 1958|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Stablinski]] <small>([[Dirka po Španiji 1958|1/1]])</small> |- | align=center|1959 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1959|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] <small>([[Dirka po Franciji 1959|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Suárez]] <small>([[Dirka po Španiji 1959|1/1]])</small> |- | align=center|1960 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1960|2/8]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Franciji 1960|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Frans De Mulder]] <small>([[Dirka po Španiji 1960|1/1]])</small> |- | align=center|1961 || {{ikonazastave|ITA}} [[Arnaldo Pambianco]] <small>([[Dirka po Italiji 1961|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1961|3/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Angelino Soler]] <small>([[Dirka po Španiji 1961|1/1]])</small> |- | align=center|1962 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1962|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1962|4/8]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rudi Altig]] <small>([[Dirka po Španiji 1962|1/1]])</small> |- | align=center | 1963 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1963|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1963|6/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Španiji 1963|5/8]])</small> |- | align=center| 1964 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1964|7/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1964|8/8]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>([[Dirka po Španiji 1964|1/1]])</small> |- | align=center|1965 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>([[Dirka po Italiji 1965|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Franciji 1965|1/5]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rolf Wolfshohl]] <small>([[Dirka po Španiji 1965|1/1]])</small> |- | align=center|1966 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>([[Dirka po Italiji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Aimar]] <small>([[Dirka po Franciji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Francisco Gabica]] <small>([[Dirka po Španiji 1966|1/1]])</small> |- | align=center|1967 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1967|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Franciji 1967|1/2]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Španiji 1967|1/2]])</small> |- | align=center|1968 || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1968|1/11]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Franciji 1968|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Španiji 1968|3/5]])</small> |- | align=center|1969 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1969|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1969|2/11]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Španiji 1969|2/2]])</small> |- | align=center|1970 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1970|3/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1970|4/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Španiji 1970|1/2]])</small> |- | align=center|1971 || {{ikonazastave|SWE}} [[Gösta Pettersson]] <small>([[Dirka po Italiji 1971|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1971|5/11]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Ferdinand Bracke]] <small>([[Dirka po Španiji 1971|1/1]])</small> |- | align=center|1972 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1972|6/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1972|7/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1972|1/2]])</small> |- | align=center| 1973 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1973|9/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Franciji 1973|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Španiji 1973|8/11]])</small> |- | align=center| 1974 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1974|10/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1974|11/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1974|2/2]])</small> |- | align=center|1975 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] <small>([[Dirka po Italiji 1975|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1975|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] <small>([[Dirka po Španiji 1975|1/1]])</small> |- | align=center|1976 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1976|5/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Van Impe]] <small>([[Dirka po Franciji 1976|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pesarrodona]] <small>([[Dirka po Španiji 1976|1/1]])</small> |- | align=center|1977 || {{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>([[Dirka po Italiji 1977|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1977|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>([[Dirka po Španiji 1977|1/1]])</small> |- | align=center| 1978 || {{ikonazastave|BEL}} [[Johan De Muynck]] <small>([[Dirka po Italiji 1978|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1978|2/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1978|1/10]])</small> |- | align=center|1979 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1979|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1979|3/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Španiji 1979|1/2]])</small> |- | align=center|1980 || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1980|4/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Franciji 1980|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Faustino Rupérez]] <small>([[Dirka po Španiji 1980|1/1]])</small> |- | align=center| 1981 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Italiji 1981|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1981|5/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Španiji 1981|1/2]])</small> |- | align=center| 1982 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1982|6/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1982|7/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] <small>([[Dirka po Španiji 1982|1/1]])</small> |- | align=center|1983 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1983|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1983|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1983|8/10]])</small> |- | align=center|1984 || {{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>([[Dirka po Italiji 1984|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1984|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Éric Caritoux]] <small>([[Dirka po Španiji 1984|1/1]])</small> |- | align=center| 1985 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1985|9/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1985|10/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1985|1/3]])</small> |- | align=center|1986 || {{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Visentini]] <small>([[Dirka po Italiji 1986|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1986|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Álvaro Pino]] <small>([[Dirka po Španiji 1986|1/1]])</small> |- | align=center| 1987 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Italiji 1987|1/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Franciji 1987|2/2]])</small> || {{ikonazastave|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>([[Dirka po Španiji 1987|1/1]])</small> |- | align=center|1988 || {{ikonazastave|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>([[Dirka po Italiji 1988|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Franciji 1988|2/3]])</small> || {{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>([[Dirka po Španiji 1988|1/1]])</small> |- | align=center|1989 || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Italiji 1989|3/3]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1989|2/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1989|3/3]])</small> |- | align=center|1990 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]] <small>([[Dirka po Italiji 1990|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1990|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Giovannetti]] <small>([[Dirka po Španiji 1990|1/1]])</small> |- | align=center|1991 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Chioccioli]] <small>([[Dirka po Italiji 1991|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1991|1/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Melcior Mauri]] <small>([[Dirka po Španiji 1991|1/1]])</small> |- | align=center| 1992 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1992|2/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1992|3/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1992|1/4]])</small> |- | align=center| 1993 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1993|4/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1993|5/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1993|2/4]])</small> |- | align=center|1994 || {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]] <small>([[Dirka po Italiji 1994|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1994|6/7]]) </small>|| {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1994|3/4]])</small> |- | align=center|1995 || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Italiji 1995|4/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1995|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>([[Dirka po Španiji 1995|1/1]])</small> |- | align=center|1996 || {{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>([[Dirka po Italiji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Bjarne Riis]] <small>([[Dirka po Franciji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1996|1/2]])</small> |- | align=center|1997 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Franciji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1997|2/2]])</small> |- | align=center| 1998 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Italiji 1998|1/2]]) </small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Franciji 1998|2/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] <small>([[Dirka po Španiji 1998|1/1]])</small> |- | align=center|1999 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1999|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 1999|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Španiji 1999|2/2]])</small> |- | align=center|2000 || {{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2000|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2000|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2000|1/4]])</small> |- | align=center|2001 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2001|1/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2001|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] <small>([[Dirka po Španiji 2001|1/1]])</small> |- | align=center|2002 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2002|1/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2002|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Aitor González]] <small>([[Dirka po Španiji 2002|1/1]])</small> |- | align=center|2003 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2003|2/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2003|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2003|2/4]])</small> |- | align=center|2004 || {{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]] <small>([[Dirka po Italiji 2004|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2004|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2004|3/4]])</small> |- | align=center|2005 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2005|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2005|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2005|4/4]])</small> |- | align=center|2006 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2006|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Pereiro]] <small>([[Dirka po Franciji 2006|1/1]])</small> || {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>([[Dirka po Španiji 2006|1/1]])</small> |- | align=center|2007 || {{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]] <small>([[Dirka po Italiji 2007|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2007|1/7]])</small> || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Španiji 2007|1/2]])</small> |- | align=center|2008 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2008|2/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] <small>([[Dirka po Franciji 2008|1/1]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2008|3/7]])</small> |- | align=center|2009 || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Italiji 2009|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2009|4/7]])</small> ||{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] <small>([[Dirka po Španiji 2009|1/1]])</small> |- | align=center|2010 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2010|2/2]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]] <small>([[Dirka po Franciji 2010|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Španiji 2010|1/4]])</small> |- | align=center|2011 || {{ikonazastave|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>([[Dirka po Italiji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>([[Dirka po Franciji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2011|1/7]])</small> |- | align=center|2012 || {{ikonazastave|CAN}} [[Ryder Hesjedal]] <small>([[Dirka po Italiji 2012|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>([[Dirka po Franciji 2012|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2012|5/7]])</small> |- | align=center|2013 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2013|2/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2013|2/7]])</small>|| {{ikonazastave|USA}} [[Chris Horner]] <small>([[Dirka po Španiji 2013|1/1]])</small> |- | align=center|2014 || {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Italiji 2014|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Franciji 2014|3/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2014|6/7]])</small> |- | align=center|2015 || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2015|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2015|3/7]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Aru]] <small>([[Dirka po Španiji 2015|1/1]])</small> |- | align=center|2016 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2016|4/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2016|4/7]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Španiji 2016|2/2]])</small> |- | align=center| 2017 || {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] <small>([[Dirka po Italiji 2017|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2017|5/7]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2017|6/7]])</small> |- | align=center|2018 || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Italiji 2018|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>([[Dirka po Franciji 2018|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Španiji 2018|1/2]])</small> |- | align=center|2019 || {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] <small>([[Dirka po Italiji 2019|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Franciji 2019|1/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2019|1/5]])</small> |- | align=center|2020 || {{ikonazastave|GBR}} [[Tao Geoghegan Hart]] <small>([[Dirka po Italiji 2020|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2020|1/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2020|2/5]])</small> |- | align=center|2021 || {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Italiji 2021|2/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2021|2/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2021|3/5]])</small> |- | align=center|2022 || {{ikonazastave|AUS}} [[Jai Hindley]] <small>([[Dirka po Italiji 2022|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2022|1/4]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] <small>([[Dirka po Španiji 2022|1/1]])</small> |- | align=center|2023 || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2023|4/5]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2023|2/4]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Sepp Kuss]] <small>([[Dirka po Španiji 2023|1/1]])</small> |- | align=center|2024 || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2024|3/6]])</small> || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2024|4/6]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2024|5/5]])</small> |- | align=center|2025 || {{ikonazastave|UK}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Italiji 2025|2/2]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|5/6]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Španiji 2025|3/4]])</small> |- | align=center|2026 || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Italiji 2026|4/4]]) || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|6/6]])</small> || |} ===Najuspešnejši kolesarji=== {| class="wikitable sortable" ! !Kolesar !Zmag !width=205px|[[Dirka po Franciji]] !width=205px|[[Dirka po Italiji]] !width=205px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1. | {{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} ! 11 | 5 ([[Dirka po Franciji 1969|1969]], [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1968|1968]], [[Dirka po Italiji 1970|1970]], [[Dirka po Italiji 1972|1972]], [[Dirka po Italiji 1973|1973]], [[Dirka po Italiji 1974|1974]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1973|1973]]) |- | align=center|2. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} ! 10 | 5 ([[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1980|1980]], [[Dirka po Italiji 1982|1982]], [[Dirka po Italiji 1985|1985]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]]) |- | align=center|3. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} ! 8 | 5 ([[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1960|1960]], [[Dirka po Italiji 1964|1964]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1963|1963]]) |- |rowspan=4 align=center|4. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fausto|Coppi}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1940|1940]], [[Dirka po Italiji 1947|1947]], [[Dirka po Italiji 1949|1949]], [[Dirka po Italiji 1952|1952]], [[Dirka po Italiji 1953|1953]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} ! 7 | 5 ([[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1992|1992]], [[Dirka po Italiji 1993|1993]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2008|2008]], [[Dirka po Italiji 2015|2015]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]]) |- | {{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} ! 7 | 4 ([[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]]) |- |align=center|8. | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' ! 6 | 4 ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) | |- |rowspan=4 align=center|9. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alfredo|Binda}} ! 5 | – | 5 ([[Dirka po Italiji 1925|1925]], [[Dirka po Italiji 1927|1927]], [[Dirka po Italiji 1928|1928]], [[Dirka po Italiji 1929|1929]], [[Dirka po Italiji 1933|1933]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} ! 5 | 2 ([[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1936|1936]], [[Dirka po Italiji 1937|1937]], [[Dirka po Italiji 1946|1946]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} ! 5 | 1 ([[Dirka po Franciji 1965|1965]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1967|1967]], [[Dirka po Italiji 1969|1969]], [[Dirka po Italiji 1976|1976]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1968|1968]]) |- | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' ! 5 | | 1 ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) | 4 ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]]) |- |rowspan=4 align=center|13. | {{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} ! 4 | – | 1 ([[Dirka po Italiji 1995|1995]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]]) |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} ! 4 | – | – | 4 ([[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]]) |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} ! 4 | 1 ([[Dirka po Franciji 2014|2014]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2013|2013]], [[Dirka po Italiji 2016|2016]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2010|2010]]) |- | {{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} ! 4 | 2 ([[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2025|2025]]) |} ===Zmage po državah=== {| class="sortable plainrowheaders wikitable" style="text-align:center" |- !scope=col|Država !scope=col width=55px|[[Dirka po Italiji|Giro]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Franciji|Tour]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] !scope=col|Skupaj |- !scope=row align=left|{{ITA}} | 69 | 10 | 6 | '''85''' |- !scope=row align=left|{{FRA}} | 6 | 36 | 9 | '''51''' |- !scope=row align=left|{{ESP}} | 4 | 12 | 32 | '''48''' |- !scope=row align=left|{{BEL}} | 7 | 18 | 8 | '''33''' |- !scope=row align=left|{{GBR2}} | 3 | 6 | 3 | '''12''' |- !scope=row align=left style="background:#CFECEC"|'''{{SLO}}''' | 2 | 5 | 4 | '''11''' |- !scope=row align=left|{{SUI}} | 3 | 2 | 5 | '''10''' |- !scope=row align=left|{{LUX}} | 2 | 5 | 0 | '''7''' |- !scope=row align=left|{{USA}} | 1 | 3 | 2 | '''6''' |- !scope=row align=left|{{DEN}} | 1 | 3 | 1 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{COL}} | 2 | 1 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{NED}} | 1 | 2 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{GER}} | 0 | 1 | 3 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{RUS}} | 3 | 0 | 1 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{IRL}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left|{{AUS}} | 1 | 1 | 0 | '''2''' |- !scope=row align=left|{{SWE}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{CAN}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{ECU}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{KAZ}} | 0 | 0 | 1 | '''1''' |} == Ostala statistika == === Vse tri dirke v koledarskem letu osvojila ena država === {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=126px|Država ! width=160px|[[Dirka po Italiji]] ! width=160px|[[Dirka po Franciji]] ! width=160px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1964 || bgcolor=#E8E8E8|[[Francija]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |- | align=center|2008 || bgcolor=#E8E8E8|[[Španija]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] |- | align=center|2018 || bgcolor=#E8E8E8|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |- | align=center|2024 || bgcolor=#CFECEC|'''[[Slovenija]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |} === Zmagovalci dveh Grand Tourov v istem koledarskem letu === Še nobenemu kolesarju ni uspelo zmagati vseh dirk v istem letu v nobeni od razvrstitev (skupno, po točkah, gorski cilji, mladi kolesar). Le 2 kolesarja od tistih, ki so končali vse tritedenske dirke, pa sta se na vseh treh dirkah v skupni razvrstitvi uspela uvrstiti med 10 najboljših (1955, 1957). Enajstim kolesarjem je doslej v zgodovini cestnega kolesarstva uspelo zmagati dve Grand Tour dirki v istem koledarskem letu. {{col-begin}} {{col-3}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1949 | width=160px|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1952 | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1964 | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1970 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1972 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1974 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1982 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1985 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1987 | {{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] |- | align=center|1992 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1993 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1998 | {{flagicon|ITA}} [[Marco Pantani]] |- | align=center|2024 | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1963 | width=160px|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1978 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|2017 | {{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |- |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1973 | width=160px|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1981 | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |- | align=center|2008 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] |- |} {{col-end}} == Preostale razvrstitve == === Po točkah === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|purple|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px|{{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] ! '''9''' | — | 6 | 3 |-align=center | rowspan=2| 2. | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Sean Kelly]] ! '''8''' | — | 4 | 4 |-align=center | align=left|{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ! '''8''' | 1 | 7 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] ! '''7''' | 1 | 2 | 4 |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] ! '''6''' | 2 | 3 | 1 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 21. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' ! '''2''' | — | — | 2 |} === Gorski cilji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|azul|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|polkadot|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|blue polkadot|size=30px}} |-align=center | rowspan=2| 1. | align=left width=185px|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] ! '''9''' | 7 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Federico Bahamontes]] ! '''9''' | 1 | 6 | 2 |-align=center | 3. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Lucien Van Impe]] ! '''8''' | 2 | 6 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Richard Virenque]] ! '''7''' | — | 7 | — |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Julio Jiménez (cyclist)|Julio Jiménez]] ! '''6''' | — | 3 | 3 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 12. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''4''' | 1 | 3 | — |} === Mladi kolesarji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|white|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''5''' | — | 4 | 1 |-align=center | 2. | align=left|{{flagicon|LUX}} [[Andy Schleck]] ! '''4''' | 1 | 3 | — |-align=center |rowspan=3| 3. | align=left|{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] ! '''3''' | — | 3 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] ! '''3''' | 1 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (cyclist)|Miguel Ángel López]] ! '''3''' | 2 | — | 1 |} ==Etapni zmagovalci== ===Skupno število etapnih zmag=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 2 || 41 || style="color:#ccc;" | — || '''43''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Learco Guerra]] || 8 || 31 || style="color:#ccc;" | — || '''39''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 39 || '''39''' |-align=center |9 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 6 || '''38''' |-align=center |10 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |11 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |12 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 9 || 22 || style="color:#ccc;" | — || '''31''' |-align=center |13 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || style="color:#ccc;" | — || 30 || style="color:#ccc;" | — || '''30''' |-align=center |14 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 12 || 17 || style="color:#ccc;" | — || '''29''' |-align=center |rowspan=2|15 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=4|17 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Raffaele Di Paco]] || 11 || 15 || style="color:#ccc;" | — || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || style="color:#ccc;" | — || 24 || 2 || '''26''' |-align=center |rowspan=4|21 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 4 || 21 || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Leducq]] || 25 || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |rowspan=2|25 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] || 12 || 12 || style="color:#ccc;" | — || '''24''' |-align=center |27 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Darrigade]] || 22 || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''23''' |-align=center |rowspan=4|28 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4 || '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center |rowspan=4|32 || align=left|{{flagicon|LUX}} [[Charly Gaul]] || 10 || 11 || style="color:#ccc;" | — || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] || 5 || style="color:#ccc;" | — || 16 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | rowspan=5| — || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Polanc]]''' || style="color:#ccc;" | — || 2 || style="color:#ccc;" | — || '''2''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Borut Božič]]''' || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 1 || '''1''' |} ===Etapni zmagovalci na vseh treh dirkah=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |6 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 6 || '''38''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |rowspan=2|9 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=2|11 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | rowspan=2|13 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |15 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center |rowspan=4|16 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4|| '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center | rowspan=2|20 || align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | 95 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |} == Glej tudi == * [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] (7) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) == Sklici == {{sklici}} {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] 8giofughjg9wjtwkm8ps7h9c9ructye Anatolij Baranov 0 517195 6743740 5817588 2026-08-28T08:12:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743740 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Anatolij Baranov|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|citizenship=|occupation=}}'''Anatolij Ivanovič Baranov''', [[Sovjet|sovjetski]] [[inženir]], * [[13. junij]] [[1953]], [[Majačka]], Novotrotsko okrožje, [[Sovjetska zveza]], † [[20. maj]] [[1986]] [[Moskva]], [[Sovjetska zveza]]. Kot inženirski električar je delal v [[Jedrska elektrarna Černobil|jedrski elektrarni Černobil]].<ref name="aA11">Eroi della liquidazione https://chnpp.gov.ua/ru/about/labour-glory-ru/geroi-likvidatory {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200423234553/https://chnpp.gov.ua/ru/about/labour-glory-ru/geroi-likvidatory|data=23 aprile 2020}}</ref><ref name="aA12">Deceduti di Černobyl' http://www.helpforchildren.it/incidente/deceduti/deceduti.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250529090426/http://www.helpforchildren.it/incidente/deceduti/deceduti.html |date=2025-05-29 }}</ref>   == Biografija == Anatolij Baranov se je rodil 13. junija 1953 v vasi Majačka v Novotrotskem okrožju Čersonske oblasti v takratni [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Svojo kariero je začel v jedrski elektrarni Černobil, kjer se je zaposlil januarja 1978. V prvih letih zaposlitve v elektrarni je delal kot inženirski električar, serviser akumulatorjev in starejši elektroinštalater v delavnici elektrarne. Leta 1982 je v odsotnosti diplomiral na Kijevski politehnični fakulteti iz elektrotehnike.  26. aprila 1986 ponoči je Baranov opravljal svoje naloge in bil v 5. izmeni električne delavnice v času [[Černobilska nesreča|eksplozije]] reaktorja 4 ob 1.23. Po eksploziji mu je uspelo zamenjati goriva turbogeneratorjev tretjega in četrtega agregata iz [[Vodik|vodika]] v [[dušik]] in tako preprečiti eksplozijo in požar v strojnici. S svojimi sodelavci je izredne razmere prepoznal na električnih napravah, kar je preprečilo širjenje požara na druge bloke postaje in v agregatno sobo. Med delom je bil Baranov izpostavljen smrtnemu odmerku sevanja. Baranov je bil hospitaliziran v bolnišnici v [[Pripjat, Ukrajina|Pripjatu]], a je bil kmalu odpeljan v posebno bolnišnico v [[Moskva|Moskvi]], kjer se je zdravil skupaj z drugimi inženirji iz elektrarne. Tam je Baranov 20. maja 1986 podlegel akutni sevalni bolezni in umrl v starosti 33 let. Pokopan je bil na mednarodnem pokopališču v Moskvi. == Odlikovanja == Leta 2008 je bil Baranov posmrtno odlikovan z redom poguma 3. stopnje in uredbo oktobrske revolucije. == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Baranov, Anatolij}} [[Kategorija:Umrli zaradi sevanja]] [[Kategorija:Ukrajinski inženirji]] [[Kategorija:Osebnosti Černobilske nesreče]] 85ag66z47snvwdnh0cvhmympjk8lapf Anatolij Šapovalov 0 517314 6743741 6263079 2026-08-28T08:12:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743741 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Anatolij Šapovalov|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|citizenship=|occupation=}}'''Anatolij Ivanovič Šapovalov''', sovjetski [[inženir]], * [[6. april]] [[1940]], Kropivnicki, [[Sovjetska zveza]], † [[19. maj]] [[1986]] [[Moskva]], [[Sovjetska zveza]]. Kot inženir je delal v [[Jedrska elektrarna Černobil|jedrski elektrarni Černobil]].<ref name="aA11">{{navedi splet|url=https://chnpp.gov.ua/ru/about/labour-glory-ru/geroi-likvidatory/|title=Eroi della liquidazione|language=ru}}</ref><ref name="aA12">{{navedi splet|url=http://www.helpforchildren.it/incidente/deceduti/deceduti.html|publisher=www.helpforchildren.it|title=Deceduti all'incidente di Černobyl'|access-date=2022-04-17|archive-date=2025-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20250529090426/http://www.helpforchildren.it/incidente/deceduti/deceduti.html|url-status=dead}}</ref>    == Biografija == Anatolij Šapovalvov se je rodil 6. aprila 1940 v Kropivnickemu v takratni [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]]. Svojo kariero je začel v jedrski elektrarni Černobil, kjer se je zaposlil aprila 1978. Delal je kot električar za [[Rele|relejno]] zaščito in avtomatizacijo, februarja 1986 pa je bil premeščen v visoko-napetostno električno postajo v elektrarni. 26. aprila 1986 ponoči je Šapovalov opravljal svoje naloge v okviru pete izmene v električni delavnici, ko je reaktor 4 ob 1.23 [[Jedrska elektrarna Černobil|eksplodiral]]. Po eksploziji je skupaj s svojimi spremljevalci prepoznal nujne razmere v električnih napravah postaje in pri tem preprečil, da bi se požar razširil na druge reaktorje v elektrarni, pri tem pa je upravljal še električno opremo. Med delom je bil izpostavljen smrtnemu odmerku sevanja. Šapovalov je bil hospitaliziran v bolnišnici v [[Pripjat, Ukrajina|Pripjatu]], a je bil kmalu odpeljan v posebno bolnišnico v [[Moskva|Moskvi]], kjer se je zdravil skupaj z drugimi inženirji iz elektrarne. Tam je Šapovalov 19. maja 1986 podlegel akutni sevalni bolezni in umrl v starosti 46 let. Pokopan je bil na mednarodnem pokopališču v Moskvi. == Odlikovanja == Leta 2008 je bil Šaplavov nagrajen z redom za pogum 3. stopnje in redom znaka časti. == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šapovalov, Anatolij}} [[Kategorija:Umrli zaradi sevanja]] [[Kategorija:Ukrajinski inženirji]] [[Kategorija:Osebnosti Černobilske nesreče]] max1xjeytj783ewpyrhmgjxf2jg1yoj Viktor Proskurjakov 0 517316 6743526 5817334 2026-08-27T14:39:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743526 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Viktor Proskurjakov|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|citizenship=|occupation=}}'''Viktor Vasiljevič Proskurjakov''', sovjetski [[inženir]] * [[9. april]] [[1955]], Svobodni, [[Sovjetska zveza]], † [[17. maj]] [[1986]], [[Moskva]], [[Sovjetska zveza]]. Kot inženir je delal v [[Jedrska elektrarna Černobil|jedrski elektrarni Černobil]].<ref name="aA11">Eroi della liquidazione https://chnpp.gov.ua/ru/about/labour-glory-ru/geroi-likvidatory {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200423234553/https://chnpp.gov.ua/ru/about/labour-glory-ru/geroi-likvidatory|data=23. april 2020}}</ref><ref name="aA12">{{Navedi splet |url=http://www.helpforchildren.it/incidente/deceduti/deceduti.html |title=arhivska kopija |access-date=2022-04-17 |archive-date=2025-05-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250529090426/http://www.helpforchildren.it/incidente/deceduti/deceduti.html |url-status=dead }}</ref> == Biografija == Viktor Vasiljevič Proskurjakov se je rodil 9. aprila 1955 v mestu Svobodni v [[Amurska regija|Amurski regiji]] v takratni Sovjetski zvezi. Diplomiral je na politehnični univerzi Tomsk. Svojo kariero je začel v [[Jedrska elektrarna Černobil|jedrski elektrarni Černobil]], kjer se je zaposlil leta 1982. Služil je kot operater centralne sobe reaktorske delavnice, sčasoma pa je napredoval in bil januarja 1986 imenovan za inženirja za krmiljenje reaktorja. 26. aprila 1986 ponoči je Proskurjakov izpolnjeval svoje naloge in bil prisoten v nadzorni sobi reaktorja 4, ko je ta ob 1.23 [[Černobilska nesreča|eksplodiral]]. Sodeloval je pri pregledu opreme poškodovanega reaktorja 4, zagotavljanju ukrepov za lociranje izvora nesreče in preprečevanje njenega širjenja. Med poskusom ročnega spuščanja kontrolnih palic je bil izpostavljen smrtnemu odmerku sevanja, ko je pogledal neposredno v odprto jedro reaktorja in pri tem utrpel 100-odstotne opekline. Proskurjakov je bil hospitaliziran v bolnišnici v Pripjatu, a je bil kmalu premeščen v bolnišnico v Moskvi, kjer se je zdravil skupaj s svojimi sodelavci. Tam je Viktor Proskurjakov 17. maja 1986 podlegel akutni sevalni bolezni in hudim sevalnim opeklinam in umrl v starosti 31 let. Pokopan je bil na mednarodnem pokopališču v Moskvi. == Odlikovanja == Leta 2008 je bil Proskurjakov posmrtno odlikovan z redom za hrabrost III. stopnje. == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Proskurjakov, Viktor}} [[Kategorija:Umrli zaradi sevanja]] [[Kategorija:Ukrajinski inženirji]] [[Kategorija:Osebnosti Černobilske nesreče]] hb5kjmd0v8v7r7tjaf3rj5v99gdlfr2 Zgodovina Severne Makedonije 0 517655 6743639 6699990 2026-08-27T20:07:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743639 wikitext text/x-wiki {{grob prevod}} [[Slika:North Macedonia relief location map.jpg|sličica|298x298_pik|Reliefni zemljevid današnje [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]]]] '''Zgodovina Severne Makedonije''' zajema zgodovino ozemlja sodobne države [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]]. Zgodovinopisje v Severni Makedoniji je kontroverzno, saj obstaja širok spekter nasprotujočih si pogledov na to, kako preučevati in predstaviti zgodovino Severne Makedonije, saj lahko na te vplivajo sodobni politični in ideološki interesi različnih ljudi in skupin. == Prazgodovina == {{See also|Prazgodovina Severne Makedonije}} {{Razširi razdelek|date=april 2022}} == Antično obdobje == === Peonci in druga plemena === [[Slika:Map of ancient Paeonia and environs (English).svg|levo|sličica|271x271_pik|Zemljevid starodavne [[Panonija (rimska provinca)|Paeonije]] s približnim prebivališčem plemen pred osvojitvijo [[Filip II. Makedonski|Filipa II Makedonskega]] v 4. stoletju pr. n. št.]] V [[Antika|antiki]] je bila večina ozemlja, kjer je zdaj Severna Makedonija, vključena v kraljestvo [[Paeonia]], ki so ga naselili Peonci, ljudstvo traškega porekla, pa tudi deli antične [[Ilirija (država)|Ilirije]],<ref>Bauer, Susan Wise: ''The History of the Ancient World: From the Earliest Accounts to the Fall of Rome'' (2007), {{ISBN|0-393-05974-X}}, page 518: "... Italy); to the north, Thracian tribes known collectively as the Paeonians."</ref> antične Makedonci so naselili območje na jugu, živeli so med številnimi drugimi plemeni in [[Dardanija|Dardanijo]],<ref>[https://books.google.com/books?id=4Nv6SPRKqs8C&pg=PA170 Wilkes, John: ''The Illyrians''], Wiley-Blackwell, 1996, {{ISBN|0-631-19807-5}}, p. 49.</ref><ref>[[Raphael Sealey|Sealey, Raphael]], [https://books.google.com/books?id=kAvbhZrv4gUC&pg=PA442 ''A history of the Greek city states, ca. 700-338 B.C.''], p. 442]. [[University of California Press]], 1976. {{ISBN|0-520-03177-6}}.</ref> naseljeno z različnimi ilirskimi ljudstvi, ter [[Lyncestida|Lyncestido]] in [[Pelagonija|Pelagonijo]], naseljeno s starimi grškimi plemeni [[Moloss]].<ref>The Cambridge Ancient History Volume 3, Part 3: The Expansion of the Greek World, Eighth to Sixth Centuries BC by John Boardman and N. G. L. Hammond, 1982, {{ISBN|0-521-23447-6}}, page 284</ref> Nobena od teh ni imela fiksnih meja; včasih so bili podvrženi kraljem Makedonije, včasih pa so se od cepili. === Perzijska vladavina === V poznem 6. stoletju pr. n. št. so Ahemenidski Perzijci pod vladanjem [[Darej I.|Darija Velikega]] osvojili Peonce in vključili današnjo Severno Makedonijo v svoja obsežna ozemlja.<ref>Timothy Howe, Jeanne Reames. [https://books.google.com/books?id=uuwTAQAAMAAJ&q=persians+conquered+paeonia&dq=persians+conquered+paeonia&hl=nl&sa=X&ved=0CE0Q6AEwCWoVChMIt-mdv9q7yAIVAaEaCh3f9g9y "Macedonian Legacies: Studies in Ancient Macedonian History and Culture in Honor of Eugene N. Borza"] Regina Books, 2008 Originally from the [[Indiana University]]. Digitalised 3 Nov 2010 {{ISBN|9781930053564}}. p 239</ref><ref name="A Companion to Ancient Macedonia">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=QsJ183uUDkMC&pg=PA345|title=A Companion to Ancient Macedonia|isbn=9781444351637|access-date=17 December 2014|last1=Roisman|first1=Joseph|last2=Worthington|first2=Ian|date=7 July 2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.livius.org/ia-in/influence/influence02.html|title=Persian influence on Greece (2)|access-date=17 December 2014|archive-date=24 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200724223725/https://www.livius.org/ia-in/influence/influence02.html|url-status=dead}}</ref> Po izgubi v drugi perzijski invaziji na [[Grčija|Grčijo]] leta 479 pr. n. št. so se Perzijci sčasoma umaknili s svojih evropskih ozemelj, vključno z današnje Severne Makedonije. === Makedonci in Rim === Leta 336 pr. n. št. je [[Filip II. Makedonski]] v celoti priključil Zgornjo Makedonijo, vključno z njenim severnim delom in južno Paeonijo, ki zdaj ležita znotraj Severne Makedonije. Filipov sin [[Aleksander Veliki]] je osvojil večino preostale regije in jo vključil v svoj imperij, z izjemo Dardanije.<ref>[https://books.google.com/books?id=ppbuavUZKEwC&pg=PA187 Poulton, Hugh, ''Who are the Macedonians?''] C. Hurst & Co. Publishers, 2000, {{ISBN|1-85065-534-0}}, p. 14.</ref> [[Rimljani]] so večino republike vključili v svojo provinco Makedonijo, najsevernejši deli (Dardanija) pa so se nahajali v [[Mezija|Meziji]]; do Dioklecijanovega obdobja so bili razdeljeni, republika pa je bila razdeljena med Macedonio Salutaris in Moesio prima.<ref>[http://www.britannica.com/eb/article-9068124/Skopje Encyclopædia Britannica&nbsp;— Scopje]</ref> O [[Slovani|Slovanih]] na območju današnje Severne Makedonije pred 5. stoletjem pr. n. št. je malo znanega. == Srednjeveško obdobje == === Obdobje migracije === [[Slika:Roman Empire 125 political map.svg|sličica|269x269_pik|Rimska provinca Makedonija leta 125 po n. št.]] V tem obdobju je bilo območje, ločeno od Jirečkove meje, poseljeno z ljudmi trako-rimskega ali iliro-rimskega izvora, pa tudi s heleniziranimi državljani [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] in bizantinskimi [[Grki]]. Stari jeziki lokalnega Trako-ilirskog ljudstva so izumrli že pred prihodom Slovanov, njihov kulturni vpliv pa se je močno zmanjšal zaradi ponavljajočih se barbarskih vpadov na [[Balkan]] v zgodnjem srednjem veku, ki so jih spremljali vztrajna helenizacija, romanizacija in kasnejša slavizacija. Južnoslovanska plemena so se naselila na ozemlju današnje Severne Makedonije v 6. stoletju. Slovanske naselbine so bizantinski grški zgodovinarji imenovali »Sklavinies«. Sklavini so sodelovali pri več napadih na Bizantinsko cesarstvo - sami ali s pomočjo [[Bolgari|Bolgarov]] ali [[Avari|Avarov]]. Okoli leta 680 po n. št. se je skupina Bolgarov, ki jo je vodil kan Kuber (ki je pripadal istemu rodu Dulo kot podonavski bolgarski kan Asparuh), naselila v Pelagonski nižini in začela pohode na območje Soluna. V poznem 7. stoletju je [[Justinijan II.|Justinijan II]]. organiziral množične odprave proti Sklavinijam na grškem polotoku, v katerih je domnevno ujel več kot 110.000 Slovanov in jih premestil v [[Kapadokija|Kapadokijo]]. V času [[Konstans II.|Konstansa II.]] (ki je tudi organiziral pohode proti Slovanom) je bilo veliko Slovanov Makedonije ujetih in premeščenih v srednjo [[Anatolija|Malo Azijo]], kjer so bili prisiljeni priznati oblast bizantinskega cesarja in služiti v njihovih mestih. === Tekmovanje med različnimi področji === [[Slika:Archbishopric of Ohrid in 1020, map by Dimitar Rizov (1917).jpg|sličica|263x263_pik|Ohridska nadškofija leta 1020]] Uporaba imena »Sklavine« kot samostojnega naroda je bila v bizantinskih zapisih ukinjena po približno 836 letu, ko so ti Slovani v regiji Makedonije postali prebivalstvo v [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Prvem bolgarskem cesarstvu]]. Prvotno dve različni ljudstvu, Sklavine in Bolgari, so Bolgari asimilirali slovanski jezik/identiteto, medtem ko so ohranili bolgarski demonim in ime cesarstva. Slovanski vpliv v regiji se je okrepil z vzponom te države, ki je leta 837 vključila celotno regijo v svoje oblast jezik. Bili so tudi apostoli-kristjanizatorji slovanskega sveta. Njihovo kulturno dediščino so pridobivali in razvijali v srednjeveški Bolgariji, kjer je po letu 885 Ohridska regija postala pomembno cerkveno središče z nominacijo svetega [[Kliment Ohridski|Klementa Ohridskega]] za »prvega nadškofa v bolgarskem jeziku« s prebivališčem v tej regiji. V sodelovanju z drugim učencem svetim Metodom je v okolici Ohrida ustvaril cvetoče bolgarsko kulturno središče, kjer so v tako imenovani Ohridski literarni šoli poučevali več kot 3000 učencev v glagolici in cirilici.<ref>https://web.archive.org/web/20131019161316/http://img53.exs.cx/img53/6537/ThemesintheByzantineEmpireunderBasilII.jpg</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://assets.cambridge.org/97805217/70170/excerpt/9780521770170_excerpt.pdf |title=arhivska kopija |access-date=2022-04-22 |archive-date=2007-02-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070205055653/http://assets.cambridge.org/97805217/70170/excerpt/9780521770170_excerpt.pdf |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Kingdom of Prilep.png|levo|sličica|260x260_pik|Kraljestvo princa Marka]] Ob koncu 10. stoletja je velik del današnje Severne Makedonije postal politično in kulturno središče prvega bolgarskega cesarstva pod carjem Samuelom; medtem ko je bizantinski cesar [[Bazilij II.]] zavladal vzhodnemu delu cesarstva (danes Bolgarija), vključno s takratno prestolnico [[Preslav]], leta 972. Nova prestolnica je bila ustanovljena v [[Ohrid|Ohridu]], ki je postal tudi sedež bolgarskega patriarhata.<ref>Paul Stephenson, Byzantium's Balkan Frontier: A Political Study of the Northern Balkans, 900-1204, Cambridge University Press, 29 iun. 2000, p.307</ref> Od takrat naprej je bolgarski model postal sestavni del širše slovanske kulture kot celote. Po več desetletjih skoraj neprestanih bojev je Bolgarija leta 1018 prišla pod bizantinsko oblast. Celotna Severna Makedonija je bila vključena v Bizantinsko cesarstvo kot tema Bolgarije, bolgarski patriarhat pa je bil po dolgem času imenovan za nadškofa. [[Dobromir Hriz]] se je uprl cesarju in po neuspešnem cesarskem pohodu jeseni 1197 je cesar zahteval mir in priznal Dobromirju-Krizu pravice do zemljišč med Strimonom in Vardarjem, vključno s Strumico in trdnjavo Prosek. V 13. in 14. stoletju je bil bizantinski nadzor prekinjen z obdobji bolgarske in srbske vladavine. Konstantin Asen - nekdanji plemič iz Skopja - je vladal kot car Bolgarije od leta 1257 do 1277. Kasneje je [[Skopje]] postalo prestolnica srbskega cesarstva pod [[Štefan Dušan|Stefanom Dušanom]]. Po razpadu cesarstva je območje postalo domena samostojnih lokalnih srbskih vladarjev iz mest [[Mrnjavčević|Mrnjavčevića]] in [[Dragaša]]. Od Mrnjavčevića naprej so bili zahodni deli današnje Severne Makedonije, od Dragaša naprej pa vzhodni. Glavno mesto države Mrnjavčevićeve hiše je bil Prilep. Iz Mrnjavčevićeve hiše sta znana le dva vladarja - kralj [[Vukašin Mrnjavčević]] in njegov sin, kralj Marko. [[kraljevič Marko]] je postal vazal Osmanskega cesarstva in je kasneje umrl v bitki pri Rovinah. V obdobju 12., 13. in zgodnjega 14. stoletja so bili deli sodobne zahodne Severne Makedonije pod oblastjo albanske plemiške družine Gropa, ki je vladala ozemljem med [[Ohrid|Ohridom]] in [[Debar|Debarjem]]. Po prenehanju vladanja plemiške družine Gropa je vladala albanska kraljeva družina Kastrioti, ki je vladala Kneževini Kastrioti konec 14. stoletja in v prvi polovici 15. stoletja. Po smrti albanskega princa [[Gjon II. Kastrioti|Gjona Kastriotija]] leta 1437 je Osmansko cesarstvo osvojilo številne dele njegovih posesti in jih kmalu zatem, v 15. stoletju, ponovno vrnilo v albansko oblast [[Skenderbeg|Gjergj Kastrioti Skanderbeg]]. V tem obdobju so zahodna ozemlja sodobne Severne Makedonije postala bojišče med albansko in osmansko vojsko. Nekatere od bitk, ki so se odvijale na ozemlju Makedonije, so bile bitka pri [[Pologi|Pologu]], bitka pri [[Mokra (razločitev)|Mokri]], bitka pri [[Ohrid|Ohridu]], bitka pri [[Otoneta|Otoneti]], bitka pri [[Oranik|Oraniku]] in mnoge druge. Potekal je tudi Skenderbegov pohod v Makedonijo. S smrtjo Skenderbega 17. januarja 1468 je albanski odpor začel padati. Po smrti Skenderbega je albansko ligo vodil [[Lekë Dukagjini]], vendar ni imel enakega uspeha kot prej in zadnje albanske trdnjave so bile osvojene leta 1479 pri dosegu Skadra. == Osmansko cesarstvo == [[Slika:Prilepstreet.png|levo|sličica|Mesto [[Prilep]] v poznem 19. stoletju. V ozadju je viden osmanski minaret]] Območje, ki ga je osvojila osmanska vojska ob koncu 14. stoletja, je ostala del [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] več kot 500 let kot del province ali [[Ejalet Rumeli|Ejaleta Rumelije]]. Med tem je v drugi polovici 15. stoletja albanski vodja Lige Lezhë Skenderbeg lahko zasedel mesta v sodobni zahodni Severni Makedoniji, ki so bila pod osmansko oblastjo, kot je takrat dobro znano mesto [[Ohrid]] (albanski Ohër), [[Tetovo]] in še mnogo drugih krajev. Albanske sile pod vodstvom Skenderbega so v bitki pri Mokri prodrle globoko v sodobno Severno Makedonijo. A to ni trajalo dolgo in mesta so ponovno zasedli Osmani. Rumelija, (turško: Rumeli) ki v turščini pomeni »dežela Rimljanov«, ki se nanaša na dežele, ki so jih osvojili Osmanski Turki iz [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Skozi stoletja se je Rumelijski ejalet z upravnimi reformami zmanjševal, dokler ni v 19. stoletju obsegal regijo osrednje [[Albanija|Albanije]] in severozahodni del sedanje države Severne Makedonije s prestolnico [[Manastir]] ali današnjo [[Bitola|Bitolo]].<ref>Michael Palairet, Macedonia: A Voyage through History (Vol. 2, From the Fifteenth Century to the Present), Vol. 2; Cambridge Scholars Publishing, 2016, {{ISBN|1443888494}}, p. 2.</ref> Rumelijski ejalet je bil ukinjen leta 1867, ozemlje Severne Makedonije pa je nato postalo del provinc Manastirskega, Kosovskega in Solunskega vladanja, vse do konca osmanske vladavine leta 1912. [[Slika:Balkan 1912 es.svg|sličica|Osmansko ozemlje pred prvo balkansko vojno leta 1912]] V obdobju osmanske vladavine je regija pridobila precejšnjo turško manjšino, zlasti v verskem smislu [[Muslimani|muslimanov]]; nekateri od teh muslimanov so to postali s spreobrnjenjem. V času osmanske vladavine sta bila [[Skopje]] in [[Manastir|Monastir]] (Bitola) prestolnici ločenih osmanskih provinc (ejaletov). Dolino reke [[Vardar]], ki je kasneje postala osrednje območje Severne Makedonije, je pred prvo balkansko vojno leta 1912 vladalo Osmansko cesarstvo, z izjemo kratkega obdobja leta 1878, ko je bila osvobojena izpod osmanske oblasti, po rusko-turški vojni (1877–78) pa je postala del [[Bolgarija|Bolgarije]].<ref>{{navedi knjigo|title=Skënderbeu dhe lufta shqiptaro-turke në shek. XV|date=2005|publisher=Botimet Toena|others=Frashëri, Kristo., Akademia e Shkencave e Shqipërisë.|isbn=99943-1-042-9|location=Tiranë|oclc=70911640}}</ref><ref>{{Citation|last1=Frashëri|first1=Kristo|date=2003|work=Oxford Art Online|publisher=Oxford University Press|last2=Frashëri|first2=Gjergj|last3=Dhamo|first3=Dhorka|last4=Kuqali|first4=Andon|last5=Dashi|first5=Sulejman|title=Albania|doi=10.1093/gao/9781884446054.article.t001473}}</ref> Leta 1903 so uporniki Ilindensko-Preobraženske vstaje na jugozahodnem delu današnje Severne Makedonije razglasili kratkotrajno Kruševsko republiko. Večina etnografov in popotnikov v času osmanske vladavine je slovansko govoreče ljudi v Makedoniji uvrščala med Bolgare. Vendar pa so tudi pripomnili, da ima jezik, ki se govori v Makedoniji, nekoliko značilen značaj — pogosto ga opisujejo kot »zahodnobolgarsko narečje« kot druga bolgarska narečja v sodobni zahodni Bolgariji. Obstajajo tudi dokazi, da so se nekateri makedonski Slovani, predvsem tisti v severnih regijah, imeli za Srbe, po drugi strani pa je namera po priključitvi Grčiji prevladovala v južni Makedoniji, kjer jo je podpiral tudi precejšen del slovansko govorečega prebivalstva. Čeprav se omenjajo, da so Slovani v Makedoniji identificirani kot Bolgari, nekateri znanstveniki namigujejo, da je bila etnična pripadnost v srednjem veku bolj tekoča, kot jo vidimo danes, razumevanje, ki izhaja iz nacionalističnih idealov devetnajstega stoletja o homogeni nacionalni državi.<ref>Walter Pohl. (p. 13-24 in: Debating the Middle Ages: Issues and Readings, Ed. Lester K. Little and Barbara H. Rosenwein, Blackwell Publishers, 1998)''Ethnic boundaries are not static, and even less so in a period of migrations. It is possible to change one's ethnicity... Even more frequently, in the Early Middle Ages, people lived under circumstances of ethnic ambiguity''.</ref><ref>John V A Fine. When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans. University of Michigan Press. {{ISBN|0-472-11414-X}}. Pg 3 ''most South Slavs mentioned with specific national-type names mentioned in our sources were such by political affiliation, namely that the individuals named so served the given state's ruler, and cannot be considered ethnic Serbs, Croats or whatever''</ref> V obdobju bolgarskega narodnega obdobja (1762–1878) so številni Bolgari iz Vardarske Makedonije podpirali boj za ustanovitev bolgarskih kulturnih izobraževalnih in verskih ustanov, vključno z Bolgarskim eksarhatom. Naslednji makedonski boj (1893–1908) je ostal nedokončen. == Karađorđevićevo obdobje (1912 - 1944) == === Balkanske vojne in prva svetovna vojna === Regijo je med [[Balkanski vojni|prvo balkansko vojno leta 1912]] zavzela [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevina Srbija]] in je bila nato v povojnih mirovnih pogodbah priključena Srbiji pod dinastijo Karađorđevića, razen da je bila strumiška regija med leti 1912 in 1919 del [[Bolgarija|Bolgarije]]. Ni imela upravne avtonomije in se je imenovala Južna Srbija (Južna Srbija) ali »Stara Srbija« (Stara Srbija). Med letoma 1915 in 1918 jo je zasedla Kraljevina Bolgarija. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] se je Kraljevina Srbija pridružila novonastali [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. === Obdobje Kraljevine Jugoslavije === [[Slika:Vardar003.png|sličica|Zemljevid Vardarske banovine, pokrajine Kraljevine Jugoslavije (1929–1941)]] Po prvi svetovni vojni (1914–1918) so Slovani v srbski Makedoniji (»Vardarska Makedonija«) veljali za južne Srbe in jezik, ki so ga govorili, južno srbsko narečje. Bolgarske, grške in romunske šole so bile zaprte, bolgarski duhovniki in vsi nesrbski učitelji so bili izgnani. Politika srbizacije v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila v nasprotju s probolgarskimi čustvi, ki so jih vzpodbujali odredi Notranje makedonske revolucionarne organizacije (IMRO), ki so se infiltrirali iz Bolgarije, lokalni komunisti pa so se zavzemali za pot samoodločbe. Leta 1925 je D. J. Footman, britanski vicekonzul v [[Skopje|Skopju]], naslovil obsežno poročilo za zunanje ministrstvo. Zapisal je, da »večino prebivalcev južne Srbije predstavljajo pravoslavni Makedonci, ki so etnološko bolj sorodni Bolgarom kot Srbom. Opozoril je tudi na obstoj težnje po iskanju samostojne Makedonije s Solunom kot prestolnico.« 6. januarja 1929 je kralj [[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I. Karađorđević]] izvršil državni udar in uvedel tako imenovano šestojanuarsko diktaturo, razveljavil je Vidovdansko ustavo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev preimenoval v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Razdeljena je bila na pokrajine, imenovane banovine. Ozemlje Vardarske banovine je imelo glavno mesto Skopje in je vključevalo tisto, kar je sčasoma postalo moderna Severna Makedonija (plus nekaj dežel severno od nje, ki so zdaj del Srbije in Kosova). Aleksandrova diktatura je dejansko uničila parlamentarno demokracijo in po naraščajoči zameri ljudi proti kraljevi avtokratski vladavini ga je leta 1934 v Franciji ubila Notranja makedonska revolucionarna organizacija (VRMO).<ref>The British Foreign Office and Macedonian National Identity, 1918-1941, Andrew Rossos' Slavic Review, Vol. 53, No. 2 (Summer, 1994), pp. 369-394 [https://www.jstor.org/stable/2501298]</ref> === Druga svetovna vojna === Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Vardarska banovina med letoma 1941 in 1944 okupirana s strani [[Fašistična Italija (1922 - 1943)|fašistične Italije]], ki je priključila zahodne regije, naseljene z Albanci, in pronemška Bolgarija, ki je okupirala preostanek. Okupacijske oblasti so preganjale tiste prebivalce province, ki so nasprotovali režimu; to je nekatere od njih spodbudilo, da so se pridružili komunističnemu odporniškemu gibanju [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]]. Bolgarsko vojsko pa je večina prebivalstva ob vstopu v Makedonijo dobro sprejela in je lahko novačila iz lokalnega prebivalstva, ki je v določenih bataljonih tvorilo kar 40 % do 60 % vojakov.<ref>Marshall Lee Miller, ''Bulgaria During the Second World War'', Stanford University Press, 1975, p.123</ref> == Socialistična Jugoslavija == [[Slika:Locator map Macedonia in Yugoslavia.svg|levo|sličica|Severna Makedonija kot del skupne države Jugoslavije]] Po drugi svetovni vojni je bila Jugoslavija ustanovljena kot federativna država pod vodstvom Titove Jugoslovanske komunistične partije. Ko je bila leta 1944 ustanovljena nekdanja Vardarska pokrajina, je bil večji del njenega ozemlja prenesen v ločeno republiko, skrajni severni deli pokrajine pa so ostali [[Srbija|Srbiji]]. Leta 1946 je nova republika dobila zvezni status kot avtonomna »Ljudska republika Makedonija« v okviru nove Socialistične federativne republike Jugoslavije. V ustavi Jugoslavije iz leta 1963 je bila nekoliko preimenovana, da bi se uskladila z drugimi jugoslovanskimi republikami, v Socialistično republiko Makedonijo. [[Grčija]] je bila zaskrbljena zaradi pobud jugoslovanske vlade, saj so bile te obravnavane kot izgovor za prihodnje ozemeljske zahtevke proti grški regiji Makedoniji, ki je tvorila glavnino zgodovinske Makedonije. Jugoslovanske oblasti so spodbujale tudi razvoj etnične identitete Makedoncev in makedonskega jezika. Makedonski jezik je bil kodificiran leta 1944 iz slovanskega narečja, ki se govori okoli [[Veles, Severna Makedonija|Velesa]]. To je dodatno razjezilo tako Grčijo kot Bolgarijo zaradi morebitnih ozemeljskih zahtev novih držav do grškega in bolgarskega dela zgodovinske regije Makedonije, prejetih po balkanskih vojnah. Med grško državljansko vojno (1944–1949) je veliko Makedoncev (ne glede na etnično pripadnost) sodelovalo v odporniškem gibanju ELAS, ki ga je organizirala Komunistična partija Grčije. ELAS in Jugoslavija sta bili v dobrih odnosih vse do leta 1949, ko sta se razšli zaradi Titove nezvestobe Josifu Stalinu (prim. Kominform). Po koncu vojne borcem ELAS, ki so se zatekli v južno Jugoslavijo in Bolgarijo, Grčija ni dovolila, da se vrnejo: dovoljena je bila le tistim, ki so se imeli za Grke, medtem ko so se imeli za Bolgarske ali makedonske Slovane. Ti dogodki so prispevali tudi k slabemu stanju jugoslovansko-grških odnosov na območju Makedonije. === 1950 - 1990 === {{Razširi razdelek|date=april 2022}} == Osamosvojitev == === 1990 - 1999 === [[Slika:North Macedonia-CIA WFB Map.png|sličica|298x298_pik|Zemljevid CIA Severne Makedonije]] Leta 1990 se je oblika vlade mirno spremenila iz socialistične države v parlamentarno [[Demokracija|demokracijo]]. <ref>{{navedi splet|url=http://phron.org/Reference/Books/Balkans%20-%20post%20communist%20history.pdf|title=Archived copy|access-date=2006-06-14|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140701210204/http://phron.org/Reference/Books/Balkans%20-%20post%20communist%20history.pdf|archive-date=1 July 2014|df=dmy-all}}</ref> Prve večstrankarske volitve so bile 11. in 25. novembra ter 9. decembra 1990.<ref>[http://www.pf.ukim.edu.mk/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=213 Faculty of Law, University of Skopje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170114171115/http://www.pf.ukim.edu.mk/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=213 |date=2017-01-14 }} {{in lang|mk}}</ref> Po kolektivnem predsedovanju pod vodstvom Vladimirja Mitkova je bil razpuščen, [[Kiro Gligorov]] je 31. januarja 1991 postal prvi demokratično izvoljeni predsednik Republike Makedonije.<ref name="gligorov">Kiro Gligorov was elected president on 31 January 1991, when SR Macedonia was still an official name of the nation. After the change of the state's name, he continued his function as a [[President of the Republic of Macedonia]] - [http://www.president.gov.mk/gligorov.asp The Official Site of The President of the Republic of Macedonia] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090430124047/http://www.president.gov.mk/gligorov.asp|date=30 April 2009}}</ref> Dne 16. aprila 1991 je parlament sprejel ustavni amandma, s katerim je iz uradnega imena države črtal »socialist«, 7. junija istega leta pa je bilo uradno ustanovljeno novo ime »Republika Makedonija«. 8. septembra 1991 je država izvedla referendum o neodvisnosti, na katerem je 95,26 % glasovalo za neodvisnost od Jugoslavije pod imenom Republika Makedonija. Referendumsko vprašanje je bilo formulirano kot »Ali bi podprli neodvisno Makedonijo s pravico vstopa v prihodnjo zvezo suverenih držav Jugoslavije?« (makedonsko: Dali ste za samostojna Македонија so pravo da stapi vo iden sojuz na suvereni drzavi v JUgoslavija?). Dne 25. septembra 1991 je makedonski parlament uradno sprejel Deklaracijo o neodvisnosti, s čimer je Republika Makedonija postala neodvisna država – čeprav se v Makedoniji dan neodvisnosti še vedno praznuje kot dan referenduma 8. septembra. Nova ustava Republike Makedonije je bila sprejeta 17. novembra 1991. Po [[Razpad SFR Jugoslavije|razpadu Jugoslavije]] je bil položaj etničnih Albancev v prvih letih nove makedonske republike negotov. Pojavile so se različne albanske politične stranke, med katerimi je bila največja in najvidnejša Stranka za demokratično blaginjo (PDP). PDP je pozval k izboljšanju statusa Albancev v Severni Makedoniji, kot so razširjene pravice do izobraževanja in uporaba albanskega jezika, ustavne spremembe, izpustitev političnih zapornikov, proporcionalni volilni sistem in prenehanje diskriminacije Nezadovoljstvo s pomanjkanjem ustavnega priznavanja kolektivnih pravic za Albance je povzročilo, da je vodja PDP Nevzat Halili razglasil, da bo njegova stranka ustavo štela za neveljavno in se usmerila k iskanju avtonomije, leta 1992 in ponovno leta 2014 razglasila republiko Ilirida. Predlog je bil razglašen zaradi protiustave s strani makedonske vlade.<ref>{{navedi splet|url=https://www.un.org/documents/ga/res/47/a47r225.htm|title=Archived copy|access-date=28 June 2017|archive-date=4 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170704170854/http://www.un.org/documents/ga/res/47/a47r225.htm|url-status=dead}}</ref> Bolgarija je bila prva država, ki je priznala novo makedonsko državo pod njenim ustavnim imenom. Vendar je bilo mednarodno priznanje nove države odloženo zaradi ugovora Grčije zoper uporabo, kar je po njenem mnenju, helenskega imena in nacionalnih simbolov, pa tudi zaradi spornih klavzul v republiški ustavi, polemike, znane kot spor glede imena Makedonije. Zaradi kompromisa je bila država 8. aprila 1993 sprejeta v Združene narode pod začasnim imenom »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija«. Grčija je bila še vedno nezadovoljna in je februarja 1994 uvedla trgovinsko blokado. Sankcije so bile odpravljene septembra 1995, potem ko je Makedonija spremenila svojo zastavo in vidike svoje ustave, za katere je veljalo, da ji dajejo pravico do poseganja v zadeve drugih držav. Sosedi sta takoj začeli normalizirati odnose, a ime države ostaja vir lokalnih in mednarodnih polemik. Uporaba vsakega imena ostaja sporna za pristaše drugega.<ref>{{navedi splet|url=https://www.un.org/documents/ga/res/47/a47r225.htm|title=Archived copy|access-date=28 June 2017|archive-date=4 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170704170854/http://www.un.org/documents/ga/res/47/a47r225.htm|url-status=dead}}</ref> Potem, ko je bila država sprejeta v [[Organizacija združenih narodov|Združene narode]] pod začasno oznako »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija«, so isto konvencijo sprejele tudi druge mednarodne organizacije. Več kot polovica držav članic ZN je priznala državo kot Republiko Makedonijo, vključno z [[Združene države Amerike|Združenimi državami Amerike]], medtem ko ostale uporabljajo začasno referenco »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija« ali pa z državo niso vzpostavile nobenih diplomatskih odnosov. Leta 1999 je kosovska vojna povzročila, da je 340.000 albanskih beguncev s Kosova pobegnilo v Republiko Makedonijo, kar je močno motilo normalno življenje v regiji in grozilo, da bo porušilo ravnovesje med Makedonci in Albanci. V državi so bila postavljena begunska taborišča. [[Atene]] niso posegale v zadeve republike, ko so se Natove sile preselile v regijo in iz nje pred morebitno invazijo na Zvezno republiko Jugoslavijo. Solun je bil glavno skladišče humanitarne pomoči regiji. Republika Makedonija se v konflikt ni vpletla. Na koncu vojne je jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević dosegel dogovor z Natom, ki je beguncem omogočil vrnitev pod zaščito ZN. Vendar je vojna povečala napetosti in odnosi med etničnimi Makedonci in albanskimi Makedonci so postali zaostreni. Pozitivno je, da sta Atene in [[Ankara]] predstavili enotno fronto »nevpletenosti«. V Grčiji je bil močan odziv proti [[Nato|Natu]] in ZDA.<ref>{{navedi novice|first=Sinisa Jakov|last=Marusic|title=Bulgaria Sets Tough Terms for North Macedonia's EU Progress Skopje|url=https://balkaninsight.com/2019/10/10/bulgaria-sets-tough-terms-for-north-macedonias-eu-progress/|work=[[Balkan Insight]]|date=10 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191211184245/https://balkaninsight.com/2019/10/10/bulgaria-sets-tough-terms-for-north-macedonias-eu-progress/|archive-date=11 December 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Bulgaria sends memorandum to the Council on North Macedonia|url=https://bnr.bg/en/post/101342245/bulgaria-sends-memorandum-to-the-council-on-north-macedonia|date=17 September 2020|work=[[Radio Bulgaria]]}}</ref> === 2000–2010 === [[Slika:Dzingar, bust in Mak. Kamenica.JPG|sličica|Spomenik makedonskemu vojaku, ubitemu med uporom leta 2001]] Spomladi 2001 so etnični albanski uporniki, ki so se imenovali Narodnoosvobodilna vojska (nekateri so bili nekdanji pripadniki Osvobodilne vojske [[Kosovo|Kosova]]), prevzeli orožje na severu in severozahodu Republike Makedonije. Zahtevali so prepis ustave, da bi zapisali nekatere interese albanske manjšine, kot so jezikovne pravice. Gverilci so prejeli podporo Albancev na Kosovu, ki ga nadzoruje Nato, in albanskih gverilcev v demilitariziranem območju med Kosovom in preostalo Srbijo. Boji so bili skoncentrirani v Tetovu in njegovi okolici, petem največjem mestu v državi, ter v širših regijah glavnega mesta Skopje in tretjega največjega mesta Kumanovo.  Po skupnem zatrtju Nata in Srbov proti albanskim gverilcem na Kosovu so se uradniki [[Evropska unija|Evropske unije]] junija lahko pogajali o premirju. Vlada je načrtovala makedonskim Albancem dati večje državljanske pravice, gverilske skupine pa bi svoje orožje prostovoljno odstopile opazovalcem Nata. Ta sporazum je bil uspešen in avgusta 2001 je 3.500 Natovih vojakov izvedlo operacijo Essential Harvest, da bi pridobili orožje. Takoj po končani operaciji septembra se je NLA uradno razpustila. Etnični odnosi so se od takrat znatno izboljšali, čeprav so trdili na obeh straneh še vedno vzrok za zaskrbljenost in še naprej se nadaljuje nekaj nasilja nizke stopnje, zlasti proti policiji. Predsednik [[Boris Trajkovski]] je 26. februarja 2004 umrl v letalski nesreči blizu [[Mostar|Mostarja]] v [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Rezultati uradne preiskave so pokazali, da je bil vzrok letalske nesreče postopkovne napake posadke, storjene med pristankom na letališču Mostar. Marca 2004 je država vložila prošnjo za članstvo v Evropski uniji, 17. decembra 2005 pa je bila v sklepih predsedstva EU navedena kot kandidatka za pristop (kot »Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija«). Vendar so bili pristopni postopki zaradi nasprotovanja Grčije odloženi do rešitve spora glede imena Makedonije leta 2018, pozneje pa Bolgarije zaradi nerešenih razhajanj med državama glede zgodovine regije in tega, kar se dojema kot »protibolgarska ideologija«.<ref>{{navedi novice|first=Sinisa Jakov|last=Marusic|title=Bulgaria Sets Tough Terms for North Macedonia's EU Progress Skopje|url=https://balkaninsight.com/2019/10/10/bulgaria-sets-tough-terms-for-north-macedonias-eu-progress/|work=[[Balkan Insight]]|date=10 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191211184245/https://balkaninsight.com/2019/10/10/bulgaria-sets-tough-terms-for-north-macedonias-eu-progress/|archive-date=11 December 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Bulgaria sends memorandum to the Council on North Macedonia|url=https://bnr.bg/en/post/101342245/bulgaria-sends-memorandum-to-the-council-on-north-macedonia|date=17 September 2020|work=[[Radio Bulgaria]]}}</ref> === 2010 - danes === [[Slika:Потпишување на договорот за македонско-грчкиот спор (17.06.2018, Преспа) (42853677381).jpg|sličica|247x247_pik|Makedonski in grški zunanji minister [[Nikola Dimitrov]] in [[Nikos Kotzias]] sta pred premieroma [[Zoran Zaev|Zoranom Zaevom]] in [[Aleksis Cipras|Aleksisom Ciprasom]] podpisala [[Prespanski sporazum]].]] Junija 2017 je Zoran Zaev iz Socialdemokratske unije Makedonije (SDSM) postal novi premier šest mesecev po predčasnih volitvah. Nova levosredinska vlada je končala 11 let konservativne vladavine VMRO-DPMNE, ki jo je vodil nekdanji premier [[Nikola Gruevski]]. Junija 2018 je bil med vladama Grčije in takratne Republike Makedonije sklenjen Prespanski dogovor o preimenovanju slednje v Republiko Severno Makedonijo ali krajše Severno Makedonijo. Ta sporazum je, potem ko so ga sprejeli zakonodajalci obeh držav, začel veljati 12. februarja 2019 in s tem končali spore.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dw.com/en/north-macedonia-name-change-enters-force/a-47487844|title=North Macedonia name change enters force &#124; DW &#124; 12.02.2019|website=[[Deutsche Welle]]}}</ref>  Stevo Pendarovski (SDSM) je zaprisegel kot novi predsednik Severne Makedonije maja 2019.<ref>{{navedi splet|url=https://europeanmovement.eu/news/em-north-macedonia-review-of-the-2020-parliamentary-elections-in-north-macedonia/|title=EM North Macedonia: Review of the 2020 parliamentary elections in North Macedonia}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Predčasne parlamentarne volitve so bile 15. julija 2020. [[Zoran Zaev]] je od avgusta 2020 ponovno opravljal funkcijo predsednika vlade Republike Severne Makedonije. Premier [[Zoran Zaev]] je napovedal odstop, potem ko je njegova stranka, Socialdemokratska unija, na lokalnih volitvah oktobra 2021 izgubila tekmo. Po notranjih volitvah v vodstvu stranke ga je 12. decembra 2021 na mestu vodje SDSM nasledil [[Dimitar Kovačevski]], pa je 16. januarja 2022 prisegel kot predsednik vlade Severne Makedonije, s čimer si je v parlamentu zagotovil zaupnico svojemu novemu parlamentu s 62 in 46 glasovi.<ref>{{navedi splet|date=17 January 2022|title=North Macedonia's Lawmakers Elect Dimitar Kovacevski As New PM|url=https://www.rferl.org/a/north-macedonia-elect-prime-minister--dimitar-kovacevski-/31657339.html|access-date=17 January 2022|work=Radio Free Europe}}</ref> == Glej tudi == * [[Zastava Severne Makedonije]] * [[Grb Severne Makedonije]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Severne Makedonije]] [[Kategorija:Zgodovina po državah|Severna Makedonija]] 914rbz5shcp5te05ld4idghmio94gzz Seznam slovenskih obramboslovcev 0 519818 6743473 6583939 2026-08-27T12:15:54Z ~2026-45085-22 264465 /* G */ 6743473 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih [[Obramboslovje|obramboslovcev]]'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Vojko Adamič]] == B == * [[Anton Bebler]] * [[Miloš Bizjak]] * [[Liliana Brožič]] == C == * [[Marjan Cencen]] == Č == * [[Tomaž Čas]] * [[Damir Črnčec]] == D == * [[Darja Daniels Škodnik]] * [[Nataša Dolenc]] * [[Ljubo Dražnik]] * [[Lara Iva Dreu]]? == Đ == * [[Anđela Đorđević]]? == E == * [[Alenka Ermenc]] == F == * [[Marjan Fekonja]] * [[Bogomil Ferfila]] * [[Gašper Ferme]] == G == * [[Maja Garb]] * [[Nina Geč]] * [[Teodor Geršak]] * ([[Karl Gorinšek|Karlo Gorinšek]]) * [[Silvo Grčar]] * [[Anton Grizold]] * [[Klemen Grošelj]] * [[Jože Grozde]] == H == * [[Ivan Hočevar (obramboslovec)]] == J == * [[Janez Janša]] * [[Alojz Jehart]] * [[Ljubica Jelušič]] * [[Jelena Juvan]] == K == * [[Jelko Kacin]] * [[Zoran Klemenčič]] * [[Boris Knific]] * [[Lado Kocijan]] * [[Klemen Kocjančič]] * [[Stanko Kodrin]] * [[Marjan Kolenc]] * [[Erik Kopač]] * [[Igor Kotnik]] * [[Alojz Kovšca]] * [[Viktor Kranjc]] * [[Uroš Krek (obramboslovec)]] * [[Tomaž Kučič]] * [[Boštjan Kurent]] == L == * [[Borivoj Lah]] (1915-2009)? * [[Damjan Lajh]] * [[Uroš Lampret]] * [[Herman Lešnik]] (1937-) * [[Borut Likar]] * [[Ladislav Lipič]] * [[Dimitrij Lokovšek]] * [[Darko Lubi]] (1960-2013) == M == * [[Marjan Malešič]] * [[Dorijan Maršič]] * [[Dragutin Mate]] * [[Aleš Mišmaš]] * [[Boštjan Močnik]] == P == * [[Tatjana Pečnik]] * [[Mojca Pešec]] * [[Samo Petančič]] * [[Alenka Petek (častnica)]] * [[Iztok Podbregar]] * [[Bojan Potočnik]] * [[Janko Požežnik]] * [[Vladimir Prebilič]] * [[Iztok Prezelj]] * [[Adam Purg]] == R == * [[Jože Ranzinger]] * [[Denis Risman]] * [[Teodora Tea Ristevska]] * [[Boris Rutar]] == S == * [[Ivo Samec]]? * [[Matej Seljak]] * [[Janez Sodržnik]] * [[Slavko Soršak]] * [[Uroš Svete]] == Š == * [[Primož Šavc]] * [[Maja Škafar]]? * [[Miha Šlebir]] * [[Tine Šteger]] == T == * [[Blaž Torkar]] * [[Anton Tovornik]] == V == * [[Igor Vah]] * [[Vinko Vegič]] * [[Gorazd Vidrih]] * [[Vlasta Vivod]] * [[Zoran Vobič]] * [[Janja Vuga Beršnak]] == Z == * [[Srečko Zajc]] * [[Peter Zakrajšek]] * [[Luka Zalokar]] * [[Alojz Završnik]] * [[Bogdan Zupan]]? * [[Rok Zupančič]] == Ž == * [[Anton Žabkar]] * [[Roland Žel]]? * [[Boris Žnidarič]] * [[Franci Žnidaršič]] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih politologov]], [[seznam slovenskih politikov]], [[seznam slovenskih diplomatov]] [[Kategorija:Slovenski obramboslovci|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Obramboslovci]] hb9pn37etpd7di70l8ogrsdzzxgcigo Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v podravski regiji 4 522435 6743635 6743421 2026-08-27T19:58:55Z Pinky sl 2932 pp link na geohub 6743635 wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v podravski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2026]]. Poln seznam je v [https://eid.gov.si Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. {| class="wikitable sortable" |- ! EŠD || Ime || Lokacija || Naselje || Občina || Razglasitev || |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1042 1042] || Spodnja Voličina - Vas || Spodnja Voličina leži v dolini Ruperškega potoka, v osrčju Slovenskih goric. || SPODNJA VOLIČINA || {{q|Q13365883}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1042&lat=&lon=&description=Spodnja_Voličina_-_Vas|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10516 10516] || Ruta - Znamenje pri pokopališču || Znamenje stoji ob cesti proti Fali, južno ob pokopališču. || RUTA || {{q|Q25110}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10516&lat=&lon=&description=Ruta_-_Znamenje_pri_pokopališču|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10517 10517] || Kumen - Znamenje pri kapeli sv. Ane || Znamenje stoji ob cesti proti Fali, južno od kapele sv. Ane na griču Oslica. || KUMEN || {{q|Q25110}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10517&lat=&lon=&description=Kumen_-_Znamenje_pri_kapeli_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10518 10518] || Ruta - Znamenje || Znamenje stoji ob cesti, vzhodno pri mostu iz smeri Fala proti Puščavi. || ČINŽAT || {{q|Q25110}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10518&lat=&lon=&description=Ruta_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1071 1071] || Cerkvenjak - Kapelica sv. Janeza Nepomuka || Kapelica s kipom je locirana ob cesti, na spodnjem, severnem delu vaškega jedra. || CERKVENJAK || {{q|Q1252438}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1071&lat=&lon=&description=Cerkvenjak_-_Kapelica_sv._Janeza_Nepomuka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1072 1072] || Selce pri Lenartu - Znamenje || Znamenje stoji pri hiši Selce 17. || SELCE || {{q|Q13365883}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1072&lat=&lon=&description=Selce_pri_Lenartu_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1073 1073] || Čagona - Znamenje || Znamenje stoji nedaleč od hiše Čagona 52, v Slovenskih goricah. || ČAGONA || {{q|Q1252438}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1073&lat=&lon=&description=Čagona_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1079 1079] || Zavrh pri Lenartu - Damiševa kapelica || Kapelica stoji pri hiši Zavrh 71, ob križišču. || GRADENŠAK || {{q|Q13365883}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1079&lat=&lon=&description=Zavrh_pri_Lenartu_-_Damiševa_kapelica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1081 1081] || Zgornja Voličina - Znamenje || Znamenje stoji pri hiši Zgornja Voličina 87. || ZGORNJA VOLIČINA || {{q|Q13365883}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1081&lat=&lon=&description=Zgornja_Voličina_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C11064 11064] || Trnovska vas - Domačija Trnovska vas 21 || Trnovska vas 21. Domačija je na vzhodnem robu vasi Trnovska vas, južno ob cesti. || TRNOVSKA VAS || {{q|Q999559}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=11064&lat=&lon=&description=Trnovska_vas_-_Domačija_Trnovska_vas_21|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C120 120] || Dornava - Dvorec Dornava || Dornava 1. Dvorec stoji v osi drevoreda in na začetku parka, ki leži med vasjo Dornava in reko Pesnico, na Ptujskem polju. || DORNAVA || {{q|Q1003969}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=120&lat=&lon=&description=Dornava_-_Dvorec_Dornava|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C13760 13760] || Fram - Župnijsko središče || Župnijsko središče leži na dvignjenem taborskem prostoru, severno od ceste Fram - Kopivnik na zahodnem robu naselja. V območju enote dediščine se nahaja objekt Fram 61. || FRAM || {{q|Q731093}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=13760&lat=&lon=&description=Fram_-_Župnijsko_središče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C13763 13763] || Spodnje Hoče - Župnijsko središče || Župnijsko središče stoji v središču naselja, zahodno od ceste Maribor - Celje. || SPODNJE HOČE || {{q|Q1008102}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=13763&lat=&lon=&description=Spodnje_Hoče_-_Župnijsko_središče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14161 14161] || Spodnja Voličina - Župnišče || Spodnja Volčina 78. Župnišče stoji v središču vasi, južno od cerkve sv. Ruperta. || SPODNJA VOLIČINA || {{q|Q13365883}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14161&lat=&lon=&description=Spodnja_Voličina_-_Župnišče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14348 14348] || Planina pod Šumikom - Jiblerjev križ || Znamenje stoji v gozdu, jugovzhodno pod cerkvijo sv. Treh kraljev. || PLANINA POD ŠUMIKOM || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14348&lat=&lon=&description=Planina_pod_Šumikom_-_Jiblerjev_križ|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14366 14366] || Slovenska Bistrica - Grajska jahalnica || Partizanska ulica 27. Stavba stoji južno od gradu, v zahodnem delu mestnega jedra. || SLOVENSKA BISTRICA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14366&lat=&lon=&description=Slovenska_Bistrica_-_Grajska_jahalnica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1482 1482] || Lormanje - Znamenje || Znamenje stoji ob križišču cest v zahodnem delu vasi Lormanje, nasproti hiše Lormanje 8. || LORMANJE || {{q|Q13365883}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1482&lat=&lon=&description=Lormanje_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14830 14830] || Ormož - Hiša Kolodvorska 4 || Kolodvorska ulica 4. Hiša stoji severozahodno od gradu Ormož. || ORMOŽ || {{q|Q15900}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14830&lat=&lon=&description=Ormož_-_Hiša_Kolodvorska_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14842 14842] || Ormož - Marijino znamenje || Znamenje stoji v osi vhoda v cerkev sv. Jakoba. Prvotno je stal na vzhodnem delu Kerenčičevega trga (prej Mestni trg). || ORMOŽ || {{q|Q15900}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14842&lat=&lon=&description=Ormož_-_Marijino_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C15743 15743] || Ruše - Trško jedro || Trško jedro leži v Dravski dolini, na desnem bregu Drave, ob izlivu Ruškega potoka v Dravo, zahodno od Maribora. || RUŠE || {{q|Q3346841}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=15743&lat=&lon=&description=Ruše_-_Trško_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C176 176] || Hrastovec v Slovenskih goricah - Grad Hrastovec || Hrastovec 22. Grad stoji na razgledni legi južno nad dolino reke Pesnice. || HRASTOVEC V SLOV. GORICAH || {{q|Q13365883}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=176&lat=&lon=&description=Hrastovec_v_Slovenskih_goricah_-_Grad_Hrastovec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C19978 19978] || Desenci - Znamenje || Znamenje stoji na križišču ceste Ptuj - Lenart, pri odcepu na Desence. || DESENCI || {{q|Q570618}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=19978&lat=&lon=&description=Desenci_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C19983 19983] || Ločki Vrh pri Destrniku - Kužno znamenje || Znamenje stoji na Spodnjem Ločkem Vrhu, na domačiji Pukšič, Ločki Vrh 65. || LOČKI VRH || {{q|Q570618}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=19983&lat=&lon=&description=Ločki_Vrh_pri_Destrniku_-_Kužno_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C20141 20141] || Kalše - Nagrobna plošča Krištofa Pragerja || Plošča je vzidana v notranjo stran severne stene gospodarskega poslopja pri hiši Kalše 23. || KALŠE || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=20141&lat=&lon=&description=Kalše_-_Nagrobna_plošča_Krištofa_Pragerja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C20150 20150] || Planina pod Šumikom - Mejnik || Mejnik je nad gozdno potjo, ki vodi od cerkve sv. Treh kraljev do Črnega jezera na Pohorju. || PLANINA POD ŠUMIKOM || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=20150&lat=&lon=&description=Planina_pod_Šumikom_-_Mejnik|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C212 212] || Kamnica ob Dravi - Cerkev sv. Martina || Cerkev stoji na rahli vzpetini v naselju. || KAMNICA || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=212&lat=&lon=&description=Kamnica_ob_Dravi_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C23015 23015] || Studenice - Kipa sv. Frančiška Ksaverija in sv. Janeza Nepomuka || Kipa stojita pred mostom na levem bregu reke Dravinje. || STUDENICE || {{q|Q594852}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=23015&lat=&lon=&description=Studenice_-_Kipa_sv._Frančiška_Ksaverija_in_sv._Janeza_Nepomuka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C23738 23738] || Šikole - Znamenje || Znamenje stoji ob glavni cesti, ki vodi iz Šikol v smeri Pragersko. || ŠIKOLE || {{q|Q776770}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=23738&lat=&lon=&description=Šikole_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C23846 23846] || Zgornja Polskava - Župnišče || Šolska ulica 16. Župnišče stoji severno ob cerkvi sv. Trojice na Levarjih, vzhodno od jedra vasi Zgornja Polskava. || ZGORNJA POLSKAVA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=23846&lat=&lon=&description=Zgornja_Polskava_-_Župnišče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C23867 23867] || Modrič - Kamanclov mlin || Mlin stoji ob potoku, severovzhodno od Keblja. || MODRIČ || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=23867&lat=&lon=&description=Modrič_-_Kamanclov_mlin|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C23869 23869] || Stražgonjca - Znamenje || Znamenje stoji pri hiši Stražgonjca 45. || STRAŽGONJCA || {{q|Q776770}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=23869&lat=&lon=&description=Stražgonjca_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C25522 25522] || Zgornje Partinje - Šebedrov štok || Zgornje Partinje 97. Zidanica stoji ob slemenski cesti v zahodnem delu razloženega naselja. || ZGORNJE PARTINJE || {{q|Q1008144}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=25522&lat=&lon=&description=Zgornje_Partinje_-_Šebedrov_štok|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C25661 25661] || Podigrac - Zidanica Podigrac 9 || Podigrac 9. Zidanica stoji nad vinogradi v pobočju razloženega naselja Podigrac, ob cesti Zgornja Kungota-mejni prehod Plač. || PODIGRAC || {{q|Q998566}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=25661&lat=&lon=&description=Podigrac_-_Zidanica_Podigrac_9|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C26850 26850] || Lovrenc na Pohorju - Sadonikova hiša || Spodnji trg 42. Hiša stoji v sklopu domačije, ob cesti na severovzhodnem robu trškega jedra Lovrenca na Pohorju. || LOVRENC NA POHORJU || {{q|Q25110}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=26850&lat=&lon=&description=Lovrenc_na_Pohorju_-_Sadonikova_hiša|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2850 2850] || Zgornji Leskovec - Cerkev sv. Andreja || Lega v strnjenem dolinskem delu vasi. || ZGORNJI LESKOVEC || {{q|Q1002863}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2850&lat=&lon=&description=Zgornji_Leskovec_-_Cerkev_sv._Andreja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2859 2859] || Cirkulane - Cerkev sv. Barbare || Cerkev leži na vzpetini ob robu vasi. || CIRKULANE || {{q|Q13370246}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2859&lat=&lon=&description=Cirkulane_-_Cerkev_sv._Barbare|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2860 2860] || Limbarska Gora - Hiša Limbarska Gora 11 || Cerkev stoji na hribu nad dolino potoka Bele, nad cesto Dolane-Cirkulane. || VELIKI VRH || {{q|Q13370246}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2860&lat=&lon=&description=Limbarska_Gora_-_Hiša_Limbarska_Gora_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2861 2861] || Pohorje - Cerkev sv. Elizabete || Cerkev stoji na Haloškem grebenu v Pohorju nad dolino Belane. || POHORJE || {{q|Q13370246}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2861&lat=&lon=&description=Pohorje_-_Cerkev_sv._Elizabete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2928 2928] || Malahorna - Cerkev sv. Barbare || Cerkev stoji na razglednem hribu jugozahodno od Malahorne in zahodno od Markečice. || MALAHORNA || {{q|Q1587261}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2928&lat=&lon=&description=Malahorna_-_Cerkev_sv._Barbare|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2930 2930] || Črešnjevec - Cerkev sv. Mihaela || Na izpostavljeni legi sredi vasi. || ČREŠNJEVEC || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2930&lat=&lon=&description=Črešnjevec_-_Cerkev_sv._Mihaela|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2931 2931] || Ješovec - Cerkev sv. Treh kraljev || Cerkev stoji na vrhu razglednega griča, jugovzhodno od razložene vasi Ješovec. || JEŠOVEC || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2931&lat=&lon=&description=Ješovec_-_Cerkev_sv._Treh_kraljev|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2960 2960] || Sveti Duh na Ostrem vrhu - Cerkev sv. Duha || Cerkev stoji na vrhu Kozjaka, tik ob avstrijski meji. || SV. DUH NA OSTREM VRHU || {{q|Q919934}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2960&lat=&lon=&description=Sveti_Duh_na_Ostrem_vrhu_-_Cerkev_sv._Duha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2961 2961] || Sveti Duh na Ostrem vrhu - Cerkev sv. Avguština || Cerkev stoji ob župnijski cerkvi vrh Kozjaka, tik ob avstrijski meji. || SV. DUH NA OSTREM VRHU || {{q|Q919934}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2961&lat=&lon=&description=Sveti_Duh_na_Ostrem_vrhu_-_Cerkev_sv._Avguština|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2985 2985] || Zgornja Kungota - Cerkev sv. Kunigunde || Cerkev stoji na severnem robu doline reke Pesnice, severno nad cesto Maribor-Jurski Vrh. || ZGORNJA KUNGOTA || {{q|Q998566}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2985&lat=&lon=&description=Zgornja_Kungota_-_Cerkev_sv._Kunigunde|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3009 3009] || Spodnje Hoče - Cerkev sv. Jurija || Stoji v obzidju nekdanjega pokopališča na križišču cest v naselju. || SPODNJE HOČE || {{q|Q1008102}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3009&lat=&lon=&description=Spodnje_Hoče_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3011 3011] || Razvanje - Cerkev sv. Mihaela || Cerkev je obdana s pokopališkim obzidjem. Stoji na vzhodnem obronku Pohorja. || RAZVANJE || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3011&lat=&lon=&description=Razvanje_-_Cerkev_sv._Mihaela|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3012 3012] || Glivnik - Kapela sv. Križa || Stoji v zaselku Glivnik. || ČRETA || {{q|Q1008102}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3012&lat=&lon=&description=Glivnik_-_Kapela_sv._Križa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3023 3023] || Marjeta na Dravskem polju - Cerkev sv. Marjete || Cerkev stoji sredi vaškega trga v obzidju nekdanjega pokopališča. || MARJETA NA DRAVSKEM POLJU || {{q|Q1016826}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3023&lat=&lon=&description=Marjeta_na_Dravskem_polju_-_Cerkev_sv._Marjete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3024 3024] || Prepolje - Cerkev sv. Uršule || Cerkev stoji sredi vasi, ob cesti. || PREPOLJE || {{q|Q1016826}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3024&lat=&lon=&description=Prepolje_-_Cerkev_sv._Uršule|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3028 3028] || Jareninski Dol - Cerkev sv. Marije || Cerkev stoji v središču vasi, na območju nekdanjega pokopališča s kostnico sv. Mihaela. || JARENINSKI DOL || {{q|Q995048}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3028&lat=&lon=&description=Jareninski_Dol_-_Cerkev_sv._Marije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3029 3029] || Jareninski Dol - Kostnica sv. Mihaela || Kostnica stoji v središču vasi ob župnijski cerkvi, na robu nekdanjega pokopališča. || JARENINSKI DOL || {{q|Q995048}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3029&lat=&lon=&description=Jareninski_Dol_-_Kostnica_sv._Mihaela|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3050 3050] || Jurovski Dol - Cerkev sv. Jurija || Cerkev stoji sredi vasi Jurovski Dol, ob župnišču in gostilni. || JUROVSKI DOL || {{q|Q1008144}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3050&lat=&lon=&description=Jurovski_Dol_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3062 3062] || Kebelj - Cerkev sv. Marjete || Cerkev, obdana z zidcem nekdanjega pokopališča, stoji v središču vasi Kebelj. || KEBELJ || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3062&lat=&lon=&description=Kebelj_-_Cerkev_sv._Marjete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3063 3063] || Koritno nad Čadramom - Cerkev sv. Lenarta || Orientirana cerkev stoji na južnem obronku Pohorja v zaselku Koritno nad Oplotnico. || KORITNO || {{q|Q1587261}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3063&lat=&lon=&description=Koritno_nad_Čadramom_-_Cerkev_sv._Lenarta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3117 3117] || Lovrenc na Dravskem polju - Cerkev sv. Lovrenca || Cerkev stoji sredi naselja ob cesti Hajdina - Majšperk. || LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU || {{q|Q776770}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3117&lat=&lon=&description=Lovrenc_na_Dravskem_polju_-_Cerkev_sv._Lovrenca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3119 3119] || Lovrenc na Pohorju - Cerkev sv. Lovrenca || Cerkev stoji na najvišjem delu trškega naselja. || LOVRENC NA POHORJU || {{q|Q25110}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3119&lat=&lon=&description=Lovrenc_na_Pohorju_-_Cerkev_sv._Lovrenca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3130 3130] || Makole - Cerkev sv. Andreja || Cerkev stoji sredi Makol. || MAKOLE || {{q|Q1808143}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3130&lat=&lon=&description=Makole_-_Cerkev_sv._Andreja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3132 3132] || Stari Grad - Cerkev sv. Ane || Cerkev stoji sredi haloških gričev, ob cesti Makole-Stoperce. || STARI GRAD || {{q|Q1808143}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3132&lat=&lon=&description=Stari_Grad_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3140 3140] || Ribniško Selo - Rozalijina kapela || Kapela ima poudarjeno lego na koncu doline za Tremi ribniki, pri hiši Na Grebenu 18 (prej Ribniško selo 47). || RIBNIŠKO SELO || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3140&lat=&lon=&description=Ribniško_Selo_-_Rozalijina_kapela|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3141 3141] || Maribor - Cerkev sv. Marije Magdalene || Cerkev stoji na Magdalenskem trgu na desnem bregu Drave na nekdanjem pokopališkem prostoru. || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3141&lat=&lon=&description=Maribor_-_Cerkev_sv._Marije_Magdalene|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3143 3143] || Maribor - Cerkev sv. Jožefa || Studenci. Cerkev stoji na pomolu Dravske terase med reko Dravo na severu, ter Obrežno in Ruško cesto na jugu na desnem bregu Drave. || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3143&lat=&lon=&description=Maribor_-_Cerkev_sv._Jožefa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3146 3146] || Maribor - Cerkev Marijinega vnebovzetja v Brezju || Cerkev stoji ob cesti Maribor - Dogoše in jo obdaja obzidano pokopališče. || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3146&lat=&lon=&description=Maribor_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja_v_Brezju|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3154 3154] || Zgornja Velka - Cerkev Marije Snežne || Cerkev stoji na griču, na najvišji točki vasi, ob cesti Gasteraj - Trate. || ZGORNJA VELKA || {{q|Q391446}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3154&lat=&lon=&description=Zgornja_Velka_-_Cerkev_Marije_Snežne|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3156 3156] || Puščava - Cerkev sv. Marije || Cerkev stoji na okljuku potoka Radoljna, južno od ceste Fala-Lovrenc na Pohorju. || PUŠČAVA || {{q|Q25110}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3156&lat=&lon=&description=Puščava_-_Cerkev_sv._Marije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3161 3161] || Pernica - Cerkev sv. Marjete || Cerkev stoji sredi naselja in je prostorski akcent v dolini Pernice. || PERNICA || {{q|Q995048}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3161&lat=&lon=&description=Pernica_-_Cerkev_sv._Marjete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3170 3170] || Frajhajm - Cerkev sv. Areha || Cerkev stoji na jasi južno od ceste Areh-Šumik, ob Ruški koči. || FRAJHAJM || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3170&lat=&lon=&description=Frajhajm_-_Cerkev_sv._Areha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3171 3171] || Bojtina - Cerkev sv. Uršule || Cerkev stoji severno od domačije Pogležen, severozahodno od naselja Šmartno na Pohorju. || BOJTINA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3171&lat=&lon=&description=Bojtina_-_Cerkev_sv._Uršule|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3172 3172] || Dvorjane - Cerkev sv. Martina || Cerkev stoji na jugovzhodnem robu naselja, južno od ceste Maribor - Ptuj. || DVORJANE || {{q|Q999589}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3172&lat=&lon=&description=Dvorjane_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3181 3181] || Miklavž na Dravskem polju - Cerkev sv. Miklavža || Orientirana cerkev stoji sredi naselja, ob cesti Maribor - Ptuj. || MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU || {{q|Q1005165}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3181&lat=&lon=&description=Miklavž_na_Dravskem_polju_-_Cerkev_sv._Miklavža|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3182 3182] || Miklavž pri Ormožu - Cerkev sv. Miklavža || Cerkev stoji v središču naselja Miklavž pri Ormožu. || MIKLAVŽ PRI ORMOŽU || {{q|Q15900}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3182&lat=&lon=&description=Miklavž_pri_Ormožu_-_Cerkev_sv._Miklavža|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3214 3214] || Ormož - Cerkev sv. Jakoba || Cerkev stoji v ožjem jedru mesta, v bližini gradu, ob Skolibrovi ulici. || ORMOŽ || {{q|Q15900}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3214&lat=&lon=&description=Ormož_-_Cerkev_sv._Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3215 3215] || Hum pri Ormožu - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Cerkev stoji na izjemni legi v središču vasi Hum. || HUM PRI ORMOŽU || {{q|Q15900}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3215&lat=&lon=&description=Hum_pri_Ormožu_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3237 3237] || Malečnik - Cerkev sv. Petra || Na hribu, severno od naselja Malečnik. || MALEČNIK || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3237&lat=&lon=&description=Malečnik_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3238 3238] || Malečnik - Cerkev sv. Marije || Cerkev sredi pokopališča je pokrajinski akcent na griču z vinogradi. Do cerkve vodi pot s kapelicami Križevega pota. || MALEČNIK || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3238&lat=&lon=&description=Malečnik_-_Cerkev_sv._Marije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3268 3268] || Zgornje Poljčane - Kapela sv. Luke || Kapela stoji ob vaškem trgu. || ZGORNJE POLJČANE || {{q|Q594852}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3268&lat=&lon=&description=Zgornje_Poljčane_-_Kapela_sv._Luke|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3287 3287] || Vinarje - Cerkev sv. Jošta || Cerkev stoji v severozahodnem delu naselja Vinarje. || VINARJE || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3287&lat=&lon=&description=Vinarje_-_Cerkev_sv._Jošta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3289 3289] || Ptuj - Cerkev sv. Roka na Bregu || Cerkev stoji na gričku s pogledom na Ptuj, ob Rogaški cesti (Ptuj-Hajdina). || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3289&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Cerkev_sv._Roka_na_Bregu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3293 3293] || Ptuj - Cerkev sv. Ožbolta || Cerkev stoji v severnem vogalu križišča Potrčeve in Volkmerjeve ulice. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3293&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Cerkev_sv._Ožbolta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3297 3297] || Janški vrh - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Cerkev stoji na visokem haloškem slemenu nad dolino Dravinje. || JANŠKI VRH || {{q|Q1002371}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3297&lat=&lon=&description=Janški_vrh_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3333 3333] || Spodnja Voličina - Cerkev sv. Ruperta || Cerkev stoji v središču vasi Spodnja Voličina. || SPODNJA VOLIČINA || {{q|Q13365883}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3333&lat=&lon=&description=Spodnja_Voličina_-_Cerkev_sv._Ruperta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3340 3340] || Selnica ob Dravi - Cerkev sv. Marjete || Cerkev stoji v središču naselja Selnica ob Dravi, ob glavni cesti Maribor-Dravograd. || SELNICA OB DRAVI || {{q|Q919934}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3340&lat=&lon=&description=Selnica_ob_Dravi_-_Cerkev_sv._Marjete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3341 3341] || Janževa Gora - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Cerkev stoji na hribu Janževa gora, zahodno nad Selnico ob Dravi. || JANŽEVA GORA || {{q|Q919934}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3341&lat=&lon=&description=Janževa_Gora_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3372 3372] || Slivnica pri Mariboru - Cerkev sv. Marije || Cerkev stoji sredi pokopališkega obzidja ob cesti Hoče-Arja vas. || SLIVNICA PRI MARIBORU || {{q|Q1008102}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3372&lat=&lon=&description=Slivnica_pri_Mariboru_-_Cerkev_sv._Marije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3374 3374] || Čreta - Kapelica Matere božje || Pri hiši Polanska 18, na zahodnem robu Črete. || ČRETA || {{q|Q1008102}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3374&lat=&lon=&description=Čreta_-_Kapelica_Matere_božje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3377 3377] || Ritoznoj - Cerkev sv. Marjete || Cerkev stoji med vinogradi, na pobočju zahodno od ceste Maribor-Slovenska Bistrica. || RITOZNOJ || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3377&lat=&lon=&description=Ritoznoj_-_Cerkev_sv._Marjete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3385 3385] || Gradiška - Cerkev sv. Kunigunde || Cerkev stoji na vzpetini zahodno od ceste, ki se od glavne ceste Maribor-Zgornja Kungota odcepi proti Spodnji Kungoti in Gradiški. || GRADIŠKA || {{q|Q998566}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3385&lat=&lon=&description=Gradiška_-_Cerkev_sv._Kunigunde|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3386 3386] || Spodnja Polskava - Cerkev sv. Štefana || Cerkev stoji sredi obzidanega pokopališča, v vzhodnem delu vasi Spodnja Polskava. || SPODNJA POLSKAVA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3386&lat=&lon=&description=Spodnja_Polskava_-_Cerkev_sv._Štefana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3398 3398] || Studenice - Cerkev sv. Treh kraljev || Cerkev stoji v kompleksu samostana dominikank. || STUDENICE || {{q|Q594852}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3398&lat=&lon=&description=Studenice_-_Cerkev_sv._Treh_kraljev|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3399 3399] || Studenice - Cerkev sv. Lucije || Cerkev stoji sredi obzidanega pokopališča, na hribu nad cesto Poljčane - Majšperk in severno od reke Dravinje. || STUDENICE || {{q|Q594852}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3399&lat=&lon=&description=Studenice_-_Cerkev_sv._Lucije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3401 3401] || Svetinje - Cerkev Vseh svetnikov || Cerkev stoji v središču zaselka Svetinje, na izjemni legi med vinogradi. || SVETINJE || {{q|Q15900}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3401&lat=&lon=&description=Svetinje_-_Cerkev_Vseh_svetnikov|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3446 3446] || Urh - Cerkev sv. Urha || Cerkev stoji sredi gozda, severozahodno od Urhovega vrha. || URH || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3446&lat=&lon=&description=Urh_-_Cerkev_sv._Urha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3447 3447] || Planina pod Šumikom - Cerkev sv. Treh kraljev || Cerkev stoji poleg Štuhcovega doma, v gozdu. || PLANINA POD ŠUMIKOM || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3447&lat=&lon=&description=Planina_pod_Šumikom_-_Cerkev_sv._Treh_kraljev|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3460 3460] || Gorca - Cerkev sv. Trojice || Cerkev stoji na izpostavljeni legi nad dolino Rogatnice. || GORCA || {{q|Q1002247}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3460&lat=&lon=&description=Gorca_-_Cerkev_sv._Trojice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3461 3461] || Rodni Vrh - Cerkev sv. Duha || Cerkev stoji na razglednem hribu med vinogradi v zgornjih Halozah. || RODNI VRH || {{q|Q1002247}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3461&lat=&lon=&description=Rodni_Vrh_-_Cerkev_sv._Duha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3462 3462] || Podlehnik - Cerkev Matere božje || Cerkev stoji na pobočju nad dolino Rogatnice. || PODLEHNIK || {{q|Q1002247}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3462&lat=&lon=&description=Podlehnik_-_Cerkev_Matere_božje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3464 3464] || Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Cerkev sv. Trojice || Cerkev stoji na najvišji točki v središču trškega jedra, ob samostanu. || SV. TROJICA V SLOV. GORICAH || {{q|Q1016820}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3464&lat=&lon=&description=Sveta_Trojica_v_Slovenskih_goricah_-_Cerkev_sv._Trojice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3472 3472] || Zgornja Ložnica - Cerkev sv. Venčeslava || Cerkev stoji sredi vasi. || ZGORNJA LOŽNICA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3472&lat=&lon=&description=Zgornja_Ložnica_-_Cerkev_sv._Venčeslava|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3483 3483] || Dravinjski vrh - Cerkev sv. Janeza || Cerkev leži na terasi nad Dravinjo. || DRAVINJSKI VRH || {{q|Q1002863}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3483&lat=&lon=&description=Dravinjski_vrh_-_Cerkev_sv._Janeza|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3510 3510] || Vurberk - Cerkev Marijinega vnebovzetja || Cerkev stoji pri gradu Vurberk, na izpostavljeni legi nad Dravsko dolino. Ob njej sta žitnica in župnišče. || VURBERK || {{q|Q999589}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3510&lat=&lon=&description=Vurberk_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3523 3523] || Zavrč - Cerkev sv. Nikolaja || Cerkev stoji sredi vasi Zavrč nasproti gradu. || ZAVRČ || {{q|Q167001}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3523&lat=&lon=&description=Zavrč_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3524 3524] || Zavrč - Cerkev sv. Marije || Cerkev stoji na osamljeni razgledni legi nad reko Dravo, na hribu z vinogradi severozahodno od župnijske cerkve sv. Miklavža in dvorca Zavrč. || ZAVRČ || {{q|Q167001}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3524&lat=&lon=&description=Zavrč_-_Cerkev_sv._Marije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3525 3525] || Gorenjski Vrh - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Cerkev stoji na hribu zahodno nad dolino Turškega potoka (Kajuhovski potok). || GORENJSKI VRH || {{q|Q167001}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3525&lat=&lon=&description=Gorenjski_Vrh_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3526 3526] || Turški Vrh - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata || Cerkev stoji na grebenu haloških goric ob hrvaški meji. || TURŠKI VRH || {{q|Q167001}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3526&lat=&lon=&description=Turški_Vrh_-_Cerkev_sv._Mohorja_in_Fortunata|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3539 3539] || Žetale - Cerkev sv. Mihaela || Cerkev stoji na vzpetini ob južnem robu naselja Žetale. || ŽETALE || {{q|Q393910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3539&lat=&lon=&description=Žetale_-_Cerkev_sv._Mihaela|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3540 3540] || Čermožiše - Cerkev Device Marije || Romarska cerkev stoji na izpostavljeni razgledni legi zahodno nad vasjo Žetale. || ČERMOŽIŠE || {{q|Q393910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3540&lat=&lon=&description=Čermožiše_-_Cerkev_Device_Marije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3542 3542] || Čermožiše - Cerkev sv. Boštjana || Cerkev stoji ob cesti v razloženem naselju Čermožiše. || ČERMOŽIŠE || {{q|Q393910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3542&lat=&lon=&description=Čermožiše_-_Cerkev_sv._Boštjana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C426 426] || Maribor - Arheološko najdišče Piramida || Arheološko najdišče obsega plato grajskega griča Piramida, severno nad mestnim jedrom Maribora. || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=426&lat=&lon=&description=Maribor_-_Arheološko_najdišče_Piramida|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C435 435] || Maribor - Kužno znamenje || Kužno znamenje stoji sredi Glavnega trga. || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=435&lat=&lon=&description=Maribor_-_Kužno_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C443 443] || Maribor - Salzburški dvor || Vetrinjska ulica 16. Stavba stoji v vzhodnem delu srednjeveškega jedra Maribora, zaključuje niz nadstropnih hiš. || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=443&lat=&lon=&description=Maribor_-_Salzburški_dvor|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C445 445] || Maribor - Vodni stolp || Usnjarska ulica 10. Na levem bregu Drave, na robu Lenta. || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=445&lat=&lon=&description=Maribor_-_Vodni_stolp|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C499 499] || Ormož - Mestno jedro || Mestno jedro leži na terasi nad reko Dravo, na njenem levem bregu. || ORMOŽ || {{q|Q15900}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=499&lat=&lon=&description=Ormož_-_Mestno_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C537 537] || Podlehnik - Grad Lehnik || Grad je stal jugovzhodno od cerkve sv. Marije v zaselku Dolence pri Podlehniku, južno od Ptuja. || PODLEHNIK || {{q|Q1002247}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=537&lat=&lon=&description=Podlehnik_-_Grad_Lehnik|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C580 580] || Ptuj - Mestno jedro || Staro mestno jedro Ptuja je na levem bregu reke Drave, ob križišču poti proti Ormožu, Slovenski Bistrici, Gornji Radgoni in Lenartu v Slovenskih goricah. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=580&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Mestno_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C581 581] || Spodnja Hajdina - Arheološko najdišče Hajdina || Na delu Spodnje Hajdine in severno ter južno ob Mariborski cesti na Ptuju. || SPODNJA HAJDINA || {{q|Q995065}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=581&lat=&lon=&description=Spodnja_Hajdina_-_Arheološko_najdišče_Hajdina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C582 582] || Ptuj - Cerkev sv. Jurija || Cerkev stoji na dominantnem položaju v mestnem prostoru, na vzhodnem robu Slovenskega trga. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=582&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C583 583] || Ptuj - Grad || Na gradu 1. Na vrhu razglednega griča, severno nad mestom. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=583&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C588 588] || Ptuj - Dominikanski samostan || Muzejski trg 1, 1a, 1b. Samostan stoji na zahodnem robu srednjeveškega jedra mesta Ptuj, na terasi nad levim bregom Drave. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=588&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Dominikanski_samostan|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C590 590] || Ptuj - Župnišče || Slovenski trg 10. Stavba stoji v strnjenem zazidalnem nizu ob izteku Slovenskega trga v Slomškovo ulico in z vzhodnim traktom sega globoko v Ulico Viktorina Ptujskega. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=590&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Župnišče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C591 591] || Ptujska Gora - Cerkev Marije zaščitnice || Cerkev stoji znotraj obzidja vrh trga Ptujska Gora, ki leži na najvišjem vrhu vzhodnega roba Savinskega, do nje vodi 28 stopnic. || PTUJSKA GORA || {{q|Q1002371}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=591&lat=&lon=&description=Ptujska_Gora_-_Cerkev_Marije_zaščitnice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5987 5987] || Pernica - Znamenje || Ob cesti, blizu hiše Pernica 47. || PERNICA || {{q|Q995048}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5987&lat=&lon=&description=Pernica_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6017 6017] || Rogoza - Znamenje || Znamenje stoji na vaškem trgu. || ROGOZA || {{q|Q1008102}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6017&lat=&lon=&description=Rogoza_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6066 6066] || Kamnica ob Dravi - Znamenje || Znamenje stoji na hribu za vasjo, severozahodno nad cerkvijo sv. Martina. || KAMNICA || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6066&lat=&lon=&description=Kamnica_ob_Dravi_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6068 6068] || Maribor - Hiša Koroška 1 || Koroška cesta 1 || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6068&lat=&lon=&description=Maribor_-_Hiša_Koroška_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6069 6069] || Maribor - Minoritski samostan || Vojašniški trg 2/a. Samostan je postavljen v JZ vogalu mestnega jedra. || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6069&lat=&lon=&description=Maribor_-_Minoritski_samostan|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6072 6072] || Maribor - Hiša Barvarska 7 || Barvarska ulica 7. Hiša stoji v nizu. || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6072&lat=&lon=&description=Maribor_-_Hiša_Barvarska_7|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6081 6081] || Maribor - Hiša Glavni trg 6 || Glavni trg 6 || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6081&lat=&lon=&description=Maribor_-_Hiša_Glavni_trg_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6089 6089] || Maribor - Hiša Glavni trg 15 || Glavni trg 15 || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6089&lat=&lon=&description=Maribor_-_Hiša_Glavni_trg_15|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6119 6119] || Maribor - Hiša Koroška 3 || Koroška cesta 3, Splavarski prehod 2. Hiša stoji na zahodnem vogalu Koroške ceste in Splavarskega prehoda. || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6119&lat=&lon=&description=Maribor_-_Hiša_Koroška_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6128 6128] || Maribor - Hiša Koroška 18 || Koroška cesta 18 || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6128&lat=&lon=&description=Maribor_-_Hiša_Koroška_18|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6130 6130] || Maribor - Hiša Koroška 20 || Koroška cesta 20 || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6130&lat=&lon=&description=Maribor_-_Hiša_Koroška_20|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6132 6132] || Maribor - Hiša Koroška 22 || Koroška cesta 22 || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6132&lat=&lon=&description=Maribor_-_Hiša_Koroška_22|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6169 6169] || Maribor - Hiša Poštna 3 || Poštna ulica 3 || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6169&lat=&lon=&description=Maribor_-_Hiša_Poštna_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6205 6205] || Maribor - Hiša Splavarski prehod 6 || Splavarski prehod 6. Vogal Splavarskega prehoda in Vojašniške ulice. || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6205&lat=&lon=&description=Maribor_-_Hiša_Splavarski_prehod_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6222 6222] || Maribor - Hiša Vetrinjska 5 || Vetrinjska ulica 5 || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6222&lat=&lon=&description=Maribor_-_Hiša_Vetrinjska_5|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6223 6223] || Maribor - Hiša Vetrinjska 7 || Vetrinjska ulica 7 || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6223&lat=&lon=&description=Maribor_-_Hiša_Vetrinjska_7|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6225 6225] || Maribor - Hiša Vetrinjska 9 || Vetrinjska ulica 9. Vogal Vetrinjske ulice in Tkalskega prehoda. || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6225&lat=&lon=&description=Maribor_-_Hiša_Vetrinjska_9|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6226 6226] || Maribor - Hiša Vetrinjska 10 || Vetrinjska ulica 10 || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6226&lat=&lon=&description=Maribor_-_Hiša_Vetrinjska_10|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6227 6227] || Maribor - Hiša Vetrinjska 12 || Vetrinjska ulica 12 || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6227&lat=&lon=&description=Maribor_-_Hiša_Vetrinjska_12|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6238 6238] || Maribor - Hiša Vojašniška 6 || Vojašniška ulica 6. Vogal Vojašniške ulice in Mesarskega prehoda. || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6238&lat=&lon=&description=Maribor_-_Hiša_Vojašniška_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6239 6239] || Maribor - Hiša Vojašniška 8 || Vojašniška ulica 8. Vogal Vojašniške ulice in Splavarskega prehoda. || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6239&lat=&lon=&description=Maribor_-_Hiša_Vojašniška_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6240 6240] || Maribor - Hiša Vojašniška 10 || Vojašniška ulica 10 || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6240&lat=&lon=&description=Maribor_-_Hiša_Vojašniška_10|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6243 6243] || Maribor - Žički dvor || Vojašniški trg 2b in 2c. Dvor stoji na levem bregu reke Drave, vzhodno od minoritskega samostana. || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6243&lat=&lon=&description=Maribor_-_Žički_dvor|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6244 6244] || Maribor - Hiša Vojašniški trg 3 || Vojašniški trg 3 || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6244&lat=&lon=&description=Maribor_-_Hiša_Vojašniški_trg_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6255 6255] || Maribor - Židovski stolp || Židovska ulica 6. V židovski četrti, nad levim bregom Drave. || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6255&lat=&lon=&description=Maribor_-_Židovski_stolp|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6256 6256] || Maribor - Hiša Židovska 8 || Židovska ulica 8 || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6256&lat=&lon=&description=Maribor_-_Hiša_Židovska_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6260 6260] || Maribor - Čeligijev stolp || Stoji na severnem robu nekdanjega mestnega obzidja med stavbama Gregorčičeva 29 in 37. || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6260&lat=&lon=&description=Maribor_-_Čeligijev_stolp|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6262 6262] || Maribor - Florijanovo znamenje || Znamenje stoji sredi Grajskega trga, južno od mestnega gradu. || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6262&lat=&lon=&description=Maribor_-_Florijanovo_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6266 6266] || Maribor - Palača Glavni trg 7 || Glavni trg 7. Vzhodno ob cerkvi. || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6266&lat=&lon=&description=Maribor_-_Palača_Glavni_trg_7|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6275 6275] || Rošpoh - Znamenje || Znamenje stoji na južnem pobočju strmega griča, severno nad hipodromom. || ROŠPOH - DEL || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6275&lat=&lon=&description=Rošpoh_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6287 6287] || Svetinje - Vaško jedro || Vas, redko ohranjen ambient vrh gričev Slovenskih goric, leži na grebenu nad glavno cesto, ki poteka po dolini Pavlovskega potoka. || SVETINJE || {{q|Q15900}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6287&lat=&lon=&description=Svetinje_-_Vaško_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6292 6292] || Ormož - Hiša Kerenčičev trg 9 || Kerenčičev trg 9. Hiša stoji na južni strani trga. || ORMOŽ || {{q|Q15900}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6292&lat=&lon=&description=Ormož_-_Hiša_Kerenčičev_trg_9|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6294 6294] || Ormož - Hiša Poštna 1 || Poštna ulica 1. Hiša stoji v jedru naselja, južno od cerkve sv. Jakoba. || ORMOŽ || {{q|Q15900}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6294&lat=&lon=&description=Ormož_-_Hiša_Poštna_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6303 6303] || Sodinci - Znamenje || Znamenje stoji ob poti od Cvetkovskega vrha proti Strjancem, na meji naselij Sodinci in Podgorci. || SODINCI || {{q|Q15900}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6303&lat=&lon=&description=Sodinci_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6312 6312] || Velika Nedelja - Župnišče || Velika Nedelja 14. Župnišče stoji v središču vasi, ob župnijski cerkvi. || VELIKA NEDELJA || {{q|Q15900}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6312&lat=&lon=&description=Velika_Nedelja_-_Župnišče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6314 6314] || Velika Nedelja - Kip sv. Janeza Nepomuka || Kip stoji na zelenici pred cerkvijo sv. Trojice. || VELIKA NEDELJA || {{q|Q15900}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6314&lat=&lon=&description=Velika_Nedelja_-_Kip_sv._Janeza_Nepomuka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6315 6315] || Hermanci - Dvorec Temnar || Miklavž pri Ormožu 50 (Hermanci 51). Dvorec leži na dominantni legi sredi goric. || MIKLAVŽ PRI ORMOŽU || {{q|Q15900}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6315&lat=&lon=&description=Hermanci_-_Dvorec_Temnar|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6319 6319] || Grabe pri Ormožu - Župnišče || Grabe 33. Župnišče stoji v vzhodnem delu vasi Grabe, na zahodno robu Središča ob Dravi. || GRABE || {{q|Q3441796}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6319&lat=&lon=&description=Grabe_pri_Ormožu_-_Župnišče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6329 6329] || Runeč - Znamenje s Trpečim Kristusom || Znamenje stoji v križišču cest proti Lahoncem, Ključarovcem in Dobrovščaku. || RUNEČ || {{q|Q15900}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6329&lat=&lon=&description=Runeč_-_Znamenje_s_Trpečim_Kristusom|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6330 6330] || Osluševci - Znamenje ob cesti || Znamenje stoji ob glavni cesti Ptuj-Ormož, ob odcepu za Podgorce. || OSLUŠEVCI || {{q|Q15900}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6330&lat=&lon=&description=Osluševci_-_Znamenje_ob_cesti|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6332 6332] || Lešnica pri Ormožu - Znamenje pri domačiji Lah || Znamenje stoji pri domačiji Lešnica 18, ob cesti od Ormoža proti Ključarevcem. || LEŠNICA || {{q|Q15900}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6332&lat=&lon=&description=Lešnica_pri_Ormožu_-_Znamenje_pri_domačiji_Lah|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6362 6362] || Ruše - Župnišče || Gimnazijska ulica 5. Župnišče z gospodarskim poslopjem stoji severno ob cerkvi, v središču naselja. || RUŠE || {{q|Q3346841}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6362&lat=&lon=&description=Ruše_-_Župnišče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6363 6363] || Bezena - Vaška kapelica || Kapelica stoji ob glavni cesti Maribor - Ruše. || BEZENA || {{q|Q3346841}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6363&lat=&lon=&description=Bezena_-_Vaška_kapelica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6365 6365] || Fala - Znamenje sv. Janeza Nepomuka || Znamenje sv. Janeza Nepomuka je na levem bregu reke Drave, nasproti Falske pečine. || FALA || {{q|Q919934}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6365&lat=&lon=&description=Fala_-_Znamenje_sv._Janeza_Nepomuka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6366 6366] || Lobnica - Kapelica Čudežni studenec || Kapelica stoji na Arehu na Pohorju, ob cesti severovzhodno od cerkve sv. Areha. || LOBNICA || {{q|Q3346841}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6366&lat=&lon=&description=Lobnica_-_Kapelica_Čudežni_studenec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6367 6367] || Lobnica - Znamenje na Arehu || Znamenje stoji ob cesti vzhodno od cerkve sv. Areha || LOBNICA || {{q|Q3346841}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6367&lat=&lon=&description=Lobnica_-_Znamenje_na_Arehu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6369 6369] || Činžat - Kormanovo znamenje || Znamenje stoji na Jodlu, pri odcepu ceste za Činžat, jugovzhodno od župnijske cerkve, v bližini domačije Korman. || RUTA || {{q|Q25110}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6369&lat=&lon=&description=Činžat_-_Kormanovo_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C637 637] || Ruše - Cerkev Matere božje || Cerkev stoji znotraj obzidja sredi naselja. || RUŠE || {{q|Q3346841}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=637&lat=&lon=&description=Ruše_-_Cerkev_Matere_božje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6383 6383] || Spodnji Slemen - Malinova kovačija || Stavba nekdanje kovačije stoji v okviru domačije Spodnji Slemen 51, ki leži na levem bregu potoka Bistrica, ob glavni cesti Maribor-Dravograd. || SPODNJI SLEMEN || {{q|Q919934}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6383&lat=&lon=&description=Spodnji_Slemen_-_Malinova_kovačija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6391 6391] || Smolnik - Turški zid || Zid poteka pravokotno na smer železnice Dravograd - Maribor, tik ob Dravi, med Rušami in Falo, pri Falskem gradu. || SMOLNIK || {{q|Q3346841}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6391&lat=&lon=&description=Smolnik_-_Turški_zid|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6401 6401] || Razvanje - Gradišče Poštela || Območje leži na Pohorju, zahodno od Habakuka. || RAZVANJE || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6401&lat=&lon=&description=Razvanje_-_Gradišče_Poštela|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6411 6411] || Limbuš - Grajski grič || Na vrhnjem delu griča severovzhodno od naselja. || LIMBUŠ || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6411&lat=&lon=&description=Limbuš_-_Grajski_grič|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6413 6413] || Maribor - Mestna četrt Tabor || Mestna četrt leži na desnem bregu Drave, na severu ga omejuje reka Drava, na zahodu Gorkega ulica, na jugu Ulica Moše Pijadeja in Dvorakova ter Verstovškova ulica, na vzhodu pa kompleks mariborske bolnišni || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6413&lat=&lon=&description=Maribor_-_Mestna_četrt_Tabor|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6414 6414] || Maribor - Ambient cerkve sv. Jožefa || Ambient leži na pomolu dravske terase, med Ruško in Obrežno cesto do reke Drave. || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6414&lat=&lon=&description=Maribor_-_Ambient_cerkve_sv._Jožefa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6442 6442] || Trnovska vas - Rimskodobno gomilno grobišče || Gomile so v gozdu, sredi Pesniške doline, severno od Trnovske vasi. || TRNOVSKA VAS || {{q|Q999559}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6442&lat=&lon=&description=Trnovska_vas_-_Rimskodobno_gomilno_grobišče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6515 6515] || Breg pri Majšperku - Grad Hamre || Breg 6. Dvorec stoji v naselju Breg pri Majšperku, na desnem bregu reke Dravinje. || BREG || {{q|Q1002371}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6515&lat=&lon=&description=Breg_pri_Majšperku_-_Grad_Hamre|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6516 6516] || Muretinci - Grad || Muretinci 45. Ravninski dvorec v naselju Muretinci. || MURETINCI || {{q|Q632998}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6516&lat=&lon=&description=Muretinci_-_Grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6517 6517] || Ptuj - Grad Ristovec || Belšakova ulica 69 || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6517&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Grad_Ristovec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6522 6522] || Ptuj - Hiša Aškerčeva 8 || Aškerčeva ulica 8. Hiša stoji na vogalu Aškerčeve ulice in nekdanje Pekovske ulice, ki vodi na Vrazov trg. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6522&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Hiša_Aškerčeva_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6531 6531] || Ptuj - Hiša Cankarjeva 3 || Cankarjeva ulica 3. Hiša stoji na vogalu Cankarjeve ulice in poti, ki vodi na Cvetkov trg. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6531&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Hiša_Cankarjeva_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6532 6532] || Ptuj - Hiša Cankarjeva 4 || Cankarjeva ulica 4. Hiša stoji v stranjenem zazidalnem nizu. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6532&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Hiša_Cankarjeva_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6533 6533] || Ptuj - Hiša Cankarjeva 6 || Cankarjeva ulica 6. Hiša stoji v strnjenem zazidalnem nizu. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6533&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Hiša_Cankarjeva_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6534 6534] || Ptuj - Hiša Cankarjeva 7 || Cankarjeva ulica 7. Hiša stoji v strnjenem zazidalnem nizu ulice. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6534&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Hiša_Cankarjeva_7|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6536 6536] || Ptuj - Hiša Cankarjeva 9 || Cankarjeva ulica 9. Hiša stoji v strnjenem zazidalnem nizu. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6536&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Hiša_Cankarjeva_9|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6537 6537] || Ptuj - Hiša Cankarjeva 10 || Cankarjeva ulica 10. Hiša stoji v strnjenem zazidalnem nizu. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6537&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Hiša_Cankarjeva_10|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6544 6544] || Ptuj - Hiša Dravska 8 || Dravska ulica 8 (prej Hrvatski trg 4). Hiša stoji na vogalu Dravske in Vošnjakove ulice. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6544&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Hiša_Dravska_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6545 6545] || Ptuj - Hiša Jadranska 4 || Jadranska ulica 4. Hiša stoji v strnjenem zazidalnem nizu. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6545&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Hiša_Jadranska_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6547 6547] || Ptuj - Hiša Jadranska 6 || Jadranska ulica 6. Hiša stoji v zahodnem uličnem nizu, skozi njo je na južni strani prehod na Cvetkov trg. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6547&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Hiša_Jadranska_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6558 6558] || Ptuj - Hiša Krempljeva 4 || Krempljeva ulica 4. Hiša stoji v strnjenem zazidalnem nizu. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6558&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Hiša_Krempljeva_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6559 6559] || Ptuj - Hiša Krempljeva 6 || Krempljeva ulica 6. Hiša stoji v strnjenem zazidalnem nizu. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6559&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Hiša_Krempljeva_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6574 6574] || Ptuj - Hiša Dravska 13 || Dravska ulica 13 (prej Muršičeva ulica 3). Hiša stoji v strnjenem zazidalnem nizu. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6574&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Hiša_Dravska_13|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6576 6576] || Ptuj - Hiša Dravska 23 || Dravska ulica 23 (prej Muršičeva ulica 10). Hiša stoji na vogalu Dravske in Cafove ulice. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6576&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Hiša_Dravska_23|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6586 6586] || Ptuj - Hiša Prešernova 3 || Prešernova ulica 3. Hiša stoji v strnjenem zazidalnem nizu. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6586&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Hiša_Prešernova_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6593 6593] || Ptuj - Hiša Prešernova 13 || Prešernova ulica 13. Hiša stoji na vogalu Prešernove in Cankarjeve ulice. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6593&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Hiša_Prešernova_13|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6595 6595] || Ptuj - Hiša Prešernova 16 || Prešernova ulica 16. Hiša stoji v strnjenem zazidalnem nizu južno pod grajskim pobočjem. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6595&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Hiša_Prešernova_16|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C660 660] || Slovenska Bistrica - Mestno jedro || Mestno jedro Slovenske Bistrice je ob stari glavni cesti Maribor-Celje, ob potoku Bistrici, pod južnimi obronki Pohorja. || SLOVENSKA BISTRICA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=660&lat=&lon=&description=Slovenska_Bistrica_-_Mestno_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6601 6601] || Ptuj - Hiša Prešernova 22 || Prešernova ulica 22. Hiša stoji v strnjenem zazidalnem nizu. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6601&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Hiša_Prešernova_22|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6607 6607] || Ptuj - Hiša Slovenski trg 2 || Slovenski trg 2. Hiša stoji v strnjenem zazidalnem nizu. Podhod v prvi osi vodi v nekdanjo Staro ulico. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6607&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Hiša_Slovenski_trg_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6610 6610] || Ptuj - Hiša Slovenski trg 5 || Slovenski trg 5. Hiša stoji v strnjenem zazidalnem nizu in z dvoriščnim delom sega globoko v Grajsko ulico in južni del grajskega pobočja. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6610&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Hiša_Slovenski_trg_5|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C662 662] || Slovenska Bistrica - Cerkev sv. Jožefa || Cerkev stoji na vrhu griča, severovzhodno nad Slovensko Bistrico. || SLOVENSKA BISTRICA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=662&lat=&lon=&description=Slovenska_Bistrica_-_Cerkev_sv._Jožefa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C663 663] || Slovenska Bistrica - Grad || Grajska 11 (prej Zgornja Bistrica 1). Ob SZ robu, v vogalu nekdaj utrjenega srednjeveškega naselja, ob potoku in parku. || SLOVENSKA BISTRICA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=663&lat=&lon=&description=Slovenska_Bistrica_-_Grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6634 6634] || Ptuj - Žitnica Vošnjakova 2 || Vošnjakova ulica 2. Stavba stoji v strnjenem zazidalnem nizu. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6634&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Žitnica_Vošnjakova_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6641 6641] || Pivola - Znamenje || Severno od hiše Pivola 57, zahodno od križišča poti. || HOČKO POHORJE || {{q|Q1008102}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6641&lat=&lon=&description=Pivola_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6642 6642] || Bukovci - Znamenje pri hiši Bukovci 4a || Znamenje stoji pri hiši Bukovci 4a. || BUKOVCI || {{q|Q1008095}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6642&lat=&lon=&description=Bukovci_-_Znamenje_pri_hiši_Bukovci_4a|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6643 6643] || Hvaletinci - Znamenje Čušev križ || Znamenje stoji pri hiši Hvaletinci 13. || HVALETINCI || {{q|Q925149}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6643&lat=&lon=&description=Hvaletinci_-_Znamenje_Čušev_križ|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6645 6645] || Stogovci pri Ptuju - Znamenje || Znamenje stoji pri hiši Stogovci 15. || STOGOVCI || {{q|Q1002371}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6645&lat=&lon=&description=Stogovci_pri_Ptuju_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6646 6646] || Ptujska Gora - Znamenje s kipom Pieta || Znamenje stoji na zemeljski gomili ob cesti med Ptujsko Goro in Stogovci, na južnem robu naselja Ptujska Gora, pri hiši Stogovci 1. || PTUJSKA GORA || {{q|Q1002371}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6646&lat=&lon=&description=Ptujska_Gora_-_Znamenje_s_kipom_Pieta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6824 6824] || Slivnica pri Mariboru - Hiša Pot k črpalki 3 || Pot k črpalki 3. Hiša stoji v severozahodnem delu naselja, ob stari cesti Maribor - Slivnica. || SLIVNICA PRI MARIBORU || {{q|Q1008102}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6824&lat=&lon=&description=Slivnica_pri_Mariboru_-_Hiša_Pot_k_črpalki_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6833 6833] || Marjeta na Dravskem polju - Znamenje na trgu || Na vaškem trgu pri hiši Marjeta na Dravskem polju 30. || MARJETA NA DRAVSKEM POLJU || {{q|Q1016826}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6833&lat=&lon=&description=Marjeta_na_Dravskem_polju_-_Znamenje_na_trgu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6910 6910] || Kebelj - Zbegov grad || Ostaline stolpastega dvora so vzhodno od vasi Kebelj. || KEBELJ || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6910&lat=&lon=&description=Kebelj_-_Zbegov_grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6911 6911] || Kalše - Grad Gromperk || Grad Gromperk je bil pozidan na hribu severozahodno od vasi Kočno pri Polskavi. || KALŠE || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6911&lat=&lon=&description=Kalše_-_Grad_Gromperk|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6913 6913] || Pragersko - Dvorec || Ptujska cesta 1. Dvorec stoji med Spodnjo Polskavo in Pragerskim, severno ob cesti Pragersko-Slovenska Bistrica. || PRAGERSKO || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6913&lat=&lon=&description=Pragersko_-_Dvorec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6914 6914] || Spodnja Polskava - Grad Frajštajn || Spodnja Polskava 299. Dvorec stoji na robu vasi Sele pri Spodnji Polskavi, na ravnini severovzhodno od Slovenske Bistrice. || SPODNJA POLSKAVA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6914&lat=&lon=&description=Spodnja_Polskava_-_Grad_Frajštajn|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6915 6915] || Stari Grad - Grad Štatenberg || Grad Štatenberg je bil pozidan na strmem griču med Stopercami in Makolami, severovzhodno nad zaselkom Dole, v zahodnem delu Haloz. || STARI GRAD || {{q|Q1808143}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6915&lat=&lon=&description=Stari_Grad_-_Grad_Štatenberg|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6916 6916] || Zgornja Polskava - Dvorec || Jurčičeva ulica 6. Dvorec stoji sredi Zgornje Polskave, južno ob cesti Maribor-Slovenska Bistrica. || ZGORNJA POLSKAVA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6916&lat=&lon=&description=Zgornja_Polskava_-_Dvorec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6924 6924] || Slovenska Bistrica - Hiša Partizanska 5 || Partizanska ulica 5. Hiša stoji v strnjenem uličnem nizu. || SLOVENSKA BISTRICA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6924&lat=&lon=&description=Slovenska_Bistrica_-_Hiša_Partizanska_5|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6925 6925] || Slovenska Bistrica - Hiša Partizanska 7 || Partizanska ulica 7. Hiša stoji v strnjenem uličnem nizu. || SLOVENSKA BISTRICA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6925&lat=&lon=&description=Slovenska_Bistrica_-_Hiša_Partizanska_7|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6926 6926] || Slovenska Bistrica - Hiša Partizanska 9 || Partizanska ulica 9 || SLOVENSKA BISTRICA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6926&lat=&lon=&description=Slovenska_Bistrica_-_Hiša_Partizanska_9|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6928 6928] || Slovenska Bistrica - Hiša Partizanska 17 || Partizanska ulica 17. Hiša stoji v strnjenem uličnem nizu. || SLOVENSKA BISTRICA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6928&lat=&lon=&description=Slovenska_Bistrica_-_Hiša_Partizanska_17|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6934 6934] || Slovenska Bistrica - Hiša Mariborska 1 || Mariborska cesta 1 || SLOVENSKA BISTRICA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6934&lat=&lon=&description=Slovenska_Bistrica_-_Hiša_Mariborska_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6936 6936] || Slovenska Bistrica - Hiša Mariborska 4 || Mariborska cesta 4. Hiša stoji v strnjenem uličnem nizu. || SLOVENSKA BISTRICA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6936&lat=&lon=&description=Slovenska_Bistrica_-_Hiša_Mariborska_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6938 6938] || Slovenska Bistrica - Hiša Ljubljanska 10 || Ljubljanska cesta 10 || SLOVENSKA BISTRICA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6938&lat=&lon=&description=Slovenska_Bistrica_-_Hiša_Ljubljanska_10|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6945 6945] || Slovenska Bistrica - Hiša Trg Alfonza Šarha 16 || Trg Alfonza Šarha 16 || SLOVENSKA BISTRICA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6945&lat=&lon=&description=Slovenska_Bistrica_-_Hiša_Trg_Alfonza_Šarha_16|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6948 6948] || Slovenska Bistrica - Hiša Trg svobode 9 || Trg svobode 9. HIša stoji v strnjenem trškem nizu. || SLOVENSKA BISTRICA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6948&lat=&lon=&description=Slovenska_Bistrica_-_Hiša_Trg_svobode_9|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6950 6950] || Slovenska Bistrica - Hiša Trg svobode 11 || Trg svobode 11, Kolodvorska ulica 1. Hiša stoji na vogalu Trga svobode in Kolodvorske ulice. || SLOVENSKA BISTRICA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6950&lat=&lon=&description=Slovenska_Bistrica_-_Hiša_Trg_svobode_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6952 6952] || Slovenska Bistrica - Hiša Trg svobode 13 || Trg svobode 13, Kolodvorska ulica 2. Hiša stoji na vogalu Trga svobode in Kolodvorske ulice. || SLOVENSKA BISTRICA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6952&lat=&lon=&description=Slovenska_Bistrica_-_Hiša_Trg_svobode_13|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6954 6954] || Slovenska Bistrica - Hiša Trg svobode 15 || Trg svobode 15. Hiša stoji v strnjenem trškem nizu. || SLOVENSKA BISTRICA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6954&lat=&lon=&description=Slovenska_Bistrica_-_Hiša_Trg_svobode_15|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6956 6956] || Slovenska Bistrica - Hiša Trg svobode 17 || Trg svobode 17. Hiša stoji v strnjenem trškem nizu. || SLOVENSKA BISTRICA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6956&lat=&lon=&description=Slovenska_Bistrica_-_Hiša_Trg_svobode_17|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6959 6959] || Slovenska Bistrica - Stari rotovž || Trg svobode 21 || SLOVENSKA BISTRICA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6959&lat=&lon=&description=Slovenska_Bistrica_-_Stari_rotovž|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6966 6966] || Slovenska Bistrica - Mestno obzidje || Obzidje je potekalo po ulicah: Čopova, Vošnjakova, Zadružna, južno od tovarne olja, Grajska in Ulica Borisa Kidriča. || SLOVENSKA BISTRICA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6966&lat=&lon=&description=Slovenska_Bistrica_-_Mestno_obzidje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6970 6970] || Zgornja Polskava - Hiša Jurčičeva 3 || Jurčičeva ulica 3. Hiša stoji v neposredni bližini polskavskega dvorca. || ZGORNJA POLSKAVA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6970&lat=&lon=&description=Zgornja_Polskava_-_Hiša_Jurčičeva_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6971 6971] || Zgornja Polskava - Hiša Mariborska 26 || Mariborska ulica 26 in 28. Hiša stoji severno od dvorca Zgornja Polskava. || ZGORNJA POLSKAVA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6971&lat=&lon=&description=Zgornja_Polskava_-_Hiša_Mariborska_26|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6972 6972] || Zgornja Polskava - Hiša Mariborska 29 || Mariborska ulica 29. Hiša stoji severozahodno od dvorca Zgornja Polskava. || ZGORNJA POLSKAVA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6972&lat=&lon=&description=Zgornja_Polskava_-_Hiša_Mariborska_29|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6980 6980] || Oplotnica - Znamenje || Znamenje stoji ob cesti Čadram-Oplotnica, pri odcepu ceste za Lačno goro. || OPLOTNICA || {{q|Q1587261}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6980&lat=&lon=&description=Oplotnica_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6984 6984] || Bukovec - Kapela sv. Janeza Nepomuka || Kapela stoji v zahodnem delu vasi Bukovec. || BUKOVEC || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6984&lat=&lon=&description=Bukovec_-_Kapela_sv._Janeza_Nepomuka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6985 6985] || Kovača vas - Znamenje pri kapeli sv. Roka || Znamenje stoji jugozahodno od kapele sv. Roka v Kovači vasi. || KOVAČA VAS || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6985&lat=&lon=&description=Kovača_vas_-_Znamenje_pri_kapeli_sv._Roka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6988 6988] || Ljubično - Znamenje || Znamenje stoji ob cesti Poljčane - Rogaška Slatina. || LJUBIČNO || {{q|Q594852}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6988&lat=&lon=&description=Ljubično_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6990 6990] || Radkovec - Znamenje || Znamenje stoji ob poti, ki vodi k hiši Radkovec 5. || RADKOVEC || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6990&lat=&lon=&description=Radkovec_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7002 7002] || Šmartno na Pohorju - Znamenje || Znamenje stoji ob cesti Šmartno - Sveti Trije kralji. || ŠMARTNO NA POHORJU || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7002&lat=&lon=&description=Šmartno_na_Pohorju_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7004 7004] || Štatenberg - Znamenje pri Marofu || Znamenje stoji pri nekdanji grajski pristavi, južno ob cesti proti Majšperku. || ŠTATENBERG || {{q|Q1808143}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7004&lat=&lon=&description=Štatenberg_-_Znamenje_pri_Marofu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7005 7005] || Veliko Tinje - Znamenje || Znamenje stoji vzhodno od jedra vasi Veliko Tinje, ob cesti proti Turiški vasi na Pohorju. || VELIKO TINJE || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7005&lat=&lon=&description=Veliko_Tinje_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7007 7007] || Zgornja Ložnica - Znamenje || Znamenje stoji ob pokopališču (vključeno je v pokopališko ograjo) na Zgornji Ložnici. || ZGORNJA LOŽNICA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7007&lat=&lon=&description=Zgornja_Ložnica_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7013 7013] || Zgornje Prebukovje - Znamenje || Znamenje stoji ob cesti proti Šmartnem na Pohorju. || ZGORNJE PREBUKOVJE || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7013&lat=&lon=&description=Zgornje_Prebukovje_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7021 7021] || Ogljenšak - Hiša Ogljenšak 2 || Ogljenšak 2. Hiša stoji v razpotegnjenem naselju Ogljenšak, pri Zgornji Polskavi. || OGLJENŠAK || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7021&lat=&lon=&description=Ogljenšak_-_Hiša_Ogljenšak_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7037 7037] || Slovenska Bistrica - Hiša Ulica Pohorskega bataljona 8 || Ulica Pohorskega bataljona 8 || SLOVENSKA BISTRICA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7037&lat=&lon=&description=Slovenska_Bistrica_-_Hiša_Ulica_Pohorskega_bataljona_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7048 7048] || Urh - Hiša Urh 5 || Urh 5. Hiša stoji ob makadamski poti. || URH || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7048&lat=&lon=&description=Urh_-_Hiša_Urh_5|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7061 7061] || Marjeta na Dravskem polju - Znamenje pri hiši 73 || Pri hiši Marjeta na Dravskem polju 73. || MARJETA NA DRAVSKEM POLJU || {{q|Q1016826}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7061&lat=&lon=&description=Marjeta_na_Dravskem_polju_-_Znamenje_pri_hiši_73|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7066 7066] || Orehova vas - Znamenje pri letališču || Znamenje stoji ob cesti v neposredni bližini letališča, severovzhodno od vasi. || OREHOVA VAS || {{q|Q1008102}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7066&lat=&lon=&description=Orehova_vas_-_Znamenje_pri_letališču|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7086 7086] || Orehova vas - Znamenje || Stoji zahodno od mariborskega letališča, ob poljski poti. || OREHOVA VAS || {{q|Q1008102}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7086&lat=&lon=&description=Orehova_vas_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C71 71] || Cogetinci - Znamenje || Znamenje stoji ob cesti severno od Cogetincev. || COGETINCI || {{q|Q1252438}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=71&lat=&lon=&description=Cogetinci_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7100 7100] || Sveta Trojica v Slovenskih goricah - Domačija Trojiški trg 22 || Trojiški trg 22 (prej Gradišče v Slovenskih goricah 50). Domačija je v središču trškega jedra. Hiša stoji zahodno ob glavni cesti, gospodarsko poslopje pa nasproti nje čez cesto. || SV. TROJICA V SLOV. GORICAH || {{q|Q1016820}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7100&lat=&lon=&description=Sveta_Trojica_v_Slovenskih_goricah_-_Domačija_Trojiški_trg_22|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7105 7105] || Lenart v Slovenskih goricah - Hiša Mariborska 1 || Mariborska cesta 1. Stavba stoji pod nivojem ceste Maribor-Gornja Radgona, zahodno pred vstopom v strnjeno trško jedro. || LENART V SLOV. GORICAH || {{q|Q13365883}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7105&lat=&lon=&description=Lenart_v_Slovenskih_goricah_-_Hiša_Mariborska_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7111 7111] || Lenart v Slovenskih goricah - Hiša Trg osvoboditve 5 || Trg osvoboditve 5. Hiša zaključuje strnjen niz treh stavb ob severni stranici trga pri župnijski cerkvi sv. Lenarta, ob cesti Maribor-Gornja Radgona. || LENART V SLOV. GORICAH || {{q|Q13365883}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7111&lat=&lon=&description=Lenart_v_Slovenskih_goricah_-_Hiša_Trg_osvoboditve_5|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7118 7118] || Jurovski Dol - Kužno znamenje || Znamenje stoji v bližini domačije Grager, Jurovski dol 26. || JUROVSKI DOL || {{q|Q1008144}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7118&lat=&lon=&description=Jurovski_Dol_-_Kužno_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7119 7119] || Krivi Vrh - Znamenje Pomorski križ || Znamenje stoji na križišču, vzhodno od hiše Krivi Vrh 9. || KRIVI VRH || {{q|Q990063}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7119&lat=&lon=&description=Krivi_Vrh_-_Znamenje_Pomorski_križ|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7121 7121] || Straže - Kužno znamenje || Znamenje stoji na otočku sredi križišča cest, pri hiši Straže 13. || STRAŽE || {{q|Q13365883}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7121&lat=&lon=&description=Straže_-_Kužno_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7122 7122] || Rače - Znamenje pri Mešlovem ribniku || Znamenje stoji ob Križni poti ob Mešlovem ribniku vzhodno od Rač. || RAČE || {{q|Q731093}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7122&lat=&lon=&description=Rače_-_Znamenje_pri_Mešlovem_ribniku|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7129 7129] || Rače - Znamenje vzhodno od vasi || Stoji ob Križni poti vzhodno od vasi, ob križišču in mostu. || RAČE || {{q|Q731093}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7129&lat=&lon=&description=Rače_-_Znamenje_vzhodno_od_vasi|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7156 7156] || Skoke - Znamenje || Znamenje stoji sredi vasi, v križišču vaških poti. || SKOKE || {{q|Q1005165}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7156&lat=&lon=&description=Skoke_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7754 7754] || Ptuj - Orfejev spomenik || Nagrobnik stoji na Slovenskem trgu, pred Mestnim stolpom in Mestno hišo. || PTUJ || {{q|Q3441808}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7754&lat=&lon=&description=Ptuj_-_Orfejev_spomenik|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7777 7777] || Podigrac - Znamenje || Znamenje stoji pri hiši Podigrac 8. || PODIGRAC || {{q|Q998566}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7777&lat=&lon=&description=Podigrac_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7782 7782] || Ceršak - Znamenje || Znamenje stoji ob cesti, severno od hiše Tovarniška cesta 91, v južnem delu naselja Ceršak. || CERŠAK || {{q|Q391446}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7782&lat=&lon=&description=Ceršak_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7801 7801] || Kresnica - Hiša Kresnica 34 || Kresnica 34. Stavba stoji ob cesti Kresnica - Zgornje Vrtiče, v osrednjem delu razloženega naselja Kresnica. || KRESNICA || {{q|Q391446}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7801&lat=&lon=&description=Kresnica_-_Hiša_Kresnica_34|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7803 7803] || Pesnica - Hiša Pesnica 43 || Pesnica 43. Hiša stoji na pobočju, severno od ceste, v vzhodnem delu razloženega naselja. || PESNICA || {{q|Q998566}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7803&lat=&lon=&description=Pesnica_-_Hiša_Pesnica_43|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7824 7824] || Zgornje Vrtiče - Zidanica Zgornje Vrtiče 3 || Zgornje Vrtiče 3. Zidanica stoji sredi vinogradov v severnem delu razloženega naselja. || ZGORNJE VRTIČE || {{q|Q998566}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7824&lat=&lon=&description=Zgornje_Vrtiče_-_Zidanica_Zgornje_Vrtiče_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7866 7866] || Maribor - Park gradu Betnava || Na južnem obrobju Maribora. || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7866&lat=&lon=&description=Maribor_-_Park_gradu_Betnava|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7873 7873] || Dolane - Park gradu Borl || Južno in okoli gradu Borl, ob vznožju strmega griča ob Dravi, ob lokalni cesti Dolane - Zavrč. || DOLANE || {{q|Q13370246}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7873&lat=&lon=&description=Dolane_-_Park_gradu_Borl|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7876 7876] || Dornava - Park dvorca Dornava || Na Ptujskem polju, zahodno od vasi Dornava, jugozahodno od reke Pesnica. || DORNAVA || {{q|Q1003969}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7876&lat=&lon=&description=Dornava_-_Park_dvorca_Dornava|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7881 7881] || Slovenska Bistrica - Park gradu v Slovenski Bistrici || Park leži v severnem delu mesta, južno od reke Bistrice. Osrednji del je zahodno od gradu in je od njega ločen s cesto. || SLOVENSKA BISTRICA || {{q|Q11211457}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7881&lat=&lon=&description=Slovenska_Bistrica_-_Park_gradu_v_Slovenski_Bistrici|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7898 7898] || Spodnja Bačkova - Kužno znamenje || Znamenje stoji v neposredni bližini hiše Spodnja Bačkova 33. || SPODNJA BAČKOVA || {{q|Q779018}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7898&lat=&lon=&description=Spodnja_Bačkova_-_Kužno_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C799 799] || Velika Nedelja - Cerkev sv. Trojice || Cerkev stoji ob gradu Velika Nedelja ob vzhodni strani naselja in je dominanta na razglednem robu nad ravnino. || VELIKA NEDELJA || {{q|Q15900}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=799&lat=&lon=&description=Velika_Nedelja_-_Cerkev_sv._Trojice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8946 8946] || Starše - Dvorec || Starše 1. Ravninski dvorec stoji sredi naselja. || STARŠE || {{q|Q1016826}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8946&lat=&lon=&description=Starše_-_Dvorec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8947 8947] || Vurberk - Grad Vurberk || Vumpah 1. Grad stoji na kopastem griču nad Dravskim poljem. || VURBERK || {{q|Q999589}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8947&lat=&lon=&description=Vurberk_-_Grad_Vurberk|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8952 8952] || Bohova - Znamenje || Znamenje stoji jugozahodno od vasi. || BOHOVA || {{q|Q1008102}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8952&lat=&lon=&description=Bohova_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8954 8954] || Dvorjane - Znamenje pri hiši Dvorjane 5a || Nasproti hiše Dvorjane 5a, čez cesto. || DVORJANE || {{q|Q999589}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8954&lat=&lon=&description=Dvorjane_-_Znamenje_pri_hiši_Dvorjane_5a|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8955 8955] || Dvorjane - Znamenje pri pokopališču || Znamenje stoji na cestnem odcepu pri pokopališču. || DVORJANE || {{q|Q999589}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8955&lat=&lon=&description=Dvorjane_-_Znamenje_pri_pokopališču|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8957 8957] || Planica nad Framom - Znamenje pri hiši Planica 25 || Znamenje stoji ob poti pri hiši Planica 25, ob stari lipi. || PLANICA || {{q|Q731093}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8957&lat=&lon=&description=Planica_nad_Framom_-_Znamenje_pri_hiši_Planica_25|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8958 8958] || Podova - Kapelica na vaškem trgu || Stoji sredi vasi, na vaškem trgu. || PODOVA || {{q|Q731093}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8958&lat=&lon=&description=Podova_-_Kapelica_na_vaškem_trgu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8959 8959] || Polana - Znamenje || Znamenje stoji pri hiši Polana 11. || POLANA || {{q|Q1008102}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8959&lat=&lon=&description=Polana_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8961 8961] || Radizel - Znamenje || V bližini hiše Vinogradniška cesta 70. || RADIZEL || {{q|Q1008102}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8961&lat=&lon=&description=Radizel_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8963 8963] || Slivnica pri Mariboru - Znamenje sv. Janeza Nepomuka || Znamenje stoji pri gradu, zahodno od glavnega vhoda. || ČRETA || {{q|Q1008102}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8963&lat=&lon=&description=Slivnica_pri_Mariboru_-_Znamenje_sv._Janeza_Nepomuka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8964 8964] || Slivnica pri Mariboru - Znamenje sv. Jožefa || Kip stoji na pokopališkem zidu pri cerkvi. || SLIVNICA PRI MARIBORU || {{q|Q1008102}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8964&lat=&lon=&description=Slivnica_pri_Mariboru_-_Znamenje_sv._Jožefa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8965 8965] || Spodnje Hoče - Znamenje || Znamenje stoji sredi vaškega trga. || SPODNJE HOČE || {{q|Q1008102}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8965&lat=&lon=&description=Spodnje_Hoče_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8966 8966] || Spodnja Korena - Znamenje || Znamenje stoji ob križišču, vzhodno od hiše Spodnja Korena 88. || ŽIKARCE || {{q|Q999589}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8966&lat=&lon=&description=Spodnja_Korena_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8970 8970] || Zgornje Hoče - Znamenje || Znamenje stoji pri hiši Zgornje Hoče 8. || ZGORNJE HOČE || {{q|Q1008102}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8970&lat=&lon=&description=Zgornje_Hoče_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8971 8971] || Zlatoličje - Znamenje ob kanalu Drave || Stoji ob križišču, na južnem robu vasi, vzhodno od HE Zlatoličje. || ZLATOLIČJE || {{q|Q1016826}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8971&lat=&lon=&description=Zlatoličje_-_Znamenje_ob_kanalu_Drave|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8972 8972] || Zlatoličje - Znamenje ob cesti || Stoji ob cesti Maribor - Ptuj. || ZLATOLIČJE || {{q|Q1016826}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8972&lat=&lon=&description=Zlatoličje_-_Znamenje_ob_cesti|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9004 9004] || Morje - Zidanica Morje 98 || Morje 98. Stavba stoji na obronkih vzhodnega Pohorja, južno od Frama. || MORJE || {{q|Q731093}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9004&lat=&lon=&description=Morje_-_Zidanica_Morje_98|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9007 9007] || Vukovje - Hiša Vukovje 2 || Vukovje 2. Stavba stoji na rahlem pobočju, nekoliko nad cesto, severno od Perniškega jezera. || VUKOVJE || {{q|Q995048}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9007&lat=&lon=&description=Vukovje_-_Hiša_Vukovje_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9009 9009] || Vukovje - Zidanica Vukovje 77 || Vukovje 77. Zidanica stoji v zaselku Gradišče, na slemenu ob cesti. || VUKOVJE || {{q|Q995048}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9009&lat=&lon=&description=Vukovje_-_Zidanica_Vukovje_77|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9027 9027] || Maribor - Minoritska cerkev || Cerkev stoji na Vojašniškem trgu, na Lentu. || MARIBOR || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9027&lat=&lon=&description=Maribor_-_Minoritska_cerkev|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9030 9030] || Hrastje na Pohorju - Cerkev sv. Bolfenka || Cerkev stoji pod pohorskim grebenom nad zaselkom Hrastje. || HRASTJE || {{q|Q3435104}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9030&lat=&lon=&description=Hrastje_na_Pohorju_-_Cerkev_sv._Bolfenka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9590 9590] || Lahonci - Znamenje v Kungoti || Znamenje stoji ob cesti Runeč-Pršetinci, v križišču proti Ivanjkovcem. || LAHONCI || {{q|Q15900}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9590&lat=&lon=&description=Lahonci_-_Znamenje_v_Kungoti|text=Naloži}} |} [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] 2zelwo5koaw0zgfl4i70olfioi4pkfm Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v koroški regiji 4 522436 6743614 6743454 2026-08-27T18:57:11Z Pinky sl 2932 popravek linkov do geohub.gov.si 6743614 wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v koroški regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2026]]. Poln seznam je v [https://eid.gov.si Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. {| class="wikitable sortable" |- ! EŠD || Ime || Lokacija || Naselje || Občina || Razglasitev || |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C12322 12322] || Golavabuka - Zakržnikovo znamenje || Znamenje stoji jugozahodno od domačije Zakržnik, Golavabuka 51. || GOLAVABUKA || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=12322&lat=&lon=&description=Golavabuka_-_Zakržnikovo_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14062 14062] || Podkraj pri Ravnah - Avguštinovo znamenje || Znamenje stoji jugozahodno od domačije Avguštin, Podkraj 2. || PODKRAJ || {{q|Q13378051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14062&lat=&lon=&description=Podkraj_pri_Ravnah_-_Avguštinovo_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C18040 18040] || Vuzenica - Župnišče || Zgornji trg 28. Župnišče stoji na skali, ob cerkvi sv. Nikolaja, s katero ustvarja kvaliteten ambient. || VUZENICA || {{q|Q370390}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=18040&lat=&lon=&description=Vuzenica_-_Župnišče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C18041 18041] || Muta - Župnišče || Glavni trg 12. Župnišče stoji zahodno od cerkve sv. Marjete. || MUTA || {{q|Q6309297}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=18041&lat=&lon=&description=Muta_-_Župnišče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C28291 28291] || Šentanel - Kramolčeva kašča || Kašča stoji v okviru domačije Šentanel 13, ob cerkvenem obzidju. || ŠENTANEL || {{q|Q650009}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=28291&lat=&lon=&description=Šentanel_-_Kramolčeva_kašča|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C28728 28728] || Pernice - Župnišče || Pernice 23. Župnišče stoji v strmem pobočju, zahodno od cerkve sv. Simona in Jude. || PERNICE || {{q|Q6309297}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=28728&lat=&lon=&description=Pernice_-_Župnišče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2909 2909] || Brezno pri Podvelki - Cerkev Marijinega vnebovzetja || Cerkev stoji ob glavni cesti Maribor - Dravograd, v naselju Brezno. || BREZNO || {{q|Q1016800}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2909&lat=&lon=&description=Brezno_pri_Podvelki_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2936 2936] || Črneče - Cerkev sv. Andreja in Jakoba || Cerkev stoji sredi pokopališča, ob cesti Dravograd - Libeliče. || ČRNEČE || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2936&lat=&lon=&description=Črneče_-_Cerkev_sv._Andreja_in_Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2956 2956] || Dravograd - Cerkev sv. Janeza Evangelista || Cerkev stoji na zahodnem robu mestnega jedra, južno ob glavni cesti Dravograd - Vič. || DRAVOGRAD || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2956&lat=&lon=&description=Dravograd_-_Cerkev_sv._Janeza_Evangelista|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2957 2957] || Vič - Cerkev sv. Lenarta || Cerkev stoji ob lokalni cesti Dravograd - Vič. || VIČ || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2957&lat=&lon=&description=Vič_-_Cerkev_sv._Lenarta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2958 2958] || Sveti Boštjan pri Dravogradu - Cerkev sv. Boštjana in Roka || Cerkev stoji ob glavni cesti Maribor - Dravograd. || SV. BOŠTJAN || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2958&lat=&lon=&description=Sveti_Boštjan_pri_Dravogradu_-_Cerkev_sv._Boštjana_in_Roka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2959 2959] || Kozji Vrh nad Dravogradom - Cerkev sv. Marije Magdalene || Cerkev stoji severno od glavne ceste Maribor - Dravograd in zaselka Vrata. || KOZJI VRH NAD DRAVOGRADOM || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2959&lat=&lon=&description=Kozji_Vrh_nad_Dravogradom_-_Cerkev_sv._Marije_Magdalene|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C30075 30075] || Ravne na Koroškem - Dvorec Grinfels || Ostaline dvorca so tik pred vstopom v mesto Ravne na Koroškem, med cesto Dravograd - Ravne in reko Mežo. || RAVNE NA KOROŠKEM || {{q|Q13378051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=30075&lat=&lon=&description=Ravne_na_Koroškem_-_Dvorec_Grinfels|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3016 3016] || Mislinja - Cerkev sv. Lenarta || Cerkev stoji v vzhodnem delu zaselka Šentlenart, na levem bregu reke Mislinje. || MISLINJA || {{q|Q999584}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3016&lat=&lon=&description=Mislinja_-_Cerkev_sv._Lenarta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3017 3017] || Mislinja - Cerkev sv. Ahaca || Cerkev stoji ob glavni cesti Slovenj Gradec - Mislinja. || MISLINJA || {{q|Q999584}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3017&lat=&lon=&description=Mislinja_-_Cerkev_sv._Ahaca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3018 3018] || Dovže - Cerkev sv. Urha || Cerkev stoji v Zgornjih Dovžah. || DOVŽE || {{q|Q999584}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3018&lat=&lon=&description=Dovže_-_Cerkev_sv._Urha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3025 3025] || Šentjanž pri Dravogradu - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Cerkev stoji na pokopališču v središču naselja in ni pravilno orientirana. || ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3025&lat=&lon=&description=Šentjanž_pri_Dravogradu_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3026 3026] || Bukovska vas - Cerkev sv. Jedrti || Cerkev stoji na najvišji točki zaselka Šentjedrt, južno od regionalne ceste Dravograd-Slovenj Gradec. || GMAJNA || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3026&lat=&lon=&description=Bukovska_vas_-_Cerkev_sv._Jedrti|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3030 3030] || Javorje - Cerkev sv. Marije Magdalene || Stoji na pokopališču vrh Javorja. || JAVORJE || {{q|Q279072}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3030&lat=&lon=&description=Javorje_-_Cerkev_sv._Marije_Magdalene|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3031 3031] || Javorje - Cerkev sv. Jošta || Vzhodno od Črne, po lokalni cesti, nad domačijo Podkržnik. || JAVORJE || {{q|Q279072}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3031&lat=&lon=&description=Javorje_-_Cerkev_sv._Jošta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3034 3034] || Sveti Jernej nad Muto - Cerkev sv. Jerneja || Cerkev stoji v bližini avstrijske meje, vzhodno nad dolino Mučke Bistrice. || SV. JERNEJ NAD MUTO || {{q|Q6309297}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3034&lat=&lon=&description=Sveti_Jernej_nad_Muto_-_Cerkev_sv._Jerneja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3065 3065] || Koprivna - Cerkev sv. Jakoba || Cerkev stoji zahodno od Črne, na vzpetini. || KOPRIVNA || {{q|Q279072}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3065&lat=&lon=&description=Koprivna_-_Cerkev_sv._Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3066 3066] || Koprivna - Cerkev sv. Ane || Cerkev leži severozahodno od Črne ob avstijski meji. || KOPRIVNA || {{q|Q279072}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3066&lat=&lon=&description=Koprivna_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3076 3076] || Kotlje - Cerkev sv. Marjete || Cerkev s pokopališčem stoji v središču Kotelj. || KOTLJE || {{q|Q13378051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3076&lat=&lon=&description=Kotlje_-_Cerkev_sv._Marjete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3101 3101] || Libeliče - Cerkev sv. Martina || Cerkev stoji na vzpetini nad vasjo, na pokopališču. || LIBELIČE || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3101&lat=&lon=&description=Libeliče_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3120 3120] || Rdeči Breg - Cerkev sv. Ignacija || Cerkev stoji severozahodno od naselja Rdeči Breg, na osamljeni legi. || RDEČI BREG - DEL || {{q|Q1016800}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3120&lat=&lon=&description=Rdeči_Breg_-_Cerkev_sv._Ignacija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3175 3175] || Plat nad Mežico - Cerkev sv. Lenarta || Cerkev stoji v gozdu, južno nad Kajžarjevo domačijo. || PLAT || {{q|Q678147}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3175&lat=&lon=&description=Plat_nad_Mežico_-_Cerkev_sv._Lenarta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3199 3199] || Muta - Cerkev sv. Petra || Cerkev stoji nad levim bregom reke Drave, zahodno od HE Vuzenica, jugozahodno od Mute in jugovzhodno od Gortine. || MUTA || {{q|Q6309297}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3199&lat=&lon=&description=Muta_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3201 3201] || Gortina - Cerkev sv. Štefana || Cerkev stoji ob križišču cest sredi vasi Gortina. || GORTINA || {{q|Q6309297}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3201&lat=&lon=&description=Gortina_-_Cerkev_sv._Štefana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3209 3209] || Ojstrica - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Na vrhu naselja. || OJSTRICA || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3209&lat=&lon=&description=Ojstrica_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C321 321] || Leše pri Prevaljah - Ambient s cerkvama sv. Ane in sv. Volbenka || Ambient s cerkvama je na prevalu nad vasjo Leše, vzhodno pod Volinjekom, pod robom gozda. || LEŠE || {{q|Q650009}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=321&lat=&lon=&description=Leše_pri_Prevaljah_-_Ambient_s_cerkvama_sv._Ane_in_sv._Volbenka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3210 3210] || Sveti Duh pri Dravogradu - Cerkev sv. Duha || Cerkev stoji na hribu pod Ojstrico, vzhodno od župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika. || SV. DUH || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3210&lat=&lon=&description=Sveti_Duh_pri_Dravogradu_-_Cerkev_sv._Duha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3218 3218] || Pameče - Cerkev sv. Ane || Cerkev stoji Anskem vrhu, na izjemno razgledni legi severno od naselja Pameče. || PAMEČE || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3218&lat=&lon=&description=Pameče_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3219 3219] || Troblje - Cerkev sv. Marije || Cerkev stoji v središču vasi Troblje. || TROBLJE || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3219&lat=&lon=&description=Troblje_-_Cerkev_sv._Marije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C322 322] || Libeliče - Kostnica sv. Mihaela || Kostnica stoji na vaškem pokopališču na zahodni strani vasi, južno ob cerkvi in pod robom strmega gozdnega roba. || LIBELIČE || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=322&lat=&lon=&description=Libeliče_-_Kostnica_sv._Mihaela|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3223 3223] || Pernice - Cerkev sv. Simona in Jude || Cerkev stoji vzhodno ob lokalni cesti, ki vodi iz Gortine proti severu. || PERNICE || {{q|Q6309297}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3223&lat=&lon=&description=Pernice_-_Cerkev_sv._Simona_in_Jude|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3229 3229] || Otiški Vrh - Cerkev sv. Ožbolta || Cerkev stoji na Ožbaltskem vrhu, zahodno od Medvedove domačije. || OTIŠKI VRH || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3229&lat=&lon=&description=Otiški_Vrh_-_Cerkev_sv._Ožbolta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3257 3257] || Podgorje - Cerkev sv. Duha || Cerkev leži na razgledni legi zahodno od naselja, na grebenu nad Suhodolom. || PODGORJE || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3257&lat=&lon=&description=Podgorje_-_Cerkev_sv._Duha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3281 3281] || Leše pri Prevaljah - Cerkev sv. Ane || Cerkev stoji ob cerkvi sv. Volbenka severozahodno od vasi Leše. || LEŠE || {{q|Q650009}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3281&lat=&lon=&description=Leše_pri_Prevaljah_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3282 3282] || Poljana - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Cerkev stoji južno ob glavni cesti v središču Poljan. || POLJANA || {{q|Q650009}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3282&lat=&lon=&description=Poljana_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3300 3300] || Radlje ob Dravi - Cerkev sv. Mihaela || Cerkev stoji sredi naselja in je prostorska dominanta ob vstopu v starejše mestno jedro. || RADLJE OB DRAVI || {{q|Q1005364}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3300&lat=&lon=&description=Radlje_ob_Dravi_-_Cerkev_sv._Mihaela|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3302 3302] || Sveti Trije Kralji nad Radljami - Cerkev sv. Treh kraljev || Cerkev stoji severozahodno od Radelj, zahodno od lokalne ceste. || SV. TRIJE KRALJI || {{q|Q1005364}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3302&lat=&lon=&description=Sveti_Trije_Kralji_nad_Radljami_-_Cerkev_sv._Treh_kraljev|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3303 3303] || Št. Janž nad Radljami - Cerkev sv. Janeza Nepomuka || Cerkev stoji zahodno od ceste Spodnja Vižinga - Remšnik. || ŠT. JANŽ PRI RADLJAH || {{q|Q1005364}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3303&lat=&lon=&description=Št._Janž_nad_Radljami_-_Cerkev_sv._Janeza_Nepomuka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3305 3305] || Ravne na Koroškem - Cerkev sv. Egidija || Cerkev stoji v severnem delu Raven, na griču nad mestom. || RAVNE NA KOROŠKEM || {{q|Q13378051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3305&lat=&lon=&description=Ravne_na_Koroškem_-_Cerkev_sv._Egidija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3312 3312] || Zgornji Razbor - Cerkev sv. Danijela || Cerkev stoji sredi redko pozidanega naselja Zgornji Razbor, jugozahodno od Slovenj Gradca. || ZGORNJI RAZBOR || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3312&lat=&lon=&description=Zgornji_Razbor_-_Cerkev_sv._Danijela|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3318 3318] || Radelca - Cerkev sv. Pankracija || Iz Remšnika po lokalni cesti proti severu. Stoji na meji z Avstrijo. || RADELCA || {{q|Q1005364}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3318&lat=&lon=&description=Radelca_-_Cerkev_sv._Pankracija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3319 3319] || Radelca - Cerkev sv. Urbana || Leži tik ob avstrijski meji, pri domačiji Buzenik, Radelca 20. || RADELCA || {{q|Q1005364}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3319&lat=&lon=&description=Radelca_-_Cerkev_sv._Urbana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3320 3320] || Ribnica na Pohorju - Cerkev sv. Jerneja || Cerkev stoji sredi vasi Ribnica na Pohorju. || RIBNICA NA POHORJU || {{q|Q1009413}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3320&lat=&lon=&description=Ribnica_na_Pohorju_-_Cerkev_sv._Jerneja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3321 3321] || Ribnica na Pohorju - Cerkev sv. Lenarta || Cerkev stoji severovzhodno od jedra vasi Ribnica na Pohorju, ob pokopališču. || RIBNICA NA POHORJU || {{q|Q1009413}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3321&lat=&lon=&description=Ribnica_na_Pohorju_-_Cerkev_sv._Lenarta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3322 3322] || Hudi Kot - Cerkev sv. Bolfenka || Cerkev stoji zahodno od Pečenikovega vrha na Pohorju, v razloženem naselju Hudi Kot. || HUDI KOT || {{q|Q1009413}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3322&lat=&lon=&description=Hudi_Kot_-_Cerkev_sv._Bolfenka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3323 3323] || Janževski Vrh - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Cerkev stoji na koncu ceste, ki vodi iz Ribnice na Pohorju na Janževski vrh. || JANŽEVSKI VRH || {{q|Q1016800}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3323&lat=&lon=&description=Janževski_Vrh_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3337 3337] || Sele - Cerkev sv. Roka || Cerkev stoji znotraj obzidja, v katerem je pokopališče, južno od glavne ceste Slovenj Gradec-Ravne, vzhodno od kmetije Gostenčnik. || SELE || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3337&lat=&lon=&description=Sele_-_Cerkev_sv._Roka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3339 3339] || Sele - Cerkev sv. Miklavža || Cerkev stoji ob cesti v vzhodnem delu razloženega naselja Sele, na pobočju Kope. || SELE || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3339&lat=&lon=&description=Sele_-_Cerkev_sv._Miklavža|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3392 3392] || Stari trg pri Slovenj Gradcu - Cerkev sv. Radegunde || Cerkev stoji sredi vasi Stari trg, na strmem pobočju južno pod Gradom. || SLOVENJ GRADEC || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3392&lat=&lon=&description=Stari_trg_pri_Slovenj_Gradcu_-_Cerkev_sv._Radegunde|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3393 3393] || Jazbina - Cerkev sv. Uršule na Uršlji gori || Cerkev stoji na vrhu Uršlje gore, vzhodno od doma na Uršlji gori, vzhodno od Črne na Koroškem in zahodno od Slovenj Gradca. || JAZBINA || {{q|Q279072}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3393&lat=&lon=&description=Jazbina_-_Cerkev_sv._Uršule_na_Uršlji_gori|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3394 3394] || Vrhe - Cerkev sv. Urbana || Cerkev stoji zahodno od ceste Bukovska vas-Vrhe. || VRHE || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3394&lat=&lon=&description=Vrhe_-_Cerkev_sv._Urbana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3419 3419] || Legen - Cerkev sv. Jurija || Cerkev stoji na robu gozda, v razloženi vasi na platoju nad Mislinjsko dolino. || LEGEN || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3419&lat=&lon=&description=Legen_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3421 3421] || Brda - Cerkev sv. Marije Magdalene || cerkev stoji na obronkih Pohorja, severno od ceste Dovže-Turiška vas, pri hiši Brda 37. || BRDA || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3421&lat=&lon=&description=Brda_-_Cerkev_sv._Marije_Magdalene|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3424 3424] || Golavabuka - Cerkev sv. Filipa in Jakoba || Cerkev stoji vrh razglednega hriba nad Tomaško vasjo, južno od hiše Golavabuka 17. || GOLAVABUKA || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3424&lat=&lon=&description=Golavabuka_-_Cerkev_sv._Filipa_in_Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3453 3453] || Trbonje - Cerkev sv. Križa || Cerkev stoji v središču naselja ob lokalni cesti Dravograd - Trbonje. || TRBONJE || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3453&lat=&lon=&description=Trbonje_-_Cerkev_sv._Križa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3454 3454] || Sveti Danijel - Cerkev sv. Danijela || Cerkev stoji na samem, vzhodno od Mežnarjevega vrha. || SV. DANIJEL || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3454&lat=&lon=&description=Sveti_Danijel_-_Cerkev_sv._Danijela|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3511 3511] || Sveti Vid pri Vuzenici - Cerkev sv. Vida || Vzhodno od Vuzenice, na višini 440 m. || SV. VID || {{q|Q370390}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3511&lat=&lon=&description=Sveti_Vid_pri_Vuzenici_-_Cerkev_sv._Vida|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4797 4797] || Remšnik - Župnijsko središče || Remšnik 2. Ambient stoji na vzpetini severno nad naseljem. || REMŠNIK || {{q|Q1005364}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4797&lat=&lon=&description=Remšnik_-_Župnijsko_središče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C48 48] || Brezno pri Podvelki - Hribernikovo znamenje || Znamenje stoji vzhodno od hiše Brezno 3 in spada k domačiji Hribernik, Brezno 2. || BREZNO || {{q|Q1016800}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=48&lat=&lon=&description=Brezno_pri_Podvelki_-_Hribernikovo_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5021 5021] || Radlje ob Dravi - Samostan dominikank || Samostan stoji na zahodnem robu naselja, severno od ceste Maribor - Dravograd ter grajske pristave s kalvarijo. || RADLJE OB DRAVI || {{q|Q1005364}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5021&lat=&lon=&description=Radlje_ob_Dravi_-_Samostan_dominikank|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C526 526] || Plat nad Mežico - Kašča na domačiji Plat 11 || Plat 11. Kašča stoji v sklopu samotne domačije. || PLAT || {{q|Q678147}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=526&lat=&lon=&description=Plat_nad_Mežico_-_Kašča_na_domačiji_Plat_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5308 5308] || Brezno pri Podvelki - Znamenje nad šolo || Znamenje stoji nad šolo. || BREZNO || {{q|Q1016800}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5308&lat=&lon=&description=Brezno_pri_Podvelki_-_Znamenje_nad_šolo|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C596 596] || Radlje ob Dravi - Domačija Pod Perkolico 1 || Pod Perkolico 1. Stoji na skrajnem S robu naselja. || RADLJE OB DRAVI || {{q|Q1005364}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=596&lat=&lon=&description=Radlje_ob_Dravi_-_Domačija_Pod_Perkolico_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C658 658] || Slovenj Gradec - Cerkev sv. Duha || Na vzhodnem robu srednjeveškega jedra Slovenj Gradca, južno od župne cerkve ob robu Trga svobode stoji Špitalska cerkev. || SLOVENJ GRADEC || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=658&lat=&lon=&description=Slovenj_Gradec_-_Cerkev_sv._Duha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C659 659] || Slovenj Gradec - Cerkev sv. Elizabete || Cerkev stoji na vzhodni strani jedra Slovenj Gradca, ob zaključni stranici Trga svobode. || SLOVENJ GRADEC || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=659&lat=&lon=&description=Slovenj_Gradec_-_Cerkev_sv._Elizabete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C694 694] || Stari trg pri Slovenj Gradcu - Cerkev sv. Pankracija || Cerkev stoji severno nad naseljem Stari trg, na vrhu razglednega griča Grad nad Slovenj Gradcem (Grajski grič). || SLOVENJ GRADEC || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=694&lat=&lon=&description=Stari_trg_pri_Slovenj_Gradcu_-_Cerkev_sv._Pankracija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C724 724] || Šentjanž nad Dravčami - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Na robu vasi, na poudarjeni gomili in ob lipi. || ŠENTJANŽ NAD DRAVČAMI || {{q|Q370390}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=724&lat=&lon=&description=Šentjanž_nad_Dravčami_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7380 7380] || Črneče - Vas || Ob lokalni cesti Dravograd-Libeliče. || ČRNEČE || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7380&lat=&lon=&description=Črneče_-_Vas|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7381 7381] || Dravograd - Trško jedro || Naselje leži 60 km zahodno od Maribora ob magistralni cesti Maribor-Vič, nad sotočjem Drave in Meže. || DRAVOGRAD || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7381&lat=&lon=&description=Dravograd_-_Trško_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7384 7384] || Bukovje pri Dravogradu - Grajske razvaline Puhštanj || V naselju Bukovje nad graščino Bukovje ob lokalni cesti Maribor-Dravograd. || BUKOVJE || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7384&lat=&lon=&description=Bukovje_pri_Dravogradu_-_Grajske_razvaline_Puhštanj|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7387 7387] || Dravograd - Grajske razvaline || Na pobočju severno od naselja Dravograd. || DRAVOGRAD || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7387&lat=&lon=&description=Dravograd_-_Grajske_razvaline|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7389 7389] || Črneče - Župnišče Črneče 170 || Črneče 170. V središču naselja ob župni cerkvi. || ČRNEČE || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7389&lat=&lon=&description=Črneče_-_Župnišče_Črneče_170|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7390 7390] || Dravograd - Hiša Koroška cesta 12 || Koroška cesta 12. Izven mestnega jedra, ob cesti proti Viču, južno od cerkve sv. Janeza. || DRAVOGRAD || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7390&lat=&lon=&description=Dravograd_-_Hiša_Koroška_cesta_12|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7391 7391] || Dravograd - Hiša Trg 4. julija 22 || Trg 4. julija 22. Prvi objekt v zaščitenem mestnem jedru iz smeri Maribora. || DRAVOGRAD || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7391&lat=&lon=&description=Dravograd_-_Hiša_Trg_4._julija_22|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7394 7394] || Dravograd - Hiša Trg 4. julija 38 || Trg 4. julija 38. Nahaja se v mestnem jedru, na severni strani trga. || DRAVOGRAD || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7394&lat=&lon=&description=Dravograd_-_Hiša_Trg_4._julija_38|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7395 7395] || Dravograd - Hiša Trg 4. julija 43 || Trg 4. julija 43. Stoji v južnem nizu trga. || DRAVOGRAD || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7395&lat=&lon=&description=Dravograd_-_Hiša_Trg_4._julija_43|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7397 7397] || Dravograd - Hiša Trg 4. julija 57 || Trg 4. julija 57. Stoji na jugozahodnem robu trga. || DRAVOGRAD || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7397&lat=&lon=&description=Dravograd_-_Hiša_Trg_4._julija_57|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7400 7400] || Bukovje pri Dravogradu - Kapela || Kapela stoji jugozahodno od dvorca Bukovje, na desnem bregu Drave, ob lokalni cesti Dravograd-Trbonje. || BUKOVJE || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7400&lat=&lon=&description=Bukovje_pri_Dravogradu_-_Kapela|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7401 7401] || Bukovska vas - Kapelica || Stoji ob glavni cesti Dravograd-Slovenj Gradec v naselju Bukovska vas. || BUKOVSKA VAS || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7401&lat=&lon=&description=Bukovska_vas_-_Kapelica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7402 7402] || Črneče - Veržunovo znamenje || Sredi Črneškega polja, v bližini kmetije Vržun. || ČRNEČE || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7402&lat=&lon=&description=Črneče_-_Veržunovo_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7403 7403] || Črneče - Znamenje na župnijskem polju || Severozahodno iz Črneč na takoimenovanem župnijskem polju, pod ogromno lipo. || ČRNEČE || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7403&lat=&lon=&description=Črneče_-_Znamenje_na_župnijskem_polju|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7404 7404] || Črneče - Žgajnerjeva kapelica || Znamenje stoji sredi vasi, na severni strani cerkve. || ČRNEČE || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7404&lat=&lon=&description=Črneče_-_Žgajnerjeva_kapelica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7405 7405] || Dobrova pri Dravogradu - Mačičevo znamenje || Stoji tik nad opuščeno gramoznico na Dobravi, S od strnjenega naselja Dobrova pri Dravogradu. || DOBROVA PRI DRAVOGRADU || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7405&lat=&lon=&description=Dobrova_pri_Dravogradu_-_Mačičevo_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7408 7408] || Ojstrica - Znamenje pri Moriju || Stoji južno od cerkve sv. J. Krstnika, v bližini gostilne Mori. || OJSTRICA || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7408&lat=&lon=&description=Ojstrica_-_Znamenje_pri_Moriju|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7410 7410] || Selovec - Šulerjevo znamenje || Znamenje stoji zahodno od kmetije, Selovec 45. || SELOVEC || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7410&lat=&lon=&description=Selovec_-_Šulerjevo_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7411 7411] || Sveti Danijel - Gosnikovo znamenje || Znamenje stoji ob cesti zahodno od kmetije Gosnik, Sv. Danijel 52. || SV. DANIJEL || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7411&lat=&lon=&description=Sveti_Danijel_-_Gosnikovo_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7412 7412] || Sveti Danijel - Znamenje pri Uršniku || Znamenje stoji ob gospodarskem poslopju na domačiji Sv. Danijel 6. || SV. DANIJEL || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7412&lat=&lon=&description=Sveti_Danijel_-_Znamenje_pri_Uršniku|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7413 7413] || Vič - Znamenje pri Blažeju || Znamenje stoji ob cesti, ki vodi iz Viča proti Feldhofu. || VIČ || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7413&lat=&lon=&description=Vič_-_Znamenje_pri_Blažeju|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7414 7414] || Vrata - Otovo znamenje || Znamenje stoji ob križišču poti zahodno od domačije Ot in vzhodno od domačije Zakrižnik. || VRATA || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7414&lat=&lon=&description=Vrata_-_Otovo_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7415 7415] || Libeliška Gora - Trotova kapelica || Znamenje stoji v gozdu na meji med ravensko in dravograjsko občino, zahodno od hiše Libeliška Gora 20 (Trot). || LIBELIŠKA GORA || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7415&lat=&lon=&description=Libeliška_Gora_-_Trotova_kapelica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7431 7431] || Ojstrica - Domačija Pogač || Ojstrica 4. Domačija leži severozahodno od razložene vasi. || OJSTRICA || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7431&lat=&lon=&description=Ojstrica_-_Domačija_Pogač|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7458 7458] || Kozji Vrh nad Dravogradom - Mejni kamen || Mejni kamen je ob magistralni cesti Radlje-Dravograd, v zaselku Murnhof, nasproti istoimenske gostilne. || KOZJI VRH NAD DRAVOGRADOM || {{q|Q3503123}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7458&lat=&lon=&description=Kozji_Vrh_nad_Dravogradom_-_Mejni_kamen|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7635 7635] || Mežica - Trško jedro || Ob Meži, jugozahodno od Prevalj. || MEŽICA || {{q|Q678147}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7635&lat=&lon=&description=Mežica_-_Trško_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7636 7636] || Ravne na Koroškem - Trško jedro || Staro jedro Raven na Koroškem je locirano južno ob sotočju potoka Suha in reke Meže. || RAVNE NA KOROŠKEM || {{q|Q13378051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7636&lat=&lon=&description=Ravne_na_Koroškem_-_Trško_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7642 7642] || Mušenik - Graščina || Mušenik 7. Zahodno ob glavni cesti iz Mežice proti Črni na Koroškem. || ČRNA NA KOROŠKEM || {{q|Q279072}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7642&lat=&lon=&description=Mušenik_-_Graščina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7645 7645] || Uršlja gora - Stolp Močivnik || Uršlja gora, Močivnik. Stolp stoji jugozahodno od vrha Plešivca, na pobočjih Uršlje gore. || JAZBINA || {{q|Q279072}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7645&lat=&lon=&description=Uršlja_gora_-_Stolp_Močivnik|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7647 7647] || Črna na Koroškem - Župnišče || Center 21 || ČRNA NA KOROŠKEM || {{q|Q279072}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7647&lat=&lon=&description=Črna_na_Koroškem_-_Župnišče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7648 7648] || Črna na Koroškem - Hiša Center 22 || Center 22 || ČRNA NA KOROŠKEM || {{q|Q279072}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7648&lat=&lon=&description=Črna_na_Koroškem_-_Hiša_Center_22|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7651 7651] || Črna na Koroškem - Hiša Center 102 || Center 102. Hiša stoji v jedru naselja, pri cerkvi. || ČRNA NA KOROŠKEM || {{q|Q279072}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7651&lat=&lon=&description=Črna_na_Koroškem_-_Hiša_Center_102|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7654 7654] || Mušenik - Hiša Mušenik 4 || Mušenik 4. Hiša stoji vzhodno ob cesti Mežica - Črna. || ČRNA NA KOROŠKEM || {{q|Q279072}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7654&lat=&lon=&description=Mušenik_-_Hiša_Mušenik_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7660 7660] || Ravne na Koroškem - Hiša Trg svobode 5 || Trg svobode 5. Hiša stoji ob potoku Suha. || RAVNE NA KOROŠKEM || {{q|Q13378051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7660&lat=&lon=&description=Ravne_na_Koroškem_-_Hiša_Trg_svobode_5|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7662 7662] || Bistra pri Črni - Znamenje pri domačiji Knez || Znamenje stoji pri domačiji Bistra 16. || BISTRA || {{q|Q279072}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7662&lat=&lon=&description=Bistra_pri_Črni_-_Znamenje_pri_domačiji_Knez|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7664 7664] || Dobja vas - Znamenje pri hiši Dobja vas 88 || Znamenje stoji med glavno cesto Prevalje-Ravne in lokalno cesto v naselju vrstnih hiš, nasproti hiše Dobja vas 88. || DOBJA VAS || {{q|Q13378051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7664&lat=&lon=&description=Dobja_vas_-_Znamenje_pri_hiši_Dobja_vas_88|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7665 7665] || Koprivna - Znamenje pri domačiji Šumel || Znamenje stoji pri domačiji Koprivna 47, imenovani "Šumer". || KOPRIVNA || {{q|Q279072}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7665&lat=&lon=&description=Koprivna_-_Znamenje_pri_domačiji_Šumel|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7666 7666] || Ludranski vrh - Znamenje pri domačiji Vesevk || Severovzhodno od domačije Vesevk, Ludranski vrh 20. || LUDRANSKI VRH || {{q|Q279072}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7666&lat=&lon=&description=Ludranski_vrh_-_Znamenje_pri_domačiji_Vesevk|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7667 7667] || Ludranski vrh - Znamenje pod Najevsko lipo || Znamenje stoji pri domačiji Najevnik, Ludranski vrh 25, pod Najevsko lipo. || LUDRANSKI VRH || {{q|Q279072}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7667&lat=&lon=&description=Ludranski_vrh_-_Znamenje_pod_Najevsko_lipo|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7669 7669] || Podkraj pri Mežici - Znamenje blizu domačije Lekš || Na travniku jugozahodno od domačijeLekš, Podkraj pri Mežici 3. || PODKRAJ PRI MEŽICI || {{q|Q678147}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7669&lat=&lon=&description=Podkraj_pri_Mežici_-_Znamenje_blizu_domačije_Lekš|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7672 7672] || Podpeca - Znamenje pri cerkvi sv. Helene || Znamenje stoji severno od cerkve sv. Helene v Podpeci. || PODPECA || {{q|Q279072}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7672&lat=&lon=&description=Podpeca_-_Znamenje_pri_cerkvi_sv._Helene|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7673 7673] || Poljana - Znamenje || Znamenje stoji južno ob hiši Poljana 21, v središču vasi. || POLJANA || {{q|Q650009}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7673&lat=&lon=&description=Poljana_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7674 7674] || Prevalje - Znamenje na Polju || Znamenje stoji na Polju, ob poljski poti, jugovzhodno od OŠ Franja Goloba Prevalje. || PREVALJE || {{q|Q650009}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7674&lat=&lon=&description=Prevalje_-_Znamenje_na_Polju|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7676 7676] || Ravne na Koroškem - Kapelica ob Suhi || Kapelica stoji na Trgu svobode, ob mostičku čez potok Suha, na levem bregu Suhe. || RAVNE NA KOROŠKEM || {{q|Q13378051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7676&lat=&lon=&description=Ravne_na_Koroškem_-_Kapelica_ob_Suhi|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7677 7677] || Strojna - Žerovnikova kapelica || Kapelica stoji zahodno od domačije Žerovnik, Strojna 27. || STROJNA || {{q|Q13378051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7677&lat=&lon=&description=Strojna_-_Žerovnikova_kapelica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7678 7678] || Šentanel - Gornikovo znamenje || Znamenje stoji v gozdu, ob cesti Šentanel-Jamnica-Suhi Vrh, severno od Gornikove domačije, Šentanel 23. || ŠENTANEL || {{q|Q650009}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7678&lat=&lon=&description=Šentanel_-_Gornikovo_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7680 7680] || Šentanel - Močnikov križ || Znamenje stoji zahodno od domačije Močnik, Šentanel 27. || ŠENTANEL || {{q|Q650009}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7680&lat=&lon=&description=Šentanel_-_Močnikov_križ|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7685 7685] || Dolga Brda - Goljakova kašča || Kašča stoji južno ob lokalni cesti v sklopu domačije Dolga Brda 25. || DOLGA BRDA || {{q|Q650009}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7685&lat=&lon=&description=Dolga_Brda_-_Goljakova_kašča|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7686 7686] || Jamnica - Zvonikova kašča || Kašča stoji v sklopu samotne domačije Jamnica 2 (prej Zgornja Jamnica 2). || JAMNICA || {{q|Q650009}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7686&lat=&lon=&description=Jamnica_-_Zvonikova_kašča|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7694 7694] || Lokovica - Voglova kašča || Kašča stoji v sklopu domačije Lokovica 15, ob lokalni cesti Mežica-Dolga Brda blizu državne meje. || LOKOVICA || {{q|Q650009}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7694&lat=&lon=&description=Lokovica_-_Voglova_kašča|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7733 7733] || Plat nad Mežico - Kužno znamenje || Na dolomitni skali zahodno od ceste Mežica - Črna. || PLAT || {{q|Q678147}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7733&lat=&lon=&description=Plat_nad_Mežico_-_Kužno_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7741 7741] || Mušenik - Hiša Mušenik 2 || Mušenik 2. Ob levem bregu Meže, v severnem delu Mušenika. || ČRNA NA KOROŠKEM || {{q|Q279072}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7741&lat=&lon=&description=Mušenik_-_Hiša_Mušenik_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7747 7747] || Mežica - Kivova fužina || Celovška cesta 13. Kovačija stoji ob potoku Šumec, v severozahodnem delu Mežice. || MEŽICA || {{q|Q678147}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7747&lat=&lon=&description=Mežica_-_Kivova_fužina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7748 7748] || Mežica - Vodna žaga || Celovška cesta 17. Ob potoku Šumec. || MEŽICA || {{q|Q678147}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7748&lat=&lon=&description=Mežica_-_Vodna_žaga|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7750 7750] || Podkraj pri Mežici - Mlačnikov mlin || Ob izviru potoka Šumca, južno od domačije Mlačnik. || PODKRAJ PRI MEŽICI || {{q|Q678147}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7750&lat=&lon=&description=Podkraj_pri_Mežici_-_Mlačnikov_mlin|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7751 7751] || Mežica - Območje rudnikov || Vhod je v Poleni in v Žerjavu. || MEŽICA || {{q|Q678147}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7751&lat=&lon=&description=Mežica_-_Območje_rudnikov|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7956 7956] || Završe - Arheološko območje jama Huda Luknja || Tik pod jamo Špehovko, jugozahodno od bivše železniške postaje Gornji Dolič. || ZAVRŠE || {{q|Q999584}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7956&lat=&lon=&description=Završe_-_Arheološko_območje_jama_Huda_Luknja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7957 7957] || Završe - Arheološko območje jama Pilanca || Tik nad jamo Špehovko, jugozahodno od opuščene železniške postaje. || ZAVRŠE || {{q|Q999584}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7957&lat=&lon=&description=Završe_-_Arheološko_območje_jama_Pilanca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7964 7964] || Slovenj Gradec - Graščina Rothenturn || Šolska ulica 5. Graščina stoji vzhodno od reke Suhodolnice. || SLOVENJ GRADEC || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7964&lat=&lon=&description=Slovenj_Gradec_-_Graščina_Rothenturn|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7965 7965] || Vodriž - Razvaline gradu || Razvaline gradu stojijo na vrhu hriba, ob pomembni evropski planinski poti. || VODRIŽ || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7965&lat=&lon=&description=Vodriž_-_Razvaline_gradu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7973 7973] || Slovenj Gradec - Hiša Glavni trg 16 || Glavni trg 16. Hiša stoji v strnjenem tržnem nizu. || SLOVENJ GRADEC || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7973&lat=&lon=&description=Slovenj_Gradec_-_Hiša_Glavni_trg_16|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7985 7985] || Slovenj Gradec - Hiša Glavni trg 34 || Glavni trg 34. Hiša stoji v strnjenem tržnem nizu. || SLOVENJ GRADEC || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7985&lat=&lon=&description=Slovenj_Gradec_-_Hiša_Glavni_trg_34|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7987 7987] || Slovenj Gradec - Hiša Glavni trg 37 || Glavni trg 37. Hiša stoji v strnjenem tržnem nizu. || SLOVENJ GRADEC || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7987&lat=&lon=&description=Slovenj_Gradec_-_Hiša_Glavni_trg_37|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7988 7988] || Slovenj Gradec - Hiša Glavni trg 38 || Glavni trg 38. Hiša stoji v strnjenem uličnem nizu. || SLOVENJ GRADEC || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7988&lat=&lon=&description=Slovenj_Gradec_-_Hiša_Glavni_trg_38|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7992 7992] || Slovenj Gradec - Hiša Meškova 10a || Meškova ulica 10a. Hiša stoji v vzhodnem delu mestnega jedra. || SLOVENJ GRADEC || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7992&lat=&lon=&description=Slovenj_Gradec_-_Hiša_Meškova_10a|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7996 7996] || Stari trg pri Slovenj Gradcu - Župnišče || Stari trg 57. Župnišče stoji jugovzhodno pod cerkvijo sv. Radegunde. || SLOVENJ GRADEC || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7996&lat=&lon=&description=Stari_trg_pri_Slovenj_Gradcu_-_Župnišče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7998 7998] || Brda - Peršetova kapelica || Kapelica stoji zahodno od cerkve sv. Magdalene. || BRDA || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7998&lat=&lon=&description=Brda_-_Peršetova_kapelica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7999 7999] || Dovže - Znamenje pri cerkvi sv. Urha || Znamenje stoji vzhodno od cerkve sv. Urha. || DOVŽE || {{q|Q999584}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7999&lat=&lon=&description=Dovže_-_Znamenje_pri_cerkvi_sv._Urha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8005 8005] || Mislinja - Sedovnikovo znamenje || Znamenje stoji severno od domačije Sedovnik, Velika Mislinja 21 (prej Mislinja 298). || MISLINJA || {{q|Q999584}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8005&lat=&lon=&description=Mislinja_-_Sedovnikovo_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8008 8008] || Podgorje - Jerenkovo znamenje || Znamenje stoji pri domačiji Jerenk, Podgorje 1, severno od ceste Stari trg-Podgorje. || PODGORJE || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8008&lat=&lon=&description=Podgorje_-_Jerenkovo_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8011 8011] || Srednji Dolič - Rudlova kapelica || Kapelica stoji ob glavni cesti skozi naselje, med hišama Srednji Dolič 23 in 24. || SREDNJI DOLIČ || {{q|Q999584}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8011&lat=&lon=&description=Srednji_Dolič_-_Rudlova_kapelica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8012 8012] || Stari trg pri Slovenj Gradcu - Križev pot || Kapelice so postavljene ob poti (stezi), ki pelje od cerkve sv. Radegunde do cerkve sv. Pankracija. || SLOVENJ GRADEC || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8012&lat=&lon=&description=Stari_trg_pri_Slovenj_Gradcu_-_Križev_pot|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8013 8013] || Šmartno pri Slovenj Gradcu - Znamenje v Mali vasi || Znamenje stoji na križišču v Mali vasi. || ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8013&lat=&lon=&description=Šmartno_pri_Slovenj_Gradcu_-_Znamenje_v_Mali_vasi|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8017 8017] || Zgornji Razbor - Znamenje pri Krivonogu || Znamenje stoji pri domačiji Krivonog, Zgornji Razbor 34. || ZGORNJI RAZBOR || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8017&lat=&lon=&description=Zgornji_Razbor_-_Znamenje_pri_Krivonogu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8018 8018] || Zgornji Razbor - Znamenje pri Prevalniku || Znamenje stoji pri domačiji Prevalnik, Zgornji Razbor 21. || ZGORNJI RAZBOR || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8018&lat=&lon=&description=Zgornji_Razbor_-_Znamenje_pri_Prevalniku|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8020 8020] || Zgornji Razbor - Znamenje pod Uršljo goro || Znamenje stoji pod vrhom Uršlje gore, vzhodno od cerkve sv. Uršule. || ZGORNJI RAZBOR || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8020&lat=&lon=&description=Zgornji_Razbor_-_Znamenje_pod_Uršljo_goro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8022 8022] || Zgornji Razbor - Šesernikova kapelica || Kapelica nekdanjega Šesernikovega posestva stoji ob cesti Zgornji Razbor-Uršlja gora. || ZGORNJI RAZBOR || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8022&lat=&lon=&description=Zgornji_Razbor_-_Šesernikova_kapelica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8023 8023] || Pameče - Lapharjevo znamenje || Znamenje stoji na križišču v središču vasi, jugovzhodno od cerkve. || PAMEČE || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8023&lat=&lon=&description=Pameče_-_Lapharjevo_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8024 8024] || Završe - Pristovnikovo znamenje || Znamenje stoji severno nad domačijo Pristovnik, pri hiši Završe 91a. || ZAVRŠE || {{q|Q999584}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8024&lat=&lon=&description=Završe_-_Pristovnikovo_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8040 8040] || Raduše - Prevolnikova hiša || Raduše 20. Hiša je del samotne domačije, ki stoji v hribovitih predelih nad dolino Radušnice. || RADUŠE || {{q|Q3441817}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8040&lat=&lon=&description=Raduše_-_Prevolnikova_hiša|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8134 8134] || Radlje ob Dravi - Trško naselje || Ob glavni cesti Maribor - Dravograd, v Dravski dolini. || RADLJE OB DRAVI || {{q|Q1005364}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8134&lat=&lon=&description=Radlje_ob_Dravi_-_Trško_naselje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8136 8136] || Vuzenica - Trško jedro || Vuzenica leži na desnem bregu Drave, V od glavne ceste Maribor-Dravograd. || VUZENICA || {{q|Q370390}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8136&lat=&lon=&description=Vuzenica_-_Trško_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8139 8139] || Muta - Grad Muta || Grad je stal vrh hriba Grašin, severno nad Muto. || MUTA || {{q|Q6309297}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8139&lat=&lon=&description=Muta_-_Grad_Muta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8141 8141] || Vuzenica - Stari grad || Na strmi skali nad Novim trgom v Vuzenici. || VUZENICA || {{q|Q370390}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8141&lat=&lon=&description=Vuzenica_-_Stari_grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8144 8144] || Radlje ob Dravi - Hiša Koroška 51 || Koroška cesta 51 || RADLJE OB DRAVI || {{q|Q1005364}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8144&lat=&lon=&description=Radlje_ob_Dravi_-_Hiša_Koroška_51|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8147 8147] || Radlje ob Dravi - Hiša Mariborska 20 || Mariborska cesta 20 || RADLJE OB DRAVI || {{q|Q1005364}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8147&lat=&lon=&description=Radlje_ob_Dravi_-_Hiša_Mariborska_20|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8153 8153] || Zgornji Lehen na Pohorju - Ambroževo znamenje || Znamenje stoji pri hiši Lehen 53. || ZGORNJI LEHEN NA POHORJU || {{q|Q1009413}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8153&lat=&lon=&description=Zgornji_Lehen_na_Pohorju_-_Ambroževo_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8154 8154] || Lehen na Pohorju - Kapelica pri pri domačiji Urbanc || Kapelica stoji pri hiši Lehen 17. || LEHEN NA POHORJU || {{q|Q1016800}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8154&lat=&lon=&description=Lehen_na_Pohorju_-_Kapelica_pri_pri_domačiji_Urbanc|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8155 8155] || Muta - Znamenje ob cesti na Zgornji Muti || Znamenje stoji ob cesti, v bližini Šolske ulice. || MUTA || {{q|Q6309297}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8155&lat=&lon=&description=Muta_-_Znamenje_ob_cesti_na_Zgornji_Muti|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8156 8156] || Muta - Znamenje v Obrtni ulici || Znamenje stoji v južnem delu Obrtne ulice, nekdanji cesti iz Mute na Gortino. || MUTA || {{q|Q6309297}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8156&lat=&lon=&description=Muta_-_Znamenje_v_Obrtni_ulici|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8157 8157] || Muta - Figuralno znamenje sv. Janeza Nepomuka || Znamenje stoji ob mostu čez potok Mučka Bistrica na Spodnji Muti. || MUTA || {{q|Q6309297}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8157&lat=&lon=&description=Muta_-_Figuralno_znamenje_sv._Janeza_Nepomuka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8159 8159] || Radelca - Korankova kapelica || Pri kmetiji Korank, Radelca 4. || RADELCA || {{q|Q1005364}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8159&lat=&lon=&description=Radelca_-_Korankova_kapelica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8160 8160] || Radlje ob Dravi - Marijino znamenje || Znamenje stoji pri cerkvi sv. Mihaela, v središču naselja. || RADLJE OB DRAVI || {{q|Q1005364}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8160&lat=&lon=&description=Radlje_ob_Dravi_-_Marijino_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8161 8161] || Radlje ob Dravi - Znamenje ob Koroški cesti || Znamenje stoji na severni strani Koroške ceste, v bližini dvorca Mahrenberg in Kalvarije. || RADLJE OB DRAVI || {{q|Q1005364}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8161&lat=&lon=&description=Radlje_ob_Dravi_-_Znamenje_ob_Koroški_cesti|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8162 8162] || Radlje ob Dravi - Kalvarija || Plastike Kalvarije stojijo na griču nad dvorcem Mahrenberg, na zahodnem robu naselja. || RADLJE OB DRAVI || {{q|Q1005364}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8162&lat=&lon=&description=Radlje_ob_Dravi_-_Kalvarija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8163 8163] || Remšnik - Golenova kapelica || Jugovzhodno od župnijske cerkve sv. Jurija. || REMŠNIK || {{q|Q1005364}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8163&lat=&lon=&description=Remšnik_-_Golenova_kapelica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8164 8164] || Remšnik - Krivčeva kapela || Pri hiši Remšnik 8, domačija Krivec. || REMŠNIK || {{q|Q1005364}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8164&lat=&lon=&description=Remšnik_-_Krivčeva_kapela|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8167 8167] || Spodnja Kapla - Kapelica na domačiji Breznik || Kapelica stoji na križišču poti, pri domačiji Spodnja Kapla 43. || SPODNJA KAPLA || {{q|Q1016800}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8167&lat=&lon=&description=Spodnja_Kapla_-_Kapelica_na_domačiji_Breznik|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8168 8168] || Spodnja Kapla - Kapelica na domačiji Kovač || Kapelica stoji pri domačiji Spodnja Kapla 56, na zahodni strani cesti. || SPODNJA KAPLA || {{q|Q1016800}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8168&lat=&lon=&description=Spodnja_Kapla_-_Kapelica_na_domačiji_Kovač|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8169 8169] || Šentjanž pri Radljah - Kapela pri hiši Šentjanž pri Radljah 45 || Pri hiši Šentjanž pri Radljah 45, ob nekdanji poti k cerkvi sv. Janeza. || ŠT. JANŽ PRI RADLJAH || {{q|Q1005364}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8169&lat=&lon=&description=Šentjanž_pri_Radljah_-_Kapela_pri_hiši_Šentjanž_pri_Radljah_45|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8170 8170] || Sveti Vid pri Vuzenici - Znamenje || V vasi na križišču. || SV. VID || {{q|Q370390}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8170&lat=&lon=&description=Sveti_Vid_pri_Vuzenici_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8172 8172] || Vuzenica - Figuralno znamenje pri cerkvi sv. Nikolaja || Ob cerkvi sv. Nikolaja. || VUZENICA || {{q|Q370390}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8172&lat=&lon=&description=Vuzenica_-_Figuralno_znamenje_pri_cerkvi_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8175 8175] || Zgornja Vižinga - Kapelica na polju || Sredi polja ob nekdanji cesti, ob dvojnem kozolcu. || ZGORNJA VIŽINGA || {{q|Q1005364}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8175&lat=&lon=&description=Zgornja_Vižinga_-_Kapelica_na_polju|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C857 857] || Vuzenica - Cerkev sv. Nikolaja || Zgornji trg 28. V jedru vasi Vuzenica, na utrjenem prostoru, ob župnišču. || VUZENICA || {{q|Q370390}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=857&lat=&lon=&description=Vuzenica_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C876 876] || Jamnica - Korošova kašča || Kašča stoji v sklopu samotne domačije Jamnica 9, 10 (prej Zgornja Jamnica 9, 10). || JAMNICA || {{q|Q650009}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=876&lat=&lon=&description=Jamnica_-_Korošova_kašča|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C888 888] || Završe - Arheološko območje jama Špehovka || Jama v soteski Pake, 80 m nad dolinskim dnom; južno od jame Pilanca in severno od jame Huda luknja. || ZAVRŠE || {{q|Q999584}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=888&lat=&lon=&description=Završe_-_Arheološko_območje_jama_Špehovka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9125 9125] || Brezno pri Podvelki - Župnišče || Župnišče stoji ob glavni cesti Maribor - Dravograd, v središču naselja, severno ob cerkvi. || BREZNO || {{q|Q1016800}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9125&lat=&lon=&description=Brezno_pri_Podvelki_-_Župnišče|text=Naloži}} |} [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] m18crkovb6p195bbi7ya72pytm6ideh Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v savinjski regiji 4 522437 6743638 6743459 2026-08-27T20:05:25Z Pinky sl 2932 pp link na geohub 6743638 wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v savinjski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2026]]. Poln seznam je v [https://eid.gov.si Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. {| class="wikitable sortable" |- ! EŠD || Ime || Lokacija || Naselje || Občina || Razglasitev || |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10186 10186] || Petrovče - Petrovški križi || Figuralna skupina stoji na novi lokaciji ob župnijski cerkvi Marijinega obiskanja. || PETROVČE || {{q|Q15931}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10186&lat=&lon=&description=Petrovče_-_Petrovški_križi|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10192 10192] || Škalce - Vinogradniški dvorec || Škalce 86. Dvorec stoji na južnem pobočju Škalc, severno od Slovenskih Konjic. || ŠKALCE || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10192&lat=&lon=&description=Škalce_-_Vinogradniški_dvorec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10195 10195] || Vitanje - Dvorec || Grajski trg 1 (prej Vitanje 67). Dvorec stoji na severozahodni strani trga Vitanje. || VITANJE || {{q|Q13378288}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10195&lat=&lon=&description=Vitanje_-_Dvorec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10196 10196] || Zbelovska Gora - Cerkev Matere božje || Orientirana cerkev stoji na vzhodnem pobočju hriba Ljubična, južno od Poljčan. || ZBELOVSKA GORA || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10196&lat=&lon=&description=Zbelovska_Gora_-_Cerkev_Matere_božje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10198 10198] || Špitalič pri Slovenskih Konjicah - Vaško jedro || Vaško jedro leži na manjši terasi, približno 2 km vzhodno od zgornjega samostana Žiče, ob potoku Žičnica. || ŠPITALIČ PRI SLOV. KONJICAH || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10198&lat=&lon=&description=Špitalič_pri_Slovenskih_Konjicah_-_Vaško_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10202 10202] || Dobrava pri Konjicah - Dvorec || Dobrava pri Konjicah 6, 7. Dvorec s pristavo stoji v ravnini zaselka Dobje, severno od Slovenskih Konjic. || DOBRAVA PRI KONJICAH || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10202&lat=&lon=&description=Dobrava_pri_Konjicah_-_Dvorec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10204 10204] || Mlače - Dvorec Pogled || Mlače 34 || MLAČE || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10204&lat=&lon=&description=Mlače_-_Dvorec_Pogled|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10205 10205] || Zbelovo - Grad || Grajske razvaline so vrh strmega hriba na Zbelovski gori, južno od naselja Zbelovo, blizu Poljčan. || ZBELOVSKA GORA || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10205&lat=&lon=&description=Zbelovo_-_Grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10206 10206] || Slovenske Konjice - Hiša Celjska 4 || Celjska cesta 4 || SLOVENSKE KONJICE || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10206&lat=&lon=&description=Slovenske_Konjice_-_Hiša_Celjska_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10208 10208] || Slovenske Konjice - Hiša Celjska 10 || Celjska cesta 10 || SLOVENSKE KONJICE || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10208&lat=&lon=&description=Slovenske_Konjice_-_Hiša_Celjska_10|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10212 10212] || Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 3 || Stari trg 3 (prej Mariborska 8) || SLOVENSKE KONJICE || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10212&lat=&lon=&description=Slovenske_Konjice_-_Hiša_Stari_trg_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10214 10214] || Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 2 || Stari trg 2 (prej Mariborska 11) || SLOVENSKE KONJICE || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10214&lat=&lon=&description=Slovenske_Konjice_-_Hiša_Stari_trg_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10216 10216] || Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 15 || Stari trg 15 (prej Partizanska 5). Stoji v strnjenem nizu hiš. || SLOVENSKE KONJICE || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10216&lat=&lon=&description=Slovenske_Konjice_-_Hiša_Stari_trg_15|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10217 10217] || Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 17 || Stari trg 17 (prej Partizanska 7). Stoji v strnjenem nizu hiš. || SLOVENSKE KONJICE || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10217&lat=&lon=&description=Slovenske_Konjice_-_Hiša_Stari_trg_17|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10218 10218] || Slovenske Konjice - Hiša Stari trg 21 || Stari trg 21 (prej Partizanska 11). Stoji v strnjenem nizu hiš. || SLOVENSKE KONJICE || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10218&lat=&lon=&description=Slovenske_Konjice_-_Hiša_Stari_trg_21|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10230 10230] || Slovenske Konjice - Kaplanija Stari trg 38 || Stari trg 38 (prej Partizanska 28) || SLOVENSKE KONJICE || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10230&lat=&lon=&description=Slovenske_Konjice_-_Kaplanija_Stari_trg_38|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10232 10232] || Slovenske Konjice - Župnišče Stari trg 40 || Stari trg 40 (prej Partizanska 30) || SLOVENSKE KONJICE || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10232&lat=&lon=&description=Slovenske_Konjice_-_Župnišče_Stari_trg_40|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10236 10236] || Slovenske Konjice - Znamenje sv. Florijana || Znamenje stoji sredi starega trga. || SLOVENSKE KONJICE || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10236&lat=&lon=&description=Slovenske_Konjice_-_Znamenje_sv._Florijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10237 10237] || Kamna Gora - Pristava Kamna Gora 19 || Kamna Gora 19. Pristava stoji severno od doline Žičnice. || KAMNA GORA || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10237&lat=&lon=&description=Kamna_Gora_-_Pristava_Kamna_Gora_19|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10238 10238] || Zbelovska Gora - Duhovniška hiša || Stavba stoji ob cerkvi Matere božje. || ZBELOVSKA GORA || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10238&lat=&lon=&description=Zbelovska_Gora_-_Duhovniška_hiša|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10273 10273] || Slovenske Konjice - Gospodarsko poslopje dvorca Trebnik || Grajska ulica 9 || SLOVENSKE KONJICE || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10273&lat=&lon=&description=Slovenske_Konjice_-_Gospodarsko_poslopje_dvorca_Trebnik|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10324 10324] || Zagaj pod Bočem - Hiša Zagaj pod Bočem 6 || Zagaj pod Bočem 6. Hiša stoji na polici sredi razgibanega gričevja južno od Boča. || ZAGAJ POD BOČEM || {{q|Q15913}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10324&lat=&lon=&description=Zagaj_pod_Bočem_-_Hiša_Zagaj_pod_Bočem_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10350 10350] || Loška Gora pri Zrečah - Grad Lušperk || Ostanki gradu Lušperk so na griču, severozahodno od jedra naselja Loška Gora, na desnem bregu Dravinje. || LOŠKA GORA PRI ZREČAH || {{q|Q227163}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10350&lat=&lon=&description=Loška_Gora_pri_Zrečah_-_Grad_Lušperk|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10351 10351] || Boharina - Hiša Boharina 31 || Boharina 31. Hiša stoji vzhodno od potoka Sopočnice. || BOHARINA || {{q|Q227163}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10351&lat=&lon=&description=Boharina_-_Hiša_Boharina_31|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10359 10359] || Zreče - Hiša Breg 7 || Breg 7. Hiša stoji vzhodno od industrijske cone Unior d. d. v Zrečah. || ZREČE || {{q|Q227163}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10359&lat=&lon=&description=Zreče_-_Hiša_Breg_7|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10360 10360] || Slovenske Konjice - Marijino znamenje || Znamenje stoji južno od župnijske cerkve sv. Jurija. || SLOVENSKE KONJICE || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10360&lat=&lon=&description=Slovenske_Konjice_-_Marijino_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10400 10400] || Prebold - Grajska razvalina Libenštajn na Tolstem vrhu || Na nižjem grebenu Tolstega vrha, južno od Tekstilne tovarne Prebold. || PREBOLD || {{q|Q1016698}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10400&lat=&lon=&description=Prebold_-_Grajska_razvalina_Libenštajn_na_Tolstem_vrhu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10401 10401] || Loke pri Taboru - Ruševine gradu Ojstrica || Ruševine gradu leže na hribu Stari grad, jugozahodno od vasi. || LOKE || {{q|Q999530}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10401&lat=&lon=&description=Loke_pri_Taboru_-_Ruševine_gradu_Ojstrica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10409 10409] || Sveti Lovrenc - Grajska razvalina Žaženberk || Na Burkeljčevem hribu (469 m), južno od naselja. || SV. LOVRENC || {{q|Q1016698}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10409&lat=&lon=&description=Sveti_Lovrenc_-_Grajska_razvalina_Žaženberk|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10415 10415] || Stopnik - Grajska razvalina || Stopnik 19. Grad stoji na hribu vzhodno od Stopnika, na obronkih Dobrovelj, severno od Vranskega. || STOPNIK || {{q|Q13378299}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10415&lat=&lon=&description=Stopnik_-_Grajska_razvalina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10429 10429] || Žalec - Župnišče || Savinjska cesta 9. Župnišče stoji severozahodno ob cerkvi. || ŽALEC || {{q|Q15931}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10429&lat=&lon=&description=Žalec_-_Župnišče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10435 10435] || Dobrič - Znamenje || Znamenje stoji v bližini hiš Dobrič 38 in Dobrič 39. || DOBRIČ || {{q|Q938443}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10435&lat=&lon=&description=Dobrič_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10436 10436] || Dobrovlje - Znamenje || Znamenje stoji pri hiši Dobrovlje 28. || DOBROVLJE || {{q|Q1034410}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10436&lat=&lon=&description=Dobrovlje_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10438 10438] || Loke pri Taboru - Znamenje || Znamenje stoji na grebenu severozahodno od strnjenega dela naselja. || LOKE || {{q|Q999530}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10438&lat=&lon=&description=Loke_pri_Taboru_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10439 10439] || Pongrac - Znamenje || Znamenje stoji ob cesti, ki vodi na Hom, južno pod kmetijo Lovrin. || PONGRAC || {{q|Q15931}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10439&lat=&lon=&description=Pongrac_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10440 10440] || Podgorje pri Letušu - Znamenje || Znamenje stoji ob cesti skozi Podgorje. || PODGORJE PRI LETUŠU || {{q|Q1034410}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10440&lat=&lon=&description=Podgorje_pri_Letušu_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10441 10441] || Pondor - Znamenje || Znamenje stoji na polju, zahodno od naselja. || PONDOR || {{q|Q999530}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10441&lat=&lon=&description=Pondor_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10442 10442] || Šešče pri Preboldu - Znamenje || Znamenje stoji na polju, severno od ceste proti Preboldu. || ŠEŠČE PRI PREBOLDU || {{q|Q1016698}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10442&lat=&lon=&description=Šešče_pri_Preboldu_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10470 10470] || Žalec - Obrambni stolp || Stolp stoji jugovzhodno od cerkve sv. Nikolaja. || ŽALEC || {{q|Q15931}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10470&lat=&lon=&description=Žalec_-_Obrambni_stolp|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10731 10731] || Vitanje - Novi grad || Grad stoji na strmem grebenu, zahodno od starega trškega jedra. || VITANJE || {{q|Q13378288}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10731&lat=&lon=&description=Vitanje_-_Novi_grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10734 10734] || Brezen - Matevževa kapelica || Kapelica stoji na polju pred zaselkom Zgornji Brezen, blizu hiše Brezen 26. || BREZEN || {{q|Q13378288}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10734&lat=&lon=&description=Brezen_-_Matevževa_kapelica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10735 10735] || Paka - Večkova kapelica || Pri domačiji Paka 41. || PAKA || {{q|Q13378288}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10735&lat=&lon=&description=Paka_-_Večkova_kapelica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10883 10883] || Silova - Hiša Silova 11 || Silova 11. Hiša stoji v sklopu domačije, med dvema gričema nad močvirnato dolino. || SILOVA || {{q|Q3441849}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10883&lat=&lon=&description=Silova_-_Hiša_Silova_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10890 10890] || Zavodnje - Hiša Zavodnje 49 || Zavodnje 49. Hiša stoji vzhodno od regionalne ceste Šoštanj - Zavodnje. || ZAVODNJE || {{q|Q15923}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10890&lat=&lon=&description=Zavodnje_-_Hiša_Zavodnje_49|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C11147 11147] || Paneče - Slopno znamenje pri hiši Paneče 22 || Znamenje stoji v neposredni bližini domačije Kajtnatovih, Paneče 22, ob cesti, ki vodi skozi vas. || PANEČE || {{q|Q15887}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=11147&lat=&lon=&description=Paneče_-_Slopno_znamenje_pri_hiši_Paneče_22|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1126 1126] || Grajska vas - Cerkev sv. Krištofa || Cerkev stoji sredi naselja, jugovzhodno od Gomilskega. || GRAJSKA VAS || {{q|Q1034410}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1126&lat=&lon=&description=Grajska_vas_-_Cerkev_sv._Krištofa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C12658 12658] || Podvin pri Polzeli - Rojstna hiša Neže Maurer || Podvin pri Polzeli 37. V razloženem naselju Podvin, ob vznožju pobočja Vinca se nahaja samotna domačija Zaleznik. || PODVIN PRI POLZELI || {{q|Q938443}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=12658&lat=&lon=&description=Podvin_pri_Polzeli_-_Rojstna_hiša_Neže_Maurer|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C13040 13040] || Celje - Vodni stolp || Stolp stoji v južnem delu Razlagove ulice in Kocenove ulice. || CELJE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=13040&lat=&lon=&description=Celje_-_Vodni_stolp|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C133 133] || Florjan pri Gornjem Gradu - Vislice || Vislice stojijo ob cesti Gornji Grad - Radmirje, desno v bregu proti Homu. || FLORJAN PRI GORNJEM GRADU || {{q|Q726548}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=133&lat=&lon=&description=Florjan_pri_Gornjem_Gradu_-_Vislice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C13851 13851] || Grajska vas - Hiša Grajska vas 20 || Grajska vas 20. V sklopu domačije gručastega tipa, v severovzhodnem delu vasi, na desnem bregu potoka Reka. || GRAJSKA VAS || {{q|Q1034410}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=13851&lat=&lon=&description=Grajska_vas_-_Hiša_Grajska_vas_20|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C13927 13927] || Šentvid pri Zavodnju - Kašča na domačiji Šentvid pri Zavodnju 11 || Kašča stoji v okviru domačije Šentvid pri Zavodnju 11, na njenem južnem robu, severovzhodno od Virtičevega vrha. || ŠENTVID PRI ZAVODNJU || {{q|Q15923}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=13927&lat=&lon=&description=Šentvid_pri_Zavodnju_-_Kašča_na_domačiji_Šentvid_pri_Zavodnju_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14136 14136] || Rogatec - Gospodarsko poslopje graščine Strmol || Pot k ribniku 4 || ROGATEC || {{q|Q1027245}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14136&lat=&lon=&description=Rogatec_-_Gospodarsko_poslopje_graščine_Strmol|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14847 14847] || Belovo - Znamenje || Znamenje stoji na vrtu stanovanjske hiše Belovo 3F, na desni strani ceste, ki pelje iz Belovega proti Sedražu. || BELOVO || {{q|Q15887}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14847&lat=&lon=&description=Belovo_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14848 14848] || Kuretno - Znamenje || Znamenje stoji na križišču gozdnih poti med Šmihelom in Kuretnim. || ŠMIHEL || {{q|Q15887}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14848&lat=&lon=&description=Kuretno_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14851 14851] || Padež - Znamenje || Znamenje stoji na veliki gozdni jasi na Lenišu. || PADEŽ || {{q|Q15887}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14851&lat=&lon=&description=Padež_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1487 1487] || Arja vas - Arheološko najdišče Govče || Arheološko najdišče je severno od zaselka Govče pri Zgornji Ložnici pri Žalcu. || ARJA VAS || {{q|Q15931}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1487&lat=&lon=&description=Arja_vas_-_Arheološko_najdišče_Govče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C15009 15009] || Bezenškovo Bukovje - Hiša Bezenškovo Bukovje 6 || Bezenškovo Bukovje 6. Hiša stoji pravokotno na cesto in je del domačije v strnjenem delu vasi. || BEZENŠKOVO BUKOVJE || {{q|Q2134561}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=15009&lat=&lon=&description=Bezenškovo_Bukovje_-_Hiša_Bezenškovo_Bukovje_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C15081 15081] || Skomarje - Ošlakova žaga || Skomarje 1. Žaga stoji v okviru Ošlakove domačije, ob izlivu Ločnice v Dravinjo. || SKOMARJE || {{q|Q227163}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=15081&lat=&lon=&description=Skomarje_-_Ošlakova_žaga|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C15092 15092] || Podčetrtek - Hiša Trška 82 || Trška cesta 82 || PODČETRTEK || {{q|Q999540}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=15092&lat=&lon=&description=Podčetrtek_-_Hiša_Trška_82|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C15306 15306] || Predenca - Vinska klet na domačiji Predenca 23a || Vinska klet stoji ob cesti, ki vodi do podružnične cerkve sv. Roka, na domačiji Predenca 23a. || PREDENCA || {{q|Q392173}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=15306&lat=&lon=&description=Predenca_-_Vinska_klet_na_domačiji_Predenca_23a|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C15500 15500] || Čeplje pri Vranskem - Kašča na domačiji Čeplje 28 || Kašča stoji v sklopu domačije Čeplje 28, južno od strnjenega dela naselja. || ČEPLJE || {{q|Q13378299}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=15500&lat=&lon=&description=Čeplje_pri_Vranskem_-_Kašča_na_domačiji_Čeplje_28|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1568 1568] || Rogatec - Cerkev sv. Jerneja || Na vzpetini na severnem robu naselja, dominantna lega. || ROGATEC || {{q|Q1027245}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1568&lat=&lon=&description=Rogatec_-_Cerkev_sv._Jerneja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C16879 16879] || Podolševa - Kulturna krajina || Kulturna krajina leži na južnem pobočju Olševe in severno od Solčave; Podolševo z Logarsko dolino povezuje Panoramska cesta. || PODOLŠEVA || {{q|Q1313614}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=16879&lat=&lon=&description=Podolševa_-_Kulturna_krajina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C16894 16894] || Robanov Kot - Kulturna krajina Robanov kot || Kulturna krajina obsega ledeniško dolino Robanov kot, južno od Solčave, ob reki Savinji in potoku Bela. || ROBANOV KOT || {{q|Q1313614}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=16894&lat=&lon=&description=Robanov_Kot_-_Kulturna_krajina_Robanov_kot|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C18992 18992] || Bele Vode - Slopno znamenje || Znamenje stoji na križišču poti, jugozahodno od doma na Slemenu, severno od naselja. || BELE VODE || {{q|Q15923}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=18992&lat=&lon=&description=Bele_Vode_-_Slopno_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C20607 20607] || Vrh nad Laškim - Znamenje || Znamenje stoji ob robu gozda, severno od domačije Cencelj. || VRH NAD LAŠKIM || {{q|Q15887}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=20607&lat=&lon=&description=Vrh_nad_Laškim_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C20610 20610] || Veliko Širje - Znamenje v Gornjem Breznu || Znamenje stoji sredi zaselka Gornje Brezno, v neposredni bližini Tržanove kmetije. || VELIKO ŠIRJE || {{q|Q15887}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=20610&lat=&lon=&description=Veliko_Širje_-_Znamenje_v_Gornjem_Breznu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C20611 20611] || Šmihel nad Laškim - Znamenje || Znamenje stoji v gozdu, severozahodno od železniške postaje. || LAŠKO || {{q|Q15887}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=20611&lat=&lon=&description=Šmihel_nad_Laškim_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C20720 20720] || Loka pri Žusmu - Kapela pri hiši Loka pri Žusmu 98 || Kapela stoji pri hiši Loka pri Žusmu 98, ob cesti, ki vodi v smeri Dobrina - Hrastje, v zaselku Žamerk. || LOKA PRI ŽUSMU || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=20720&lat=&lon=&description=Loka_pri_Žusmu_-_Kapela_pri_hiši_Loka_pri_Žusmu_98|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C21829 21829] || Podčetrtek - Stara šola || Trška cesta 83. Stavba stoji v severnem delu trškega jedra, ob jugovzhodnem vznožju grajskega hriba. || PODČETRTEK || {{q|Q999540}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=21829&lat=&lon=&description=Podčetrtek_-_Stara_šola|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C22983 22983] || Logarska Dolina - Kulturna krajina Logarska dolina || Kulturna krajina obsega Logarsko dolino, vzhodno od Matkovega kota, jugozahodno od Solčave. || LOGARSKA DOLINA || {{q|Q1313614}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=22983&lat=&lon=&description=Logarska_Dolina_-_Kulturna_krajina_Logarska_dolina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C24661 24661] || Mali Vrh - Bednikova zidanica || Mali Vrh 55. Zidanica stoji vzhodno ob cesti, v vinogradniškem območju Malega Vrha. || MALI VRH || {{q|Q392188}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=24661&lat=&lon=&description=Mali_Vrh_-_Bednikova_zidanica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2867 2867] || Bele Vode - Cerkev sv. Andreja || Cerkev stoji na južnem pobočju Belovskega vrha, ob cesti Šoštanj - Bele Vode. || BELE VODE || {{q|Q15923}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2867&lat=&lon=&description=Bele_Vode_-_Cerkev_sv._Andreja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2914 2914] || Buče - Cerkev sv. Petra || Cerkev stoji južno od ceste sredi vasi. || VRENSKA GORCA || {{q|Q1009421}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2914&lat=&lon=&description=Buče_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2921 2921] || Celje - Cerkev sv. Jožefa || Pravilno orientirana cerkev stoji na Aljaževem (Jožefovem) hribu, vzhodno od starega mestnega jedra. || CELJE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2921&lat=&lon=&description=Celje_-_Cerkev_sv._Jožefa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2932 2932] || Črešnjice - Cerkev Naše ljube Gospe || Cerkev stoji v vasi Črešnjice, ob južnem vznožju Konjiške gore. || ČREŠNJICE || {{q|Q2134561}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2932&lat=&lon=&description=Črešnjice_-_Cerkev_Naše_ljube_Gospe|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2952 2952] || Laze pri Dramljah - Cerkev sv. Marije Magdalene || Cerkev stoji na zahodnem robu vasi, zahodno od glavne ceste skozi Dramlje. || LAZE PRI DRAMLJAH || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2952&lat=&lon=&description=Laze_pri_Dramljah_-_Cerkev_sv._Marije_Magdalene|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2954 2954] || Dramlje - Cerkev sv. Ilije || Cerkev stoji sredi zaselka Spodnje Dramlje. || DRAMLJE || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2954&lat=&lon=&description=Dramlje_-_Cerkev_sv._Ilije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2955 2955] || Vodule - Cerkev sv. Uršule || Cerkev stoji na griču, severovzhodno od Dramelj. || VODULE || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2955&lat=&lon=&description=Vodule_-_Cerkev_sv._Uršule|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2963 2963] || Vonarje - Cerkev sv. Henrika || Cerkev stoji na hribu, nad umetnim jezerom, vzhodno od Sv. Eme. || VONARJE || {{q|Q999540}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2963&lat=&lon=&description=Vonarje_-_Cerkev_sv._Henrika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2968 2968] || Strmec pri Sv. Florjanu - Cerkev Loretske Matere božje || Cerkev stoji na griču Ložno, severno od naselja. || STRMEC PRI SV. FLORIJANU || {{q|Q15913}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2968&lat=&lon=&description=Strmec_pri_Sv._Florjanu_-_Cerkev_Loretske_Matere_božje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2975 2975] || Okonina - Cerkev sv. Jakoba || Pravilno orientirana cerkev stoji znotraj parapetnega obzidja na rahli vzpetini, nad severnim delom naselja. || OKONINA || {{q|Q773659}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2975&lat=&lon=&description=Okonina_-_Cerkev_sv._Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2978 2978] || Galicija - Cerkev sv. Jakoba || Cerkev stoji na dvignjenem holmu, sredi razloženega naselja. || GALICIJA || {{q|Q15931}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2978&lat=&lon=&description=Galicija_-_Cerkev_sv._Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2994 2994] || Florjan pri Gornjem Gradu - Cerkev sv. Primoža in Felicijana || Cerkev stoji na severnem pobočju Menine planine, jugovzhodno nad Gornjim Gradom. || FLORJAN PRI GORNJEM GRADU || {{q|Q726548}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2994&lat=&lon=&description=Florjan_pri_Gornjem_Gradu_-_Cerkev_sv._Primoža_in_Felicijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3001 3001] || Gotovlje - Cerkev sv. Jedrti || Cerkev stoji na hribu, severno od naselja. || GOTOVLJE || {{q|Q15931}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3001&lat=&lon=&description=Gotovlje_-_Cerkev_sv._Jedrti|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3019 3019] || Arnače - Cerkev sv. Egidija || Cerkev stoji zaselku Šentilj, pet kilometrov južno od Velenja. || ARNAČE || {{q|Q3441849}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3019&lat=&lon=&description=Arnače_-_Cerkev_sv._Egidija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3041 3041] || Šentjur pri Celju - Cerkev sv. Jurija || Cerkev orientirana sever-jug stoji na griču, sredi zgornjega trga. || ŠENTJUR || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3041&lat=&lon=&description=Šentjur_pri_Celju_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3042 3042] || Stopče - Cerkev sv. Ahaca || Cerkev stoji na griču vzhodno od Šentjurja, ob cesti Celje - Rogatec. || STOPČE || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3042&lat=&lon=&description=Stopče_-_Cerkev_sv._Ahaca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3043 3043] || Botričnica - Cerkev Marije sedem žalosti || Cerkev stoji sredi naselja, dva kilometra severno od Šentjurja. || BOTRIČNICA || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3043&lat=&lon=&description=Botričnica_-_Cerkev_Marije_sedem_žalosti|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3045 3045] || Zlateče pri Šentjurju - Cerkev sv. Rozalije || Cerkev leži severozahodno od Šentjurja, na griču med vasema Lokarje in Zlateče. || ZLATEČE PRI ŠENTJURJU || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3045&lat=&lon=&description=Zlateče_pri_Šentjurju_-_Cerkev_sv._Rozalije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3052 3052] || Lahov Graben - Cerkev sv. Trojice || Cerkev stoji na vrhu hriba Tajna. || LAHOV GRABEN || {{q|Q15887}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3052&lat=&lon=&description=Lahov_Graben_-_Cerkev_sv._Trojice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3054 3054] || Jakob pri Šentjurju - Cerkev sv. Filipa in Jakoba || Cerkev stoji ob cesti, v dolini, pet kilometrov južno od Šentjurja. || JAKOB PRI ŠENTJURJU || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3054&lat=&lon=&description=Jakob_pri_Šentjurju_-_Cerkev_sv._Filipa_in_Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3074 3074] || Drevenik - Cerkev sv. Miklavža || Orientirana cerkev stoji na južnem pobočju Boča. || DREVENIK || {{q|Q15913}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3074&lat=&lon=&description=Drevenik_-_Cerkev_sv._Miklavža|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3078 3078] || Kozje - Cerkev Marijinega vnebovzetja || Cerkev stoji sredi trgškega jedra. || KOZJE || {{q|Q1009421}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3078&lat=&lon=&description=Kozje_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3082 3082] || Tržišče pri Rogaški Slatini - Cerkev Marijinega vnebovzetja || Cerkev stoji na griču severno nad naseljem Tržišče, jugovzhodno od zdravilišča Rogaška Slatina, od koder je vodila sprehajalna pot. || TRŽIŠČE || {{q|Q15913}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3082&lat=&lon=&description=Tržišče_pri_Rogaški_Slatini_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3083 3083] || Male Rodne - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata || Cerkev stoji vrh griča Sv. Mohor, zahodno od Rogaške Slatine. || MALE RODNE || {{q|Q15913}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3083&lat=&lon=&description=Male_Rodne_-_Cerkev_sv._Mohorja_in_Fortunata|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3088 3088] || Resnik - Cerkev sv. Jakoba || Cerkev stoji na grebenu v osrednjem delu razloženega naselja Resnik, na jugovzhodnem pobočju Pohorja. || RESNIK || {{q|Q227163}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3088&lat=&lon=&description=Resnik_-_Cerkev_sv._Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3092 3092] || Šmihel nad Laškim - Cerkev sv. Mihaela || Cerkev stoji na hribu v naselju Šmihel. || ŠMIHEL || {{q|Q15887}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3092&lat=&lon=&description=Šmihel_nad_Laškim_-_Cerkev_sv._Mihaela|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3093 3093] || Marija Gradec - Cerkev Matere božje s kapelicami || Cerkev stoji na skalnatem griču nad sotočjem Savinje in Lahomnice. Obdaja jo ovalno obzidje z oporniki, kapelice so na pobočju griča. || MARIJA GRADEC || {{q|Q15887}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3093&lat=&lon=&description=Marija_Gradec_-_Cerkev_Matere_božje_s_kapelicami|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3096 3096] || Kuretno - Cerkev sv. Katarine || Cerkev stoji na griču, ob robu vasi Kuretno. || KURETNO || {{q|Q15887}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3096&lat=&lon=&description=Kuretno_-_Cerkev_sv._Katarine|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3187 3187] || Mozirje - Cerkev sv. Jurija || Proti zahodu orientirana cerkev stoji v zahodnem delu starega dela vasi, je zaključek osi ulice. || MOZIRJE || {{q|Q670975}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3187&lat=&lon=&description=Mozirje_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C320 320] || Levec - Znamenje || Znamenje stoji sredi naselja, na južni strani glavne ceste skozi vas. || LEVEC || {{q|Q15931}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=320&lat=&lon=&description=Levec_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3202 3202] || Nova Cerkev - Cerkev sv. Lenarta || Cerkev stoji na južnem robu naselja, znotraj cerkvenega obzidja, v ambientu, ki ga tvorijo župnišče in pokopališka kapela sv. Mihaela. || NOVA CERKEV || {{q|Q2134561}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3202&lat=&lon=&description=Nova_Cerkev_-_Cerkev_sv._Lenarta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3211 3211] || Olimje - Cerkev Marijinega vnebovzetja || Cerkev je prizidana ob jugozahodno stranico dvorca, kasnejšega pavlinskega samostana v naselju Olimje. || OLIMJE || {{q|Q999540}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3211&lat=&lon=&description=Olimje_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3213 3213] || Olimje - Cerkev sv. Andreja || Cerkev stoji na jugovzhodnem pobočju Olimske gore in jugozahodno od samostana Olimje. || OLIMJE || {{q|Q999540}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3213&lat=&lon=&description=Olimje_-_Cerkev_sv._Andreja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3230 3230] || Kristan Vrh - Cerkev sv. Petra || Orientirana cerkev stoji na griču, sredi vasi, vzhodno od ceste Mestinje - Podčetrtek. || KRISTAN VRH || {{q|Q392173}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3230&lat=&lon=&description=Kristan_Vrh_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3243 3243] || Lesično - Cerkev sv. Urha || Oruentirana cerkev stoji v vaškem jedru. || LESIČNO || {{q|Q1009421}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3243&lat=&lon=&description=Lesično_-_Cerkev_sv._Urha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3244 3244] || Dobležiče - Cerkev sv. Trojice || Cerkev stoji sredi razloženega naselja, južno ob cesti Golobinjek - Virštanj - Lesično. || DOBLEŽIČE || {{q|Q1009421}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3244&lat=&lon=&description=Dobležiče_-_Cerkev_sv._Trojice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3253 3253] || Planina pri Sevnici - Cerkev sv. Marjete || Cerkev stoji sredi naselja. || PLANINA PRI SEVNICI || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3253&lat=&lon=&description=Planina_pri_Sevnici_-_Cerkev_sv._Marjete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3254 3254] || Podčetrtek - Cerkev sv. Lovrenca || Cerkev stoji na robu trškega jedra, jugovzhodno pod grajskim hribom. || PODČETRTEK || {{q|Q999540}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3254&lat=&lon=&description=Podčetrtek_-_Cerkev_sv._Lovrenca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3255 3255] || Imenska Gorca - Cerkev sv. Križa || Orientirana cerkev stoji na griču, vzhodno od vasi Imeno. || IMENSKA GORCA || {{q|Q999540}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3255&lat=&lon=&description=Imenska_Gorca_-_Cerkev_sv._Križa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3271 3271] || Gora Oljka - Cerkev sv. Križa || Cerkev stoji na hribu, vzhodno nad naseljem Šmartno ob Paki. || DOBRIČ || {{q|Q938443}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3271&lat=&lon=&description=Gora_Oljka_-_Cerkev_sv._Križa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3272 3272] || Podvin pri Polzeli - Cerkev sv. Miklavža || Cerkev stoji na griču Vinski vrh, severozahodno od naselja Polzela. || PODVIN PRI POLZELI || {{q|Q938443}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3272&lat=&lon=&description=Podvin_pri_Polzeli_-_Cerkev_sv._Miklavža|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3273 3273] || Polzela - Kapela sv. Florijana || Kapela stoji južno od dvorca Šenek pri Polzeli. || POLZELA || {{q|Q938443}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3273&lat=&lon=&description=Polzela_-_Kapela_sv._Florijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3276 3276] || Ponikva - Cerkev sv. Martina || Cerkev stoji na vzhodnem robu Ponikve. || PONIKVA || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3276&lat=&lon=&description=Ponikva_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3310 3310] || Polana pri Zidanem Mostu - Cerkev sv. Kancijana || Cerkev stoji na planoti jugovzhodno od Paneč in severovzhodno od Polane. || POLANA || {{q|Q15887}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3310&lat=&lon=&description=Polana_pri_Zidanem_Mostu_-_Cerkev_sv._Kancijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3324 3324] || Rogatec - Cerkev sv. Hiacinte || Cerkev stoji na griču, vzhodno nad severnim delom mesta. || ROGATEC || {{q|Q1027245}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3324&lat=&lon=&description=Rogatec_-_Cerkev_sv._Hiacinte|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3327 3327] || Dobovec pri Rogatcu - Cerkev sv. Roka || Orientirana cerkev stoji na griču, nad cesto Rogatec - Dobovec. || DOBOVEC PRI ROGATCU || {{q|Q1027245}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3327&lat=&lon=&description=Dobovec_pri_Rogatcu_-_Cerkev_sv._Roka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3329 3329] || Olešče - Cerkev sv. Petra || Cerkev stoji na hribu nad cesto, na robu naselja Olešče. || OLEŠČE || {{q|Q15887}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3329&lat=&lon=&description=Olešče_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3330 3330] || Svetli Dol - Kapela sv. Florijana || Kapela stoji v sklopu Liplnove domačije, ob cesti Štore-Svetli Dol. || SVETLI DOL || {{q|Q392468}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3330&lat=&lon=&description=Svetli_Dol_-_Kapela_sv._Florijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3331 3331] || Svetina - Cerkev Matere božje || Cerkev stoji sredi vasi. || SVETINA || {{q|Q392468}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3331&lat=&lon=&description=Svetina_-_Cerkev_Matere_božje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3332 3332] || Svetina - Kapela sv. Križa || Kapela stoji na jugovzhodnem robu vasi, v neposredni bližini cerkve Matere božje. || SVETINA || {{q|Q392468}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3332&lat=&lon=&description=Svetina_-_Kapela_sv._Križa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3363 3363] || Pečica - Cerkev sv. Mihaela || Cerkev stoji blizu zaselka Orehova vas, severno od Sladke Gore, južno pod Zbelovsko goro. || PEČICA || {{q|Q392173}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3363&lat=&lon=&description=Pečica_-_Cerkev_sv._Mihaela|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3364 3364] || Krtince - Cerkev sv. Benedikta || Cerkev stoji severno nad cesto Celje - Rogatec, dva kilometra severno od vasi Mestinje. || KRTINCE || {{q|Q392173}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3364&lat=&lon=&description=Krtince_-_Cerkev_sv._Benedikta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3365 3365] || Lemberg pri Šmarju - Cerkev sv. Miklavža || Cerkev stoji sredi trškega jedra. || LEMBERG PRI ŠMARJU || {{q|Q392173}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3365&lat=&lon=&description=Lemberg_pri_Šmarju_-_Cerkev_sv._Miklavža|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3366 3366] || Lemberg pri Šmarju - Cerkev sv. Pankracija || Cerkev stoji na griču, tik nad trški jedrom. || LEMBERG PRI ŠMARJU || {{q|Q392173}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3366&lat=&lon=&description=Lemberg_pri_Šmarju_-_Cerkev_sv._Pankracija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3367 3367] || Slivnica pri Celju - Cerkev sv. Marije Magdalene || Cerkev stoji sredi vasi, na strmem hribu. || SLIVNICA PRI CELJU || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3367&lat=&lon=&description=Slivnica_pri_Celju_-_Cerkev_sv._Marije_Magdalene|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3368 3368] || Slivnica pri Celju - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Cerkev stoji južno od strnjene vasi, pri pokopališču. || SLIVNICA PRI CELJU || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3368&lat=&lon=&description=Slivnica_pri_Celju_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3370 3370] || Bukovje pri Slivnici - Cerkev sv. Nikolaja || Cerkev leži severovzhodno pod naseljem. || BUKOVJE PRI SLIVNICI || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3370&lat=&lon=&description=Bukovje_pri_Slivnici_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3380 3380] || Slovenske Konjice - Cerkev sv. Ane || Cerkev stoji na vzhodnem obronku grajskega hriba, zahodno nad trškim jerdom v mestnem predelu Pristava. || SLOVENSKE KONJICE || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3380&lat=&lon=&description=Slovenske_Konjice_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3384 3384] || Solčava - Kapela sv. Ane || Kapela stoji na pokopališču, ob prezbiteriju župnijske cerkve. || SOLČAVA || {{q|Q1313614}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3384&lat=&lon=&description=Solčava_-_Kapela_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3403 3403] || Plešivec - Cerkev sv. Miklavža || Cerkev stoji južno pod hribom Grmada, sredi naselja, ob cesti Velenje - Škale - Graška Gora. || PLEŠIVEC || {{q|Q3441849}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3403&lat=&lon=&description=Plešivec_-_Cerkev_sv._Miklavža|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3404 3404] || Škalske Cirkovce - Cerkev sv. Ožbolta || Cerkev stoji v središču gručastega naselja Škalske Cirkovce. || ŠKALSKE CIRKOVCE || {{q|Q3441849}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3404&lat=&lon=&description=Škalske_Cirkovce_-_Cerkev_sv._Ožbolta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3405 3405] || Podkraj pri Velenju - Cerkev sv. Jakoba || Cerkev stoji na sedlu med hriboma Veliko in Malo Gradišče, nad zaselkom Zabrdo, južno od Velenja. || VELENJE || {{q|Q3441849}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3405&lat=&lon=&description=Podkraj_pri_Velenju_-_Cerkev_sv._Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3408 3408] || Vinski Vrh pri Šmarju - Cerkev sv. Barbare || Orientirana cerkev stoji južno nad Šmarjem. || VINSKI VRH PRI ŠMARJU || {{q|Q392173}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3408&lat=&lon=&description=Vinski_Vrh_pri_Šmarju_-_Cerkev_sv._Barbare|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3409 3409] || Sotensko pri Šmarju - Cerkev sv. Miklavža || Orientirana cerkev stoji na vrhu griča, tri kilometre severno od Šmarja pri Jelšah. || SOTENSKO PRI ŠMARJU || {{q|Q392173}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3409&lat=&lon=&description=Sotensko_pri_Šmarju_-_Cerkev_sv._Miklavža|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3411 3411] || Brecljevo - Cerkev sv. Tomaža || Cerkev stoji na severnem robu naselja, jugovzhodno od Šmarja pri Jelšah. || BRECLJEVO || {{q|Q392173}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3411&lat=&lon=&description=Brecljevo_-_Cerkev_sv._Tomaža|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3416 3416] || Gorenje - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Cerkev stoji na robu naselja, ob cesti Šoštanj - Šmartno ob Paki. || GORENJE || {{q|Q392188}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3416&lat=&lon=&description=Gorenje_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3427 3427] || Velenje - Cerkev Karmelske Matere božje || Cerkev stoji na južnem robu starega Velenja, severozahodno pod pobočjem Velenjskega gradu. || VELENJE || {{q|Q3441849}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3427&lat=&lon=&description=Velenje_-_Cerkev_Karmelske_Matere_božje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3428 3428] || Velenje - Cerkev sv. Andreja v Šaleku || Cerkev stoji sredi naselja Šalek, zahodno pod razvalinami gradu Šalek, ob cesti Velenje - Slovenj Gradec. || VELENJE || {{q|Q3441849}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3428&lat=&lon=&description=Velenje_-_Cerkev_sv._Andreja_v_Šaleku|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3429 3429] || Bevče - Cerkev sv. Miklavža || Cerkev stoji na griču na robu naselja, severno od ceste Celje - Velenje, dva kilometra pred Velenjem. || BEVČE || {{q|Q3441849}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3429&lat=&lon=&description=Bevče_-_Cerkev_sv._Miklavža|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3432 3432] || Florjan pri Šoštanju - Cerkev sv. Florijana || Cerkev stoji vrh hriba, tri kilometre zahodno od Šoštanja, ob cesti Šoštanj - Bele Vode. || FLORJAN || {{q|Q15923}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3432&lat=&lon=&description=Florjan_pri_Šoštanju_-_Cerkev_sv._Florijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3436 3436] || Šoštanj - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata || Cerkev stoji na vzpetini na zahodnem robu starega mestnega jedra, severno od ruševin Pustega gradu. || ŠOŠTANJ || {{q|Q15923}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3436&lat=&lon=&description=Šoštanj_-_Cerkev_sv._Mohorja_in_Fortunata|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3437 3437] || Sveti Štefan - Cerkev sv. Štefana || Cerkev stoji sredi naselja. || SVETI ŠTEFAN || {{q|Q392173}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3437&lat=&lon=&description=Sveti_Štefan_-_Cerkev_sv._Štefana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3438 3438] || Babna Gora - Cerkev sv. Ane || Orientirana cerkev stoji na zahodnem slemenu hriba, v razloženi vasi. || BABNA GORA || {{q|Q392173}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3438&lat=&lon=&description=Babna_Gora_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3439 3439] || Orehovec pri Zibiki - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Cerkev stoji ob cesti Zibika-Sveti Štefan, jugovzhodno nad Zibiko. || OREHOVEC || {{q|Q392173}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3439&lat=&lon=&description=Orehovec_pri_Zibiki_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3441 3441] || Vrhe pri Teharjih - Cerkev sv. Ane || Cerkev stoji na griču, vzhodno od naselja Teharje. || VRHE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3441&lat=&lon=&description=Vrhe_pri_Teharjih_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3442 3442] || Šentjanž nad Štorami - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Cerkev stoji na strmem skalnatem pomolu, južno od ceste Štore - Svetina. || ŠENTJANŽ NAD ŠTORAMI || {{q|Q392468}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3442&lat=&lon=&description=Šentjanž_nad_Štorami_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3443 3443] || Kompole - Cerkev sv. Lovrenca || Cerkev stoji na vzhodnem robu vasi, pet kilometrov vzhodno od Celja. || KOMPOLE || {{q|Q392468}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3443&lat=&lon=&description=Kompole_-_Cerkev_sv._Lovrenca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3474 3474] || Šentvid pri Planini - Cerkev sv. Vida || Pravilno orientirana cerkev stoji na izpostavljeni legi, na zahodni strani vaškega jedra. || ŠENTVID PRI PLANINI || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3474&lat=&lon=&description=Šentvid_pri_Planini_-_Cerkev_sv._Vida|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3480 3480] || Šentvid pri Grobelnem - Cerkev sv. Vida || Cerkev stoji sredi naselja, ob cesti Šentjur - Šmarje pri Jelšah. || ŠENTVID PRI GROBELNEM || {{q|Q392173}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3480&lat=&lon=&description=Šentvid_pri_Grobelnem_-_Cerkev_sv._Vida|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3496 3496] || Spodnji Dolič - Cerkev sv. Marjete || Cerkev stoji v razloženem naselju, nad cesto Gornji Dolič - Vitanje. || SPODNJI DOLIČ || {{q|Q13378288}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3496&lat=&lon=&description=Spodnji_Dolič_-_Cerkev_sv._Marjete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3499 3499] || Vojnik - Cerkev sv. Florijana || Cerkev stoji na strmi skali na severnem robu trškega jedra, vzhodno nad cesto Celje - Slovenske Konjice. || VOJNIK || {{q|Q2134561}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3499&lat=&lon=&description=Vojnik_-_Cerkev_sv._Florijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3503 3503] || Čreta pri Vranskem - Cerkev Matere božje || Cerkev stoji na gorskem hrbtu na Dobrovljah, severno od naselja Vransko. || ČRETA || {{q|Q13378299}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3503&lat=&lon=&description=Čreta_pri_Vranskem_-_Cerkev_Matere_božje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3518 3518] || Zagorje pri Lesičnem - Cerkev Marije Pomočnice || Pravilno orientirana cerkev stoji znotraj cerkvenega zidu, na položnem griču sredi vaškega jedra. || ZAGORJE || {{q|Q1009421}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3518&lat=&lon=&description=Zagorje_pri_Lesičnem_-_Cerkev_Marije_Pomočnice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3519 3519] || Bistrica pri Lesičnem - Cerkev sv. Andreja || Cerkev stoji sredi razloženega zaselka Pokorna vas, šest kilometrov vzhodno od Lesičnega. || BISTRICA || {{q|Q1009421}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3519&lat=&lon=&description=Bistrica_pri_Lesičnem_-_Cerkev_sv._Andreja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3531 3531] || Spodnje Tinsko - Cerkev Matere božje || Cerkev stoji na hribu, zahodno od cerkve sv. Ane in južno nad naseljem Zibika. || SPODNJE TINSKO || {{q|Q392173}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3531&lat=&lon=&description=Spodnje_Tinsko_-_Cerkev_Matere_božje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3532 3532] || Tinsko - Cerkev sv. Ane || Cerkev stoji na slemenu Tinske gore v zaselku Tinski Vrh, južno nad naseljem Zibika. || SPODNJE TINSKO || {{q|Q392173}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3532&lat=&lon=&description=Tinsko_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3534 3534] || Zlakova - Cerkev sv. Martina || Cerkev stoji na griču v jugozahodnem delu naselja Zlakova, severovzhodno od Zreč. || ZLAKOVA || {{q|Q227163}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3534&lat=&lon=&description=Zlakova_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3543 3543] || Žiče - Cerkev sv. Petra || Cerkev stoji sredi vasi. || ŽIČE || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3543&lat=&lon=&description=Žiče_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3545 3545] || Dobrina - Cerkev sv. Jakoba || Cerkev stoji na vzhodnem prevalnem slemenu razloženega naselja Dobrina. || DOBRINA || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3545&lat=&lon=&description=Dobrina_-_Cerkev_sv._Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C41 41] || Braslovče - Trško jedro || Trg leži na ježi, severozahodno od Celja. || BRASLOVČE || {{q|Q1034410}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=41&lat=&lon=&description=Braslovče_-_Trško_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4164 4164] || Nova Štifta pri Gornjem Gradu - Kapela Božjega groba || Kapela stoji v osi prezbiterija župnijske cerkve, na zahodni strani cerkve. || NOVA ŠTIFTA || {{q|Q726548}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4164&lat=&lon=&description=Nova_Štifta_pri_Gornjem_Gradu_-_Kapela_Božjega_groba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4251 4251] || Vojnik - Staro trško jedro || Vojnik leži na ravnini v severnem delu celjske kotline, med reko Hudinjo in pobočjem griča, ob komunikaciji Celje - Maribor. || VOJNIK || {{q|Q2134561}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4251&lat=&lon=&description=Vojnik_-_Staro_trško_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4274 4274] || Vojnik - Hiša Celjska cesta 19 || Celjska cesta 19 || VOJNIK || {{q|Q2134561}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4274&lat=&lon=&description=Vojnik_-_Hiša_Celjska_cesta_19|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4287 4287] || Celje - Hiša Prešernova 11 || Prešernova ulica 11. Hiša stoji v nizu na južni strani ulice. || CELJE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4287&lat=&lon=&description=Celje_-_Hiša_Prešernova_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4291 4291] || Celje - Hiša Prešernova 16 || Prešernova ulica 16, Savinova ulica 9. Hiša zapira razširjeni del Prešernove ulice, ki se ob stavbi nadaljuje proti vzhodu v ožji del. || CELJE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4291&lat=&lon=&description=Celje_-_Hiša_Prešernova_16|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4292 4292] || Celje - Špital || Slomškov trg 5. Špital stoji jugozahodno za cerkvijo sv. Danijela. || CELJE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4292&lat=&lon=&description=Celje_-_Špital|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4300 4300] || Celje - Hiša Glavni trg 4 || Glavni trg 4 (prej Tomšičev trg 4). Hiša stoji v vzhodnem strnjenem stavbnem nizu trga. || CELJE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4300&lat=&lon=&description=Celje_-_Hiša_Glavni_trg_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4301 4301] || Celje - Hiša Glavni trg 6 || Glavni trg 6 (prej Tomšičev trg 6). Hiša stoji v strnjenem nizu na zahodni strani trga. || CELJE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4301&lat=&lon=&description=Celje_-_Hiša_Glavni_trg_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4302 4302] || Celje - Hiša Glavni trg 7 || Glavni trg 7 (prej Tomšičev trg 7) || CELJE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4302&lat=&lon=&description=Celje_-_Hiša_Glavni_trg_7|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4304 4304] || Celje - Hiša Glavni trg 9 || Glavni trg 9 (prej Tomšičev trg 9). Hiša stoji v strnjenem nizu na vzhodni strani trga. || CELJE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4304&lat=&lon=&description=Celje_-_Hiša_Glavni_trg_9|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4305 4305] || Celje - Hiša Glavni trg 12 || Glavni trg 12 (prej Tomšičev trg 12). Ob južni strani trga, v nizu. || CELJE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4305&lat=&lon=&description=Celje_-_Hiša_Glavni_trg_12|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4306 4306] || Celje - Hiša Glavni trg 17 || Glavni trg 17, 17A (prej Tomšičev trg 17). Hiša stoji v strnjenem stavbnem nizu na zahodni strani trga. || CELJE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4306&lat=&lon=&description=Celje_-_Hiša_Glavni_trg_17|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4309 4309] || Celje - Prothasijev dvorec || Trg Celjskih knezov 10 (prej Trg svobode 10). Dvorec zapira trg na severni strani in sega v Gledališko ulico. || CELJE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4309&lat=&lon=&description=Celje_-_Prothasijev_dvorec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4312 4312] || Celje - Hiša Gosposka 1 || Gosposka ulica 1, 1a (prej Zidanškova 1). Hiša stoji na vzhodnem začetku južnega strnjenega stavbnega niza ozke Gosposke ulice. || CELJE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4312&lat=&lon=&description=Celje_-_Hiša_Gosposka_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4314 4314] || Celje - Hiša Gosposka 7 || Gosposka ulica 7 (prej Zidanškova 7). Hiša stoji v strnjenem nizu, na južni strani ulice. || CELJE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4314&lat=&lon=&description=Celje_-_Hiša_Gosposka_7|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4315 4315] || Celje - Hiša Gosposka 9 || Gosposka ulica 9, 9A (prej Zidanškova 9). Hiša stoji v nizu na južni strani ulice. || CELJE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4315&lat=&lon=&description=Celje_-_Hiša_Gosposka_9|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4316 4316] || Celje - Hiša Gosposka 17 || Gosposka ulica 17 (prej Zidanškova 17) || CELJE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4316&lat=&lon=&description=Celje_-_Hiša_Gosposka_17|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4318 4318] || Celje - Hiša Gosposka 26 || Gosposka ulica 26 (prej Zidanškova 26). Hiša stoji v nizu na severni strani ulice. || CELJE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4318&lat=&lon=&description=Celje_-_Hiša_Gosposka_26|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4319 4319] || Celje - Hiša Gosposka 30 || Gosposka ulica 28, 30 (prej Zidanškova 30). Hiša stoji v nizu na severni strani ulice. || CELJE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4319&lat=&lon=&description=Celje_-_Hiša_Gosposka_30|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4322 4322] || Celje - Arkova kapelica || Znamenje stoji ob Vrunčevi ulici, zahodno od Merkurja, vzhodno od Srednje gostinske šole. || CELJE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4322&lat=&lon=&description=Celje_-_Arkova_kapelica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4326 4326] || Zavodnje - Grad Žamberk || Grad je stal na manjši vzpetini sredi gozda, južno od cerkve sv. Petra. Na temeljih gradu stoji danes žičnica. || ZAVODNJE || {{q|Q15923}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4326&lat=&lon=&description=Zavodnje_-_Grad_Žamberk|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4328 4328] || Velenje - Razvaline gradu Ekenštajn || Razvalina stoji na skalni kopi vrh položnega grebena blizu Šaleškega gradu, jugovzhodno od centra Velenja. || VELENJE || {{q|Q3441849}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4328&lat=&lon=&description=Velenje_-_Razvaline_gradu_Ekenštajn|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4329 4329] || Velenje - Grad Šalek || Grad stoji na strmem, prepadnem griču na vzhodni strani zaselka Šalek. || VELENJE || {{q|Q3441849}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4329&lat=&lon=&description=Velenje_-_Grad_Šalek|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4331 4331] || Šoštanj - Pusti grad || Ruševine gradu so na pomolu strmega griča nad Šoštanjem. || ŠOŠTANJ || {{q|Q15923}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4331&lat=&lon=&description=Šoštanj_-_Pusti_grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4334 4334] || Ravne pri Šoštanju - Razvaline gradu Forhtenek || Razvaline gradu Forhtenek so na skalni vzpetini zahodno nad potokom Velunja, vzhodno nad domačijo Vratar. || RAVNE || {{q|Q15923}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4334&lat=&lon=&description=Ravne_pri_Šoštanju_-_Razvaline_gradu_Forhtenek|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4336 4336] || Laze pri Arnačah - Grad Švarcenštajn || Grad leži na položni vzpetini, v vzhodnem delu razloženega naselja Laze. || LAZE || {{q|Q3441849}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4336&lat=&lon=&description=Laze_pri_Arnačah_-_Grad_Švarcenštajn|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4338 4338] || Florjan pri Šoštanju - Grad Kacenštajn || Ostanki gradu Kacenštajn so na prepadni steni nad cerkvijo sv. Florijana v istoimenskem naselju, severozahodno od Šoštanja. || FLORJAN || {{q|Q15923}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4338&lat=&lon=&description=Florjan_pri_Šoštanju_-_Grad_Kacenštajn|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4350 4350] || Rečica ob Paki - Hiša Rečica 14 || Rečica ob Paki 14. Hiša stoji ob cesti, v osrednjem delu naselja. || REČICA OB PAKI || {{q|Q392188}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4350&lat=&lon=&description=Rečica_ob_Paki_-_Hiša_Rečica_14|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4365 4365] || Bele Vode - Znamenje pri hiši Bele Vode 61 || Znamenje stoji na dominantnem mestu, na prevalu, ob romarski poti na sv. Križ nad Belimi Vodami, pri hiši Bele Vode 61. || BELE VODE || {{q|Q15923}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4365&lat=&lon=&description=Bele_Vode_-_Znamenje_pri_hiši_Bele_Vode_61|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4368 4368] || Lindek - Grad || Ruševina leži na kopastem hribu na južnem pobočju Stenice, nad naseljem Frankolovo. || LINDEK || {{q|Q2134561}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4368&lat=&lon=&description=Lindek_-_Grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4374 4374] || Dobrna - Grad || Vedutno izpostavljena lokacija na vrhu skalne kope v naselju Lokovina nad Dobrno. || LOKOVINA || {{q|Q999579}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4374&lat=&lon=&description=Dobrna_-_Grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4400 4400] || Podkraj pri Velenju - Kraj konference Komunistične partije Slovenije || V zaselku Tajna. || PODKRAJ PRI VELENJU || {{q|Q3441849}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4400&lat=&lon=&description=Podkraj_pri_Velenju_-_Kraj_konference_Komunistične_partije_Slovenije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4435 4435] || Kompole - Vaška kapelica || Kapela stoji na manjšem križpotju sredi polj, južno od strnjenega dela naselja. || KOMPOLE || {{q|Q392468}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4435&lat=&lon=&description=Kompole_-_Vaška_kapelica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4437 4437] || Dobrova pri Celju - Znamenje pri hiši Dobrova 4 || Znamenje stoji v zaselku, pred hišo Dobrova 4. || DOBROVA || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4437&lat=&lon=&description=Dobrova_pri_Celju_-_Znamenje_pri_hiši_Dobrova_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4438 4438] || Dobrova pri Celju - Znamenje pri hiši Dobrova 35 || Jugovzhodno od hiše Dobrova 35. || DOBROVA || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4438&lat=&lon=&description=Dobrova_pri_Celju_-_Znamenje_pri_hiši_Dobrova_35|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4439 4439] || Celje - Kalvarija na Aljaževem hribu || Aljažev hrib. Kalvarija leži na levem bregu reke Voglajne nasproti železniške postaje ter predstavlja značilno veduto na Celje z vzhoda. || CELJE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4439&lat=&lon=&description=Celje_-_Kalvarija_na_Aljaževem_hribu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4441 4441] || Dobrnica - Dvorec z vrtom || Zavrh nad Dobrno 1, 2. Graščina stoji ob cesti, ki pelje iz Dobrne v Hudičev graben. Zahodno ob dvorcu stoji kašča. || ZAVRH NAD DOBRNO || {{q|Q999579}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4441&lat=&lon=&description=Dobrnica_-_Dvorec_z_vrtom|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4443 4443] || Vine pri Novi Cerkvi - Dvorec || Landek 8c (prej Vine pri Strmcu 19). Stavba stoji vrh položne vzpetine. || LANDEK || {{q|Q2134561}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4443&lat=&lon=&description=Vine_pri_Novi_Cerkvi_-_Dvorec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4447 4447] || Bočna - Vas || Bočna leži v spodnji Zadrečki dolini, na severnem vznožju Menine. || BOČNA || {{q|Q726548}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4447&lat=&lon=&description=Bočna_-_Vas|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4448 4448] || Gornji Grad - Trško jedro || Naselje leži v gornjem delu Zadrečke doline pod Menino, Velikim Rogatcem in Lepenatko, na terasi Drete in pritoka Šokatnica. || GORNJI GRAD || {{q|Q726548}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4448&lat=&lon=&description=Gornji_Grad_-_Trško_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4449 4449] || Kokarje - Vas || Vas leži na ježi nad desnim bregom Drete v spodnji Zadrečki dolini, kjer vanjo prehaja pobočje Dobroveljske planote. || KOKARJE || {{q|Q954987}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4449&lat=&lon=&description=Kokarje_-_Vas|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4450 4450] || Ljubno ob Savinji - Trško jedro || Naselje leži v Zgornji Savinjski dolini, na terasah sotočja Ljubnice v Savinjo, ki stopa tu iz soteske v bolj široko dolino. || LJUBNO OB SAVINJI || {{q|Q773659}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4450&lat=&lon=&description=Ljubno_ob_Savinji_-_Trško_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4452 4452] || Mozirje - Staro trško jedro || Trško jedro Mozirja je na levem bregu reke Savinje, ob vznožju predgorja planote Golt. || MOZIRJE || {{q|Q670975}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4452&lat=&lon=&description=Mozirje_-_Staro_trško_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4453 4453] || Radmirje - Vas || Radmirje leži na prodni rečni terasi v zgornjem delu široke doline Savinje, ob prometnem vozlišču, ki usmerja ceste proti Gornjemu Gradu, Solčavi in Mozirju. || RADMIRJE || {{q|Q773659}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4453&lat=&lon=&description=Radmirje_-_Vas|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4454 4454] || Rečica ob Savinji - Staro trško jedro || Leži na robu rečne terase na Rečičkem polju, na levem bregu Savinje. || REČICA OB SAVINJI || {{q|Q13378058}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4454&lat=&lon=&description=Rečica_ob_Savinji_-_Staro_trško_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4455 4455] || Strmec - Vas || Vas Strmec leži na prisojnem pobočju predgorja Raduhe, v Zgornji Savinjski dolini. || STRMEC || {{q|Q669648}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4455&lat=&lon=&description=Strmec_-_Vas|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4457 4457] || Šmiklavž pri Gornjem Gradu - Vas || Naselje je razloženo v gornji Zadrečki dolini, z jedrom na dnu doline Drete. || NOVA ŠTIFTA || {{q|Q726548}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4457&lat=&lon=&description=Šmiklavž_pri_Gornjem_Gradu_-_Vas|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4464 4464] || Gornji Grad - Samostan || Samostan z obzidjem stoji v naselju, na rahli vzpetini. || GORNJI GRAD || {{q|Q726548}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4464&lat=&lon=&description=Gornji_Grad_-_Samostan|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4465 4465] || Nazarje - Grad Vrbovec || Stoji na desnem bregu reke Savinje, ob cesti Nazarje-Mozirje. || NAZARJE || {{q|Q954987}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4465&lat=&lon=&description=Nazarje_-_Grad_Vrbovec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4466 4466] || Poljane ob Rečici - Grad Rudenek || Razvaline gradu so na strmem griču v naselju Poljane ob Rečici. || POLJANE || {{q|Q13378058}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4466&lat=&lon=&description=Poljane_ob_Rečici_-_Grad_Rudenek|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4467 4467] || Rečica ob Savinji - Tavčarjev dvor || Rečica ob Savinji 54. Stavba stoji na vzhodnem robu strnjenega dela naselja. || REČICA OB SAVINJI || {{q|Q13378058}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4467&lat=&lon=&description=Rečica_ob_Savinji_-_Tavčarjev_dvor|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4471 4471] || Florjan pri Gornjem Gradu - Znamenje || Znamenje stoji ob južnem vznožju hriba, na poti k cerkvi sv. Primoža in Felicijana. || GORNJI GRAD || {{q|Q726548}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4471&lat=&lon=&description=Florjan_pri_Gornjem_Gradu_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4473 4473] || Ljubija - Znamenje || Znamenje stoji v jugovzhodnem delu vasi, pri hiši Ljubija 79. || LJUBIJA || {{q|Q670975}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4473&lat=&lon=&description=Ljubija_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4479 4479] || Radmirje - Znamenje || Znamenje stoji poleg hiše Radmirje 44, v južnem delu naselja Radmirje, zahodno od zaselka Straže, ob poti proti cerkvi sv. Frančiška. Parcela 644/3 k.o. Radmirje. || RADMIRJE || {{q|Q773659}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4479&lat=&lon=&description=Radmirje_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4481 4481] || Rečica ob Savinji - Pranger || Steber stoji sredi naselja, ob hiši Rečica ob Savinji 61. || REČICA OB SAVINJI || {{q|Q13378058}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4481&lat=&lon=&description=Rečica_ob_Savinji_-_Pranger|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4499 4499] || Luče ob Savinji - Hiša Luče 40 || Luče 40. V naselju, ob vaški cesti. || LUČE || {{q|Q669648}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4499&lat=&lon=&description=Luče_ob_Savinji_-_Hiša_Luče_40|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4531 4531] || Strmec - Hiša Strmec 26 || Strmec 26. Na domačiji Mohor sredi strmega pobočja Raduhe, na ravnici ob cesti. || STRMEC || {{q|Q669648}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4531&lat=&lon=&description=Strmec_-_Hiša_Strmec_26|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4541 4541] || Šmiklavž pri Gornjem Gradu - Kašča na domačiji Šmiklavž 17 || Šmiklavž 17. Na jugu Mačkovega kota. || NOVA ŠTIFTA || {{q|Q726548}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4541&lat=&lon=&description=Šmiklavž_pri_Gornjem_Gradu_-_Kašča_na_domačiji_Šmiklavž_17|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4593 4593] || Kozje - Trško jedro || Kozje. Naselje leži ob vznožju Vetrnika, v dolini Bistrice, ob njenem desnem pritoku Bistri graben. || KOZJE || {{q|Q1009421}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4593&lat=&lon=&description=Kozje_-_Trško_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4595 4595] || Podčetrtek - Trško jedro || Podčetrtek leži v tesni dolini med Rudnico in Desiničko goro, ob pomembni zgodovinski poti, ki je vodila iz Spodnjega v Zgornje Sotelsko. || PODČETRTEK || {{q|Q999540}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4595&lat=&lon=&description=Podčetrtek_-_Trško_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4596 4596] || Polje ob Sotli - Vas || Vas leži ob Sotli, na severnem robu blagega pobočja Križan vrh. || POLJE OB SOTLI || {{q|Q999540}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4596&lat=&lon=&description=Polje_ob_Sotli_-_Vas|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4623 4623] || Kozje - Grad Drakenburg || Ruševine gradu so zahodno od trškega jedra Kozjega, na jugovzhodnem delu grebena Bredič, na levem bregu Bistrega grabna. || KOZJE || {{q|Q1009421}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4623&lat=&lon=&description=Kozje_-_Grad_Drakenburg|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4625 4625] || Lemberg pri Šmarju - Grad Lemberg || Grad stoji strmem hribu, zahodno nad istoimenskim naseljem, poleg podružnice sv. Pankracija (nekdanje grajske kapele). || LEMBERG PRI ŠMARJU || {{q|Q392173}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4625&lat=&lon=&description=Lemberg_pri_Šmarju_-_Grad_Lemberg|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4626 4626] || Pilštanj - Grad || Razvaline so na strmem griču, južno nad naseljem. || PILŠTANJ || {{q|Q1009421}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4626&lat=&lon=&description=Pilštanj_-_Grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4631 4631] || Rogatec - Graščina Strmol || Na vzpetini nad potokom Draganja, na zahodni strani naselja Rogatec. || ROGATEC || {{q|Q1027245}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4631&lat=&lon=&description=Rogatec_-_Graščina_Strmol|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4634 4634] || Rogaška Slatina - Znamenje sv. Janeza Nepomuka || V parku pod kapelo sv. Ane. || ROGAŠKA SLATINA || {{q|Q15913}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4634&lat=&lon=&description=Rogaška_Slatina_-_Znamenje_sv._Janeza_Nepomuka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4642 4642] || Brezovec pri Polju - Hram Brezovec 34 || Brezovec pri Polju 34. Hram stoji vrh pobočja, južno nad naseljem. || BREZOVEC PRI POLJU || {{q|Q999540}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4642&lat=&lon=&description=Brezovec_pri_Polju_-_Hram_Brezovec_34|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4647 4647] || Gradišče nad Podsredo - Hiša Gradišče 8 || Gradišče 8. Samotna domačija pod Staro goro. || GRADIŠČE || {{q|Q1009421}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4647&lat=&lon=&description=Gradišče_nad_Podsredo_-_Hiša_Gradišče_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4675 4675] || Podsreda - Hiša Podsreda 38 || Podsreda 38. V trškem naselju, blizu župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika. || PODSREDA || {{q|Q1009421}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4675&lat=&lon=&description=Podsreda_-_Hiša_Podsreda_38|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4708 4708] || Zagorje pri Lesičnem - Župnišče Zagorje 48 || Zagorje 48. Župnišče stoji jugozahodno pod obzidjem župnijske cerkve. || ZAGORJE || {{q|Q1009421}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4708&lat=&lon=&description=Zagorje_pri_Lesičnem_-_Župnišče_Zagorje_48|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C491 491] || Novo Celje - Dvorec Novo Celje || Novo Celje 1 (prej Dobriša vas 25). Dvorec stoji na ravnici med naseljema Žalec in Petrovče. || NOVO CELJE || {{q|Q15931}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=491&lat=&lon=&description=Novo_Celje_-_Dvorec_Novo_Celje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C510 510] || Petrovče - Cerkev Marijinega obiskanja || Cerkev stoji kot dominanta ob križišču cest na zahodni strani naselja. || PETROVČE || {{q|Q15931}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=510&lat=&lon=&description=Petrovče_-_Cerkev_Marijinega_obiskanja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C512 512] || Pilštanj - Trško jedro || Pilštanj leži na izpostavljeni legi na Z obrobju Kozjanskega gričevja. || PILŠTANJ || {{q|Q1009421}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=512&lat=&lon=&description=Pilštanj_-_Trško_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C541 541] || Podolševa - Arheološko najdišče Potočka zijalka || Vhod v jamo se nahaja na južnem pobočju zahodnega vrha Olševe v višini 1700 m. || PODOLŠEVA || {{q|Q1313614}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=541&lat=&lon=&description=Podolševa_-_Arheološko_najdišče_Potočka_zijalka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C548 548] || Podsreda - Trško naselje || Podsreda leži v kotlinici na Kozjanskem, pod gradom na desnem bregu Bistrice in ob križišču poti. || PODSREDA || {{q|Q1009421}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=548&lat=&lon=&description=Podsreda_-_Trško_naselje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C55 55] || Celje - Staro mestno jedro || Srednjeveško mesto se je razvilo ob sotočju rek Savinje in Voglajne v Spodnji Savinjski dolini. || CELJE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=55&lat=&lon=&description=Celje_-_Staro_mestno_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C58 58] || Celje - Celjski grad || Na JV robu mesta Celje, na naravno dvignjeni legi nad strugo Savinje je postavljena trdnjava. || CELJE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=58&lat=&lon=&description=Celje_-_Celjski_grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C59 59] || Celje - Hiša Gosposka 3 || Gosposka ulica 3 (prej Zidanškova 3). Hiša stoji v strnjenem uličnem nizu v jedru srednjeveškega mesta, zahodno od Glavnega trga. || CELJE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=59&lat=&lon=&description=Celje_-_Hiša_Gosposka_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C60 60] || Celje - Knežji dvorec || Dvorec stoji v jugozahodnem vogalu srednjeveškega jedra Celja, nad levim bregom Savinje. || CELJE || {{q|Q3441823}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=60&lat=&lon=&description=Celje_-_Knežji_dvorec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C643 643] || Senožete pri Rimskih Toplicah - Domačija Antona Aškerca || Senožete 1, 2. Domačija stoji jugovzhodno nad Rimskimi Toplicami. || SENOŽETE || {{q|Q15887}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=643&lat=&lon=&description=Senožete_pri_Rimskih_Toplicah_-_Domačija_Antona_Aškerca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C650 650] || Skomarje - Ošlakova kovačija || Skomarje 2. Kovačija stoji v sklopu Ošlakove domačije, ob izlivu Ločnice v Dravinjo. || SKOMARJE || {{q|Q227163}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=650&lat=&lon=&description=Skomarje_-_Ošlakova_kovačija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C651 651] || Sladka Gora - Cerkev Matere božje || Sredi vasi, na pobočju na severni strani, tik ob župnišču. || SLADKA GORA || {{q|Q392173}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=651&lat=&lon=&description=Sladka_Gora_-_Cerkev_Matere_božje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C652 652] || Slake - Cerkev Device Marije na Pesku || Cerkev stoji na robu pobočja na severni strani doline Olimskega potoka, nad cesto Podčetrtek-Sopote. || PODČETRTEK || {{q|Q999540}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=652&lat=&lon=&description=Slake_-_Cerkev_Device_Marije_na_Pesku|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C664 664] || Slovenske Konjice - Mestno jedro || Naselje leži v dolini Dravinje, pod severnim pobočjem Konjiške gore. || SLOVENSKE KONJICE || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=664&lat=&lon=&description=Slovenske_Konjice_-_Mestno_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C665 665] || Slovenske Konjice - Grad Konjice || Razvaline gradu stojijo vrh strmega hriba na pobočju Konjiške gore, zahodno nad naseljem Slovenske Konjice. || ZGORNJA PRISTAVA || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=665&lat=&lon=&description=Slovenske_Konjice_-_Grad_Konjice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C748 748] || Predenca - Cerkev sv. Roka || Južno nad naseljem Šmarje, na slemenu hriba in nad Križevim potom. || PREDENCA || {{q|Q392173}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=748&lat=&lon=&description=Predenca_-_Cerkev_sv._Roka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7613 7613] || Nova Cerkev - Kapela sv. Mihaela || Kapela stoji vpeta v vzhodni del pokopališkega zidu, ki obdaja župnijsko cerkev sv. Lenarta. || NOVA CERKEV || {{q|Q2134561}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7613&lat=&lon=&description=Nova_Cerkev_-_Kapela_sv._Mihaela|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7618 7618] || Laško - Hiša Cesta na Svetino 2 || Cesta na Svetino 2 || LAŠKO || {{q|Q15887}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7618&lat=&lon=&description=Laško_-_Hiša_Cesta_na_Svetino_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7861 7861] || Vitanje - Hiša Tičnica 2 || Tičnica 2 (prej Vitanje 92) || VITANJE || {{q|Q13378288}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7861&lat=&lon=&description=Vitanje_-_Hiša_Tičnica_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7862 7862] || Vitanje - Hiša Grajski trg 38 || Grajski trg 38 (prej Vitanje 56) || VITANJE || {{q|Q13378288}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7862&lat=&lon=&description=Vitanje_-_Hiša_Grajski_trg_38|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7864 7864] || Slovenske Konjice - Dvorec Trebnik || Grajska 4, 4a in 6 || SLOVENSKE KONJICE || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7864&lat=&lon=&description=Slovenske_Konjice_-_Dvorec_Trebnik|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7888 7888] || Olimje - Dvorec || V zatrepu doline Sopote, pod južnim pobočjem hriba Rudnica, v naselju Olimje. || OLIMJE || {{q|Q999540}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7888&lat=&lon=&description=Olimje_-_Dvorec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7900 7900] || Gradišče nad Podsredo - Kapela sv. Ane || Kapela stoji severovzhodno od cerkve na Stari Sveti gori nad Podsredo. || GRADIŠČE || {{q|Q1009421}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7900&lat=&lon=&description=Gradišče_nad_Podsredo_-_Kapela_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7920 7920] || Predenca - Kapelice Križevega pota || Kapelice stojijo na severnem strmem pobočju griča Predenca, pod cerkvijo sv. Roka in južno od naselja Šmarje pri Jelšah. || ŠMARJE PRI JELŠAH || {{q|Q392173}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7920&lat=&lon=&description=Predenca_-_Kapelice_Križevega_pota|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7923 7923] || Rifnik - Grad || Grad stoji na strmi vzpetini južno od naselja Šentjur. || RIFNIK || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7923&lat=&lon=&description=Rifnik_-_Grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7929 7929] || Stare Slemene - Območje Žičke kartuzije || Območje se razprostira ob potoku Žičnica, od Špitaliča pri Slovenskih Konjicah do Starih Slemen. || STARE SLEMENE || {{q|Q13378155}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7929&lat=&lon=&description=Stare_Slemene_-_Območje_Žičke_kartuzije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C826 826] || Visoče pri Planini - Znamenje || Znamenje stoji v zaselku Marof, ob objektih kmetijskega podjetja Meja Šentjur. || VISOČE || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=826&lat=&lon=&description=Visoče_pri_Planini_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C827 827] || Vitanje - Trško jedro || Vitanje leži na južnih obronkih Pohorja, v gorski kotlini ob potoku Hudinja. || VITANJE || {{q|Q13378288}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=827&lat=&lon=&description=Vitanje_-_Trško_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C889 889] || Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora || Arheološko najdišče obsega osrednji vrh Brinjeve gore (s cerkvijo Matere božje), osamelca vzhodno nad Zrečami. || ZREČE || {{q|Q227163}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=889&lat=&lon=&description=Zreče_-_Arheološko_najdišče_Brinjeva_gora|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C892 892] || Žalec - Mestno jedro || Trško jedro mestnega naselja Žalec je formirano sredi Spodnje Savinjske doline, na uravnavi ob reki Savinji, zahodno od Celja. || ŽALEC || {{q|Q15931}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=892&lat=&lon=&description=Žalec_-_Mestno_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C893 893] || Žalec - Rojstna hiša Rista Savina || Šlandrov trg 25. V strnjenem jedru trga. || ŽALEC || {{q|Q15931}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=893&lat=&lon=&description=Žalec_-_Rojstna_hiša_Rista_Savina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8938 8938] || Nazarje - Hiša Ob Savinji 2 || Ob Savinji 2 (prej Nazarje 15). Hiša stoji na desnem bregu Drete, zahodno od frančiškanskega samostana. || NAZARJE || {{q|Q954987}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8938&lat=&lon=&description=Nazarje_-_Hiša_Ob_Savinji_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9036 9036] || Šentjur pri Celju - Zgornji trg || Zgornji trg leži na severnem delu naselja Šentjur, na vzpetini nad levim bregom Pešnice. || ŠENTJUR || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9036&lat=&lon=&description=Šentjur_pri_Celju_-_Zgornji_trg|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9037 9037] || Javorje pri Slivnici - Vas || Vas leži na gričevnatih pobočjih in na dolinskem dnu Drobinskega potoka, vzhodno od Slivnice pri Celju. || JAVORJE || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9037&lat=&lon=&description=Javorje_pri_Slivnici_-_Vas|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9038 9038] || Laze pri Dramljah - Vas || Laze ležijo na južnem pomolu nizkega gričevja, pod Drameljskimi goricami na severu in obsežnimi Drameljskimi hostami na jugu. || LAZE PRI DRAMLJAH || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9038&lat=&lon=&description=Laze_pri_Dramljah_-_Vas|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9041 9041] || Slivnica pri Celju - Vas || Vas leži jugovzhodno od Šentjurja. || SLIVNICA PRI CELJU || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9041&lat=&lon=&description=Slivnica_pri_Celju_-_Vas|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9044 9044] || Gorica pri Slivnici - Arheološko najdišče Gradišče || Arheološko najdišče je na hribu Gradišče (Gradiše), severovzhodno od jedra Gorice pri Slivnici in jugovzhodno od Črnolice, zahodno od Slivniškega jezera. || GORICA PRI SLIVNICI || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9044&lat=&lon=&description=Gorica_pri_Slivnici_-_Arheološko_najdišče_Gradišče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9045 9045] || Šentjur pri Celju - Župnišče || Ulica skladateljev Ipavcev 14. Župnišče stoji jugovzhodno od cerkve sv. Jurija in kaplanije. || ŠENTJUR || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9045&lat=&lon=&description=Šentjur_pri_Celju_-_Župnišče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9048 9048] || Brezje ob Slomu - Znamenje pri hiši Brezje ob Slomu 7 || Pri hiši Brezje ob Slomu 7. || BREZJE OB SLOMU || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9048&lat=&lon=&description=Brezje_ob_Slomu_-_Znamenje_pri_hiši_Brezje_ob_Slomu_7|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9049 9049] || Kalobje - Znamenje južno pred vasjo || Znamenje stoji ob cesti južno pred naseljem. || KALOBJE || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9049&lat=&lon=&description=Kalobje_-_Znamenje_južno_pred_vasjo|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9050 9050] || Marija Dobje - Znamenje || Znamenje stoji pri Gabrovi kleti. || MARIJA DOBJE || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9050&lat=&lon=&description=Marija_Dobje_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9053 9053] || Srževica - Znamenje || Znamenje stoji blizu kmetije Zagradišek, Srževica 11, severozahodno od naselja. || SRŽEVICA || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9053&lat=&lon=&description=Srževica_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9054 9054] || Svetelka - Znamenje || Znamenje stoji na križpotju v naselju. || SVETELKA || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9054&lat=&lon=&description=Svetelka_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9055 9055] || Trno - Žgankova kapelica || Kapelica stoji v naselju ob izviru vode. || TRNO || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9055&lat=&lon=&description=Trno_-_Žgankova_kapelica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9056 9056] || Bobovo pri Ponikvi - Hiša Bobovo pri Ponikvi 16 || Bobovo pri Ponikvi 16. Hiša stoji v sklopu domačije, v okviru razložene vasi Bobovo. Ob njen raste lipa s premerom 560 cm. || BOBOVO PRI PONIKVI || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9056&lat=&lon=&description=Bobovo_pri_Ponikvi_-_Hiša_Bobovo_pri_Ponikvi_16|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9083 9083] || Repuš - Kozolec Repuš 2 || Repuš 2. Kozolec stoji v strnjenem delu vasi, v okviru domačije srednjega kmeta. || REPUŠ || {{q|Q1008179}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9083&lat=&lon=&description=Repuš_-_Kozolec_Repuš_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9086 9086] || Slivnica pri Celju - Kaplanija Slivnica pri Celju 11 || Slivnica pri Celju 11. Kaplanija stoji ob cerkvi sv. Magdalene in ob župnišču v vasi. || SLIVNICA PRI CELJU || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9086&lat=&lon=&description=Slivnica_pri_Celju_-_Kaplanija_Slivnica_pri_Celju_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9087 9087] || Slivnica pri Celju - Hiša Slivnica pri Celju 31 || Slivnica pri Celju 31. Zahodno od podružnične cerkve sv. Janeza, leži na vzpetini vzdolž vaške ceste Franckina hiša. || SLIVNICA PRI CELJU || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9087&lat=&lon=&description=Slivnica_pri_Celju_-_Hiša_Slivnica_pri_Celju_31|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9102 9102] || Vodule - Mežnarija Vodule 18 || Vodule 18. Hiša stoji ob podružnični cerkvi sv. Uršule. || VODULE || {{q|Q13378384}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9102&lat=&lon=&description=Vodule_-_Mežnarija_Vodule_18|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9281 9281] || Skomarje - Kapela ob domačiji Skomarje 58 || Kapela stoji ob domačiji Skomarje 58. || VITANJSKO SKOMARJE || {{q|Q13378288}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9281&lat=&lon=&description=Skomarje_-_Kapela_ob_domačiji_Skomarje_58|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9282 9282] || Paka - Encikova kapela || Kapela stoji pod domačijo Paka 20. || PAKA || {{q|Q13378288}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9282&lat=&lon=&description=Paka_-_Encikova_kapela|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9310 9310] || Laško - Župnišče Aškerčev trg 3 || Aškerčev trg 3. Župnišče stoji v starem mestnem jedru Laško, ob župnijski cerkvi sv. Martina. || LAŠKO || {{q|Q15887}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9310&lat=&lon=&description=Laško_-_Župnišče_Aškerčev_trg_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9786 9786] || Radmirje - Kašča na domačiji Radmirje 21 || Radmirje 21. V vzhodnem delu vasi. || RADMIRJE || {{q|Q773659}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9786&lat=&lon=&description=Radmirje_-_Kašča_na_domačiji_Radmirje_21|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C979 979] || Vransko - Trško naselje || Naselje leži ob zahodni strani izteka Savinjske doline, blizu odcepa ceste v Tuhinjsko dolino, severozahodno ob cesti Trojane - Žalec. || VRANSKO || {{q|Q13378299}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=979&lat=&lon=&description=Vransko_-_Trško_naselje|text=Naloži}} |} [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] 06qazs7d8j427sxlpj5yprsu11d6x96 Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v posavski regiji 4 522440 6743636 6743456 2026-08-27T20:01:02Z Pinky sl 2932 pp link do geohub 6743636 wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v posavski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2026]]. Poln seznam je v [https://eid.gov.si Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. {| class="wikitable sortable" |- ! EŠD || Ime || Lokacija || Naselje || Občina || Razglasitev || |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C11168 11168] || Brestanica - Območje gradu Rajhenburg || Območje gradu obsega široko, v več terasah urejeno sleme in pobočja pomola severno nad Savo in izlivom potoka Brestanica. || BRESTANICA || {{q|Q3484655}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=11168&lat=&lon=&description=Brestanica_-_Območje_gradu_Rajhenburg|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C11169 11169] || Bizeljska vas - Območje gradu Bizeljsko || Območje gradu zavzema gozdno vzpetino v obronkih pobočja Orlice nad dolino Sotle SV od Bizeljske vasi. || BIZELJSKA VAS || {{q|Q906879}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=11169&lat=&lon=&description=Bizeljska_vas_-_Območje_gradu_Bizeljsko|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C13753 13753] || Sevnica - Lutrovska klet || Lutrovska klet stoji na južnem pobočju grajskega hriba, nižje ob njej je poslopje Cesta na grad 17a. || SEVNICA || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=13753&lat=&lon=&description=Sevnica_-_Lutrovska_klet|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14723 14723] || Apnenik pri Boštanju - Grad Stari grad || Grad je stal na hribu Stari grad, zahodno nad dvorcem Boštanj. || APNENIK PRI BOŠTANJU || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14723&lat=&lon=&description=Apnenik_pri_Boštanju_-_Grad_Stari_grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14732 14732] || Gornje Brezovo - Znamenje || Znamenje stoji ob lokalni cesti Sevnica-Blanca med Gornjim in Dolnjim Brezovim, pri hiši Gornje Brezovo 15.. || GORNJE BREZOVO || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14732&lat=&lon=&description=Gornje_Brezovo_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14737 14737] || Hotiza - Vaški križi || Znamenje stoji na zahodnem robu vasi Kompolje, na razpotju poljskih poti. || KOMPOLJE || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14737&lat=&lon=&description=Hotiza_-_Vaški_križi|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14739 14739] || Laze pri Boštanju - Grad Rekštanj || Grad je stal na prepadnem pomolu vzhodno nad reko Mirno, jugozahodno od Dolenjega Boštanja. || LAZE PRI BOŠTANJU || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14739&lat=&lon=&description=Laze_pri_Boštanju_-_Grad_Rekštanj|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14740 14740] || Ledina - Stebrasto znamenje || Znamenje stoji ob pešpoti iz Sevnice preko Ledine na Lisco. || LEDINA || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14740&lat=&lon=&description=Ledina_-_Stebrasto_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14755 14755] || Sevnica - Znamenje sv. Martina || Znamenje stoji sredi Glavnega trga. || SEVNICA || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14755&lat=&lon=&description=Sevnica_-_Znamenje_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14758 14758] || Vrh pri Boštanju - Slopno znamenje || Znamenje stoji ob cesti Dolenji Boštanj-Vrh pri Boštanju. || VRH PRI BOŠTANJU || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14758&lat=&lon=&description=Vrh_pri_Boštanju_-_Slopno_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14759 14759] || Sevnica - Grajska kašča || Stavba stoji ob vznožju grajskega hriba, ob Cesti na grad. || SEVNICA || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14759&lat=&lon=&description=Sevnica_-_Grajska_kašča|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1577 1577] || Svete Gore - Cerkev Matere božje || Cerkev stoji v sredi med kapelami, na robu slemena Svetih Gor, južno nad Bistrico ob Sotli. || ZAGAJ || {{q|Q13377731}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1577&lat=&lon=&description=Svete_Gore_-_Cerkev_Matere_božje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C16 16] || Bistrica ob Sotli - Domačija Bistrica 77 || Bistrica ob Sotli 77. Domačija stoji ob cesti na J robu naselja. || BISTRICA OB SOTLI || {{q|Q13377731}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=16&lat=&lon=&description=Bistrica_ob_Sotli_-_Domačija_Bistrica_77|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1656 1656] || Kompolje ob Savi - Cerkev sv. Mihaela || Cerkev stoji na pokopališču, na vzhodnem robu vasi Kompolje, na desnem bregu Save. || KOMPOLJE || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1656&lat=&lon=&description=Kompolje_ob_Savi_-_Cerkev_sv._Mihaela|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1657 1657] || Log - Cerkev sv. Križa || Cerkev stoji na griču v vzhodnem delu vasi Log, južno od ceste Sevnica-Krško. || LOG || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1657&lat=&lon=&description=Log_-_Cerkev_sv._Križa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1658 1658] || Vrh pri Boštanju - Cerkev Marijinega vnebovzetja || Cerkev stoji vrh razglednega griča, južno nad dolino Grahovice, zahodno od Boštanja. || VRH PRI BOŠTANJU || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1658&lat=&lon=&description=Vrh_pri_Boštanju_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1660 1660] || Boštanj - Kapela sv. Nikolaja || Kapela stoji južno od ceste Celje-Krško. || BOŠTANJ || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1660&lat=&lon=&description=Boštanj_-_Kapela_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C18 18] || Bizeljska vas - Grad Bizeljsko || Bizeljska vas 20. Grad stoji na gozdni vzpetini v obronkih pobočja Orlice nad dolino Sotle severovzhodno od Bizeljske vasi. || BIZELJSKA VAS || {{q|Q906879}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=18&lat=&lon=&description=Bizeljska_vas_-_Grad_Bizeljsko|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1910 1910] || Kostanjevica na Krki - Cerkev sv. Miklavža || Cerkev stoji na severni strani Oražnovega trga, v južnem delu mestnega jedra. || KOSTANJEVICA NA KRKI || {{q|Q12062190}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1910&lat=&lon=&description=Kostanjevica_na_Krki_-_Cerkev_sv._Miklavža|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1911 1911] || Globočice pri Kostanjevici - Cerkev Matere dobrega sveta na Slinovcah || Cerkev stoji na Novi gori jugozahodno od Slinovc, vzhodno od Globočic pri Kostanjevici. || GLOBOČICE PRI KOSTANJEVICI || {{q|Q12062190}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1911&lat=&lon=&description=Globočice_pri_Kostanjevici_-_Cerkev_Matere_dobrega_sveta_na_Slinovcah|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1952 1952] || Trška Gora pri Krškem - Cerkev sv. Jožefa || Cerkev stoji na severu razložene vasi Trška Gora, na vedutno izpostavljenem pobočju Trške gore. || TRŠKA GORA || {{q|Q3484655}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1952&lat=&lon=&description=Trška_Gora_pri_Krškem_-_Cerkev_sv._Jožefa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1957 1957] || Leskovec pri Krškem - Cerkev sv. Ane || Cerkev stoji na vedutno izpostavljenem pomolu nad naseljem jugozahodno od starega vaškega jedra. || LESKOVEC PRI KRŠKEM || {{q|Q3484655}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1957&lat=&lon=&description=Leskovec_pri_Krškem_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1958 1958] || Nemška vas - Cerkev sv. Štefana || Cerkev stoji na vzpetini jugovzhodno od Nemške vasi. || NEMŠKA VAS || {{q|Q3484655}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1958&lat=&lon=&description=Nemška_vas_-_Cerkev_sv._Štefana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1959 1959] || Straža pri Raki - Cerkev sv. Valentina || Cerkev stoji na vzpetini južno od vasi. || STRAŽA PRI RAKI || {{q|Q3484655}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1959&lat=&lon=&description=Straža_pri_Raki_-_Cerkev_sv._Valentina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1963 1963] || Gorica pri Krškem - Cerkev sv. Pavla || Cerkev stoji v severovzhodnem delu vasi. || GORICA || {{q|Q3484655}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1963&lat=&lon=&description=Gorica_pri_Krškem_-_Cerkev_sv._Pavla|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2196 2196] || Jelovo - Cerkev sv. Katarine || Cerkev stoji tik ob cesti, severno nad vasjo Jelovo, severno od Radeč. || ZAVRATE || {{q|Q13377986}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2196&lat=&lon=&description=Jelovo_-_Cerkev_sv._Katarine|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2199 2199] || Vrhovo - Cerkev sv. Martina || Cerkev stoji v južnem delu naselja. || VRHOVO || {{q|Q13377986}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2199&lat=&lon=&description=Vrhovo_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2208 2208] || Ravno pri Krškem - Cerkev sv. Lenarta v Gornjem Ravnu || Cerkev stoji na griču nad zaselkom Gornje Ravno. || RAVNO || {{q|Q3484655}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2208&lat=&lon=&description=Ravno_pri_Krškem_-_Cerkev_sv._Lenarta_v_Gornjem_Ravnu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2209 2209] || Koritnica - Cerkev sv. Petra || Cerkev stoji na zahodni strani ceste Koritnica - Podulce, jugovzhodno od Koritnice. || KORITNICA || {{q|Q3484655}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2209&lat=&lon=&description=Koritnica_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2363 2363] || Rovišče pri Studencu - Cerkev sv. Urha || Cerkev stoji sredi pokopališča v severnem delu gručastega naselja Rovišče, južno od Studenca. || ROVIŠČE PRI STUDENCU || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2363&lat=&lon=&description=Rovišče_pri_Studencu_-_Cerkev_sv._Urha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2400 2400] || Bušeča vas - Cerkev Žalostne Matere božje || Cerkev stoji na pokopališču, južno od vasi. || BUŠEČA VAS || {{q|Q906879}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2400&lat=&lon=&description=Bušeča_vas_-_Cerkev_Žalostne_Matere_božje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2429 2429] || Kal pri Krmelju - Cerkev sv. Martina || Cerkev stoji na griču Šmarna gora, zahodno od razloženega naselja Kal pri Krmelju in od Šentjanža. || KAL PRI KRMELJU || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2429&lat=&lon=&description=Kal_pri_Krmelju_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2430 2430] || Kamenica - Cerkev sv. Marjete || Cerkev stoji na griču južno od naselja Kamenica in severovzhodno od Krmelja. || KAMENICA || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2430&lat=&lon=&description=Kamenica_-_Cerkev_sv._Marjete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2484 2484] || Veliki Cirnik - Cerkev sv. Križa || Cerkev stoji sredi pokopališča, na oblem griču jugozahodno od strnjenega dela naselja Veliki Cirnik. || VELIKI CIRNIK || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2484&lat=&lon=&description=Veliki_Cirnik_-_Cerkev_sv._Križa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2512 2512] || Telče - Cerkev sv. Jakoba starejšega || Cerkev stoji sredi obzidanega pokopališča severozahodno od vasi telče, vzhodno od Tržišča. || TELČE || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2512&lat=&lon=&description=Telče_-_Cerkev_sv._Jakoba_starejšega|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2613 2613] || Tržišče - Cerkev Marijinega vnebovzetja || Cerkev stoji sredi opuščenega pokopališča, ob strmo vzpenjajoči se poti v jugozahodnem delu vasi Tržišče. || TRŽIŠČE || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2613&lat=&lon=&description=Tržišče_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2614 2614] || Gabrijele - Cerkev sv. Lenarta || Cerkev stoji na severnem robu naselja, jugozahodno od Krmelja. || GABRIJELE || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2614&lat=&lon=&description=Gabrijele_-_Cerkev_sv._Lenarta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2615 2615] || Kaplja vas nad Tržiščem - Cerkev sv. Jurija || Pravilno orientirana cerkev stoji na vrhu Šentjurskega hriba, severno nad zaselkom Podgora. || KAPLJA VAS || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2615&lat=&lon=&description=Kaplja_vas_nad_Tržiščem_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2616 2616] || Pavla vas - Cerkev sv. Jakoba || Cerkev stoji v jugovzhodnem delu Pavle vasi, sredi vinogradov, jugovzhodno od Tržišča. || PAVLA VAS || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2616&lat=&lon=&description=Pavla_vas_-_Cerkev_sv._Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2617 2617] || Slančji Vrh - Cerkev sv. Urha || Cerkev stoji sredi pokopališkega obzidja v severnem delu gručaste vasi Slančji Vrh, vzhodno od naselja Tržišče. || SLANČJI VRH || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2617&lat=&lon=&description=Slančji_Vrh_-_Cerkev_sv._Urha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2636 2636] || Cirnik pri Veliki Dolini - Cerkev sv. Križa || Cerkev stoji na pokopališču na vrhu razglednega hriba, zahodno nad vasjo. || CIRNIK || {{q|Q906879}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2636&lat=&lon=&description=Cirnik_pri_Veliki_Dolini_-_Cerkev_sv._Križa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C264 264] || Kostanjevica na Krki - Cerkev sv. Jakoba || Na otoku na zahodni strani naselja, na robu nad okljukom Krke v Kostanjevici. || KOSTANJEVICA NA KRKI || {{q|Q12062190}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=264&lat=&lon=&description=Kostanjevica_na_Krki_-_Cerkev_sv._Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2881 2881] || Bizeljsko - Cerkev sv. Vida na Janeževem vrhu || Cerkev stoji na razglednem Janeževem vrhu. || BIZELJSKO || {{q|Q906879}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2881&lat=&lon=&description=Bizeljsko_-_Cerkev_sv._Vida_na_Janeževem_vrhu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2900 2900] || Poklek nad Blanco - Cerkev Vseh svetnikov || Cerkev stoji na griču, severno od zaselkov Cirje in Klanc, severovzhodno od Pokleka nad Blanco. || POKLEK NAD BLANCO || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2900&lat=&lon=&description=Poklek_nad_Blanco_-_Cerkev_Vseh_svetnikov|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2906 2906] || Brestanica - Cerkev sv. Petra in Pavla || Cerkev sv. Petra in Pavla stoji severno od reke Save in južno od rečice Brestanice. || BRESTANICA || {{q|Q3484655}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2906&lat=&lon=&description=Brestanica_-_Cerkev_sv._Petra_in_Pavla|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2911 2911] || Brežice - Cerkev sv. Roka || Cerkev stoji v severnem delu mesta, vzhodno ob glavni ulici, ki poteka od gradu na jugu skozi mesto proti severu. || BREŽICE || {{q|Q906879}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2911&lat=&lon=&description=Brežice_-_Cerkev_sv._Roka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2941 2941] || Mostec - Cerkev sv. Fabijana in Sebastijana || Cerkev stoji ob cesti, ki vodi od Brežic proti Dobovi, v južnem delu naselja. || MOSTEC || {{q|Q906879}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2941&lat=&lon=&description=Mostec_-_Cerkev_sv._Fabijana_in_Sebastijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C29623 29623] || Loka pri Zidanem Mostu - Znamenje z nišo || Znamenje stoji na trgu Primoža Trubarja sredi naselja Loka pri Zidanem Mostu. || LOKA PRI ZIDANEM MOSTU || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=29623&lat=&lon=&description=Loka_pri_Zidanem_Mostu_-_Znamenje_z_nišo|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C29630 29630] || Selce nad Blanco - Slopno znamenje || Znamenje stoji ob križišču poti sredi travnikov in njiv severno pod zaselkom Ravne. || SELCE NAD BLANCO || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=29630&lat=&lon=&description=Selce_nad_Blanco_-_Slopno_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C29632 29632] || Drožanje - Slopasto znamenje || Znamenje stoji ob križišču cest Drožnje-Lamperče-Metni Vrh. || DROŽANJE || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=29632&lat=&lon=&description=Drožanje_-_Slopasto_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C29633 29633] || Metni Vrh - Slopno znamenje || Znamenje stoji ob križišču poti južno od cerkve sv. Lovrenca, sevrovzhodno od hiše Metni Vrh 5. || METNI VRH || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=29633&lat=&lon=&description=Metni_Vrh_-_Slopno_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C29634 29634] || Jablanica pri Boštanju - Znamenje z nišo || Znamenje stoji ob križišču v zaselku Novo Dobje, pri odcepu ceste v zaselek Podzavrh. || JABLANICA || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=29634&lat=&lon=&description=Jablanica_pri_Boštanju_-_Znamenje_z_nišo|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C29635 29635] || Gornje Orle - Slopno znamenje || Znamenje stoji na razpotju poti Orlska Gora-Gornje Orle-Log. || GORNJE ORLE || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=29635&lat=&lon=&description=Gornje_Orle_-_Slopno_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C30028 30028] || Brežice - Zahodno mestno obzidje s podzemnimi prostori || Mestno obzidje poteka po zahodnem robu starega mestnega jedra Brežic, na brežini nad Vrbino. || BREŽICE || {{q|Q906879}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=30028&lat=&lon=&description=Brežice_-_Zahodno_mestno_obzidje_s_podzemnimi_prostori|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C30066 30066] || Brežice - Mestno obzidje na Ulici stare pravde || Del mestnega obzidja je v nizu hiš na vzhodni strani Ulice stare pravde. || BREŽICE || {{q|Q906879}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=30066&lat=&lon=&description=Brežice_-_Mestno_obzidje_na_Ulici_stare_pravde|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C30067 30067] || Brežice - Vzhodno mestno obzidje || Obzidje poteka po vzhodnem robu mestnega jedra oziroma zahodno od Ulice Pod obzidjem. || BREŽICE || {{q|Q906879}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=30067&lat=&lon=&description=Brežice_-_Vzhodno_mestno_obzidje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C30308 30308] || Brežice - Kapela Božjega groba v Šentlenartu || Kapela stoji znotraj obzidja cerkve sv. Lenarta v nekdaj samostojnem naselju Šentlenart. || BREŽICE || {{q|Q906879}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=30308&lat=&lon=&description=Brežice_-_Kapela_Božjega_groba_v_Šentlenartu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C305 305] || Krško - Cerkev sv. Duha || Nad desnim bregom Save, ob Valvasorjevi hiši, na severni strani Krškega. || KRŠKO || {{q|Q3484655}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=305&lat=&lon=&description=Krško_-_Cerkev_sv._Duha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C306 306] || Krško - Valvasorjeva hiša || Valvasorjevo nabrežje 4. Hiša stoji na severni strani naselja, na desnem bregu Save, južno ob cerkvi sv. Duha. || KRŠKO || {{q|Q3484655}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=306&lat=&lon=&description=Krško_-_Valvasorjeva_hiša|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C317 317] || Leskovec pri Krškem - Grad Šrajbarski turn || Grad stoji severno od Leskovca pri Krškem. || LESKOVEC PRI KRŠKEM || {{q|Q3484655}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=317&lat=&lon=&description=Leskovec_pri_Krškem_-_Grad_Šrajbarski_turn|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3232 3232] || Svete Gore - Kapela sv. Jurija || Na južnem robu slemena Svetih Gor, v vrsti kapel. || ZAGAJ || {{q|Q13377731}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3232&lat=&lon=&description=Svete_Gore_-_Kapela_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3233 3233] || Svete Gore - Kapela sv. Martina || Na južni strani slemena med kapelami na vrhu Svetih Gor. || ZAGAJ || {{q|Q13377731}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3233&lat=&lon=&description=Svete_Gore_-_Kapela_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3234 3234] || Svete Gore - Kapela sv. Boštjana || Na slemenu Svetih Gor, tik za prezbiterijem cerkve. || ZAGAJ || {{q|Q13377731}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3234&lat=&lon=&description=Svete_Gore_-_Kapela_sv._Boštjana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3235 3235] || Svete Gore - Kapela Lurške Matere božje || Kapela stoji na vrhu Svetih Gor, v sklopu ostalih kapel in cerkve. || ZAGAJ || {{q|Q13377731}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3235&lat=&lon=&description=Svete_Gore_-_Kapela_Lurške_Matere_božje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3247 3247] || Dednja vas - Cerkev sv. Križa || Cerkev stoji na razglednem griču vzhodno od vasi in je orientirana. || DEDNJA VAS || {{q|Q906879}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3247&lat=&lon=&description=Dednja_vas_-_Cerkev_sv._Križa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3311 3311] || Okroglice - Cerkev sv. Lovrenca || Cerkev stoji na južnem pobočju hriba Lovrenc, na severozahodnem robu razloženega naselja Okroglice. || OKROGLICE || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3311&lat=&lon=&description=Okroglice_-_Cerkev_sv._Lovrenca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3347 3347] || Sevnica - Cerkev sv. Florijana || Cerkev stoji na ravnici na skrajnem vzhodnem delu trškega jedra Sevnice. || SEVNICA || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3347&lat=&lon=&description=Sevnica_-_Cerkev_sv._Florijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3349 3349] || Sevnica - Cerkev Marijinega vnebovzetja || Cerkev stoji v južnem delu Šmarja, zahodnem predmestju Sevnice, na desnem bregu potoka Sevnična. || SEVNICA || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3349&lat=&lon=&description=Sevnica_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3350 3350] || Sevnica - Cerkev sv. Ane v Šmarju || Cerkev stoji na griču Gorica v severozahodnem predmestju Sevnice. || SEVNICA || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3350&lat=&lon=&description=Sevnica_-_Cerkev_sv._Ane_v_Šmarju|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3352 3352] || Gornje Brezovo - Cerkev sv. Ulrika || Obzidana cerkev sredi nekdanjega pokopališča stoji na robu gručastega dela naselja Gornje Brezovo, ob železniški progi na levem bregu reke Save. || GORNJE BREZOVO || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3352&lat=&lon=&description=Gornje_Brezovo_-_Cerkev_sv._Ulrika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3353 3353] || Dolnje Brezovo - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Cerkev stoji na griču severovzhodno nad vasjo Dolenje Brezovo. || DOLNJE BREZOVO || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3353&lat=&lon=&description=Dolnje_Brezovo_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3354 3354] || Žigrski Vrh - Cerkev sv. Benedikta || Cerkev stoji vzhodno od Sevnice, na severovzhodnem robu naselja Žigrski Vrh. || ŽIGRSKI VRH || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3354&lat=&lon=&description=Žigrski_Vrh_-_Cerkev_sv._Benedikta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3356 3356] || Vranje - Cerkev sv. Štefana || Cerkev stoji na vzhodnem robu naselja, na oblem griču, severovzhodno od Sevnice. || VRANJE || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3356&lat=&lon=&description=Vranje_-_Cerkev_sv._Štefana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3357 3357] || Metni vrh - Cerkev sv. Lovrenca || Cerkev stoji na griču, južno od zaselka Žabjak, severno od Sevnice. || METNI VRH || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3357&lat=&lon=&description=Metni_vrh_-_Cerkev_sv._Lovrenca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3359 3359] || Čanje - Cerkev Marijinega vnebovzetja na Grački gori || Cerkev stoji na vrhu griča Gračka gora, vzhodno od zaselka Brinje, na skrajnem vzhodnem robu naselja Čanje. || ČANJE || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3359&lat=&lon=&description=Čanje_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja_na_Grački_gori|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3360 3360] || Sevnica - Kapela Božjega groba || Kapela stoji vrh planote ob pokopališču, vzhodno od strnjenega dela naselja Sevnica. || SEVNICA || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3360&lat=&lon=&description=Sevnica_-_Kapela_Božjega_groba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3514 3514] || Zabukovje nad Sevnico - Cerkev sv. Lenarta || Cerkev stoji na nizkem slemenu, sredi hribovite pokrajine, v severnem delu zaselka Bukovje, severovzhodno od Sevnice. || ZABUKOVJE NAD SEVNICO || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3514&lat=&lon=&description=Zabukovje_nad_Sevnico_-_Cerkev_sv._Lenarta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3515 3515] || Mrzla Planina - Cerkev sv. Primoža in Felicijana || Cerkev stoji na nizki vzpetini, severno od zaselka Pokojni Vrh, vzhodno od Zabukovja. || MRZLA PLANINA || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3515&lat=&lon=&description=Mrzla_Planina_-_Cerkev_sv._Primoža_in_Felicijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3516 3516] || Trnovec nad Sevnico - Cerkev sv. Jurija || Cerkev z stoji severno nad naseljem Trnovec in ob vznožju hriba Sv. Jurij. || TRNOVEC || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3516&lat=&lon=&description=Trnovec_nad_Sevnico_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3517 3517] || Podgorje ob Sevnični - Cerkev Rožnovenske Matere božje || Cerkev stoji ob cesti jugovzhodno od zaselka Veliko Podgorje. || PODGORJE OB SEVNIČNI || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3517&lat=&lon=&description=Podgorje_ob_Sevnični_-_Cerkev_Rožnovenske_Matere_božje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4592 4592] || Bistrica ob Sotli - Trško naselje || Naselje leži na pomolu nad rečno teraso Sotle, severno pod Svetimi Gorami in zahodno pod Kunšperško goro, ter na robu obsežnega Kunšperškega polja na severu. || BISTRICA OB SOTLI || {{q|Q13377731}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4592&lat=&lon=&description=Bistrica_ob_Sotli_-_Trško_naselje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4624 4624] || Kunšperk - Grad || Grad leži na prepadni skalni vzpetini nad istoimenskim naseljem Kunšperk. || KUNŠPERK || {{q|Q13377731}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4624&lat=&lon=&description=Kunšperk_-_Grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4648 4648] || Hrastje ob Bistrici - Hiša Hrastje 1 || Hrastje ob Bistrici 1. Ob glavni cesti Mislinja - Bistrica ob Sotli, vzhodno od mosta čez Trebščico. || HRASTJE OB BISTRICI || {{q|Q13377731}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4648&lat=&lon=&description=Hrastje_ob_Bistrici_-_Hiša_Hrastje_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C49 49] || Brežice - Grad || Ulica prvih borcev 1. V jugovzhodnem predelu mestnega jedra, nad levim bregom nekdanjega rokava reke Save. || BREŽICE || {{q|Q906879}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=49&lat=&lon=&description=Brežice_-_Grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7136 7136] || Brežice - Grajska kašča Cesta prvih borcev 4 || Cesta prvih borcev 4. Stavba stoji na južnem delu glavne tržne ulice v neposredni bližini gradu in sodi v grajski kompleks. || BREŽICE || {{q|Q906879}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7136&lat=&lon=&description=Brežice_-_Grajska_kašča_Cesta_prvih_borcev_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7142 7142] || Brežice - Hiša Dell Cott || Cesta prvih borcev 23. Stavba stoji v osrednjem delu historičnega mestnega jedra, nasproti župnijske cerkve. || BREŽICE || {{q|Q906879}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7142&lat=&lon=&description=Brežice_-_Hiša_Dell_Cott|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8235 8235] || Krško - Mestni predel ob cerkvi sv. Janeza Evangelista || Območje zajema širši prostor Hočevarjevega trga. || KRŠKO || {{q|Q3484655}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8235&lat=&lon=&description=Krško_-_Mestni_predel_ob_cerkvi_sv._Janeza_Evangelista|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8236 8236] || Krško - Hiša Valvasorjevo nabrežje 3 || Valvasorjevo nabrežje 3. Hiša stoji v strnjenem stavbnem nizu jugovzhodno od Hočevarjevega trga v mestnem jedru. || KRŠKO || {{q|Q3484655}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8236&lat=&lon=&description=Krško_-_Hiša_Valvasorjevo_nabrežje_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8237 8237] || Krško - Hiša Valvasorjevo nabrežje 2 || Valvasorjevo nabrežje 2. Hiša stoji na vogalu strnjenega stavbnega niza, jugozahodno od Hočevarjevaga trga v mestnem jedru. || KRŠKO || {{q|Q3484655}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8237&lat=&lon=&description=Krško_-_Hiša_Valvasorjevo_nabrežje_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8238 8238] || Krško - Znamenje ob župnijski cerkvi || Znamenje stoji severovzhodno od župnijske cerkve, v mestnem jedru. || KRŠKO || {{q|Q3484655}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8238&lat=&lon=&description=Krško_-_Znamenje_ob_župnijski_cerkvi|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8766 8766] || Kostanjevica na Krki - Območje gradu Kostanjevica || Grajski kompleks obsega širše območje okrog samostana južno od Kostanjevice. || KOSTANJEVICA NA KRKI || {{q|Q12062190}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8766&lat=&lon=&description=Kostanjevica_na_Krki_-_Območje_gradu_Kostanjevica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9195 9195] || Mokrice - Kapela sv. Ane || Kapela stoji v parku gradu Mokrice, južno od gradu. || RAJEC || {{q|Q906879}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9195&lat=&lon=&description=Mokrice_-_Kapela_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9280 9280] || Sevnica - Staro mestno jedro || Naselje se je razvilo pod gradom Sevnica, na levem bregu Save, med Drožanjskim in Florjanskim potokom. || SEVNICA || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9280&lat=&lon=&description=Sevnica_-_Staro_mestno_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9306 9306] || Veliki Cirnik - Slopno znamenje || Znamenje stoji ob cesti v južnem delu vasi Veliki Cirnik, pri odcepu poti k cerkvi sv. Križa, ob hiši Veliki Cirnik 4. || VELIKI CIRNIK || {{q|Q11214302}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9306&lat=&lon=&description=Veliki_Cirnik_-_Slopno_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9687 9687] || Radeče - Grajska razvalina || Razvalina radeškega gradu stoji v pobočju strmega hriba severozahodno od naselbinskega jedra Radeče. || RADEČE || {{q|Q13377986}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9687&lat=&lon=&description=Radeče_-_Grajska_razvalina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9688 9688] || Svibno - Grajska razvalina || Grad stoji na strmi skali severno nad naseljem. || SVIBNO || {{q|Q13377986}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9688&lat=&lon=&description=Svibno_-_Grajska_razvalina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9691 9691] || Radeče - Kapelica ob ulici Milana Majcna || Kapelica stoji tik ob cesti na vrhu klanca pred pokopališčem. || RADEČE || {{q|Q13377986}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9691&lat=&lon=&description=Radeče_-_Kapelica_ob_ulici_Milana_Majcna|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9692 9692] || Stari Dvor - Kapelica pri hiši Stari Dvor 2 || Kapelica stoji ob cesti, na robu s škarpo obzidanega vrta, pri hiši Stari Dvor 2. || STARI DVOR || {{q|Q13377986}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9692&lat=&lon=&description=Stari_Dvor_-_Kapelica_pri_hiši_Stari_Dvor_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9693 9693] || Vrhovo - Znamenje pri hiši Vrhovo 88 || Znamenje stoji v naselju, ob magistralni cesti Celje - Sevnica, pri hiši Vrhovo 88. || VRHOVO || {{q|Q13377986}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9693&lat=&lon=&description=Vrhovo_-_Znamenje_pri_hiši_Vrhovo_88|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9723 9723] || Kostanjevica na Krki - Župnišče Oražnov trg 5 || Oražnov trg 5. Stavba v obliki L sega vzdolž reke in proti trgu. || KOSTANJEVICA NA KRKI || {{q|Q12062190}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9723&lat=&lon=&description=Kostanjevica_na_Krki_-_Župnišče_Oražnov_trg_5|text=Naloži}} |} [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] t43q1wcjoaylozw5jxz0cdarrpbtyr5 Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji 4 522441 6743632 6743463 2026-08-27T19:55:28Z Pinky sl 2932 pp link na geohub 6743632 wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v regiji jugovzhodne Slovenije''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2026]]. Poln seznam je v [https://eid.gov.si Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. {| class="wikitable sortable" |- ! EŠD || Ime || Lokacija || Naselje || Občina || Razglasitev || |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C108 108] || [[Dolenji Maharovec - Vas]] || Vas na Šempeterskem polju je odmaknjeno približno 200 m od glavne ceste Novo mesto - Šentjernej. || [[Dolenji Maharovec]] || {{q|Q1016812}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=108&lat=&lon=&description=Dolenji_Maharovec_-_Vas|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10836 10836] || Podgrad pod Mehovim - Razvaline gradu Mehovo || Razvaline se nahajajo na strmem stožčastem griču Mehovski hrib nad vasjo Podgrad. || PODGRAD || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10836&lat=&lon=&description=Podgrad_pod_Mehovim_-_Razvaline_gradu_Mehovo|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C11032 11032] || Šmarješke Toplice - Razvaline gradu Štrlek || Razvaline gradu so v gozdu, na pomolu strmega hriba zahodno od Term Šmarješke toplice. || ŠMARJEŠKE TOPLICE || {{q|Q3509893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=11032&lat=&lon=&description=Šmarješke_Toplice_-_Razvaline_gradu_Štrlek|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C11233 11233] || Mokronog - Stolp || Stolp stoji na severozahodnem robu historičnega jedra. || MOKRONOG || {{q|Q1027078}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=11233&lat=&lon=&description=Mokronog_-_Stolp|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C11257 11257] || Semič - Območje tabora || Območje tabora leži sredi naselja. || SEMIČ || {{q|Q1587704}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=11257&lat=&lon=&description=Semič_-_Območje_tabora|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C12745 12745] || Retje v Loškem Potoku - Območje cerkve sv. Florijana || Območje obsega dno kraške uvale med cerkvijo sv. Florijana in vasjo Retje. || RETJE || {{q|Q999553}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=12745&lat=&lon=&description=Retje_v_Loškem_Potoku_-_Območje_cerkve_sv._Florijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C12913 12913] || Bojanci - Cerkev Obglavljenja sv. Janeza Krstnika || Pokopališče in cerkev sta na travnikih med Gornjimi in Dolnjimi Bojanci. || BOJANCI || {{q|Q3482211}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=12913&lat=&lon=&description=Bojanci_-_Cerkev_Obglavljenja_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1352 1352] || Šentrupert na Dolenjskem - Rakovniško znamenje || Znamenje stoji na Šentruperškem polju ob cesti med Šentrupertom in Veselo Goro. || ŠENTRUPERT || {{q|Q3487128}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1352&lat=&lon=&description=Šentrupert_na_Dolenjskem_-_Rakovniško_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C153 153] || Gorenji Mokronog - Kostnica || Kostnica s kapelo sv. Mihaela stoji v strmem bregu južno od cerkve sv. Petra, ob cesti Mokronog-Trebelno. || TREBELNO || {{q|Q1027078}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=153&lat=&lon=&description=Gorenji_Mokronog_-_Kostnica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1600 1600] || Sela pri Ajdovcu - Cerkev sv. Nikolaja || Cerkev stoji na pokopališču, južno od naselja. || SELA PRI AJDOVCU || {{q|Q13377798}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1600&lat=&lon=&description=Sela_pri_Ajdovcu_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1621 1621] || Dolenje Kronovo - Cerkev sv. Nikolaja || Cerkev stoji na južnem robu vasi Dolenje Kronovo. || DOLENJE KRONOVO || {{q|Q3509893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1621&lat=&lon=&description=Dolenje_Kronovo_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1622 1622] || Vinji Vrh pri Beli Cerkvi - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Cerkev stoji na vrhu razglednega in z vinogradi zasajenega Malega Vinjega vrha, ob njej raste mogočna lipa. || VINJI VRH || {{q|Q3509893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1622&lat=&lon=&description=Vinji_Vrh_pri_Beli_Cerkvi_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1623 1623] || Tomažja vas - Cerkev sv. Štefana || Cerkev stoji na pokopališču, sredi travnikov in njiv izven Tomažje vasi. || TOMAŽJA VAS || {{q|Q391800}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1623&lat=&lon=&description=Tomažja_vas_-_Cerkev_sv._Štefana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1679 1679] || Gabrje pod Gorjanci - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Cerkev stoji na pokopališču ob mogočni lipi severno nad vasjo Gabrje, ob cesti proti Trdinovemu vrhu. || GABRJE || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1679&lat=&lon=&description=Gabrje_pod_Gorjanci_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1680 1680] || Velike Brusnice - Cerkev sv. Družine || Cerkev stoji na opuščenem pokopališču ob osrednjem križišču vasi Velike Brusnice. || VELIKE BRUSNICE || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1680&lat=&lon=&description=Velike_Brusnice_-_Cerkev_sv._Družine|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1681 1681] || Bučka - Cerkev sv. Matije || Orientirana cerkev stoji na južnem robu pokopališča, na vrhu manjše vzpetine sredi vasi Bučka. || BUČKA || {{q|Q391800}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1681&lat=&lon=&description=Bučka_-_Cerkev_sv._Matije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1736 1736] || Rožanec - Cerkev sv. Jurija || Cerkev stoji na pokopališču, obdanem s kamnitim obzidjem, na gozdni jasi nad antičnim mitrejem, zahodno od vasi Rožanec. || ROŽANEC || {{q|Q3482211}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1736&lat=&lon=&description=Rožanec_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1768 1768] || Šmaver pri Dobrniču - Cerkev sv. Mavricija || Cerkev stoji v grapi ob stari poti proti vrhu razglednega hriba severozahodno od osrednjega dela naselja Šmaver. || ŠMAVER || {{q|Q13378243}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1768&lat=&lon=&description=Šmaver_pri_Dobrniču_-_Cerkev_sv._Mavricija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1798 1798] || Pusti Gradec - Cerkev Vseh svetnikov || Cerkev stoji na pokopališču, obdanem s kamnitim zidcem, v območju nekdanjega dvorca, na najvišjem delu polotoka v okljuku reke Lahinje pri Pustem Gradcu. || PUSTI GRADEC || {{q|Q3482211}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1798&lat=&lon=&description=Pusti_Gradec_-_Cerkev_Vseh_svetnikov|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1808 1808] || Kostel - Cerkev sv. Treh kraljev || Cerkev stoji na strmem pobočju pod gradom, v obzidanem delu naselja. || KOSTEL || {{q|Q3434092}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1808&lat=&lon=&description=Kostel_-_Cerkev_sv._Treh_kraljev|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C18152 18152] || Stopno - Marijino znamenje || Znamenje stoji vzhodno od vasi Stopno ob vznožju hriba, jugovzhodno od cerkve Rožnovenske Matere božje. || STOPNO || {{q|Q391800}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=18152&lat=&lon=&description=Stopno_-_Marijino_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C18153 18153] || Goriška vas pri Škocjanu - Znamenje || Znamenje stoji v zahodnem delu Goriške vasi, ob lokalni cesti proti Zagradu. || GORIŠKA VAS PRI ŠKOCJANU || {{q|Q391800}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=18153&lat=&lon=&description=Goriška_vas_pri_Škocjanu_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1835 1835] || Ratje - Cerkev sv. Primoža in Felicijana || Cerkev obdana s kamnitim zidcem stoji sredi vasi Ratje. || RATJE || {{q|Q13377798}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1835&lat=&lon=&description=Ratje_-_Cerkev_sv._Primoža_in_Felicijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1887 1887] || Klinja vas - Cerkev sv. Marije Magdalene || Cerkev stoji sredi vasi, obkroža jo pokopališče. || KLINJA VAS || {{q|Q15884}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1887&lat=&lon=&description=Klinja_vas_-_Cerkev_sv._Marije_Magdalene|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1890 1890] || Kočevje - Cerkev sv. Rešnjega telesa || Cerkev stoji sredi opuščenega pokopališča, na koncu romarske poti na Trati, severno od jedra Kočevja. || KOČEVJE || {{q|Q15884}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1890&lat=&lon=&description=Kočevje_-_Cerkev_sv._Rešnjega_telesa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2011 2011] || Retje v Loškem Potoku - Cerkev sv. Florijana || Cerkev stoji na griču na zgornjem koncu doline, ki se razteza severozahodno od Retij. || RETJE || {{q|Q999553}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2011&lat=&lon=&description=Retje_v_Loškem_Potoku_-_Cerkev_sv._Florijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2025 2025] || Rosalnice - Cerkev Žalostne Matere božje || Severna izmed treh cerkva stoji sredi pokopališča, na severovzhodnem robu vasi. || ROSALNICE || {{q|Q3441856}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2025&lat=&lon=&description=Rosalnice_-_Cerkev_Žalostne_Matere_božje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2033 2033] || Grabrovec - Cerkev sv. Urbana v Berčicah || Cerkev stoji na vrhu razglednega razloženega vinogradniškega zaselka Berčice. || GRABROVEC || {{q|Q3441856}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2033&lat=&lon=&description=Grabrovec_-_Cerkev_sv._Urbana_v_Berčicah|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2042 2042] || Šentjurij na Dolenjskem - Cerkev sv. Jurija || Cerkev stoji na rahli vzpetini na severnem robu naselja nad avtocesto Ljubljana - Obrežje. || ŠENTJURIJ NA DOLENJSKEM || {{q|Q1016805}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2042&lat=&lon=&description=Šentjurij_na_Dolenjskem_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2043 2043] || Dolenji Globodol - Cerkev sv. Marije Magdalene || Cerkev stoji na pokopališču na robu naselja, na jugozahodnem delu Globodolskega polja. || DOLENJI GLOBODOL || {{q|Q1016805}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2043&lat=&lon=&description=Dolenji_Globodol_-_Cerkev_sv._Marije_Magdalene|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2044 2044] || Golobinjek - Cerkev sv. Uršule || Cerkev stoji na vrhu razglednega hriba nad mirnopeško dolino. || GOLOBINJEK || {{q|Q1016805}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2044&lat=&lon=&description=Golobinjek_-_Cerkev_sv._Uršule|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2045 2045] || Gorenje Karteljevo - Cerkev sv. Primoža in Felicijana || Cerkev stoji na pokopališču v pobočju, v južnem delu vasi. || GORENJE KARTELJEVO || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2045&lat=&lon=&description=Gorenje_Karteljevo_-_Cerkev_sv._Primoža_in_Felicijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2046 2046] || Hmeljčič - Cerkev Device Marije vnebovzete || Cerkev stoji v pobočju nad vasjo. Ob njej raste mogočna lipa. || HMELJČIČ || {{q|Q1016805}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2046&lat=&lon=&description=Hmeljčič_-_Cerkev_Device_Marije_vnebovzete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2047 2047] || Gorenje Kamenje - Cerkev sv. Duha || Cerkev stoji na pobočju vzhodno nad vasjo Gorenje Kamenje. || GORENJE KAMENJE || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2047&lat=&lon=&description=Gorenje_Kamenje_-_Cerkev_sv._Duha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2048 2048] || Mali Vrh pri Mirni Peči - Cerkev sv. Matevža || Cerkev stoji sredi polj jugovzhodno od naselja. || MALI VRH || {{q|Q1016805}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2048&lat=&lon=&description=Mali_Vrh_pri_Mirni_Peči_-_Cerkev_sv._Matevža|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2049 2049] || Dolenji Podboršt - Cerkev sv. Pavla || Cerkev stoji na robu gozda, v bregu nad vasjo. || DOLENJI PODBORŠT || {{q|Q1016805}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2049&lat=&lon=&description=Dolenji_Podboršt_-_Cerkev_sv._Pavla|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2054 2054] || Slepšek - Cerkev sv. Martina || Cerkev stoji sredi vasi, na dvignjenem in s travo poraslem platoju, ki ga s treh strani obkroža cesta, ki vodi iz Mokronoga proti Belemu Griču. || SLEPŠEK || {{q|Q1027078}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2054&lat=&lon=&description=Slepšek_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2055 2055] || Martinja vas pri Mokronogu - Cerkev sv. Nikolaja || Ambientalno izpostavljena cerkev stoji na vzpetini vzhodno od Martinje vasi. || MARTINJA VAS PRI MOKRONOGU || {{q|Q1027078}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2055&lat=&lon=&description=Martinja_vas_pri_Mokronogu_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2056 2056] || Sveti Vrh - Cerkev Marijinega vnebovzetja || Cerkev stoji sredi pokopališča, vzhodno nad vasjo Sveti Vrh. || SV. VRH || {{q|Q1027078}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2056&lat=&lon=&description=Sveti_Vrh_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2058 2058] || Hrastovica - Cerkev sv. Roka || Cerkev stoji na ambientalno izpostavljeni vzpetini na vzhodnem robu Mirnske doline, nad vasjo Hrastovica. || HRASTOVICA || {{q|Q1027078}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2058&lat=&lon=&description=Hrastovica_-_Cerkev_sv._Roka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2081 2081] || Smolenja vas - Cerkev Marijinega vnebovzetja || Cerkev stoji na pokopališču vrh grička na dolnjem koncu Smolenje vasi. || SMOLENJA VAS || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2081&lat=&lon=&description=Smolenja_vas_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2082 2082] || Potov Vrh - Cerkev sv. Trojice || Cerkev stoji na pokopališču na vzhodnem robu vasi Potov Vrh. || POTOV VRH || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2082&lat=&lon=&description=Potov_Vrh_-_Cerkev_sv._Trojice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2083 2083] || Veliki Slatnik - Cerkev Žalostne Matere božje || Cerkev stoji na pokopališču sredi vasi Veliki Slatnik. || VELIKI SLATNIK || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2083&lat=&lon=&description=Veliki_Slatnik_-_Cerkev_Žalostne_Matere_božje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2084 2084] || Novo mesto - Cerkev sv. Lenarta v Gotni vasi || Cerkev stoji na rahli vzpetini sredi nekdanje vasi Gotna vas. || NOVO MESTO || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2084&lat=&lon=&description=Novo_mesto_-_Cerkev_sv._Lenarta_v_Gotni_vasi|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2085 2085] || Novo mesto - Cerkev sv. Mihaela v Šmihelu || Cerkev stoji sredi nekdanjega pokopališča na vzpetini nad potokom Težka voda, na vzhodnem robu nekdanje vasi Šmihel. || NOVO MESTO || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2085&lat=&lon=&description=Novo_mesto_-_Cerkev_sv._Mihaela_v_Šmihelu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2087 2087] || Ljuben - Cerkev sv. Vida || Cerkev stoji pod vrhom razglednega kraškega osamelca Ljuben, ob njej raste nekaj košatih lip, ki oblikujejo kvaliteten romarski ambient. || URŠNA SELA || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2087&lat=&lon=&description=Ljuben_-_Cerkev_sv._Vida|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2142 2142] || Mali Rigelj - Cerkev sv. Uršule || Cerkev stoji na polju ob poti zahodno od vasi Mali Rigelj. || MALI RIGELJ || {{q|Q1016840}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2142&lat=&lon=&description=Mali_Rigelj_-_Cerkev_sv._Uršule|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2162 2162] || Straža pri Novem mestu - Cerkev Marijinega vnebovzetja || Cerkev stoji na pokopališču, nad nekdaj samostojno vasjo Dolenja Straža pod Straško goro. || STRAŽA || {{q|Q1784972}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2162&lat=&lon=&description=Straža_pri_Novem_mestu_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2163 2163] || Zalog pri Prečni - Cerkev sv. Martina || Cerkev stoji na pokopališču z grobno kapelo rodbine Jelovšek z graščine Breitenau, na griču Gorica, na vzhodnem robu vasi na levem bregu Krke. || ZALOG || {{q|Q1784972}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2163&lat=&lon=&description=Zalog_pri_Prečni_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2165 2165] || Novo mesto - Cerkev sv. Janeza Evangelista v Dolenjih Kamencah || Cerkev stoji na pokopališču na zahodnem robu nekdanje vasi Dolenje Kamence. || NOVO MESTO || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2165&lat=&lon=&description=Novo_mesto_-_Cerkev_sv._Janeza_Evangelista_v_Dolenjih_Kamencah|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C22450 22450] || Straža pri Novem mestu - Stebrno znamenje v Straški gori || Znamenje stoji nad prevojem poti, ki vodi med vinogradi Straške gore nad t.i. silosom, severozahodno od naselja Straža. || STRAŽA || {{q|Q1784972}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=22450&lat=&lon=&description=Straža_pri_Novem_mestu_-_Stebrno_znamenje_v_Straški_gori|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2253 2253] || Semič - Cerkev sv. Primoža in Felicijana || Cerkev stoji na samem, na jugozahodnem pobočju z gozdom poraslega Semeniča, severno od vasi Gaber. || SEMIČ || {{q|Q1587704}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2253&lat=&lon=&description=Semič_-_Cerkev_sv._Primoža_in_Felicijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2268 2268] || Špeharji - Cerkev sv. Trojice || Cerkev stoji na pokopališču na vzhodnem robu vasi Špeharji. || ŠPEHARJI || {{q|Q3482211}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2268&lat=&lon=&description=Špeharji_-_Cerkev_sv._Trojice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2316 2316] || Stari trg ob Kolpi - Cerkev sv. Jožefa || Cerkev s pokopališčem stoji na južnem robu naselja Stari trg ob Kolpi, nad dolino Kolpe. || STARI TRG OB KOLPI || {{q|Q3482211}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2316&lat=&lon=&description=Stari_trg_ob_Kolpi_-_Cerkev_sv._Jožefa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2348 2348] || Dolž - Cerkev sv. Kozme in Damijana || Cerkev stoji na pokopališču, ki ga obdaja kamnit zidec, severno nad jedrom vasi Dolž. || DOLŽ || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2348&lat=&lon=&description=Dolž_-_Cerkev_sv._Kozme_in_Damijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2352 2352] || Pangrč Grm - Cerkev sv. Nikolaja || Cerkev stoji na robu gozda nad vasjo Pangrč Grm, ob stari srednjeveški poti preko Gorjancev v Belo krajino. || PANGRČ GRM || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2352&lat=&lon=&description=Pangrč_Grm_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2353 2353] || Zajčji Vrh pri Stopičah - Cerkev sv. Matije || Cerkev stoji severovzhodno od roba vasi, okoli nje so ostanki nizkega kamnitega zidca. || ZAJČJI VRH PRI STOPIČAH || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2353&lat=&lon=&description=Zajčji_Vrh_pri_Stopičah_-_Cerkev_sv._Matije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2365 2365] || Bušinja vas - Cerkev sv. Marka || Cerkev stoji na vzhodnem robu vasi. || BUŠINJA VAS || {{q|Q3441856}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2365&lat=&lon=&description=Bušinja_vas_-_Cerkev_sv._Marka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2436 2436] || Gorenje Gradišče pri Šentjerneju - Cerkev sv. Kozme in Damijana || Cerkev stoji na pokopališču sredi polj ob cesti Novo mesto - Šentjernej. || GORENJE GRADIŠČE PRI ŠENTJ. || {{q|Q1016812}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2436&lat=&lon=&description=Gorenje_Gradišče_pri_Šentjerneju_-_Cerkev_sv._Kozme_in_Damijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2437 2437] || Groblje pri Prekopi - Cerkev sv. Martina || Cerkev stoji sredi vasi, obdana je z nizkim kamnitim zidcem. || GROBLJE PRI PREKOPI || {{q|Q1016812}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2437&lat=&lon=&description=Groblje_pri_Prekopi_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2439 2439] || Dolenja Stara vas - Cerkev sv. Frančiška Ksaverija || Cerkev stoji na rahli vzpetini, vzhodno od naselja. || DOLENJA STARA VAS || {{q|Q1016812}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2439&lat=&lon=&description=Dolenja_Stara_vas_-_Cerkev_sv._Frančiška_Ksaverija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2441 2441] || Gorenje Vrhpolje - Cerkev sv. Urbana || Cerkev stoji nad vasjo, malce odmaknjena od ceste, ki vodi proti Mihovemu. Ob cerkvi raste mogočna lipa. || GORENJE VRHPOLJE || {{q|Q1016812}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2441&lat=&lon=&description=Gorenje_Vrhpolje_-_Cerkev_sv._Urbana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2442 2442] || Gorenja Stara vas - Cerkev sv. Tomaža || Cerkev stoji na polju izven naselja ob cesti Gorenja Stara vas - Šentjernej. || GORENJA STARA VAS || {{q|Q1016812}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2442&lat=&lon=&description=Gorenja_Stara_vas_-_Cerkev_sv._Tomaža|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2443 2443] || Orehovica pri Šentjerneju - Cerkev sv. Jurija || Cerkev stoji na pokopališču, na jugovzhodnem robu naselja. || OREHOVICA || {{q|Q1016812}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2443&lat=&lon=&description=Orehovica_pri_Šentjerneju_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2444 2444] || Tolsti Vrh pri Šentjerneju - Cerkev sv. Roka || Cerkev stoji pod Gorjanci, na vrhu vinorodnega in razglednega hriba nad Orehovico. || TOLSTI VRH || {{q|Q1016812}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2444&lat=&lon=&description=Tolsti_Vrh_pri_Šentjerneju_-_Cerkev_sv._Roka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2445 2445] || Gorenje Mokro Polje - Cerkev sv. Vida || Cerkev stoji na vzhodnem delu vasi in je obdana z nizkim kamnitim zidcem. || GORENJE MOKRO POLJE || {{q|Q1016812}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2445&lat=&lon=&description=Gorenje_Mokro_Polje_-_Cerkev_sv._Vida|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2446 2446] || Polhovica - Cerkev sv. Sigismunda || Cerkev stoji na rahli vzpetini sredi vasi, ob cesti Novo mesto - Šentjernej. || POLHOVICA || {{q|Q1016812}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2446&lat=&lon=&description=Polhovica_-_Cerkev_sv._Sigismunda|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2477 2477] || Srednje Grčevje - Cerkev sv. Jurija || Cerkev stoji na grebenu nad vasjo, ob cesti, ki vodi od Pahe preko Srednjega Grčevja proti Hmeljniku. || SREDNJE GRČEVJE || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2477&lat=&lon=&description=Srednje_Grčevje_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2479 2479] || Novo mesto - Cerkev sv. Janeza Krstnika v Mačkovcu || Cerkev stoji na griču nad avtocesto Ljubljana-Obrežje, v nekdanji vasi Mačkovec. || NOVO MESTO || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2479&lat=&lon=&description=Novo_mesto_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika_v_Mačkovcu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2481 2481] || Zaloka - Cerkev sv. Neže || Cerkev stoji na planoti južno od naselja. || ZALOKA || {{q|Q3487128}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2481&lat=&lon=&description=Zaloka_-_Cerkev_sv._Neže|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2485 2485] || Gorenje Jesenice - Cerkev sv. Kancijana || Cerkev stoji v zahodnem delu naselja, v zaselku Škocjan. || GORENJE JESENICE || {{q|Q3487128}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2485&lat=&lon=&description=Gorenje_Jesenice_-_Cerkev_sv._Kancijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2503 2503] || Škocjan - Cerkev sv. Kancijana in tovarišev || Cerkev stoji na pokopališču, sredi naselja Škocjan. || ŠKOCJAN || {{q|Q391800}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2503&lat=&lon=&description=Škocjan_-_Cerkev_sv._Kancijana_in_tovarišev|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2504 2504] || Drama - Cerkev sv. Nikolaja || Cerkev stoji na pokopališču v nekdanjem zaselku Otok, na zahodnem robu arheološkega območja nekdanjega srednjeveškega trga Gutenwerth. || DRAMA || {{q|Q1016812}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2504&lat=&lon=&description=Drama_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2506 2506] || Dolnja Stara vas - Cerkev sv. Trojice || Cerkev stoji na pokopališču za zahodnem robu Dolnje Stare vasi. || DOLNJA STARA VAS || {{q|Q391800}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2506&lat=&lon=&description=Dolnja_Stara_vas_-_Cerkev_sv._Trojice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2508 2508] || Zagrad pri Škocjanu - Cerkev sv. Tomaža || Cerkev stoji na pokopališču, na vrhu griča. || VELIKE POLJANE || {{q|Q391800}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2508&lat=&lon=&description=Zagrad_pri_Škocjanu_-_Cerkev_sv._Tomaža|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2510 2510] || Goriška vas pri Škocjanu - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata || Cerkev stoji na najvišjem delu Goriške vasi. || GORIŠKA VAS PRI ŠKOCJANU || {{q|Q391800}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2510&lat=&lon=&description=Goriška_vas_pri_Škocjanu_-_Cerkev_sv._Mohorja_in_Fortunata|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2511 2511] || Stopno - Cerkev Kraljice presvetega rožnega venca || Cerkev stoji na vzpetini severovzhodno od vasi Stopno. || STOPNO || {{q|Q391800}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2511&lat=&lon=&description=Stopno_-_Cerkev_Kraljice_presvetega_rožnega_venca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2513 2513] || Zloganje - Cerkev Marijinega obiskanja || Cerkev stoji na zahodnem robu vasi Zloganje, obdaja jo delno ohranjen kamnit zidec. || ZLOGANJE || {{q|Q391800}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2513&lat=&lon=&description=Zloganje_-_Cerkev_Marijinega_obiskanja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2536 2536] || Grič pri Klevevžu - Cerkev Karmelske Matere božje v Slapah || Cerkev stoji na pokopališču v zaselku Slape, sredi polja jugovzhodno od nekdanjega gradu Klevevž. || GRIČ PRI KLEVEVŽU || {{q|Q3509893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2536&lat=&lon=&description=Grič_pri_Klevevžu_-_Cerkev_Karmelske_Matere_božje_v_Slapah|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2537 2537] || Vinji Vrh pri Beli Cerkvi - Cerkev sv. Jožefa || Cerkev stoji na visokem razglednem in z vinogradi zasajenem hribu nad Šmarjeto. Poleg nje raste košata lipa. || OREŠJE || {{q|Q3509893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2537&lat=&lon=&description=Vinji_Vrh_pri_Beli_Cerkvi_-_Cerkev_sv._Jožefa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2538 2538] || Vinica pri Šmarjeti - Cerkev sv. Martina || Cerkev stoji sredi polj in travnikov severovzhodno od vasi Vinica pri Šmarjeti. || VINICA PRI ŠMARJETI || {{q|Q3509893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2538&lat=&lon=&description=Vinica_pri_Šmarjeti_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2540 2540] || Koglo - Cerkev sv. Lenarta || Cerkev stoji na vrhu razglednega in vinorodnega hriba Koglo, nad sotesko Radulje pri Šmarjeti, južno od naselja Sela pri Zburah. || KOGLO || {{q|Q3509893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2540&lat=&lon=&description=Koglo_-_Cerkev_sv._Lenarta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2541 2541] || Radovlja - Cerkev sv. Jakoba na Cerovcu || Cerkev stoji ob cesti v zaselku Cerovec, v južnem delu naselja Radovlja. || RADOVLJA || {{q|Q3509893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2541&lat=&lon=&description=Radovlja_-_Cerkev_sv._Jakoba_na_Cerovcu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2542 2542] || Šmarješke Toplice - Cerkev sv. Štefana || Cerkev stoji v Gornjih Toplicah, obdana je z delno ohranjenim kamnitim zidom. || ŠMARJEŠKE TOPLICE || {{q|Q3509893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2542&lat=&lon=&description=Šmarješke_Toplice_-_Cerkev_sv._Štefana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2561 2561] || Vrh pri Križu - Cerkev sv. Marjete || Cerkev stoji sredi travnika, izven vasi Vrh pri Križu, ob trasi rimskodobne ceste. || VRH PRI KRIŽU || {{q|Q13377798}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2561&lat=&lon=&description=Vrh_pri_Križu_-_Cerkev_sv._Marjete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2571 2571] || Dolenjske Toplice - Cerkev sv. Ane || Cerkev stoji na desnem bregu potoka Sušice. Omejuje jo delno ohranjeno taborsko obzidje. Skupaj s stavbo župnišča zapira zahodno stranico trga med zdraviliškima stavbama. || DOLENJSKE TOPLICE || {{q|Q1016840}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2571&lat=&lon=&description=Dolenjske_Toplice_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2572 2572] || Loška vas - Cerkev sv. Martina || Cerkev stoji na pokopališču izven Loške vasi, sredi poplavne ravnice reke Krke. || LOŠKA VAS || {{q|Q1016840}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2572&lat=&lon=&description=Loška_vas_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2573 2573] || Meniška vas - Cerkev sv. Antona Puščavnika || Cerkev stoji na robu gozda, na terasi nad Meniško vasjo v neposredni bližini prazgodovinskega gradišča in gomilnega grobišča Cvinger pri Dolenjskih Toplicah. || MENIŠKA VAS || {{q|Q1016840}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2573&lat=&lon=&description=Meniška_vas_-_Cerkev_sv._Antona_Puščavnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2574 2574] || Podturn pri Dolenjskih Toplicah - Cerkev sv. Nikolaja || Cerkev stoji na pokopališču, ki leži na rahli vzpetini na robu vasi Podturn, pod pobočji Kočevskega Roga ob Partizanski magistrali. || PODTURN PRI DOL. TOPLICAH || {{q|Q1016840}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2574&lat=&lon=&description=Podturn_pri_Dolenjskih_Toplicah_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2575 2575] || Cerovec pri Dolenjskih Toplicah - Cerkev sv. Trojice || Cerkev stoji na vrhu hriba Cerovec. || CEROVEC || {{q|Q1016840}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2575&lat=&lon=&description=Cerovec_pri_Dolenjskih_Toplicah_-_Cerkev_sv._Trojice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2576 2576] || Gorenje Sušice - Cerkev sv. Roka || Cerkev stoji na pokopališču, na vzhodnem robu vasi Gorenje Sušice, ob njej raste mogočna lipa. || GORENJE SUŠICE || {{q|Q1016840}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2576&lat=&lon=&description=Gorenje_Sušice_-_Cerkev_sv._Roka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2577 2577] || Uršna sela - Cerkev sv. Križa || Cerkev stoji na pokopališču, na južnem robu vasi Uršna sela. || URŠNA SELA || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2577&lat=&lon=&description=Uršna_sela_-_Cerkev_sv._Križa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2578 2578] || Laze pri Uršnih Selih - Cerkev sv. Matije || Cerkev stoji ob cesti proti Beli krajini, na južnem robu vasi Laze. || LAZE || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2578&lat=&lon=&description=Laze_pri_Uršnih_Selih_-_Cerkev_sv._Matije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2588 2588] || Gorenji Mokronog - Cerkev sv. Petra || Cerkev stoji na samem tik nad cesto Trebelno-Mokronog. Okoli nekdanje župnijske cerkve je bilo pokopališče, od katerega je ohranjena romanska kostnica. || TREBELNO || {{q|Q1027078}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2588&lat=&lon=&description=Gorenji_Mokronog_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2598 2598] || Račje selo - Cerkev sv. Florijana || Cerkev stoji na hribu severozahodno od vasi Račje selo. || RAČJE SELO || {{q|Q13378243}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2598&lat=&lon=&description=Račje_selo_-_Cerkev_sv._Florijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2631 2631] || Drganja sela - Cerkev Marije Tolažnice žalostnih || Cerkev stoji na pokopališču, na severnem robu vasi Drganja Sela. || DRGANJA SELA || {{q|Q1784972}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2631&lat=&lon=&description=Drganja_sela_-_Cerkev_Marije_Tolažnice_žalostnih|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2658 2658] || Podklanec - Cerkev sv. Jožefa || Cerkev stoji na severnem robu vasi Podklanec, ki leži severno nad reko Kolpo. || PODKLANEC || {{q|Q3482211}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2658&lat=&lon=&description=Podklanec_-_Cerkev_sv._Jožefa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2662 2662] || Damelj - Cerkev sv. Mihaela || Cerkev je rahlo odmaknjena od severozahodnega roba vasi Damelj, sredi travnikov in polj, ob pešpoti proti Sinjemu Vrhu. || DAMELJ || {{q|Q3482211}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2662&lat=&lon=&description=Damelj_-_Cerkev_sv._Mihaela|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2730 2730] || Mačkovec pri Dvoru - Cerkev sv. Janeza Evangelista || Cerkev stoji na jugovzhodnem robu vasiMačkovec pri Dvoru, nad dolino reke Krke. || MAČKOVEC PRI DVORU || {{q|Q13377798}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2730&lat=&lon=&description=Mačkovec_pri_Dvoru_-_Cerkev_sv._Janeza_Evangelista|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2731 2731] || Gornji Kot - Cerkev sv. Antona Padovanskega || Cerkev stoji severovzhodno od jedra vasi Gornji Kot, zahodno ob pokopališču, na desni strani ceste Novo mesto-Dvor. || GORNJI KOT || {{q|Q13377798}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2731&lat=&lon=&description=Gornji_Kot_-_Cerkev_sv._Antona_Padovanskega|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2732 2732] || Stavča vas - Cerkev sv. Kancijana || Cerkev stoji sredi Stavče vasi, ob razpotju vaških poti. Obdana je z nizkim kamnitim zidcem. || STAVČA VAS || {{q|Q13377798}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2732&lat=&lon=&description=Stavča_vas_-_Cerkev_sv._Kancijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2733 2733] || Trebča vas - Cerkev sv. Ahaca || Cerkev stoji v vzhodnem delu naselja. || TREBČA VAS || {{q|Q13377798}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2733&lat=&lon=&description=Trebča_vas_-_Cerkev_sv._Ahaca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2734 2734] || Vrhovo pri Žužemberku - Cerkev sv. Križa || Cerkev stoji na pokopališču, sredi travnikov in polj, na rahlem pobočju vzhodno od vasi Vrhovo pri Žužemberku. || VRHOVO PRI ŽUŽEMBERKU || {{q|Q13377798}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2734&lat=&lon=&description=Vrhovo_pri_Žužemberku_-_Cerkev_sv._Križa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2759 2759] || Novo mesto - Kapela Božjega groba || Kapela stoji vzhodno od gradu Grm, na najvišjem delu istoimenskega griča. || NOVO MESTO || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2759&lat=&lon=&description=Novo_mesto_-_Kapela_Božjega_groba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2823 2823] || Metlika - Cerkev sv. Martina || Cerkev stoji ob vstopu v naselje nasproti Špitalske Drage. || METLIKA || {{q|Q3441856}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2823&lat=&lon=&description=Metlika_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2844 2844] || Pleterje - Cerkev sv. Trojice || Stara gotska cerkev stoji na zahodni strani samostanskega kompleksa. || DRČA || {{q|Q1016812}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2844&lat=&lon=&description=Pleterje_-_Cerkev_sv._Trojice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C30478 30478] || Dolenjske Toplice - Tabor || Ostanki tabora so okoli župnjiske cerkve sv. Ane in župnišča, v jedru Dolenjskih Toplic. || DOLENJSKE TOPLICE || {{q|Q1016840}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=30478&lat=&lon=&description=Dolenjske_Toplice_-_Tabor|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C490 490] || Nova Štifta - Cerkev Marijinega vnebovzetja || Cerkev stoji na obronkih Velike gore, jugovzhodno nad vasjo Nova Štifta. Poudarjena je z markantnimi lipami pred župniščem. || NOVA ŠTIFTA || {{q|Q1008079}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=490&lat=&lon=&description=Nova_Štifta_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C492 492] || Novo mesto - Mestno jedro || Staro mestno jedro Novega mesta leži na skalnatem polotoku v okljuku reke Krke, na njenem levem bregu. || NOVO MESTO || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=492&lat=&lon=&description=Novo_mesto_-_Mestno_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5900 5900] || Kostel - Trško naselje || Grajski in naselbinski kompleks Kostel se razprostira na širšem območju strmega osamelca nad dolino Kolpe. || KOSTEL || {{q|Q3434092}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5900&lat=&lon=&description=Kostel_-_Trško_naselje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C632 632] || Rožanec - Antični mitrej || Relief je vsekan v vertikalno kamnito steno opuščenega antičnega kamnoloma v dolinici Judovje nad železniško progo nad zahodnim robom vasi Rožanec pod cerkvijo sv. Jurija. || ROŽANEC || {{q|Q3482211}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=632&lat=&lon=&description=Rožanec_-_Antični_mitrej|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C674 674] || Soteska ob Krki - Območje gradu Soteska || Območje leži v vasi Soteska, na levem bregu reke Krke na križišču regionalnih cest za smeri Novo mesto, Črnomelj in Žužemberk pri mostu čez Krko. || SOTESKA || {{q|Q1016840}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=674&lat=&lon=&description=Soteska_ob_Krki_-_Območje_gradu_Soteska|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7159 7159] || Pusti Gradec - Arheološko najdišče Okljuk || Arheološko najdišče obsega okljuk in strugo reke Lahinje. || PUSTI GRADEC || {{q|Q3482211}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7159&lat=&lon=&description=Pusti_Gradec_-_Arheološko_najdišče_Okljuk|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7505 7505] || Stražberk - Ruševine gradu na griču Stari grad || Ruševine gradu ležijo severno pod vasjo Stražberk, na ostrem grebenu, ki se spušča od vzhoda proti zahodu. || MALI CIRNIK PRI ŠENTJANŽU || {{q|Q3487128}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7505&lat=&lon=&description=Stražberk_-_Ruševine_gradu_na_griču_Stari_grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7616 7616] || Kočevje - Park na Trati || Park se nahaja v severnem delu Kočevja, na Trati, okoli cerkve sv. Rešnjega telesa z dvema kapelicama ter na opuščenem mestnem pokopališču. || KOČEVJE || {{q|Q15884}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7616&lat=&lon=&description=Kočevje_-_Park_na_Trati|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7833 7833] || Ribnica - Mestno jedro || Mestno jedro obsega prostor na obeh straneh Šeškove ulice in širše območje okrog gradu. || RIBNICA || {{q|Q15912}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7833&lat=&lon=&description=Ribnica_-_Mestno_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7845 7845] || Vesela Gora - Barbova graščina || Vesela Gora 10. Stavba stoji na Veseli gori pri Šentrupertu, jugovzhodno od cerkve sv. Frančiška Ksaverija. || VESELA GORA || {{q|Q3487128}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7845&lat=&lon=&description=Vesela_Gora_-_Barbova_graščina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7882 7882] || Soteska ob Krki - Grajski park || Park leži jugovzhodno od razvalin dvorca Soteska, na levem bregu Krke, na obeh straneh regionalne ceste Novo mesto-Žužemberk. || SOTESKA || {{q|Q1016840}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7882&lat=&lon=&description=Soteska_ob_Krki_-_Grajski_park|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C810 810] || Vesela Gora - Cerkev sv. Frančiška Ksaverija || Cerkev stoji na Veseli gori nad Mirnsko dolino. || VESELA GORA || {{q|Q3487128}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=810&lat=&lon=&description=Vesela_Gora_-_Cerkev_sv._Frančiška_Ksaverija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C816 816] || Vinji Vrh pri Semiču - Cerkev sv. Trojice || Cerkev stoji na rahli vzpetini na robu vinogradov sredi travnikov, malo odmaknjena od naselja. || VINJI VRH PRI SEMIČU || {{q|Q1587704}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=816&lat=&lon=&description=Vinji_Vrh_pri_Semiču_-_Cerkev_sv._Trojice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8560 8560] || Novo mesto - Stara gimnazija || Jenkova ulica 1. Stavba stoji v neposredni bližini frančiškanskega samostana in z glavno fasado sooblikuje trg pred cerkvijo. || NOVO MESTO || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8560&lat=&lon=&description=Novo_mesto_-_Stara_gimnazija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8567 8567] || Novo mesto - Hiša Kapiteljska 5 || Kapiteljska ulica 5 (prej Muzejska ulica 11). Hiša stoji pod južnim delom kamnitega obzidja kapiteljske cerkve, ob ostrem zavoju Kapiteljske ulice. || NOVO MESTO || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8567&lat=&lon=&description=Novo_mesto_-_Hiša_Kapiteljska_5|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8591 8591] || Novo mesto - Škofijski dvorec || Kapiteljska ulica 1. Poslopje stoji na vrhu kapiteljskega griča poleg cerkve sv. Nikolaja, znotraj srednjeveškega obzidja mesta. || NOVO MESTO || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8591&lat=&lon=&description=Novo_mesto_-_Škofijski_dvorec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8611 8611] || Žužemberk - Hiša Grajski trg 49 || Grajski trg 49. Hiša stoji ob vstopu v osrednji trški prostor Žužemberka, na južni strani ceste Novo mesto-Žužemberk. || ŽUŽEMBERK || {{q|Q13377798}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8611&lat=&lon=&description=Žužemberk_-_Hiša_Grajski_trg_49|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8614 8614] || Drama - Območje srednjeveškega mesta Gutenwerth || Arheološko najdišče obsega stari okljuk reke Krke z ledinskim imenom Otok, omejenim na severu z reko Krko, na vzhodu s poljsko potjo ob desnem bregu potoka Curek in na zahodu s cesto Dobrava-Šentjernej. || DRAMA || {{q|Q1016812}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8614&lat=&lon=&description=Drama_-_Območje_srednjeveškega_mesta_Gutenwerth|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8644 8644] || Gorenji Globodol - Antični nagrobnik || Nagrobnik je vzidan v hišo Gorenji Globodol 29. || GORENJI GLOBODOL || {{q|Q1016805}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8644&lat=&lon=&description=Gorenji_Globodol_-_Antični_nagrobnik|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8661 8661] || Struga pri Otočcu - Grad || Gumberk 9. Grad stoji severovzhodno od vasi Gumberk, na terasi na desnem bregu reke Krke. || GUMBERK || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8661&lat=&lon=&description=Struga_pri_Otočcu_-_Grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8663 8663] || Soteska ob Krki - Razvaline gradu Stara Soteska || Razvaline stojijo na naravno utrjenem platoju sredi strmega brega nad desnim bregom reke Krke. || LOŠKA VAS || {{q|Q1016840}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8663&lat=&lon=&description=Soteska_ob_Krki_-_Razvaline_gradu_Stara_Soteska|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8668 8668] || Groblje pri Prekopi - Slopasto znamenje || Znamenje stoji v križišču vaških poti sredi polj in travnikov na robu naselja. || GROBLJE PRI PREKOPI || {{q|Q1016812}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8668&lat=&lon=&description=Groblje_pri_Prekopi_-_Slopasto_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8677 8677] || Novo mesto - Grad Grm || Skalickega ulica 1. Dvorec Grm stoji na istoimenskem griču ob historični komunikaciji, iz Dolenjske prek Gorjancev v Belo krajino. || NOVO MESTO || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8677&lat=&lon=&description=Novo_mesto_-_Grad_Grm|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8678 8678] || Podturn pri Dolenjskih Toplicah - Razvaline gradu Rožek || Razvaline gradu stojijo na ozkem skalnem grebenu zahodno od Podturna pri Dolenjskih Toplicah. || PODTURN PRI DOL. TOPLICAH || {{q|Q1016840}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8678&lat=&lon=&description=Podturn_pri_Dolenjskih_Toplicah_-_Razvaline_gradu_Rožek|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8679 8679] || Prečna - Razvaline gradu Luknja || Razvaline gradu stojijo v zatrepni dolini nad zadnjim izvirom ponikalnice Temenice zahodno od naselja Prečna. || PREČNA || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8679&lat=&lon=&description=Prečna_-_Razvaline_gradu_Luknja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8687 8687] || Straža pri Vinjem Vrhu - Stebrno znamenje || Znamenje stoji ob poti, ki vodi iz Tomažje vasi mimo zaselka Straža proti vinogradom pod Malim Vinjim Vrhom. || VINJI VRH || {{q|Q3509893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8687&lat=&lon=&description=Straža_pri_Vinjem_Vrhu_-_Stebrno_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8697 8697] || Zameško - Hiša Zameško 1 || Stoji v zahodnem robu naselja, v neposredni bližini stare šole. || ZAMEŠKO || {{q|Q1016812}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8697&lat=&lon=&description=Zameško_-_Hiša_Zameško_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C87 87] || Črnomelj - Mestno jedro || Srednjeveško mesto se je formiralo na tesnem podolgovatem pomolu nad sotočjem Dobličice in Lahinje. || ČRNOMELJ || {{q|Q3482211}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=87&lat=&lon=&description=Črnomelj_-_Mestno_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8706 8706] || Mihovica - Hiša družine Jordan z zbirko || Mihovica 25. Stoji na desnem bregu Krke v bližini ceste Dobrava - Šentjernej. || MIHOVICA || {{q|Q1016812}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8706&lat=&lon=&description=Mihovica_-_Hiša_družine_Jordan_z_zbirko|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8716 8716] || Novo mesto - Pomembnejši grobovi na pokopališču Šmihel || Grobovi so porazdeljeni po vsem pokopališču, največ jih je v njegovem jugovzhodnem delu. || NOVO MESTO || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8716&lat=&lon=&description=Novo_mesto_-_Pomembnejši_grobovi_na_pokopališču_Šmihel|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8719 8719] || Novo mesto - Pomembnejši grobovi na pokopališču Ločna || Pokopališče leži v Ločni ob Seidlovi cesti. Grobovi so razporejeni po vsem pokopališču. || NOVO MESTO || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8719&lat=&lon=&description=Novo_mesto_-_Pomembnejši_grobovi_na_pokopališču_Ločna|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8742 8742] || Dolenji Maharovec - Enoločni kamniti most čez Čadraški potok || Leži na cesti Šentjernej - Dolenje Gradišče pri Šentjerneju, blizu odcepa za Dolenji Maharovec. || DOLENJI MAHAROVEC || {{q|Q1016812}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8742&lat=&lon=&description=Dolenji_Maharovec_-_Enoločni_kamniti_most_čez_Čadraški_potok|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8749 8749] || Žvabovo - Enoločni kamniti most čez Kobilo || Most stoji na cesti Gorenje Vrhpolje - Šentjernej, jugozahodno od Šmarij. || ŽVABOVO || {{q|Q1016812}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8749&lat=&lon=&description=Žvabovo_-_Enoločni_kamniti_most_čez_Kobilo|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8757 8757] || Gradac - Območje gradu Gradac || Območje obsega okljuk reke Lahinje ob jedru vasi Gradac v Beli krajini. || GRADAC || {{q|Q3441856}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8757&lat=&lon=&description=Gradac_-_Območje_gradu_Gradac|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8759 8759] || Otočec - Območje gradu || Območje gradu Otočec leži vzhodno od istoimenskega naselja pod magistralno cesto Ljubljana-Obrežje. || OTOČEC || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8759&lat=&lon=&description=Otočec_-_Območje_gradu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C903 903] || Žužemberk - Grad || Grad stoji na skalni pečini nad reko Krko kot osrednja dominanta Žužemberka. || ŽUŽEMBERK || {{q|Q13377798}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=903&lat=&lon=&description=Žužemberk_-_Grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C922 922] || Rosalnice - Romarsko središče Tri fare || Romarsko središče leži na severovzhodnem robu Rosalnic. || ROSALNICE || {{q|Q3441856}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=922&lat=&lon=&description=Rosalnice_-_Romarsko_središče_Tri_fare|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9235 9235] || Kočevje - Grad Fridrihštajn || Eden izmed vrhov Stojne, na katerem je lociran grad Fridrihštajn, je dobro varovana skala. Dostop je mogoč le pri glavnih grajskih vratih, ostale grajske strani varujejo visoke prepadne stene. || DOLGA VAS || {{q|Q15884}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9235&lat=&lon=&description=Kočevje_-_Grad_Fridrihštajn|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C926 926] || Stražnji Vrh - Cerkev sv. Nikolaja || Cerkev stoji med vinogradi ob stari cesti iz Črnomlja proti Kočevju. || TUŠEV DOL || {{q|Q3482211}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=926&lat=&lon=&description=Stražnji_Vrh_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9328 9328] || Lanšprež - Kapela Petra Pavla Glavarja || Sredi velikih nepozidanih travniških površin med vasema Rodine in Gomila. || GOMILA || {{q|Q1515842}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9328&lat=&lon=&description=Lanšprež_-_Kapela_Petra_Pavla_Glavarja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9331 9331] || Novo mesto - Območje Kapitlja || Kapitelj leži na najvišji točki Kapiteljskega hriba na polotoku, v okljuku reke Krke, na katerem je pozidano staro mestno jedro. || NOVO MESTO || {{q|Q398116}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9331&lat=&lon=&description=Novo_mesto_-_Območje_Kapitlja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9557 9557] || Metlika - Znamenje pri cerkvi sv. Martina || Znamenje stoji v bregu pod cerkvijo sv. Martina v Metliki. || METLIKA || {{q|Q3441856}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9557&lat=&lon=&description=Metlika_-_Znamenje_pri_cerkvi_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9569 9569] || Soteska ob Krki - Hudičev turn || Vrtni paviljon stoji v grajskem parku, v vasi Soteska, na levem bregu Krke. || SOTESKA || {{q|Q1016840}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9569&lat=&lon=&description=Soteska_ob_Krki_-_Hudičev_turn|text=Naloži}} |} [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] olpb8fongjq418a829n9ufft3e6j639 Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji 4 522442 6743634 6743451 2026-08-27T19:57:53Z Pinky sl 2932 pp link na geohub 6743634 wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2026]]. Poln seznam je v [https://eid.gov.si Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. {| class="wikitable sortable" |- ! EŠD || Ime || Lokacija || Naselje || Občina || Razglasitev || |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10157 10157] || Mekinje - Obzidje uršulinskega samostana || Severovzhodno od križišča Cankarjeve ulice in Polčeve poti stoji uršulinski samostan, ki je omejen s samostanskim obzidjem. || MEKINJE || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10157&lat=&lon=&description=Mekinje_-_Obzidje_uršulinskega_samostana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10158 10158] || Mekinje - Župnišče || Župnišče stoji severovzhodno od križišča Cankarjeve ceste in Polčeve poti, na jugovzhodnem vogalu samostanskega kompleksa, prislonjeno na vzhodno steno župnijske cerkve. || MEKINJE || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10158&lat=&lon=&description=Mekinje_-_Župnišče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10388 10388] || Rafolče - Pokopališče || Pokopališče leži okrog podružnične cerkve sv. Katarine. || RAFOLČE || {{q|Q946766}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10388&lat=&lon=&description=Rafolče_-_Pokopališče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C104 104] || Dol pri Medvodah - Dolinčkova domačija || Dol 5. Domačija je na desnem bregu Sore, severozahodno ob podružnični cerkvi sv. Mihaela in predstavlja s cerkvijo najstarejši del naselitvenega jedra. || DOL || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=104&lat=&lon=&description=Dol_pri_Medvodah_-_Dolinčkova_domačija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10869 10869] || Loka pri Mengšu - Območje gradu Jablje || Južno od Mengša, pod vzhodnimi pobočji Dobenega, nad izvirom studenca ter med potokom Šumberk ter Pšato. || LOKA PRI MENGŠU || {{q|Q15895}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10869&lat=&lon=&description=Loka_pri_Mengšu_-_Območje_gradu_Jablje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C11167 11167] || Limbarska gora - Območje cerkve sv. Valentina || Romarsko središče obsega vrh Limbarske gore nad Moravško dolino. || LIMBARSKA GORA || {{q|Q1012761}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=11167&lat=&lon=&description=Limbarska_gora_-_Območje_cerkve_sv._Valentina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C11172 11172] || Loka pri Mengšu - Spodnji most čez potok Šumberk || Most čez potok Šumberk je jugovzhodno od gradu Jablje. || LOKA PRI MENGŠU || {{q|Q15895}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=11172&lat=&lon=&description=Loka_pri_Mengšu_-_Spodnji_most_čez_potok_Šumberk|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1118 1118] || Ljubljana - Graščina Kodeljevo || Koblarjeva 34. Graščina stoji v parku zahodno od Športnega parka na Kodeljevem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1118&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Graščina_Kodeljevo|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C11270 11270] || Mekinje - Pokopališče || Pokopališče je jugovzhodno ob župnijski cerkvi Vnebovzetja Device Marije, ob Polčevi poti v Mekinjah. || MEKINJE || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=11270&lat=&lon=&description=Mekinje_-_Pokopališče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C11299 11299] || Grosuplje - Mlin pri graščini Brinje || Ljubljanska cesta 32. Objekt stoji v severnem delu naselja. || GROSUPLJE || {{q|Q13377778}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=11299&lat=&lon=&description=Grosuplje_-_Mlin_pri_graščini_Brinje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C11358 11358] || Primskovo - Tabor || Tabor stoji severno nad Gradiščem pri Primskovem, na vrhu Primskove Gore. || GRADIŠČE-K. O. GRAD. IN POLJ. || {{q|Q13378453}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=11358&lat=&lon=&description=Primskovo_-_Tabor|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C12611 12611] || Podgora pri Zlatem Polju - Pokopališče || Pokopališče je okrog župnijske cerkve sv. Marije Magdalene, južno od ceste Šentvid - Zlato Polje v Podgori. || PODGORA PRI ZLATEM POLJU || {{q|Q946766}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=12611&lat=&lon=&description=Podgora_pri_Zlatem_Polju_-_Pokopališče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C12894 12894] || Motnik - Toplar domačije Motnik 13 || Toplar stoji na samem, severozahodno od trškega naselja Motnik, severno ob cesti Kamnik - Motnik. Pripada domačiji Motnik 13. || MOTNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=12894&lat=&lon=&description=Motnik_-_Toplar_domačije_Motnik_13|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C130 130] || Dvor pri Polhovem Gradcu - Cerkev sv. Petra || Sredi vasi Dvor pri Polhovem Gradcu je nad cesto dominantna cerkev. || DVOR PRI POLHOVEM GRADCU || {{q|Q1005208}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=130&lat=&lon=&description=Dvor_pri_Polhovem_Gradcu_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14228 14228] || Kamnik - Poznogotski portal || Parmova ulica. Portal je vzidan v zid vzhodno od župne cerkve. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14228&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Poznogotski_portal|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C147 147] || Goričane - Hiša Goričane 23 || Goričane 23. Hiša stoji ob vstopu v grajski kompleks Goričane iz južne smeri. || GORIČANE || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=147&lat=&lon=&description=Goričane_-_Hiša_Goričane_23|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C15157 15157] || Ravnik pri Hotedršici - Domačija Ravnik 12 || Ravnik 12. Domačija leži ob cesti Hotedrščica - Ravnik, zahodno od Grižarjevega vrha. || RAVNIK PRI HOTEDRŠICI || {{q|Q15893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=15157&lat=&lon=&description=Ravnik_pri_Hotedršici_-_Domačija_Ravnik_12|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1589 1589] || Ljubljana - Cerkev Device Marije pomočnice || Cerkev stoji na severni strani samostana Križanke, na Trgu francoske revolucije. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1589&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Cerkev_Device_Marije_pomočnice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1594 1594] || Polhov Gradec - Grad Polhov Gradec || Grad stoji na severnem robu naselja, pod Polhograjsko goro, na desnem bregu Božne. || POLHOV GRADEC || {{q|Q1005208}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1594&lat=&lon=&description=Polhov_Gradec_-_Grad_Polhov_Gradec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1664 1664] || Šentvid pri Lukovici - Cerkev sv. Vida || Cerkev stoji v križišču lokalnih cest, v južnem delu naselja. || ŠENTVID PRI LUKOVICI || {{q|Q946766}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1664&lat=&lon=&description=Šentvid_pri_Lukovici_-_Cerkev_sv._Vida|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C17319 17319] || Ljubljana - Ruševine starega gradu Osterberg || Grajske ruševine ležijo na grebenu Kašeljskega griča, na vzpetini Stari grad južno od Podgrada. Kamnolom leži na južnem pobočju Starega gradu, nedaleč od grajskih ruševin. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=17319&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Ruševine_starega_gradu_Osterberg|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1757 1757] || Ponikve v Dobrepolju - Cerkev sv. Florijana || Cerkev stoji na južnem robu vasi Ponikve. || PONIKVE || {{q|Q1009409}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1757&lat=&lon=&description=Ponikve_v_Dobrepolju_-_Cerkev_sv._Florijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1771 1771] || Dobrova pri Ljubljani - Cerkev Marijinega vnebovzetja || Cerkev stoji v jugozahodnem delu naselja Dobrova. || DOBROVA || {{q|Q1005208}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1771&lat=&lon=&description=Dobrova_pri_Ljubljani_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1776 1776] || Dol pri Ljubljani - Cerkev sv. Marjete || Cerkev s pokopališčem stoji sredi vasi, na severni strani ceste, ki vodi skozi vas. || DOL PRI LJUBLJANI || {{q|Q998557}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1776&lat=&lon=&description=Dol_pri_Ljubljani_-_Cerkev_sv._Marjete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1777 1777] || Beričevo - Cerkev sv. Križa || Cerkev stoji na obzidanem pokopališču v zahodnem delu Beričevega, na južni strani ceste skozi vas. || BERIČEVO || {{q|Q998557}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1777&lat=&lon=&description=Beričevo_-_Cerkev_sv._Križa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1812 1812] || Golo - Cerkev sv. Marjete || Cerkev stoji na pokopališču na severnem robu slemena z vasjo Golo. || GOLO || {{q|Q917397}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1812&lat=&lon=&description=Golo_-_Cerkev_sv._Marjete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1834 1834] || Spodnja Slivnica - Cerkev sv. Petra in Pavla || Cerkev stoji na pokopališču sredi vasi. || SPODNJA SLIVNICA || {{q|Q13377778}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1834&lat=&lon=&description=Spodnja_Slivnica_-_Cerkev_sv._Petra_in_Pavla|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1843 1843] || Zaklanec - Cerkev sv. Urha || Cerkev stoji na sv. Urhu severovzhodno od vasi Zaklanec. || PODOLNICA || {{q|Q1005185}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1843&lat=&lon=&description=Zaklanec_-_Cerkev_sv._Urha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1845 1845] || Ravnik pri Hotedršici - Cerkev sv. Barbare || Cerkev stoji na hribu severozahodno od vasi. || RAVNIK PRI HOTEDRŠICI || {{q|Q15893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1845&lat=&lon=&description=Ravnik_pri_Hotedršici_-_Cerkev_sv._Barbare|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1857 1857] || Brdo pri Ihanu - Cerkev sv. Nikolaja na Goropečah || Cerkev stoji na gozdni jasi zahodno nad domačijo Brdo 16. || BRDO || {{q|Q13377763}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1857&lat=&lon=&description=Brdo_pri_Ihanu_-_Cerkev_sv._Nikolaja_na_Goropečah|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1869 1869] || Javorje pri Litiji - Cerkev Marijinega vnebovzetja || Cerkev stoji v gručasti vasi Javorje. || JAVORJE || {{q|Q13378453}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1869&lat=&lon=&description=Javorje_pri_Litiji_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1881 1881] || Črna pri Kamniku - Cerkev sv. Petra || Nad dolino Črne, nad cerkvijo sv. Primoža, pod Malo planino. || ČRNA PRI KAMNIKU || {{q|Q3503153}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1881&lat=&lon=&description=Črna_pri_Kamniku_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1882 1882] || Volčji Potok - Cerkev sv. Ožbolta || Cerkev sv. Ožbolta stoji na vzpetini med Srednjim poljem na severu in Spodnjim poljem na jugozahodu v naselju. || VOLČJI POTOK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1882&lat=&lon=&description=Volčji_Potok_-_Cerkev_sv._Ožbolta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1883 1883] || Kamnik - Kapela sv. Eligija na Malem gradu || Na skali, nad desnim bregom Kamniške Bistrice, na jugovzhodnem delu kompleksa Malega gradu. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1883&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Kapela_sv._Eligija_na_Malem_gradu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1978 1978] || Ljubljana - Cerkev Marijinega oznanjenja || Cerkev stoji na robu Prešernovega trga, ob Miklošičevi in Nazorjevi ulici. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1978&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Cerkev_Marijinega_oznanjenja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1984 1984] || Ljubljana - Cerkev sv. Roka v Dravljah || Cerkev stoji na ovinku Vodnikove ceste v Dravljah, zahodno od pokopališča in v neposredni bližini nove cerkve Kristusovega učlovečenja. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1984&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Cerkev_sv._Roka_v_Dravljah|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1998 1998] || Stanežiče - Cerkev sv. Jakoba || Vedutno izpostavljena cerkev stoji sredi polj in travnikov na JV robu naselja. || STANEŽIČE || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1998&lat=&lon=&description=Stanežiče_-_Cerkev_sv._Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1999 1999] || Ljubljana - Cerkev sv. Antona Puščavnika v Glincah || Galičeva ulica. Vedutno izpostavljena cerkev stoji na pobočju hriba na vzhodnem robu Glinc. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1999&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Cerkev_sv._Antona_Puščavnika_v_Glincah|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C20065 20065] || Šmartno pri Litiji - Razvaline gradu Slatna || Ostanki gradu so na hribu nad zaselkom Slatna, vzhodno od Šmartnega pri Litiji. || ŠMARTNO PRI LITIJI || {{q|Q13378453}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=20065&lat=&lon=&description=Šmartno_pri_Litiji_-_Razvaline_gradu_Slatna|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C211 211] || Kamni vrh pri Ambrusu - Cerkev sv. Petra || Cerkev stoji nad zaselkom Kamni vrh pri Ambrusu, na Stražarjevem vrhu. || KAMNI VRH PRI AMBRUSU || {{q|Q1008048}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=211&lat=&lon=&description=Kamni_vrh_pri_Ambrusu_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2129 2129] || Koreno nad Horjulom - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata || Cerkev stoji zahodno od vasi, na grebenu, ki se dviga med Horjulom in Polhovim Gradcem. || KORENO NAD HORJULOM || {{q|Q1005185}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2129&lat=&lon=&description=Koreno_nad_Horjulom_-_Cerkev_sv._Mohorja_in_Fortunata|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C213 213] || Kamnik - Mestno jedro || Kamnik leži na desnem bregu Kamniške Bistrice, ob odcepu poti v Tuhinjsko dolino. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=213&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Mestno_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2134 2134] || Setnik - Cerkev sv. Martina || Cerkev stoji v vzhodnem delu naselja Setnik, na izpostavljenem neporaščenem grebenu južno od Praproč. Obdana je s kamnitim zidcem z dvokapno strešico. || SETNIK || {{q|Q1005208}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2134&lat=&lon=&description=Setnik_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C215 215] || Kamnik - Dvorec Zaprice || Muzejska pot 3. Na robu pobočja zahodno nad Kamnikom in nad železniško progo, ob vrtu in parkovnih površinah. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=215&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Dvorec_Zaprice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2185 2185] || Žlebe - Cerkev sv. Marjete || Cerkev stoji na severnem grebenu hriba Jeterbenk na vzhodnem robu Polhograjskih Dolomitov in predstavlja njihovo značilno prostorsko dominanto. || ŽLEBE || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2185&lat=&lon=&description=Žlebe_-_Cerkev_sv._Marjete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2186 2186] || Golo Brdo - Cerkev sv. Trojice || Cerkev stoji na vrhu hrbta na zahodnem robu naselja in je del vedutnih dominant, ki jih oblikujejo sakralni objekti v tem, severovzhodnem delu Polhograjskih Dolomitov. || GOLO BRDO || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2186&lat=&lon=&description=Golo_Brdo_-_Cerkev_sv._Trojice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2187 2187] || Petelinec - Cerkev sv. Jakoba || Z drevjem skoraj zakrita cerkev stoji v gozdu na severovzhodnem pobočju hriba Jeterbenk, nad zaselkom Petelinec. || ŽLEBE || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2187&lat=&lon=&description=Petelinec_-_Cerkev_sv._Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2191 2191] || Primskovo - Cerkev Marijinega rojstva || Cerkev stoji na vrhu hriba Primskova gora severno od naselja Primskovo, znotraj nekdanjega tabora s pokopališčem. || GRADIŠČE-K. O. GRAD. IN POLJ. || {{q|Q13378453}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2191&lat=&lon=&description=Primskovo_-_Cerkev_Marijinega_rojstva|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2192 2192] || Mišji Dol - Cerkev sv. Lucije || Cerkev stoji v bregu zahodno od vasi Mišji Dol, severozahodno pod Primskovo goro. || MIŠJI DOL || {{q|Q13378453}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2192&lat=&lon=&description=Mišji_Dol_-_Cerkev_sv._Lucije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2193 2193] || Dolnji Vrh - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Cerkev stoji na travnatem otoku sredi vasi Dolnji Vrh. || DOLNJI VRH || {{q|Q13378453}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2193&lat=&lon=&description=Dolnji_Vrh_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2231 2231] || Zgonče - Cerkev sv. Primoža in Felicijana || Cerkev sv. Primoža in Felicijana stoji na hribu severno nad naseljem. || BAVDEK || {{q|Q13378281}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2231&lat=&lon=&description=Zgonče_-_Cerkev_sv._Primoža_in_Felicijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2232 2232] || Krvava Peč - Cerkev sv. Lenarta || Cerkev sv. Lenarta stoji na gričku jugozahodno od naselja. || KRVAVA PEČ || {{q|Q13378281}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2232&lat=&lon=&description=Krvava_Peč_-_Cerkev_sv._Lenarta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2270 2270] || Hraše - Cerkev sv. Jakoba || Cerkev stoji osamljena sredi polja na robu gozda severno od naselja. || HRAŠE || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2270&lat=&lon=&description=Hraše_-_Cerkev_sv._Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2274 2274] || Valburga - Cerkev sv. Valburge || Cerkev stoji ob cesti Vodice - Kranj nasproti dvorca Valburga. || VALBURGA || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2274&lat=&lon=&description=Valburga_-_Cerkev_sv._Valburge|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2282 2282] || Ladja - Cerkev sv. Petra || Cerkev stoji na travnati terasi severozahodno od naselja nad Soro in železniško progo. || LADJA || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2282&lat=&lon=&description=Ladja_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2284 2284] || Osolnik - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata || Cerkev stoji na vrhu hriba Osolnik v severovzhodnem delu Polhograjskih Dolomitov in oblikuje eno najbolj izrazitih vedut tudi v širšem škofjeloškem prostoru. || OSOLNIK || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2284&lat=&lon=&description=Osolnik_-_Cerkev_sv._Mohorja_in_Fortunata|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2285 2285] || Tehovec - Cerkev sv. Florijana || Cerkev stoji na manjši vzpetini južno od zaselka ob poti iz Tehovca na Topol. || TEHOVEC || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2285&lat=&lon=&description=Tehovec_-_Cerkev_sv._Florijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C22887 22887] || Ljubljana - Grajski grič || Grajski grič se dviga nad srednjeveškim mestnim jedrom, na skrajnem severozahodnem podaljšku širokega slemena Golovca, na robu Ljubljanske kotline, med Ljubljanskim barjem in Ljubljanskim poljem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=22887&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Grajski_grič|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C233 233] || Komenda - Knjižnica Petra Pavla Glavarja || Na levi strani ceste, ki vodi iz središča vasi proti cerkvi sv. Petra na severu, pred pokopališčem, v benificatni hiši. || KOMENDA || {{q|Q963986}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=233&lat=&lon=&description=Komenda_-_Knjižnica_Petra_Pavla_Glavarja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2341 2341] || Stična - Cerkev Žalostne Matere božje || V jedru obzidja samostana Stična, na severnem robu sedanjega samostana. || STIČNA || {{q|Q1008048}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2341&lat=&lon=&description=Stična_-_Cerkev_Žalostne_Matere_božje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2426 2426] || V Zideh - Cerkev sv. Mohorja in Fortunata || Južno od vasi V Zideh, na pobočju. || V ZIDEH || {{q|Q946766}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2426&lat=&lon=&description=V_Zideh_-_Cerkev_sv._Mohorja_in_Fortunata|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2449 2449] || Šentjošt nad Horjulom - Cerkev sv. Janeza Evangelista || Cerkev stoji v središču vasi, južno od pokopališča s cerkvijo sv. Jošta. || ŠENTJOŠT NAD HORJULOM || {{q|Q1005208}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2449&lat=&lon=&description=Šentjošt_nad_Horjulom_-_Cerkev_sv._Janeza_Evangelista|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2451 2451] || Šentjošt nad Horjulom - Cerkev sv. Jošta || Cerkev stoji v središču vasi na pokopališču. || ŠENTJOŠT NAD HORJULOM || {{q|Q1005208}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2451&lat=&lon=&description=Šentjošt_nad_Horjulom_-_Cerkev_sv._Jošta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2500 2500] || Velike Češnjice - Cerkev sv. Ane || Cerkev stoji v severnem delu razloženega naselja Velike Češnjice. || VELIKE ČEŠNJICE || {{q|Q1008048}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2500&lat=&lon=&description=Velike_Češnjice_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2530 2530] || Zgornja Slivnica - Cerkev sv. Marije Magdalene na Magdalenski gori || Cerkev Marije Magdalene stoji na Magdalenski gori, pred cerkvijo rasteta lipi. || ZGORNJA SLIVNICA || {{q|Q13377778}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2530&lat=&lon=&description=Zgornja_Slivnica_-_Cerkev_sv._Marije_Magdalene_na_Magdalenski_gori|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2544 2544] || Ljubljana - Cerkev sv. Jurija v Tacnu || Pot na goro. Cerkev stoji v severnem delu naselja Tacen. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2544&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Cerkev_sv._Jurija_v_Tacnu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2545 2545] || Srednje Gameljne - Cerkev sv. Andreja || Cerkev stoji ob glavni cesti v jugovzhodnem delu naselja. || SREDNJE GAMELJNE || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2545&lat=&lon=&description=Srednje_Gameljne_-_Cerkev_sv._Andreja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2548 2548] || Črni Potok pri Litiji - Cerkev Povišanja sv. Križa v Brezju || Cerkev stoji na travniku na robu zaselka Brezje, zahodno nad naseljem Črni Potok. || ČRNI POTOK || {{q|Q13378453}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2548&lat=&lon=&description=Črni_Potok_pri_Litiji_-_Cerkev_Povišanja_sv._Križa_v_Brezju|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2549 2549] || Zgornja Jablanica - Cerkev sv. Ane || Cerkev s pokopališčem stoji na hribu jugozahodno od središča vasi Zgornja Jablanica. || ZGORNJA JABLANICA || {{q|Q13378453}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2549&lat=&lon=&description=Zgornja_Jablanica_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2551 2551] || Vintarjevec - Cerkev sv. Petra || Cerkev stoji na pomolu na jugovzhodnem robu vasi Vintarjevec. || VINTARJEVEC || {{q|Q13378453}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2551&lat=&lon=&description=Vintarjevec_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2568 2568] || Strahomer - Cerkev sv. Jakoba || Cerkev stoji v jugozahodnem koncu Strahomera, v vznožju Krima in na robu Ljubljanskega Barja. || STRAHOMER || {{q|Q917397}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2568&lat=&lon=&description=Strahomer_-_Cerkev_sv._Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C26348 26348] || Kamnik - Hiša Novi trg 5 || Novi trg 5. Hiša stoji na sedlu hriba s Starim gradom, vzhodno nad mestnim jedrom Kamnika in Novega trga. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=26348&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Hiša_Novi_trg_5|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2644 2644] || Velika Slevica - Cerkev Marijinega oznanjenja || Cerkev stoji na vrhu travnatega pobočja severozahodno nad vasjo. || VELIKA SLEVICA || {{q|Q13378281}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2644&lat=&lon=&description=Velika_Slevica_-_Cerkev_Marijinega_oznanjenja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2664 2664] || Višnja Gora - Cerkev sv. Ane || Cerkev stoji na vzpetini sredi naselja. || VIŠNJA GORA || {{q|Q1008048}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2664&lat=&lon=&description=Višnja_Gora_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2668 2668] || Sela pri Višnji Gori - Cerkev sv. Jurija || Cerkev stoji na vzhodnem robu vasi. || SELA PRI VIŠNJI GORI || {{q|Q1008048}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2668&lat=&lon=&description=Sela_pri_Višnji_Gori_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2673 2673] || Skaručna - Cerkev sv. Lucije || Cerkev stoji na terasi v južnem delu naselja. || SKARUČNA || {{q|Q13378292}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2673&lat=&lon=&description=Skaručna_-_Cerkev_sv._Lucije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2674 2674] || Šinkov Turn - Cerkev Matere božje || Cerkev stoji na robu naselja v vznožju hriba Rašice. || ŠINKOV TURN || {{q|Q13378292}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2674&lat=&lon=&description=Šinkov_Turn_-_Cerkev_Matere_božje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2675 2675] || Utik - Cerkev sv. Štefana || Cerkev stoji ob vznožju Bukovškega hriba severno nad cesto Vodice - Mengeš. || UTIK || {{q|Q13378292}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2675&lat=&lon=&description=Utik_-_Cerkev_sv._Štefana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2676 2676] || Repnje - Cerkev sv. Tilna || Cerkev stoji sredi gozda na pobočju Repenjskega hriba, zahodno od vasi. || REPNJE || {{q|Q13378292}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2676&lat=&lon=&description=Repnje_-_Cerkev_sv._Tilna|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2703 2703] || Zapoge - Cerkev sv. Nikolaja || Cerkev stoji na pokopališču na severnem robu naselja. || ZAPOGE || {{q|Q13378292}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2703&lat=&lon=&description=Zapoge_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2714 2714] || Veliko Mlačevo - Cerkev sv. Martina || Cerkev stoji sredi pokopališča na ravnini pod gradom Boštanj. || VELIKO MLAČEVO || {{q|Q13377778}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2714&lat=&lon=&description=Veliko_Mlačevo_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C28045 28045] || Gorica pri Moravčah - Lukova domačija Gorica 2 || Gorica 2 || GORICA || {{q|Q1012761}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=28045&lat=&lon=&description=Gorica_pri_Moravčah_-_Lukova_domačija_Gorica_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2841 2841] || Ljubljana - Jelovškova kapela na Kodeljevem || Samostojna kapela je prizidana k severozahodnemu vogalu graščine Kodeljevo. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2841&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Jelovškova_kapela_na_Kodeljevem|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C29 29] || Bogenšperk - Grad Bogenšperk || Grad s parkom stoji nad vasjo Dvor pri Bogenšperku, ob robu širšega, razglednega pomola. || BOGENŠPERK || {{q|Q13378453}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=29&lat=&lon=&description=Bogenšperk_-_Grad_Bogenšperk|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C308 308] || Laze pri Planini - Domačija Laze 1 || Laze 1. Domačija stoji v predelu Na klancu, v južnem delu naselja, tik ob robu Planinskega polja. || LAZE || {{q|Q15893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=308&lat=&lon=&description=Laze_pri_Planini_-_Domačija_Laze_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C324 324] || Limbarska Gora - Cerkev sv. Valentina || Cerkev stoji na temenu Limbarske gore. Je pravilno orientirana. Za prezbiterijem stoji samostojen čokat zvonik. || LIMBARSKA GORA || {{q|Q1012761}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=324&lat=&lon=&description=Limbarska_Gora_-_Cerkev_sv._Valentina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C335 335] || Ljubljana - Frančiškanska knjižnica || Prešernov trg 4, Čopova 4. Knjižnica je v Frančiškanskem samostanu. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=335&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Frančiškanska_knjižnica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C346 346] || Ljubljana - Hiša Mestni trg 10 || Mestni trg 10. Hiša stoji v strnjenem nizu zazidave pod grajskim gričem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=346&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Mestni_trg_10|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C347 347] || Ljubljana - Hiša Mestni trg 18 || Mestni trg 18, Cankarjevo nabrežje 23. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave med Mestnim trgom in Cankarjevim nabrežjem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=347&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Mestni_trg_18|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C356 356] || Ljubljana - Hiša Salendrova 6 || Salendrova 6. Hiša stoji sredi južnega uličnega niza, nasproti inštituta SAZU. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=356&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Salendrova_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C358 358] || Ljubljana - Hiša Stari trg 11a || Stari trg 11a. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave vzhodne strani trga pod grajskim gričem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=358&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Stari_trg_11a|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C362 362] || Ljubljana - Hiša Gunceljska 37 || Gunceljska cesta 37. Hiša stoji v starem delu Guncelj, ob cestnem razpotju, ki je izoblikovan kot vaški trg s kapelico na sredi. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=362&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Gunceljska_37|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C367 367] || Ljubljana - Hiša Gunceljska 45 || Gunceljska cesta 45. Stavba stoji v uličnem nizu starih Guncelj, ki poteka od vaškega križišča s kapelico do gozdnega roba. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=367&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Gunceljska_45|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C371 371] || Ljubljana - Magistrat || Mestni trg 1. Magistrat stoji pod grajskim gričem, ob izteku in širšem delu Mestnega trga. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=371&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Magistrat|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C378 378] || Ljubljana - Palača Gosposka 3 || Gosposka 3. Stavba stoji na vzhodni strani ulice med Dvornim trgom in Židovsko stezo. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=378&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Palača_Gosposka_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C390 390] || Ljubljana - Semeniška knjižnica || Dolničarjeva ulica 4. V Semenišču, v nadstropju zahodnega trakta. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=390&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Semeniška_knjižnica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C403 403] || Ljubljana - Palača Škofija || Ciril Metodov trg 4. Palača stoji na severnem robu trga, med stolnico in Codellijevim kanonikatom ter Pogačarjevim trgom. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=403&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Palača_Škofija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C452 452] || Mekinje - Kmečka hiša Neveljska pot 3 || Neveljska pot 3. Domačija stoji v središču vasi med Prašnikarjevo graščino in Mekinjskim samostanom, severovzhodno od stadiona Prijateljstva. || MEKINJE || {{q|Q3503153}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=452&lat=&lon=&description=Mekinje_-_Kmečka_hiša_Neveljska_pot_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5229 5229] || Kamnik - Cerkveni stolp || Zvonik stoji severno ob cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni, v mestnem jedru. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5229&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Cerkveni_stolp|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5230 5230] || Kamnik - Staro župnišče || Raspov prehod 2 (prej Kidričeva ulica 23). V jugozahodnem delu mestnega jedra, na Šutni, jugovzhodno ob župnijski cerkvi. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5230&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Staro_župnišče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5246 5246] || Kamnik - Hiša Maistrova 12 || Maistrova 12. V srednjeveškem mestnem jedru, vzhodno od osrednjega trga na južni strani ulice, sredi strnjenega stavbnega niza. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5246&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Hiša_Maistrova_12|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5253 5253] || Kamnik - Hiša Parmova 8 || Parmova ulica 8. V jugovzhodnem delu mesta, južno pod malograjskim gričem. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5253&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Hiša_Parmova_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5258 5258] || Kamnik - Hiša Samostanska 6 || Samostanska 6 (prej Šlandrova 6). Zahodno od osrednjega mestnega trga, na zahodni strani ulice poleg Frančiškanskega samostana. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5258&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Hiša_Samostanska_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5260 5260] || Kamnik - Žalski hrib || Zahodno od srednjeveškega jedra Kamnika, od Samčevega prehoda do vrha hriba s kapelo Križanja gospodovega. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5260&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Žalski_hrib|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5265 5265] || Kamnik - Hiša Glavni trg 25 || Glavni trg 25 (prej Titov trg 23). V vzhodnem delu Glavnega trga v starem mestnem jedru Kamnika. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5265&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Hiša_Glavni_trg_25|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5268 5268] || Kamnik - Hiša Trg svobode 1 || Trg svobode 1. V srednjeveškem jedru Kamnika, severno pod Malim gradom. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5268&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Hiša_Trg_svobode_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5273 5273] || Kamnik - Mestno obzidje || Obzidje poteka po trasi: Šakarjeva pot, vrt in gospodarska poslopja frančiškanskega samostana, Glavni trg, Gregorčičeva in Tomšičeva ulica, Maistrova ulica 13, 16, Trg svobode, Mali grad, Samčev prehod. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5273&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Mestno_obzidje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C554 554] || Polhov Gradec - Neptunov vodnjak || V grajskem parku Polhov Gradec, pred dvorcem ob cesti proti Gorenji vasi. || POLHOV GRADEC || {{q|Q1005208}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=554&lat=&lon=&description=Polhov_Gradec_-_Neptunov_vodnjak|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5578 5578] || Ljubljana - Hiša Mestni trg 8 || Mestni trg 8. Hiša stoji v strnjenem nizu zazidave pod grajskim gričem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5578&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Mestni_trg_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5581 5581] || Ljubljana - Hiša Mestni trg 19 || Mestni trg 19, Cankarjevo nabrežje 21. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave med Mestnim trgom in Cankarjevim nabrežjem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5581&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Mestni_trg_19|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5585 5585] || Ljubljana - Codellijev kanonikat || Ciril Metodov trg 3. Dvorec stoji poleg Škofijske palače med trgom in Mačkovo ulico. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5585&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Codellijev_kanonikat|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5586 5586] || Ljubljana - Hiša Ciril Metodov trg 6 || Ciril Metodov trg 6. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave južne strani trga pod grajskim gričem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5586&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Ciril_Metodov_trg_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5587 5587] || Ljubljana - Hiša Ciril Metodov trg 13 || Ciril Metodov trg 13. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave južne strani trga pod grajskim gričem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5587&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Ciril_Metodov_trg_13|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5589 5589] || Ljubljana - Hiša Ciril Metodov trg 20 || Ciril Metodov trg 20. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave južne strani trga pod grajskim gričem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5589&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Ciril_Metodov_trg_20|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5590 5590] || Ljubljana - Hiša Ciril Metodov trg 21 || Ciril Metodov trg 21. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave pod grajskim gričem, v osi Stritarjeve ulice. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5590&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Ciril_Metodov_trg_21|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5591 5591] || Ljubljana - Hiša Vodnikov trg 2 || Vodnikov trg 2, Krekov trg 9, Študentovska ulica 1. Hiša stoji na južnem robu trga pod grajskim gričem med Študentovsko ulico in Krekovim trgom. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5591&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Vodnikov_trg_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5592 5592] || Ljubljana - Hiša Študentovska 11 || Študentovska 11, Krekov trg 4. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave vzhodne strani v vznožju grajskega griča. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5592&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Študentovska_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5597 5597] || Ljubljana - Hiša Ribji trg 2 || Ribji trg 2. Hiša stoji na severni strani trga. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5597&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Ribji_trg_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5602 5602] || Ljubljana - Hiša Stari trg 3 || Stari trg 3. Hiša stoji v strnjenem nizu zazidave vzhodne strani trga pod grajskim gričem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5602&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Stari_trg_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5603 5603] || Ljubljana - Hiša Stari trg 9 || Stari trg 9. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave vzhodne strani trga pod grajskim gričem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5603&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Stari_trg_9|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5604 5604] || Ljubljana - Hiša Stari trg 21 || Stari trg 21. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave jugovzhodne strani trga pod grajskim gričem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5604&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Stari_trg_21|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5606 5606] || Ljubljana - Hiša Stari trg 32 || Stari trg 32. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave v jugozahodnem delu trga severno od Stiškega dvorca. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5606&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Stari_trg_32|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5607 5607] || Ljubljana - Stiški dvorec || Stari trg 34. Stavba stoji ob razširjenem delu trga ob Stiški ulici in Gallusovem nabrežju. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5607&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Stiški_dvorec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5608 5608] || Ljubljana - Hiša Gornji trg 9 || Gornji trg 9. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave severnega dela trga pod grajskim hribom. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5608&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Gornji_trg_9|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5615 5615] || Ljubljana - Hiša Gornji trg 25 || Gornji trg 25. Hiša stoji ob vogalu Ulice na grad 1 in Gornjega trga nasproti cerkve sv. Florijana. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5615&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Gornji_trg_25|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5617 5617] || Ljubljana - Palača Lontovž || Novi trg 3. Stavba stoji na JZ vogalu trga ob Gosposki ulici, nasproti NUK. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5617&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Palača_Lontovž|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5618 5618] || Ljubljana - Palača Novi trg 4 || Novi trg 4. Stavba stoji na SZ vogalu trga ob Gosposki ulici. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5618&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Palača_Novi_trg_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5622 5622] || Ljubljana - Hiša Gosposka 4 || Gosposka ulica 4. Hiša stoji med Gosposko, Vegovo in Peternelovo ulico. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5622&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Gosposka_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5624 5624] || Ljubljana - Hiša Križevniška 3 || Križevniška ulica 3. Hiša stoji v severnem stavbnem nizu Križevniške ulice, v bližini Križevniške soteske. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5624&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Križevniška_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5626 5626] || Ljubljana - Hiša Križevniška 9 || Križevniška 9. Hiša stoji na severni strani ulice v bližini Brega in Ljubljanice. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5626&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Križevniška_9|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5633 5633] || Ljubljana - Palača Breg 22 || Breg 22. Hiša stoji na zahodni strani Brega in zavzema celoten prostor med Salendrovo ulico in Zoisovo cesto. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5633&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Palača_Breg_22|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5637 5637] || Ljubljana - Narcisov vodnjak || Mestni trg 1. Vodnjak je postavljen tik ob zidu na vzhodni strani notranjega dvorišča mestne hiše. Sem je bil prestavljen iz gradu Bokalce. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5637&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Narcisov_vodnjak|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5641 5641] || Ljubljana - Hiša Ciril Metodov trg 11 || Ciril Metodov trg 11. Hiša stoji sredi strnjenega niza pozidave na južni strani trga. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5641&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Ciril_Metodov_trg_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5643 5643] || Ljubljana - Hiša Krakovska 27 || Krakova ulica 27. Hiša postavljena s čelno stranjo na ulico v severnem stavbnem nizu Krakovske ulice. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5643&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Krakovska_27|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5650 5650] || Ljubljana - Palača Novi trg 2 || Novi trg 2 in 3a. Palača stoji v južnem nizu stavb Novega trga. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5650&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Palača_Novi_trg_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5712 5712] || Ljubljana - Hiša Kodrova 27 || Kodrova 27. Plošča je pritrjena na obcestni fasadi hiše. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5712&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Kodrova_27|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5748 5748] || Seničica - Domačija Seničica 29 || Seničica 29. Domačija leži v odprtem, vidno izpostavljenem prostoru, na goličavem pobočju pod Golim brdom. Predstavlja tip samotne kmetija z ledinskim imenom Zavaše. || SENIČICA || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5748&lat=&lon=&description=Seničica_-_Domačija_Seničica_29|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5773 5773] || Polhov Gradec - Ostanki paviljona || Paviljon se nahaja v parku gradu Polhov Gradec ob vznožju gozda zahodno od gradu. || POLHOV GRADEC || {{q|Q1005208}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5773&lat=&lon=&description=Polhov_Gradec_-_Ostanki_paviljona|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5911 5911] || Smlednik - Stari grad || Razvaline gradu so ohranjene nad naseljem, na skrajnem zahodnem vrhu gozdnatega hrbta, ki se razprostira vzhodno od Smlednika do Repenj. || SMLEDNIK || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5911&lat=&lon=&description=Smlednik_-_Stari_grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5914 5914] || Ljubljana - Šempetrsko predmestje || Šempetrsko predmestje zajema predel na obeh straneh Trubarjeve ceste in do Ljubljanice. Na zahodu je omejeno s Prešernovim trgom, na vzhodu se konča s Hrvatskim trgom in Lipičevo ulico. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5914&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Šempetrsko_predmestje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5917 5917] || Ljubljana - Hiša Trubarjeva 9 || Trubarjeva 9. Stavba z nekoliko usločeno fasado stoji v severnem nizu zazidave ulice, med hišama Trubarjeva 7 in 11. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5917&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Trubarjeva_9|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5953 5953] || Ljubljana - Hiši Grudnovo nabrežje 21 in 23 || Grudnovo nabrežje 21 in 23. Vzporedno postavljeni stavbi z vmesnim vrtom stojita na jugovzhodnem koncu nabrežja ob izteku Zvonarske ulice. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5953&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiši_Grudnovo_nabrežje_21_in_23|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6016 6016] || Višnja Gora - Hiša Mestni trg 1 in 3 || Mestni trg 1, 3. Hiša stoji na južnem delu mestnega trga. || VIŠNJA GORA || {{q|Q1008048}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6016&lat=&lon=&description=Višnja_Gora_-_Hiša_Mestni_trg_1_in_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C666 666] || Smlednik - Dvorec Valburga || Dvorec s parkom stoji na ravnici nad ježo na levem bregu Save, pod Starim gradom, sredi naselja Valburga, ob cesti Smlednik - Kranj. || VALBURGA || {{q|Q15894}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=666&lat=&lon=&description=Smlednik_-_Dvorec_Valburga|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C699 699] || Stična - Samostan Stična || Stiška opatija, najstarejši samostan v Sloveniji, stoji ob potoku Stičnica, pod robom pobočij Gradišča. || STIČNA || {{q|Q1008048}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=699&lat=&lon=&description=Stična_-_Samostan_Stična|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C78 78] || Črna pri Kamniku - Cerkev sv. Primoža in Felicijana || Severno nad dolino in naseljem Črna pri Kamniku na pobočjih Male planine, na spodnjem, južnem robu romarskega središča, ob samostojno stoječem zvoniku in mežnariji. || ČRNA PRI KAMNIKU || {{q|Q3503153}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=78&lat=&lon=&description=Črna_pri_Kamniku_-_Cerkev_sv._Primoža_in_Felicijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7893 7893] || Višnja Gora - Obrambni stolp || Sokolska 22. Stolp stoji na severozahodnem delu pomola mestnega jedra. || VIŠNJA GORA || {{q|Q1008048}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7893&lat=&lon=&description=Višnja_Gora_-_Obrambni_stolp|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C823 823] || Visoko pod Kureščkom - Cerkev sv. Nikolaja || Cerkev stoji na griču jugovzhodno od vasi. || VISOKO || {{q|Q917397}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=823&lat=&lon=&description=Visoko_pod_Kureščkom_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C828 828] || Višnja gora - Mestno jedro || Višnja gora stoji na pobočju griča nad prehodno dolino Višnjice. || VIŠNJA GORA || {{q|Q1008048}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=828&lat=&lon=&description=Višnja_gora_-_Mestno_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C829 829] || Višnja gora - Grad Višnja Gora || Južno na strmem robu vzpetine nad jedrom mesta Višnja gora. || VIŠNJA GORA || {{q|Q1008048}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=829&lat=&lon=&description=Višnja_gora_-_Grad_Višnja_Gora|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C874 874] || Zgornja Draga - Cerkev sv. Martina || Cerkev stoji na uravnavi pod glavno cesto pri Ivančni Gorici, ob železniški progi južno pred naseljem Zgornja Draga. || ZGORNJA DRAGA || {{q|Q1008048}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=874&lat=&lon=&description=Zgornja_Draga_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8767 8767] || Polhov Gradec - Območje gradu Polhov Gradec || Graščinski kompleks leži na severnem robu naselja, na obeh bregovih potoka Božne pod Polhograjsko Goro. || POLHOV GRADEC || {{q|Q1005208}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8767&lat=&lon=&description=Polhov_Gradec_-_Območje_gradu_Polhov_Gradec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8775 8775] || Bistra - Območje samostana Bistra || Samostanski kompleks se širi na obeh straneh ceste Borovnica - Podpeč v jugozahodnem delu Ljubljanskega Barja. || BISTRA || {{q|Q9014817}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8775&lat=&lon=&description=Bistra_-_Območje_samostana_Bistra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8792 8792] || Ljubljana - Karlovško predmestje || Karlovško predmestje obsega predel grajskega vznožja ob Karlovški cesti ter Prule, prostor med Karlovško cesto, Gruberjevim prekopom in Ljubljanico. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8792&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Karlovško_predmestje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8796 8796] || Ljubljana - Hiša Mestni trg 9 || Mestni trg 9. Hiša stoji v strnjenem nizu pozidave pod grajskim gričem. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8796&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Hiša_Mestni_trg_9|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8798 8798] || Ljubljana - Slovenska cesta || Slovenska cesta v smeri sever jug povezuje Bežigrad z Mirjem in Krakovim. Teče od Aškerčeve do Dunajske ceste. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8798&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Slovenska_cesta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8800 8800] || Ljubljana - Rimska cesta || Ulica, ki v smeri zahod vzhod povezuje Trg MDB s Trgom Francoske revolucije. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8800&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Rimska_cesta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8802 8802] || Ljubljana - Območje Igriške ulice || Igriška ulica povezuje Rimsko z Erjavčevo cesto. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8802&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Območje_Igriške_ulice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8840 8840] || Zagorica nad Kamnikom - Lokacija Vodnikovega kmečkega doma || _Hiša je stala zahodno od ceste Kamnik - Kamniška Bistrica, na njenem mestu stoji hiša Zagorica nad Kamnikom 12. || ZAGORICA NAD KAMNIKOM || {{q|Q3503153}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8840&lat=&lon=&description=Zagorica_nad_Kamnikom_-_Lokacija_Vodnikovega_kmečkega_doma|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8842 8842] || Črna pri Kamniku - Kapelica pri Sv. Primožu || Severno nad dolino Črne, pri Sv. Primožu, med objektom mežnarije in cerkvijo sv. Petra, na prisojnem pobočju. || ČRNA PRI KAMNIKU || {{q|Q3503153}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8842&lat=&lon=&description=Črna_pri_Kamniku_-_Kapelica_pri_Sv._Primožu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8843 8843] || Črna pri Kamniku - Mežnarija pri Sv. Primožu || Črna pri Kamniku 26. Mežnarija stoji severno nad dolino Črne, pri Sv. Primožu nad Kamnikom, severno od zvonika in severozahodno od cerkve sv. Primoža in Felicijana na prisojnem pobočju. || ČRNA PRI KAMNIKU || {{q|Q3503153}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8843&lat=&lon=&description=Črna_pri_Kamniku_-_Mežnarija_pri_Sv._Primožu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C885 885] || Zgornje Palovče - Domačija Zgornje Palovče 5 || Zgornje Palovče 5. Domačija stoji južno ob cesti v središču razloženega naselja. || ZGORNJE PALOVČE || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=885&lat=&lon=&description=Zgornje_Palovče_-_Domačija_Zgornje_Palovče_5|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8917 8917] || Kamnik - Kostanj ob Smoletovem gradiču || Ob Smoletovem gradiču, Šlakarjeva pot 1, na pobočju Žalskega hriba. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8917&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Kostanj_ob_Smoletovem_gradiču|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C916 916] || Ljubljana - Gostilna Pri Vitezu || Breg 20. Hiša stoji na zahodni strani ceste ob izteku Križevniške ulice. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=916&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Gostilna_Pri_Vitezu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9228 9228] || Ljubljana - Park Kodeljevo || Park se razprostira okrog graščine Kodeljevo med dolenjsko železnico in Gruberjevim prekopom. || LJUBLJANA || {{q|Q3434113}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9228&lat=&lon=&description=Ljubljana_-_Park_Kodeljevo|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9234 9234] || Imovica - Kmečki dvorec Imovica 8 || Imovica 8. Na severozahodnem robu naselja. || IMOVICA || {{q|Q946766}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9234&lat=&lon=&description=Imovica_-_Kmečki_dvorec_Imovica_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9247 9247] || Primskovo - Cerkev sv. Petra || Cerkvica stoji na vzhodnem robu taborskega obzidja. || GRADIŠČE-K. O. GRAD. IN POLJ. || {{q|Q13378453}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9247&lat=&lon=&description=Primskovo_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9597 9597] || Goričica pri Ihanu - Tabor s cerkvijo sv. Kunigunde || Cerkev in tabor sta vrh hriba Tabor nad Ihanom. || GORIČICA PRI IHANU || {{q|Q13377763}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9597&lat=&lon=&description=Goričica_pri_Ihanu_-_Tabor_s_cerkvijo_sv._Kunigunde|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C981 981] || Zgornji Tuštanj - Grad Tuštanj || Zgornji Tuštanj 1. Na holmu, jugozahodno od Moravč, jugovzhodno nad cesto proti Vrhpolju. || ZGORNJI TUŠTANJ || {{q|Q1012761}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=981&lat=&lon=&description=Zgornji_Tuštanj_-_Grad_Tuštanj|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9816 9816] || Verd - Miklčeva kašča || Kašča stoji pri hiši Verd 16 (prej Verd 41) v starem delu naselja Verd. || VERD || {{q|Q9014817}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9816&lat=&lon=&description=Verd_-_Miklčeva_kašča|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9866 9866] || Kamnik - Arheološko najdišče Stari grad || Stari grad stoji na zahodnem grebenu Bergantove gore, vzhodno nad Kamnikom in izliva Nevljice v Kamniško Bistrico. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9866&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Arheološko_najdišče_Stari_grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9883 9883] || Kamnik - Slop na Zapricah || Muzejska pot. Ob poti na grad Zaprice v Kamniku. || KAMNIK || {{q|Q3503153}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9883&lat=&lon=&description=Kamnik_-_Slop_na_Zapricah|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9893 9893] || Črna pri Kamniku - Zvonik pri cerkvi sv. Primoža || Zvonik stoji severno nad dolino Črne, severozahodno od cerkve sv. Primoža. || ČRNA PRI KAMNIKU || {{q|Q3503153}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9893&lat=&lon=&description=Črna_pri_Kamniku_-_Zvonik_pri_cerkvi_sv._Primoža|text=Naloži}} |} [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] hkht0w27af9auybqs3eede9wnwdadgp Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v gorenjski regiji 4 522443 6743629 6743460 2026-08-27T19:53:18Z Pinky sl 2932 pp link na geohub 6743629 wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v gorenjski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2026]]. Poln seznam je v [https://eid.gov.si Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. {| class="wikitable sortable" |- ! EŠD || Ime || Lokacija || Naselje || Občina || Razglasitev || |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10140 10140] || Preddvor - Graščina Preddvor || Dvorski trg 2, 3, 4, 5, 6. Graščina stoji v južnem delu Preddvora, severno ob župnijski cerkvi. || PREDDVOR || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10140&lat=&lon=&description=Preddvor_-_Graščina_Preddvor|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10149 10149] || Zgornje Laze - Kmečki dvorec Zgornje Laze 20 || Zgornje Laze 20. Domačija je na južnih obronkih Mežakle, na prisojni legi nad reko Radovno. || ZGORNJE LAZE || {{q|Q1027062}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10149&lat=&lon=&description=Zgornje_Laze_-_Kmečki_dvorec_Zgornje_Laze_20|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C11035 11035] || Čabrače - Znamenje || Znamenje je postavljeno ob cesti, zahodno od hiše Čabrače 10. || ČABRAČE || {{q|Q1005224}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=11035&lat=&lon=&description=Čabrače_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C11650 11650] || Zgornje Jezersko - Šenkova hiša || Zgornje Jezersko 140 (prej Zgornje Jezersko 7). Hiša stoji v sklopu gručaste domačije, vzhodno nad vaško cerkvijo na Ravnah na Zgornjem Jezerskem, ob stari tovorniški poti. || ZGORNJE JEZERSKO || {{q|Q1688771}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=11650&lat=&lon=&description=Zgornje_Jezersko_-_Šenkova_hiša|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C12971 12971] || Zgornja Bela - Hiša Zgornja Bela 41 || Zgornja Bela 41. Hiša stoji na severnem obrobju vasi Zgornja Bela, vzhodno ob cesti iz Zgornje Bele proti Bašlju. || ZGORNJA BELA || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=12971&lat=&lon=&description=Zgornja_Bela_-_Hiša_Zgornja_Bela_41|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C12995 12995] || Preddvor - Grad Hrib || Hrib pri Preddvoru 4. Grad stoji sredi parka, na obrežju umetnega jezera Črnava, vzhodno od središča naselja Preddvor. || HRIB || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=12995&lat=&lon=&description=Preddvor_-_Grad_Hrib|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C13112 13112] || Bled - Domačija Zagoriška 18 || Zagoriška cesta 18. Domačija stoji v nizu obcestnih hiš, vzhodno od Blejskega jezera, v starem vaškem jedru Zagorice. || BLED || {{q|Q647572}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=13112&lat=&lon=&description=Bled_-_Domačija_Zagoriška_18|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14315 14315] || Zgornja Luša - Hiša Zgornja Luša 6 || Zgornja Luša 6. Hiša stoji ob cesti Zgornja Luša-Krivo Brdo. || ZGORNJA LUŠA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14315&lat=&lon=&description=Zgornja_Luša_-_Hiša_Zgornja_Luša_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14640 14640] || Bled - Mrakova domačija || Kolodvorska cesta 5 || BLED || {{q|Q647572}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14640&lat=&lon=&description=Bled_-_Mrakova_domačija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14687 14687] || Brdo pri Kranju - Toplarja ob grajski konjušnici || Toplarja stojita med kasaško progo in novimi gospodarskimi poslopji, v jugozahodnem delu protokolarnega kompleksa Brdo pri Kranju. || PREDOSLJE || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14687&lat=&lon=&description=Brdo_pri_Kranju_-_Toplarja_ob_grajski_konjušnici|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C155 155] || Gosteče - Cerkev sv. Andreja || Na robu vasi Gosteče, na JV delu, ob potoku in robu gozda. || GOSTEČE || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=155&lat=&lon=&description=Gosteče_-_Cerkev_sv._Andreja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1669 1669] || Rodine - Cerkev sv. Klemena || Cerkev stoji sredi pokopališča na pobočju v osrednjem delu vasi, severno od ceste Rodine-Lesce. || RODINE || {{q|Q394103}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1669&lat=&lon=&description=Rodine_-_Cerkev_sv._Klemena|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1670 1670] || Selo pri Žirovnici - Cerkev sv. Kancijana || Cerkev stoji sredi vasi Selo pri Žirovnici, severno od ceste Begunje-Žirovnica. || SELO PRI ŽIROVNICI || {{q|Q394103}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1670&lat=&lon=&description=Selo_pri_Žirovnici_-_Cerkev_sv._Kancijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1672 1672] || Moste - Cerkev sv. Martina || Cerkev stoji v jugovzhodnem delu Most pri Žirovnici, zahodno od železniške proge Kranj-Jesenice, vzhodno od stare ceste skozi vas. || MOSTE || {{q|Q394103}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1672&lat=&lon=&description=Moste_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1685 1685] || Bukovščica - Cerkev sv. Klemena || Cerkev stoji ob križišču cest sredi vasi. || BUKOVŠČICA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1685&lat=&lon=&description=Bukovščica_-_Cerkev_sv._Klemena|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C17011 17011] || Trebija - Hiša Trebija 7 || Trebija 7. Hiša stoji ob cesti skozi vas. || TREBIJA || {{q|Q1005224}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=17011&lat=&lon=&description=Trebija_-_Hiša_Trebija_7|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C17019 17019] || Žirovski Vrh Svetega Antona - Karlovski mlin in žaga || Mlin in žaga stojita na domačiji Karlovec, Žirovski Vrh Sv. Antona 1, v Karlovški grapi. || ŽIROVSKI VRH SV. ANTONA || {{q|Q1005224}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=17019&lat=&lon=&description=Žirovski_Vrh_Svetega_Antona_-_Karlovski_mlin_in_žaga|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1791 1791] || Mojstrana - Cerkev sv. Klemena || Vzhodno od naselja, južno od Save, ob cesti ki pelje v Mojstrano. || MOJSTRANA || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1791&lat=&lon=&description=Mojstrana_-_Cerkev_sv._Klemena|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C18489 18489] || Vrba na Gorenjskem - Vaška lipa || Vaška (srenjska) lipa je na originalni lokaciji središča vasi Vrba, na križišču vaških poti, zahodno od cerkve sv. Marka. || VRBA || {{q|Q394103}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=18489&lat=&lon=&description=Vrba_na_Gorenjskem_-_Vaška_lipa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1873 1873] || Koroška Bela - Cerkev sv. Ingenuina in Albuina || Cerkev stoji na obzidanem platoju nad križiščem Koroške ceste in Gorske poti, v severnem delu starega gručastega dela Koroške Bele, na vzpetini, ki obvladuje vso vas. || KOROŠKA BELA || {{q|Q15881}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1873&lat=&lon=&description=Koroška_Bela__-_Cerkev_sv._Ingenuina_in_Albuina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1922 1922] || Kranj - Cerkev sv. Jožefa na Hujah || Na Hujah. Na levem bregu nad kanjonom Kokre. || KRANJ || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1922&lat=&lon=&description=Kranj_-_Cerkev_sv._Jožefa_na_Hujah|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1941 1941] || Senično - Cerkev sv. Jerneja || V severovzhodnem delu vasi ob stranski vaški poti na Spodnje Veterno je cerkev z obzidjem. || SENIČNO || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1941&lat=&lon=&description=Senično_-_Cerkev_sv._Jerneja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1942 1942] || Gozd pri Tržiču - Cerkev sv. Nikolaja || Na jugozahodnem delu vasi, ob glavni cesti. || GOZD || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1942&lat=&lon=&description=Gozd_pri_Tržiču_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1966 1966] || Leskovica - Cerkev sv. Urha || S pokopališčem obdana cerkev stoji na jugovzhodnem robu vasi. || LESKOVICA || {{q|Q1005224}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1966&lat=&lon=&description=Leskovica_-_Cerkev_sv._Urha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2079 2079] || Nova Oselica - Cerkev sv. Janeza Nepomuka || Cerkev stoji ob pokopališču, na vzhodnem robu vasi. || NOVA OSELICA || {{q|Q1005224}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2079&lat=&lon=&description=Nova_Oselica_-_Cerkev_sv._Janeza_Nepomuka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2145 2145] || Srednja vas-Poljane - Cerkev sv. Križa || Cerkev stoji na vzpetini Križ, severovzhodno nad vasjo Srednja vas-Poljane. || SREDNJA VAS-POLJANE || {{q|Q1005224}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2145&lat=&lon=&description=Srednja_vas-Poljane_-_Cerkev_sv._Križa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2146 2146] || Bukov Vrh pri Hotovlji - Cerkev Žalostne Matere božje || Cerkev stoji na vrhu hriba (Bukov vrh), jugovzhodno od Hotovlje. Orientirana je nepravilno (sever - jug). || BUKOV VRH || {{q|Q1005224}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2146&lat=&lon=&description=Bukov_Vrh_pri_Hotovlji_-_Cerkev_Žalostne_Matere_božje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2147 2147] || Volča - Cerkev sv. Jurija || Cerkev stoji na travnatem pomolu severno nad vaškim jedrom. || VOLČA || {{q|Q1005224}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2147&lat=&lon=&description=Volča_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2150 2150] || Malenski vrh - Cerkev Marijinega vnebovzetja || Cerkev stoji na Gori pod Malenskim vrhom. || JAZBINE || {{q|Q1005224}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2150&lat=&lon=&description=Malenski_vrh_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2166 2166] || Preddvor - Cerkev sv. Petra || Cerkev stoji južno ob graščini Preddvor. || PREDDVOR || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2166&lat=&lon=&description=Preddvor_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2167 2167] || Bašelj - Cerkev sv. Lovrenca || Cerkev stoji nad Bašljem ob vznožju Storžiča, na hribu Gora sv. Lovrenca, severno od zaselka Laško. || BAŠELJ || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2167&lat=&lon=&description=Bašelj_-_Cerkev_sv._Lovrenca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2170 2170] || Potoče pri Preddvoru - Cerkev sv. Jakoba || Cerkev stoji na razgledni točki na zahodnem grebenu Potoške gore, severno od naselja Potoče. || POTOČE || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2170&lat=&lon=&description=Potoče_pri_Preddvoru_-_Cerkev_sv._Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C21846 21846] || Zgornja Sorica - Tauševa kajža || Zgornja Sorica 8. Kajža stoji ob stari cesti skozi naselje. || ZGORNJA SORICA || {{q|Q15932}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=21846&lat=&lon=&description=Zgornja_Sorica_-_Tauševa_kajža|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2215 2215] || Rateče - Cerkev sv. Duha || Ob stari cesti skozi vas, v vzhodnem delu naselja. || RATEČE || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2215&lat=&lon=&description=Rateče_-_Cerkev_sv._Duha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2216 2216] || Rateče - Cerkev sv. Tomaža || V jugazahodnem delu vasi. || RATEČE || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2216&lat=&lon=&description=Rateče_-_Cerkev_sv._Tomaža|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2243 2243] || Selca - Cerkev sv. Petra || Cerkev stoji ob cesti v vzhodnem delu vasi. || SELCA || {{q|Q15932}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2243&lat=&lon=&description=Selca_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2244 2244] || Bukovica pri Železnikih - Cerkev sv. Florijana || Cerkev stoji na severni strani ceste sredi Bukovice. || BUKOVICA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2244&lat=&lon=&description=Bukovica_pri_Železnikih_-_Cerkev_sv._Florijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2297 2297] || Jereka - Cerkev sv. Marjete || Orientirana cerkev stoji na vzpetini na jugozahodnem robu Jereke v Zgornji Bohinjski dolini nad cesto Ribčev Laz - Pokljuka. || JEREKA || {{q|Q3661628}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2297&lat=&lon=&description=Jereka_-_Cerkev_sv._Marjete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2309 2309] || Stara Oselica - Cerkev sv. Pavla || S pokopališčem obdana cerkev stoji vzhodno od ceste na Staro Oselico iz smeri Trebije. || STARA OSELICA || {{q|Q1005224}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2309&lat=&lon=&description=Stara_Oselica_-_Cerkev_sv._Pavla|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2398 2398] || Planina pod Golico - Cerkev sv. Križa || V zahodnem delu vasi nad potokom Jesenica. || PLANINA POD GOLICO || {{q|Q15881}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2398&lat=&lon=&description=Planina_pod_Golico_-_Cerkev_sv._Križa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C24 24] || Bled - Blejski grad || Grad stoji na Bledu, na vrhu strme skale 123 m nad gladino, ob severni strani jezera. || BLED || {{q|Q647572}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=24&lat=&lon=&description=Bled_-_Blejski_grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2414 2414] || Šenčur - Cerkev sv. Jurija || Cerkev stoji sredi Šenčurja ob Kranjski cesti, jugozahodno od osrednjega križišča sredi vasi. || ŠENČUR || {{q|Q2346638}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2414&lat=&lon=&description=Šenčur_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2421 2421] || Srednja vas pri Šenčurju - Cerkev sv. Katarine || Severnozahodno ob cesti Srednja vas - Luže, severna cerkev. || SREDNJA VAS PRI ŠENČURJU || {{q|Q2346638}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2421&lat=&lon=&description=Srednja_vas_pri_Šenčurju_-_Cerkev_sv._Katarine|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2519 2519] || Bodovlje - Cerkev sv. Petra || Cerkev stoji v zahodnem delu vasi, na desnem bregu Poljanščice. || BODOVLJE || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2519&lat=&lon=&description=Bodovlje_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2521 2521] || Brode v Poljanski dolini - Cerkev sv. Tomaža || Cerkev stoji na pobočju nad cesto južno od vasi Brode. || BRODE || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2521&lat=&lon=&description=Brode_v_Poljanski_dolini_-_Cerkev_sv._Tomaža|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2525 2525] || Sopotnica - Cerkev sv. Florijana || Cerkev stoji severno od osamljene domačije Sopotnica 5. || SOPOTNICA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2525&lat=&lon=&description=Sopotnica_-_Cerkev_sv._Florijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2529 2529] || Škofja Loka - Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja || Cerkev v sklopu uršulinskega samostana stoji ob vznožju severnega pobočja grajskega hriba. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2529&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Cerkev_Marijinega_brezmadežnega_spočetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2580 2580] || Gorenja vas - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Cerkev stoji na vzhodnem robu vasi Trata. || GORENJA VAS || {{q|Q1005224}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2580&lat=&lon=&description=Gorenja_vas_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2583 2583] || Čabrače - Cerkev sv. Jedrti || Cerkev je postavljena na plato v strmem bregu severozahodno nad vasjo Čabrače. || ČABRAČE || {{q|Q1005224}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2583&lat=&lon=&description=Čabrače_-_Cerkev_sv._Jedrti|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2632 2632] || Adergas - Cerkev Marijinega oznanjenja || Cerkev je poudarjeni del samostana dominikank, v zatrepu doline potoka Lebrant. || ADERGAS || {{q|Q859679}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2632&lat=&lon=&description=Adergas_-_Cerkev_Marijinega_oznanjenja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2722 2722] || Ledinica - Cerkev sv. Ane || Cerkev stoji na nizkem griču, nad Žirovskim poljem, severovzhodno od vasi. || LEDINICA || {{q|Q394087}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2722&lat=&lon=&description=Ledinica_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2723 2723] || Goropeke - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Cerkev stoji v severnem delu vasi. || GOROPEKE || {{q|Q394087}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2723&lat=&lon=&description=Goropeke_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2765 2765] || Jesenice - Cerkev Marije Pomočnice || Cerkev je del fužinarskega naselja na Stari Savi, jugovzhodno ob Bucelleni Ruardovi graščini. || JESENICE || {{q|Q15881}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2765&lat=&lon=&description=Jesenice_-_Cerkev_Marije_Pomočnice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2783 2783] || Gorjuše - Zoisova pristava || Gorjuše 15. Zoisova pristava stoji v južnem delu razložene vasi Gorjuše, v Spodnjih Gorjušah. || GORJUŠE || {{q|Q3661628}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2783&lat=&lon=&description=Gorjuše_-_Zoisova_pristava|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2829 2829] || Potoče pri Preddvoru - Kapela Žalostne Matere božje || Kapela stoji v parkovno urejenem zunanjem dvorišču gradu Turn pri Preddvoru. || POTOČE || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2829&lat=&lon=&description=Potoče_pri_Preddvoru_-_Kapela_Žalostne_Matere_božje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C283 283] || Kranjska gora - Domačija Borovška 63 || Borovška cesta 63. Domačija stoji ob stari glavni cesti v jedru vasi, vzhodno od cerkve. || KRANJSKA GORA || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=283&lat=&lon=&description=Kranjska_gora_-_Domačija_Borovška_63|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C30773 30773] || Bled - Mežnarija na Blejskem otoku || Otok1. Mežnarija stoji tik pod vrhnjo uravnavo otoka na Blejskem jezeru, zahodno ob baročnem stopnišču. || BLED || {{q|Q647572}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=30773&lat=&lon=&description=Bled_-_Mežnarija_na_Blejskem_otoku|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C314 314] || Lesce - Kmečki dvorec Begunjska 2 || Begunjska cesta 2. Kmečki dvorec stoji vzhodno ob cesti v vaškem jedru Lesc. || LESCE || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=314&lat=&lon=&description=Lesce_-_Kmečki_dvorec_Begunjska_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C326 326] || Ljubelj - Stara ljubeljska cesta || Makadamska cesta v severnem delu Podljubeljske doline poteka od Lajba do piramid na slovenski strani starega mejnega prehoda Ljubelj. || PODLJUBELJ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=326&lat=&lon=&description=Ljubelj_-_Stara_ljubeljska_cesta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C43 43] || Breg ob Kokri - Cerkev sv. Lenarta || Cerkev stoji na ježi zahodno nad Kokro, na južnem robu vasi. || BREG OB KOKRI || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=43&lat=&lon=&description=Breg_ob_Kokri_-_Cerkev_sv._Lenarta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4355 4355] || Visoko pri Poljanah - Ambient Visoške in Debeljakove domačije || Ambient se razteza na desnem bregu Poljanske Sore (tudi Poljanščica), na območju vzhodno od Poljan nad Škofjo Loko in pred Logom (Na Logu). || VISOKO PRI POLJANAH || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4355&lat=&lon=&description=Visoko_pri_Poljanah_-_Ambient_Visoške_in_Debeljakove_domačije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C451 451] || Mače - Cerkev sv. Nikolaja || Cerkev stoji severozahodno nad vasjo, na gozdni jasi, na južnem pobočju Kališča. || MAČE || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=451&lat=&lon=&description=Mače_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C465 465] || Mojstrana - Kmečki dvorec Savska cesta 13 || Savska cesta 13. Leži v V delu vaškega jedra. || MOJSTRANA || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=465&lat=&lon=&description=Mojstrana_-_Kmečki_dvorec_Savska_cesta_13|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C478 478] || Na Logu - Znamenje || Kapelica stoji vzhodno od domačije Na Logu 5. || NA LOGU || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=478&lat=&lon=&description=Na_Logu_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5093 5093] || Kranj - Župnišče Tavčarjeva 43 || Tavčarjeva 43. V starem mestnem jedru Kranja. || KRANJ || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5093&lat=&lon=&description=Kranj_-_Župnišče_Tavčarjeva_43|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5130 5130] || Kranj - Hiša Vodopivčeva 19 || Vodopivčeva 19. V jugozahodnem delu mestnega jedra, na začetku klanca, ki vodi od mostu čez Savo do srednjeveškega dela mesta. || KRANJ || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5130&lat=&lon=&description=Kranj_-_Hiša_Vodopivčeva_19|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5131 5131] || Kranj - Srednjeveško mestno obzidje || Pungart (Trubarjev trg), Maistrov trg, Tomšičeva ulica, Reginčeva ulica, okoli roba pomola. || KRANJ || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5131&lat=&lon=&description=Kranj_-_Srednjeveško_mestno_obzidje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5137 5137] || Kranj - Hiša Maistrov trg 3 || Maistrov trg 3. Na severovzhodnem robu srednjeveškega jedra, zahodno nad kanjonom Kokre. || KRANJ || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5137&lat=&lon=&description=Kranj_-_Hiša_Maistrov_trg_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5146 5146] || Udin boršt - Spominski park Udin boršt || Območje med Seničnim in Kokrico, Naklim, Strahinjem in Žiganjo vasjo, na levem bregu Tržiške Bistrice. || SPODNJE DUPLJE || {{q|Q1569014}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5146&lat=&lon=&description=Udin_boršt_-_Spominski_park_Udin_boršt|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5166 5166] || Naklo - Hiša Glavna cesta 63 || Glavna cesta 63 (prej Cesta 26. julija 63). V vzhodnem delu Naklega, ob cesti Pivka - Malo Naklo, pod Gradiščem. || NAKLO || {{q|Q1569014}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5166&lat=&lon=&description=Naklo_-_Hiša_Glavna_cesta_63|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5172 5172] || Tržič - Hiša Trg svobode 28 || Trg svobode 28. Stoji v jedru strnjenega dela naselja, na severovzhodni strani strnjenega niza v trg razširjene osrednje ulice. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5172&lat=&lon=&description=Tržič_-_Hiša_Trg_svobode_28|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5175 5175] || Tržič - Hiša Trg svobode 31 || Trg svobode 31. V jedru strnjenega dela naselja, v severnem delu osrednje v trg razširjene ulice, sredi strnjenega niza. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5175&lat=&lon=&description=Tržič_-_Hiša_Trg_svobode_31|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5180 5180] || Tržič - Rake na Mošeniku || V jedru Tržiča. Od Klavnice na severu do Blejske ulice na jugu, vzporedno s potokom Mošenikom, v zahodnem delu Tržiča. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5180&lat=&lon=&description=Tržič_-_Rake_na_Mošeniku|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5199 5199] || Tržič - Hiša Trg svobode 4 || Trg svobode 4. V jugovzhodnem delu glavne trške ulice v Tržiču. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5199&lat=&lon=&description=Tržič_-_Hiša_Trg_svobode_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5202 5202] || Tržič - Hiša Trg svobode 11 || Trg svobode 11. Stoji v jedru strnjenega dela naselja, v južnem delu v trg razširjene osrednje ulice, v strnjenem stavbnem nizu. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5202&lat=&lon=&description=Tržič_-_Hiša_Trg_svobode_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5208 5208] || Tržič - Hiša Trg svobode 21 || Trg svobode 21. Stoji v jedru strnjenega dela naselja, na severni strani osrednje v trg razširjene ulice, v strnjenem nizu. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5208&lat=&lon=&description=Tržič_-_Hiša_Trg_svobode_21|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5209 5209] || Tržič - Hiša Trg svobode 23 || Trg svobode 23. Hiša stoji v jedru strnjenega dela naselja, na severozahodni strani osrednje v trg razširjene ulice, v strnjenem nizu. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5209&lat=&lon=&description=Tržič_-_Hiša_Trg_svobode_23|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5210 5210] || Tržič - Hiša Trg svobode 25 || Trg svobode 25. Stoji v jedru strnjenega dela naselja, v severnem delu osrednje v trg razširjene ulice, sredi strnjenega niza. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5210&lat=&lon=&description=Tržič_-_Hiša_Trg_svobode_25|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5287 5287] || Bled - Blejski otok || Otok leži na zahodni strani v Blejskem jezeru. || BLED || {{q|Q647572}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5287&lat=&lon=&description=Bled_-_Blejski_otok|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5352 5352] || Jesenice - Spominska plošča borcem za severno mejo || Cesta maršala Tita 19. V osrednjem delu naselja, na severni fasadi glavne železniške postaje je spominska plošča. || JESENICE || {{q|Q15881}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5352&lat=&lon=&description=Jesenice_-_Spominska_plošča_borcem_za_severno_mejo|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5353 5353] || Jesenice - Spominska plošča Janku Vilmanu || Cesta 1. maja 3. Na desnem bregu Save, v delu naselja imenovanem Kurja vas, nasproti Železarne Jesenice. || JESENICE || {{q|Q15881}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5353&lat=&lon=&description=Jesenice_-_Spominska_plošča_Janku_Vilmanu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5441 5441] || Mojstrana - Znamenje pri cerkvi sv. Klemena || Znamenje stoji vzhodno od vasi. || MOJSTRANA || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5441&lat=&lon=&description=Mojstrana_-_Znamenje_pri_cerkvi_sv._Klemena|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5442 5442] || Breznica - Znamenje ob stari cesti || Znamenje stoji ob stari deželni cesti Beljak-Ljubljana, pri odcepu za Vrbo in Studenčice. || SMOKUČ || {{q|Q394103}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5442&lat=&lon=&description=Breznica_-_Znamenje_ob_stari_cesti|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5447 5447] || Planina pod Golico - Znamenje pod cerkvijo || Južno pod cerkvijo sv. Križa, v zahodnem delu vasi. || PLANINA POD GOLICO || {{q|Q15881}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5447&lat=&lon=&description=Planina_pod_Golico_-_Znamenje_pod_cerkvijo|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5448 5448] || Planina pod Golico - Znamenje ob križišču || Ob križišču in cesti, ki vodi k cerkvi sv. Križa, zahodno ob glavni cesti skozi vas. || PLANINA POD GOLICO || {{q|Q15881}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5448&lat=&lon=&description=Planina_pod_Golico_-_Znamenje_ob_križišču|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5449 5449] || Rateče - Kapelica pri Šurcu || Kapelica stoji v zahodnem delu vasi, v križišču dveh cest ob lipi. || RATEČE || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5449&lat=&lon=&description=Rateče_-_Kapelica_pri_Šurcu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5451 5451] || Rateče - Znamenje v bližini mejnega prehoda || V Z delu vasi ob stari cesti. || RATEČE || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5451&lat=&lon=&description=Rateče_-_Znamenje_v_bližini_mejnega_prehoda|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5452 5452] || Rodine - Freska na hiši Rodine 9 || Freska je na jugozahodni čelni fasadi hiše Rodine 9, v nadstropju med oknoma. || RODINE || {{q|Q394103}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5452&lat=&lon=&description=Rodine_-_Freska_na_hiši_Rodine_9|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5453 5453] || Srednji Vrh nad Martuljkom - Hlebanjeva kapelica || Kapelica stoji v sklopu Hlebanjeve domačije Srednji vrh 9, zahodno od hiše, severno nad cesto, ki vodi v zahodni del vasi. || SREDNJI VRH || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5453&lat=&lon=&description=Srednji_Vrh_nad_Martuljkom_-_Hlebanjeva_kapelica|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5462 5462] || Radovljica - Hiša Cesta svobode 1 || Cesta svobode 1. V jugozahodnem delu mestnega jedra Radovljice, južno pod osrednjim trgom. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5462&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hiša_Cesta_svobode_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5481 5481] || Radovljica - Hiša Gradiška pot 2 || Gradiška pot 2. Na skrajnem južnem delu starega mestnega jedra Radovljice. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5481&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hiša_Gradiška_pot_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5487 5487] || Radovljica - Hiša Gubčeva 12 || Gubčeva 12. V Predtrgu v Radovljici. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5487&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hiša_Gubčeva_12|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5491 5491] || Radovljica - Hiša Linhartov trg 3 || Linhartov trg 3. Na severni strani glavnega trga v srednjeveškem mestnem jedru. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5491&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hiša_Linhartov_trg_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5496 5496] || Radovljica - Hiša Linhartov trg 8 || Linhartov trg 8. Na skrajnem severnem delu ob vstopu na osrednji trg v Radovljici. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5496&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hiša_Linhartov_trg_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5499 5499] || Radovljica - Hiša Linhartov trg 14 || Linhartov trg 14. Na južni strani osrednjega trga v Radovljici. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5499&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hiša_Linhartov_trg_14|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5502 5502] || Radovljica - Hiša Linhartov trg 17 || Linhartov trg 17. Na južni strani osrednjega trga v Radovljici. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5502&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hiša_Linhartov_trg_17|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5505 5505] || Radovljica - Hiša Linhartov trg 21 || Linhartov trg 21. V južnem stavbnem nizu glavnega trga v Radovljici. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5505&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hiša_Linhartov_trg_21|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5507 5507] || Radovljica - Hiša Linhartov trg 24 || Linhartov trg 24. Na južni strani osrednjega trga v naselju sredi strnjenega niza. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5507&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hiša_Linhartov_trg_24|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5508 5508] || Radovljica - Hiša Linhartov trg 25 || Linhartov trg 25. Na južni strani osrednjega trga v srednjeveškem jedru mesta. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5508&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hiša_Linhartov_trg_25|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5511 5511] || Radovljica - Hiša Linhartov trg 28 || Linhartov trg 28. Na južni strani osrednjega trga, na vogalu niza. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5511&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hiša_Linhartov_trg_28|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5518 5518] || Radovljica - Domačija Partizanska pot 10 || Partizanska pot 10. Ob poti, ki vodi iz starega dela mesta čez globel imenovano Dol v Predtrg. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5518&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Domačija_Partizanska_pot_10|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5519 5519] || Radovljica - Domačija Ljubljanska 6 || Ljubljanska cesta 6. Predtrg. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5519&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Domačija_Ljubljanska_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5524 5524] || Radovljica - Hiša Trubarjeva 3 || Trubarjeva 3. Na severnem obrobju mestnega jedra Radovljice. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5524&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Hiša_Trubarjeva_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5526 5526] || Radovljica - Pokopališče || Na Gradišču. Jugozahodno pod mestnim jedrom, med Gorenjsko želežniško progo in Gradiško potjo. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5526&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Pokopališče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5528 5528] || Radovljica - Mestno obzidje || Obzidje je v objektih ob Trubarjevi ulici, deloma Gradiški poti, na robu objektov Linhartovega trga, Kolodvorski ulici in Gubčevi ulici. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5528&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Mestno_obzidje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5540 5540] || Kranj - Pokopališki zid || Prešernov gaj || KRANJ || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5540&lat=&lon=&description=Kranj_-_Pokopališki_zid|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5546 5546] || Adergas - Razvaline gradu || Na griču nad samostanom in SZ od naselja. || ADERGAS || {{q|Q859679}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5546&lat=&lon=&description=Adergas_-_Razvaline_gradu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5561 5561] || Potoče pri Preddvoru - Pusti grad || Pusti grad je stal na grebenu Potoške gore, severno od gradu Turn. || POTOČE || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5561&lat=&lon=&description=Potoče_pri_Preddvoru_-_Pusti_grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C564 564] || Potoki pri Žirovnici - Arheološko najdišče Ajdna || Naselbina leži na skalnem vršacu Ajdna na južnem pobočju Stola. || MOSTE || {{q|Q394103}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=564&lat=&lon=&description=Potoki_pri_Žirovnici_-_Arheološko_najdišče_Ajdna|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C565 565] || Potoki pri Žirovnici - Kašča Potoki 11 || Kašča stoji v sadovnjaku domačije Potoki 11, na zahodnem robu naselja, severno nad železniško progo Ljubljana - Jesenice in regionalno cesto Kranj - Jesenice. || POTOKI || {{q|Q15881}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=565&lat=&lon=&description=Potoki_pri_Žirovnici_-_Kašča_Potoki_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5777 5777] || Škofja Loka - Nunska kašča || Blaževa ulica 14. Kašča stoji pod Loškim gradom, zahodno ob Uršulinskem samostanu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5777&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Nunska_kašča|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5778 5778] || Škofja Loka - Kapucinski samostan || Na severni strani, izven srednjeveškega jedra mesta, ob križišču cest. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5778&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Kapucinski_samostan|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5779 5779] || Škofja Loka - Špital || Spodnji trg 9a. Samostanski kompleks stoji ob križišču Lontrga v stranski ulici in za cerkvijo Žalostne matere (Špitalska cerkev), ki je del kompleksa. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5779&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Špital|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5780 5780] || Škofja Loka - Hiša Mestni trg 3 || Mestni trg 3. Hiša stoji nasproti Homanovi hiši, na vzhodni strani. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5780&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Mestni_trg_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5782 5782] || Škofja Loka - Hiša Mestni trg 5 || Mestni trg 5. Hiša stoji v delu, kjer se cesta spušča od Mestnega trga proti Cankarjevem trgu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5782&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Mestni_trg_5|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5783 5783] || Škofja Loka - Hiša Mestni trg 6 || Mestni trg 6. Hiša stoji v delu Mestnega trga, kjer se začne cesta spuščati proti Cankarjevem trgu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5783&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Mestni_trg_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5785 5785] || Škofja Loka - Hiša Mestni trg 8 || Mestni trg 8. V strnjenem, razširjenem delu vzhodnega niza stavb ob trgu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5785&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Mestni_trg_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5788 5788] || Škofja Loka - Hiša Mestni trg 10 || Mestni trg 10. V strnjenem vzhodnem nizu trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5788&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Mestni_trg_10|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5790 5790] || Škofja Loka - Hiša Mestni trg 13 || Mestni trg 13. Hiša zaključuje strnjeni vzhodni stavbni niz širšega severnega dela Mestnega trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5790&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Mestni_trg_13|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5791 5791] || Škofja Loka - Hiša Mestni trg 14 || Mestni trg 14. Na južni strani vzhodnega niza, pred ožino trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5791&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Mestni_trg_14|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5792 5792] || Škofja Loka - Hiša Mestni trg 15 || Mestni trg 15. Del vzhodnega niza ob ožini trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5792&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Mestni_trg_15|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5793 5793] || Škofja Loka - Fasadi Mestni trg 16, 17 || Mestni trg 16 in 17 || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5793&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Fasadi_Mestni_trg_16,_17|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5794 5794] || Škofja Loka - Hiša Mestni trg 18 || Mestni trg 18. V vzhodnem nizu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5794&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Mestni_trg_18|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5798 5798] || Škofja Loka - Hiša Mestni trg 23 || Mestni trg 23. Na južni strani, ob obzidju. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5798&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Mestni_trg_23|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5799 5799] || Škofja Loka - Hiša Mestni trg 24 || Mestni trg 24. V obzidje na južni strani vzidana hiša. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5799&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Mestni_trg_24|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5800 5800] || Škofja Loka - Hiša Mestni trg 26 || Mestni trg 26. Hiša stoji na južnem vogalu Mestnega trga (zahodna stran) in je naslonjena na južno mestno obzidje. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5800&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Mestni_trg_26|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5807 5807] || Škofja Loka - Hiša Mestni trg 34 || Mestni trg 34. Hiša je razdeljena na dve stavbni enoti ob Mestnem trgu in ob Klobovsovi ulici. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5807&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Mestni_trg_34|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5808 5808] || Škofja Loka - Hiša Mestni trg 36 || Mestni trg 36. Hiša stoji v zahodnem stavbnem nizu Mestnega trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5808&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Mestni_trg_36|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5818 5818] || Škofja Loka - Hiša Cankarjev trg 6 || Cankarjev trg 6. Hiša ob prezbiteriju cerkve; na polici, preko katere se Cankarjev trg strmo spusti proti Spodnjem trgu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5818&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Cankarjev_trg_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5820 5820] || Škofja Loka - Hiša Cankarjev trg 10 || Cankarjev trg 10. Stavba zaključuje Cankarjev trg in stoji tik za prezbiterijem cerkve sv. Jakoba. Pod nizkim lokom stavbe poteka prehod proti Spodnjemu trgu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5820&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Cankarjev_trg_10|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5823 5823] || Škofja Loka - Hiša Blaževa 1 || Blaževa 1. Hiša stoji na vogalu Blaževe in Klobovsove ulice. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5823&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Blaževa_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5825 5825] || Škofja Loka - Hiša Klobovsova 3 || Klobovsova ulica 3 || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5825&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Klobovsova_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5828 5828] || Škofja Loka - Hiša Blaževa 6 || Blaževa 6. Hiša v nizu stoji med hišama Blaževa ulica 4 in 8. S pročeljem je obrnjena na Blaževo ulico, tlorisno sega vse do Rožne ulice. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5828&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Blaževa_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5829 5829] || Škofja Loka - Hiša Blaževa 7 || Blaževa 7. Vogalna stavba na začetku ulice, ki vodi proti Lontrku. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5829&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Blaževa_7|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5830 5830] || Škofja Loka - Hiša Blaževa 8 || Blaževa 8. Vogalna hiša. Na zahodni strani zaključuje stavbni kare, omejen z Blaževo, ozko Rožno ulico in Cankarjevim trgom. Hiša zavzema dominantno pozicijo ob vstopu v mesto s Selške strani. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5830&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Blaževa_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5832 5832] || Škofja Loka - Hiša Blaževa 11 || Blaževa 11. Zadnja hiša v zazidalnem nizu Blaževe ulice proti Lontrku in Kapucinskem mostu. K njej sodi tudi loknat obok nad cesto. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5832&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Blaževa_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5833 5833] || Škofja Loka - Hiša Klobovsova 1 || Klobovsova 1. Stavba stoji nasproti prezbiterija uršulinske cerkve, kjer se Klobovsova ulica s stopnicami začne spuščati proti Blaževi ulici. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5833&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Klobovsova_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5834 5834] || Škofja Loka - Hiša Klobovsova 4 || Klobovsova 4. V strnjenem uličnem nizu na zahodni strani, na grajskem pobočju. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5834&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Klobovsova_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5835 5835] || Škofja Loka - Hiša Klobovsova 5 || Klobovsova 5. Stavba je stisnjena med višji sosednji trietažni hiši v zahodnem stavbnem nizu ulice. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5835&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Klobovsova_5|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5846 5846] || Škofja Loka - Hiša Spodnji trg 6 || Spodnji trg 6. Stavba stoji približno v sredini stavbnega niza Spodnjega trga in s hišo Spodnji trg 33 oblikuje ožino Spodnjega trga. V odnosu do sosednje stavbe Spodnji trg 7 je vogalna. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5846&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Spodnji_trg_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5848 5848] || Škofja Loka - Hiša Spodnji trg 8 || Spodnji trg 8. V nizu na vzhodni strani. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5848&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Spodnji_trg_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5851 5851] || Škofja Loka - Hiša Spodnji trg 11 || Spodnji trg 11. Stavba stoji na križišču prehoda na Pekel in poti, ki vodi na Studenec. Križišče je zaznamovano z vodnjakom. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5851&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Spodnji_trg_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5854 5854] || Škofja Loka - Gledališče Spodnji trg 14 || Spodnji trg 14. Stavba v strnjenem zazidalnem nizu Spodnjega trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5854&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Gledališče_Spodnji_trg_14|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5862 5862] || Škofja Loka - Hiša Spodnji trg 22 || Spodnji trg 22. V zahodnem uličnem nizu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5862&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Spodnji_trg_22|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5882 5882] || Škofja Loka - Domačija Kapucinski trg 25 || Kapucinski trg 25. Domačija stoji na terasi Selške Sore ob cesti, ki vodi proti delu Škofje Loke imenovanemNovi svet. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5882&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Domačija_Kapucinski_trg_25|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5883 5883] || Škofja Loka - Hiša Kapucinski trg 23 || Kapucinski trg 23 (prej Novi svet 2). Hiša stoji na levi terasi Selščice pod cesto, ki vodi v novi del mesta - Novi svet. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5883&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Kapucinski_trg_23|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5896 5896] || Puštal - Hiša Puštal 12 || Puštal 12. Stavba stoji na vzpetini, pred kopališčem, na Poljanščici. || PUŠTAL || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5896&lat=&lon=&description=Puštal_-_Hiša_Puštal_12|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C595 595] || Puštal - Hiša Puštal 80 || Puštal 80. Stoji na skrajnem južnem robu naselja nad Poljansko Soro. || PUŠTAL || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=595&lat=&lon=&description=Puštal_-_Hiša_Puštal_80|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5992 5992] || Železniki - Hiša Na Plavžu 34 || Na Plavžu 34 || ŽELEZNIKI || {{q|Q15932}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5992&lat=&lon=&description=Železniki_-_Hiša_Na_Plavžu_34|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C600 600] || Radovljica - Graščina || Linhartov trg 1. Graščina stoji v srednjeveškem mestnem jedru Radovljice, v severovzhodnem delu glavnega trga, zahodno pred župnijsko cerkvijo. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=600&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Graščina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C686 686] || Srednja vas v Bohinju - Kašča Srednja vas 8 || Srednja vas 8. Stoji v središču vasi ob cesti proti Jereki. || SREDNJA VAS V BOHINJU || {{q|Q3661628}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=686&lat=&lon=&description=Srednja_vas_v_Bohinju_-_Kašča_Srednja_vas_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C690 690] || Srednji Vrh nad Martuljkom - Smolejevo znamenje || Znamenje stoji v osrednjem delu razložene vasi, zahodno od Smolejeve domačije, Srednji Vrh 8, severno ob nekdanji poti, ki je vodila iz Gozd Martuljka k Smolejevi domačiji in v Srednji Vrh. || SREDNJI VRH || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=690&lat=&lon=&description=Srednji_Vrh_nad_Martuljkom_-_Smolejevo_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C710 710] || Suha pri Škofji Loki - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Na vrhu roba ježe nad levim bregom Sore, južno od ceste Jeprca - Škofja Loka. || SUHA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=710&lat=&lon=&description=Suha_pri_Škofji_Loki_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C712 712] || Suha pri Škofji Loki - Hiša Suha 20 || Suha 20. Hiša stoji na vzhodni strani vaške ceste, ki pripelje čez most iz Puštala. || SUHA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=712&lat=&lon=&description=Suha_pri_Škofji_Loki_-_Hiša_Suha_20|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C739 739] || Škofja Loka - Grad || Na robu griča nad jedrom mesta Škofja Loka, pod Krancljem. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=739&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C741 741] || Škofja Loka - Hiša Mestni trg 38 || Mestni trg 38. Hiša stoji ob Gornjem trgu, v nizu na zahodni strani. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=741&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Mestni_trg_38|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C742 742] || Škofja Loka - Hiša Spodnji trg 4 || Spodnji trg 4. V vzhodnem, strnjenem nizu trga. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=742&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Spodnji_trg_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C743 743] || Škofja Loka - Homanova hiša || Mestni trg 2, Mestni trg 1 in Cankarjev trg 13. Na severnem robu Gornjega trga in južno ob župni cerkvi. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=743&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Homanova_hiša|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C745 745] || Škofja Loka - Hiša Cankarjev trg 13 || Cankarjev trg 13. Dvorec je del Homanove hiše v širšem pomenu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=745&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Cankarjev_trg_13|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7836 7836] || Ljubno - Hiša Ljubno 27 || Ljubno 27. V jugovzhodnem delu vasi ob križišču vaških poti, v vznožju hriba na katerem je vas. || LJUBNO || {{q|Q15910}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7836&lat=&lon=&description=Ljubno_-_Hiša_Ljubno_27|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7837 7837] || Grabče - Vodna kovačija || Severozahodno od Zgornjih Gorij, pri hiši Grabče 6, na desnem bregu reke Radovne, ob vodnih rakah stoji Strojeva kovačnica. || GRABČE || {{q|Q1027062}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7837&lat=&lon=&description=Grabče_-_Vodna_kovačija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C784 784] || Tržič - Trško jedro || Tržič, v ozki dolini ob izlivu Mošenika v Tržiško Bistrico. || TRŽIČ || {{q|Q15927}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=784&lat=&lon=&description=Tržič_-_Trško_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C798 798] || Adergas - Samostan Velesovo || Adergas 1, 2. Samostan stoji južno pod Štefanjo goro, na severnem robu doline potoka Lebrant, v njenem zatrepu. || ADERGAS || {{q|Q859679}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=798&lat=&lon=&description=Adergas_-_Samostan_Velesovo|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8 8] || Begunje na Gorenjskem - Grad Katzenstein || Begunje na Gorenjskem 55. Grad stoji v jedru naselja, na zahodni strani vasi. || BEGUNJE NA GORENJSKEM || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8&lat=&lon=&description=Begunje_na_Gorenjskem_-_Grad_Katzenstein|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8751 8751] || Crngrob - Rdeče znamenje v Smrečju || Znamenje stoji ob poti v gozdu južno od Crngroba. || CRNGROB || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8751&lat=&lon=&description=Crngrob_-_Rdeče_znamenje_v_Smrečju|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C879 879] || Zgornja Radovna - Domačija Zgornja Radovna 25 || Gornja Radovna 25. Stoji v zaselku ob robu doline na začetku Krme. || ZGORNJA RADOVNA || {{q|Q507051}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=879&lat=&lon=&description=Zgornja_Radovna_-_Domačija_Zgornja_Radovna_25|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8918 8918] || Zgornje Jezersko - Jenkova kasarna na Ravnah || Jenkova kasarna stoji vzhodno ob hiši Zgornje Jezersko 141, ob stari tovorni cesti na robu uravnave, Na ravneh na Zgornjem Jezerskem. || ZGORNJE JEZERSKO || {{q|Q1688771}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8918&lat=&lon=&description=Zgornje_Jezersko_-_Jenkova_kasarna_na_Ravnah|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9213 9213] || Brdo pri Kranju - Muzej na prostem || Območje, predvideno za muzej na prostem, leži v severnem delu protokolarnega kompleksa Brdo pri Kranju. Sitarska hiša je bila prenesena iz Stražišča (Benedikova 22a). || SREDNJA BELA || {{q|Q539864}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9213&lat=&lon=&description=Brdo_pri_Kranju_-_Muzej_na_prostem|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9222 9222] || Kranj - Obrambni stolp Škrlovec || Na zahodnem robu mestnega jedra ob vrtovih hiš, na Tomšičevi ulici. || KRANJ || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9222&lat=&lon=&description=Kranj_-_Obrambni_stolp_Škrlovec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9347 9347] || Spodnje Bitnje - Ostanki cerkve sv. Vida || Jugovzhodno ob cerkvi sv. Nikolaja, vzhodno od ceste Škofja Loka - Kranj. || SPODNJE BITNJE || {{q|Q3441893}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9347&lat=&lon=&description=Spodnje_Bitnje_-_Ostanki_cerkve_sv._Vida|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9482 9482] || Bodešče - Hiša Bodešče 12 || Bodešče 12. Hiša stoji v križišču lokalnih cest, v severnem delu Bodešč. || BODEŠČE || {{q|Q647572}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9482&lat=&lon=&description=Bodešče_-_Hiša_Bodešče_12|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9571 9571] || Škofja Loka - Hiša Mestni trg 1 || Mestni trg 1. Stavba je del Homanove hiše v njenem širšem obsegu. || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9571&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Mestni_trg_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9572 9572] || Škofja Loka - Hiša Mestni trg 2 || Mestni trg 2 || ŠKOFJA LOKA || {{q|Q2318898}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9572&lat=&lon=&description=Škofja_Loka_-_Hiša_Mestni_trg_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9757 9757] || Radovljica - Nagrobnik Primusa Hudoverniga || Na pokopališču. Nagrobnik je vzidan v severni del pokopališkega zidu. || RADOVLJICA || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9757&lat=&lon=&description=Radovljica_-_Nagrobnik_Primusa_Hudoverniga|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C98 98] || Dobro Polje ob Savi - Hiša Dobro Polje 9a || Dobro Polje 9a. Hiša stoji na vzhodnem robu vaškega predela Veliko Dobro Polje, nad levim bregom reke Save. || DOBRO POLJE || {{q|Q15910}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=98&lat=&lon=&description=Dobro_Polje_ob_Savi_-_Hiša_Dobro_Polje_9a|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9819 9819] || Žiri - Žirovska pristava || Žirovska pristava leži na Taboru v zahodnem, gručastem delu Žiri. || ŽIRI || {{q|Q394087}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9819&lat=&lon=&description=Žiri_-_Žirovska_pristava|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9859 9859] || Žiri - Ruševine Štalarjeve hiše || Tabor 1 (prej Žiri 35) || ŽIRI || {{q|Q394087}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9859&lat=&lon=&description=Žiri_-_Ruševine_Štalarjeve_hiše|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9887 9887] || Rodine - Pokopališče || Pokopališče leži okoli cerkve sv. Klemena, severozahodno od križišča cest Hraše - Rodine, Begunje - Žirovnica. || RODINE || {{q|Q394103}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9887&lat=&lon=&description=Rodine_-_Pokopališče|text=Naloži}} |} [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] tveac6uovhd170d26haxxltkjj69jeb Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji 4 522444 6743637 6743453 2026-08-27T20:03:57Z Pinky sl 2932 pp link do geohub 6743637 wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2026]]. Poln seznam je v [https://eid.gov.si Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. {| class="wikitable sortable" |- ! EŠD || Ime || Lokacija || Naselje || Občina || Razglasitev || |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C173 173] || Planina - Razvaline gradu Haasberg || Dvorec stoji ob robu Planinskega polja, na pobočju ob prehodu in mostu čez Unec, pod izviri pri Planinski jami. || PLANINA || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=173&lat=&lon=&description=Planina_-_Razvaline_gradu_Haasberg|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C17459 17459] || Pivka - Križ v Zevniki || Kamniti križ stoji na severovzhodnem robu Radohove vasi, na odcepu poti proti Kleniku s ceste Pivka - Knežak. || PIVKA || {{q|Q252154}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=17459&lat=&lon=&description=Pivka_-_Križ_v__Zevniki|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2107 2107] || Planina - Cerkev sv. Marjete || Cerkev, orientirana v smeri sever-jug, stoji ob cesti v severnem delu Dolnje Planine. || PLANINA || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2107&lat=&lon=&description=Planina_-_Cerkev_sv._Marjete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C2108 2108] || Planina - Cerkev sv. Roka || Cerkev stoji sredi vasi Gornja Planina, ob stari cesti, v osi ceste čez Unico. || PLANINA || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=2108&lat=&lon=&description=Planina_-_Cerkev_sv._Roka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C28065 28065] || Viševek - Domačija Bajer || Viševek 40. Domačija leži v jugovzhodnem delu naselja Viševek. || VIŠEVEK || {{q|Q999525}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=28065&lat=&lon=&description=Viševek_-_Domačija_Bajer|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3624 3624] || Narin - Cerkev sv. Jakoba || Cerkev stoji na samem severozahodno od vasi Narin. || NARIN || {{q|Q252154}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3624&lat=&lon=&description=Narin_-_Cerkev_sv._Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3669 3669] || Tominje - Cerkev sv. Urbana || Cerkev stoji na vzvišenem platoju na severnem delu vasi Tominje. || TOMINJE || {{q|Q13377784}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3669&lat=&lon=&description=Tominje_-_Cerkev_sv._Urbana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3673 3673] || Rakulik - Cerkev sv. Janeza Nepomuka || Cerkev stoji na griču, zahodno nad vasjo Rakulik. || RAKULIK || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3673&lat=&lon=&description=Rakulik_-_Cerkev_sv._Janeza_Nepomuka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3674 3674] || Slavinje - Cerkev sv. Jedrti || Cerkev stoji na griču severozahodno nad vasjo Slavinje. || SLAVINJE || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3674&lat=&lon=&description=Slavinje_-_Cerkev_sv._Jedrti|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3675 3675] || Landol - Kapela sv. Jošta || Kapela stoji ob križišču sredi vasi Landol. || LANDOL || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3675&lat=&lon=&description=Landol_-_Kapela_sv._Jošta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3679 3679] || Landol - Cerkev sv. Nikolaja || Cerkev stoji sredi obzidanega pokopališča zahodno nad zaselkom Brinje, severno od vasi Landol. || LANDOL || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3679&lat=&lon=&description=Landol_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3681 3681] || Zagon - Cerkev sv. Notburge || Cerkev stoji na manjši vzpetini severno od vasi Zagon. || ZAGON || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3681&lat=&lon=&description=Zagon_-_Cerkev_sv._Notburge|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3683 3683] || Hrušica pri Ilirski Bistrici - Cerkev sv. Krizogona || Cerkev stoji na severozahodnem delu vasi Hrušica. || HRUŠICA || {{q|Q13377784}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3683&lat=&lon=&description=Hrušica_pri_Ilirski_Bistrici_-_Cerkev_sv._Krizogona|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3688 3688] || Hrušica pri Ilirski Bistrici - Cerkev sv. Vida || Cerkev stoji sredi vasi Hrušica. || HRUŠICA || {{q|Q13377784}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3688&lat=&lon=&description=Hrušica_pri_Ilirski_Bistrici_-_Cerkev_sv._Vida|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3697 3697] || Podstenje - Cerkev sv. Antona Padovanskega || Cerkev stoji na zahodnem robu vasi Podstenje. || PODSTENJE || {{q|Q13377784}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3697&lat=&lon=&description=Podstenje_-_Cerkev_sv._Antona_Padovanskega|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3703 3703] || Ilirska Bistrica - Cerkev sv. Jurija || Cerkev stoji sredi starega mestnega jedra v Ilirski Bistrici. || ILIRSKA BISTRICA || {{q|Q13377784}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3703&lat=&lon=&description=Ilirska_Bistrica_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3750 3750] || Bač - Cerkev sv. Ane || Cerkev stoji na vzhodnem obrobju vasi Bač. || BAČ || {{q|Q13377784}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3750&lat=&lon=&description=Bač_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3755 3755] || Šembije - Cerkev sv. Vida || Cerkev stoji sredi vasi Šembije. || ŠEMBIJE || {{q|Q13377784}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3755&lat=&lon=&description=Šembije_-_Cerkev_sv._Vida|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3784 3784] || Neverke - Cerkev sv. Antona Puščavnika || Cerkev stoji v cerkvenem obzidju, na vzpetini v severnem delu vasi Neverke. || NEVERKE || {{q|Q252154}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3784&lat=&lon=&description=Neverke_-_Cerkev_sv._Antona_Puščavnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3786 3786] || Gornja Košana - Cerkev Marijinega obiskanja || Cerkev, obdana s kamnitim zidom in stopniščem na vzhodni strani, stoji sredi vasi Gornja Košana. || GORNJA KOŠANA || {{q|Q252154}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3786&lat=&lon=&description=Gornja_Košana_-_Cerkev_Marijinega_obiskanja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3787 3787] || Stara Sušica - Cerkev sv. Janez Krstnika || Cerkev stoji na griču severno od vasi Stara Sušica. || STARA SUŠICA || {{q|Q252154}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3787&lat=&lon=&description=Stara_Sušica_-_Cerkev_sv._Janez_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3789 3789] || Volče pri Košani - Cerkev sv. Petra || Cerkev s portonom v obzidju stoji jugovzhodno od vasi Volče. || VOLČE || {{q|Q252154}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3789&lat=&lon=&description=Volče_pri_Košani_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3841 3841] || Matenja vas - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Cerkev stoji v zaselku Štivan, zahodno od Matenje vasi. || MATENJA VAS || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3841&lat=&lon=&description=Matenja_vas_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3842 3842] || Rakitnik - Cerkev Marijine zaroke || Cerkev stoji ob glavni cesti v vasi Rakitnik, na levem bregu potoka Rakiški stržen. || RAKITNIK || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3842&lat=&lon=&description=Rakitnik_-_Cerkev_Marijine_zaroke|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3860 3860] || Orehek pri Postojni - Cerkev sv. Florijana || Cerkev stoji sredi vasi Orehek. || OREHEK || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3860&lat=&lon=&description=Orehek_pri_Postojni_-_Cerkev_sv._Florijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3897 3897] || Podgrad pri Ilirski Bistrici - Cerkev sv. Jakoba || Cerkev stoji na manjši vzpetini na severnem robu vasi. || PODGRAD || {{q|Q13377784}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3897&lat=&lon=&description=Podgrad_pri_Ilirski_Bistrici_-_Cerkev_sv._Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3901 3901] || Račice - Cerkev sv. Roka || Cerkev stoji v zahodnem delu naselja. || RAČICE || {{q|Q13377784}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3901&lat=&lon=&description=Račice_-_Cerkev_sv._Roka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3935 3935] || Zalog pri Postojni - Cerkev sv. Danijela || Cerkev stoji južno pod vasjo Zalog, ob avtocesti Razdrto-Ljubljana. || POSTOJNA || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3935&lat=&lon=&description=Zalog_pri_Postojni_-_Cerkev_sv._Danijela|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3938 3938] || Veliki Otok - Cerkev sv. Katarine || Cerkev z obzidanim pokopališčem stoji v vzhodnem delu vasi. || VELIKI OTOK || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3938&lat=&lon=&description=Veliki_Otok_-_Cerkev_sv._Katarine|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3952 3952] || Zajelšje - Cerkev sv. Barbare || Cerkev stoji zahodno od vasi Zajelšje, nad glavno cesto. || ZAJELŠJE || {{q|Q13377784}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3952&lat=&lon=&description=Zajelšje_-_Cerkev_sv._Barbare|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3953 3953] || Prelože - Cerkev sv. Egidija || Cerkev stoji v zahodnem delu vasi. || PRELOŽE || {{q|Q13377784}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3953&lat=&lon=&description=Prelože_-_Cerkev_sv._Egidija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3957 3957] || Gabrk - Cerkev sv. Trojice || Cerkev stoji na samem vzhodno od vasi Gabrk, ob cesti ki vodi iz Tater proti Pregarjem. || GABRK || {{q|Q13377784}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3957&lat=&lon=&description=Gabrk_-_Cerkev_sv._Trojice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4025 4025] || Belsko - Cerkev sv. Justa || Cerkev stoji v obzidanem pokopališču, na vzpetini severovzhodno nad vasjo Belsko. || BELSKO || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4025&lat=&lon=&description=Belsko_-_Cerkev_sv._Justa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4028 4028] || Predjama - Cerkev Žalostne Matere božje || Cerkev stoji na robu pobočja nad sotesko, ob ovinku poti, ki pelje do gradu Jama. || PREDJAMA || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4028&lat=&lon=&description=Predjama_-_Cerkev_Žalostne_Matere_božje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4029 4029] || Strmca pri Postojni - Cerkev Marije Snežne || Cerkev stoji v cerkveni ogradi severozahodno od vasi Strmca. || STRMCA || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4029&lat=&lon=&description=Strmca_pri_Postojni_-_Cerkev_Marije_Snežne|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4087 4087] || Veliko Ubeljsko - Cerkev sv. Urha || Cerkev stoji sredi vasi Veliko Ubeljsko. || VELIKO UBELJSKO || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4087&lat=&lon=&description=Veliko_Ubeljsko_-_Cerkev_sv._Urha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4131 4131] || Šilentabor - Cerkev sv. Martina || Cerkev stoji na vzpetini Šilentabor, južno od vasi Tabor nad Knežakom. || ŠILENTABOR || {{q|Q252154}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4131&lat=&lon=&description=Šilentabor_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4132 4132] || Drskovče - Cerkev sv. Pavla || Cerkev stoji sredi pokopališča ob cesti med Zagorjem in Drskovčami. || ZAGORJE || {{q|Q252154}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4132&lat=&lon=&description=Drskovče_-_Cerkev_sv._Pavla|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4781 4781] || Parje - Arheološko najdišče Parska golobina || Vhod v jamo Parska golobina je na robu Pivškega polja, vzhodno od vasi Parje. || PARJE || {{q|Q252154}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4781&lat=&lon=&description=Parje_-_Arheološko_najdišče_Parska_golobina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C481 481] || Nadlesk - Cerkev sv. Jedrti || Sredi vasi, na rahli vzpetini. || NADLESK || {{q|Q999525}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=481&lat=&lon=&description=Nadlesk_-_Cerkev_sv._Jedrti|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C482 482] || Narin - Znamenje || Ob cesti Dolane-Narin, ob cerkvi sv. Jakoba. || NARIN || {{q|Q252154}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=482&lat=&lon=&description=Narin_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4830 4830] || Suhorje - Znamenje || Znamenje stoji sredi vasi, ob hiši Suhorje 23. || SUHORJE || {{q|Q252154}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4830&lat=&lon=&description=Suhorje_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4831 4831] || Planina - Mali grad || Na razglednem robu pod izvirom Unca iz Planinske jame, nad nekdanjo cesto in na robu naselja pod Kačjimi ridami. || PLANINA || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4831&lat=&lon=&description=Planina_-_Mali_grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4838 4838] || Sajevče - Arheološko najdišče Županov spodmol || Vhod v spodmol se odpira na zahodni terasi Sajevškega polja, južno od Hruševlja in vzhodno od vrha Učičnika. || SAJEVČE || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4838&lat=&lon=&description=Sajevče_-_Arheološko_najdišče_Županov_spodmol|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4894 4894] || Prestranek - Grad Prestranek || Na gradu 1. Grad stoji zahodno nad vasjo Prestranek, v skupini stavb nekdanje cesarske kobilarne. || PRESTRANEK || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4894&lat=&lon=&description=Prestranek_-_Grad_Prestranek|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4895 4895] || Postojna - Dvorec Titov trg 2 || Titov trg 2. Dvorec zaključuje severno stranico glavnega mestnega trga. || POSTOJNA || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4895&lat=&lon=&description=Postojna_-_Dvorec_Titov_trg_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4897 4897] || Kal pri Pivki - Graščina Rovne || Kal 95. Graščina leži izven vasi Kal, ob zaselku Rovne. || ŠMIHEL || {{q|Q252154}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4897&lat=&lon=&description=Kal_pri_Pivki_-_Graščina_Rovne|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4899 4899] || Ribnica pri Pivki - Domačija Stružnik z mlinom in žago || Ribnica 18 (prej Nadanje selo 45). Domačija stoji južno od Ribnice, ob magistralni cesti Ribnica - Ilirska Bistrica. || RIBNICA || {{q|Q252154}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4899&lat=&lon=&description=Ribnica_pri_Pivki_-_Domačija_Stružnik_z_mlinom_in_žago|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4900 4900] || Ribnica pri Pivki - Domačija Lunj z mlinom in žago || Ribnica 20 (prej Nadanje selo 53). Domačija Lunj leži ob reki Reki, ob glavni cesti Ribnica - Ilirska Bistrica. || RIBNICA || {{q|Q252154}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4900&lat=&lon=&description=Ribnica_pri_Pivki_-_Domačija_Lunj_z_mlinom_in_žago|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4904 4904] || Drskovče - Kamniti most || Čez reko Pivko, jugovzhodno od vasi Drskovče. || ZAGORJE || {{q|Q252154}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4904&lat=&lon=&description=Drskovče_-_Kamniti_most|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4905 4905] || Belsko - Mlin || Belsko 18. Mlin je v stanovanjski hiši v vasi. || BELSKO || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4905&lat=&lon=&description=Belsko_-_Mlin|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4913 4913] || Kal pri Pivki - Kapelica na Prepilu || Znamenje stoji na jugozahodnem koncu vasi Kal, na severni strani ceste. || KAL || {{q|Q252154}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4913&lat=&lon=&description=Kal_pri_Pivki_-_Kapelica_na_Prepilu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4915 4915] || Drskovče - Križ pri Meštri || Znamenje stoji na vzhodnem koncu vasi Drskovče, ob domačiji Drskovče 26. || DRSKOVČE || {{q|Q252154}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4915&lat=&lon=&description=Drskovče_-_Križ_pri_Meštri|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C569 569] || Predjama - Grad Jama || Grad stoji na zahodni strani naselja Predjama, nad ponorom in delno v kraški jami pod strmo skalno steno. || PREDJAMA || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=569&lat=&lon=&description=Predjama_-_Grad_Jama|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C605 605] || Rakitnik - Kmečki dvorec Rakitnik 8 || Rakitnik 8. Na S robu vasi ob cerkvi. || RAKITNIK || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=605&lat=&lon=&description=Rakitnik_-_Kmečki_dvorec_Rakitnik_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C655 655] || Slavina pri Postojni - Župnišče || Slavina 53. Župnišče stoji v jedru vasi Slavina, na trgu pri cerkvi. || SLAVINA || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=655&lat=&lon=&description=Slavina_pri_Postojni_-_Župnišče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C764 764] || Šilentabor - Arheološko najdišče || Arheološko najdišče obsega širše območje vasi Tabor nad Knežakom z vzpetino Šilen tabor. || ŠILENTABOR || {{q|Q252154}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=764&lat=&lon=&description=Šilentabor_-_Arheološko_najdišče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C769 769] || Tominje - Znamenje || Znamenje stoji na križišču vaških poti ob jugozahodnem robu vasi. || TOMINJE || {{q|Q13377784}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=769&lat=&lon=&description=Tominje_-_Znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7830 7830] || Cerknica - Tabor || Taborski kompleks je bil zasnovan na griču sredi Cerknice. || CERKNICA || {{q|Q13107298}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7830&lat=&lon=&description=Cerknica_-_Tabor|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8461 8461] || Ilirska Bistrica - Arheološko območje Gradina || Utrdba Gradina je postavljena na višjo vzpetino severovzhodno nad mestnim jedrom Ilirska Bistrica. || ILIRSKA BISTRICA || {{q|Q13377784}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8461&lat=&lon=&description=Ilirska_Bistrica_-_Arheološko_območje_Gradina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8463 8463] || Podgrad pri Ilirski Bistrici - Arheološko območje Stari grad || Stari grad je na vzpetini severno od vasi Podgrad. || PODGRAD || {{q|Q13377784}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8463&lat=&lon=&description=Podgrad_pri_Ilirski_Bistrici_-_Arheološko_območje_Stari_grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8466 8466] || Zabiče - Grad Gotnik || Grad Gotnik stoji na vrhu podaljška slemenske verige, ki izpod Fabcev sega v dolino Reke pri Zabičah. || ZABIČE || {{q|Q13377784}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8466&lat=&lon=&description=Zabiče_-_Grad_Gotnik|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C859 859] || Zagon - Arheološko najdišče Betalov spodmol || Betalov spodmol leži ob vznožju Kurjega gradca, tik nad cesto, ki pelje iz Postojne v Predjamo. || ZAGON || {{q|Q2242799}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=859&lat=&lon=&description=Zagon_-_Arheološko_najdišče_Betalov_spodmol|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8765 8765] || Snežnik - Območje gradu Snežnik || Graščinski kompleks obsega širše območje okrog gradu na južnem obrobju Loške doline, jugozahodno od naselja Kozarišče. || KOZARIŠČE || {{q|Q999525}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8765&lat=&lon=&description=Snežnik_-_Območje_gradu_Snežnik|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9626 9626] || Goričice - Hiša Goričice 8 || Goričice 8 (prej Lipsenj 41). Hiša stoji na južnem robu zaselka Goričice. || GORIČICE || {{q|Q13107298}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9626&lat=&lon=&description=Goričice_-_Hiša_Goričice_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9765 9765] || Gornja Bitnja - Turn Radlšek || Gornja Bitnja 13. Podeželski dvorec stoji na hribu nad vasjo. || GORNJA BITNJA || {{q|Q13377784}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9765&lat=&lon=&description=Gornja_Bitnja_-_Turn_Radlšek|text=Naloži}} |} [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] erprnchg7j9ktrh9pkmurg2u75uzzta Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v goriški regiji 4 522445 6743630 6743442 2026-08-27T19:54:28Z Pinky sl 2932 pp link na geohub 6743630 wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v goriški regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2026]]. Poln seznam je v [https://eid.gov.si Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. {| class="wikitable sortable" |- ! EŠD || Ime || Lokacija || Naselje || Občina || Razglasitev || |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10015 10015] || Žabče - Domačija Žabče 13 || Žabče 13. Domačija leži ob križišču v V delu starega jedra vasi. || ŽABČE || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10015&lat=&lon=&description=Žabče_-_Domačija_Žabče_13|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C10587 10587] || Kobarid - Hiša Gregorčičeva 8 || Gregorčičeva 8. Hiša stoji ob glavni ulici v smeri proti Bovcu. || KOBARID || {{q|Q688287}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=10587&lat=&lon=&description=Kobarid_-_Hiša_Gregorčičeva_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C12281 12281] || Zavratec - Kašča na domačiji pri Možinotu || Kašča stoji kot samostojen objekt v okviru domačije pri Možinotu v Zgornjem Zavratcu. Na kašči je tablica s hišno številko Zavratec 13. || ZAVRATEC || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=12281&lat=&lon=&description=Zavratec_-_Kašča_na_domačiji_pri_Možinotu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14269 14269] || Temljine - Domačija pri Kosu || Temljine 15. Domačija leži v zaselku Podleskovca nad dolino Kneže. || TEMLJINE || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14269&lat=&lon=&description=Temljine_-_Domačija_pri_Kosu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C154 154] || Gorski vrh - Ambient Gorski vrh 3, 4 || Ambient leži Z od vasi. || GORSKI VRH || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=154&lat=&lon=&description=Gorski_vrh_-_Ambient_Gorski_vrh_3,_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C186 186] || Idrija - Rudniško gledališče || Trg sv. Ahacija 5 || IDRIJA || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=186&lat=&lon=&description=Idrija_-_Rudniško_gledališče|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C187 187] || Idrija - Kamšt z vodnim kanalom in jezom || Sistem za črpanje vode poteka v ozkem kanjonu ob reki Idrijci, od jezu pri Kobili do glavnega jaška Delo rudnika živega srebra v Idriji. || IDRIJA || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=187&lat=&lon=&description=Idrija_-_Kamšt_z_vodnim_kanalom_in_jezom|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C19560 19560] || Slap pri Vipavi - Domačija Slap 50 || Slap 50. Domačija stoji na severozahodnem robu vasi, vzhodno od župnijske cerkve. || SLAP || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=19560&lat=&lon=&description=Slap_pri_Vipavi_-_Domačija_Slap_50|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C218 218] || Kanal - Trško jedro || Na levem bregu Soče, ob mostu in ob izteku poti po levem bregu. || KANAL || {{q|Q3435496}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=218&lat=&lon=&description=Kanal_-_Trško_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C225 225] || Kobarid - Trško jedro || Na terasi na desnem bregu Soče, ob križišču poti proti Robiču, Tolminu, Bovcu stoji Kobarid. || KOBARID || {{q|Q688287}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=225&lat=&lon=&description=Kobarid_-_Trško_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C266 266] || Nova Gorica - Knjižnica patra Stanislava Škrabca na Kostanjevici || Knjižnica je v samostanu na griču Kostanjevica, Škrabčeva ulica 1, jugozahodno nad Novo Gorico, tik ob državni meji. || NOVA GORICA || {{q|Q3435478}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=266&lat=&lon=&description=Nova_Gorica_-_Knjižnica_patra_Stanislava_Škrabca_na_Kostanjevici|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3 3] || Ajdovščina - Arheološko najdišče Castra || Kastel oz. naselbina leži južno od sotočja Lokavščka in Hublja. Grobišče leži zunaj zahodnega obzidja in severno od župnijske cerkve. || AJDOVŠČINA || {{q|Q331701}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3&lat=&lon=&description=Ajdovščina_-_Arheološko_najdišče_Castra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C30278 30278] || Goče - Oltarno znamenje I || Oltarno znamenje stoji tik ob portonu hiše Goče 41. || GOČE || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=30278&lat=&lon=&description=Goče_-_Oltarno_znamenje_I|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C30279 30279] || Goče - Oltarno znamenje II || Oltarno znamenje stoji ob zidu domačije Goče 36. || GOČE || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=30279&lat=&lon=&description=Goče_-_Oltarno_znamenje_II|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C30280 30280] || Goče - Oltarno znamenje III || Prvotno prostostoječe znamenje so ob pozidavi osnovne šole, Goče 6, leta 1937 vzidali v njeno glavno fasado. || GOČE || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=30280&lat=&lon=&description=Goče_-_Oltarno_znamenje_III|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C30281 30281] || Goče - Oltarno znamenje IV || Oltarno znamenje je vzidano v zahodnem delu pokopališkega zidu. || GOČE || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=30281&lat=&lon=&description=Goče_-_Oltarno_znamenje_IV|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3549 3549] || Ajdovščina - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Cerkev stoji sredi mesta, ob Gregorčičevi ulici. || AJDOVŠČINA || {{q|Q331701}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3549&lat=&lon=&description=Ajdovščina_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3555 3555] || Avče - Cerkev Marije Snežne || Cerkev stoji v zaselku Nadavče, vzhodno nad vasjo Avče. || AVČE || {{q|Q3435496}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3555&lat=&lon=&description=Avče_-_Cerkev_Marije_Snežne|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3565 3565] || Borjana - Cerkev Marije Snežne || Cerkev stoji na griču severno nad cesto Borjana - Breginj. || BORJANA || {{q|Q688287}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3565&lat=&lon=&description=Borjana_-_Cerkev_Marije_Snežne|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3574 3574] || Branik - Cerkev sv. Antona || Cerkev stoji na platoju pod rihemberškim gradom. || BRANIK || {{q|Q3435478}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3574&lat=&lon=&description=Branik_-_Cerkev_sv._Antona|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3575 3575] || Pedrovo - Cerkev sv. Duha || Cerkev stoji v vzhodnem delu vasi Pedrovo nad Branikom. || PEDROVO || {{q|Q3435478}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3575&lat=&lon=&description=Pedrovo_-_Cerkev_sv._Duha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3598 3598] || Cerkno - Cerkev sv. Ane || Cerkev stoji sredi Cerknega. || CERKNO || {{q|Q13220435}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3598&lat=&lon=&description=Cerkno_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3599 3599] || Zakriž - Cerkev sv. Andreja || Cerkev stoji v V delu vasi. || ZAKRIŽ || {{q|Q13220435}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3599&lat=&lon=&description=Zakriž_-_Cerkev_sv._Andreja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3600 3600] || Labinje - Cerkev sv. Duha || Cerkev stoji na platoju SV od vasi. || LABINJE || {{q|Q13220435}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3600&lat=&lon=&description=Labinje_-_Cerkev_sv._Duha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3601 3601] || Planina pri Cerknem - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Cerkev stoji zahodno pod vasjo Planina pri Cerknem. || PLANINA PRI CERKNEM || {{q|Q13220435}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3601&lat=&lon=&description=Planina_pri_Cerknem_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3602 3602] || Cerkno - Cerkev sv. Jerneja || Cerkev stoji ob cesti, ki vodi iz Cerknega proti Želinu, tik ob vstopu v Cerkno. || CERKNO || {{q|Q13220435}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3602&lat=&lon=&description=Cerkno_-_Cerkev_sv._Jerneja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3603 3603] || Trebenče - Cerkev sv. Jošta || Na skalni vzpetni severozahodno nad Trebenčami. || TREBENČE || {{q|Q13220435}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3603&lat=&lon=&description=Trebenče_-_Cerkev_sv._Jošta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3604 3604] || Reka - Cerkev sv. Kancijana || Cerkev stoji v strmem pobočju, severno od vasi Reka. || REKA || {{q|Q13220435}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3604&lat=&lon=&description=Reka_-_Cerkev_sv._Kancijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3605 3605] || Straža pri Cerknem - Cerkev sv. Pavla || Cerkev stoji na hribu zahodno nad vasjo Straža pri Cerknem. || STRAŽA || {{q|Q13220435}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3605&lat=&lon=&description=Straža_pri_Cerknem_-_Cerkev_sv._Pavla|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3606 3606] || Gornje Cerovo - Cerkev sv. Nikolaja || Cerkev stoji sredi vasi Gornje Cerovo. || GORNJE CEROVO || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3606&lat=&lon=&description=Gornje_Cerovo_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3607 3607] || Dolnje Cerovo - Cerkev sv. Lenarta || Cerkev stoji na vzpetini nad osrednjim delom vasi Dolnje Cerovo. || DOLNJE CEROVO || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3607&lat=&lon=&description=Dolnje_Cerovo_-_Cerkev_sv._Lenarta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3614 3614] || Ravne nad Črničami - Cerkev sv. Janeza in Pavla || Proti severu orientirana cerkev stoji na vzpetini sredi zaselka Ipavci. || RAVNE || {{q|Q331701}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3614&lat=&lon=&description=Ravne_nad_Črničami_-_Cerkev_sv._Janeza_in_Pavla|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3632 3632] || Magozd - Cerkev sv. Ane || Cerkev stoji na samem, na vzpetini južno pod vasjo Magozd. || MAGOZD || {{q|Q688287}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3632&lat=&lon=&description=Magozd_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3646 3646] || Goče - Cerkev sv. Andreja || Cerkev, obdana z zidom in strnjenimi hišami, stoji sredi vasi Goče. || GOČE || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3646&lat=&lon=&description=Goče_-_Cerkev_sv._Andreja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3647 3647] || Erzelj - Cerkev sv. Lovrenca || Cerkev stoji v okviru protiturškega tabora, na spodnji terasi griča Tabor. || ERZELJ || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3647&lat=&lon=&description=Erzelj_-_Cerkev_sv._Lovrenca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3649 3649] || Erzelj - Cerkev sv. Mihaela || Cerkev stoji v okviru protiturškega tabora, na najvišji točki griča Tabor. Obdana je z ogrado s pilastrskim vhodom. || ERZELJ || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3649&lat=&lon=&description=Erzelj_-_Cerkev_sv._Mihaela|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3650 3650] || Goče - Kapela Božjega groba || Kapela stoji na pokopališču, južno pred vasjo Goče (Na Strmcu). || GOČE || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3650&lat=&lon=&description=Goče_-_Kapela_Božjega_groba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3651 3651] || Godovič - Cerkev sv. Urbana || Cerkev, obdana z obzidanim pokopališčem, stoji na nizki vzpetini sredi vasi Godovič. || GODOVIČ || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3651&lat=&lon=&description=Godovič_-_Cerkev_sv._Urbana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3664 3664] || Nozno - Cerkev sv. Petra in Pavla || Cerkev stoji v cerkveni ogradi na osamelem griču, jugozahodno od vasi Nozno. || NOZNO || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3664&lat=&lon=&description=Nozno_-_Cerkev_sv._Petra_in_Pavla|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3667 3667] || Grgar - Cerkev sv. Petra || Cerkev stoji na pokopališču severno nad vasjo Grgar. || GRGAR || {{q|Q3435478}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3667&lat=&lon=&description=Grgar_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3691 3691] || Idrija - Cerkev sv. Trojice || Cerkev stoji na pobočju, severno nad glavnim trgom v Idriji. || IDRIJA || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3691&lat=&lon=&description=Idrija_-_Cerkev_sv._Trojice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3693 3693] || Idrija - Kapelica sv. Janeza Nepomuka || Kapelica stoji pod gradom, na križišču Prelovčeve in Kosovelove ulice. || IDRIJA || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3693&lat=&lon=&description=Idrija_-_Kapelica_sv._Janeza_Nepomuka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3723 3723] || Jagršče - Cerkev sv. Uršule || Cerkev stoji sredi vasi Jagršče. || JAGRŠČE || {{q|Q13220435}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3723&lat=&lon=&description=Jagršče_-_Cerkev_sv._Uršule|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3732 3732] || Kal nad Kanalom - Cerkev sv. Tomaža nad Kopriviščem || Cerkev stoji južno nad zaselkom Koprušče. || KAL NAD KANALOM || {{q|Q3435496}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3732&lat=&lon=&description=Kal_nad_Kanalom_-_Cerkev_sv._Tomaža_nad_Kopriviščem|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3740 3740] || Krstenica - Cerkev sv. Nikolaja || Cerkev stoji na južnem robu vasi Krstenica na desnem bregu reke Soče. || KRSTENICA || {{q|Q3435496}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3740&lat=&lon=&description=Krstenica_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3742 3742] || Kanal - Cerkev sv. Ane || Cerkev stoji na pokopališču južno od Kanala. || MORSKO || {{q|Q3435496}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3742&lat=&lon=&description=Kanal_-_Cerkev_sv._Ane|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3757 3757] || Svino - Cerkev sv. Andreja || Cerkev stoji sredi vasi Svino. || SVINO || {{q|Q688287}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3757&lat=&lon=&description=Svino_-_Cerkev_sv._Andreja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3760 3760] || Sužid - Cerkev sv. Treh kraljev || Cerkev stoji na vzhodnem delu vasi Sužid. || SUŽID || {{q|Q688287}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3760&lat=&lon=&description=Sužid_-_Cerkev_sv._Treh_kraljev|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3762 3762] || Kojsko - Cerkev Device Marije vnebovzete || Cerkev stoji sredi vasi Kojsko. || KOJSKO || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3762&lat=&lon=&description=Kojsko_-_Cerkev_Device_Marije_vnebovzete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3811 3811] || Ledinske Krnice - Cerkev sv. Ahaca || Cerkev stoji na platoju sredi vasi Ledinske Krnice. || LEDINSKE KRNICE || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3811&lat=&lon=&description=Ledinske_Krnice_-_Cerkev_sv._Ahaca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3820 3820] || Britof pri Ukanju - Cerkev sv. Kancijana || Cerkev stoji sredi gručastega zaselka Britof pri Ukanju, na levem bregu reke Idrije. || UKANJE || {{q|Q3435496}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3820&lat=&lon=&description=Britof_pri_Ukanju_-_Cerkev_sv._Kancijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3836 3836] || Kanalski Lom - Cerkev sv. Primoža in Felicijana || Cerkev stoji med zaselkoma Manfredi in Dol v Kanalskem Lomu. || KANALSKI LOM || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3836&lat=&lon=&description=Kanalski_Lom_-_Cerkev_sv._Primoža_in_Felicijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3837 3837] || Lozice - Cerkev sv. Frančiška Ksaverija || Obzidana cerkev stoji sredi vasi Lozice. || LOZICE || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3837&lat=&lon=&description=Lozice_-_Cerkev_sv._Frančiška_Ksaverija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3843 3843] || Medana - Cerkev Marije vnebovzete || Cerkev stoji sredi vasi Medana, na rahlo dvignjenem mestu. || MEDANA || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3843&lat=&lon=&description=Medana_-_Cerkev_Marije_vnebovzete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3855 3855] || Obloke - Cerkev sv. Treh kraljev || Cerkev stoji severovzhodno nad vasjo Obloke. || OBLOKE || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3855&lat=&lon=&description=Obloke_-_Cerkev_sv._Treh_kraljev|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3859 3859] || Orehek pri Cerknem - Cerkev sv. Ubalda || Cerkev leži na samem južno pod vasjo Orehek pri Cerknem. || OREHEK || {{q|Q13220435}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3859&lat=&lon=&description=Orehek_pri_Cerknem_-_Cerkev_sv._Ubalda|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3868 3868] || Lazec - Cerkev sv. Jurija || Cerkev stoji zahodno izven vasi Lazec. || LAZEC || {{q|Q13220435}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3868&lat=&lon=&description=Lazec_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3869 3869] || Jazne - Cerkev sv. Nikolaja || Cerkev stoji na griču zahodno od vasi Gornje Jazne. || JAZNE || {{q|Q13220435}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3869&lat=&lon=&description=Jazne_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3885 3885] || Planina nad Ajdovščino - Cerkev sv. Kancijana || Cerkev stoji v zaselku Britih v vasi Planina nad Ajdovščino. || PLANINA || {{q|Q331701}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3885&lat=&lon=&description=Planina_nad_Ajdovščino_-_Cerkev_sv._Kancijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3890 3890] || Prilesje pri Plavah - Cerkev sv. Ahaca || Cerkev stoji na pokopališču, južno od vasi Prilesje. || PRILESJE PRI PLAVAH || {{q|Q3435496}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3890&lat=&lon=&description=Prilesje_pri_Plavah_-_Cerkev_sv._Ahaca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3892 3892] || Podbrdo - Cerkev sv. Nikolaja || Cerkev stoji sredi vasi. || PODBRDO || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3892&lat=&lon=&description=Podbrdo_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3893 3893] || Bača pri Podbrdu - Cerkev sv. Lenarta || Cerkev stoji na hribu južno od vasi. || BAČA PRI PODBRDU || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3893&lat=&lon=&description=Bača_pri_Podbrdu_-_Cerkev_sv._Lenarta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3916 3916] || Loje - Cerkev sv. Petra || Cerkev leži na platoju v bližini naselja. || LOJE || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3916&lat=&lon=&description=Loje_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3917 3917] || Podnanos - Cerkev sv. Vida || Cerkev stoji sredi vasi Podnanos, ob potoku Pasji rep. || PODNANOS || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3917&lat=&lon=&description=Podnanos_-_Cerkev_sv._Vida|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3918 3918] || Podnanos - Cerkev sv. Kozme in Damijana || Cerkev stoji med graščinama Roženek in Schiwitzhofen, zahodno od vasi Podnanos. || PODNANOS || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3918&lat=&lon=&description=Podnanos_-_Cerkev_sv._Kozme_in_Damijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3926 3926] || Podsenica - Cerkev sv. Lovrenca || Cerkev stoji v zaselku Podsenica pri Podsabotinu. || PODSABOTIN || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3926&lat=&lon=&description=Podsenica_-_Cerkev_sv._Lovrenca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3971 3971] || Roče - Cerkev sv. Janeza Evangelista || Cerkev stoji na jugovzhodnem robu vasi, ob poti na pokopališče. || ROČE || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3971&lat=&lon=&description=Roče_-_Cerkev_sv._Janeza_Evangelista|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3974 3974] || Ročinj - Cerkev sv. Pavla || Cerkev stoji severozahodno nad vasjo Ročinj. || ROČINJ || {{q|Q3435496}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3974&lat=&lon=&description=Ročinj_-_Cerkev_sv._Pavla|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3998 3998] || Slap pri Vipavi - Cerkev sv. Matije || Z zidom nekdanjega pokopališča obdana cerkev stoji v zahodnem delu vasi Slap pri Vipavi. || SLAP || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3998&lat=&lon=&description=Slap_pri_Vipavi_-_Cerkev_sv._Matije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4017 4017] || Spodnja Idrija - Cerkev Device Marije vnebovzete || Cerkev stoji na griču zahodno nad vasjo Spodnja Idrija. Obdaja jo cerkveno obzidje, do katerega vodita dve stopnišči iz vasi. || SPODNJA IDRIJA || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4017&lat=&lon=&description=Spodnja_Idrija_-_Cerkev_Device_Marije_vnebovzete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4023 4023] || Stržišče - Cerkev sv. Ožbolta || Cerkev stoji sredi obzidanega prostora s pokopališčem, vzhodno nad vasjo Stržišče. || STRŽIŠČE || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4023&lat=&lon=&description=Stržišče_-_Cerkev_sv._Ožbolta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4033 4033] || Šebrelje - Cerkev sv. Jurija || Cerkev stoji na vzpetini severovzhodno nad zaselkom Gorenja vas. || ŠEBRELJE || {{q|Q13220435}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4033&lat=&lon=&description=Šebrelje_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4035 4035] || Šempas - Cerkev sv. Silvestra || Cerkev stoji na dvignjenem mestu sredi gručaste vasi Šempas. || ŠEMPAS || {{q|Q3435478}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4035&lat=&lon=&description=Šempas_-_Cerkev_sv._Silvestra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4046 4046] || Hruševlje - Cerkev sv. Marjete || Cerkev stoji v cerkvenem obzidju, na vzpetini severno od vasi Hruševlje. || HRUŠEVLJE || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4046&lat=&lon=&description=Hruševlje_-_Cerkev_sv._Marjete|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4047 4047] || Neblo - Cerkev sv. Nikolaja || Cerkev stoji v zaselku Britof, v južnem delu vasi Neblo. || NEBLO || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4047&lat=&lon=&description=Neblo_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4049 4049] || Spodnja Branica - Cerkev sv. Lenarta || Cerkev stoji sredi vasi. || SPODNJA BRANICA || {{q|Q3435478}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4049&lat=&lon=&description=Spodnja_Branica_-_Cerkev_sv._Lenarta|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4052 4052] || Vrhovlje pri Kojskem - Cerkev Device Marije || Cerkev stoji severno nad vasjo Vrhovlje pri Kojskem. || VRHOVLJE PRI KOJSKEM || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4052&lat=&lon=&description=Vrhovlje_pri_Kojskem_-_Cerkev_Device_Marije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4065 4065] || Tolmin - Cerkev Marijinega vnebovzetja || Cerkev stoji na platoju na zahodnem delu mesta Tolmin. || TOLMIN || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4065&lat=&lon=&description=Tolmin_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4095 4095] || Vedrijan - Cerkev sv. Vida || Cerkev stoji na vzpetini vzhodno nad vasjo Vedrijan. || VEDRIJAN || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4095&lat=&lon=&description=Vedrijan_-_Cerkev_sv._Vida|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4098 4098] || Vipava - Cerkev sv. Štefana || Cerkev stoji v zahodnem delu Vipave. || VIPAVA || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4098&lat=&lon=&description=Vipava_-_Cerkev_sv._Štefana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4103 4103] || Vipavski Križ - Cerkev sv. Križa || Cerkev stoji v zahodnem delu naselja. || VIPAVSKI KRIŽ || {{q|Q331701}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4103&lat=&lon=&description=Vipavski_Križ_-_Cerkev_sv._Križa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4104 4104] || Dobravlje - Cerkev sv. Petra || Cerkev stoji sredi polja, južno od vasi Dobravlje. || DOBRAVLJE || {{q|Q331701}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4104&lat=&lon=&description=Dobravlje_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4110 4110] || Vojsko pri Idriji - Cerkev sv. Jožefa || Cerkev stoji sredi obzidanega pokopališča na poudarjeni legi v jedru vasi Vojsko. || VOJSKO || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4110&lat=&lon=&description=Vojsko_pri_Idriji_-_Cerkev_sv._Jožefa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4126 4126] || Vrhpolje pri Vipavi - Cerkev sv. Križa || Cerkev stoji v južnem delu vasi Vrhpolje, v starem jedru Brith. || VRHPOLJE || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4126&lat=&lon=&description=Vrhpolje_pri_Vipavi_-_Cerkev_sv._Križa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4135 4135] || Zavratec - Cerkev sv. Urha || Cerkev stoji na griču jugovzhodno nad vasjo Zavratec. Obdana je s cerkvenim obzidjem. || ZAVRATEC || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4135&lat=&lon=&description=Zavratec_-_Cerkev_sv._Urha|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C416 416] || Lozice - Rodmanov hram || Rodmanov hram stoji jugozahodno od cerkve sv. Frančiška Ksaverija, v okviru domačije Lozice 7. || LOZICE || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=416&lat=&lon=&description=Lozice_-_Rodmanov_hram|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4737 4737] || Miren - Arheološko območje Grad || Vzpetina jugovzgodno nad Mirnom, ob cesti za Opatje selo. || MIREN || {{q|Q658076}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4737&lat=&lon=&description=Miren_-_Arheološko_območje_Grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4813 4813] || Cerkno - Hiša Pot na Brce 1 || Pot na Brce 1 (prej Cerkno 86). Hiša stoji sredi strnjenega območja starega Cerknega. || CERKNO || {{q|Q13220435}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4813&lat=&lon=&description=Cerkno_-_Hiša_Pot_na_Brce_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4819 4819] || Idrija - Rudniški magacin || Ulica Sv. Barbare 5, Trg Sv. Ahacija 4 || IDRIJA || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4819&lat=&lon=&description=Idrija_-_Rudniški_magacin|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4820 4820] || Idrija - Znamenje Pri Kumru || Znamenje stoji severovzhodno od mestnega jedra, pri samotni domačiji Pri Kumru, Gorska pot 24. || IDRIJA || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4820&lat=&lon=&description=Idrija_-_Znamenje_Pri_Kumru|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4821 4821] || Idrija - Znamenje pri Lazarju || Znamenje stoji pri domačiji Lazar, Pot sv. Antona 20 (prej Bazoviška 5). || IDRIJA || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4821&lat=&lon=&description=Idrija_-_Znamenje_pri_Lazarju|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4822 4822] || Idrija - Frančiškov jašek || Frančiškov jašek je ob Bazoviški ulici v Idriji. || IDRIJA || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4822&lat=&lon=&description=Idrija_-_Frančiškov_jašek|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4826 4826] || Idrija - Antonijev rov || Vhod v stari del rudnika je za stavbo Kosovelova 3. || IDRIJA || {{q|Q3441842}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4826&lat=&lon=&description=Idrija_-_Antonijev_rov|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4878 4878] || Perati - Cerkev sv. Petra || Cerkev stoji severovzhodno nad vasjo Perati. || LIVEK || {{q|Q688287}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4878&lat=&lon=&description=Perati_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4881 4881] || Ozeljan - Vila || Ozeljan 92. Vila stoji v središču vasi, ob cerkvi. || OZELJAN || {{q|Q3435478}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4881&lat=&lon=&description=Ozeljan_-_Vila|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4882 4882] || Ceglo - Dvorec || Ceglo 9, 10, 12, 13. Dvorec stoji južno pod vasjo Ceglo. || CEGLO || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4882&lat=&lon=&description=Ceglo_-_Dvorec|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4884 4884] || Ročinj - Znamenje pri pokopališču || Znamenje stoji vzhodno pred pokopališčem v vasi Ročinj. || ROČINJ || {{q|Q3435496}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4884&lat=&lon=&description=Ročinj_-_Znamenje_pri_pokopališču|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4886 4886] || Kozana - Poslopje pri hiši Kozana 50 || Kozana 50. Hiša stoji sredi vasi. || KOZANA || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4886&lat=&lon=&description=Kozana_-_Poslopje_pri_hiši_Kozana_50|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4889 4889] || Lokvica - Arheološko najdišče Pečinka || Vhod v jamo Pečinka je severovzhodno nad vasjo Lokvica, severno pod vzpetino Pečina. || KOSTANJEVICA NA KRASU || {{q|Q658076}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4889&lat=&lon=&description=Lokvica_-_Arheološko_najdišče_Pečinka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4892 4892] || Prilesje pri Plavah - Ruševine stolpa na Gradcu || Stolp stoji na ravnem platoju vrh grebena, jugozahodno od cerkve sv. Ahaca pri Prilesju. || VRHOVLJE PRI KOJSKEM || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4892&lat=&lon=&description=Prilesje_pri_Plavah_-_Ruševine_stolpa_na_Gradcu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4920 4920] || Gorenji Novaki - Kašča pri hiši Gorenji Novaki 32 || Gorenji Novaki 32. Kašča je v okviru samotne domačije V grapi. || GORENJI NOVAKI || {{q|Q13220435}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4920&lat=&lon=&description=Gorenji_Novaki_-_Kašča_pri_hiši_Gorenji_Novaki_32|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4950 4950] || Tabor nad Črničami - Območje arheologije, tabora in soteske || Območje leži na strmem skalnem kuclju nad globoko prepadno sotesko Konjščaka. || RAVNE || {{q|Q331701}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4950&lat=&lon=&description=Tabor_nad_Črničami_-_Območje_arheologije,_tabora_in_soteske|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4976 4976] || Col - Graščina Trilek || Grad stoji na desni strani ceste Ajdovščina - Col, tik pred vasjo Col. || COL || {{q|Q331701}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4976&lat=&lon=&description=Col_-_Graščina_Trilek|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4977 4977] || Erzelj - Protiturški tabor || Protiturški tabor je na griču Tabor, zahodno od Erzelja. || ERZELJ || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4977&lat=&lon=&description=Erzelj_-_Protiturški_tabor|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4983 4983] || Podbreg - Žaga ob potoku Močilnik || Podbreg 33. Žaga stoji pri hiši, ob potoku Močilnik. || PODBREG || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4983&lat=&lon=&description=Podbreg_-_Žaga_ob_potoku_Močilnik|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C50 50] || Kojsko - Cerkev sv. Križa || Cerkev stoji na razglednem griču, vzhodno nad vasjo Kojsko. || KOJSKO || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=50&lat=&lon=&description=Kojsko_-_Cerkev_sv._Križa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5040 5040] || Tolmin - Ruševine gradu na Kozlovem robu || Osamljena kopasta vzpetina sredi Tolminske kotline, nad Tolminom. || TOLMIN || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5040&lat=&lon=&description=Tolmin_-_Ruševine_gradu_na_Kozlovem_robu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5045 5045] || Gorenja Trebuša - Domačija Gorenja Trebuša 112, 113 || Gorenja Trebuša 112 in 113. Samotna domačija leži ob potoku Trebuščica, na novi poti iz Dolenje v Gorenjo Trebušo. || GORENJA TREBUŠA || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5045&lat=&lon=&description=Gorenja_Trebuša_-_Domačija_Gorenja_Trebuša_112,_113|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5047 5047] || Kanalski Lom - Stara hiša na domačiji Kanalski Lom 36 || Kanalski Lom 36. Hiša stoji v okviru domačije, v zaselku Dol. || KANALSKI LOM || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5047&lat=&lon=&description=Kanalski_Lom_-_Stara_hiša_na_domačiji_Kanalski_Lom_36|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5053 5053] || Kobarid - Hiša Ulica Franca Volariča 4a || Ulica Franca Volariča 4. Hiša stoji v bregu nad glavnim trgom. || KOBARID || {{q|Q688287}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5053&lat=&lon=&description=Kobarid_-_Hiša_Ulica_Franca_Volariča_4a|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5058 5058] || Obloke - Kašča pri hiši Obloke 2 || Obloke 2. Kašča stoji v območju domačije. || OBLOKE || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5058&lat=&lon=&description=Obloke_-_Kašča_pri_hiši_Obloke_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5059 5059] || Pečine - Domačija Pečine 17 || Pečine 17. Domačija stoji ob glavni cesti na južni strani vasi. || PEČINE || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5059&lat=&lon=&description=Pečine_-_Domačija_Pečine_17|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5060 5060] || Pečine - Kašča pri domačiji Pečine 8 || Pečine 8. Kašča stoji pri samotni domačiji. || PEČINE || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5060&lat=&lon=&description=Pečine_-_Kašča_pri_domačiji_Pečine_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5062 5062] || Podmelec - Kašča pri domačiji Podmelec 49 || Podmelec 49. Kašča stoji pri domačiji, v zaselku Hum. || PODMELEC || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5062&lat=&lon=&description=Podmelec_-_Kašča_pri_domačiji_Podmelec_49|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5066 5066] || Trenta - Območje z domačijo Trenta 67 || Območje leži na napetem grebenu pod cesto na Vršič. || TRENTA || {{q|Q3259688}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5066&lat=&lon=&description=Trenta_-_Območje_z_domačijo_Trenta_67|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5282 5282] || Vitovlje - Tabor || Območje tabora obsega strm skalni grič severovzhodno nad vasjo Vitovlje. || VITOVLJE || {{q|Q3435478}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5282&lat=&lon=&description=Vitovlje_-_Tabor|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C6 6] || Batuje - Domačija Batuje 17 || Batuje 17. Domačija stoji JZ ob vaškem trgu. || BATUJE || {{q|Q331701}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=6&lat=&lon=&description=Batuje_-_Domačija_Batuje_17|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C721 721] || Šempas - Domačija Šempas 59 || Šempas 59. Na samotni legi SV od naselja. || ŠEMPAS || {{q|Q3435478}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=721&lat=&lon=&description=Šempas_-_Domačija_Šempas_59|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C733 733] || Šentviška gora - Domačija Šentviška gora 15 || Šentviška gora 15. Stoji v jedru naselja. || ŠENTVIŠKA GORA || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=733&lat=&lon=&description=Šentviška_gora_-_Domačija_Šentviška_gora_15|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7468 7468] || Podnanos - Vila Schiwitzhofen || Podnanos 3. Vila stoji v zaselku Podbrje, jugovzhodno od cerkve sv. Kozma in Damjana. || PODNANOS || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7468&lat=&lon=&description=Podnanos_-_Vila_Schiwitzhofen|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7469 7469] || Podnanos - Vila Roženek || Podnanos 2. Vila stoji v zaselku Podbrje, severozahodno od cerkve sv. Kozma in Damjana. || PODNANOS || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7469&lat=&lon=&description=Podnanos_-_Vila_Roženek|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7470 7470] || Vipava - Stari grad || Na griču zahodno nad Vipavo. || VIPAVA || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7470&lat=&lon=&description=Vipava_-_Stari_grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7612 7612] || Zemono - Območje ob dvorcu Zemono || Območje obsega grič z dvorcem zahodno od Vipave, vzhodno ob avtocesti Ljubljana-Nova Gorica. || ZEMONO || {{q|Q1002229}} || {{q|Q12794452}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7612&lat=&lon=&description=Zemono_-_Območje_ob_dvorcu_Zemono|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C763 763] || Ravne nad Črničami - Tabor || Tabor leži vrh skalnega griča severovzhodno nad vasjo Črniče. || RAVNE || {{q|Q331701}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=763&lat=&lon=&description=Ravne_nad_Črničami_-_Tabor|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7885 7885] || Vipava - Park Lanthierijeve graščine || Park se nadaljuje v osrednji osi Lanthierijeve graščine do lokalne ceste Ljubljana - Nova Gorica, na severnem robu pa ga omejuje mestna vpadnica. || VIPAVA || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7885&lat=&lon=&description=Vipava_-_Park_Lanthierijeve_graščine|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C805 805] || Velike Žablje - Dvorec Žablje || Velike Žablje 36, 37. Dvorec stoji na pobočju v gornjem delu vasi, kot dominanta in pendant cerkvi. || VELIKE ŽABLJE || {{q|Q331701}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=805&lat=&lon=&description=Velike_Žablje_-_Dvorec_Žablje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C818 818] || Vipava - Lanthierijeva graščina || Glavni trg 7, 8, 9, 9A. Dvorec stoji sredi Vipave. || VIPAVA || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=818&lat=&lon=&description=Vipava_-_Lanthierijeva_graščina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C819 819] || Vipavski Križ - Mesto || Vipavski Križ leži na osamljenem griču sredi Vipavske doline. || VIPAVSKI KRIŽ || {{q|Q331701}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=819&lat=&lon=&description=Vipavski_Križ_-_Mesto|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C820 820] || Vipolže - Vila Vipolže || Vila stoji na vzhodnem robu vasi Vipolže, nad vinogradi. || VIPOLŽE || {{q|Q763400}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=820&lat=&lon=&description=Vipolže_-_Vila_Vipolže|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C835 835] || Volče pri Tolminu - Kužno znamenje || V jedru vasi Volče, ob zahodnem cestnem robu in nad izvirom studenca stoji znamenje. || VOLČE || {{q|Q15924}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=835&lat=&lon=&description=Volče_pri_Tolminu_-_Kužno_znamenje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C851 851] || Vrhpolje pri Vipavi - Znamenje sv. Petra || Znamenje sv. Petra stoji južno ob krajevni cesti proti Dupljam, jugozahodno od vasi Vrhpolje, ob odcepu ceste proti zaselku Brith. || VRHPOLJE || {{q|Q1002229}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=851&lat=&lon=&description=Vrhpolje_pri_Vipavi_-_Znamenje_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9321 9321] || Šebrelje - Arheološko najdišče Divje babe I || Jama je v stenah pod cerkvijo sv. Ivana pri Dolenji vasi, na delu parcele 556 k.o. Šebrelje. || REKA || {{q|Q13220435}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9321&lat=&lon=&description=Šebrelje_-_Arheološko_najdišče_Divje_babe_I|text=Naloži}} |} [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] nctst8rnn0xnugrqc7v0v39mh2s9nqj Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji 4 522446 6743633 6743455 2026-08-27T19:56:45Z Pinky sl 2932 pp link na geohub 6743633 wikitext text/x-wiki '''Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji''' za natečaj [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments 2026]]. Poln seznam je v [https://eid.gov.si Registru kulturne dediščine] (RKD), v spodnjem pa je izbor spomenikov za lažjo orientacijo. S klikom na gumb "Naloži" se odpre predpripravljen obrazec z vnešeno številko EŠD, imenom in lokacijo spomenika. {| class="wikitable sortable" |- ! EŠD || Ime || Lokacija || Naselje || Občina || Razglasitev || |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1304 1304] || Osp - Utrdba Jama || Vhod v Osapsko jamo (jamo Grad) je nad vasjo Osp, pod strmo Osapsko steno. || OSP || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1304&lat=&lon=&description=Osp_-_Utrdba_Jama|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1320 1320] || Črni Kal - Utrdba San Sergio || Nad vasjo Črni kal na izpostavljenem skalnatem masivu. Pomembna krajinska dominanta. || ČRNOTIČE || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1320&lat=&lon=&description=Črni_Kal_-_Utrdba_San_Sergio|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1321 1321] || Socerb - Cerkev sv. Socerba || Cerkev stoji na kraškem bregu, na robu vasi. || SOCERB || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1321&lat=&lon=&description=Socerb_-_Cerkev_sv._Socerba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1323 1323] || Kastelec - Cerkev sv. Križa || Cerkev z zvonikom stoji na terasi ob robu vasi. || KASTELEC || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1323&lat=&lon=&description=Kastelec_-_Cerkev_sv._Križa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1325 1325] || Tinjan - Cerkev sv. Mihaela || Na dominantni točki na robu vasi, na obzidanem platoju prazgodovinskega gradišča. || TINJAN || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1325&lat=&lon=&description=Tinjan_-_Cerkev_sv._Mihaela|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1419 1419] || Bezovica - Cerkev Marijinega vnebovzetja || Cerkev dominira nad izvirom reke Rižane. Okoli cerkve je staro, opuščeno pokopališče. || BEZOVICA || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1419&lat=&lon=&description=Bezovica_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1424 1424] || Črnotiče - Cerkev sv. Pavla || Ob severnem dostopu v naselje, na pokopališču, ki ga obdaja kamnit zid z baročnim portalom. || ČRNOTIČE || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1424&lat=&lon=&description=Črnotiče_-_Cerkev_sv._Pavla|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C14311 14311] || Škocjan pri Kopru - Obcestni kamen beneške ceste || Obcestni kamen stoji levo ob stari cesti od pokopališča v Škocjanu do Bertokov, na razpotju pri Sv. Mihaelu (posest Činčin). || BERTOKI || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=14311&lat=&lon=&description=Škocjan_pri_Kopru_-_Obcestni_kamen_beneške_ceste|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1448 1448] || Glem - Cerkev Marijinega vnebovzetja || Ob dostopu v spodnji, južni del vasi, na ravnici ob trgu. || GLEM || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1448&lat=&lon=&description=Glem_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1449 1449] || Glem - Cerkev sv. Nazarija || Cerkev stojij na pokopališču na griču ob cesti, vzhodno od vasi. || GLEM || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1449&lat=&lon=&description=Glem_-_Cerkev_sv._Nazarija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1451 1451] || Koštabona - Cerkev sv. Andreja || Cerkev stoji na koncu naravnega pomola, na katerega je postavljena vas. Zavzema najbolj izpostavljeno točko naselja in predstavlja izjemno prostorsko dominanto. || KOŠTABONA || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1451&lat=&lon=&description=Koštabona_-_Cerkev_sv._Andreja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1453 1453] || Koštabona - Kapela sv. Elije || V središču vasi. || KOŠTABONA || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1453&lat=&lon=&description=Koštabona_-_Kapela_sv._Elije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1454 1454] || Podpeč pri Črnem Kalu - Cerkev sv. Helene || Na spodnjem pasu, jugozahodno pod vasjo. || PODPEČ || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1454&lat=&lon=&description=Podpeč_pri_Črnem_Kalu_-_Cerkev_sv._Helene|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1455 1455] || Pomjan - Cerkev Marijinega rojstva || Cerkev stoji v vzhodnem delu gručaste vasi, ob razširitvi ceste v manjši vaški trg, ki vodi v Šmarje. || POMJAN || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1455&lat=&lon=&description=Pomjan_-_Cerkev_Marijinega_rojstva|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1456 1456] || Popetre - Cerkev sv. Andreja || Cerkev leži nad vaškim trgom ob vzhodnem robu vasi. Okoli cerkve je pokopališče, obdano z zidom. || POPETRE || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1456&lat=&lon=&description=Popetre_-_Cerkev_sv._Andreja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1457 1457] || Predloka - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Na področju poznorimske naselbine, na pobočju, ki se spušča proti izviru reke Rižane. || PREDLOKA || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1457&lat=&lon=&description=Predloka_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1458 1458] || Pregara - Cerkev sv. Simona || Na pokopališču na manjši vzpetini vzhodno od strnjenega naselja. || PREGARA || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1458&lat=&lon=&description=Pregara_-_Cerkev_sv._Simona|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1460 1460] || Puče - Cerkev Karmelske matere božje || Cerkev stoji ob glavni vaški komunikaciji, na dostopu v vas. Okoli cerkve je pokopališče. || PUČE || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1460&lat=&lon=&description=Puče_-_Cerkev_Karmelske_matere_božje|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1463 1463] || Smokvica - Cerkev sv. Marije Magdalene || Cerkev stoji jugozahodno od vasi ob cesti, ki pelje iz Gradišča v Movraž. || SMOKVICA || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1463&lat=&lon=&description=Smokvica_-_Cerkev_sv._Marije_Magdalene|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1466 1466] || Truške - Cerkev sv. Kancijana || Cerkev stoji na robu zaselka, na naravnem pomolu, obdana z visokimi cipresami. Povdarjena dominanta v prostoru. || TRUŠKE || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1466&lat=&lon=&description=Truške_-_Cerkev_sv._Kancijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1467 1467] || Zanigrad - Cerkev sv. Štefana || Orientirana cerkev stoji na razglednem pomolu nad Hrastovljami in Podpečjo, na robu opuščenega zaselka. Okoli cerkve je obzidje. || ZANIGRAD || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1467&lat=&lon=&description=Zanigrad_-_Cerkev_sv._Štefana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1468 1468] || Gradin - Utrdba V Gradu || Jugovzhodno od Gradina v smeri proti Tuljakom; na polkrožnem pomolu, omejenem s prepadom in strmim bregom. || BREZOVICA PRI GRADINU || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1468&lat=&lon=&description=Gradin_-_Utrdba_V_Gradu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1469 1469] || Podpeč pri Črnem Kalu - Obrambni stolp || Obrambni stolp stoji nad vasjo Podpeč, na vrhu skalne pečine. || PODPEČ || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1469&lat=&lon=&description=Podpeč_pri_Črnem_Kalu_-_Obrambni_stolp|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1526 1526] || Glem - Vas || Glem leži na strmem pobočju, ki se spušča proti sotočju dveh potokov. || GLEM || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1526&lat=&lon=&description=Glem_-_Vas|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1528 1528] || Topolovec - Vas || Topolovec leži na J delu Šavrinskega gričevja. || TOPOLOVEC || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1528&lat=&lon=&description=Topolovec_-_Vas|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1531 1531] || Trebeše - Vas || Vas leži pod vrhom stožčaste vzpetine ob cesti, ki se odcepi desno od ceste Gračišče - Brezovica. || TREBEŠE || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1531&lat=&lon=&description=Trebeše_-_Vas|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1532 1532] || Trsek - Vas || Gručasta vas na griču med dolinama Dernarnika in Dragonje, nepozidano sedlo in vplivno območje, ki se razprostira po grebenih proti dolinama. || TRSEK || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1532&lat=&lon=&description=Trsek_-_Vas|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1553 1553] || Črni Kal - Hiša Črni Kal 38 || Črni Kal 38. Sredi strnjeno pozidanega vaškega jedra; v dvorišču (ki ga obdajajo sklenjena stanovanjska in gospodarska poslopja), s fasado orientirano na dvorišče. || ČRNI KAL || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1553&lat=&lon=&description=Črni_Kal_-_Hiša_Črni_Kal_38|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1566 1566] || Gradišče pri Divači - Cerkev sv. Helene || Na griču gradišča v vasi. || GRADIŠČE PRI DIVAČI || {{q|Q557216}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1566&lat=&lon=&description=Gradišče_pri_Divači_-_Cerkev_sv._Helene|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C15672 15672] || Podgorje pod Slavnikom - Hiša Podgorje 29 || Podgorje 29. Hiša stoji v severnem delu starega vaškega jedra. || PODGORJE || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=15672&lat=&lon=&description=Podgorje_pod_Slavnikom_-_Hiša_Podgorje_29|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C1582 1582] || Koper - Palača Ulica OF 8 in 10 || Ulica OF 8 in 10. Stoji v uličnem nizu z glavno fasado orientirana na ulico. Nedokončana palača ima na dvoriščni strani vrt. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=1582&lat=&lon=&description=Koper_-_Palača_Ulica_OF_8_in_10|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C178 178] || Hrastovlje - Vas || Vas Hrastovlje leži sredi Hrastovskega dola, v zgornji Rižanski dolini. || HRASTOVLJE || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=178&lat=&lon=&description=Hrastovlje_-_Vas|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C180 180] || Hrastovlje - Domačija Hrastovlje 38 || Hrastovlje 38. Domačija stoji v jedru vasi. || HRASTOVLJE || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=180&lat=&lon=&description=Hrastovlje_-_Domačija_Hrastovlje_38|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C198 198] || Izola - Palača Besenghi degli Ughi || Gregorčičeva ulica 76. Ob razširitvi Gregorčičeve ulice, vogalno ob stišišču Gregorčičeve in Giordanove ulice. || IZOLA || {{q|Q12042076}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=198&lat=&lon=&description=Izola_-_Palača_Besenghi_degli_Ughi|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C21643 21643] || Koper - Mestno obzidje v Pristaniški ulici || Pristaniška ulica 15 in 17 || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=21643&lat=&lon=&description=Koper_-_Mestno_obzidje_v_Pristaniški_ulici|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C21848 21848] || Koper - Mestno obzidje na Vojkovem nabrežju in Gramscijevem trgu || Vojkovo nabrežje - Gramscijev trg (danes zasuto nekdanje pristanišče). || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=21848&lat=&lon=&description=Koper_-_Mestno_obzidje_na_Vojkovem_nabrežju_in_Gramscijevem_trgu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C21849 21849] || Koper - Mestno obzidje na Prešernovem trgu || Obzidje je ohranjeno ob vratih Muda, na južnem robu mestnega jedra, ob nekdanjem kopenskem dostopu v mesto, med hišama Prešernov trg 4 in 5. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=21849&lat=&lon=&description=Koper_-_Mestno_obzidje_na_Prešernovem_trgu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C235 235] || Koper - Mestno jedro || Mestno jedro je na severnem območju istrskega polotoka, ob Koprskem zalivu in ob izlivih Rižane. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=235&lat=&lon=&description=Koper_-_Mestno_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C237 237] || Koper - Armeria || Titov trg 5. Vogalno (s stransko fasado) ob izteku Kidričeve ulice na trg, poenotena s sosednjo Foresterijo zapira zahodno tržno stranico glavnega trga nasproti stolnice. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=237&lat=&lon=&description=Koper_-_Armeria|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C239 239] || Koper - Cerkev Marijinega vnebovzetja || Razsežna cerkev stoji na vzhodni strani glavnega mestnega trga (Titov trg), z južno stranico in apsido je orientirana na Trg Brolo in z glavno fasado na Titov trg. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=239&lat=&lon=&description=Koper_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C240 240] || Koper - Stavba Fontico || Trg Brolo 4 (prej Trg revolucije 4). Z glavno fasado orientirana na trg tvori, skupaj s sosednjo palačo, vzhodno tržno stranico v srednjeveškem mestnem jedru. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=240&lat=&lon=&description=Koper_-_Stavba_Fontico|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C242 242] || Koper - Hiša Gramscijev trg 4 in 5 || Gramscijev trg 4, 5. Vogalno ob izteku Levje ulice na trg (na vzhodni strani mesta), z glavno fasado orientirano na trg. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=242&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Gramscijev_trg_4_in_5|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C245 245] || Koper - Palača Gortanov trg 13 || Gortanov trg 13. V stavbnem nizu, na jugovzhodnem delu tržne stranice. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=245&lat=&lon=&description=Koper_-_Palača_Gortanov_trg_13|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C24521 24521] || Lipica - Kraška kulturna krajina || Kraška kulturna krajina se razteza zunaj mejnega suhozida Kobilarne Lipica, ob italijanski meji, zahodno od vasi Lokev. || LIPICA || {{q|Q554854}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=24521&lat=&lon=&description=Lipica_-_Kraška_kulturna_krajina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C246 246] || Koper - Palača Kreljeva 6 || Kreljeva 6. V srednjeveškem jedru Kopra. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=246&lat=&lon=&description=Koper_-_Palača_Kreljeva_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C247 247] || Koper - Palača Kidričeva 19 || Kidričeva ulica 19. V uličnem nizu z glavno fasado orientirano na razširitev Kidričeve ulice na Carpacciov trg, ki ga omejuje na južni strani. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=247&lat=&lon=&description=Koper_-_Palača_Kidričeva_19|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C248 248] || Koper - Palača Trg Brolo 1 || Trg Brolo 1. Za apsido stolnice zaključuje severno tržno stranico. Z glavno fasado orientirana na trg. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=248&lat=&lon=&description=Koper_-_Palača_Trg_Brolo_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C249 249] || Koper - Palača Cankarjeva 9 || Cankarjeva 9, 9a, 9b. V jedru srednjeveškega mesta ob Cankarjevi ulici. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=249&lat=&lon=&description=Koper_-_Palača_Cankarjeva_9|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C250 250] || Koper - Palača Gallusova 2 || Gallusova ulica 2. Palača (nekdanje najpomebnejše koprske plemiške družine) stoji kot dominanta v jedru mesta, ob izteku Gallusove ulice na Trg Brolo, z glavno fasado orientirana na ulico. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=250&lat=&lon=&description=Koper_-_Palača_Gallusova_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C251 251] || Koper - Hiša Solinska 2 || Solinska 2. Vogalna hiša stoji na robu ob obzidju in Valvasorjevi ulici v srednjeveškem jedru mesta. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=251&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Solinska_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C252 252] || Koper - Pretorska palača || Titov trg 3. Z glavno fasado omejuje južno tržno stranico. Ob stolnici je osrednji objekt glavnega mestnega trga. V podhodu palače se na trg izteka Čevljarska ulica. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=252&lat=&lon=&description=Koper_-_Pretorska_palača|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C253 253] || Koper - Rotunda sv. Elije || Dijaška ulica. Globlje v ozki ulici (na začetku mestne četrti, imenovane Bošadraga) ob palači De Belli (v Cankarjevi ulici); v srednjeveškem mestnem jedru. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=253&lat=&lon=&description=Koper_-_Rotunda_sv._Elije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C254 254] || Koper - Vodnjak Da Ponte || Prešernov trg. Na severni strani trga (ki se odpira na rob historičnega mesta). || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=254&lat=&lon=&description=Koper_-_Vodnjak_Da_Ponte|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C255 255] || Koper - Mestna vrata Muda || Vrata z ostanki obzidja oblikujejo južno stranico Prešernovega trga, na južni, robni strani mestnega jedra, v osi glavnega dostopa v mesto. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=255&lat=&lon=&description=Koper_-_Mestna_vrata_Muda|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C261 261] || Korte - Kmečki dvorec Korte 97, 98, 99 || Korte 97, 98, 99. Objekt leži ob osrednji komunikaciji na SV koncu vasi. || KORTE || {{q|Q12042076}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=261&lat=&lon=&description=Korte_-_Kmečki_dvorec_Korte_97,_98,_99|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C288 288] || Križ pri Sežani - Komunska kašča || Kašča stoji ob cerkvi na J robu vasi. || KRIŽ || {{q|Q554854}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=288&lat=&lon=&description=Križ_pri_Sežani_-_Komunska_kašča|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C291 291] || Krkavče - Vas || Vas leži na JZ delu Šavrinskega gričevja, na ozkem pomolu na robu slemena nad Krkavškim potokom. || KRKAVČE || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=291&lat=&lon=&description=Krkavče_-_Vas|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C292 292] || Krkavče - Cerkev sv. Mihaela || Na trgu v jedru vasi, na robu naravnega pomola (na dveh ogromnih naravnih kamnitih ploščah). || KRKAVČE || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=292&lat=&lon=&description=Krkavče_-_Cerkev_sv._Mihaela|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3589 3589] || Slope - Cerkev sv. Križa || Cerkev stoji na griču, vzhodno od vasi Slope. || SLOPE || {{q|Q556206}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3589&lat=&lon=&description=Slope_-_Cerkev_sv._Križa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3590 3590] || Bač pri Materiji - Cerkev sv. Jurija || Cerkev je postavljena na prepadnem robu platoja, severno od vasi Bač pri Materiji. || BAČ PRI MATERIJI || {{q|Q556206}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3590&lat=&lon=&description=Bač_pri_Materiji_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3622 3622] || Dolnje Ležeče - Cerkev sv. Trojice || Cerkev stoji na trgu sredi vasi. || DOLNJE LEŽEČE || {{q|Q557216}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3622&lat=&lon=&description=Dolnje_Ležeče_-_Cerkev_sv._Trojice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3629 3629] || Mihele - Cerkev sv. Elije || Zahodno od vasi Mihele. || MIHELE || {{q|Q556206}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3629&lat=&lon=&description=Mihele_-_Cerkev_sv._Elije|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3635 3635] || Dutovlje - Cerkev sv. Jurija || Cerkev stoji sredi vasi Dutovlje, severno ob glavni cesti skozi vas. || DUTOVLJE || {{q|Q554854}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3635&lat=&lon=&description=Dutovlje_-_Cerkev_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3637 3637] || Korte - Cerkev sv. Antona Puščavnika || Korte (prej Dvori nad Izolo). Cerkev stoji na mestu starejše cerkve na vrhu grebena sredi razpotegnjene vasi. || KORTE || {{q|Q12042076}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3637&lat=&lon=&description=Korte_-_Cerkev_sv._Antona_Puščavnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3652 3652] || Golac - Cerkev sv. Nikolaja || Cerkev stoji na platoju, na severni strani vasi. || GOLAC || {{q|Q556206}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3652&lat=&lon=&description=Golac_-_Cerkev_sv._Nikolaja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3653 3653] || Poljane pri Podgradu - Cerkev sv. Antona Padovanskega || Sredi vasi Poljane. || POLJANE PRI PODGRADU || {{q|Q556206}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3653&lat=&lon=&description=Poljane_pri_Podgradu_-_Cerkev_sv._Antona_Padovanskega|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3682 3682] || Hrpelje - Cerkev sv. Antona Puščavnika || Na griču vzhodno od vasi Hrpelje. || HRPELJE || {{q|Q556206}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3682&lat=&lon=&description=Hrpelje_-_Cerkev_sv._Antona_Puščavnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3684 3684] || Obrov - Cerkev Gospodovega oznanjenja || Stoji na samem, severozahodno od vasi Obrov. || OBROV || {{q|Q556206}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3684&lat=&lon=&description=Obrov_-_Cerkev_Gospodovega_oznanjenja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3685 3685] || Javorje pri Obrovu - Cerkev sv. Janeza Evangelista || Severovzhodno pred vasjo Javorje. || JAVORJE || {{q|Q556206}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3685&lat=&lon=&description=Javorje_pri_Obrovu_-_Cerkev_sv._Janeza_Evangelista|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C37 37] || Boršt nad Dragonjo - Cerkev sv. Roka || Na jugozahodnem robu gručaste vasi, ob cesti, ki pelje proti Laborju. || BORŠT || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=37&lat=&lon=&description=Boršt_nad_Dragonjo_-_Cerkev_sv._Roka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3717 3717] || Izola - Cerkev Marije Alietske || Spinčičeva ulica || IZOLA || {{q|Q12042076}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3717&lat=&lon=&description=Izola_-_Cerkev_Marije_Alietske|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3744 3744] || Klanec pri Kozini - Cerkev sv. Petra || Južno pod vasjo Klanec pri Kozini. || KLANEC PRI KOZINI || {{q|Q556206}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3744&lat=&lon=&description=Klanec_pri_Kozini_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3745 3745] || Petrinje - Cerkev sv. Fabijana in Sebastijana || Zahodno od vasi Petrinje, ob cesti Kozina - Črni Kal. || PETRINJE || {{q|Q556206}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3745&lat=&lon=&description=Petrinje_-_Cerkev_sv._Fabijana_in_Sebastijana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3746 3746] || Prešnica - Cerkev sv. Jedrti || Stoji sredi vasi Prešnica. || PREŠNICA || {{q|Q556206}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3746&lat=&lon=&description=Prešnica_-_Cerkev_sv._Jedrti|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3747 3747] || Beka - Cerkev sv. Lovrenca || Cerkev stoji v južnem delu vasi. || BEKA || {{q|Q556206}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3747&lat=&lon=&description=Beka_-_Cerkev_sv._Lovrenca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3748 3748] || Ocizla - Cerkev sv. Marije Magdalene || Zahodno od vasi Ocizla, na samem. || OCIZLA || {{q|Q556206}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3748&lat=&lon=&description=Ocizla_-_Cerkev_sv._Marije_Magdalene|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3766 3766] || Komen - Cerkev Marijinega vnebovzetja || Cerkev stoji na samem, vzhodno od Komna. || MALI DOL || {{q|Q15283322}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3766&lat=&lon=&description=Komen_-_Cerkev_Marijinega_vnebovzetja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3767 3767] || Koper - Cerkev sv. Bassa || Na Prešernovem trgu v jedru mesta, nedaleč od vrat Muda. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3767&lat=&lon=&description=Koper_-_Cerkev_sv._Bassa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3768 3768] || Koper - Cerkev sv. Blaža || Dellavalijeva ulica. Samostojno stoječa med stavbnim nizom Dellavalijeve ulice z glavno fasado orientirano na ulico. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3768&lat=&lon=&description=Koper_-_Cerkev_sv._Blaža|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3769 3769] || Koper - Samostan klarisinj || Goriška ulica 6. Ob Kreljevi ulici z glavno fasado orientirano na (danes zazidan) ozek prehod Goriške ulice. Kompleks zavzema plato med Konzulsko, Kreljevo in Goriško ulico in Giordanovim trgom. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3769&lat=&lon=&description=Koper_-_Samostan_klarisinj|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3770 3770] || Koper - Cerkev sv. Jakoba || Cerkev stoji na ploščadi, Martinčev trg, vzhodno od Trga Brolo. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3770&lat=&lon=&description=Koper_-_Cerkev_sv._Jakoba|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3773 3773] || Koper - Cerkev sv. Miklavža || Kidričeva ulica. V stavbnem nizu Kidričeve ulice z glavno fasado orientirano na ulico. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3773&lat=&lon=&description=Koper_-_Cerkev_sv._Miklavža|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3777 3777] || Koper - Kapela sv. Justa || Kapela stoji na Giordanovem trgu. Vogalno ob izteku Kreljeve ulice na trg. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3777&lat=&lon=&description=Koper_-_Kapela_sv._Justa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3778 3778] || Koper - Kapela sv. Tomaža || Obzidna ulica. Ob prelomnici ob Obzidni ulici, kjer se spušča pot proti Tovarniški ulici. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3778&lat=&lon=&description=Koper_-_Kapela_sv._Tomaža|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3779 3779] || Koper - Kapela sv. Trojice || Kidričeva ulica. V stavbnem nizu Kidričeve ulice, ob palači Totto ex Gavardo, z glavno fasado orientirano na ulico. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3779&lat=&lon=&description=Koper_-_Kapela_sv._Trojice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3803 3803] || Sveti Peter - Cerkev sv. Petra || Cerkev stoji na najdominantnejšem delu vasi Sv. Peter (prej Raven), kjer se glavna vaška komunikacija prelije v vaški trg. || SV. PETER || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3803&lat=&lon=&description=Sveti_Peter_-_Cerkev_sv._Petra|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3832 3832] || Lokev - Kapela Marije Pomočnice || Kapela stoji znotraj cerkvene ograde župnijske cerkve sv. Mihaela v Lokvi. || LOKEV || {{q|Q554854}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3832&lat=&lon=&description=Lokev_-_Kapela_Marije_Pomočnice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3873 3873] || Piran - Krstilnica sv. Janeza Krstnika || Pred zvonikom sv. Jurija samostojno stoji krstilnica sv. Janeza Krstnika na začetku vzpetine, ki se dviguje nad Piranom. Od dostopne poti (Adamičeva ulica) je dvignjena, stopnišče vodi do vhoda. || PIRAN || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3873&lat=&lon=&description=Piran_-_Krstilnica_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3874 3874] || Piran - Cerkev Marije Snežne || Bolniška ulica. V stavbnem nizu ozke Bolniške ulice, zahodno ob Frančiškanskem samostanu. || PIRAN || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3874&lat=&lon=&description=Piran_-_Cerkev_Marije_Snežne|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3877 3877] || Piran - Cerkev sv. Roka || Samostojno postavljena cerkev stoji na južni strani mesta, zapira vzhodno stranico Trga bratstva. || PIRAN || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3877&lat=&lon=&description=Piran_-_Cerkev_sv._Roka|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3894 3894] || Podgorje pod Slavnikom - Cerkev sv. Sabe || Na južnem delu vasi Podgorje. || PODGORJE || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3894&lat=&lon=&description=Podgorje_pod_Slavnikom_-_Cerkev_sv._Sabe|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3895 3895] || Rakitovec pri Hrastovljah - Cerkev sv. Križa || Sredi vasi Rakitovec, na manjši vzpetini. || RAKITOVEC || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3895&lat=&lon=&description=Rakitovec_pri_Hrastovljah_-_Cerkev_sv._Križa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3949 3949] || Zazid - Cerkev sv. Martina || Na severozahodnem koncu vasi Zazid. || ZAZID || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3949&lat=&lon=&description=Zazid_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3976 3976] || Rodik - Cerkev sv. Trojice || Stoji sredi vasi Rodik. || RODIK || {{q|Q556206}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3976&lat=&lon=&description=Rodik_-_Cerkev_sv._Trojice|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3977 3977] || Podgrad pri Vremah - Cerkev sv. Janeza Krstnika || Cerkev, orientirana proti severovzhodu, stoji v cerkveni ogradi na vzpetini jugozahodno nad vasjo. || PODGRAD PRI VREMAH || {{q|Q557216}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3977&lat=&lon=&description=Podgrad_pri_Vremah_-_Cerkev_sv._Janeza_Krstnika|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3980 3980] || Naklo pri Divači - Cerkev sv. Brikcija || Obzidana cerkev stoji na samem, južno od vasi Naklo in ceste Matavun - Škoflje. || NAKLO || {{q|Q557216}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3980&lat=&lon=&description=Naklo_pri_Divači_-_Cerkev_sv._Brikcija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3989 3989] || Gabrče - Cerkev sv. Antona Padovanskega || Proti severovzhodu orientirana cerkev stoji na vzpetini sredi vasi Gabrče. || GABRČE || {{q|Q557216}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3989&lat=&lon=&description=Gabrče_-_Cerkev_sv._Antona_Padovanskega|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C3993 3993] || Dolenja vas pri Senožečah - Območje tabora in cerkve || Tabor je severno nad vasjo Dolenja vas. || DOLENJA VAS || {{q|Q557216}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=3993&lat=&lon=&description=Dolenja_vas_pri_Senožečah_-_Območje_tabora_in_cerkve|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4004 4004] || Slivje - Cerkev sv. Martina || Stoji na samem, jugozahodno od vasi Slivje. || SLIVJE || {{q|Q556206}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4004&lat=&lon=&description=Slivje_-_Cerkev_sv._Martina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4005 4005] || Markovščina - Cerkev sv. Antona Padovanskega || V severnem delu vasi Markovščina. || MARKOVŠČINA || {{q|Q556206}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4005&lat=&lon=&description=Markovščina_-_Cerkev_sv._Antona_Padovanskega|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4006 4006] || Gradišče pri Materiji - Cerkev sv. Primoža || Ob cesti Markovščina - Obrov, pred vasjo Gradišče pri Materiji. || GRADIŠČE PRI MATERIJI || {{q|Q556206}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4006&lat=&lon=&description=Gradišče_pri_Materiji_-_Cerkev_sv._Primoža|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4008 4008] || Orehek pri Materiji - Cerkev sv. Štefana || Južno pod vasjo Orehek, na vzpetini. || OREHEK PRI MATERIJI || {{q|Q556206}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4008&lat=&lon=&description=Orehek_pri_Materiji_-_Cerkev_sv._Štefana|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4021 4021] || Strunjan - Cerkev Marijinega prikazovanja || Cerkev stoji na dominantni legi na vrhu hriba ob južni obali Strunjanskega zaliva, severno ob frančiškanskem samostanu. || STRUNJAN || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4021&lat=&lon=&description=Strunjan_-_Cerkev_Marijinega_prikazovanja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4054 4054] || Kobdilj - Cerkev sv. Gregorja || Cerkev stoji na griču jugovzhodno nad vasjo Štanjel in severozahodno nad Kobdiljem. || KOBDILJ || {{q|Q15283322}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4054&lat=&lon=&description=Kobdilj_-_Cerkev_sv._Gregorja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4057 4057] || Bogo - Cerkev sv. Katarine || Cerkev stoji severno nad vasjo Bogo, na griču Taber (Tabor). || BOGO || {{q|Q554854}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4057&lat=&lon=&description=Bogo_-_Cerkev_sv._Katarine|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4072 4072] || Šepulje - Cerkev sv. Antona || Cerkev stoji v cerkveni ogradi, na samem, jugovzhodno od vasi Šepulje. || ŠEPULJE || {{q|Q554854}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4072&lat=&lon=&description=Šepulje_-_Cerkev_sv._Antona|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4073 4073] || Tomaj - Cerkev Device Marije v Britofu || Cerkev v ogradi, kjer je bilo pokopališče, stoji na zahodnem robu vasi Tomaj. || TOMAJ || {{q|Q554854}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4073&lat=&lon=&description=Tomaj_-_Cerkev_Device_Marije_v_Britofu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4075 4075] || Križ pri Sežani - Cerkev sv. Križa || Cerkev stoji v cerkveni ogradi južno pod vasjo, ob cesti Križ-Šmarje. || KRIŽ || {{q|Q554854}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4075&lat=&lon=&description=Križ_pri_Sežani_-_Cerkev_sv._Križa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4084 4084] || Trsek - Cerkev sv. Brigite || Na griču nad Zgornjo vasjo Trsek stoji cerkev, ki je orientirana proti zahodu. V bližini je pokopališče. || TRSEK || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4084&lat=&lon=&description=Trsek_-_Cerkev_sv._Brigite|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4124 4124] || Famlje - Cerkev sv. Tomaža apostola || Cerkev stoji v delno porušeni cerkveni ogradi sredi vasi Famlje. || FAMLJE || {{q|Q557216}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4124&lat=&lon=&description=Famlje_-_Cerkev_sv._Tomaža_apostola|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C414 414] || Lokev - Domačija Lokev 138 || Lokev 138. Domačija stoji ob cesti v J delu jedra vasi. || LOKEV || {{q|Q554854}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=414&lat=&lon=&description=Lokev_-_Domačija_Lokev_138|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C4769 4769] || Sveti Peter - Vas || Vas leži v južnem delu občine Piran. Ima strateško lego na planoti vrh vzpetine, ki se spušča v dolino reke Dragonje in njenih pritokov. || SV. PETER || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=4769&lat=&lon=&description=Sveti_Peter_-_Vas|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5000 5000] || Famlje - Razvaline gradu Školj || Nad vasjo Famlje se od glavne ceste proti zahodu odcepi približno dva km dolg kolovoz. Utrjena pot vodi do vhoda v grad. || GORIČE PRI FAMLJAH || {{q|Q557216}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5000&lat=&lon=&description=Famlje_-_Razvaline_gradu_Školj|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C5011 5011] || Škocjanske jame - Arheološko najdišče Tominčeva jama || Vhod v Tominčevo jamo se odpira v Veliki dolini, na desnem bregu Reke, med velikim naravnim mostom in ponorom. || ŠKOCJAN || {{q|Q557216}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=5011&lat=&lon=&description=Škocjanske_jame_-_Arheološko_najdišče_Tominčeva_jama|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C508 508] || Padna - Vas || Padna leži na pomolu v JZ delu Šavrinskega gričevja. || PADNA || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=508&lat=&lon=&description=Padna_-_Vas|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C513 513] || Piran - Mestno jedro || Na ozkem polotoku na severni strani Piranskega zaliva v Istri, severno od Portoroža. || PIRAN || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=513&lat=&lon=&description=Piran_-_Mestno_jedro|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C515 515] || Piran - Cerkev Marije Zdravja || Cerkev stoji na Prešernovem nabrežju, na izjemni lokaciji na robu rta na zahodnem koncu mesta; s prezbiterijem se drži rondele in zvonika, ki je obenem svetilnik. || PIRAN || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=515&lat=&lon=&description=Piran_-_Cerkev_Marije_Zdravja|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C531 531] || Podbreže - Skedenj Podbreže 13 || Podbreže 13. Leži v jedru vasi. || PODBREŽE || {{q|Q554854}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=531&lat=&lon=&description=Podbreže_-_Skedenj_Podbreže_13|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C532 532] || Podgorje pod Slavnikom - Znamenje sv. Antona || Znamenje stoji na križišču na S robu vasi. || PODGORJE || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=532&lat=&lon=&description=Podgorje_pod_Slavnikom_-_Znamenje_sv._Antona|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C543 543] || Podpeč pri Črnem Kalu - Kmečka hiša Podpeč 16 || Podpeč 16. Na južnem robu vasi. || PODPEČ || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=543&lat=&lon=&description=Podpeč_pri_Črnem_Kalu_-_Kmečka_hiša_Podpeč_16|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C544 544] || Podpeč pri Črnem Kalu - Kmečka hiša Podpeč 30 || Podpeč 30. Stoji ob cesti v S delu vasi. || PODPEČ || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=544&lat=&lon=&description=Podpeč_pri_Črnem_Kalu_-_Kmečka_hiša_Podpeč_30|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C607 607] || Sveti Peter - Zaselek Goreli || Goreli leži JZ od jedra vasi. || SV. PETER || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=607&lat=&lon=&description=Sveti_Peter_-_Zaselek_Goreli|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7169 7169] || Piran - Hiša Bolniška 12 || Bolniška ulica 12. Hiša stoji na vogalu v stavbnem nizu, z glavno fasado orientirana na ulico. || PIRAN || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7169&lat=&lon=&description=Piran_-_Hiša_Bolniška_12|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C717 717] || Sveto pri Komnu - Cerkev sv. Egidija || V vaškem jedru, ob križišču in razširitvi z lipo in vodnjakom. || SVETO || {{q|Q15283322}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=717&lat=&lon=&description=Sveto_pri_Komnu_-_Cerkev_sv._Egidija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7171 7171] || Piran - Hiša Gallusova 2 || Gallusova ulica 2. Ob izteku Gallusove ulice na Piazza Vecchia (Prvomajski trg); z glavno fasado orientirana na trg. || PIRAN || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7171&lat=&lon=&description=Piran_-_Hiša_Gallusova_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7172 7172] || Piran - Hiša Gregorčičeva 8 || Gregorčičeva ulica 8. V odcepu Gregorčičeve ulice na severni strani, s fasado orientirana na odcep ulice. || PIRAN || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7172&lat=&lon=&description=Piran_-_Hiša_Gregorčičeva_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7178 7178] || Piran - Hiša Prvomajski trg 2 || Prvomajski trg 2. V stavbnem nizu južne stranice najstarejšega mestnega trga - Piazza Vecchia (Prvomajski trg), z glavno fasado orientirano na trg. || PIRAN || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7178&lat=&lon=&description=Piran_-_Hiša_Prvomajski_trg_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7179 7179] || Piran - Hiša Pusterla 11 || Pusterla 11. Z glavno fasado orientirano na razširitev ulice na izteku Pusterle proti morju. || PIRAN || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7179&lat=&lon=&description=Piran_-_Hiša_Pusterla_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7180 7180] || Piran - Hiša Savudrijska 9 || Savudrijska ulica 9. V stavbnem nizu Savudrijske ulice z glavno fasado orientirana na razširitveni prostor ob stičišču z Levstikovo ulico. || PIRAN || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7180&lat=&lon=&description=Piran_-_Hiša_Savudrijska_9|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7183 7183] || Piran - Hiša Tartinijev trg 10 || Tartinijev trg 10. V izstopajočem nizu vzhodne stranice glavnega mestnega trga. || PIRAN || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7183&lat=&lon=&description=Piran_-_Hiša_Tartinijev_trg_10|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7188 7188] || Piran - Zvonik sv. Jurija || Zvonik je samostojna stavba med cerkvijo sv. Jurija in baptisterijem na grebenu griča nad mestom Piran. Dostopna pot (Adamičeva ulica) poteka od nekdaj glavne mestne ulice po grebenu hriba. || PIRAN || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7188&lat=&lon=&description=Piran_-_Zvonik_sv._Jurija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7189 7189] || Piran - Dolfinova vrata z obzidjem || Obzidna ulica. V ohranjenem delu obzidja s pročeljem orientiranim na Obzidno ulico. || PIRAN || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7189&lat=&lon=&description=Piran_-_Dolfinova_vrata_z_obzidjem|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7190 7190] || Piran - Obzidje na pobočju Mogorona || Obzidje na pobočju Mogorona poteka vzdolžno od vrha vzpetine, mimo platoja (nogometnega igrišča), ob Rozmanovi ulici (Prva in Druga Rašporska vrata) do izteka na Trg bratstva in Ulice svobode z vrati Marci || PIRAN || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7190&lat=&lon=&description=Piran_-_Obzidje_na_pobočju_Mogorona|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7191 7191] || Piran - Miljska vrata z obrambnim stolpom in obzidjem || Turšičev trg, Prešernovo nabrežje. Mestna vrata so v ohranjenem delu obzidja z obrambnim stolpom na Turšičevem trgu, z delom obzidja v južni fasadi stavbe Vegova 1, v stavbnem nizu na Prešernovem nabre || PIRAN || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7191&lat=&lon=&description=Piran_-_Miljska_vrata_z_obrambnim_stolpom_in_obzidjem|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7192 7192] || Piran - Obzidje v Ulici IX. korpusa || Del mestnega obzidja je pri stavbi Župnijskega urada pri hiši Ulica IX. korpusa 25. || PIRAN || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7192&lat=&lon=&description=Piran_-_Obzidje_v_Ulici_IX._korpusa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7193 7193] || Piran - Poljska vrata || Vrata so povezovala najstarejši mestni del na Punti s četrtjo ob mandraču. Nanje prislonjena hiša Trubarjeva 10. || PIRAN || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7193&lat=&lon=&description=Piran_-_Poljska_vrata|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7194 7194] || Piran - Prva Rašporska vrata || Vrata so med stavbama Rozmanova ulica 16 in 41. || PIRAN || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7194&lat=&lon=&description=Piran_-_Prva_Rašporska_vrata|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7195 7195] || Piran - Vrata Marciana z delom obrambnega obzidnega stolpa || Ulica svobode. Na zaključku kopenskega obzidnega venca na pobočju Mogorona, na izteku Ulice svobode, s pročeljem orientiranim na Trg bratstva. || PIRAN || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7195&lat=&lon=&description=Piran_-_Vrata_Marciana_z_delom_obrambnega_obzidnega_stolpa|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7196 7196] || Piran - Stebra za zastave na Tartinijevem trgu || Tartinijev trg. Ob vhodu na glavni mestni trg. Prvotno stala pred staro Občinsko palačo. || PIRAN || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7196&lat=&lon=&description=Piran_-_Stebra_za_zastave_na_Tartinijevem_trgu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7224 7224] || Izola - Palača Krpanova 5 || Krpanova 5. Stavba stoji v uličnem nizu. || IZOLA || {{q|Q12042076}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7224&lat=&lon=&description=Izola_-_Palača_Krpanova_5|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7225 7225] || Izola - Hiša Ljubljanska 41 || Ljubljanska ulica 41, 41a, Ulica ob stolpu 6a. Hiša stoji v stavbnem nizu Ljubljanske ulice, z glavno fasado orientirana na ulico. || IZOLA || {{q|Q12042076}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7225&lat=&lon=&description=Izola_-_Hiša_Ljubljanska_41|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7246 7246] || Sežana - Graščina || Partizanska cesta 39, 41. Graščina stoji ob glavni cesti proti mejnemu prehodu Fernetiči. || SEŽANA || {{q|Q554854}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7246&lat=&lon=&description=Sežana_-_Graščina|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7256 7256] || Izola - Hiša Alietova 18 || Alietova ulica 18. Ob stičišču Alietove ulice s Trinkovo ulico; z glavno fasado orientirana na Alietovo ulico. || IZOLA || {{q|Q12042076}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7256&lat=&lon=&description=Izola_-_Hiša_Alietova_18|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7259 7259] || Portorož - Cerkev sv. Bernardina v Bernardinu || Del nekdanjega samostanskega kompleksa je na osrednjem trgu in razgledni ploščadi hotelskega kompleksa Bernardin. || PORTOROŽ || {{q|Q565170}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7259&lat=&lon=&description=Portorož__-_Cerkev_sv._Bernardina_v_Bernardinu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7301 7301] || Otošče - Ruševine gradu Stari grad || Utrdba je stala na strmem grebenu hriba Stari grad, med potokom Močilnikom in Žagarjevo domačijo. || OTOŠČE || {{q|Q557216}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7301&lat=&lon=&description=Otošče_-__Ruševine_gradu_Stari_grad|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7303 7303] || Podgrad pri Vremah - Ruševine gradu Završnik || Grad je stal na nizkem hribu nad vasjo Podgrad pri Vremah. || PODGRAD PRI VREMAH || {{q|Q557216}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7303&lat=&lon=&description=Podgrad_pri_Vremah_-_Ruševine_gradu_Završnik|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7335 7335] || Lokev - Beneški stolp || Beneški stolp stoji na trgu sredi vasi Lokev. || LOKEV || {{q|Q554854}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7335&lat=&lon=&description=Lokev_-_Beneški_stolp|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7337 7337] || Gabrče - Kapelica sv. Antona Padovanskega || Na križišču dveh poti ob cerkvi v Gabrčah. || GABRČE || {{q|Q557216}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7337&lat=&lon=&description=Gabrče_-_Kapelica_sv._Antona_Padovanskega|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7338 7338] || Gorenje pri Divači - Hiša Gorenje 14 || Gorenje pri Divači 14. V središču vasi. || GORENJE PRI DIVAČI || {{q|Q554854}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7338&lat=&lon=&description=Gorenje_pri_Divači_-_Hiša_Gorenje_14|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7349 7349] || Povir - Domačija Povir 68 || Povir 68. Domačija leži ob cerkvi sv. Petra in Pavla in župnišču. || POVIR || {{q|Q554854}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7349&lat=&lon=&description=Povir_-_Domačija_Povir_68|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7351 7351] || Skopo - Domačija Skopo 29 || Skopo 29. Na zahodnem robu vasi Skopo. || SKOPO || {{q|Q554854}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7351&lat=&lon=&description=Skopo_-_Domačija_Skopo_29|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7352 7352] || Skopo - Pil na Gorici || Pil stoji v središču vasi Skopo, na glavnem vaškem trgu. || SKOPO || {{q|Q554854}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7352&lat=&lon=&description=Skopo_-_Pil_na_Gorici|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7354 7354] || Škrbina - Domačija Škrbina 24 || Škrbina 24. Na zahodnem robu vasi. || ŠKRBINA || {{q|Q15283322}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7354&lat=&lon=&description=Škrbina_-_Domačija_Škrbina_24|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7356 7356] || Štjak - Kamniti križ na pokopališču || Križ je postavljen na pokopališču vasi Štjak, pred mrliško vežico. || ŠTJAK || {{q|Q554854}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7356&lat=&lon=&description=Štjak_-_Kamniti_križ_na_pokopališču|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C7598 7598] || Podpeč pri Črnem Kalu - Tabor Jama v gradu || Vhod v Jamo v gradu je nad vasjo Podpeč, približno 20 m pod obrambnim stolpom. || PODPEČ || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=7598&lat=&lon=&description=Podpeč_pri_Črnem_Kalu_-_Tabor_Jama_v_gradu|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C80 80] || Črni Kal - Vas || Vas leži na črnikalskem bregu pod Kraškim robom, ob cesti Koper - Ljubljana. || ČRNI KAL || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=80&lat=&lon=&description=Črni_Kal_-_Vas|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8280 8280] || Koper - Mestno obzidje v ulici Izolska vrata || Obzidje je ohranjeno v stavbnem nizu Ulica Izolska vrata 1 - 21. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8280&lat=&lon=&description=Koper_-_Mestno_obzidje_v_ulici_Izolska_vrata|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8283 8283] || Koper - Hiša De Rin || Cankarjeva ulica 3, Petronijeva 1. V vogalu Cankarjeve in Petronijeve ulice. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8283&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_De_Rin|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8284 8284] || Koper - Palača Cankarjeva 5 || Cankarjeva 5. Ob Cankarjevi ulici v središču mesta. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8284&lat=&lon=&description=Koper_-_Palača_Cankarjeva_5|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8286 8286] || Koper - Hiša Čevljarska 1 || Čevljarska ulica 1. Hiša se zajeda v vzhodno krilo Pretorske palače (z glavnim vhodom v podhodu palače); z glavno fasado orientirano na Čevljarsko ulico. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8286&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Čevljarska_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8287 8287] || Koper - Hiša Čevljarska 5 || Čevljarska 5. V Čevljarski ulici za zahodnim krilom Pretorske palače. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8287&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Čevljarska_5|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8288 8288] || Koper - Hiša Čevljarska 8 || Čevljarska 8. Samostojno stoječa palača v Čevljarski ulici, v bližini glavnega mestnega trga. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8288&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Čevljarska_8|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8289 8289] || Koper - Palača Čevljarska 17 || Čevljarska ulica 17. Zaključuje slepo uličico, ki se odcepi od Čevljarske ulice. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8289&lat=&lon=&description=Koper_-_Palača_Čevljarska_17|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8291 8291] || Koper - Palača Čevljarska 25 || Čevljarska ulica 25., Ulica OF 2. Na vogalu Čevljarske ulice in Ulice OF z glavno fasado orientirano na Čevljarsko ulico. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8291&lat=&lon=&description=Koper_-_Palača_Čevljarska_25|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8292 8292] || Koper - Hiša Čevljarska 30 || Čevljarska ulica 28 in 30. Hiša stoji na vogalu v stavbnem nizu Čevljarske ulice, z glavno fasado orientirana na ulico. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8292&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Čevljarska_30|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8293 8293] || Koper - Palača Čevljarska 38 || Čevljarska ulica 38, Tumova 2. Hiša stoji ob stičišču Čevljarske in Tumove ulice z glavno fasado orientirana na Čevljarsko ulico. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8293&lat=&lon=&description=Koper_-_Palača_Čevljarska_38|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8294 8294] || Koper - Palača Gallusova 1, 3 || Gallusova ulica 1, 3, Trg Brolo 7. Ob prehodu Gallusove ulice na Trg Brolo z glavno fasado orientirano na ulico. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8294&lat=&lon=&description=Koper_-_Palača_Gallusova_1,_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8295 8295] || Koper - Hiša Gallusova 5 || Gallusova ulica 5. Na vogalu ob križišču Gallusove ulice z ulico Stare pošte z glavno fasado orientirano na razširitev stičišča Gallusove ulice in Ulice OF. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8295&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Gallusova_5|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8296 8296] || Koper - Hiša Garibaldijeva 24 || Garibaldijeva ulica 24. V stavbnem nizu Garibaldijeve ulice. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8296&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Garibaldijeva_24|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8297 8297] || Koper - Hiša Garibaldijeva 26 || Garibaldijeva ulica 26. V stavbnem nizu Garibaldijeve ulice z glavno fasado orientirano na razširitev ulice, pod enotno streho s sosednjo hišo. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8297&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Garibaldijeva_26|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8298 8298] || Koper - Gimnazija Gimnazijski trg 7 || Gimnazijski trg 7. Na Gimnazijskem trgu z glavno fasado zapira južno tržno stranico. Pred stavbo je vrt. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8298&lat=&lon=&description=Koper_-_Gimnazija_Gimnazijski_trg_7|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8299 8299] || Koper - Palača Gortanov trg 11 || Gortanov trg 11, Župančičeva ulica 20. Ob stičišču Župančičeve ulice in Gortanovega trga (južna fasada), z glavno fasado orientirana na Župančičevo ulico. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8299&lat=&lon=&description=Koper_-_Palača_Gortanov_trg_11|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8300 8300] || Koper - Palača Izolska vrata 6 || Ulica Izolska vrata 6, Dellavallijeva ulica 9. Ob izteku Dellavalije ulice v stavbnem nizu ulice Izolska vrata, z glavno fasado orientirano na ulico Izolska vrata. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8300&lat=&lon=&description=Koper_-_Palača_Izolska_vrata_6|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8301 8301] || Koper - Hiša Kettejeva 12 || Kettejeva ulica 12. V stavbnem nizu, z glavno fasado orientirana na stičišče Kettejeve in Župančičeve ulice. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8301&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Kettejeva_12|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8303 8303] || Koper - Hiša Kidričeva 29, 31 in 33 || Kidričeva ulica 29, 31, 33. V stavbnem nizu ulice. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8303&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Kidričeva_29,_31_in_33|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8304 8304] || Koper - Hiša Kidričeva 35 || Kidričeva ulica 35, Santorijeva ulica 1. Hiša stoji v stavbnem nizu Kidričeve ulice ob križišču s Santorijevo ulico, z glavno fasado orientirana na Kidričevo ulico. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8304&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Kidričeva_35|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8305 8305] || Koper - Hiša Kosovelov trg 1 || Kosovelov trg 1. Na Kosovelom trgu z glavno fasado orientirano na iztek Marušičeve ulice na trg. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8305&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Kosovelov_trg_1|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8307 8307] || Koper - Hiša Mladinska 4 || Mladinska ulica 4. Hiša stoji v jedru srednjeveškega mesta, z glavno fasado je orientirana na ulico, leva stranska oblikuje ulični zamik. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8307&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Mladinska_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8308 8308] || Koper - Hiša Obzidna 9 || Obzidna ulica 9. Vogalna hiša z glavno fasado orientirana na Obzidno ulico. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8308&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Obzidna_9|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8310 8310] || Koper - Palača Resslova 2 || Resslova ulica 2, Kidričeva ulica 42. Vogalna stavba ob stičišču Resslove in Kidričeve ulice - kjer se odpira Carpacciov trg, z glavno fasado orientirana na Resslovo ulico. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8310&lat=&lon=&description=Koper_-_Palača_Resslova_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8311 8311] || Koper - Hiša Sabinijeva 3 || Sabinijeva ulica 3. V stavbnem nizu Sabinijeve ulice z glavno fasado orientirana na ulico. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8311&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Sabinijeva_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8312 8312] || Koper - Hiša Sabinijeva 10 in 10a || Sabinijeva ulica 10 in 10a. V južnem stavbnem nizu Sabinijeve ulice z glavno fasado orientirano na ulico. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8312&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Sabinijeva_10_in_10a|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8313 8313] || Koper - Hiša Tovarniška 2 || Tovarniška ulica 2, Božičeva ulica 1. Hiša stoji v srednjeveškem jedru mesta Koper. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8313&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Tovarniška_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8314 8314] || Koper - Palača Trg Brolo 3 || Trg Brolo 3. Palača zavzema reprezentančni, vzhodni del trga ob stišišču trga s Cankarjevo ulico, z glavno fasado orientirano na trg. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8314&lat=&lon=&description=Koper_-_Palača_Trg_Brolo_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8316 8316] || Koper - Palača Trubarjeva 2 || Trubarjeva ulica 2. Ob izteku Trubarjeve ulice na Titov trg (za Loggio in za stolnico; z vzhodno fasado do rotunde Carmine), z glavno fasado orientirana na Trubarjevo ulico. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8316&lat=&lon=&description=Koper_-_Palača_Trubarjeva_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8317 8317] || Koper - Palača Ulica OF 12 || Ulica OF 12. Na vogalu Volaričeve ulice in Ulice OF, z glavno fasado orientirano na Ulico OF. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8317&lat=&lon=&description=Koper_-_Palača_Ulica_OF_12|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8318 8318] || Koper - Stolp Trubarjeva 2 || Trubarjeva 2. V Trubarjevi ulici, prislonjena ob palačo del Bello v najožjem središču mesta. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8318&lat=&lon=&description=Koper_-_Stolp_Trubarjeva_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8319 8319] || Koper - Luška kapetanija || Ukmarjev trg 2. Na samem ob pomolu. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8319&lat=&lon=&description=Koper_-_Luška_kapetanija|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8320 8320] || Koper - Palača Ulica OF 3 || Ulica OF 3. V stavbnem nizu Ulice OF z glavno fasado orientirano na ulico. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8320&lat=&lon=&description=Koper_-_Palača_Ulica_OF_3|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8321 8321] || Koper - Hiša Ulica OF 16 || Ulica OF 16. Hiša stoji na križišču Ulice OF z Gallusovo ulico z glavno fasado orientirana na razširitev Ulice OF. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8321&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Ulica_OF_16|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8323 8323] || Koper - Hiša Verdijeva 2 || Verdijeva ulica 2. Hiša stoji v nizu ulice tik ob mestni loggi, ki so jo ob adaptaciji razširili v del njenega pritličja. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8323&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Verdijeva_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8324 8324] || Koper - Hiša Verdijeva 4 || Verdijeva ulica 4. V stavbnem nizu Verdijeve ulice z glavno fasado orientirana na ulico. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8324&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Verdijeva_4|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8326 8326] || Koper - Hiša Verdijeva 7, 7a || Verdijeva ulica 7 in 7a. V stavbnem nizu Verdijeve ulice. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8326&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Verdijeva_7,_7a|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8327 8327] || Koper - Hiša Vergerijev trg 2 || Vergerijev trg 2. V stavbnem nizu ob izteku Ulice pri izolskih vratih na Vergerijev trg. Na vzhodu zapira trg. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8327&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Vergerijev_trg_2|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8328 8328] || Koper - Hiša Župančičeva 17 || Župančičeva ulica 17. V stavbnem nizu ozkega zamika Župančičeve ulice z glavno fasado zapira zamik ulice. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8328&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Župančičeva_17|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8329 8329] || Koper - Hiša Župančičeva 23 || Župančičeva 23. Na vzhodnem delu Župančičeve ulice, ki stavbo v pritličju prebija s polkrožnim lokom, ki tvori prehod. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8329&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Župančičeva_23|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8330 8330] || Koper - Palača Župančičeva 28 || Župančičeva ulica 28, Ulica pri velikih vratih 7a. V stavbnem nizu Župančičeve ulice ob stičišču z Ulico pri velikih vratih. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8330&lat=&lon=&description=Koper_-_Palača_Župančičeva_28|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8331 8331] || Koper - Palača Župančičeva 35 || Župančičeva ulica 35 in 35a. V stavbnem nizu Župančičeve ulice z glavno fasado orientirana na ulico. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8331&lat=&lon=&description=Koper_-_Palača_Župančičeva_35|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8332 8332] || Koper - Palača Župančičeva 39 || Župančičeva 39. Na vogalu Čevljarske in Župančičeve ulice, v srednjeveškem jedru mesta. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8332&lat=&lon=&description=Koper_-_Palača_Župančičeva_39|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8333 8333] || Koper - Hiša Župančičeva 41 || Župančičeva ulica 41. Na stičišču Župančičeve in Dimnikarske ulice, s poudarjeno dominantno vlogo v ambientu. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8333&lat=&lon=&description=Koper_-_Hiša_Župančičeva_41|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8336 8336] || Koper - Portal hiše Čevljarska 7 || Čevljarska ulica 7. V stavbnem nizu Čevljarske ulice. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8336&lat=&lon=&description=Koper_-_Portal_hiše_Čevljarska_7|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8337 8337] || Koper - Porta del Corte || Titov trg 4. V južnem delu pritličja stavbe Foresterije orientiran na Titov trg. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8337&lat=&lon=&description=Koper_-_Porta_del_Corte|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8339 8339] || Koper - Portal škofijske palače || Trg Brolo 11. V osi reprezentančnega zunanjega stopnišča škofijske palače. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8339&lat=&lon=&description=Koper_-_Portal_škofijske_palače|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8340 8340] || Koper - Vodnjaka na Trgu Brolo || Trg Brolo (prej Trg revolucije). V spodnjem, južnem delu trga. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8340&lat=&lon=&description=Koper_-_Vodnjaka_na_Trgu_Brolo|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C8341 8341] || Koper - Verzijev portal || Ulica agrarne reforme 22. V steni nekdanje gotske palače, v strnjenem uličnem zidu. || KOPER || {{q|Q556203}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=8341&lat=&lon=&description=Koper_-_Verzijev_portal|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9163 9163] || Beka - Arheološko najdišče Lorencon || Arheološko najdišče obsega nizko naravno zavarovano vzpetino severozahodno od vasi. || BEKA || {{q|Q556206}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9163&lat=&lon=&description=Beka_-_Arheološko_najdišče_Lorencon|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9166 9166] || Nasirec - Grad nad Botačem || Utrdba stoji na skalnem robu nad desnim bregom kanjona Glinščice, severozahodno od vasi Mihele. || MIHELE || {{q|Q556206}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9166&lat=&lon=&description=Nasirec_-_Grad_nad_Botačem|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9172 9172] || Lipica - Velbanca || Velbanca stoji v delu starega grajenega jedra Kobilarne Lipica, nasproti vhodnega portala zaprtega dvorišča, ob Graščini. || LIPICA || {{q|Q554854}} || {{q|Q18363603}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9172&lat=&lon=&description=Lipica_-_Velbanca|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9267 9267] || Dolenja vas pri Senožečah - Taborni stolp || Stolp stoji v sklopu taborskega obzidja ob cerkvi Žalostne Matere božje, severno nad vasjo. || DOLENJA VAS || {{q|Q557216}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9267&lat=&lon=&description=Dolenja_vas_pri_Senožečah_-_Taborni_stolp|text=Naloži}} |- | [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?showLayers=MK_RNPD_3386&query=MK_RNPD_3386_3641%2CESD%2C9455 9455] || Naklo pri Divači - Hiša Naklo 14 || Naklo 14. Hiša stoji v sklopu domačije, v osrednjem delu vasi. || NAKLO || {{q|Q557216}} || {{q|Q18363639}} || {{Modri gumb|elink=https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=Special:UploadWizard&campaign=wlm-si&id=9455&lat=&lon=&description=Naklo_pri_Divači_-_Hiša_Naklo_14|text=Naloži}} |} [[Kategorija:Wiki Loves Monuments|S]] fns2h82h3pqv53abzu0jkqj419awn13 2. Silvestrska turneja 0 528982 6743700 6457189 2026-08-28T03:17:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 5 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743700 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | 2. Silvestrska turneja |- | '''Začetek:''' || 28. december 2022 |- | '''Konec:''' || 1. januar 2023 |- | '''Tekma:''' || [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|FIS svetovni pokal]] |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Skakalnice |- | '''Št.1:''' || Villacher Alpenarena |- | '''Št.2:''' || [[Skakalni center Savina]] |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Kraji |- | '''Št.1:''' || {{flagicon|AUT}} [[Beljak]] |- | '''Št.2:''' || {{flagicon|SLO}} [[Ljubno ob Savinji]] |} '''Silvestrska turneja 2022/23''' je druga [[silvestrska turneja]] po vrsti v ženskih skokih za svetovni pokal.<ref>{{navedi splet|title=Villach Silvester Tournament schedule|url=https://medias4.fis-ski.com/pdf/2023/JP/3144/2023JP3144PROG.pdf|publisher=[[International Ski Federation|FIS]]|date=27. december 2022|access-date=2022-12-28|archive-date=2022-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20221227103022/https://medias4.fis-ski.com/pdf/2023/JP/3144/2023JP3144PROG.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Join us at the Silvester Tournament in Ljubno!|url=https://www.fis-ski.com/en/international-ski-federation/news-multimedia/news-2022/join-us-at-the-silvester-tournament-in-ljubno|publisher=[[International Ski Federation|FIS]]|date=21. december 2022|accessdate=2022-12-28|archive-date=2022-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20221227103026/https://www.fis-ski.com/en/international-ski-federation/news-multimedia/news-2022/join-us-at-the-silvester-tournament-in-ljubno|url-status=dead}}</ref> Po vzoru moške [[Turneja štirih skakalnic|Novoletne turneje]] bodo ženske prav tako tekmovale po sistemu K.Oː na izpadanje, v katerem se bo pomerilo 25 parov (50 tekmovalk). Zmagovalke parov, plus 5 najboljših poraženk (torej skupno 30 tekmovalk) se uvrsti v finale, kjer pa se kot običajno tekmuje v obratnem vrstnem redu. Tekmovanje je bilo prvotno ustanovljeno pri nas na Ljubnem z le 2 tekmama, na tej drugi turneji pa se prvič pridružilo še eno prizorišče, in sicer avstrijski Beljak, skupaj pa bodo na sporedu prvič skupaj 4 tekme. Skupna zmagovalka bo prejela "Zlato sovo" (vredna 10.000 €) in še denarno nagrado v višini 20.000 €. ==Turneja== === Prizorišča === {| class="wikitable" style="text-align:center" |- | {{flagicon|AUT}} [[Beljak]] | {{flagicon|SLO}} [[Ljubno ob Savinji]] |- | [[File:VillacherAlpenarena1.jpg|alt=|frameless|188px]] | [[File:Ljubno ob Savinji - Ski Jump.jpg|alt=|frameless|230px]] |- | Villacher Alpenarena (HS98) | [[Skakalni center Savina]] (HS94) |- !colspan="1"| Austria {{location map+|Austria|float=center|width=300|caption=|places= {{Location map~|Austria|lat=46.6031|long=13.8114|label=[[Beljak]]|position=top}} }} !colspan="1"| Slovenia {{location map+|Slovenia|float=center|width=225|caption=|places= {{Location map~|Slovenia|lat=46.3396|long=14.8272|label=[[Ljubno ob Savinji]]||position=right}} }} |} ===Urnik tekmovanja=== {| class="wikitable" |- !Tekma !! width="130"|Kraj !! width="150"|Datum !! width="120"|Dogodek !! width="165"|Zmagovalka !! Začetek<br>([[Srednjeevropski čas|CET]]) |- | rowspan=2 align="center"|[[#Beljak 1|1]] || rowspan=2|{{flagicon|AUT}} [[Beljak]] 1 || align="right"|27. december 2022 &nbsp; || align="right"|Kvalifikacije 1 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Eva Pinkelnig]] || align="center"|14:15 |- | align="right"|28. december 2022 &nbsp; || align="right"|'''Tekmovanje 1''' &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Eva Pinkelnig]] || align="center"|14:15 |- | rowspan=2 align="center" style="border-top-width:4px"|[[#Beljak 2|2]] || rowspan=2 style="border-top-width:4px"|{{flagicon|AUT}} [[Beljak]] 2 || align="right" rowspan=2 style="border-top-width:4px"|29. december 2022 &nbsp; || align="right" style="border-top-width:4px"|Kvalifikacije 2 &nbsp; || style="border-top-width:4px"|{{flagicon|GER}} [[Katharina Althaus]] || align="center" style="border-top-width:4px"|11:15 |- | align="right"|'''Tekmovanje 2''' &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Eva Pinkelnig]] || align="center"|13:00 |- | rowspan=2 align="center" style="border-top-width:4px"|[[#Ljubno 1|3]] || rowspan=2 style="border-top-width:4px"|{{flagicon|SLO}} [[Ljubno ob Savinji|Ljubno]] 1 || align="right" style="border-top-width:4px"|30. december 2021 &nbsp; || align="right" style="border-top-width:4px"|Kvalifikacije 3 &nbsp; || style="border-top-width:4px"| {{flagicon|CAN}} [[Alexandria Loutitt]] || align="center" style="border-top-width:4px"|16:30 |- | align="right"|31. december 2022 &nbsp; || align="right"|'''Tekmovanje 3''' &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Anna Odine Strøm]] || align="center"|16:00 |- | rowspan=2 align="center" style="border-top-width:4px"|[[#Ljubno 2|4]] || rowspan=2 style="border-top-width:4px"|{{flagicon|SLO}} [[Ljubno ob Savinji|Ljubno]] 2 || align="right" rowspan=2 style="border-top-width:4px"|1. januar 2023 &nbsp; || align="right" style="border-top-width:4px"|Kvalifikacije 4 &nbsp; || style="border-top-width:4px"|{{flagicon|NOR}} [[Anna Odine Strøm]] || align="center" style="border-top-width:4px"|11:00 |- | align="right"|'''Tekmovanje 4''' &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Eva Pinkelnig]] || align="center"|16:30 |} ===Nagradni sklad=== Zmagovalka bo prejela nagrado v skupni vrednosti 30,000 € (v denarju 20,000 €, Zlata sova pa je vredna še dodatnih 10,000 €).<ref>{{navedi splet|title=Sova za zmagovite peruti Slovenk|url=https://www.delo.si/sport/zimski-sporti/sova-za-zmagovite-peruti-slovenk/|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|language=sl|date=3. januar 2022}}</ref> {| class="wikitable" style="font-size:90%;text-align:center" |- | width=100px rowspan=2 bgcolor=#dfe2e9 | | width=260px colspan=3 bgcolor=#dfe2e9 |Skupni zmagovalec | width=100px rowspan=2 bgcolor=#dfe2e9 |Kvalifikacije |- | width=100px bgcolor=lime |'''Skupaj''' | width=80px bgcolor=thistle | V denarju | width=80px bgcolor=#ff0 | Zlata sova |- | bgcolor=#dfe2e9 width=45px|'''[[Evro]]''' (€) | '''30,000 €''' | 20,000 € | 10,000 € | |} ==Rezultati== === 1. tekma: Beljak === {{flagicon|AUT}} Villacher Alpenarena HS98 <br/><small>(28. december 2022)</small><ref>{{navedi splet|title=Beljak - 1. tekma, uradni rezultati|url=https://medias2.fis-ski.com/pdf/2023/JP/3145/2023JP3145RL.pdf|publisher=[[International Ski Federation|FIS]]|date=28. december 2022|access-date=2022-12-28|archive-date=2022-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221228175742/https://medias2.fis-ski.com/pdf/2023/JP/3145/2023JP3145RL.pdf|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" |- ! Uvr. !! width=160|Tekmovalka !! width=90|Država !! width=75|Dolžina 1 (m) !! width=75|1. serija (točke) !! width=75|Dolžina 2 (m) !! width=75|2. serija (točke) !! width=75|Skupaj |- | 1 || align=left| [[Eva Pinkelnig]] || align=left|{{AUT}} || 91.5 m || '''127.0''' || 95.5 m || '''130.9''' || '''257.9''' |- | 2 || align=left| [[Anna Odine Strøm]] || align=left|{{NOR}} || 93.5 m || '''126.0''' || 92.5 m || '''122.4''' || '''248.4''' |- | 3 || align=left| [[Nika Križnar]] || align=left|{{SLO}} || 93.5 m || '''122.0''' || 93.5 m || '''121.5''' || '''243.5''' |- | 4 || align=left| [[Alexandria Loutitt]] || align=left|{{CAN}} || 91.5 m || '''120.7''' || 91.0 m || '''122.4''' || '''243.1''' |- | 5 || align=left| [[Marita Kramer]] || align=left|{{AUT}} || 92.5 m || '''119.3''' || 93.5 m || '''123.6''' || '''242.9''' |- | 6 || align=left| [[Abigail Strate]] || align=left|{{CAN}} || 91.5 m || '''121.6''' || 93.0 m || '''118.8''' || '''240.4''' |- | 7 || align=left| [[Selina Freitag]] || align=left|{{GER}} || 91.0 m || '''122.7''' || 95.0 m || '''117.3''' || '''240.0''' |- | 8 || align=left| [[Ema Klinec]] || align=left|{{SLO}} || 95.0 m || '''124.9''' || 90.0 m || '''114.8''' || '''239.7''' |- | 9 || align=left| [[Katharina Althaus]] || align=left|{{GER}} || 86.5 m || '''114.6''' || 93.0 m || '''124.5''' || '''239.1''' |- | 10 || align=left| [[Urša Bogataj]] || align=left|{{SLO}} || 89.0 m || '''118.9''' || 93.5 m || '''119.2''' || '''238.1''' |} === 2. tekma: Beljak === {{flagicon|AUT}} Villacher Alpenarena HS98 <br/><small>(29. december 2022)</small><ref>{{navedi splet|title=Villach 2. tekma, uradni rezultati|url=https://medias3.fis-ski.com/pdf/2023/JP/3147/2023JP3147RL.pdf|publisher=[[International Ski Federation|FIS]]|date=29. december 2022}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" |- ! Uvr. !! width=160|Tekmovalka !! width=90|Država !! width=75|Dolžina 1 (m) !! width=75|1. serija (točke) !! width=75|Dolžina 2 (m) !! width=75|2. serija (točke) !! width=75|Skupaj |- | 1 || align=left| [[Eva Pinkelnig]] || align=left|{{AUT}} || 94.5 m || '''130.7''' || 94.5 m || '''129.5''' || '''260.2''' |- | 2 || align=left| [[Katharina Althaus]] ||align=left|{{GER}} || 92.0 m || '''126.9''' || 92.5 m || '''127.7''' || '''254.6''' |- | 3 || align=left| [[Nika Križnar]] || align=left|{{SLO}} || 93.0 m || '''126.1''' || 91.0 m || '''125.0''' || '''251.1''' |- | 4 || align=left| [[Selina Freitag]] ||align=left|{{GER}} || 95.0 m || '''124.4''' || 92.5 m || '''125.7''' || '''250.1''' |- | 5 || align=left| [[Anna Rupprecht]] || align=left|{{GER}} || 92.5 m || '''126.9''' || 88.5 m || '''122.6''' || '''249.5''' |- | 6 || align=left| [[Anna Odine Strøm]] || align=left|{{NOR}} || 90.5 m || '''120.0''' || 92.0 m || '''125.5''' || '''245.5''' |- | 7 || align=left| [[Ema Klinec]] || align=left|{{SLO}} || 92.0 m || '''118.9''' || 93.5 m || '''124.7''' || '''243.6''' |- | 8 || align=left| [[Chiara Kreuzer]] ||align=left|{{AUT}} || 89.0 m || '''115.5''' || 91.5 m || '''126.1''' || '''241.6''' |- | 9 || align=left| [[Alexandria Loutitt]] ||align=left|{{CAN}} || 90.5 m || '''122.2''' || 87.5 m || '''119.2''' || '''241.4''' |- | || align=left| [[Marita Kramer]] || align=left|{{AUT}} || 89.0 m || '''117.8''' || 96.5 m || '''123.6''' || '''241.4''' |} === 3. tekma: Ljubno === {{flagicon|SLO}} [[Skakalni center Savina]] HS94<small>(31. december 2022)</small><ref>{{navedi splet|title=Ljubno 1. tekma, uradni rezultati|url=https://medias3.fis-ski.com/pdf/2023/JP/3149/2023JP3149RL.pdf|publisher=[[International Ski Federation|FIS]]|date=31. december 2022|access-date=2022-12-31|archive-date=2024-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20240720033152/https://medias3.fis-ski.com/pdf/2023/JP/3149/2023JP3149RL.pdf|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" |- ! Uvr. !! width=160|Tekmovalka !! width=90|Država !! width=75|Dolžina 1 (m) !! width=75|1. serija (točke) !! width=75|Dolžina 2 (m) !! width=75|2. serija (točke) !! width=75|Skupaj |- | 1 || align=left| [[Anna Odine Strøm]] || align=left|{{NOR}} || 91.5 || '''125.8''' || 90.5 || '''133.9''' || '''259.7''' |- | 2 || align=left| [[Eva Pinkelnig]] || align=left|{{AUT}} || 90.5 || '''122.0''' || 93.5 || '''136.8''' || '''258.8''' |- | 3 || align=left| [[Katharina Althaus]] ||align=left|{{GER}} || 90 || '''119.7''' || 85.5 || '''127.3''' || '''247.0''' |- | 4 || align=left| [[Ema Klinec]] || align=left|{{SLO}} || 87.5 || '''119.9''' || 86 || '''126.7''' || '''246.6''' |- | 5 || align=left| [[Sara Takanaši]] || align=left|{{JPN}} || 93.5 || '''113.6''' || 91 || '''129.4''' || '''243.0''' |- | 6 || align=left| [[Nika Križnar]] || align=left|{{SLO}} || 90.5 || '''115.7''' || 89.5 || '''126.1''' || '''241.8''' |- | 7 || align=left| [[Chiara Kreuzer]] || align=left|{{AUT}} || 85.5 || '''118.1''' || 86.5 || '''123.5''' || '''241.6''' |- | 8 || align=left| [[Luisa Görlich]] ||align=left|{{GER}} || 87 || '''113.8''' || 89 || '''127.6''' || '''241.4''' |- | 9 || align=left| [[Urša Bogataj]] || align=left|{{SLO}} || 87.5 || '''113.7''' || 86.5 || '''124.1''' || '''237.8''' |- | 10 || align=left| [[Juka Seto]] || align=left|{{JPN}} || 90 || '''113.7''' || 86 || '''123.7''' || '''237.4''' |} === 4. tekma: Ljubno === {{flagicon|SLO}} [[Skakalni center Savina]] HS94 <br/><small>(1. januar 2023)</small><ref>{{navedi splet|title=Ljubno 2. tekma, uradni rezultati|url=https://medias3.fis-ski.com/pdf/2023/JP/3151/2023JP3151RL.pdf|publisher=[[International Ski Federation]]|date=1. januar 2023|access-date=2023-01-02|archive-date=2023-01-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230101233747/https://medias3.fis-ski.com/pdf/2023/JP/3151/2023JP3151RL.pdf|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" |- ! Uvr. !! width=160|Tekmovalka !! width=90|Država !! width=75|Dolžina 1 (m) !! width=75|1. serija (točke) !! width=75|Dolžina 2 (m) !! width=75|2. serija (točke) !! width=75|Skupaj |- | 1 || align=left| [[Eva Pinkelnig]] || align=left|{{AUT}} || 93.5 || 127.9 || 89.5 || 125.5 || '''253.4''' |- | 2 || align=left| [[Anna Odine Strøm]] || align=left|{{NOR}} || 91.5 || 127.0 || 88 || 123.4 || '''250.4''' |- | 3 || align=left| [[Selina Freitag]] ||align=left|{{GER}} || 88.5 || 122.0 || 88.5 || 124.0 || '''246.0''' |- | 4 || align=left| [[Alexandria Loutitt]] || align=left|{{CAN}} || 89 || 122.8 || 89 || 122.5 || '''245.3''' |- | 5 || align=left| [[Nika Križnar]] || align=left|{{SLO}} || 92.5 || 121.6 || 87.5 || 122.3 || '''243.9''' |- | 6 || align=left| [[Lara Malsiner]] || align=left|{{ITA}} || 87 || 123.3 || 84 || 118.7 || '''242.0''' |- | 7 || align=left| [[Anna Rupprecht]] || align=left|{{GER}} || 91.5 || 120.0 || 89 || 120.8 || '''240.8''' |- | 8 || align=left| [[Abigail Strate]] || align=left|{{CAN}} || 88 || 119.2 || 85 || 115.9 || '''235.1''' |- | 9 || align=left| [[Ema Klinec]] || align=left|{{SLO}} || 90.5 || 119.1 || 89 || 115.5 || '''234.6''' |- | 10 || align=left| [[Sara Takanaši]] || align=left|{{JPN}} || 92 || 116.3 || 87.5 || 117.2 || '''233.5''' |} ==Skupni seštevek== Končni rezultat turneje po vseh 4 tekmah:<ref>{{navedi splet|title=Silvestrska turneja, končna razvrstitev|url=https://medias3.fis-ski.com/pdf/2023/JP/3151/2023JP3151STC.pdf|publisher=[[International Ski Federation]]|access-date=1. januar 2023|archive-date=2023-01-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230101233747/https://medias3.fis-ski.com/pdf/2023/JP/3151/2023JP3151STC.pdf|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" |- ! align=Center|UVr. !! width=160|Tekmovalka !! width=90|Država !! Beljak 1 !! Beljak 2 !! Ljubno 1 !! Ljubno 2 !! Točke |- | align=center| {{gold01}} || align=left|[[Eva Pinkelnig]] ||align=left|{{AUT}} || 257.9 || 260.2 || 258.8 || 253.4 || '''1030.3''' |- | align=center| {{silver02}} || align=left|[[Anna Odine Strøm]] ||align=left|{{NOR}} || 248.4 || 245.5 || 259.7 || 250.4 || '''1004.0''' |- | align=center| {{bronze03}} || align=left|[[Nika Križnar]] ||align=left|{{SLO}} || 243.5 || 251.1 || 241.8 || 243.9 || '''980.3''' |- | 4 || align=left|[[Selina Freitag]] ||align=left|{{GER}} || 240.0 || 250.1 || 236.7 || 246.0 || '''972.8''' |- | 5 || align=left|[[Katharina Althaus]] ||align=left|{{GER}} || 239.1 || 254.6 || 247.0 || 230.2 || '''970.9''' |- | 6 || align=left|[[Ema Klinec]] ||align=left|{{SLO}} || 239.7 || 243.6 || 246.6 || 234.6 || '''964.5''' |- | 7 || align=left|[[Anna Rupprecht]] ||align=left|{{GER}} || 236.6 || 249.5 || 232.3 || 240.8 || '''959.2''' |- | 8 || align=left|[[Alexandria Loutitt]] ||align=left|{{CAN}} || 243.1 || 241.4 || 221.9 || 245.3 || '''951.7''' |- | 9 || align=left|[[Sara Takanaši]] || align=left|{{JAP}} || 238.0 || 229.3 || 243.0 || 233.5 || '''943.8''' |- | 10 || align=left|[[Marita Kramer]] || align=left|{{AUT}} || 242.9 || 241.4 || 229.7 || 226.5 || '''940.5''' |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{uradna stran|https://ljubno-skoki.si/en/world_cup_ski_jumping_ladies/programme/}} [[Kategorija:Silvestrska turneja]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] [[Kategorija:2022 v športu]] [[Kategorija:2023 v Sloveniji]] [[Kategorija:2023 v športu]] gl6qokt8oa8tyge138dzta80ingyuq6 1. Silvestrska turneja 0 529024 6743695 6410828 2026-08-28T01:33:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743695 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#BCD4E6 colspan=2 align="center" | 1. Silvestrska turneja |- | align="center" colspan=2| [[File:Ljubno ob Savinji - Ski Jump.jpg|265px]] |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Podatki |- | '''Začetek:''' || 31. december 2021 |- | '''Konec:''' || 1. januar 2022 |- | '''Tekma:''' || [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|FIS svetovni pokal]] |- | '''Skakalnica:''' || [[Skakalni center Savina]] |- | '''Kraj:''' || [[Ljubno ob Savinji]] |- ! bgcolor=#b0c4de colspan=2 align="center" | Končna uvrstitev |- | '''1. mesto:''' || {{flagicon|AUT}} [[Marita Kramer]] |- | '''2. mesto:''' || {{flagicon|SLO}} [[Nika Križnar]] |- | '''3. mesto:''' || {{flagicon|JPN}} [[Sara Takanaši]] |} '''Silvestrska turneja 2021/22''' je bila uvodna [[silvestrska turneja]] v ženskih skokih za svetovni pokal. Po vzoru moške [[Turneja štirih skakalnic|Novoletne turneje]] bodo ženske prav tako tekmovale po sistemu K.Oː na izpadanje, v katerem se bo pomerilo 25 parov (50 tekmovalk). Zmagovalke parov, plus 5 najboljših poraženk (torej skupno 30 tekmovalk) se uvrsti v finale, kjer pa se kot običajno tekmuje v obratnem vrstnem redu. Skupna zmagovalka je prejela "Zlato sovo" in še denarno nagrado v višini 10.000 evrov (€).<ref>{{navedi splet|title=Sova za zmagovite peruti Slovenk|url=https://www.delo.si/sport/zimski-sporti/sova-za-zmagovite-peruti-slovenk/|website=[[Delo (newspaper)|Delo]]|date=28 December 2021|language=sl|access-date=3 January 2022|first=Marko|last=Uršič}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Nagradni sklad na Ljubnem kar 40 tisoč švicarskih frankov|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/61cd73d1aa8c7/nagradni-sklad-za-smucarke-skakalke-na-ljubnem-kar-40-tisoc-svicarskih-frankov|website=svet24.si|date=30 December 2021|language=sl|access-date=3 January 2022}}</ref> == Turneja == === Urnik tekmovanja === {| class="wikitable" |- !Tekma !! width="160"|Kraj !! width="150"|Datum !! width="120"|Dogodek !! Začetek<br>([[Srednjeevropski čas|CET]]) |- | rowspan=2 align="center"|[[#Ljubno 1|1]] || rowspan=2|{{flagicon|SLO}} [[Ljubno ob Savinji|Ljubno]] 1 || align="right"|30. december 2021 &nbsp; || align="right"|Kvalifijacije 1 &nbsp; || align="center"|16:30 |- | align="right"|31. december 2021 &nbsp; || align="right"|'''Tekmovanje 1''' &nbsp; || align="center"|16:30 |- | rowspan=2 align="center"|[[#Ljubno 2|2]] || rowspan=2|{{flagicon|SLO}} [[Ljubno ob Savinji|Ljubno]] 2 || align="right" rowspan=2|1. januar 2022 &nbsp; || align="right"|Kvalifikacije 2 &nbsp; || align="center"|10:45 |- | align="right"|'''Tekmovanje 2''' &nbsp; || align="center"|16:00 |} ===Nagradni sklad=== {| class="wikitable" style="font-size:90%;text-align:center" |- | style="width:100px; background:#dfe2e9;" |'''Nagrada''' | style="width:105px; background:lime;" |Sklad | style="width:105px; background:thistle;" |Zmagovalka | style="width:105px; background:#ff0;" |Kvalifikacije |- | style="background:#ededed;" |'''[[Švicarski frank]]i''' | 40,000 CHF | 10,000 CHF | — |} == Rezultati == === 1. tekma: Ljubno === {{flagicon|SLO}} [[Skakalni center Savina]] HS94 <br/><small>31. december 2021</small> <ref>{{navedi splet|title=Women's HS94: Ljubno (SLO)|url=https://medias4.fis-ski.com/pdf/2022/JP/3909/2022JP3909RL.pdf|publisher=[[International Ski Federation]]|access-date=31. december 2021|archive-date=2024-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20240513123611/https://medias4.fis-ski.com/pdf/2022/JP/3909/2022JP3909RL.pdf|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" |- ! Uvr. !! width=160|Tekmovalka !! width=90|Država !! width=75|Dolžina 1 (m) !! width=75|1. serija (točke) !! width=75|Dolžina 2 (m) !! width=75|2. serija (točke) !! width=75|Skupaj |- | 1 || align=left|[[Nika Križnar]] ||align=left|{{SLO}} || 91.5 || '''131.7''' || 94.5 || '''132.0''' || '''263.7''' |- | 2 || align=left|[[Marita Kramer]] ||align=left|{{AUT}} || 94.0 || '''134.7''' || 89.0 || '''125.2''' || '''259.9''' |- | 3 || align=left|[[Ema Klinec]] ||align=left|{{SLO}} || 91.0 || '''130.4''' || 91.0 || '''126.8''' || '''257.2''' |- | 4 || align=left|[[Urša Bogataj]] ||align=left|{{SLO}} || 84.5 || '''121.6''' || 91.5 || '''128.0''' || '''249.6''' |- | 5 || align=left|[[Katharina Althaus]] ||align=left|{{GER}} || 91.0 || '''127.5''' || 84.5 || '''118.7''' || '''246.2''' |- | 5 || align=left|[[Sara Takanaši ]] ||align=left|{{JPN}} || 92.0 || '''124.8''' || 87.0 || '''121.4''' || '''246.2''' |- | 7 || align=left|[[Daniela Iraschko-Stolz]] ||align=left|{{AUT}} || 87.0 || '''119.8''' || 89.0 || '''123.8''' || '''243.6''' |- | 8 || align=left|[[Lisa Eder]] ||align=left|{{AUT}} || 85.5 || '''119.4''' || 90.0 || '''119.7''' || '''239.1''' |- | 9 || align=left|[[Eva Pinkelnig]] ||align=left|{{AUT}} || 87.0 || '''120.1''' || 85.0 || '''117.6''' || '''237.7''' |- | 10 || align=left|[[Thea Minyan Bjørseth]] ||align=left|{{NOR}} || 86.0 || '''117.4''' || 85.0 || '''118.0''' || '''235.4''' |} === 2. tekma: Ljubno === {{flagicon|SLO}} [[Skakalni center Savina]] HS94 <br/><small>1. januar 2022</small><ref>{{navedi splet|title=Women's HS94: Ljubno (SLO)|url=https://medias3.fis-ski.com/pdf/2022/JP/3910/2022JP3910RL.pdf|publisher=[[International Ski Federation]]|access-date=1. januar 2022}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" |- ! Uvr. !! width=160|Tekmovalka !! width=90|Država !! width=75|Dolžina 1 (m) !! width=75|1. serija (točke) !! width=75|Dolžina 2 (m) !! width=75|2. serija (točke) !! width=75|Skupaj |- | 1 || align=left|[[Sara Takanaši ]] ||align=left|{{JPN}} || 95.0 || '''134.4''' || 89.0 || '''132.4''' || '''266.8''' |- | 2 || align=left|[[Urša Bogataj]] ||align=left|{{SLO}} || 93.5 || '''131.4''' || 88.0 || '''130.4''' || '''261.8''' |- | 3 || align=left|[[Marita Kramer]] ||align=left|{{AUT}} || 91.5 || '''128.5''' || 89.5 || '''131.0''' || '''259.5''' |- | 4 || align=left|[[Ema Klinec]] ||align=left|{{SLO}} || 86.0 || '''119.5''' || 94.5 || '''132.3''' || '''251.8''' |- | 5 || align=left|[[Nika Križnar]] ||align=left|{{SLO}} || 87.5 || '''122.5''' || 91.5 || '''129.0''' || '''251.5''' |- | 6 || align=left|[[Daniela Iraschko-Stolz]] ||align=left|{{AUT}} || 84.5 || '''118.0''' || 92.0 || '''127.6''' || '''245.6''' |- | 7 || align=left|[[Nika Prevc]] ||align=left|{{SLO}} || 86.5 || '''121.3''' || 84.0 || '''122.4''' || '''243.7''' |- | 8 || align=left|[[Katharina Althaus]] ||align=left|{{GER}} || 86.0 || '''120.4''' || 86.0 || '''121.6''' || '''242.0''' |- | 9 || align=left|[[Juka Seto]] ||align=left|{{JPN}} || 88.0 || '''119.9''' || 86.0 || '''120.9''' || '''240.5''' |- | 10 || align=left|[[Eva Pinkelnig]] ||align=left|{{AUT}} || 87.0 || '''119.1''' || 87.0 || '''116.8''' || '''235.9''' |} ==Skupni seštevek== Po obeh tekmah:<ref>{{navedi splet|title=Silvester Tournament Standings|url=https://medias2.fis-ski.com/pdf/2022/JP/3910/2022JP3910STC.pdf|publisher=[[International Ski Federation]]|access-date=1. januar 2022|archive-date=2023-01-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230101233818/https://medias2.fis-ski.com/pdf/2022/JP/3910/2022JP3910STC.pdf|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" |- ! align=Center|Uvr. !! width=160|Tekmovalka !! width=90|Država !! Ljubno 1 !! Ljubno 2 !! Točke |- | align=center| {{gold01}} || align=left|[[Marita Kramer]] ||align=left|{{AUT}} || 259.9 || 259.5 || 519.4 |- | align=center| {{silver02}} || align=left|[[Nika Križnar]] ||align=left|{{SLO}} || 263.7 || 251.5 || 515.2 |- | align=center| {{bronze03}} || align=left|[[Sara Takanaši ]] ||align=left|{{JPN}} || 246.2 || 266.8 || 513.0 |- | 4 || align=left|[[Urša Bogataj]] ||align=left|{{SLO}} || 249.6 || 261.8 || 511.4 |- | 5 || align=left|[[Ema Klinec]] ||align=left|{{SLO}} || 257.2 || 251.8 || 509.0 |- | 6 || align=left|[[Daniela Iraschko-Stolz]] ||align=left|{{AUT}} || 243.6 || 245.6 || 489.2 |- | 7 || align=left|[[Katharina Althaus]] ||align=left|{{GER}} || 246.2 || 242.0 || 488.2 |- | 8 || align=left|[[Nika Prevc]] ||align=left|{{SLO}} || 235.0 || 243.7 || 478.7 |- | 9 || align=left|[[Eva Pinkelnig]] || align=left|{{AUT}} || 237.7 || 235.9 || 473.6 |- | 10 || align=left|[[Thea Minyan Bjørseth]] || align=left|{{NOR}} || 235.4 || 233.3 || 468.7 |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{uradna stran|https://ljubno-skoki.si/en/world_cup_ski_jumping_ladies/programme/}} [[Kategorija:Silvestrska turneja]] [[Kategorija:2021 v športu]] [[Kategorija:2022 v športu]] [[Kategorija:2021 v Sloveniji]] [[Kategorija:2022 v Sloveniji]] dub36gchtueykcsop42fvfmqlq5nfqu Adam Gnezda Čerin 0 529544 6743643 6264240 2026-08-27T20:40:38Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Al Wahda FC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6743643 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Adam Gnezda Čerin | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 180 cm<ref name="soccerway"/> | currentclub = [[Al Wahda FC|Al Wahda]] | clubnumber = | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | youthyears1 = | youthclubs1 = Idrija<ref>{{navedi splet |title=Adam Gnezda Čerin novi igrač Rijeke: ‘Prvi dojmovi su odlični, Rijeka je top klub’ |url= https://torpedo.media/adam-gnezda-cerin-novi-igrac-rijeke-prvi-dojmovi-su-odlicni-rijeka-je-top-klub/|website=Torpedo.media |access-date=7 June 2022|date=August 2020|language=hr|first=Davor|last=Žic}}</ref> | youthyears2 = {{0|0000}}–2014 | youthclubs2 = [[NK Bravo|Bravo]] | youthyears3 = 2014–2018 | youthclubs3 = [[NK Domžale|Domžale]] | years1 = 2017–2019 | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps1 = 53 | goals1 = 8 | years2 = 2019–2022 | clubs2 = [[1. FC Nürnberg]] | caps2 = 5 | goals2 = 0 | years3 = 2020–2022 | clubs3 = → [[HNK Rijeka|Rijeka]] (pos.) | caps3 = 58 | goals3 = 3 | years4 = 2022–2026 | clubs4 = [[Panathinaikos F.C.|Panathinaikos]] | caps4 = 114 | goals4 = 8 | years5 = 2026– | clubs5 = [[Al Wahda FC|Al Wahda]] | caps5 = | goals5 = | nationalyears1 = 2014 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2015–2016 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 1 | nationalyears3 = 2017 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 11 | nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2017 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 3 | nationalgoals4 = 1 | nationalyears5 = 2018–2021 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 12 | nationalgoals5 = 0 | nationalyears6 = 2019 | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] | nationalcaps6 = 1 | nationalgoals6 = 0 | nationalyears7 = 2020– | nationalteam7 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps7 = 51 | nationalgoals7 = 6 }} '''Adam Gnezda Čerin''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[16. julij]] [[1999]], [[Postojna]].<ref name="soccerway">{{navedi splet |title=Slovenia – A. Čerin – Soccerway |url=https://int.soccerway.com/players/adam-gnezda-erin/421688/ |publisher=Soccerway|access-date=26 August 2020}}</ref> Gnezda Čerin je slovenski profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član emiratskega kluba [[Al Wahda FC|Al Wahda]], od leta 2020 pa [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]]. Pred tem je igral za [[NK Domžale|Domžale]], [[1. FC Nürnberg]], [[HNK Rijeka|Rijeko]] in [[Panathinaikos F.C.|Panathinaikos]] ter slovensko reprezentanco do 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenia squad UEFA Euro 2024}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Gnezda Čerin, Adam}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši 1. FC Nürnberga]] [[Kategorija:Nogometaši HNK Rijeke]] [[Kategorija:Nogometaši Panathinaikosa]] [[Kategorija:Nogometaši Al Wahda FC]] [[Kategorija:Postojnski športniki]] 3jlkuxsqh3gl5l4fw30tmlsxmmp4wq4 Filip Draković 0 529777 6743707 5887062 2026-08-28T06:15:17Z Sporti 5955 +[[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani]]; +[[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6743707 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Filip Draković | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 192 cm | position = [[Vratar (nogomet)|Vratar]] | youthyears1 = –2005| youthclubs1 = [[NK Mura|Mura]] | youthyears2 = 2005–2009 | youthclubs2 = [[ND Mura 05|Mura 05]] | years1 = 2009–2012 | clubs1 = [[ND Mura 05|Mura 05]]<ref>[https://int.soccerway.com/players/filip-drakovi/143411/ Slovenia - F. Draković - Soccerway.com]</ref> | caps1 = 43 | goals1 = 0 | years2 = 2013 | clubs2 = [[ND Mura 05|Mura 05]] | caps2 = 15 | goals2 = 0 | years3 = 2013-2014 | clubs3 = [[NK Čarda|Čarda]] | caps3 = | goals3 = | years4 = 2014 | clubs4 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | caps4 = 6 | goals4 = 0 | years5 = 2016-2017 | clubs5 = [[GMT Bogojina|Bogojina]] | caps5 = 25 | goals5 = 0 }} '''Filip Draković''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[31. marec]] [[1991]], [[Murska Sobota]]. Draković je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. V svoji karieri je branil za slovenske klube [[ND Mura 05|Mura 05]], [[NK Čarda|Čarda]], [[NK Radomlje|Radomlje]] in [[GMT Bogojina|Bogojina]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 51 tekem. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Draković, Filip}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]] [[Kategorija:Nogometaši NK Čarde]] [[Kategorija:Nogometaši NK Radomelj]] [[Kategorija:Nogometaši GMT Bogojine]] [[Kategorija:Murskosoboški športniki]] [[Kategorija:Prekmurski športniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani]] il8bmncwovt3vzxyiysllbuwebzczcf Matic Kotnik 0 530050 6743771 6709091 2026-08-28T09:32:40Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6743771 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Matic Kotnik | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 190 cm | position = [[vratar (nogomet)|vratar]] | currentclub = | clubnumber = | youthyears1 = {{0|0000}}–2009 | youthclubs1 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | years1 = {{0|0000}}–2009 | clubs1 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | caps1 = | goals1 = | years2 = 2009–2017 | clubs2 = [[NK Celje|Celje]] | caps2 = 157 | goals2 = 0 | years3 = 2011 | clubs3 = → [[ND Dravinja|Dravinja]] (pos.) | caps3 = 12 | goals3 = 0 | years4 = 2017–2020 | clubs4 = [[Panionios F.C.|Panionios]] | caps4 = 67 | goals4 = 0 | years5 = 2020–2021 | clubs5 = [[Brescia Calcio|Brescia]] | caps5 = 0 | goals5 = 0 | years6 = 2021–2023 | clubs6 = [[Volos F.C.|Volos]] | caps6 = 12 | goals6 = 0 | years7 = 2023–2024 | clubs7 = [[Ionikos F.C.|Ionikos]] | caps7 = 4 | goals7 = 0 | years8 = 2025 | clubs8 = [[SV Pischelsdorf|Pischelsdorf]] | caps8 = 20 | goals8 = 0 | nationalyears1 = 2006–2007 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 4 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2007 | nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 1 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2009 | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 1 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2008 | nationalteam4 = Slovenija do 20 let | nationalcaps4 = 2 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2017 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] | nationalcaps5 = 1 | nationalgoals5 = 0 }} '''Matic Kotnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[23. julij]] [[1990]], [[Slovenj Gradec]]. Kotnik je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vratar (nogomet)|vratarja]]. V svoji karieri je branil za slovenske klube [[NK Dravograd|Dravograd]], [[NK Celje|Celje]] in [[ND Dravinja|Dravinjo]], grške [[Panionios F.C.|Panionios]], [[Ionikos F.C.|Ionikos]] in [[Volos F.C.|Volos]], italijansko [[Brescia Calcio|Brescio]] ter avstrijski [[SV Pischelsdorf|Pischelsdorf]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 157 tekem. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 17, 18, 19 in 20 let ter [[Slovenska nogometna reprezentanca B|reprezentance B]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kotnik, Matic}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dravograda]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši ND Dravinje]] [[Kategorija:Nogometaši Panioniosa]] [[Kategorija:Nogometaši Brescie]] [[Kategorija:Nogometaši Volosa N.F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Ionikosa F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši SV Pischelsdorfa]] [[Kategorija:Slovenjgraški športniki]] bgiayltv4kuryiecri33gtiji8ly4j5 Portal:V novicah/Stranska letvica 100 533753 6743595 6742653 2026-08-27T17:35:32Z TadejM 738 umrl [[Ratko Mladić]] 6743595 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Portal:V novicah/Stranska letvica/styles.css"/> {{#ifeq:{{FULLPAGENAME}}|Portal:V novicah/{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}| <div role="note" class="current-events-sidebar-header"><!-- --><div style="padding:0.2em_ 0; background-color:#ccc"> <!-- -->(prevključeno iz [[Portal:V novicah|portala V novicah]]) </div> </div> }}<div class="noprint" style="clear:both; margin:0.7em 0; border:1px solid {{{1|#cedff2}}}; padding:0.7em 0.5em; background-color: #f8f9fa; line-height:2; text-align:center; font-size:80%"><!-- -->[[Wikipedija:Kako deluje stran V novicah|O tej strani]] <br><!-- -->[[Wikipedija:Obvestilni panel V novicah|Sporočite napako]] • [[:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Novice o Wikipediji]] </div> <!-- Ongoing events section --> <div role="region" aria-labelledby="Ongoing_events" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>Aktualno dogajanje</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <!-- Ohranite seznam abecedno urejen! --> <h3>Nesreče in humanitarne katastrofe</h3> * {{ill|epidemija ebole leta 2026{{!}}afriška epidemija ebole|en|2026 Ebola epidemic}} * {{ill|Genocid v Gazi|en|Gaza genocide}} * {{ill|Kubanska kriza (2026){{!}}Kubanska kriza|en|2026 Cuban crisis}} <h3>Ekonomija</h3> * {{ill|Kriza z gorivom zaradi iranske vojne|en|2026 Iran war fuel crisis}} * {{ill|Kriza Hormuške ožine|en|Strait of Hormuz crisis}} * {{ill|Svetovno pomanjkanje pomnilnika|en|2024–present global memory supply shortage}} * {{ill|Tarife druge Trumpove administracije{{!}}Tarifna politika Združenih držav Amerike|en|Tariffs in the second Trump administration}} <h3>Politika in diplomacija</h3> * {{ill|Bližnjevzhodna kriza|en|Middle Eastern crisis (2023–present)}} * {{ill|Grenlandska kriza|en|Greenland crisis}} * {{ill|Kitajsko-japonska diplomatska kriza (2025–2026){{!}}Kitajsko-japonska diplomatska kriza|en|2025–2026 China–Japan diplomatic crisis}} * {{ill|Mirovna pogajanja med Iranom in Združenimi državami Amerike|en|2025–2026 Iran–United States negotiations#2026 negotiations}} * {{ill|Mirovna pogajanja med Izraelom in Libanonom|en|2026 Israel–Lebanon peace talks}} * {{ill|Mirovna pogajanja v rusko-ukrajinski vojni|en|Peace negotiations in the Russo-Ukrainian war (2022–present)#2026}} * {{ill|Mirovni načrt za Gazo|en|Gaza peace plan}} <h3>Protesti in stavke</h3> * {{ill|flamingo revolucija{{!}}Albanski protivladni protesti|en|Flamingo revolution}} * {{ill|Iranski protesti (2025–2026){{!}}Iranski protesti|en|2025–2026 Iranian protests}} * {{ill|Izgredi leta 2026 na Severnem Irskem|en|2026 Northern Ireland riots}} <h3>Vreme</h3> * {{ill|Kanadski gozdni požari|en|2026 Canadian wildfires}} * {{ill|Evropski vročinski valovi|en|2026 European heatwaves}} * {{ill|Severnoameriški vročinski val|en|2026 North American heat wave}} * {{ill|Pacifiška sezona tajfunov|en|2026 Pacific typhoon season}} <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <!-- Tekoči dogodki o volitvah in referendumih --> <div role="region" aria-labelledby="Elections_and_referenda" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>[[Volilni koledar 2023|Volitve in referendumi]]</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <h3>Nedavno</h3> <!-- Volitve, zaključene v prejšnjih 15 dneh --> * '''Avgust''' :*11: '''[[Volitve na Madžarskem|Madžarska]]''', [[Predsedniške volitve na Madžarskem leta 2026|predsednik {{resize|(posredne)}}]] <!--:<h3>Ongoing</h3>--> <!-- Elections currently ongoing which take place over three or more consecutive days --> :<h3>Prihajajoče</h3> <!-- Elections starting within the next ~15 days --> :*12: '''[[Volitve na Cookovih otokih|''Cookovi otoki'']]''', [[Splošne volitve na Cookovih otokih leta 2026|''parlament'']] :*13: '''[[Volitve v Zambiji|Zambija]]''', [[Splošne volitve v Zambiji leta 2026|predsednik, narodna skupščina]] :*20: '''[[Volitve v Bangladešu|Bangladeš]]''', [[predsedniške volitve v Bangladešu leta 2026|predsednik {{resize|(posredne)}}]] :*23: '''[[Volitve v Kazahstanu|Kazahstan]]''', [[zakonodajne volitve v Kazahstanu leta 2026|kurultaj]] <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <!-- Razdelek Nedavne smrti --> <div role="region" aria-labelledby="Recent_deaths" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>[[2026#Smrti|Nedavne smrti]]</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <!-- Notable deaths within the previous 30 days, maximum ~60 names --> <!-- Copy this: {{ subst:RD item | Article link/name goes here }} --> <!-- Use a different gridlist for each month, don't just write <h3>Month1 / Month2</h3> --> <h3>Julij</h3> <!--;v Sloveniji {{gridlist| * }}--> ;V tujini {{gridlist| *11.: [[Susumu Tonegava]] *20.: [[Kevin Keegan]] }} <h3>Avgust</h3> ;V Sloveniji {{gridlist| *10.: [[Slavko Pregl]] *15.: [[Milena Zupančič]] *17.: [[Mile Korun]] }} ;V tujini {{gridlist| *16.: [[Hayden Panettiere]] *18.: [[Vedrana Rudan]] *25.: [[Dolly Parton]] *27.: [[Ratko Mladić]] }} </div> <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <noinclude> {{Dokumentacija|content= == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kako deluje stran V novicah]] [[Kategorija:Predloge portala V novicah| ]] }}</noinclude> n66w9qi556cr9l8oinw9uljftw4mazy Arboretum Antsokay 0 553062 6743503 6743400 2026-08-27T13:30:51Z Ljuba24b 92351 /* Rastlinstvo in živalstvo */ np 6743503 wikitext text/x-wiki [[File:Entrée arboretum d'Antsokay.jpg|right|thumb|Vhod v Arboretum 2009]] '''Arboretum d'Antsokay''' je [[botanični vrt]] v bližini mesta [[Toliara]] na [[Madagaskar]]ju. V Arboretumu raste okoli 900 rastlinskih vrst, od katerih jih je 90 % endemičnih za Madagaskar, 80 % jih velja za zdravilne in mnogim grozi izumrtje.<ref name="bgci.org">[https://www.bgci.org/garden.php?id=2502 Botanical Gardens Conservation International]</ref> Lonely Planet in Rough Guides navajata Arboretum kot glavno atrakcijo v mestu Toliari.<ref name="lonelyplanet.com">[https://www.lonelyplanet.com/madagascar/attractions/arboretum-dantsokay/a/poi-sig/1316598/355357 Lonely Planet - Arboretum d'Antsokay]</ref><ref name="roughguides.com">{{Navedi splet |url=https://www.roughguides.com/destinations/africa/madagascar/southern-madagascar/tulear-and-around/arboretum-dantsokay/ |title=Rough Guides - Arboretum d'Antsokay |accessdate=2023-12-16 |archive-date=2019-10-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191006215553/https://www.roughguides.com/destinations/africa/madagascar/southern-madagascar/tulear-and-around/arboretum-dantsokay/ |url-status=dead }}</ref> Arboretum je tik ob cesti RN7, približno 12&nbsp;km jugovzhodno od mesta in le 6&nbsp;km od letališča Toliara. V Auberge de la Table je center za interpretacijo, majhen muzej (s kamni, fosili in jajcem ''Aepyornis''), razstava glasbil in lokalnih obrti, trgovina, restavracija in nastanitev za obiskovalce. Vodeni ogledi so na voljo v angleščini. Arboretum Antsokay sodeluje pri projektih ohranjanja s kraljevimi botaničnimi vrtovi Kew, WWF in CEPF.<ref name="bgci.org"/> == Geografija == Antsokay Arboretum je sredi območja naravnega bodičastega gozda, puščavskega habitata, edinstvenega za Madagaskar, in meri 400.000 kvadratnih metrov. Geologija je [[apnenec]] in rdeč pesek z nizko vsebnostjo [[kalcij]]a. Antsokaha je ime regije in v malgaščini pomeni 'kreda'.<ref>[http://malagasyword.org/bins/teny2 Malagasy Dictionary and Encyclopedia of Madagascar]</ref> Od zahodne obale Madagaskarja in Mozambiškega preliva je oddaljen 3&nbsp;km ter blizu majhne gore, imenovane La Table. To je 2&nbsp;km severno od [[Kozorogov povratnik|Kozorogovega povratnika]].<ref name="bgci.org"/> == Rastlinstvo in živalstvo == Rastline so: mira ''Commiphora'', [[opičji kruhovec|baobab]], ''Didierea madagascariensis'', ''Kalanchoe'', ''Pachypodium'' in ''Alluaudia procera''.<ref name="roughguides.com"/> V Arboretumu živijo mišji lemurji.<ref>{{Navedi splet |url=https://tuleartourisme.com/en/the-destination/antsokay-arboretum/ |title=Tulear Tourisme |accessdate=2023-12-16 |archive-date=2019-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190209123946/https://tuleartourisme.com/en/the-destination/antsokay-arboretum/ |url-status=dead }}</ref> Tam so opazili tudi 34 vrst ptic in 25 vrst plazilcev. Ptice so Rdečeglavi coua (''Coua ruficeps''), Madagaskarska vetriga (''Falco newtoni'') in zeleni čebelar (''Merops superciliosus'').<ref>[https://www.madamagazine.com/en/arboretum-antsokay/ Mada Magazine - Arboretum d'Antsokay]</ref> Arboretum je odigral pomembno vlogo pri prizadevanjih za ohranitev sevane želve (''Astrochelys radiata''), ki je zelo ogrožena vrsta v južnih puščavah.<ref>[https://www.madamagazine.com/en/gepanzert-und-doch-kaum-geschuetzt-die-strahlenschildkroete/ Mada Magazine - Clad in Armour, but Hardly Protected - The Radiated Tortoise]</ref> == Zgodovina == Švicarski botanik in naravovarstvenik, Herman Petignat, je leta 1980 ustanovil Arboretum.<ref name="lonelyplanet.com"/><ref name="roughguides.com"/> Njegov sin Andry upravlja arboretum od leta 2003.<ref>[https://www.instagram.com/p/BLb90CwgAiU/?hl=en Andry Petignat], conservationorg, Instagram account.</ref> Kot poroča ''Botanic Gardens Conservation International'', se je pobudnik projekta na površini 40 hektarjev, obdanih z zelenjavnimi živimi mejami, potrudil, da bi najbolj ogrožene rastlinske vrste razmnožil in pomnožil bodisi s setvijo, rezanjem ali presajanjem, da bi ohranil večino pred nenehnim krčenjem gozdov, gozdnimi požari in roparji.<ref name="bgci.org"/> Hermanu Petignatu je pri odkrivanju več rastlinskih vrst pomagal Werner Rauh. Te vrste so bile ''Euphorbia spinicapsula'', ''Euphorbia kamponii'', ''Euphorbia suzannae-marnierae'' in ''Aloe ruffingiana''. ''Ceropegia petignatii'' in ''Cynanchum petignatii'' je Rauh poimenoval po Petignatu. <gallery> Tuléar - Arboretum d'Antsokay-01 (Madagascar).JPG|left|''Pachypodium'' v ​​Arboretumu leta 2012 Tuléar_-_Arboretum_d%27Antsokay-03_(Madagascar).JPG|''Didierea'' v Arboretumu leta 2012 Warty chameleon (Furcifer verrucosus) male Arboretum d'Antsokay.jpg|Bradavičasti kameleon v Arboretumu 2018 Red-capped_Coua_RWD2.jpg|[[Coua ruficeps|Rdečeglava coua, fotografirana v Arboretumu leta 2013 Aloe vaombe (1).JPG|''Aloe vaombe'' </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Antsokay Arboretum}} * [https://www.evaneos.de/madagaskar/reisen/entdecken/945-1-antsokay/ Das Arboretum von Antsokay] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1980]] [[Kategorija:Zavarovana območja Madagaskarja]] [[Kategorija:Botanični vrtovi|Antsokay]] nvvzmullz63vx8g125mjbv87ck5vbnh Osamosvojitev in nastajanje Republike Slovenije 0 556070 6743616 6742538 2026-08-27T19:09:16Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ + 6743616 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek|partof=Razpad SFR Jugoslavije|name=Osamosvojitev in nastajanje Slovenske države|Location=Slovenija|result=Padec Socializma v Sloveniji Osamosvojitev Slovenije|duration=Maj 1988-22. maj 1992}} Osamosvojitev in nastajanje Slovenske države je prelomno obdobje v [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Slovenije]], kjer so [[Slovenci]] izrazili željo o samostojni državi in uresničili željo prednikov o samostojni državi. == Začetek == * Po smrti [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]] leta [[1980]] se je v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] začel vse bolj širiti [[nacionalizem]]. Zaradi tega je 12 let po [[Josip Broz - Tito|Titovi]] smrti [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] nehala obstajati. Prvo jasno in javno željo po samostojnosti in neodvisnosti [[Slovenija|Slovenije]] je leta [[1987]] izrazila skupina izobražencev v 57. številki Nove revije. Vse več ljudi si je želelo [[Demokratizacija|demokratizacijo]] [[Slovenija|Slovenije]], kar so tudi izražale prve opozicijske stranke. Prva opozicijska stranka je bila [[Slovenska kmečka zveza]], ki je bila ustanovljena [[12. avgust|12. avgusta]] [[1988]]. To obdobje se je začelo maja [[1988]], ko so [[Janez Janša]], [[David Tasić]], [[Franci Zavrl]] in Ivan Borštner izvršili [[Proces proti četverici]] (kratica [[JBTZ]]). == Prve spremembe == * [[27. september|27. septembra]] [[1989]] je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]] in zamenjala himno [[Naprej zastava slave]] z [[Zdravljica|Zdravljico]]. == Prve demokratične volitve, strmoglavljenje izvršnega sveta, in prva demokratična vlada == * [[8. april|8. aprila]] [[1990]] so bile izpeljane [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|prve večstrankarske, demokratične volitve]] in hkrati še prvi krog predsedniških volitev. Na prvih večstrankarskih večstrankarskih volitvah je zmagala koalicija [[DEMOS]], prvo [[1. vlada Republike Slovenije|demokratično vlado po uvedbi večstrankarskega sistema]] pa je sestavil [[Lojze Peterle]]. Na predsedniških volitvah pa je v 2. krogu zmagal neodvisni kandidat [[Milan Kučan]] po dvoboju s kandidatom [[DEMOS]]-a [[Jože Pučnik|Jožetom Pučnikom]]. [[16. maj|16. maja]] [[1990]] je [[Lojze Peterle]] uradno prišel na oblast in s tem strmoglavil star [[Socializem|socialistični]] izvršni svet [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenije]]. [[8. marec|8. marca]] [[1990]] se je [[Socialistična republika Slovenija]] preimenovala v [[Republika Slovenija|Republiko Slovenijo]]. == Prva Slovenska uradna vojaška sila == * [[20. november|20. novembra]] [[1968]] je bila v vseh republikah [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] ustanovljena Teritorialna obramba. Takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. Leta [[1990]] je bila Teritorialna obramba Socialistične republike Slovenije preimenovana v [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno obrambo Republike Slovenije]]. [[15. maj|15. maja]] [[1991]] je z usposabljanjem pričela prva generacija nabornikov, ta dan praznujemo kot dan [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. [[Slovenija]] se je odločila za obvezno služenje vojaškega roka, zato je ustanovila 2 učna centra, enega v [[Ig|Igu]], drugega pa v [[Pekre|Pekrah]]. [[2. junij|2. junija]] [[1991]] je na [[Ig|Igu]] prisegla prva generacija. [[24. marec|24. marca]] [[1991]] je [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]] izvedla vajo Premik 91'. Februarja [[1991]] se je pojavila [[Deklaracija za mir 1991]], ki se je zavzemala za samostojno Slovenijo brez [[Vojska|vojske]]. Podpisali so jo vsi člani takratnega predsedstva, vključno z predsednikom Milanom Kučanom, razen [[Ivan Oman|Ivana Omana]]. Ko je za to slišal [[Jože Pučnik]] je zavpil "to je veleizdaja!". == Plebiscit == * [[23. december|23. decembra]] [[1990]] se je začel [[plebiscit o samostojnosti Slovenije]], katerega vprašanje je bilo "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?". DA je obkrožilo 1.289.369 volilnih upravičencev, kar je 95% volilcev, NE je obkrožilo 57.800 volilnih upravičencev, kar predstavlja 4,29% volilcev. [[26. december|26. decembra]] so bili razglašeni rezultati. Ta dan danes praznujemo kot [[Dan samostojnosti in enotnosti]]. == Izvršitev Slovenske samostojnosti == * Februarja [[1991]] je Slovenija izstopila iz pravnega reda [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. [[25. junij|25. junija]] [[1991]] je [[Skupščina Republike Slovenije]] na skupni seji vseh zborov sprejela odlok o razglasitvi [[Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] in [[ustavni zakon]] in oboje razglasila. [[26. junij|26. junija]] je bila na [[Trg republike, Ljubljana|Trgu republike v Ljubljani]] slovesna proslava ob razglasitvi samostojnosti, kjer je bila dvignjena nova [[Zastava Slovenije|Slovenska zastava]]. == Vojna == ''Glavni članek: [[Slovenska osamosvojitvena vojna]]'' * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] se je začela [[27. junij|27. junija]] ob enih zjutraj. Udeleženci vojne so bili [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]] skupaj s [[Policija (Slovenija)|Slovensko policijo]], na drugi strani pa [[Jugoslovanska ljudska armada]]. == Po vojni == * Po koncu vojne [[7. julij|7. julija]] [[1991]] je Slovenija morala zamrzniti osamosvojitvene procese za 3 mesece. [[8. oktober|8. oktobra]] [[1991]] je uvedla svojo prvo denarno valuto [[Slovenski tolar]]. [[23. december|23. decembra]] [[1991]] pa je bila na seji skupščine razglašena [[Ustava Republike Slovenije]]. [[22. maj|22. maja]] [[1992]] pa se je [[Slovenija]] pridružila [[Organizacija združenih narodov|OZN]]. == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|last1=Avbelj|first1=Matej|last2=Jambrek|first2=Peter|last3=Omerza|first3=Igor|last4=Petrič|first4=Ernest|last5=Rupel|first5=Dimitrij|last6=Šturm|first6=Lovro|last7=Valič Zver|first7=Andreja|title=Osamosvojitev: Prispevki za enciklopedijo slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti|publisher=Nova univerza|location=Nova Gorica|year=2021|cobiss=64550659|language=sl}} * {{cite book |last=Bačič |first=Geza |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6PK4MVVY |title=Občina Murska Sobota v soju osamosvojitvene vojne 1991 |last2=Osterc |first2=Milan |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje : Območno združenje zveze veteranov vojne za Slovenijo |year=2025 |place=Murska Sobota |language=sl |cobiss=253574403}} * {{cite book |last=Blagovič |first=Bojan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W9YW7502 |title=Ravnanje s prebeglimi in ujetimi pripadniki ter zbirni centri med osamosvojitveno vojno v Pomurju 1991 |last2=Ribaš |first2=Drago |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje : pokrajinski odbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo za Pomurje : pokrajinska koordinacija Zveze slovenskih častnikov za Pomurje |year=2023 |place=Murska Sobota |language=sl |cobiss=166337027}} * {{navedi knjigo|last=Bučar|first=France|title=Rojstvo države|publisher=Didakta|location=Radovljica|year=2007|cobiss=235424768}} * {{navedi knjigo|last=Bučar|first=France|title=Temelji naše državnosti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=260173824}} * {{navedi knjigo|last=Bukovnik|first=Anton|title=Slovenija: Koraki v samostojnost: Pregled dogodkov 1980–1992|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227151104}} * {{cite book |last=Brejc |first=Mihael |title=Vmesni čas : varnostno informativna služba in nastajanje nove slovenske države 1990–1993 |publisher=Mladinska knjiga |year=1994 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=44890624}} * {{navedi knjigo|last=Čelik|first=Pavle|title=Izza barikad|publisher=Delo|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=30748416}} * {{navedi knjigo|last=Drnovšek|first=Janez|title=Moja resnica: Jugoslavija 1989 – Slovenija 1991|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1996|cobiss=58078720}} * {{cite thesis|last1=Đekič|first1=Marko|last2=Friš|first2=Darko|title=Zunanjepolitični aspekt slovenske osamosvojitve|type=diplomsko delo|publisher=[M. Đekič]|location=Maribor|year=2012|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=38608|cobiss=19450376|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book |last=Filipčič |first=Rok |title=Slovenski teritorialec : uniforme, oborožitev in oprema slovenske Teritorialne obrambe 1990–1991 |last2=Ravbar |first2=Matjaž |publisher=Vojaški muzej Slovenske vojske |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=184823555}} * {{cite thesis|last1=Filipič|first1=Stanislav|last2=Anžič|first2=Andrej|title=Vojna za Slovenijo v Prekmurju|type=diplomsko delo|publisher=[S. Filipič]|location=Precetinci|year=1998|cobiss=54762|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book |last=Furlan |first=Branimir |title=Vojaška strategija osamosvojitve Slovenije |publisher=Defensor |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=145124355}} * {{cite book |last=Geder |first=Alan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDCWCQI5 |title=Gornja Radgona v soju osamosvojitvene vojne 1991 |last2=Ribaš |first2=Drago |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje : Območno združenje zveze veteranov vojne za Slovenijo |year=2022 |place=Gornja Radgona |language=sl, de |cobiss=107422211}} * {{Navedi knjigo |last=Granda |first=Stane |title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev |publisher=Družina |year=2022 |location=Ljubljana |cobiss=98508547}} * {{navedi knjigo|last1=Horvat|first1=Mladen|last2=Štajnbaher|first2=Srečko|title=Osamosvojitev Slovenije: Naj ne bo nikoli pozabljeno|publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo|location=Slovenska Bistrica|year=2011|cobiss=67823617}} * {{cite book |last=Ivešić |first=Tomaž |title=Jugoslovanstvo med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi |publisher=Mohorjeva družba |year=2026 |place=Celje |language=sl |cobiss=266371843}} * {{cite book |last=Jambrek |first=Peter |title=Ustavna demokracija : graditev slovenske demokracije, države in ustave |publisher=DZS |year=1992 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=31825664}} * {{cite book |last=Jambrek |first=Peter |title=Ustanovitev Slovenije |publisher=Nova univerza, Evropska pravna fakulteta : Inštitut Nove revije |year=2017 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=292440064}} * {{navedi knjigo|last=Janša|first=Janez|title=Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=12979510}} * {{navedi knjigo|last=Janša|first=Janez|title=Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2013|cobiss=267271680}} * {{navedi knjigo |title=Bela knjiga slovenske osamosvojitve |publisher=Nova obzorja |location=Ljubljana |year=2013 |language=sl |last=Janša |first=Janez}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo: Priprave na obrambo Slovenije, bojna poročila in analize|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272623616|last=Janša|first=Janez}} * {{cite thesis|last1=Jus|first1=Boštjan|last2=Klemenčič|first2=Matjaž|title=Stopnja vpliva posameznih političnih osebnosti pri procesu osamosvajanja Slovenije|type=magistrsko delo|publisher=[B. Jus]|location=Maribor|year=2018|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=72032|cobiss=24445960|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|first=Dejan|last=Kaloh|title=Milan Kučan : ko boter spregovori o sebi : delo, lik in življenje strica iz ozadja prek njegovih lastnih besed|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=155792899}} * {{cite book |last=Kladnik |first=Tomaž |title=Vojaška obramba Slovenije : 1990–1991 |last2=Bolfek |first2=Boris |last3=Mikulič |first3=Albin |last4=Brodnik |first4=Ana |last5=Kastelic |first5=Gregor |last6=Ravbar |first6=Matjaž |last7=Filipčič |first7=Rok |last8=Premk |first8=Martin |last9=Torkar |first9=Blaž |publisher=Defensor |year=2011 |place=Ljubljana |language=sl |last10=Horvat |first10=Mladen |last11=Pörš |first11=Simona |last12=Marković |first12=Zvezdan |cobiss=258271232}} * {{cite book |last=Klemenčič |first=Milan |title=Osamosvojitev na Gorenjskem : 1989–1991 |last2=Renko |first2=Damjan |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever - Gorenjska |year=2012 |volume=I |place=Tržič |language=sl |cobiss=259919104}} * {{cite book |last=Klemenčič |first=Milan |title=Osamosvojitev na Gorenjskem : 1989–1991 |last2=Renko |first2=Damjan |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever - Gorenjska |year=2013 |volume=II |place=Tržič |language=sl |cobiss=259919104}} * {{navedi knjigo|editor=Korent|title=Koroška v vojni 1991: Delovanje teritorialne obrambe, policije in civilnih struktur|publisher=OZVVS Mislinjske doline|location=Slovenj Gradec|year=2008|cobiss=239612160|editor-first=Jože}} * {{navedi knjigo|last=Kovač|first=Jožef|title=Pogumni in modri leta 1991|publisher=Zavod Volosov hram|location=Pekel|year=2025|cobiss=253899011}} * {{cite book |last=Krajnc |first=Viktor |title=Izpolnjena pričakovanja |publisher=Grafika Gracer |year=2001 |place=Celje |language=sl |cobiss=112275712}} * {{cite thesis|last1=Krog|first1=Borut|last2=Friš|first2=Darko|title=Pot do samostojne države Slovenije v luči izbranih slovenskih in srbskih časnikov|type=magistrsko dleo|publisher=[B. Krog]|location=Maribor|year=2020|cobiss=63284995|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=63284995|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last1=Križman|first1=Silva|last2=Horvatič|first2=Leon|last3=Hožič|first3=Maks|last4=Kljun|first4=Miran|last5=Šajn|first5=Tomo|last6=Valentinčič|first6=Slobodan|last7=Vidic|first7=Tomo|title=Dan prej|publisher=Primorske novice|location=Koper|year=1994|cobiss=40362240}} * {{cite book |title=Skupaj v vojni za Slovenijo : Šentilj '91 |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo občin Kungota, Pesnica in Šentilj : Policijsko veteransko društvo Sever |year=2024 |editor-last=Maher |editor-first=Vladimir |place=Pesnica pri Mariboru : Maribor |language=sl |cobiss=194460931}} * {{cite book |last=Mavrič |first=Edi |title=Priče in pričevanja : [osamosvojitvena dogajanja v Zgornji Savinjski dolini 1990-1991] |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline |year=2004 |place=Mozirje |language=sl |cobiss=128924416}} * {{cite book |title=Trdna mreža : osamosvajanje Slovenije v Zgornjem Posočju |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Gornje Posočje |year=2008 |editor-last=Medved |editor-first=Roman |place=Tolmin |language=sl |editor-last2=Hrovat |editor-first2=Silvo |editor-last3=Berginc |editor-first3=Vito |editor-last4=Leban |editor-first4=Metod |cobiss=240946432}} * {{cite book |last=Mencinger |first=Jože |title=Gospodarski sistem in politika Slovenije |publisher=Uradni list RS |year=1995 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=49704448}} * {{cite thesis|last=Meolic|first=Jelko|title=Notranja nasprotovanja slovenski osamosvojitvi: Med patriotizmom in jugonostalgijo|type=magistrsko delo|publisher=[J. Meolic]|location=Maribor|year=2018|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=70314|cobiss=23964680|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book |title=Ptuj in leto 1991 : zbornik pričevanj, spominov in dokumentov |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo |year=2006 |editor-last=Merc |editor-first=Janez |place=Ptuj |language=sl |cobiss=57142273}} * {{cite thesis|last1=Mihalič|first1=Edvard|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Vojna za Slovenijo leta 1991 v Prekmurju|type=diplomsko delo|publisher=[E. Mihalič]|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=21411421|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book |last=Mikulič |first=Albin |url=https://dk.mors.si/Dokument.php?id=941&lang=slv |title=Uporniki z razlogom : Maneverska struktura narodne zaščite |publisher=Ministrstvo za obrambo RS |year=2005 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=222011392}} * {{cite book |last=Nikolić |first=Kosta |url=https://www.academia.edu/34959754/Rat_u_Sloveniji_Dokumenta_Predsedni%C5%A1tva_SFRJ_tom_II |title=Rat u Sloveniji |last2=Petrović |first2=Vladimir |publisher=Institut za savremenu istoriju; Fond za humanitarno pravo |year=2012 |isbn=978-86-7403-166-7 |place=Beograd}} * {{navedi knjigo |last=Omerza |first=Igor |title=JBTZ: časi poprej in dnevi pozneje |publisher=Karantanija |year=2013 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=266965248}} * {{Navedi knjigo |last=Omerza |first=Igor |title=Pravi obraz Janeza Stanovnika |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2020 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=27198467}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Udba in akcija Sever |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2020 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=18173443}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. France Bučar - Tikveš |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=138029827}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Igor Bavčar - Deviacija |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=173204483}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Jože Pučnik - Psevdomarksist |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=141982979}} * {{navedi knjigo |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Janez Janša - Kaplar |publisher=Zavod Aruma, Klub Native - Speakerjev |location=Ljubljana |year=2026 |cobiss=262463747}} * {{navedi knjigo|last=Pavličič|first=Srečko|title=Vojna za Slovenijo: Pristava pri Ljutomeru, 1991|publisher=[S. Pavličič]|location=Ljutomer|year=1998|cobiss=1864164}} * {{navedi knjigo|last1=Pavlin|first1=Vojko|last2=Marković|first2=Zvezdan|title=Vojna za Slovenijo 1991|publisher=Center za vojaškozgodovinsko dejavnost|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=9346866}} * {{navedi knjigo|last1=Perovšek|first1=Jurij|last2=Puncer|first2=Cvetka|last3=Šatej|first3=Barbara|title=Slovenska osamosvojitev 1991: Pričevanja in analize|publisher=Državni zbor Republike Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|url=https://sistory.si/publication/851|cobiss=117917952}} * {{cite thesis|last1=Pesek|first1=Rosvita|last2=Repe|first2=Božo|title=Politični subjekti in osamosvojitev Slovenije: (1989–1992)|type=doktorska disertacija|publisher=[R. Pesek]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227506176|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Pesek|first=Rosvita|title=Osamosvojitev Slovenije: Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=14616892|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Pesek|first=Rosvita|title=Osamosvojitvena vlada: Kako so gradili državo|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262999296|language=sl}} * {{navedi knjigo|editor=Peterle|title=Živeti hočemo v suvereni državi slovenskega naroda|publisher=Mohorjeva družba|location=Celovec|year=2005|cobiss=220754176|editor-first=Lojze}} * {{navedi knjigo|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslovanske vojne: 1991–2001|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=121307392|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Potočnjak|first=Draga|title=Skrito povelje|publisher=Sanje|location=Ljubljana|year=2014|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FYHUSYN0|cobiss=277364480}} * {{navedi knjigo|last=Praznik|first=Brane|title=Branilci domovine. Part 1, Pripoved o teritorialcih v letu 1991|publisher=Slovenska panorama|location=Ljubljana|year=2000|language=sl|cobiss=106040576}} * {{navedi knjigo|last=Praznik|first=Brane|title=Branilci domovine. Part 2, Trgovci s smrtjo|publisher=[B. Praznik]|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=235829248}} * {{navedi knjigo |last1=Pregl |first1=Slavko |title=Prijatelj, državnik, človek : pričevanja o Milanu Kučanu |last2=Furlan |first2=Špela |last3=Rupnik |first3=Anton |last4=Vajgl |first4=Ivo |publisher=Didakta |year=2021 |location=Radovljica |cobiss=40065795}} * {{Navedi knjigo |last=Prešeren |first=Marko |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=11345 |title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991 |publisher=FDV |year=2009 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{navedi knjigo|last1=Prunk|first1=Janko|last2=Ivanič|first2=Martin|title=Osamosvojitev Slovenije: s kratkim orisom slovenske zgodovine|publisher=Založba Grad|location=Ljubljana|year=1996|cobiss=60366336}} * {{cite book |last=Purnat |first=Niko |title=Priče in pričevanja 2 : kako smo gradili in obranili samostojnost v Zgornji Savinjski dolini |last2=Kotnik |first2=Franci |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline |year=2016 |place=Nazarje |language=sl |cobiss=287694080}} * {{Navedi knjigo |last=Remškar |first=Sanja |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/remskar-sanja.pdf |title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991) |publisher=FF, FDV |year=2007 |location=Ljubljana}} * {{cite book |title=Vojni ujetniki na Gorenjskem - 1991 |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever - Gorenjska |year=2021 |editor-last=Renko |editor-first=Damjan |place=Tržič |language=sl |cobiss=72421891}} * {{cite book |title=Vojni ujetniki v vzhodnoštajerski pokrajini 1991 |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever |year=2022 |editor-last=Renko |editor-first=Damjan |place=Maribor |language=sl |cobiss=117296643}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2002|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I9IAOAIW|cobiss=116740608}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 1, Opozicija in oblast|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=119971328|url=https://www.academia.edu/8525018/Viri_o_demokratizaciji_in_osamosvojitvi_Slovenije_I_del_Opozicija_in_oblast}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 2, Slovenci in federacija|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=123555328|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43181/viri_18.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=214258944|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43182/viri_19.pdf}} * {{navedi knjigo|last1=Repe|first1=Božo|last2=Klemenčič|first2=Matjaž|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 4, Slovenci v zamejstvu in po svetu ter mednarodno priznanje Slovenije|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219905024}} * {{navedi knjigo |last=Repe |first=Božo |title=Milan Kučan, prvi predsednik |publisher=Modrijan |year=2015 |location=Ljubljana |cobiss=280164352}} * {{cite book |last=Ribaš |first=Drago |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8X1Q3SUY |title=Prlekija v ognju osamosvojitvene vojne 1991 |publisher=Območno združenje zveze veteranov vojne za Slovenijo : Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje |year=2020 |language=sl}} * {{cite book |last=Ribaš |first=Drago |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7M6XF4K7 |title=Občina Lendava v soju osamosvojitvene vojne 1991 |last2=Osterc |first2=Milan |last3=Kisilak |first3=Alojz |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje : Območno združenje zveze veteranov vojne za Slovenijo |year=2021 |place=Lendava |language=sl |cobiss=66835459}} * {{navedi knjigo|last=Rupel|first=Dimitrij|title=Skrivnost države: Spomini na domače in zunanje zadeve 1989–1992|publisher=Delo|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31941120}} * {{cite book |last=Rupel |first=Dimitrij |title=Pomen osamosvojitve : priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=144541699}} * {{cite book |last=Rupel |first=Dimitrij |title=Voditelji Slovenije : Pučnik, Kučan, Drnovšek, Janša |publisher=Mladinska knjiga |year=2024 |isbn=978-961-01-7514-8 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=182380803}} * {{Navedi knjigo|title=Sto osamosvojitvenih dni|last=Slivnik|first=Danilo|publisher=ČGP Delo|year=1991}} * {{cite book |last=Slokar |first=Jože |title=Listi iz dnevnika : Slovenci v Beogradu ob osamosvajanju Slovenije |publisher=Modrijan |year=2016 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=284688640}} * {{cite thesis|last1=Svet|first1=Frančišek|last2=Marković|first2=Zvezdan|title=Vojna za Slovenijo 1991 na območju Gorenjske (3. pokrajinski štab Teritorialne obrambe - 3. PŠTO)|type=Diploma thesis|publisher=[F. Svet]|location=Kranj|year=2018|url=https://www.bb.si/sites/default/files/uploads/files/diplome/svet_francisek_-_diplomska_naloga.pdf|cobiss=1024432977}} * {{navedi knjigo|last=Šetinc|first=Franc|title=Zbogom, Jugoslavija|publisher=DZS|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33774080}} * {{navedi knjigo|last1=Šiško|first1=Andrej|last2=Babič|first2=Blaž|title=Resnice je zmaga|publisher=Hervardi|location=Maribor|year=2011|cobiss=258154752}} * {{navedi knjigo|last=Švajncer|first=Janez J.|title=Obranili domovino: Teritorialna obramba Republike Slovenije v vojni za svobodno in samostojno Slovenijo 1991|publisher=Viharnik|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35366912}} * {{cite book |last=Teropšič |first=Tomaž |title=Posavje v letih 1989–1991 |last2=Teropšič |first2=Mitja |publisher=Posavski muzej : Zveza veteranov vojne za Slovenijo |year=2001 |place=Brežice |language=sl |cobiss=114327552}} * {{cite book |title=Čas odločitve : 1990–1991 : zbornik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Lenart |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo |year=2010 |editor-last=Toš |editor-first=Marjan |place=Lenart |language=sl |cobiss=2751092}} * {{cite book |title=Slovenski lovci v vojni za Slovenijo |publisher=Lovska zveza Slovenije |year=2016 |editor-last=Toš |editor-first=Marjan |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=89267713}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Urbanc|editor1-first=Nataša|title=ENOTNI V ZMAGI, Osamosvojitev Slovenije|publisher=Nova revija|url=https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdf|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=227052288}} * {{cite book |last=Uršič |first=Irena |title=Samostojni |publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije |year=2016 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=285022976}} * {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}} * {{navedi knjigo|last=Valič Zver|first=Andreja|title=Jože Pučnik: oče slovenske države|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2019|cobiss=303240960}} * {{cite thesis|last=Verhovnik|first=Aljaž|title=Pravni vidiki osamosvajanja Slovenije|type=magistrsko delo|publisher=[A. Verhovnik]|location=Maribor|year=2021|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80363|cobiss=78211843|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite thesis|last1=Vodeb|first1=Neža|last2=Sotlar|first2=Andrej|title=Tajno skladiščenje orožja kot del osamosvojitvenih ukrepov Republike Slovenije|type=diplomsko delo|publisher=[N. Vodeb]|location=Ljubljana|year=2025|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=94113|cobiss=253538563|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Vrtovec|first=Jernej|title=Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije|year=2016|publisher=Mohorjeva družba|location=Celje|language=sl|cobiss=284766464}} * {{cite book |last=Zelič |first=Oskar Zoran |title=Odzvali smo se klicu domovine Slovenije |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo |year=2022 |place=Sevnica |language=sl |cobiss=125781507}} * {{cite book |last=Zimmermann |first=Warren |url=https://archive.org/details/originsofcatastr00zimm/mode/2up |title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers |publisher=Times Books |year=1999 |place=New York |cobiss=512048000}} * {{cite book |last=Žerdin |first=Ali |title=Generali brez kape : čas Odbora za varstvo človekovih pravic |publisher=Krtina |year=1997 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=66676736}} * {{cite book |last=Žerdin |first=Ali |title=France Bučar |publisher=Delo |year=2015 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=282445056}} * {{cite book |title=Začelo se je v Pekrah |publisher=Muzej narodne osvoboditve |year=2001 |editor-last=Žnidarič |editor-first=Marjan |place=Maribor |language=sl |cobiss=45985025}} * {{navedi knjigo|last1=Žnidaršič|first1=Joco|last2=Vidic|first2=Matjaž|last3=Bauman|first3=Bojan|title=Vojna za Slovenijo|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=24782592}} * {{navedi knjigo|title=Smer: Sever - Koper|publisher=Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|location=Ljubljana|year=1996|cobiss=60896768}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo 1991: Del 3|editor=|publisher=Generalštab Slovenske vojske|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=12238390}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo 1991: Del 2|publisher=Generalštab Slovenske vojske|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=10119734}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo 1991: Del 1|publisher=Generalštab Slovenske vojske|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=56069121}} [[Kategorija:Osamosvojitev Slovenije| 1]] biavytxcfvd5pzdka0f1ckjqz2khkjt Veliki London 0 556831 6743762 6728474 2026-08-28T09:05:28Z Erardo Galbi 166658 6743762 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Veliki London<br/ >Greater London | other_name = in<br>{{resize|125%|London (regija)}} |image_skyline = City of London, seen from Tower Bridge.jpg | flag_link = | arms_image = | arms_link = | motto = |pushpin_map = Anglija |mapsize = 120px |map_caption = Veliki London v [[Anglija|Angliji]] | coordinates = |latd=51 |latm=30 |lats=28 |latNS=N |longd=00 |longm=07 |longs=41 |longEW=W | coordinates_display = inline, title | region = | established_date = 1. april 1965 |established_title = London Government Act 1963 | preceded_by = | origin = | area_total_km2 = 1569 | area_total_rank = 25. <!-- Region --> |subdivision_type = Greater London Authority<br />'''•''' Župan [[Sadiq Khan]]<br />'''•''' London Assembly | joint_committees = | admin_hq = City Hall, Newham | population_total = 8.796.628<ref name="ONS mid-year pop est">{{navedi splet |url=https://www.ons.gov.uk/peoplepopulationandcommunity/populationandmigration/populationestimates/datasets/populationestimatesforukenglandandwalesscotlandandnorthernireland |title=Estimates of the population for the UK, England, Wales, Scotland and Northern Ireland |last=Park |first=Neil |date=21 December 2022 |website=Office for National Statistics |publisher= |access-date=25 August 2023}}</ref> |population_density_km2 = auto | iso_code = | ons_code = | gss_code = E12000007 | nuts_code = TLI | website = http://www.greaterlondonlieutenancy.com }} '''Veliki London''' ({{lang-en|Greater London}}) je upravno območje [[London]]a v [[Anglija|Angliji]],<ref name="legislation1963">{{navedi splet |title=London Government Act 1963 - Latest Available |url=https://www.legislation.gov.uk/ukpga/1963/33/section/2 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211029171402/https://www.legislation.gov.uk/ukpga/1963/33/section/2 |archive-date=29 October 2021 |access-date=2021-10-12 |website=legislation.gov.uk}}</ref> ki je del regije London. Vsebuje 33 lokalnih vladnih okrožij: 32 londonskih okrožij, ki tvorijo ceremonialno okrožje, imenovano tudi Greater London, in [[City of London]]. Oblast Velikega Londona je odgovorna za strateško lokalno upravo po vsej regiji, redna lokalna vlada pa je v pristojnosti mestnih svetov in korporacije City of London. Veliki London meji na ceremonialne grofije Hertfordshire na severu, Essex na severovzhodu, Kent na jugovzhodu, Surrey na jugu ter Berkshire in Buckinghamshire na zahodu. Veliki London ima geografsko območje 1572 km² in ima 9.002.488 prebivalcev. Ceremonialno okrožje Veliki London je le nekoliko manjše, s površino 1569 km² in 8.889.375 prebivalci. Območje je skoraj v celoti urbanizirano in obsega večino pozidanega območja Velikega Londona, ki sega v Hertfordshire, Essex, Kent, Surrey in Berkshire ter ima 9.787.426 prebivalcev. Nobeno upravno območje, regija ali ceremonialno okrožje nimajo statusa mesta, razen okrožji City of London in City of Westminster. Območje je bilo v preteklosti del Middlesexa, Essexa, Surreya, Kenta in Hertfordshira. Reka [[Temza]] je opredeljujoča geografska značilnost območja, vanj vstopi blizu Hamptona na zahodu in teče proti vzhodu, preden se izliva dolvodno od Dagenhama. Skozi območje teče več pritokov Temze, ki pa so zdaj večinoma opuščeni in so del londonskega kanalizacijskega sistema. Ozemlje neposredno severno in južno od reke je ravninsko, dlje se vzpenja do nizkih hribov, predvsem Hampstead Heath, Shooter's Hill in Sydenham Hill. Najvišja točka območja je Westerham Heights (245 m), del North Downs. Na severovzhodu območje obsega del Epping Forest, del starodavnega gozda. City of London ima svojo vlado že od anglosaškega obdobja. Prva neposredno izvoljena lokalna vlada v celotnem Londonu je bil Londonski okrožni svet, ustanovljen za londonsko grofijo leta 1889, ki je pokrival jedro mestnega območja. Leta 1965 je bilo okrožje ukinjeno in nadomeščeno z Greater London, dvotirnim upravnim območjem, ki ga upravljajo Greater London Council, dvaintrideset londonskih okrožij in City of London Corporation.<ref name="legislation19632">{{navedi splet |title=London Government Act 1963 - Latest Available |url=https://www.legislation.gov.uk/ukpga/1963/33/section/2 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20211029171402/https://www.legislation.gov.uk/ukpga/1963/33/section/2 |archive-date=29 October 2021 |access-date=2021-10-12 |website=legislation.gov.uk}}</ref> Svet Velikega Londona je bil ukinjen leta 1986, njegove pristojnosti pa so v veliki meri prevzele mestne občine. Greater London Authority je bila ustanovljena leta 2000. == Upravna zgodovina == Izraz ''Greater London'' je bil uporabljen, preden je bil ustanovljen s statutom leta 1965. Nanašal se je na metropolitansko policijsko okrožje, območje, ki ga oskrbuje Metropolitan Water Board, območje londonskega potniškega prometa in območje, ki ga je Glavni matični urad opredelil kot ''Somestje širšega Londona''.<ref>Vision of Britain -[http://www.visionofbritain.org.uk/text/chap_page.jsp?t_id=SRC_P&c_id=2&cpub_id=EW1901PRE&show=DB Census 1901: Preliminary Report] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121022105952/http://www.visionofbritain.org.uk/text/chap_page.jsp?t_id=SRC_P&c_id=2&cpub_id=EW1901PRE&show=DB |date=22 October 2012 }}</ref><ref name="urban_change">Young, K. & Garside, P., ''Metropolitan London: Politics and Urban Change'', (1982)</ref><ref name="aspects">Westergaard, J., ''The Structure of Greater London'', London: Aspects of Change, (1961)</ref> Izraz je bil uporabljen tudi za Greater London Arterial Road Programme, zasnovan med letoma 1913 in 1916, in Greater London Planning Region, zasnovan leta 1927, ki je zavzemal 4810 km² in vključeval 9 milijonov ljudi.<ref>The Motorway Archive — [http://www.iht.org/motorway/londonm25.htm The origins of the London Orbital Motorway (M25)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090720023542/http://www.iht.org/motorway/londonm25.htm |date=20 July 2009 }}</ref> === Ustvarjen je Greater London === [[File:Coat of arms of Greater London.svg|100px|thumb|Grb nekdanjega Greater London Council]] Širši London je bil ustanovljen z ''Londonskim vladnim aktom'' iz leta 1963, ki je začel veljati 1. aprila 1965 in je nadomestil administrativna okrožja Middlesex in London, vključno z City of London, kjer je imel londonski okrožni svet omejena pooblastila, in vključil dele Essexa, Hertfordshire, Kent in Surrey. Veliki London je prvotno imel dvotirni sistem lokalne uprave, pri čemer si je Svet Velikega Londona (GLC) delil moč s City of London Corporation (ki upravlja majhno londonsko mesto) in 32 londonskimi mestnimi sveti. GLC je bil ukinjen leta 1986 z zakonom o lokalni upravi iz leta 1985. Njegove funkcije so bile prenesene na mestno korporacijo in londonska okrožja, nekatere funkcije pa so bile prenesene na centralno vlado in skupne odbore.<ref>'The Government of London: the struggle for reform' by Gerald Rhodes (London: Weidenfeld and Nicolson 1970 {{ISBN|0-297-00031-4}}</ref> Veliki London je leta 1994 oblikoval regijo London. === Greater London Authority === Referendum v Londonu leta 1998 je vzpostavil javno voljo za ponovno vzpostavitev višje ravni vlade, ki bo pokrivala regijo. Oblast širšega Londona, londonska skupščina in neposredno izvoljeni župan Londona so bili ustanovljeni leta 2000 z zakonom o oblasti širšega Londona iz leta 1999. Leta 2000 je bila zunanja meja metropolitanskega policijskega okrožja ponovno usklajena z mejo Velikega Londona. Na županskih volitvah leta 2000 in 2004 je zmagal Ken Livingstone, ki je bil zadnji vodja GLC. Na volitvah leta 2008 in 2012 je zmagal [[Boris Johnson]]. Na volitvah leta 2016 in 2021 je zmagal [[Sadiq Khan]]. London je bil pred brexitom zajet v eni parlamentarni volilni enoti v Evropskem parlamentu. == Geografija == [[File:Greater London map with suburban towns.png|thumb|left|200px|Zemljevid Velikega Londona, ki prikazuje železniške proge, glavne ceste, avtoceste in primestna mesta]] [[File:London Postal District.png|thumb|Londonsko poštno okrožje je rdeče v nasprotju s širšim Londonom]] Veliki London vključuje najtesneje povezane dele mestnega območja širšega Londona in njihove zgodovinske meje ter v petih okrožjih vključuje pomembne dele Metropolitanskega zelenega pasu, ki ščiti določena zelena zemljišča na podoben način kot mestni parki. Najbližje in najbolj oddaljene meje so z Essexom na severovzhodu med Sewardstoneburyjem poleg Epping Foresta in Chingfordom ter z Mar Dyke med Bulphanom in North Ockendonom. Veliki London omejuje tudi Hertfordshire na severu, Berkshire in Buckinghamshire na zahodu, Kent na jugovzhodu in Surrey na jugu in jugozahodu. Najvišja točka je Westerham Heights, v North Downs in na meji s Kentom, na 245 m. Centralna vlada je uvedla majhne spremembe meja. Največji sta bili leta 1969 prestop Farleigha v Surrey in Knockholta v Kent.<ref>The Greater London, Kent and Surrey Order, 1968</ref> Drugi so vključevali izmenjavo dveh otokov Temze s Surreyjem in prilagoditve v 1990-ih na delih meja treh okrožij blizu M25.<ref>The Greater London and Surrey Order, 1970</ref> Edini del Velikega Londona zunaj avtoceste je North Ockendon, najbolj oddaljena kopenska enota od njegovega središča. Večina širšega Londona tvori londonsko območje z nizkimi emisijami (LEZ) in območje z ultra nizkimi emisijami (ULEZ). Londonsko poštno okrožje ne pokriva celotnega Velikega Londona.<ref>{{navedi novice |url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-23518687 |title=London Government Act: Essex, Kent, Surrey and Middlesex 50 years on |work=BBC News |author=Laurence Cawley |date=5 July 2013 |access-date=21 June 2018 |archive-date=20 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180620162043/https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-23518687 |url-status=live }}</ref> === Status === Londonska regija nima statusa mesta, ki bi ga podelila krona. Mesti [[London]] in [[Westminster]] v njem sta prejela uradni status mesta.<ref>Westminster City Council – [http://www.westminster.gov.uk/onecity/ One City — An Introduction] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090522151159/http://www.westminster.gov.uk/onecity/ |date=22 May 2009 }}</ref> Kljub temu se Veliki London običajno obravnava kot mesto v splošnem pomenu somestja in občine. Lord poročnik širšega Londona je imenovan za njegovo območje, razen City of London. Za namene zakona ''Lieutenancies Act 1997'' iz leta 1997 je to območje opredeljeno kot okrožje.<ref>HMSO, ''[http://www.opsi.gov.uk/acts/acts1997/1997023.htm Lieutenancies Act 1997] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071030202144/http://www.opsi.gov.uk/acts/acts1997/1997023.htm |date=30 October 2007 }}'', (1997)</ref> Izraz ''London'' se običajno nanaša na regijo ali somestje, ne pogosto pa na starodavno, majhno mesto London.<ref name="travers">Travers, T., ''The Politics of London'', (2004)</ref><ref name=mills>Mills, A., ''Dictionary of London Place Names'', (2001), Oxford</ref> To majhno območje se pogosto imenuje ''the City'' (mesto) ali ''the Square Mile'' (kvadratna milja) in tvori glavno finančno okrožje. Arhaično je bilo urbanizirano območje Londona znano kot ''Metropolis''. V splošni rabi se izraza 'London' in 'Greater London' običajno uporabljata zamenljivo. Veliki London je uradno razdeljen za nekatere namene, z različnimi definicijami, na Notranji London in Zunanji London. Za nekatere namene strateškega načrtovanja je razdeljen na pet podregij. === Lokalna vlada === Veliki London je razdeljen na 32 londonskih okrožij, od katerih vsako upravlja svet londonskega okrožja. City of London ima edinstveno vlado iz 12. stoletja in je ločeno od grofije Veliki London, čeprav je del regije, ki jo oskrbuje Greater London Authority.[26] Vsi londonski okrožni sveti pripadajo združenju London Councils. Tri londonska okrožja nosijo častni naziv Royal Borough: Kensington in Chelsea, Kingston in Greenwich. Znotraj City of London sta svoboni Middle Temple in Inner Temple. {{Location map+|Greater London |float=center |width=600 |label=Okrožja londonske regije (Veliki London) |places = {{Location map~|Greater London|lat=51.3727|long=-0.1099|label='''[[Croydon]]'''|label_size=75|marksize=|position=bottom}} {{Location map~|Greater London|lat=51.463|long=-0.106|label='''[[Brixton]]'''|label_size=75|marksize=|position=bottom}} {{Location map~|Greater London|lat=51.5768|long=0.1801|label='''[[Romford]]'''|label_size=75|marksize=|position=right}} {{Location map~|Greater London|lat=51.4103|long=-0.2995|label='''[[Kingston upon Thames]]'''|label_size=75|marksize=|position=bottom}} {{Location map~|Greater London|lat=51.5836|long=-0.3464|label='''[[London Borough of Harrow|Harrow]]'''|label_size=75|marksize=|position=top}} {{Location map~|Greater London|lat=51.407|long=0.021|label='''[[Bromley]]'''|label_size=75|marksize=|position=right}} {{Location map~|Greater London|lat=51.408|long=-0.021|label='''[[Beckenham]]'''|label_size=75|marksize=|position=bottom}} {{Location map~|Greater London|lat=51.4070|long=-0.2000|label='''[[Wimbledon, London|Wimbledon]]'''|label_size=75|marksize=|position=top}} {{Location map~|Greater London|lat=51.4791|long=0.0000|label='''[[Greenwich]]'''|label_size=75|marksize=|position=right}} {{Location map~|Greater London|lat=51.6516|long=-0.0837|label='''[[Enfield Town|Enfield]]'''|label_size=75|marksize=|position=top}} {{Location map~|Greater London|lat=51.4995|long=-0.1333|label='''[[City of Westminster|Westminster]]'''|label_size=75|marksize=|position=left}} {{Location map~|Greater London|lat=51.502|long=-0.105|label='''[[South Bank]]'''|label_size=75|marksize=|position=right}} {{Location map~|Greater London|lat=51.5588|long=0.0855|label='''[[Ilford]]'''|label_size=75|marksize=|position=top}} {{Location map~|Greater London|lat=51.631|long=0.016|label='''[[Chingford]]'''|label_size=75|marksize=|position=right}} {{Location map~|Greater London|lat=51.541|long=-0.1433|label='''[[Camden Town|Camden]]'''|label_size=75|marksize=|position=top}} {{Location map~|Greater London|lat=51.5423|long=-0.0018|label='''[[Stratford, London|Stratford]]'''|label_size=75|marksize=|position=top}} {{Location map~|Greater London|lat=51.545|long=-0.070|label='''[[Dalston]]'''|label_size=75|marksize=|position=top}} {{Location map~|Greater London|lat=51.456|long=-0.301|label='''[[Richmond, London|Richmond]]'''|label_size=75|marksize=|position=right}} {{Location map~|Greater London|lat=51.5560|long=-0.3042|label='''[[Wembley]]'''|label_size=75|marksize=|position=bottom}} {{Location map~|Greater London|lat=51.5127|long=-0.4211|label='''[[Hayes, Hillingdon|Hayes]]'''|label_size=75|marksize=|position=left}} {{Location map~|Greater London|lat=51.5404|long=-0.4778|label='''[[Uxbridge]]'''|label_size=75|marksize=|position=top}} {{Location map~|Greater London|lat=51.5974|long=-0.0716|label='''[[Tottenham]]'''|label_size=75|marksize=|position=top}} {{Location map~|Greater London|lat=51.5155|long=-0.0922|label='''[[City of London|City]]'''|label_size=75|marksize=|position=top}} {{Location map~|Greater London|lat=51.4589|long=0.1384|label='''[[Bexleyheath]]'''|label_size=75|marksize=|position=right}} {{Location map~|Greater London|lat=51.6185|long=-0.2729|label='''[[Edgware]]'''|label_size=75|marksize=|position=top}} {{Location map~|Greater London|lat=51.5557|long=0.2512 |label='''[[Upminster]]'''|label_size=75|marksize=|position=bottom}} {{Location map~|Greater London|lat=51.4961|long=0.0681|label='''[[Woolwich]]'''|label_size=75|marksize=|position=top}} {{Location map~|Greater London|lat=51.3656|long=-0.1963|label='''[[Sutton, London|Sutton]]'''|label_size=75|marksize=|position=top}} {{Location map~|Greater London|lat=51.5111|long=-0.3058|label='''[[Ealing]]'''|label_size=75|marksize=|position=left}} {{Location map~|Greater London|lat=51.4668|long=-0.3507|label='''[[Hounslow]]'''|label_size=75|marksize=|position=left}} {{Location map~|Greater London|lat=51.6444|long=-0.1920|label='''[[Chipping Barnet|Barnet]]'''|label_size=75|marksize=|position=top}} {{Location map~|Greater London|lat=51.54|long=0.08|label='''[[Barking, London|Barking]]'''|label_size=75|marksize=|position=right}} {{Location map~|Greater London|lat=51.596|long=-0.0176|label='''[[Walthamstow]]'''|label_size=75|marksize=|position=right}} {{Location map~|Greater London|lat=51.461456|long=-0.00537|label='''[[Lewisham]]'''|label_size=75|marksize=|position=bottom}} }} == Demografija == Z naraščajočo industrializacijo je prebivalstvo Londona v 19. in zgodnjem 20. stoletju hitro raslo in je bilo najbolj naseljeno mesto na svetu, dokler ga leta 1925 ni prehitel [[New York]]. Njegovo prebivalstvo je leta 1939 doseglo vrh pri 8.615.245. Uradno je bilo ocenjenih 7.753.600 prebivalcev sredi leta 2009. Širše metropolitansko območje Londona ima med 12 in 13 milijoni prebivalcev, odvisno od definicije tega območja. Po podatkih Eurostata je bil London najbolj naseljeno mesto in metropolitansko območje Evropske unije. Regija obsega 1579 kvadratnih kilometrov. Gostota prebivalstva je 4761 ljudi na kvadratni kilometer, kar je več kot desetkrat več kot v kateri koli drugi britanski regiji. Glede na število prebivalcev je London 25. največje mesto in 17. največja metropolitanska regija na svetu. Po številu dolarskih milijarderjev, ki prebivajo v mestu, je na 4. mestu na svetu. Uvršča se med najdražja mesta na svetu, poleg Tokia in Moskve. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Greater London}} * [http://www.london.gov.uk/ Greater London Authority] * [https://web.archive.org/web/20160221030626/http://www.greaterlondononline.co.uk/ Greater London Online] – London Community News, Information and Business Directory * [http://www.businesscommunitydirectory.co.uk/business-sector/greater_london Greater London Business Community Directory]{{dead link|date=June 2017 |bot=Jennica |fix-attempted=yes }} * {{curlie|Regional/Europe/United_Kingdom/England/London}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Anglija]] [[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1965]] [[Kategorija:Slovesne grofije v Angliji]] jorkf9dq32qy6ghvku61nmqe5dhhxq5 Antonijo Pranjić 0 572855 6743550 6365053 2026-08-27T16:11:52Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Antonijo Pranjič]] na [[Antonijo Pranjić]] prek preusmeritve 6365053 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Antonijo Pranjič | fullname = Antonijo Pranjič | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = | years1 = 2004-2009| clubs1 = [[NK Celje|Celje]] | caps1 = 21| goals1 = 0 | years2 = 2004 | clubs2 = → [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] (pos.) | caps2 = 18| goals2 = 3 | years3 = 2005 | clubs3 = → [[ND Dravinja|Dravinja]] (pos.) | caps3 = 22| goals3 = 4 | years4 = 2006–2007| clubs4 = → [[NK Zagorje|Zagorje]] (pos.) | caps4 = 24| goals4 = 4 | years5 = 2010 | clubs5 = [[ND Dravinja|Dravinja]] | caps5 = 9 | goals5 = 0 | years6 = 2010 | clubs6 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps6 = | goals6 = | years7 = 2011 | clubs7 = [[FC Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | caps7 = | goals7 = | years8 = 2011 | clubs8 = [[SV Horn]] | caps8 = 1 | goals8 = 0 | years9 = 2012–2013| clubs9 = [[Gersthofer SV|Gersthofer]] | caps9 = 23| goals9 = 8 | years10= 2013 | clubs10= [[SC Neusiedl/See|Neusiedl/See]] | caps10= 7 | goals10= 0 | years11= 2014 | clubs11= [[SK Cro-Vienna|Cro-Vienna]] | caps11= 8 | goals11= 3 | years12= 2014 | clubs12= [[KSV Siemens/Großfeld|Siemens/Großfeld]] | caps12= 1 | goals12= 0 }} '''Antonijo Pranjič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[14. januar]] [[1985]]. Pranjič je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK Celje|Celje]], [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]], [[ND Dravinja|Dravinja]], [[NK Aluminij|Aluminij]] in [[FC Drava Ptuj|Drava Ptuj]] ter avstrijske [[SV Horn]], [[Gersthofer SV|Gersthofer]], [[SC Neusiedl/See|Neusiedl/See]], [[SK Cro-Vienna|Cro-Vienna]] in [[KSV Siemens/Großfeld|Siemens/Großfeld]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 21 tekem, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa je odigral 85 tekem in dosegel 12 golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Pranjič, Antonijo}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šmartnega ob Paki]] [[Kategorija:Nogometaši ND Dravinje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zagorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Drave Ptuj]] [[Kategorija:Nogometaši SV Horna]] [[Kategorija:Nogometaši Gersthoferja SV]] [[Kategorija:Nogometaši SC Neusiedl/See]] [[Kategorija:Nogometaši SK Cro-Vienne]] [[Kategorija:Nogometaši KSV Siemens/Großfeld]] e4f5r6nd2xgk6nrodn5z7bwvhz61vyk 6743552 6743550 2026-08-27T16:12:10Z Sporti 5955 pp 6743552 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Antonijo Pranjić | fullname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | position = [[branilec (nogomet)|branilec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = | years1 = 2004-2009| clubs1 = [[NK Celje|Celje]] | caps1 = 21| goals1 = 0 | years2 = 2004 | clubs2 = → [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]] (pos.) | caps2 = 18| goals2 = 3 | years3 = 2005 | clubs3 = → [[ND Dravinja|Dravinja]] (pos.) | caps3 = 22| goals3 = 4 | years4 = 2006–2007| clubs4 = → [[NK Zagorje|Zagorje]] (pos.) | caps4 = 24| goals4 = 4 | years5 = 2010 | clubs5 = [[ND Dravinja|Dravinja]] | caps5 = 9 | goals5 = 0 | years6 = 2010 | clubs6 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | caps6 = | goals6 = | years7 = 2011 | clubs7 = [[FC Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | caps7 = | goals7 = | years8 = 2011 | clubs8 = [[SV Horn]] | caps8 = 1 | goals8 = 0 | years9 = 2012–2013| clubs9 = [[Gersthofer SV|Gersthofer]] | caps9 = 23| goals9 = 8 | years10= 2013 | clubs10= [[SC Neusiedl/See|Neusiedl/See]] | caps10= 7 | goals10= 0 | years11= 2014 | clubs11= [[SK Cro-Vienna|Cro-Vienna]] | caps11= 8 | goals11= 3 | years12= 2014 | clubs12= [[KSV Siemens/Großfeld|Siemens/Großfeld]] | caps12= 1 | goals12= 0 }} '''Antonijo Pranjić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[14. januar]] [[1985]]. Pranjić je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK Celje|Celje]], [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno ob Paki]], [[ND Dravinja|Dravinja]], [[NK Aluminij|Aluminij]] in [[FC Drava Ptuj|Drava Ptuj]] ter avstrijske [[SV Horn]], [[Gersthofer SV|Gersthofer]], [[SC Neusiedl/See|Neusiedl/See]], [[SK Cro-Vienna|Cro-Vienna]] in [[KSV Siemens/Großfeld|Siemens/Großfeld]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 21 tekem, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa je odigral 85 tekem in dosegel 12 golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Pranjić, Antonijo}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šmartnega ob Paki]] [[Kategorija:Nogometaši ND Dravinje]] [[Kategorija:Nogometaši NK Zagorja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Aluminija]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Drave Ptuj]] [[Kategorija:Nogometaši SV Horna]] [[Kategorija:Nogometaši Gersthoferja SV]] [[Kategorija:Nogometaši SC Neusiedl/See]] [[Kategorija:Nogometaši SK Cro-Vienne]] [[Kategorija:Nogometaši KSV Siemens/Großfeld]] oxm7jsep2y6qhgp4n4en0u2q1rnnhr0 Miha Novak (nogometaš) 0 572860 6743729 6365048 2026-08-28T07:37:38Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6743729 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Miha Novak}} {{Infobox football biography | name = Miha Novak | fullname = Mihael Novak | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 181 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | youthyears1 = 1993–2004 | youthclubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | years1 = 2004–2008 | clubs1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | caps1 = 53 | goals1 = 6 | years2 = 2008–2009 | clubs2 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps2 = 13 | goals2 = 0 | years3 = 2009–2010 | clubs3 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | caps3 = 15 | goals3 = 1 | years4 = 2011–2012 | clubs4 = [[NK Šenčur|Šenčur]] | caps4 = 28 | goals4 = 4 | years5 = 2015–2016 | clubs5 = [[NK Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] | caps5 = 14 | goals5 = 1 }} '''Mihael »Miha« Novak''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[24. marec]] [[1987]], [[Kranj]]. Novak je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. V svoji karieri je igral za slovenske klube [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], [[NK Domžale|Domžale]], [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], [[NK Šenčur|Šenčur]] in [[NK Ivančna Gorica|Ivančno Gorico]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 16 tekem, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa je odigral 93 tekem in dosegel 11 golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Novak, Miha}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šenčurja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Ivančne Gorice]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] io6ww537bvn2btw96hwhu705n4lyk5p Pokopališče Piran 0 586519 6743758 6743114 2026-08-28T09:02:21Z Erardo Galbi 166658 6743758 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Pokopališče Piran<br>Cimitero di Pirano | image = Piran Cemetery 01.jpg | caption = Vhodna veža pokopališča v Piranu <!--koordinate, zemljevid in lokacija--> | lat_degrees = 45 | lat_minutes = 31 | lat_seconds = 36.96 | lat_direction = N | long_degrees= 13 | long_minutes = 34| long_seconds = 26.99 | long_direction = E | coord_display = inline,title | locmapin = Slovenija | location = | area =12214 m2 | built = 1812 | restored = | architect =Pietro Gregoretti, Giuseppe Moso, A. Tamburlini (kipar), U. Carà (kipar) in drugi | architecture = [[neogotika]] | governing_body = Javno podjetje Okolje Piran, d.o.o. | owner = [[Občina Piran]] | designation1 = nslp | designation1_offname = Pokopališče Piran | designation1_date = 31. avgust 2018 | designation1_number = 27784<ref>{{RKD|27784}}</ref> | občina = Piran }} '''Pokopališče Piran''' ({{jezik-it|Cimitero di Pirano}}) je edino mestno [[pokopališče]] v [[Občina Piran|Občini Piran]]. Služi za pokope prebivalcev mest in naselij v Občini Piran: [[Piran]], [[Portorož]], [[Lucija, Piran|Lucija]], [[Strunjan]], [[Parecag]], [[Seča]] in delno [[Sečovlje]]. Pokopališče se nahaja na Arzah, na vrhu piranskega polotoka, izven [[Piransko obzidje|mestnega obzidja]], kjer se na začetku [[Ulica IX. korpusa, Piran|Ulice IX. korpusa]] odcepi cesta proti [[Fiesa|Fiesi]]. ==Zgodovina== [[Slika:Razglednica Pirana 1910 (17).jpg|thumb|levo|Pokopališče leta 1910]] Piransko pokopališče na Arzah, iz leta 1812, ki je bilo urejeno po načrtih arhitekta Pietra Gregorettija, je bilo razširjeno leta 1862, ko je bila zgrajena vhodna veža, stanovanje za čuvaja in leta 1863 neogotska kapela po načrtih arhitekta Giuseppeja Mose. Leta 1936 so zaradi pomanjkanja grobnih mest zgradili [[Kostnica|kostnico]]. Na zgodovinskem delu pokopališča, obdanega s kamnitim zidom, so med cipresami grobnice starih piranskih družin, grobovi pomorščakov in tudi vojaški grobovi.<ref>{{navedi splet |url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=27784 |title=Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 27784 |accessdate=7. julij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> ==Širitve pokopališča in modernizacije== [[Slika:Piran chapel on cemetery-1788.jpg|thumb|left|Kapela sv. Mohorja in Fortunata, zgrajena leta 1863]] Z rastjo naselij v [[Občina Piran|Občini Piran]] je število prebivalcev začelo iz leta v leto naraščati. Na pokopališču je začelo primanjkovati prostora za pokope, zato je bilo tekom desetletij večkrat prenovljeno in povečano. V šestdesetih letih 20. stoletja so nove prostore za pokope pridobili z razširitvijo otroškega dela pokopališča. Leta 1965 so v vstopni veži, kjer je bilo dotlej stanovanje in delavnica čuvaja pokopališča, uredili dve mrliški veži in preuredili prostor za pokojnike (mrtvašnico). Postopoma so sledile nove razširitve, in sicer v sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih minulega stoletja. Med posebnostmi pokopališča velja omeniti skupno betonsko grobnico, zgrajeno leta 1995, po vzorcu tržaške. Razširitev pokopališča je ponovno sledila v letih 2006 in 2010. Zadnja razširitev in s tem pridobitev 104 novih pokopnih mest, je bila opravljena leta 2010. Leta 2012, ob dvestoti obletnici pokopališča in stopetdesetletnici izgradnje vhodne veže, je bila prenovljena mrliška vežica. Ob tem je bil urejen tudi prostor za pogrebce in obiskovalce pokopališča. Sedaj ima pokopališče več sto pokopnih mest, več sto žarnih niš in tržaško grobnico z več kot dvestotimi mesti za pokop. Skupno ima celotno pokopališče (stari in novi del) 3595 pokopnih prostorov.<ref>{{navedi splet |url=https://slopokopalisca.si/iskalnik/c/1 |title=Pokopališče Piran (1812 - 2025) |accessdate=7. julij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> ==Vpis med evropsko pomembna pokopališča== [[Slika:ASCE Plate on the Gatehouse of the English Cemetery in Málaga 03.jpg|150px|thumb|desno|Oznaka Združenja evropsko pomembnih pokopališč]] Združenje ASCE (Association of Significant Cemeteries in Europe), ki sedaj povezuje več kot 130 pokopališč iz 167 mest in 28-ih držav, je največja organizacija v Evropi, ki si prizadeva ohranjati pokopališča kot pomemben del kulturne, zgodovinske in umetnostne dediščine.<ref>{{navedi splet |url=https://pp-mb.si/pokopalisca-v-mariboru/kulturna-dediscina/zdruzenje-evropsko-pomembnih-pokopalisc.aspx |title=Združenje evropsko pomembnih pokopališč |accessdate=7. julij 2025 |date= |format= |work= }}</ref> Simbolno potrdilo o članstvu in vpisu pokopališča Piran na seznam pomembnih pokopališč v Evropi, je bilo Okolju Piran predano v [[Tartinijeva hiša, Piran|Tartinijevi hiši]] v Piranu, uradna slovesnost in podelitev pa je bila v septembru 2025, v [[Dresden|Dresdnu]].<ref>{{navedi splet |url=https://okoljepiran.si/piran-uradno-clan-prestiznega-zdruzenja-pokopalisc-asce/|title=Piran uradno član prestižnega združenja pokopališč ASCE |accessdate= |date=september 2025 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://obalaplus.si/piransko-pokopalisce-postalo-del-evropske-kulturne-dediscine/ |title=Piransko pokopališče postalo del evropske kulturne dediščine |accessdate=7. julij 2025|date=1. julij 2025 |format= |work= }}</ref> == Pomembni ljudje == * [[Antonio Sema]] - italijanski učitelj, komunist in antifašist * [[František Čap]] - filmski režiser, scenarist in montažer češkega rodu * Enrico Fonda - italijanski slikar [[Slika:Franz Cap.JPG|thumb|desno|Napisna ploščica režiserju [[František Čap|Františku Čapu]], pokopanemu v grobnici družine Petronio]] * [[Herman Pečarič]] - slovenski slikar * Zdravko Slamnik ([[Pavle Zidar]]) - slovenski pisatelj in pesnik * [[Viktor Birsa]] - slovenski slikar * Diego de Castro - italijanski zgodovinar in pisatelj * [[Janez Lenassi]] - slovenski kipar * [[Zvest Apollonio]] - slovenski slikar * Rita Pierobon - italijanska operna pevka * [[Dušan Velkaverh|Dušan Velkavrh]] - slovenski tekstopisec popevk == Dostop == Javno podjetje Okolje Piran izvaja prevoze na liniji Fornače - Pokopališče Piran. ===Avtobusna linija Fornače - Pokopališče Piran=== {|{{Glava shematskega prikaza|collapse = yes}} {{BS-Glava|''Fornače – Pokopališče Piran''||#00B7EB|#FFFFFF|275px}} {{BS-Shema}} {{BS2-2|uHST||Piran AP||}} {{BS2-2|uvSHI1+l-STR+l|uSTR+r|||}} {{BS2-2|uvHST|uHST|Fornače 2|Bernardin krožišče|}} {{BS2-2|uvKBHFe|uHST|'''Fornače'''|Antene|}} {{BS2-2||uKBHFe||'''Pokopališče Piran'''|}} |} |} {| class="wikitable" ! relacija ! zimski obratovalni čas<br><small>1. september - 30. junij</small> ! poletni obratovalni čas<br><small>1. julij - 31. avgust</small> |- | Fornače – Pokopališče Piran | colspan=2 align="center"| '''V''' 9.16 - 9.25 & 11.01 - 11.10 |} Legenda: * '''V''' - vozi vsak dan ===Parkiranje=== Za invalide je urejenih nekaj parkirnih mest pri vhodu na pokopališče in na parkirišču. Obiskovalcem je namenjeno parkirišče pri upravni stavbi komunalnega podjetja (JP Okolje Piran) ali za manjša vozila parkiranje v parkirni hiši Arze, pod to stavbo (oboje plačljivo). == Sklici == {{sklici|2}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author1=Paliaga Janković, Daniela|author2=Manzin, Alberto|year=2024 |title=Raccontare Pirano: contributi per far conoscere meglio la nostra città / Pripovedovati o Piranu: prispevki za boljše poznavanje našega mesta|publisher=Comunità autogestita della nazionalità italiana /Samoupravna skupnost italijanske narodnosti|location=Piran/Pirano|isbn=978-961-96701-2-5|cobiss=215303427 |pages=|language= IT, SL}} * {{navedi knjigo |author=Kladnik, Darinka |year=2003 |title=Vsa slovenska mesta. |publisher=Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana |isbn=961-91035-1-3 |cobiss=127257088 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Senčar, Polona |year=1999 |title=Piran, turistični vodnik|publisher=Občina Piran, lokalna turistična organizacija |isbn= |cobiss=99851520 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Pahor, Miroslav|author2=Mikeln, Tone |year=1972 |title=Piran, kratek zgodovinski pregled; ogled mesta v 6 itinererjih|publisher=Zavod za turizem, Portorož |isbn= |cobiss=32254977 |pages=}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Piran Cemetery}} * [https://slopokopalisca.si/iskalnik/m/3 Iskalnik grobov Piran] * [https://www.portoroz.si/si/dozivi/dogodki/9087-visita-guidata-cimitero-storico-di-pirano Voden ogled piranskega pokopališča] {{Mesto Piran z okolico}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Piran]] [[Kategorija:Pokopališča v Sloveniji|Piran]] iybai7tb9o2i73k254f0dvrusj69y42 Seznam duhovnikov Župnije Maribor - Sv. Janez Krstnik 0 586684 6743603 6474488 2026-08-27T18:06:19Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Seznam duhovnikov Stolne župnije Maribor]] 6743603 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Seznam duhovnikov Stolne župnije Maribor]] 9lvby7o1ru913ka1wzb34bpgghh6cts Al Ahly SC 0 587072 6743705 6706033 2026-08-28T05:52:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743705 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox |clubname=Al Ahly |fullname=Al Ahly Sporting Club |nickname=''Rdeči hudiči'' |founded={{Start date and age|[[24. april]] [[1907]]}}<ref name = "Klubi">{{navedi splet | url = http://www.nzs.si/tekmovanja/?action=vsiKlubi&id_menu=35 | title = Klubi | trans-title = Clubs | publisher = [[Football Association of Egypt]] | access-date = 10 May 2019 | language = sl | archive-date = 22 October 2016 | archive-url = https://web.archive.org/web/20161022140741/http://www.nzs.si/tekmovanja/?action=vsiKlubi&id_menu=35 | url-status = live }}</ref> |ground=[[Mednarodni stadion v Kairu]] |capacity=75,000 |chrtitle=Predsednik |chairman=Mahmoud El Khatib |mgrtitle=Trener |manager=José Riviero |league=[[Egiptovska Premier liga]] |season=2025–26 |position= 3. od 18 |pattern_la1 = _alahly2526h |pattern_b1 = _alahly2526h |pattern_ra1 = _alahly2526h |pattern_sh1 = |pattern_so1 = _alahly2526hl |leftarm1 = FF0000 |body1 = FF0000 |rightarm1 = FF0000 |shorts1 = FFFFFF |socks1 = FF0000 |pattern_la2 = _alahly2526a |pattern_b2 = _alahly2526a |pattern_ra2 = _alahly2526a |pattern_sh2 = _alahly2526a |pattern_so2 = _alahly2526al |leftarm2 = 000000 |body2 = 000000 |rightarm2 = 000000 |shorts2 = 000000 |socks2 = 000000 |pattern_la3 = |pattern_b3 = |pattern_ra3 = |pattern_sh3 = |pattern_so3 = |leftarm3 = BEC9E8 |body3 = BEC9E8 |rightarm3 = BEC9E8 |shorts3 = AF9E07 |socks3 = BEC9E8 |website=https://alahlyegypt.com/ }} '''Al Ahly Sporting Club''' ,Splošno znan kot '''Al Ahly''', kar v angleščini pomeni Nacionalni, je egiptovski profesionalni športni klub s sedežem v [[Kairo]] v [[Egipt]]. Klub je znan predvsem po svoji profesionalni nogometni ekipi, ki trenutno igra v egiptovski Premier ligi, najvišji ravni v egiptovskem nogometnem sistemu. Klub je znan po svojih stalnih uspehih tako na domači kot na celinski ravni, saj redno tekmuje na turnirjih [[Afriška nogometna konfederacija|CAF]].<ref name="Klubi" /> Domače tekme igra na Mednarodni stadion v Kairu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/?action=klub&id_menu=221&id_kluba=894&prikaz=1|title=Al Ahly - Stadion|accessdate=28. 2. 2024|website=EPL|archive-date=2024-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20240228103704/https://www.prvaliga.si/tekmovanja/?action=klub&id_menu=221&id_kluba=894&prikaz=1|url-status=dead}}</ref> Al-Ahly, ki ga je 24. april 1907 ustanovil Omar Lotfy, soustanovil pa Yahia Baher, ima rekordnih 45 naslovov v egiptovski Premier ligi, 39 naslovov v egiptovskem pokalu in 15 egiptovskih superpokalih. Al-Ahly je najuspešnejši klub v Afriki. V mednarodnih tekmovanjih je Al-Ahly osvojil rekordnih 12 naslovov v Ligi prvakov CAF, 1 naslov v Pokalu konfederacij CAF, rekordnih 8 naslovov v Superpokalu CAF, rekordnih 4 naslovov v Pokalu zmagovalcev afriških pokalov, 1 naslov v afroazijsko-azijsko klubsko prvenstvo, 1 naslov v Arabskem klubskem pokalu prvakov, 1 naslov v Arabskem pokalu zmagovalcev pokalov, rekordnih 2 naslova v Arabskem superpokalu in 4 bronaste medalje na svetovnem klubskem prvenstvu FIFA. Z 26 kontinentalnimi naslovi je Al-Ahly s strani CAF izglasovan za afriški klub 20. stoletja. == Znani nogometaši == *{{flagicon|Slovenia}} [[Nejc Gradišar]] *{{flagicon|Egypt}} [[Mahmoud El Khatib]] *{{flagicon|Egypt}} [[Hossam Hassan]] *{{flagicon|Egypt}} [[Mohamed Abo Trika]] *{{flagicon|Egypt}} [[Hossam Ghaly]] *{{flagicon|Egypt}} [[Mohamed El Shenawy]] *{{flagicon|Egypt}} [[Mahmoud Terezegeut]] *{{flagicon|Tunisia}} [[Ali Maâloul]] *{{flagicon|France}} [[Anthony Modeste]] *{{flagicon|Egypt}} [[Mohamed Abdelmoneim]] *{{flagicon|Egypt}} [[Emam Ashour]] *{{flagicon|Morocco}} [[Achraf Bencharki]] *{{flagicon|Egypt}} [[Zizo]] *{{flagicon|Palestine}} [[Wessam Abou Ali]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == [[Kategorija:Egipčanski nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1907]] [[Kategorija:Šport v Kairo]] bytuj4fu5pt3j3ihitee7o08x18r902 Šianska stela 0 587732 6743682 6719477 2026-08-27T23:15:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743682 wikitext text/x-wiki {{Infobox Chinese |pic = Nestorian Stele (front).JPG |picsize = 300px |piccap = Stela z naslovom 大秦景教流行中國碑 je bila postavljena na Kitajskem leta 781 |t = {{linktext|大秦|景教|流行|中國|碑}} |s = 大秦景教流行中国碑 |l = Stela o širjenju ''Džingdžjao'' (Cerkve Vzhoda na Kitajskem) (Svetlobna religija) ''Dačin'' (Rimsko cesarstvo) na Kitajskem |p = Dàqín Jǐngjiào Liúxíng Zhōngguó Bēi |j = Daai<sup>6</sup> Ceon<sup>4</sup> Ging<sup>2</sup> Gaau<sup>3</sup> Lau<sup>4</sup> Hang<sup>4</sup> Zung<sup>1</sup> Gwok<sup>3</sup> Bei<sup>1</sup> |c2 = 景教碑 |l2 = Svetleča religijska stela |p2 = Jǐngjiào Bēi |j2 = Ging<sup>2</sup> Gaau<sup>3</sup> Bei<sup>1</sup> |mc={{IPA|/dɑi<sup>H</sup>.d͡ziɪn kˠiæŋ<sup>X</sup>.kˠau<sup>H</sup> lɨu.ɦˠæŋ ʈɨuŋ.kwək̚ pˠiᴇ/}} }} '''Šianska stela''' ali '''stela Džingdžjao''' ({{lang-zh|c=景教碑|p= Jǐngjiào bēi}}), včasih prevedena kot '''nestorijanska stela''', je [[stela (spomenik)|stela]] kitajske [[dinastija Tang|dinastije Tang]], postavljena leta 781, ki dokumentira 150 let zgodnjega [[krščanstvo|krščanstva]] na Kitajskem.<ref name="hill-108">{{navedi knjigo | editor-last= Hill | editor-first=Henry | year= 1988 | title = Light from the East: A Symposium on the Oriental Orthodox and Assyrian Churches | location = Toronto, Canada | pages = 108 109}}</ref> Gre za apnenčast blok, visok 279 centimetrov, z besedilom v kitajščini in sirščini, ki opisuje obstoj krščanskih skupnosti v več mestih na severu Kitajske. Razkriva, da je prvotno Cerkev Vzhoda leta 635 priznal cesar Tang Taidzong zaradi prizadevanj krščanskega misijonarja Alopena.<ref name="lhc">{{navedi knjigo |last= Jenkins |first=Peter |url=https://archive.org/details/losthistoryofchr00jenk/page/65 |title=The Lost History of Christianity: the Thousand-Year Golden Age of the Church in the Middle East, Africa, and Asia - and How It Died |publisher=Harper Collins |year=2008 |isbn=978-0-06-147280-0 |location=New York |pages=[https://archive.org/details/losthistoryofchr00jenk/page/65 65] |url-access=registration}}</ref> Glede na stelo so Alopen in njegovi kolegi sirski misijonarji prišli na Kitajsko iz Dačina ([[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodno rimsko cesarstvo]]) v devetem letu cesarja Taidzonga (''Tai Tsung'') (635) in prinesli svete knjige in podobe.<ref>{{navedi knjigo |last=Ding |first= Wang |title=Jingjiao: the Church of the East in China and Central Asia |publisher=Steyler Verlagsbuchhandlung GmbH |year=2006 |isbn=978-3-8050-0534-0 |editor-last=Malek, Roman |chapter=Remnants of Christianity from Chinese Central Asia in Medieval ages |editor-last2=Hofrichter, Peter}}</ref> Besedilo na steli je sestavil menih Cerkve Vzhoda Adam (kitajščina Džingdžjng).<ref>{{navedi knjigo|last=Godwin|first=R. Todd|url=https://books.google.com/books?id=9-mKDwAAQBAJ|title=Persian Christians at the Chinese Court: The Xi'an Stele and the Early Medieval Church of the East|publisher=Bloomsbury Publishing|year=2018|isbn=978-1-78673-316-0|page=10}}</ref> Stela, zakopana leta 845, verjetno med preganjanjem [[budizem|budizma]] v času Huičhanga,<ref>{{navedi splet |last=McGrath |first=Anastasia |date=2021-02-10 |title=China's Buried Christian History |url=https://crc.blog.fordham.edu/arts-culture/chinas-buried-christian-history/ |access-date=2023-03-02 |website=SAPIENTIA |publisher=Fordham University |language=en}}</ref> je bila ponovno odkrita šele leta 1625. Zdaj je v Gozdu stel v Šianu. == Odkritje == [[File:Nestorian Stele - Flora Sinensis 1656 (2950911).jpg|thumb|200px|left|Michał Boym, ''Flora Sinensis'', 1656]] [[File:China monumentis 1667 (3755914) (cropped).jpg|thumb|200px|left|Athanasius Kircher, ''China Monumentis'', 1667]] Stelo so odkrili v pozni [[dinastija Ming|dinastiji Ming]] (med letoma 1623 in 1625) poleg templja Čongren ({{lang|zh|崇仁寺}}) zunaj Šiana.<ref name = "Saeki">{{navedi knjigo|author-link=P. Y. Saeki|last= Saeki|first=P.Y.|title=Nestorian Documents and Relics in China|edition= 2nd|location=Tokyo|publisher= Maruzen|year=1951}}</ref> Po poročilu jezuita Alvara Semeda so delavci, ki so našli stelo, o najdbi takoj obvestili guvernerja, ki je kmalu obiskal spomenik in jo dal postaviti na podstavek pod zaščitno streho ter prosil bližnji budistični samostan, naj skrbi zanjo.<ref Name="Mungello168">Mungello, p. 168</ref> Novo odkrita stela je pritegnila pozornost lokalnih intelektualcev. Džang Gengjou (Wade-Giles: Chang Keng-yu) je bil prvi, ki je besedilo prepoznal kot krščansko po vsebini. Džang, ki je bil za krščanstvo seznanjen prek [[Matteo Ricci|Mattea Riccija]] in je bil morda tudi sam kristjan, je kopijo kitajskega besedila na steli poslal svojemu krščanskemu prijatelju Leonu Li Džidzaou v [[Hangdžov]], ki je nato besedilo objavil in o njem obvestil lokalne jezuite. Alvaro Semedo je bil prvi Evropejec, ki je obiskal stelo (nekje med letoma 1625 in 1628).<ref>Mungello (str. 168), ki sledi Legge, se nagiba k temu, da Semedov obisk Xi'ana datira v leto 1628, vendar omenja tudi, da nekateri raziskovalci Semedovo poročilo razlagajo kot obisk leta 1625.</ref> [[Nicolas Trigault|Nicolasa Trigaulta]] latinski prevod napisa na spomeniku je kmalu prišel v Evropo in je bil očitno prvič objavljen v francoskem prevodu leta 1628. Kmalu so bili objavljeni tudi portugalski in italijanski prevodi ter latinski ponovni prevod. Semedovo poročilo o odkritju spomenika je bilo objavljeno leta 1641 v njegovem delu ''Imperio de la China''.<ref Name="Mungello169">Mungello, p. 169</ref> Zgodnji [[Družba Jezusova|jezuiti]] so poskušali trditi, da je stelo postavila zgodovinska skupnost [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]] na Kitajskem, [[nestorijanstvo]] so imenovali [[herezija]] in trdili, da so katoličani prvi prinesli krščanstvo na Kitajsko. Toda kasnejši zgodovinarji in pisci so priznali, da je v resnici iz Vzhodne cerkve in ne iz Rimskokatoliške cerkve.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=6wEMAAAAYAAJ&q=monument+heresy+catholic|title=The Chinese repository, Volume 13|year=1844|publisher=Printed for the proprietors|location=VICTORIA, HONGKONG|page=472|access-date=2011-05-08}}(Original from Harvard University)</ref> Prva objava izvirnega kitajskega in sirskega besedila napisa v Evropi se pripisuje [[Athanasius Kircher|Athanasiusu Kircherju]]. ''China Illustrata'', ki jo je uredil Kircher (1667), je vključevala reprodukcijo izvirnega napisa v kitajskih znakih, romanizacijo besedila in latinski prevod. To je bilo morda prvo obsežnejše kitajsko besedilo, ki je bilo v izvirni obliki na voljo evropski javnosti. Prefinjen sistem romanizacije, ki odraža kitajske tone in je bil uporabljen za prepisovanje besedila, je bil tisti, ki ga je prej razvil sodelavec Mattea Riccija, [[Lazzaro Cattaneo]] (1560–1640). Prepis in prevod sta opravila Michał Boym in dva mlada kitajska kristjana, ki sta obiskala Rim v 1650-ih in 1660-ih: Boymov sopotnik Andreas Dženg (郑安德勒) in kasneje še ena oseba, ki se je v latinščini podpisala kot "Matthaeus Sina". D. E. Mungello predlaga, da je bil Matthaeus Sina morda oseba, ki je z Johannom Grueberjem potovala po kopnem iz Kitajske v Evropo.<ref Name="Mungello167">Mungello, p. 167</ref> == Vsebina == [[File:Syriac text Nestorian Stele 781AD 1.png|thumb|right|upright=1.5|Sirsko besedilo na dnu stele:<br />"V letu Grkov tisoč dvaindevetdeset je gospod Jazedbuzid, duhovnik in vikar-škof kraljevega mesta Kumdan, sin razsvetljenega Majlasa, duhovnik Balaha v mestu Turkestan, postavil to ploščo, na kateri je zapisana Dispenzacija našega Odrešenika in pridige apostolskih misijonarjev kitajskemu kralju. ["Duhovnik Lingpau", v kitajščini] "Adam diakon, sin Jazedbuzida, vikar-škof. Gospod Sergij, duhovnik in vikar-škof. Sabar Jezus, duhovnik." Gabrijel, duhovnik, naddiakon in ekleziarh Kumdana in Saraga."<ref>{{navedi knjigo |last1=Tang |first1=Li |last2=Winkler |first2=Dietmar W. |title=From the Oxus River to the Chinese Shores: Studies on East Syriac Christianity in China and Central Asia |date=2013 |publisher=LIT Verlag Münster |isbn=978-3-643-90329-7 |page=131 |url=https://books.google.com/books?id=VYaMuV3N5vUC&pg=PA131 |language=en}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Holm |first1=Frits Vilhelm |title=The Nestorian Monument: An Ancient Record of Christianity in China |chapter=Translation of the Nestorian Inscription |chapter-url=https://en.wikisource.org/wiki/The_Nestorian_Monument:_An_Ancient_Record_of_Christianity_in_China/Translation_of_the_Nestorian_Inscription}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=WILMSHURST |first1=DAVID |title=A MONUMENT TO THE SPREAD OF THE SYRIAN BRILLIANT TEACHING IN CHINA |page=9 |url=http://www.syriacstudies.com/wp-content/uploads/2018/08/10-Syrian-teaching-in-China.pdf}}</ref>]] {{wikisource|The Nestorian Monument: An Ancient Record of Christianity in China/Translation of the Nestorian Inscription|Angleški prevod besedila o Šianski steli}} {{wikisourcelang|zh |%E5%A4%A7%E7%A7%A6%E6%99%AF%E6%95%99%E6%B5%81%E8%A1%8C%E4%B8%AD%E5%9C%8B%E7%A2%91%E9%A0%8C|Celotno besedilo Šianske stele (v kitajščini)}} Naslov na kamnu, kitajščina za Spomenik širjenja svetle religije na Kitajskem iz Dačina ({{lang|zh|大秦景教流行中國碑}}, skrajšano {{lang|zh|大秦景教碑}}). Še bolj skrajšano različico naslova, {{lang|zh|景教碑}} (''Jǐngjiào bēi'', "Stela svetle religije"), v obliki Wade-Giles, Ching-chiao-pei ali Chingchiaopei, so nekateri zahodni pisci uporabljali za označevanje stele kot no.<ref>Such as {{harvnb|Holm|2001}}</ref> Ime stele lahko prevedemo tudi kot ''Spomenik v spomin na širjenje svetle religije Ta-Čin v Srednjem kraljestvu'' (cerkev se je sama imenovala ''Svetla religija Dačina'', pri čemer je bil Dačin kitajski izraz za Rimsko cesarstvo v 1. in 2. stoletju n. št.,<ref name="Hou">{{navedi knjigo| first=John E.| last=Hill| year=2004| title=The Western Regions according to the ''Hou Hanshu''| edition=2nd| chapter=The Kingdom of Da Qin| url=http://depts.washington.edu/silkroad/texts/hhshu/hou_han_shu.html#sec11 | access-date=2008-11-30}}</ref> v poznejših obdobjih pa se je uporabljal tudi za označevanje sirskih krščanskih cerkva).<ref>{{navedi knjigo | last=Foster| first= John| year=1939| title=The Church in T'ang Dynasty| url=https://archive.org/details/churchoftangdyna0000fost| publisher=Society for Promoting Christian Knowledge| location=Great Britain| page=[https://archive.org/details/churchoftangdyna0000fost/page/122 123]}}</ref> === Avtorstvo === Stela je bila postavljena 4. februarja 781 (''Džjandžong 2, Taicu [1] mesec, 7. dan'' v napisu) v cesarski prestolnici Čangan (današnji Šian) ali v bližnjem okrožju Džoudži. Kaligrafijo je napisal Lü Šiujan (呂秀巖), vsebino pa je sestavil menih Vzhodne cerkve Džingdžing v štiri- in šestmestnem evfemistično slogu. (大秦寺僧㬌淨述, ''Povezan z Džingdžingom, menihom iz templja Daqin''). Glosa v sirščini identificira Džingdžing z ''Adamom, duhovnikom, korepiskopom in papašem iz Sinistana'' ( 국어 국어 국어 국어 국어 국어 국어 국어 국어 국어 국어 국어 국어 국이 전이 전 전이 전 전 정전 정자 정자자자 정자자 전이의 전 전이의 ''qshisha w'kurapisqupa w'papash d'Sinistan''). Čeprav je izraz ''papaš'' (dobesedno 'papež') nenavaden in je običajno sirsko ime za Kitajsko Beth Sinaje, ne Sinistan, ni razloga za dvom, da je bil Adam metropolit Cerkve vzhodne cerkvene province Beth Sinaye, ki je bila ustanovljena pol stoletja prej med vladavino patriarha Sliba-zkha (714–28). Sirska datacijska formula se nanaša na vzhodnega patriarha Cerkve Hnanišo II. (773–780), o čigar smrti nekaj mesecev prej očitno še ni prišla do vzhodne Cerkve v Čanganu. Pravzaprav je bil januarja 781 vladajoči vzhodni patriarh Timotej I. (780–823), ki je bil posvečen v Bagdadu 7. maja 780.<ref>Elijah of Nisibis, ''Chronography'' (ed. Brooks), i. 32 and 87</ref> Navedena so imena več višjih duhovnikov (en škof, dva horepiskopa in dva arhidiakona) in približno sedemdeset menihov ali duhovnikov.<ref>{{navedi knjigo|author=Stewart, John|title=Nestorian missionary enterprise, the story of a church on fire|year=1928|publisher=Edinburgh, T. & T. Clark., p. 183}}</ref> Imena višjih duhovnikov so na sprednji strani kamna, medtem ko so imena duhovnikov in menihov vpisana v vrstah vzdolž ozkih stranic kamna, tako v sirščini kot v kitajščini. V nekaterih primerih so kitajska imena fonetično blizu sirskim izvirnikom, v mnogih drugih pa so jim malo podobna. Nekateri menihi vzhodne Cerkve so imeli značilna perzijska imena (kot sta Isadsafas, Gušnasap), kar kaže na to, da bi lahko prišli iz Fars ali drugod v Perziji, vendar je imela večina običajna krščanska imena ali nekakšno sestavljeno sirsko ime (kot je ʿAbdišoʿ, 'Jezusov služabnik'), ki je bilo zelo priljubljeno med vsemi vzhodnimi kristjani. V takih primerih je nemogoče uganiti njihov izvor. === Vsebina === Na vrhu plošče je križ. Pod tem naglavnim okraskom je dolg kitajski napis, ki ga sestavlja približno 1900 kitajskih znakov, včasih dodanih v sirščino (več stavkov, ki skupaj znašajo približno 50 sirskih besed). Besedilo, ki se nanaša na Boga z naslovom 真主, pinjin: Zhēnzhǔ (dobesedno "Resnično veličanstvo" ali "Pravi Gospod"), se nanaša na [[1. Mojzesova knjiga|Genezo]], križ in krst. Prav tako izkazuje poklon misijonarjem in dobrotnikom cerkve, za katere je znano, da so na Kitajsko prispeli do leta 640. Besedilo vsebuje ime zgodnjega misijonarja, Alopena. Plošča opisuje ''Slikovito religijo'' in poudarja Trojico in učlovečenje, vendar ne omenja ničesar o Kristusovem križanju ali vstajenju. Drugi omenjeni kitajski elementi vključujejo lesen zvonec, brado, tonzuro in odrekanje. Sirska lastna imena za Boga, Kristusa in Satana (Alaha, Mšiha in Satana) so bila fonetično prevedena v kitajščino. Kitajske transliteracije so bile narejene tudi iz ene ali dveh besed sanskrtskega izvora, kot sta Sfatica in Dasa. Obstaja tudi perzijska beseda, ki označuje nedeljo.<ref>Saeki, pp. 14&ndash;15</ref> Jazedbuzid (Jisi v kitajščini) je pomagal generalu dinastije Tang Guo Zijiju vojaško zatreti upor v An Lušanu, ki so ga vodili Sogdijsko-Turki, pri čemer je Jisi osebno deloval kot vojaški poveljnik, Jisija in Vzhodno cerkev pa je dinastija Tang nagradila z nazivi in položaji, kot je opisano na Šianski steli.<ref>{{cite journal |last1=Johnson |first1=Scott Fitzgerald |date=26 May 2017 |title=Silk Road Christians and the Translation of Culture in Tang China |url=https://cambridge.org/core/journals/studies-in-church-history/article/abs/silk-road-christians-and-the-translation-of-culture-in-tang-china/D8E48283153EA2E3C38AF5D36E238A0D |journal=Studies in Church History |volume=53 |pages=15–38 |publisher=Published online by Cambridge University Press |doi=10.1017/stc.2016.3 |s2cid=164239427 |url-access=subscription |archive-date=2025-08-31 |access-date=2025-07-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250831045419/https://www.cambridge.org/core/journals/studies-in-church-history/article/abs/silk-road-christians-and-the-translation-of-culture-in-tang-china/D8E48283153EA2E3C38AF5D36E238A0D |url-status=dead }}</ref> == Razprava == [[File:Nestorians-1-.jpg|thumb|upright|left|Naslov stele: »Stela o širjenju svetle religije (Cerkve Vzhoda) Rimskega cesarstva (Dačin) na Kitajskem«]] [[File:Spitzel - De re literaria Sinensium commentarius, 1660 - 4711627.tif|thumb|Theophil Gottlieb Spitzel, ''De re literaria Sinensium commentarius'', 1660]] Stela iz Šiana je v 17. stoletju pritegnila pozornost nekaterih protikrščanskih, protestantskih, protikatoliških ali katoliških protijezuitskih skupin, ki so trdile, da je kamen ponaredek ali da so napise spremenili jezuiti, ki so služili na dvoru Ming. Trije najvidnejši zgodnji skeptiki so bili nemško-nizozemski [[Prezbiterijanstvo|prezbiterijanski]] učenjak Georg Horn (1620–1670) (''De originibus Americanis'', 1652), nemški zgodovinar Gottlieb Spitzel (1639–1691) (''De re literaria Sinensium commentarius'', 1660) in [[dominikanci|dominikanski]] misijonar Domingo Navarrete (1618–1686) (''Tratados historicos, politicos, ethicos, y religiosos de la monarchia de China'', 1676). Kasneje so Navarretovo stališče prevzeli francoski [[Janzenizem|janzenisti]] in [[Voltaire]].<ref name=Mungello170>Mungello, p. 170-171</ref> Do 19. stoletja je razprava postala manj sektaška in bolj znanstvena. Med pomembnejšimi skeptiki so bili Karl Friedrich Neumann, Stanislas Julien, Edward E. Salisbury in Charles Wall.<ref>{{navedi knjigo| title=An examination of the ancient orthography of the Jews, and of the original state of the text of the Hebrew Bible |author=Wall, Charles|publisher=Whittaker and Co. |year=1840 |pages=159–245 |url=https://books.google.com/books?id=8j1BAAAAcAAJ&pg=PA159}}</ref> [[Ernest Renan]] je sprva imel 'hude dvome', a si je sčasoma v luči kasnejših znanstvenih raziskav premislil v prid pristnosti stele.<ref>{{harvnb|Keevak|2008|p=103}}</ref> Med zagovorniki so bili tudi nekateri nejezuitski učenjaki, kot so Alexander Wylie, James Legge in Jean-Pierre-Guillaume Pauthier, čeprav je bilo najbolj vsebinsko delo v obrambi pristnosti stele – tridelna knjiga ''La stele chrétienne de Si-ngan-fou'' (1895 do 1902) – avtorja jezuitskega učenjaka Henrija Havreta (1848–1902). Paul Pelliot (1878–1945) je opravil obsežno raziskavo o steli, ki pa je bila objavljena šele posmrtno, leta 1984 (druga izdaja, ki jo je revidiral Forte, je bila nato objavljena leta 1996).<ref>{{navedi splet |url=http://www.umass.edu/wsp/sinology/persons/pelliot.html |title=Sinologists: Paul Pelliot |access-date=2009-11-21 |archive-date=2012-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120330193309/http://www.umass.edu/wsp/sinology/persons/pelliot.html |url-status=dead }}</ref><ref>Paul Pelliott, "L'inscription nestorienne de Si-ngan-fou", ed. avec supléments par Antonino Forte, Kyoto et Paris, 1996. {{ISBN|4-900793-12-4}}</ref> Njegovo in Havretovo delo še vedno veljata za dve "standardni knjigi" na to temo. == Sodobna lokacija in replike == {{multiple image | footer = Šianska stela na podstavku v obliki želve ([[Biši]]). Levo: fotografija Fritsa Holma iz leta 1907, brez opečne obloge/paviljona, ki je bila vidna na prejšnjih slikah in malo preden je bila prestavljena v muzej Beilin. Desno: Šianska stela v muzeju Beilin leta 2011. | total_width= 300 | align = | image1 = Frits-Holm-Chinas-Foremost-Monument-the-Chingchiaopei.png | caption1 = | image2 = Xian Stele (detail).jpg | caption2 = }} Od konca 19. stoletja so številni evropski znanstveniki menili, da bi stelo nekako prenesli iz Kitajske v [[Britanski muzej]] ali na kakšno drugo 'primerno' lokacijo (npr. Frederic H. Balfour v svojem pismu, objavljenem v ''The Timesu'' v začetku leta 1886). Danski znanstvenik in pustolovec Frits Holm je leta 1907 prišel v Šian z načrtom, da bo spomenik odnesel zase v Evropo.<ref name=keevak117>{{harvnb|Keevak|2008|pp=117–121}}. Holm's original report can be found in {{harvnb|Carus|Wylie|Holm|1909}}, and also in more popular form in {{harvnb|Holm|2001}}</ref> Lokalne oblasti so mu to preprečile in stelo skupaj z želvo premestile iz bližine templja Čongren v muzej Beilin (Muzej gozda stel) v Šianu.<ref>See modern [https://www.flickr.com/photos/chinaencounters/2722082168/ photos of the stele on Flickr.com], complete with the same tortoise</ref> Holm je dal izdelati natančno kopijo stele in repliko stele poslati v New York, kjer jo je nameraval prodati Metropolitanskemu muzeju umetnosti. Direktor muzeja Caspar Purdon Clarke pa ni bil ravno navdušen nad nakupom »tako velikega kamna ... brez umetniške vrednosti«. Kljub temu je bila replika stele razstavljena v muzeju ('na posodo' od g. Holma) približno 10 let. Končno je leta 1917 neka gospa George Leary, bogata Newyorčanka, kupila repliko stele od Holma in jo poslala v Rim kot darilo papežu.<ref>[https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1917/01/29/102315628.pdf NEW CAPTAIN ON ST. LOUIS.; Hartley, Young American Line Commander, Praised for Handling Ship]. ''The New York Times'', January 29, 1917</ref><ref>{{navedi novice |last=Holm |first=Frits |date=November 1916 |title=A JAPANESE AUTHOR ON THE CHINESE NESTORIAN MONUMENT. |pages=686–694 |work=The Open Court |url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/47/The_Open_court_%28IA_opencourt_nov1916caru%29.pdf |access-date=March 23, 2023}}</ref> Druga replika v polni velikosti, ki jo je leta 1919 podarila gospa George Leary, je stalno razstavljena v Medkulturnem centru Bunn na kampusu Univerze Georgetown (Washington, D. C.). Izvirna stela iz Šiana ostaja v Gozdu stel. Zdaj je razstavljena v muzejski sobi številka 2 in je prva stela na levi za vnosom. Ko je bil leta 2003 objavljen uradni seznam kitajskih kulturnih relikvij, ki jih je prepovedano razstavljati v tujini, je bila stela vključena na ta kratek seznam posebej dragocenih in pomembnih predmetov. Druge kopije stele in njene želve najdemo v bližini pagode Šian Dačin,<ref>[https://www.flickr.com/photos/chinaencounters/2721232333/in/set-72157606468507868/ Photos of the replica stele outside of the Daqin Pagoda]</ref> na gori Kōja na Japonskem in v cerkvi Tianhe v Guangdžovu.<ref>{{navedi novice |url=http://www.gospeltimes.cn/index.php/portal/article/index/id/32673 |script-title=zh:广州市基督教两会仿制景教碑立于天河堂 盼广州教会传承景教以来众圣徒"道成肉身"的美好见证 |trans-title=Guangzhou CCC&TSPM Copied Jingjiao Stele in Tianhe Church, Hoping to Pass Good Witnesses of "Incarnation" Since Jingjiao Saints |publisher=福音时报 (Gospel Times) |date=2016-03-10 |language=zh-cn |archive-date=2018-08-28 |access-date=2018-08-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180828134317/http://www.gospeltimes.cn/index.php/portal/article/index/id/32673 |url-status=dead }}</ref> == Drugi zgodnjekrščanski spomeniki na Kitajskem == [[File:Nestorian headstone.jpg|thumb|upright|Nestorijanski nagrobnik iz Čuandžova<ref>{{Navedi splet |url=http://www.anchist.mq.edu.au/doccentre/Zayton.htm |title=Manichaean and Christian Remains in Zayton (Quanzhou, South China) |accessdate=2025-07-31 |archive-date=2008-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080719190544/http://www.anchist.mq.edu.au/doccentre/Zayton.htm |url-status=dead }}</ref>]] [[File:Sutras on the Origin of Origins of Ta-ch‘in Luminous Religion.jpg|thumb|Nestorijanski steber iz Luojanga, postavljen leta 815 in odkrit leta 2006]] Številni krščanski nagrobniki so bili najdeni tudi na Kitajskem v provinci Šindžjang, Čuandžovu in drugod iz nekoliko poznejšega obdobja. Obstajata tudi dve veliko kasnejši steli (iz let 960 in 1365), ki predstavljata nenavadno mešanico krščanskih in budističnih vidikov, ki sta ohranjeni na mestu nekdanjega samostana Križa v okrožju Fangšan blizu Pekinga.<ref name = "Moule 86-9">{{navedi knjigo|first=A. C. |last=Moule|title=Christians in China before the year 1550|url=https://archive.org/details/christiansinchin0000acmo |location=London|publisher=SPCK|year= 1930|pages=[https://archive.org/details/christiansinchin0000acmo/page/86 86]–89}}</ref> Leta 2006 so v Luojangu odkrili pogrebni kamniti steber z napisi Cerkve Vzhoda, ''nestorijanski steber iz Luojanga''. Napisi, postavljeni in vgravirani leta 815, delno opisujejo ozadje sogdijske krščanske skupnosti, ki je živela v Luojangu.<ref>{{Cite journal|last=Nicolini-Zani|first=Matteo|date=2009|title=The Tang Christian Pillar From Luoyang and its Jingjiao Inscription: A Preliminary Survey|journal=Monumenta Serica|volume=57|issue=1|pages=99–140|doi=10.1179/mon.2009.57.1.003|issn=0254-9948|jstor=40727622|s2cid=190861764}}</ref> == V popularni kulturi == V 20. epizodi serije ''Najdaljši dan v Čanganu'' menih Džingde (Volker Helfrich) izroči misijonarski letak Tan Či (Rayzha Alimjan), ki vsebuje besedilo z napisa na Šianski steli. == Sklici == {{sklici}} ==Druga literatura== * Henri Havret [[jesuit|sj]], ''La stèle chrétienne de Si Ngan-fou'', Parts 1–3. Full text (was) available at Gallica: ** [http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k54407919 Part 1] (1895) ** [http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k5438511s Part 2] (1897) ** [http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k54365345 Part 3] (1902) Some of the volumes can also be found [https://archive.org/search.php?query=havret on archive.org]. * {{citation|first1=Paul |last1=Carus|first2= Alexander|last2= Wylie|first3=Frits |last3=Holm|url=https://archive.org/details/nestorianmonume00holmgoog|title=The Nestorian Monument: An Ancient Record of Christianity in China, with Special Reference to the expedition of Frits V. Holm...|publisher=The Open court publishing company|year= 1909}} * {{citation|first=Frits |last=Holm|publisher=Gorgias Press LLC |year=2001|isbn=0-9713097-6-0|title=My Nestorian Adventure in China: A Popular Account of the Holm-Nestorian Expedition to Sian-Fu and Its Results|series=Volume 6 of Georgias reprint series|url= https://books.google.com/books?id=7gjWGWRyWQYC}}. Originally published by: Hutchinson & Co, London, 1924. * {{citation|first=Michael |last=Keevak| url=https://archive.org/details/storyofstelechin0000keev|title=The Story of a Stele: China's Nestorian Monument and Its Reception in the West, 1625-1916|isbn=978-962-209-895-4|year= 2008}} * {{citation|first=Alexis |last=Balmont|title=Le christianisme chinois du haut Moyen Âge. Recherche historique, philologique et théologique sur les textes chrétiens chinois du VIIe au Xe siècle.|isbn=978-2204168694|year= 2025}}. Published by Éditions du Cerf, Paris, includes a critical edition of the Chinese and Syriac text, introduced and annotated, together with a French translation. == Zunanje povezave == {{commons category|Nestorian Stele}} *[http://www.fordham.edu/halsall/eastasia/781nestorian.html Stele text in English from researchers at Fordham University; actually 1855 translation of A. Wiley] *[http://epapers.bham.ac.uk/755/1/stele.jpg Large photograph of a rubbing of the stele from University of Birmingham] *[http://www.hsstudyc.org.hk/en/tripod_en/en_tripod_124_05.html "The Jesus Messiah of Xi'an"] ― translation and exposition of doctrinal passages in the stele text. From B. Vermander (ed.), ''Le Christ Chinois, Héritages et espérance'' (Paris: Desclée de Brouwer, 1998). * SIR E. A. WALLIS BUDGE, KT., [http://www.aina.org/books/mokk/mokk.htm THE MONKS OF KUBLAl KHAN EMPEROR OF CHINA] (1928) - contains reproductions of early photographs of the stele where it stood in the early 20th century (from Havret etc.) *[http://australianmuseum.net.au/Nestorian-Stele-Inscription-B11298 Nestorian Stele – Inscription: A slice of Christian history from China. Australian Museum]. [[Kategorija:Šian]] [[Kategorija:Spomeniki na Kitajskem]] [[Kategorija:Krščanska besedila]] pw3i8o1dgqjjoxrr0wmca8z35u0olz7 Andrew Mountbatten-Windsor 0 588399 6743755 6719502 2026-08-28T08:53:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743755 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Andrew Mountbatten-Windsor | image = <!-- Wikipodatki --> | caption = | birth_name = Princ Andrew | birth_date = <!-- Wikipodatki --> | birth_place = <!-- Wikipodatki --> | death_date = <!-- Wikipodatki --> | death_place = <!-- Wikipodatki --> | nationality = | occupation = | known_for = | parents = [[Elizabeta II. Britanska|Elizabeta II.]] in [[princ Filip, vojvoda Edinburški|Filip, vojvoda Edinburški]] | issue = [[Princesa Beatrice|Beatrice Yorška]]<br>[[Princesa Eugenie|Eugenie Yorška]] | spouse = [[Sarah Ferguson]] <small>(1986–1996)</small> }} '''Andrew Albert Christian Edward Mountbatten-Windsor''' (nekdaj '''princ Andrew, vojvoda Yorški'''), * [[19. februar]] [[1960]], [[London]]. Je tretji otrok in drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa, vojvode Edinburškega]], ter mlajši brat [[Karel III. Britanski|kralja Karla III.]] Andrew se je rodil kot drugi v vrsti za nasledstvo britanskega prestola in do sedaj padel na osmo mesto. Je prva oseba v vrsti, ki ni potomec aktualnega vladajočega monarha. Andrew je služil v [[Kraljeva vojna mornarica|kraljevi mornarici]] kot pilot helikopterja in inštruktor ter kot kapitan vojne ladje. Med [[Falklandska vojna|falklandsko vojno]] je letel na več misijah, vključno s protikopenskim bojevanjem, evakuacijo ranjencev in vabo z raketo [[Exocet]]. Leta 1986 se je poročil s [[Sarah Ferguson]] in postal vojvoda Yorški. Imata dve hčerki: [[Princesa Beatrice|princeso Beatrice]] in [[Princesa Eugenie|princeso Eugenie]]. Njuna poroka, ločitev leta 1992 in uradna razveza leta 1996 so pritegnile veliko medijske pozornosti. Kot vojvoda Yorški je Andrew do leta 2019 opravljal uradne dolžnosti in obveznosti v imenu svoje matere. Deset let, do julija 2011, je bil posebni predstavnik Združenega kraljestva za mednarodno trgovino in naložbe. Leta 2014 je [[Virginia Giuffre]] podala obtožbo, da sta jo kot 17-letnico obsojena spolna prestopnika [[Jeffrey Epstein]] in [[Ghislaine Maxwell]] spolno zlorabila za Andrewa. Andrew je zanikal kakršnokoli kaznivo dejanje.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://apnews.com/general-news-national-national-celebrity-arts-and-entertainment-3825458fbca548cea862f09e79f45534|title=Prince Andrew again denies having sex with Epstein victim|date=16. 11. 2019|accessdate=15. 8. 2025|website=AP News}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.wsj.com/articles/jeffrey-epstein-accuser-virginia-giuffre-sues-prince-andrew-citing-alleged-sexual-assault-at-17-11628588749|title=Prince Andrew Sued by Epstein Accuser Virginia Giuffre Over Alleged Sexual Assault|date=10. 8. 2021|accessdate=15. 8. 2025|website=Wall Street Journal|last=Calfas|first=Jennifer}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-58153711|title=Virginia Giuffre: Prince Andrew accuser files civil case in US|date=10. 8. 2021|accessdate=15. 8. 2025|website=BBC|last=Bowden|first=George|last2=Shearing|first2=Hazel}}</ref> Po kritikah zaradi povezave z Epsteinom in Maxwellowo je Andrew maja 2020 odstopil z javnih položajev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thetimes.com/uk/crime/article/prince-andrew-didn-t-think-it-was-all-over-but-it-is-now-rhg2trxb7?region=global|title=Prince Andrew didn’t think it was all over, but it is now|date=21. 5. 2020|accessdate=15. 8. 2025|website=The Times|last=Nikkhah|first=Roya}}</ref> kraljica pa mu je januarja 2022 odvzela vojaške časti in kraljeva dobrodelna pokroviteljstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thetimes.com/uk/royal-family/article/prince-andrew-loses-all-military-titles-and-royal-patronages-vvl05027g|title=Queen strips Prince Andrew of all military titles and royal patronages|date=13. 1. 2022|accessdate=15. 8. 2025|website=The Times|last=Low|first=Valentine}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.royal.uk/statement-buckingham-palace-regarding-duke-york|title=A statement from Buckingham Palace regarding The Duke of York|date=13. 1. 2022|accessdate=15. 8. 2025|website=The Royal Family}}</ref> Bil je obtoženec v civilni tožbi zaradi spolnega napada, ki jo je Giuffrejeva vložila v [[New York (zvezna država)|zvezni državi New York]]. Tožba je bila februarja 2022 poravnana zunaj sodišča. V poravnavi je Andrew Giuffrejevi plačal nerazkrito vsoto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-60393843|title=Prince Andrew settles US civil sex assault case with Virginia Giuffre|date=15. 2. 2022|accessdate=15. 8. 2025|website=BBC|last=O'Connor|first=Mary}}</ref> Oktobra 2025 je britanski dvor pod vodstvom [[Karel III. Britanski|Karla III.]] pričel postopek za odvzem naziva princa in časti, ki ga je zaključil 3. novembra.<ref name="Gazette-Removals">{{London Gazette|issue=64895|date=6 November 2025|page=21342|startpage=21342|endpage=21342}}</ref> Zapustiti bo tudi moral njegovo dosedanje domovanje [[Royal Lodge]] in se preseliti na posestvo [[Sandringham Estatein]] v [[Norfolk|Norfolku]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/britanski-princ-andrew-bo-izgubil-naziv-princa-in-se-izselil-s-posestva-royal-lodge/762535 |title=Britanski princ Andrew bo izgubil naziv princa in se izselil s posestva Royal Lodge |date=2025-10-30 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2025-11-01}}</ref> == Zgodnje življenje == [[File:Royal motorcade (8075978363).jpg|thumb|Princ Andrew s staršema in bratom Edwardom na odprtju Iger Commonwealtha leta 1978 v Edmontonu v Alberti.]] Elizabeta II. je med 45-dnevnim potovanjem po Kanadi junija in julija 1959 odkrila, da je noseča. Med potovanjem je bila njena nosečnost prikrita javnosti, javno pa je bila razkrita avgusta po njeni vrnitvi v London,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cbsnews.com/chicago/news/historian-recounts-queen-elizabeth-iis-1959-visit-to-chicago/|title=Historian recounts Queen Elizabeth II's 1959 visit to Chicago|date=8. 9. 2022|accessdate=15. 8. 2025|website=CBS News|last=Rezaei|first=Asal}}</ref> ko je palača sporočila, da ne bo več javno nastopala.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/royal-family-baby-pregnancy-announcements-history-2021-3#the-palace-released-a-similar-statement-when-she-was-pregnant-with-prince-andrew-in-1959-saying-the-queen-will-undertake-no-further-public-engagements-2|title=How royals have announced their pregnancies over the years|date=23. 3. 2021|accessdate=15. 8. 2025|website=Business Insider|last=Lakritz|first=Talia}}</ref> Andrew se je rodil v belgijski suiti [[Buckinghamska palača|Buckinghamske palače]] 19. februarja 1960 ob 15:30 po [[Greenwiški srednji čas|lokalnem času]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/41961/page/1377|title=No. 41961|date=20. 2. 1960|accessdate=15. 8. 2025|website=The London Gazette}}</ref> kot tretji otrok in drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa, vojvode Edinburškega]]. [[Krst|Krščen]] je bil v glasbeni sobi palače 8. aprila 1960.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rct.uk/collection/2153189/queen-elizabeth-ii-holding-an-infantnbspprince-andrew|title=Queen Elizabeth II holding an infant Prince Andrew|accessdate=16. 8. 2025|website=Royal Collection Trust}}</ref> Andrew je bil prvi otrok, rojen vladajočemu britanskemu monarhu po [[Princesa Beatrice Združenega kraljestva|princesi Beatrice]] leta 1857.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-23272491|title=Royal Family tree: King Charles III's closest family and line of succession|date=4. 9. 2017|accessdate=16. 8. 2025|website=BBC}}</ref> Tako kot za njegove brate in sestre, [[Karel III. Britanski|Karla]], [[Anne, kraljevska princesa|Anne]] in [[Princ Edward, vojvoda Edinburški|Edwarda]], je tudi za Andrewa skrbela guvernanta, ki je bila odgovorna za njegovo zgodnje izobraževanje v Buckinghamski palači.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-12663378|title=Prince Andrew: Envoy career plagued with controversy|date=21. 7. 2011|accessdate=16. 8. 2025|website=BBC}}</ref> Nato so ga poslali v šolo Heatherdown blizu Ascota v Berkshiru.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk/2004/jul/09/freedomofinformation.monarchy|title=The Guardian profile: Prince Andrew|date=9. 7. 2004|accessdate=16. 8. 2025|website=The Guardian|last=Barkham|first=Patrick}}</ref> Septembra 1973 se je vpisal v Gordonstoun na severu Škotske, kamor sta hodila tudi njegov oče in starejši brat.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.scotsman.com/news/former-milton-keynes-hospital-worker-prosecuted-for-inappropriately-accessing-patient-records-1036044|title=Gordonstoun turns back clock to a golden age of cold showers (but would Prince Charles agree?)|date=28. 4. 2009|accessdate=16. 8. 2025|website=The Scotsman}}</ref> Sošolci v Gordonstounu so ga zaradi »njegove nagnjenosti k neprimernim šalam, ki se jim je pretirano smejal«, klicali »Sniggerer«.<ref>{{Navedi knjigo|title=Prince Andrew: Epstein, Maxwell and the Palace|url=https://archive.org/details/princeandrewepst0000nige_i7n0|last=Cawthorne|first=Nigel|publisher=Gibson Square|year=2021|isbn=9781783341771}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.nzherald.co.nz/lifestyle/new-book-claims-prince-andrew-was-obsessed-with-pornography/WK6QRQVMQLBHKR5SQHNTRXIGOQ/|title=New book claims Prince Andrew was 'obsessed' with pornography|date=26. 4. 2022|accessdate=16. 8. 2025|website=The New Zealand Herald}}</ref> Od januarja do junija 1977 je sodeloval v programu izmenjave na Lakefield College School v Kanadi.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://thedukeofyork.org/about-the-duke/early-life-and-education/|title=Early Life & Education|accessdate=16. 8. 2025|website=The Duke of York|archive-date=2020-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20200504123603/https://thedukeofyork.org/about-the-duke/early-life-and-education/|url-status=dead}}</ref> Gordonstoun je dve leti pozneje zapustil julija z oceno A-level<ref name=":1" /> iz angleščine, zgodovine in ekonomije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thetimes.com/uk/royal-family/article/the-life-and-times-of-prince-andrew-born-to-be-spare-hgq5h96rv|title=The life and times of Prince Andrew|accessdate=16. 8. 2025|website=The Times}}</ref> == Vojaška služba == === Kraljeva mornarica === Kraljeva družina je novembra 1978 oznanila, da se bo Andrew naslednje leto pridružil [[Kraljeva vojna mornarica|Kraljevi vojni mornarici]]. Decembra je opravil različne športne teste in preglede v Centru za izbor letalskih posadk na RAF Biggin Hill, skupaj z nadaljnjimi testi in razgovori na HMS ''Daedalus'' ter razgovori pri Odboru za razgovore Admiralty na [[HMS ''Sultan'']]. Marca in aprila 1979 je bil vpisan na Kraljevo pomorsko akademijo, kjer je opravljal pilotsko usposabljanje, dokler ni bil sprejet kot pripravnik za pilota helikopterja in je podpisal pogodbo za 12 let z dnevom pričetka 11. maj 1979. 1. septembra istega leta je bil Andrew imenovan za kadeta in se je vpisal na Kraljevo pomorsko akademijo Britannia v Dartmouthu. Leta 1979 je opravil tudi tečaj za komandose [[Kraljevi marinci|Kraljevih marincev]], za katerega je prejel zeleno baretko.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://thedukeofyork.org/about-the-duke/naval-career/|title=Naval Career|accessdate=16. 8. 2025|website=The Duke of York|archive-date=2019-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20191119022341/https://thedukeofyork.org/about-the-duke/naval-career/|url-status=dead}}</ref> 1. septembra 1981 je bil povišan v podporočnika in 22. oktobra imenovan v usposobljeno enoto.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/49322/supplement/5304|title=No. 49322|date=19. 4. 1983|accessdate=16. 8. 2025|website=The London Gazette}}</ref> Po končani karieri na Dartmouthu je Andrew nadaljeval osnovno letalsko usposabljanje pri [[Kraljevo vojno letalstvo|Kraljevem vojnem letalstvu]] na letalski bazi RAF Leeming, kasneje pa osnovno letalsko usposabljanje pri mornarici na letalu HMS ''Seahawk'', kjer se je naučil leteti s helikopterjem [[Aérospatiale Gazelle|Gazelle]].<ref name=":2" /> Zatem se je lotil naprednejšega usposabljanja na helikopterju Sea King in do leta 1982 opravljal operativno letalsko usposabljanje. Pridružil se je letalonosilkini eskadrilji 820. mornariške zračne eskadrilje, kjer je služil na [[Letalonosilka|letalonosilki]] [[HMS ''Invincible'' (R05)|HMS ''Invincible'']].<ref name=":2" /> === Falklandska vojna === 2. aprila 1982 je Argentina napadla Falklandske otoke, [[Britanska čezmorska ozemlja|britansko čezmorsko ozemlje]], ki si ga je lastila, kar je privedlo do [[Falklandska vojna|falklandske vojne]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Colonies in Conflict: The History of the British Overseas Territories|last=Cawley|first=Charles|publisher=Cambridge Scholars Publishing|year=2015|isbn=978-1-4438-8128-9|page=202}}</ref> HMS ''Invincible'' je bila ena od dveh takrat operativnih letalonosilk in je kot taka igrala pomembno vlogo v delovni skupini Kraljeve mornarice, ki je bila sestavljena za plovbo proti jugu, da bi ponovno zavzela otoke.<ref>{{Navedi knjigo|title=Britain and the Sea: Since 1600|url=https://archive.org/details/britainseasince10000ohar|last=O'Hara|first=Glen|publisher=Macmillan International Higher Education|year=2010|isbn=978-1-137-07312-9|page=[https://archive.org/details/britainseasince10000ohar/page/212 213]-214}}</ref> Prisotnost Andrewa na krovu in možnost, da bi kraljičin sin umrl v akciji, sta britansko vlado zaskrbeli, kabinet pa je želel, da bi ga za čas trajanja konflikta premestili na pisarniško delo. Kraljica je vztrajala, da njenemu sinu dovolijo ostati na ladji.<ref>{{Navedi knjigo|title=Queen Elizabeth II and the Royal Family: A Glorious Illustrated History|publisher=DK Publishing|year=2015|isbn=978-1465438003|location=London|page=217}}</ref> Princ Andrew je ostal na krovu Invincible kot kopilot helikopterja Sea King in letel na misijah, ki so vključevale protipodmorniško in protikopensko bojevanje, vabo z raketami [[Exocet]], evakuacijo ranjencev, prevoz ter iskanje in reševanje iz zraka.<ref>{{Navedi splet|url=https://en.mercopress.com/2001/06/12/prince-andrew-talks-of-his-dangerous-falklands-experiences|title=Prince Andrew Talks of His Dangerous Falklands Experiences.|date=12. 6. 2001|accessdate=17. 8. 2025|website=Mercopress}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.upi.com/Archives/1982/06/19/Prince-Andrew-a-hero-of-the-Falklands-war/3976393307200/|title=Prince Andrew, a hero of the Falklands war|date=19. 6. 1982|accessdate=17. 8. 2025|website=UPI}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.upi.com/Archives/1982/06/03/Helicopter-pilot-Prince-Andrew-is-flying-anti-submarine-patrols-in/4652391924800/|title=Helicopter pilot Prince Andrew is flying anti-submarine patrols in...|date=3. 6. 1982|accessdate=17. 8. 2025|website=UPI}}</ref> Bil je priča argentinskemu napadu na [[SS Atlantic Conveyor]].<ref>{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?id=NPs9AAAAIBAJ&pg=4110,2766700|title=Prince Andrew talks of Falklands horror|date=14. 11. 1983|accessdate=17. 8. 2025|website=Glasgow Herald}}</ref> Ob koncu vojne se je Invincible vrnil v [[Portsmouth]], kjer sta se kraljica Elizabeta II. in princ Filip pridružila drugim družinam članov posadke pri pozdravu ladje ob vrnitvi domov. Argentinska vojaška vlada je po poročanjih načrtovala atentat na Andrewa na [[Mustique|Mustiqueu]] julija 1982, vendar načrta ni izvedla.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.google.com/newspapers?id=XxUyAAAAIBAJ&pg=6583%2C3743144|title=Argentines planned to kill Prince Andrew|date=17. 10. 1983|accessdate=17. 8. 2025|website=Montreal Gazette}}</ref> Čeprav je imel manjše naloge na [[HMS ''Illustrious'' (R06)|HMS ''Illustrious'']], RNAS Culdrose in v Šoli za obveščevalne dejavnosti, je princ Andrew ostal na ladji Invincible do leta 1983. Poveljnik [[Sharkey Ward|Nigel Ward]] je v svojih spominih, ''Sea Harrier Over the Falklands'', princa Andrewa opisal kot "odličnega pilota in zelo obetavnega častnika".<ref>{{Navedi knjigo|title=Sea Harrier Over the Falklands|url=https://archive.org/details/seaharrieroverfa0000ward|last=Ward|first=Sharky|publisher=Pen and Sword Books|year=1993|isbn=978-0850523058|location=Barnsley, South Yorkshire|page=[https://archive.org/details/seaharrieroverfa0000ward/page/113 113]}}</ref> === Karierni mornariški častnik === [[File:Prince Andrew and Leon E. Panetta.jpg|thumb|Vojvoda Yorški z ameriškim obrambnim ministrom Leonom Panetto med obeležitvijo 100. obletnice pomorskega letalstva v Narodnem gradbenem muzeju leta 2011.]] Konec leta 1983 je bil Andrew premeščen na RNAS Portland in se je usposobil za letenje s helikopterjem [[Westland Lynx|Lynx]].<ref name=":2" /> 1. februarja 1984 je bil povišan v čin poročnika,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/49633/supplement/1382|title=No. 49633|date=31. 1. 1984|accessdate=17. 8. 2025|website=The London Gazette}}</ref> nakar ga je kraljica Elizabeta II. imenovala za svojega osebnega adjutanta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/49639/supplement/1735|title=No. 49639|date=7. 2. 1984|accessdate=17. 8. 2025|website=The London Gazette}}</ref> Princ Andrew je služil na krovu [[HMS ''Brazen'' (F91)|HMS ''Brazen'']] kot pilot letala do leta 1986,<ref name=":2" /> vključno z napotitvijo v [[Sredozemsko morje]] kot del stalne pomorske skupine NRF 2. Opravil je tečaj za poročnike v [[Royal Naval College, Greenwich|Greenwichu]]. 23. oktobra 1986 je bil kot vojvoda Yorški premeščen na generalski seznam in se je vpisal na štirimesečni tečaj za inštruktorja helikopterskega bojevanja na RNAS Yeovilton. Po diplomi je od februarja 1987 do aprila 1988 služil kot častnik za helikoptersko bojevanje v 702. mornariški letalski eskadrilji RNAS Portland. Do leta 1989 je služil tudi na ladji [[HMS ''Edinburgh'' (D97)|HMS ''Edinburgh'']] kot častnik straže in pomočnik navigacijskega častnika, vključno s šestmesečno napotitvijo na Daljni vzhod v okviru vaje ''Outback 88''.<ref name=":2" /> Vojvoda Yorški je od leta 1989 do 1991 služil kot poveljnik letalstva in pilot ladje Lynx HAS3 na ladji HMS ''Campbeltown''. Deloval je tudi kot letalski častnik v stalni pomorski skupini NRF 1, medtem ko je bil Campbeltown od leta 1990 do 1991 vodilna ladja sil organizacije [[NATO]] v [[Atlantski ocean|severnem Atlantiku]].<ref name=":2" /> Izpit za poveljstvo eskadrilje je opravil 16. julija 1991. Naslednje leto je obiskoval štabno akademijo v Camberleyju in zaključil tečaj za štab vojske. 1. februarja je bil povišan v poročnika, izpit za poveljstvo ladje pa je opravil 12. marca 1992. Med letoma 1993 in 1994 je princ Andrew poveljeval [[Minoiskalec|minoiskalcu]] razreda Hunt, [[HMS ''Cottesmore'' (M32)|HMS ''Cottesmore'']].<ref name=":2" /> Med letoma 1995 in 1996 je bil Andrew nameščen kot višji pilot 815. mornariške letalske eskadrilje, takrat največje letalske enote v flotinem letalstvu. Njegova glavna odgovornost je bila nadzor nad standardi letenja in zagotavljanje učinkovite operativne zmogljivosti.<ref name=":2" /> 27. aprila 1999 je bil povišan v poveljnika,<ref name=":2" /> svojo aktivno mornariško kariero na [[Ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva|Ministrstvu za obrambo]] pa je končal leta 2001 kot častnik Diplomatskega direktorata pomorskega štaba.<ref name=":2" /> Julija istega leta je bil Andrew upokojen z aktivnega seznama mornarice.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/56295/supplement/9327|title=No. 56295|date=7. 8. 2001|accessdate=17. 8. 2025|website=The London Gazette}}</ref> Tri leta pozneje je bil imenovan za častnega kapitana.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/57705/supplement/9323|title=No. 57705|date=19. 7. 2005|accessdate=17. 8. 2025|website=The London Gazette}}</ref> 19. februarja 2010, na svoj 50. rojstni dan, je bil povišan v [[Kontraadmiral (Združeno kraljestvo)|kontraadmirala]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/59341/supplement/3085|title=No. 59341|date=23. 2. 2010|accessdate=18. 8. 2025|website=The London Gazette}}</ref> Pet let pozneje je napredoval v [[Viceadmiral (Združeno kraljestvo)|viceadmirala]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/61160/supplement/3798|title=No. 61160|date=3. 3. 2015|accessdate=18. 8. 2025|website=The London Gazette}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.thetimes.co.uk/tto/news/uk/royalfamily/article4351422.ece|title=Queen makes Prince Andrew a vice admiral|date=12. 2. 2015|accessdate=18. 8. 2025|website=The Times|last=Low|first=Valentine}}</ref> Svoje častne vojaške nazive je prenehal uporabljati januarja 2022.<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-59987935|title=Prince Andrew loses military titles and use of HRH|date=13. 1. 2022|accessdate=18. 8. 2025|website=BBC}}</ref> Do tega je prišlo potem, ko je več kot 150 veteranov Kraljeve vojne mornarice, RAF in kopenske vojske podpisalo pismo, v katerem so zahtevali, da kraljica Elizabeta II. zaradi njegove vpletenosti v civilno zadevo spolnega napada odvzame njegova častna vojaška imenovanja.<ref name=":3" /> Poročali so, da bo še vedno obdržal svoj vojaški čin viceadmirala.<ref name=":3" /> == Zasebno življenje == === Osebni interesi === Andrew je navdušen igralec golfa in dosega dobre rezultate (povprečno število udarcev je enomestno).<ref>''Royal'', avtor Robert Lacey, 2002.</ref> Med letoma 2003 in 2004 je bil kapetan golf kluba Royal and Ancient Golf Club of St Andrews – med sezono 250. obletnice kluba – in obenem pokrovitelj številnih kraljevih golf klubov. Izvoljen je bil tudi za častnega člana mnogih drugih klubov. Leta 2004 ga je kritiziral poslanec laburistične stranke [[Ian Davidson]], ki je v pismu, naslovljenem na NAO, kritiziral Andrewovo odločitev, da z letali RAF poleti v St Andrews na dve golfski turi.<ref name=":0" /> Andrew je odstopil s častnega članstva v golf klubu Royal and Ancient Golf Club of St Andrews, ko je kraljica odvzela kraljeva pokroviteljstva več golf klubom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-60170912|title=Prince Andrew gives up honorary membership at prestigious golf club|date=28. 1. 2022|accessdate=18. 8. 2025|website=BBC|last=Coughlan|first=Sean}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/sport/2022/jan/28/relief-as-prince-andrew-relinquishes-membership-of-royal-ancient-club|title=Relief as Prince Andrew relinquishes membership of Royal & Ancient Club|date=28. 1. 2022|accessdate=18. 8. 2025|website=The Guardian|last=Murray|first=Ewan}}</ref> Njegovo častno članstvo v golf klubu Royal Dornoch je bilo preklicano v naslednjem mesecu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.geo.tv/latest/401681-new-humiliation-for-prince-andrew-as-his-membership-of-royal-golf-club-revoked|title=‘New humiliation’ for Prince Andrew as his membership of royal golf club revoked|date=26. 2. 2022|accessdate=18. 8. 2025|website=Geo News}}</ref> Andrew je tudi član Častne družbe ladjedelcev, višje pomorske mestne livarske družbe.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.shipwrights.co.uk/company/shipwrights-news/hrh-the-duke-of-york-installed-as-liveryman|title=HRH The Duke of York installed as Liveryman|accessdate=18. 8. 2025|website=The Worshipful Company of Shipwrights|archive-date=2013-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20131216232602/http://www.shipwrights.co.uk/company/shipwrights-news/hrh-the-duke-of-york-installed-as-liveryman|url-status=dead}}</ref> === Razmerja === Andrew je februarja 1981, pred svojim aktivnim služenjem v [[Falklandska vojna|falklandski vojni]], spoznal ameriško fotografinjo in igralko [[Koo Stark]].<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/people/news/koo-stark-speaks-out-to-help-rebut-prince-andrew-sex-slave-claims-10046948.html|title=Koo Stark ends 32-year silence on their relationship to ‘help rebut’ Prince Andrew ‘sex slave’ claims|date=15. 2. 2015|accessdate=18. 8. 2025|website=Independent|last=Battersby|first=Matilda}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=The ITN Book of the Royal Wedding|last=Burnet|first=Alastair|publisher=Michael O'Mara Books|year=1986|location=London|page=38}}</ref> Oktobra 1982 sta skupaj odšla na počitnice na otok [[Mustique]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Paparazzi: Media Practices and Celebrity Culture|last=McNamara|first=Kim|publisher=Polity|year=2015|isbn=978-0745651743|location=Cambridge|page=29}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=The Real Diana|last=Campbell|first=Lady Colin|publisher=Arcadia Publishing|year=1990|location=Mount Pleasant|page=161}}</ref> [[Tina Brown]] je zapisala, da je bila Starkova Andrewova edina resna ljubezen.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=The Diana Chronicles|url=https://archive.org/details/dianachronicles0000brow_e1w1|last=Brown|first=Tina|publisher=Broadway Books|year=2007|isbn=978-0-7679-2309-5|location=New York|page=[https://archive.org/details/dianachronicles0000brow_e1w1/page/228 228]}}</ref> Leta 1983 sta se razšla pod pritiskom tiska, paparacev in palače.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> Leta 1997 je Andrew postal boter njeni hčerki.<ref>''Newsweek'', št. 128 (1997), stran 76.</ref> Ko se je Andrew leta 2015 soočal z obtožbami zaradi svoje povezave z [[Jeffrey Epstein|Jeffreyjem Epsteinom]], ga je Starkova branila.<ref name=":4" /> Leta 1999 je bil na kratko v zvezi z [[Lady Victoria Hervey|lady Victorio Hervey]], ki mu je od takrat izrazila večkrat izrazila kontroverzno podporo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/lady-victoria-hervey-prince-andrew-who-b2006663.html|title=Lady Victoria Hervey: Prince Andrew’s former girlfriend in profile|date=15. 2. 2022|accessdate=19. 8. 2025|website=Independent|last=Churchman|first=Laurie}}</ref> ==== Zakon s Sarah Ferguson ==== Andrew se je 23. julija 1986 v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]] poročil s [[Sarah Ferguson]]. Istega dne ga je kraljica Elizabeta II. imenovala za vojvodo Yorškega, grofa Invernessa in barona Killyleagha.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thegazette.co.uk/London/issue/50606/supplement/1|title=No. 50606|date=23. 7. 1986|accessdate=19. 8. 2025|website=The London Gazette}}</ref> Prva dva od teh nazivov sta prej nosila tako njegov [[Jurij VI. Britanski|dedek po materini strani]] kot [[Jurij V. Britanski|pradedek]]. Princ Andrew je Fergusonovo poznal že od otroštva. Občasno sta se srečevala na polo tekmah, ponovno pa sta se srečala leta 1985 v Royal Ascotu.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.washingtonpost.com/archive/lifestyle/1986/07/22/fergie-bedlam-over-the-bride/e0ddc0f5-6a78-444b-be1b-19b4494acf64/|title=Fergie: Bedlam Over the Bride|date=21. 7. 1986|accessdate=19. 8. 2025|website=The Washington Post|last=DeYoung|first=Karen}}</ref> Par je deloval srečen v zakonu in je imel dve hčerki, [[Princesa Beatrice|Beatrice]] in [[Princesa Eugenie|Eugenie]]. Konec osemdesetih let 20. stoletja sta zakonca navzven delovala enotno. Sarahine osebne lastnosti so bile v kontekstu formalnega protokola, ki je obkrožal kraljevo družino, osvežujoče.<ref name=":6" /> Vendar pa so Andrewova pogosta potovanja zaradi njegove vojaške kariere, pa tudi nenehna, pogosto kritična medijska pozornost, osredotočena na vojvodinjo Yorško, privedla do razdora v zakonu.<ref>{{Navedi splet|url=https://abcnews.go.com/Entertainment/sarah-ferguson-reveals-road-recovery-documentary-oprah-winfrey/story?id=13780411|title=Sarah Ferguson Reveals Her Road to Recovery in Documentary on OWN, Oprah Winfrey Network|date=11. 5. 2011|accessdate=19. 8. 2025|website=ABC News}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk/2002/oct/27/monarchy.paulharris|title=Fergie: How food became my only friend|date=26. 10. 2022|accessdate=19. 8. 2025|website=The Guardian|last=Harris|first=Paul}}</ref> 19. marca 1992 je par napovedal ločitev, kar je izvedel na prijateljski način.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/onthisday/hi/dates/stories/march/19/newsid_2543000/2543667.stm|title=1992: Fergie and Andrew split|date=19. 3. 1992|accessdate=19. 8. 2025|website=BBC}}</ref> Avgusta istega leta so tabloidni mediji objavili slike Johna Bryana, kako sesa Sarahine prste na nogah, kar je dejansko končalo vsako upanje na spravo med Andrewom in Fergusonovo. Vojvodinja je ves čas ločitve trdila, da je Bryan njen finančni svetovalec, kar je princ Andrew verjel.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.news.com.au/entertainment/celebrity-life/royals/the-toesucking-photo-that-ruined-the-duchess-of-york/news-story/abd664af0ab8944a6e9cd4bdc1b57446|title=The toe-sucking photo that ruined the Duchess of York|date=28. 7. 2019|accessdate=19. 8. 2025|website=News|last=Elser|first=Daniela}}</ref> Zakon se je končal z ločitvijo 30. maja 1996. Vojvoda Yorški je leta 2008 z naklonjenostjo govoril o svoji bivši ženi: »Uspelo nama je sodelovati pri vzgoji otrok na način, kot je to uspelo le redkim, in izjemno sem hvaležen, da nama je to uspelo.«<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2008/02/04/world/americas/04iht-andrew.4.9735778.html|title=From Prince Andrew, critical words for U.S. on Iraq|date=4. 2. 2008|accessdate=19. 8. 2025|website=The New York Times|last=Castle|first=Stephen}}</ref> [[File:The Duke of York.JPG|thumb|Vojvoda Yorški in hčerka Eugenie v kočiji 16. junija 2012.]] Maja 2010 je novinar časnika ''News of the World'' posnel Sarah, ko je izjavila, da se je Andrew strinjal, da bo nekomu pomagal do koristnih poslovnih stikov na visoki ravni v zameno za 500.000 funtov. Sarah so posneli, ko je prejela 40.000 dolarjev kot polog v gotovini. V časopisu so navedli, da Andrew ni vedel za ta dogovor.<ref>{{Navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/8699139.stm|title=Duchess of York 'wanted cash for Prince Andrew access'|date=23. 5. 2010|accessdate=19. 8. 2025|website=BBC News}}</ref> Julija 2011 je Sarah izjavila, da so bili njeni večmilijonski dolgovi poravnani zaradi posredovanja njenega nekdanjega moža, ki ga je primerjala z »vitezom na belem konju«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/theroyalfamily/8658857/Duchess-of-York-clears-debts-thanks-to-knight-on-white-charger-Andrew.html|title=Duchess of York clears debts thanks to 'knight on white charger' Andrew|date=25. 7. 2011|accessdate=19. 8. 2025|website=The Daily Telegraph|last=Collins|first=Nick}}</ref> Leta 2012 je Sarah priznala, da je »storila ogromno napako v presoji,« ko je dovolila [[Jeffrey Epstein|Jeffreyju Epsteinu]], da ji odplača dolg, in se opravičila, ker je od njega sprejela denar. Vendar je še naprej zagovarjala Andrewovo kontroverzno nekdanje prijateljstvo z Epsteinom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.standard.co.uk/hp/front/duchess-of-york-apologises-for-gigantic-error-of-judgement-over-debt-6574623.html|title=Duchess of York apologises for 'gigantic error of judgement' over debt|date=12. 4. 2012|accessdate=19. 8. 2025|website=Evening Standard}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-60401663|title=Prince Andrew: Where does he get his money from?|date=16. 2. 2022|accessdate=19. 8. 2025|website=BBC|last=Edgington|first=Tom|last2=Coughlan|first2=Sean}}</ref> === Rezidence === Ker sta si Andrew in Sarah delila skrbništvo nad hčerkama, je družina še naprej živela v parku Sunninghill (zgrajenem v bližini parka Windsor Great Park za par leta 1990), dokler se Andrew leta 2004 ni preselil v Royal Lodge. Leta 2007 se je Sarah preselila v Dolphin House v Englefield Greenu, manj kot miljo od Royal Lodgea.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/1576995/Scented-candle-starts-fire-at-Fergies-home.html|title=Scented candle starts fire at Fergie's home|date=30. 1. 2008|accessdate=20. 8. 2025|website=The Telegraph|last=Borland|first=Sophie}}</ref> Leta 2008 je požar v Dolphin Houseu<ref name=":7" /> povzročil, da se je Sarah preselila v Royal Lodge in si spet delila hišo z Andrewom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.ie/world-news/europe/fergie-and-andrew-will-definitely-remarry-friends-say/29525971.html|title=Fergie and Andrew will definitely remarry, friends say|date=25. 8. 2013|accessdate=20. 8. 2025|website=Irish Independent}}</ref> Aprila 2024 sta tam še zmeraj živela skupaj.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tatler.com/article/prince-andrew-sarah-ferguson-wedding-speculation-surprise-appearance|title=Will Prince Andrew and Sarah Ferguson ever remarry? Tatler investigates if the Duke and Duchess could be the next royal couple to tie the knot|date=20. 4. 2025|accessdate=20. 8. 2025|website=Tatler|last=Bickerstaff|first=Isaac}}</ref> Andrewova najemna pogodba za Royal Lodge je sklenjena za 75 let, najemodajalec pa je Crown Estate, s ceno enkratne premije v višini 1 milijona funtov in zavezo, da bo za prenovo porabil 7,5 milijona funtov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nao.org.uk/reports/the-crown-estate-property-leases-with-the-royal-family/|title=The Crown Estate – Property Leases with the Royal Family|date=7. 4. 2005|accessdate=20. 8. 2025|website=National Audit Office}}</ref> Marca 2023 so poročali, da je bil Andrewu ponujen Frogmore Cottage, potem ko je bil njegov nečak, [[Princ Harry, vojvoda Susseški|princ Harry]], zaprošen, naj izprazni rezidenco.<ref>{{Navedi splet|url=https://people.com/royals/meghan-markle-prince-harry-requested-vacate-frogmore-cottage-uk-home/|title=Meghan Markle and Prince Harry Told 'to Vacate' Their U.K. Home, Frogmore Cottage|date=1. 3. 2023|accessdate=20. 8. 2025|website=People|last=Petit|first=Stephanie}}</ref> Ponudba je prišla sredi poročil, da si Andrew ne more več privoščiti tekočih stroškov posestva Royal Lodge, saj naj bi bil tik pred izgubo letnega dohodka.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-64812549|title=Harry and Meghan residence Frogmore Cottage offered to Andrew - reports|date=1. 3. 2023|accessdate=20. 8. 2025|website=BBC}}</ref> === Zdravje === 2. junija 2022 je bil Andrew pozitiven na testu za [[Covid-19]] in je bilo objavljeno, da se ne bo udeležil slavja ob kraljičinem platinastem jubileju v [[Stolnica sv. Pavla, London|stolnici sv. Pavla]] 3. junija.<ref>{{Navedi splet|url=https://news.sky.com/story/prince-andrew-tests-positive-for-covid-buckingham-palace-says-12626242|title=Prince Andrew tests positive for COVID, Buckingham Palace says|date=2. 6. 2022|accessdate=20. 8. 2025|website=Sky News|last=Mehta|first=Amar}}</ref> Andrew je abstinent.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/people/profiles/prince-andrew-the-playboy-prince-427707.html|title=Prince Andrew: The playboy prince|date=9. 12. 2006|accessdate=20. 8. 2025|website=The Independent|last=Adams|first=Guy|archive-date=2010-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20100507003658/https://www.independent.co.uk/news/people/profiles/prince-andrew-the-playboy-prince-427707.html|url-status=bot: unknown}}</ref> === Zanimanja === Andrew je navdušen [[Golf|golfist]] in ima nizek hendikep. Med letoma 2003 in 2004, v sezoni 250. obletnice kluba, je bil kapetan Royal and Ancient Golf Club of St Andrews, bil pa je tudi pokrovitelj številnih kraljevskih golf klubov in častni član mnogih drugih. Leta 2004 ga je kritiziral laburistični poslanec Ian Davidson, ki je v pismu Državnemu revizijskemu uradu podvomil v Andrewovo odločitev, da za dve golf potovanji v St Andrewsu leti z letali [[Kraljevo vojno letalstvo|Kraljevega vojnega letalstva]].<ref name="Barkham-2004a">{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk/2004/jul/09/freedomofinformation.monarchy|title=The Guardian profile: Prince Andrew|work=The Guardian|first=Patrick|last=Barkham|date=9 July 2004|accessdate=5 February 2022}}</ref> Andrew je predal častno članstvo v klubu Royal and Ancient Golf Club of St Andrews, ko je kraljica več golf klubom odvzela kraljevo pokroviteljstvo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-60170912|title=Prince Andrew gives up honorary membership at prestigious golf club|work=BBC|first=Sean|last=Coughlan|date=28 January 2022|accessdate=28 January 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/sport/2022/jan/28/relief-as-prince-andrew-relinquishes-membership-of-royal-ancient-club|title=Relief as Prince Andrew relinquishes membership of Royal & Ancient Club|work=[[The Guardian]]|first=Ewan|last=Murray|date=28 January 2022|accessdate=28 January 2022}}</ref> Njegovo častno članstvo v Royal Dornoch Golf Club je bilo preklicano naslednji mesec.<ref>{{navedi splet|url=https://www.geo.tv/latest/401681-new-humiliation-for-prince-andrew-as-his-membership-of-royal-golf-club-revoked|title='New humiliation' for Prince Andrew as his membership of royal golf club revoked|work=Geo TV|date=26 February 2022|accessdate=1 March 2022}}</ref> == Humanitarno delo == Andrew je bil pokrovitelj Middle East Association (MEA), vodilne britanske organizacije za spodbujanje trgovine in dobrih odnosov z Bližnjim vzhodom, Severno Afriko, Turčijo in Iranom.<ref>{{navedi splet|title=The Middle East Association|url=http://www.english.globalarabnetwork.com/Organization-Profile/the-middle-east-association-london.html|work=Global Arab Network|access-date=7 January 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20090803174139/http://www.english.globalarabnetwork.com/Organization-Profile/the-middle-east-association-london.html|archive-date=3 August 2009}}</ref> Po koncu svoje vloge posebnega predstavnika za mednarodno trgovino in naložbe je Andrew nadaljeval s podporo britanskim podjetjem, vendar brez posebne vloge. Bil je tudi pokrovitelj Fight for Sight, dobrodelne organizacije za raziskave na področju preprečevanja in zdravljenja slepote in očesnih bolezni,<ref>[http://fightforsight.org.uk/324/articles/president-1327 "Message from the Royal Patron"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150204054251/http://fightforsight.org.uk/324/articles/president-1327|date=4 February 2015}}, Fight for Sight, accessed 4 February 2015</ref> ter član Skavtske zveze.<ref>{{navedi splet|title=Royal Support for the Scouting and Guiding Movements|publisher=Official Website of the British Monarchy|url=http://www.royal.gov.uk/output/Page5951.asp|access-date=25 July 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090124230434/http://www.royal.gov.uk/output/Page5951.asp|archive-date=24 January 2009}}</ref> Zaradi njegove vloge v kanadski vojski je večkrat službeno potoval po Kanadi. Rick Peters, nekdanji poveljnik Kraljevih gorskih fusilirjev Kanade, je dejal, da je bil Andrew »zelo dobro seznanjen s kanadskimi vojaškimi metodami.«<ref>Hurst, Jeff; [http://www.cambridgetimes.ca/cam/news/news_777717.html "Princely plans for Andrew"], ''Cambridge Times'' (Canada), 1 May 2007. {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071016200458/http://www.cambridgetimes.ca/cam/news/news_777717.html|date=16 October 2007}}</ref> Leta 2003 je postal pokrovitelj dobrodelne organizacije Attend<ref>{{navedi splet|url=https://www.attend.org.uk/about-us/people-we-honour-0/attend-vips|title=Attend VIPs|access-date=19 April 2016}}</ref> in član mednarodnega svetovalnega odbora Royal United Services Institute. 3. septembra 2012 je bil Andrew član štiridesetčlanske ekipe, ki se je spustila po vrvi s [[Črepinja (zgradba)|Črepinje]], najvišje stavbe v Evropi, da bi zbrala denar za izobraževalni dobrodelni sklad Outward Bound Trust in Royal Marines Charitable Trust Fund.<ref>{{navedi novice|title=Prince Andrew rappels down U.K. building for charity|url=https://www.cbc.ca/news/world/prince-andrew-rappels-down-u-k-building-for-charity-1.1295400|work=CBC News|date=3 September 2012|access-date=7 September 2012}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Prince Andrew descends Europe's tallest building|url=http://www.cbsnews.com/video/watch/?id=7420354n|work=cbsnews|date=3 September 2012|access-date=7 September 2012}}</ref> Podprl je organizacije, ki se osredotočajo na znanost in tehnologijo, tako da je postal pokrovitelj Catalyst Inc in TeenTech.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gov.uk/government/news/duke-of-york-visits-northern-ireland-science-park|title=Duke of York visits Northern Ireland Science Park|publisher=Gov.uk|date=29 January 2013|access-date=26 May 2018}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.belfasttelegraph.co.uk/business/news/prince-andrew-launches-tech-park-offices-35138211.html|title=Prince Andrew launches tech park offices|newspaper=Belfast Telegraph|first=John|last=Mulgrew|date=18 October 2016|access-date=26 May 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.teentech.com/teentechbuckingham-palace/|title=TeenTech@Buckingham Palace|publisher=TeenTech|first=Maggie|last=Philbin|date=12 November 2017|access-date=26 May 2018|archive-date=26 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180526191120/http://www.teentech.com/teentechbuckingham-palace/|url-status=dead}}</ref> Leta 2014 je Andrew obiskal švicarsko Ženevo, da je na proslavi ob šestdesetletnici [[Evropska organizacija za jedrske raziskave|Evropske organizacije za jedrske raziskave]] promoviral britansko znanost.<ref>{{navedi splet|url=https://www.gov.uk/government/news/visit-of-his-royal-highness-the-duke-of-york-kg-to-geneva-switzerland-on-29-september-2014|title=Visit of His Royal Highness, The Duke of York, KG to Geneva, Switzerland|publisher=Gov.uk|date=1 September 2014|access-date=26 May 2018}}</ref> Leta 2013 je Andrew postal pokrovitelj [[Metropolitanska univerza London|Londonske metropolitanske univerze]]<ref>{{navedi novice|title=By Royal Appointment: London Met welcomes new Patron|url=https://www.londonmet.ac.uk/news/news-stories/university-news-2013/university-news-june/by-royal-appointment-/|publisher=London Metropolitan University|date=3 June 2013}}</ref> in Univerze v Huddersfieldu,<ref>{{navedi novice|title=Duke of York becomes University Patron|url=http://www.hud.ac.uk/business/news/dukeofyorkbecomesuniversitypatron.php|publisher=University of Huddersfield|date=2 July 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150122054810/http://www.hud.ac.uk/business/news/dukeofyorkbecomesuniversitypatron.php|archive-date=22 January 2015}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.itv.com/news/calendar/2013-07-02/the-duke-of-york-to-be-patron-of-the-university-of-huddersfield/|title=The Duke of York to be Patron of the University of Huddersfield|publisher=ITV News|date=2 July 2013}}</ref> julija 2015 pa je postal še rektor slednje.<ref name="Huddersfield">{{navedi novice|title=HRH The Duke of York installed as University Chancellor|url=http://www.hud.ac.uk/news/2015/july/hrhthedukeofyorkinstalledasuniversitychancellor.php|publisher=University of Huddersfield|access-date=15 July 2015|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150714171752/http://www.hud.ac.uk/news/2015/july/hrhthedukeofyorkinstalledasuniversitychancellor.php|archive-date=14 July 2015}}</ref> V priznanje Andrewovi promociji podjetništva je bil 1. maja 2018 izvoljen za častnega člana Hughes Hall na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzi v Cambridgeu]].<ref name="Hughes">{{navedi splet|url=https://www.hughes.cam.ac.uk/hrh-thedukeofyork-010518/|title=Hughes Hall appoints the Duke of York as an Honorary Fellow and HRH opens Gresham Court|date=1 May 2018|access-date=1 May 2018|archive-date=5 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210505180023/https://www.hughes.cam.ac.uk/hrh-thedukeofyork-010518/|url-status=dead}}</ref> 19. novembra 2019 je študentska zveza Univerze v Huddersfieldu sprejela predlog, da se Andrewa pozove k odstopu s položaja rektorja, saj je Londonska metropolitanska univerza razmišljala o Andrewovi pokroviteljski vlogi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.itv.com/news/2019-11-19/huddersfield-university-students-vote-for-prince-andrew-to-quit-as-chancellor/|title=Huddersfield and London Met universities reviewing Prince Andrew's role following interview|website=ITV News|date=19 November 2019}}</ref> 21. novembra je Andrew odstopil s položaja rektorja Univerze v Huddersfieldu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-england-leeds-50507521|title=Prince Andrew quits as University of Huddersfield chancellor|publisher=BBC News|date=21 November 2019|access-date=15 January 2020}}</ref> Marca 2019 je Andrew od svojega očeta, vojvode Edinburškega, prevzel pokroviteljstvo Outward Bound Trust, ki ga je opravljal do svojega odstopa novembra 2019.<ref>{{navedi splet|url=https://news.sky.com/story/prince-andrew-could-be-handed-a-subpoena-to-face-epstein-questions-11866392|title=Prince Andrew could be handed a summons to face Epstein questions|website=Sky News|access-date=29 November 2019}}</ref> Andrew je bil predsednik upravnega odbora organizacije od leta 1999.<ref>{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/royal-family/2019/03/12/prince-philip-passes-outward-bound-trust-patronage-prince-andrew/|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220110/https://www.telegraph.co.uk/royal-family/2019/03/12/prince-philip-passes-outward-bound-trust-patronage-prince-andrew/|archive-date=10 January 2022|url-access=subscription|url-status=live|title=Prince Philip passes Outward Bound Trust patronage to Prince Andrew after interviewing him for the job|newspaper=The Telegraph|first=Hannah|last=Furness|date=12 March 2019|access-date=12 March 2019}}{{cbignore}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.outwardbound.org.uk/about-us/the-duke-of-york,-kg/|title=The Duke of York, KG|publisher=The Outward Bound Trust|access-date=26 May 2018|archive-date=26 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180526191155/https://www.outwardbound.org.uk/about-us/the-duke-of-york,-kg/|url-status=dead}}</ref> Maja 2019 je Andrew kot pokrovitelj Royal Fine Art Commission Trust nasledil lorda Carringtona.<ref>{{navedi splet|url=https://www.architectsjournal.co.uk/news/prince-andrew-takes-design-champion-role/10042571.article|title=Prince Andrew takes design champion role|publisher=Architects Journal|first=Greg|last=Pitcher|date=15 May 2019|access-date=16 May 2019}}</ref> 13. januarja 2022 so bila njegova kraljeva pokroviteljstva vrnjena kraljici, da jih je prerazporedila med člane ostale kraljeve družine.<ref name="BBC News-2022a" /> Januarja 2023 je kralj Karel III. privolil, da Andrew dalje opravlja nekatera poslovna dejanja.<ref name="Ward-2023">{{navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/royal-family/2023/01/21/late-queen-gave-prince-andrew-blessing-use-hrh-title/|title=Late Queen gave Prince Andrew blessing to use HRH title|work=The Telegraph|first=Victoria|last=Ward|date=21 January 2023|accessdate=21 January 2023|url-access=subscription}}</ref> Julija 2025 je svetovalec za filantropijo Giving Evidence objavil raziskavo o vplivu Andrewovih pokroviteljstev na prihodke dobrodelnih organizacij. Raziskava je pokazala, da so se prihodki približno polovice od 35 registriranih dobrodelnih organizacij v Angliji, katerih edini kraljevski pokrovitelj je bil Andrew, po koncu Andrewovega pokroviteljstva povečali, medtem ko so se prihodki druge polovice zmanjšali. Raziskovalci so nato primerjali 35 dobrodelnih organizacij z drugimi v državi in ugotovili, da »ob koncu Andrewovega pokroviteljstva ni bilo bistvenih razlik v vzorcih prihodkov.«<ref>{{navedi novice|url=https://www.civilsociety.co.uk/news/prince-andrew-patronages-did-not-benefit-charities-incomes-research-finds.html#sthash.5C85WDua.dpuf|title=Prince Andrew's patronages did not benefit charities' incomes, research finds|last=Moss|first=Emily|date=15 July 2025|work=Civil Society|accessdate=15 July 2025}}</ref> === Novo ustanovljene organizacije === Med potovanjem po Indiji v okviru diamantnega jubileja kraljice leta 2012<ref>{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/the_queens_diamond_jubilee/8955326/Royal-family-global-tour-to-mark-Diamond-Jubilee.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220110/https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/the_queens_diamond_jubilee/8955326/Royal-family-global-tour-to-mark-Diamond-Jubilee.html|archive-date=10 January 2022|url-access=subscription|url-status=live|title=Royal family global tour to mark Diamond Jubilee|newspaper=The Daily Telegraph|date=14 December 2011|access-date=26 May 2018}}{{cbignore}}</ref> se je Andrew začel zanimati za delo fundacije Women's Interlink Foundation (WIF), dobrodelne organizacije, ki ženskam pomaga pridobiti znanja za zaslužek. Kasneje je skupaj s svojo družino ustanovil projekt Key to Freedom, ki poskuša »najti tržišče za izdelke, ki jih proizvaja WIF«.<ref>{{cite magazine|last=Perry|first=Simon|date=28 July 2015|title=Prince Andrew and Ex-Wife Fergie Come Together for a Fashionable Cause: 'It Is About Family Unity'|url=https://people.com/royals/prince-andrew-and-ex-wife-fergie-come-together-for-a-fashionable-cause/|magazine=People|access-date=26 May 2018}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://keytofreedom.org/|title=Key to Freedom|publisher=Key to Freedom|access-date=26 May 2018|archive-date=2023-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20230206065048/http://keytofreedom.org/|url-status=dead}}</ref> Leta 2014 je Andrew ustanovil pobudo Pitch@Palace,<ref>{{navedi novice|url=https://www.royal.uk/duke-york-and-pitchpalace|title=The Duke of York and Pitch@Palace|last=Emma.Goodey|date=4 April 2016|work=The Royal Family|access-date=1 November 2017}}</ref> da bi podprl podjetnike pri razširitvi in pospešitvi njihovih poslovnih idej. Podjetnike programa Pitch@Palace Bootcamp, je Andrew povabil na zasedanje v [[Palača St. James|palači St. James]],<ref>{{navedi splet|url=https://www.nickhatter.com/single-post/2015/03/19/How-to-get-a-royal-invitation|title=Nick Hatter – Life Coach in London {{!}} How to get a royal invitation|website=Nick Hatter – Life Coach in London|access-date=1 November 2017}}</ref> kjer so predstavili svoje ideje in navezali stike s potencialnimi vlagatelji, mentorji in poslovnimi partnerji.<ref>{{navedi novice|url=http://pitchatpalace.com/what-is-pitch-at-the-palace/|title=What is Pitch@Palace?|date=1 June 2017|work=Pitch@Palace|access-date=1 November 2017|archive-date=7 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107065048/http://pitchatpalace.com/what-is-pitch-at-the-palace/|url-status=dead}}</ref> Maja 2018 je obiskal Kitajsko in na [[Univerza v Pekingu|Univerzi v Pekingu]] odprl Pitch@Palace China Bootcamp 2.0.<ref>{{navedi splet|url=https://www.royal.uk/duke-york-visits-china-2018|title=The Duke of York visits China 2018|publisher=The Royal Family|date=1 June 2018|access-date=2 November 2018}}</ref> 18. novembra 2019 je računovodska družba KPMG napovedala, da ne bo podaljšala sponzorstva Andrewovega podjetniškega programa Pitch@Palace,<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2019/nov/18/kpmg-ends-its-backing-for-prince-andrews-mentorship-scheme|title=KPMG ends its backing for Prince Andrew's mentorship scheme|first1=Haroon|last1=Siddique|first2=Anugraha|last2=Sundaravelu|date=18 November 2019|via=www.theguardian.com|newspaper=The Guardian}}</ref> 19. novembra pa je svojo podporo umaknil tudi Standard Chartered.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2019/nov/19/prince-andrew-student-body-calls-for-royal-to-step-down-huddersfield-university-as-chancellor|title=Prince Andrew mentor scheme at risk as firms withdraw support|first1=Ben|last1=Quinn|first2=Jim|last2=Waterson|first3=Jedidajah|last3=Otte|date=19 November 2019|via=www.theguardian.com|newspaper=The Guardian}}</ref> Andrew je ustanovil dobrodelni sklad The Prince Andrew Charitable Trust, ki podpira mlade na različnih področjih, predvsem pa v usposabljanju in izobraževanju.<ref>{{navedi splet|url=http://beta.charitycommission.gov.uk/charity-details/?regid=290140&subid=0|title=The Prince Andrew Charitable Trust|publisher=Public register for charities (BETA)|access-date=26 May 2018}}</ref> Maja 2020 je sklad preiskovala Komisija za dobrodelnost za Anglijo in Wales zaradi nekaterih regulativnih vprašanj o plačilu 350.000 funtov njegovi nekdanji zasebni tajnici Amandi Thirsk.<ref>{{navedi splet|url=https://www.thetimes.com/uk/royal-family/article/prince-andrew-charitable-trust-to-be-wound-up-amid-charity-commission-investigation-qz6pzkx2z|title=Prince Andrew Charitable Trust to be wound up amid Charity Commission investigation|work=The Sunday Times|first=Roya|last=Nikkhah|date=10 May 2020|access-date=10 May 2020|url-access=subscription}}</ref> Ustanovil je tudi številne nagrade, med drugim Inspiring Digital Enterprise Award (iDEA), program za razvoj digitalnih in podjetniških veščin,<ref>{{navedi splet|url=https://www.hud.ac.uk/news/interviews/dukeofyorksinspiringdigitalenterpriseawards/|title=Duke of York's Inspiring Digital Enterprise Awards|publisher=University of Huddersfield|access-date=26 May 2018|archive-date=27 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180527023020/https://www.hud.ac.uk/news/interviews/dukeofyorksinspiringdigitalenterpriseawards/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.wigan.gov.uk/Council/Digital-Wigan/iDEA.aspx|title=iDEA|publisher=Wigan Council|access-date=26 May 2018|archive-date=2025-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250326134235/https://www.wigan.gov.uk/Council/Digital-Wigan/iDEA.aspx|url-status=dead}}</ref> nagrado nadvojvode Yorškega za tehnično izobrazbo, ki se podeljuje nadarjenim mladim v tehničnem izobraževanju,<ref>{{navedi splet|url=https://www.utchub.com/the-duke-of-york-award/|title=The Duke of York Award|publisher=The University Technical College Network|access-date=26 May 2018|archive-date=26 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180526191140/https://www.utchub.com/the-duke-of-york-award/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.educate.co.uk/duke-york-award-technical-education-educates-involvement/|title=The Duke of York Award for Technical Education: Educate's involvement|publisher=Educate School Services Ltd|date=7 July 2015|access-date=26 May 2018|archive-date=27 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180527022855/https://www.educate.co.uk/duke-york-award-technical-education-educates-involvement/|url-status=dead}}</ref> in nagrado nadvojvode Yorškega za mlade podjetnike.<ref>{{navedi splet|url=https://www.york.ac.uk/news-and-events/news/2016/business/duke-of-york-entrepreneur/|title=York graduate awarded Duke of York Young Entrepreneur Award|publisher=The University of York|date=27 April 2016|access-date=26 May 2018}}</ref> Andrew je bil vpleten tudi v zasebno družbo z omejeno odgovornostjo Duke of York's Community Initiative (med letoma 2005 in 2011 znano kot Yorkshire Foundation) in v dobrodelno organizacijo z podobnim imenom, ki je delovala v podporo prostovoljnim organizacijam v Yorkshiru in je bila razpuščena leta 2023 oziroma 2024.<ref>{{navedi splet|url=https://find-and-update.company-information.service.gov.uk/company/05476536|title=The Duke of York's Community Initiative|work=GOV.UK|access-date=15 October 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://register-of-charities.charitycommission.gov.uk/en/charity-search/-/charity-details/4030342/charity-overview?_uk_gov_ccew_onereg_charitydetails_web_portlet_CharityDetailsPortlet_organisationNumber=4030342|title=The Duke of York's Community Initiative|work=Charity Commission for England and Wales|access-date=15 October 2025}}</ref> == Trgovinsko udejstvovanje == === Posebni predstavnik Združenega kraljestva za mednarodno trgovino in naložbe === Od leta 2001 do julija 2011 je Andrew delal pri UK Trade & Investment, ki je del Ministrstva za podjetništvo, inovacije in znanja, kot posebni predstavnik Združenega kraljestva za mednarodno trgovino in naložbe. Na položaju je nasledil [[Princ Edward, vojvoda Kentski|princa Edwarda, vojvodo Kentsko]], njegovo delo pa je vključevalo promocijo in zastopanje Združenega Kraljestva na sejmih in konferencah. [6] Njegovo primernost za to vlogo je februarja 2011, v času [[Libijska državljanska vojna|libijske državljanske vojne]], v spodnjem domu parlamenta izpodbijal takratni opozicijski minister za pravosodje Chris Bryant, ker je bil »ne le zelo tesen prijatelj Saifa al-Islama Gadafija, ampak tudi [...] tesen prijatelj obsojenega libijskega tihotapca orožja Tareka Kaitunija.«<ref>[https://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-12604190 "Duke of York must lose trade job, says Labour MP"], BBC News, 1 March 2011.</ref><ref>{{navedi novice|title=Libyan gun smuggler was at Princess Eugenie's royal wedding|url=https://www.thetimes.com/uk/society/article/libyan-gun-smuggler-at-royal-wedding-tbtmgsnxb|work=[[The Times]]|date=15 October 2018|url-access=subscription}}</ref> Kontroverzno je bilo tudi gostenje Sakherja El Materija, člana koruptivnega tunizijskega režima, na kosilu v [[Buckinghamska palača|Buckinghamski palači]] v času [[Tunizijska revolucija|tunizijske revolucije]].<ref name="BBC-2011a">{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-12663378|title=Prince Andrew: Envoy career plagued with controversy|publisher=BBC|date=21 July 2011|access-date=5 March 2021}}</ref> Andrew je bil tudi prijatelj z [[Ilham Alijev|Ilhamom Alijevom]], predsednikom Azerbajdžana, ki ga je [[Amnesty International]] kritizirala zaradi korupcije in kršenja človekovih pravic, in ga med in po svojem mandatu obiskal kot trgovinski odposlanec Združenega kraljestva. Do novembra 2014 se je Andrew z Alijevom srečal dvanajstkrat.<ref>{{navedi novice|last=Armitage|first=Jim|date=12 November 2014|title=Duke of York to meet Azeri despot Ilham Aliyev for 12th time|url=https://www.independent.co.uk/news/business/news/duke-of-york-to-meet-azeri-despot-ilham-aliyev-for-12th-time-9857222.html|newspaper=The Independent|location=London|access-date=29 November 2014}}</ref> Zaradi spornih dogodkov in njegovih povezav z Epsteinom je leta 2011 odstopil s položaja.<ref name="BBC-2011a2" /> Andrew za svojo vlogo posebnega predstavnika ni prejemal plače, vendar je odhajal na plačana potovanja in naj bi občasno uporabljal potovanja, ki jih je plačala vlada, za osebne namene, zaradi česar mu je tisk nadel vzdevek »Airmiles Andy«.<ref name="BBC-2011a3" /> 8. marca 2011 je [[The Daily Telegraph]] poročal: »Leta 2010 je princ kot trgovinski odposlanec porabil 620.000 funtov, od tega 154.000 funtov za hotele, hrano in gostoljubnost ter 465.000 funtov za potovanja.«<ref>{{navedi novice|first=Steven|last=Swinford|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/theroyalfamily/8364871/Duke-of-York-costs-taxpayers-15m.html|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220110/https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/theroyalfamily/8364871/Duke-of-York-costs-taxpayers-15m.html|archive-date=10 January 2022|url-access=subscription|url-status=live|title=Duke of York costs taxpayers £15m|newspaper=The Daily Telegraph|location=London|date=7 March 2011|access-date=8 March 2011}}{{cbignore}}</ref> === Domnevna korupcija v Kazakstanu === V razkritih diplomatskih depešah Združenih držav je Tatiana Gfoeller, veleposlanica Združenih držav v Kirgizistanu, poročala o Andrewovemu razpravljanju o podkupovanju v Kirgizistanu in preiskavi [[Dobava orožja Al-Jamama|dobave orožja, znane kot Al-Jamama]]. Andrew »se je skliceval na naknadno zaključeno preiskavo o domnevnih provizijah, ki jih je visoki saudski kraljevski član prejel v zameno za večletno, donosno pogodbo z [[BAE Systems]] za dobavo opreme in usposabljanje saudskih varnostnih sil.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.theatlantic.com/international/archive/2010/11/cablegate-chronicles-prince-andrew-on-these-expletive-journalists/67383/|title=Cablegate Chronicles: Prince Andrew on 'These (Expletive) Journalists'|magazine=[[The Atlantic]]|date=29 November 2010|access-date=11 August 2019}}</ref> Njegovi podaniki so izražali odobravanje, komentiral pa je tudi [[Guardian|Guardianove]] novinarje, da ti »povsod vtikajo svoj nos« in da otežujejo delo britanskim poslovnežem.<ref name="Leigh-2010">{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk/2010/nov/29/wikileaks-cables-rude-prince-andrew|title=WikiLeaks cables: 'Rude' Prince Andrew shocks US ambassador|newspaper=The Guardian|first1=David|last1=Leigh|first2=Heather|last2=Brooke|first3=Rob|last3=Evans|date=29 November 2010|access-date=11 August 2019}}</ref> Maja 2008 se je udeležil lova na gosi v Kazahstanu s predsednikom [[Nursultan Abiševič Nazarbajev|Nursultanom Nazarbajevom]].<ref>{{navedi novice|last1=Foggo|first1=Daniel|first2=Steven|last2=Swinford|first3=Anna|last3=Mikhailova|title=Prince Andrew, his £15m home and the Kazakhstan connection|newspaper=[[The Times]]|date=27 July 2008|location=London|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/uk/article4407240.ece|archive-url=https://web.archive.org/web/20080904234122/http://www.timesonline.co.uk/tol/news/uk/article4407240.ece|archive-date=4 September 2008|quote=On one of his most recent visits, in May, he [Prince Andrew] is understood to have spent a weekend on a goose-shooting excursion with Nursultan Nazarbayev, the president of Kazakhstan. ... Timur Kulibayev, 41, is a billionaire oil and gas tycoon who is known to Andrew, not least through their attendance at hunting parties thrown by Nazarbayev. ... Kulibayev has also been busy inviting VIPs, reportedly including the prince, to regular hunting meets hosted by the Kazakh president.}}</ref> Leta 2010 je bilo razkrito, da je predsednikov milijarder Timur Kulibajev, zet predsednika, za Andrewovo posestvo Sunninghill Park v Surreyju prek eksteritorialnih družb plačal Andrewovim predstavnikom 15 milijonov funtov, 3 milijone funtov več od zahtevane cene. Kulibajev se v ameriških poročilih pogosto pojavlja kot ena izmed oseb, ki so si v s plinom bogatem Kazahstanu nakopičili milijone.<ref name="Leigh-20102" /> Kasneje je bilo razkrito, da je Andrewov urad takrat poskušal za Kulibajeva pridobiti nepremičnino v lasti krone v bližini [[Kensingtonska palača|Kensingtonske palače]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2016/jul/03/prince-andrew-broker-crown-property-kazakh-oligarch|title=Prince Andrew tried to broker crown property deal for Kazakh oligarch|work=The Guardian|first=Robert|last=Booth|date=3 July 2016|accessdate=1 July 2022}}</ref> Maja 2012 sta švicarska in italijanska policija, ki sta preiskovali »mrežo osebnih in poslovnih odnosov«, ki naj bi se uporabljala za »mednarodno korupcijo«, preiskovali dejavnosti družbe Enviro Pacific Investments, ki je energetskim družbam, ki so želele poslovati s Kazahstanom, zaračunavala večmilijonske provizije.<ref name="Lewis-2012">{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/theroyalfamily/9291896/Money-laundering-probe-puts-spotlight-on-the-15-million-sale-of-the-Duke-of-Yorks-home.html|title=Money laundering probe puts spotlight on the £15 million sale of the Duke of York's home|author=Lewis, Jason|work=The Sunday Telegraph|location=London|date=26 May 2012|access-date=26 May 2012|url-status=dead|url-access=subscription|archive-url=https://web.archive.org/web/20120526222822/http://www.telegraph.co.uk/news/uknews/theroyalfamily/9291896/Money-laundering-probe-puts-spotlight-on-the-15-million-sale-of-the-Duke-of-Yorks-home.html|archive-date=26 May 2012}}</ref> Domnevno je sklad plačal 6 milijonov funtov za nakup navidezno zapuščenega Sunninghilla. Tiskovni predstavnik palače je na novinarski konferenci dejal: »To je bila zasebna prodaja med dvema skladoma. Na strani vojvode Yorka ni bilo nikoli nobenega neprimernega ravnanja.«<ref name="Lewis-20122" /> Maja 2016 je izbruhnila nova afera, ko je [[Daily Mail]] poročal, da je Andrew kot britanski trgovinski odposlanec posredoval pri sklenitvi posla, s katerim je grško-švicarskemu konzorciju pomagal pridobiti 385 milijonov funtov vreden pogodbeni projekt za izgradnjo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja v dveh največjih mestih Kazahstana, za kar naj bi prejel 4 milijone funtov provizije. Časopis je objavil e-pošto, ki jo je Andrew poslal kazahstanskemu oligarhu Kengesu Rakiševu, ki naj bi posredoval pri prodaji njegove berkshirske vile Sunninghill Park, in navedel, da je Rakišev organiziral sestanke za konzorcij. Po prvotni trditvi, da je e-poštno sporočilo ponaredek, je Buckinghamska palača poskušala preprečiti njegovo objavo kot kršitev zasebnosti. Palača je zavrnila obtožbo, da je Andrew deloval kot »posrednik«, in članek označila za »neresničnega, obrekljivega in v nasprotju s kodeksom uredniškega ravnanja.«<ref name="Sawer-2016">{{navedi novice|last=Sawer|first=Patrick|title=Prince Andrew brokered £385m deal with Kazakh regime while working as British trade envoy|work=[[The Daily Telegraph]]|date=21 May 2016|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/20/duke-brokered-385m-for-corrupt-regime-while-working-as-british-t/|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220110/https://www.telegraph.co.uk/news/2016/05/20/duke-brokered-385m-for-corrupt-regime-while-working-as-british-t/|archive-date=10 January 2022|url-access=subscription|url-status=live}}{{cbignore}}</ref> === Prodaja orožja === Januarja 2014 se je Andrew udeležil delegacije v [[Bahrajn|Bahrajnu]], tesnem zavezniku Združenega kraljestva. Andrew Smith, predstavnik CAAT ([[Campaign Against the Arms Trade]]), je dejal: »Pozivamo princa Andrewa in britansko vlado k prekinitvi dobave orožja Bahrajnu. S podporo bahrajnske diktature princ Andrew implicitno podpira njihove represivne prakse. Ko naša vlada prodaja orožje, daje moralno in praktično podporo nezakonitemu in avtoritarnemu režimu ter neposredno podpira njihovo sistematično zatiranje opozicijskih skupin. [...] Ne smemo dopustiti, da se naš mednarodni ugled uporablja kot orodje za odnose z javnostjo za nasilno in zatiralska diktaturo v Bahrajnu.«<ref>[https://www.caat.org.uk/media/press-releases/2014-01-15 "Campaigners call for UK to halt arms exports to Bahrain as Prince Andrew joins sales drive"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150119003303/https://www.caat.org.uk/media/press-releases/2014-01-15|date=19 January 2015}}. Campaign Against Arms Trade. 15 January 2014.</ref> Smith je tudi dejal: »Princ je dosledno izkoriščal svoj položaj za spodbujanje prodaje orožja in podpiranje nekaterih najbolj neprijetnih vlad na svetu, njegova prodaja orožja pa ni le zagotovila vojaško podporo korumpiranim in represivnim režimom. Tem režimom je tudi zagotovila politično in mednarodno legitimnost.«<ref>{{navedi splet|url=https://america.aljazeera.com/articles/2015/1/17/prince-andrew-britainelites.html|title=What Scandal Involving Prince Andrew Says – Al Jazeera America|access-date=19 April 2016}}</ref> Zunanje ministrstvo uradnih dokumentov o Andrewovih poslovnih potovanjih v letih 2001–2011 ne bo objavilo do leta 2065.<ref>{{navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/life-style/royal-family/prince-andrew-files-royal-family-b2404639.html|title=Prince Andrew files to remain secret until 2065|work=The Independent|first=Alexander|last=Butler|date=4 September 2023|accessdate=5 September 2023}}</ref> === Samopromocija Banque Havilland === Novembra 2020 in po pregledu e-pošte, internih dokumentov in neprijavljenih regulativnih dokumentov ter intervjujih z desetimi bančnimi žvižgači je Bloomberg Businessweek poročal, da je Andrew izkoristil svoj kraljevski ugled in vlogo trgovinskega odposlanca, da je pomagal Davidu Rowlandu in njegovi zasebni banki Banque Havilland pri sklepanju poslov s strankami po vsem svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/features/2020-11-19/prince-andrew-helped-david-rowland-and-banque-havilland-woo-sketchy-clients|title=Prince Andrew Helped a Secretive Luxembourg Bank Woo Sketchy Clients|work=Bloomberg Businessweek|first1=Gavin|last1=Finch|first2=Harry|last2=Wilson|date=19 November 2020|accessdate=26 October 2021}}</ref> Družina Rowland je bila med Andrewevimi investicijskimi svetovalci,<ref>{{navedi novice|url=https://www.ft.com/content/b97cea16-ad05-11e7-beba-5521c713abf4|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221210/https://www.ft.com/content/b97cea16-ad05-11e7-beba-5521c713abf4|archive-date=10 December 2022|title=Former Conservative party treasurer wins Luxembourg bank case|date=9 October 2017|accessdate=30 April 2019|last=Croft|first=Jane|newspaper=[[Financial Times]]|url-access=subscription}}</ref> ta pa je bil prisoten na uradni otvoritveni slovesnosti njihove banke julija 2009.<ref>{{navedi splet|title=Ouverture officielle Banque Havilland en présence de S. A. R le Duc d'York K. G.|trans-title=Official Opening of Banque Havilland in the presence of HRH the Duke of York, KG|url=https://paperjam.lu/article/communique-ouverture-officielle-banque-havilland-en-presence-de-sar-le-duc-dyork-kg|website=Paperjam.lu|accessdate=15 February 2017}}</ref> Banque Havilland naj bi želela opravljati storitve za diktatorje in [[Kleptokracija|kleptokrate]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/features/2020-11-19/prince-andrew-helped-david-rowland-and-banque-havilland-woo-sketchy-clients|title=Prince Andrew Helped a Secretive Luxembourg Bank Woo Sketchy Clients|work=Bloomberg Businessweek|first1=Gavin|last1=Finch|first2=Harry|last2=Wilson|date=19 November 2020|accessdate=26 October 2021}}</ref> Leta 2021 je Bloomberg News poročal, da je podjetje, povezano z Davidom Rowlandom, odplačevalo Andrewove dolgove.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2021/nov/16/prince-andrews-15m-loan-paid-off-by-firms-linked-to-tory-donor-report|title=Prince Andrew's £1.5m loan paid off by firms linked to Tory donor – report|date=16 November 2021|accessdate=24 November 2021|website=The Guardian|first=Heather|last=Stewart}}</ref> Novembra 2017 si je Andrew od Banque Havilland izposodil 250.000 funtov, ki so se prišteli k tedaj obstoječemu posojilu v višini 1,25 milijona funtov, ki je bilo od leta 2015 »podaljšano ali povečano za desetkrat.« Dokumenti so pokazali, da je bila »verodostojnost prosilca« dvomljiva, vendar mu je bilo posojilo odobreno za »povečanje poslovnega potenciala z kraljevo družino.« Enajst dni kasneje, decembra 2017, je bilo 1,5 milijona funtov prenesenih z računa pri Albany Reserves, ki ga je nadzorovala družina Rowland, na Andrewov račun pri Banque Havilland, s čimer je bilo odplačano posojilo, ki je zapadlo marca 2018.<ref name="Wilson-2021">{{navedi splet|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2021-11-16/prince-andrew-s-2-million-loan-paid-off-by-top-political-donor|title=Prince Andrew's £1.5 Million Loan Paid Off by Top Political Donor|work=Bloomberg Businessweek|first1=Harry|last1=Wilson|first2=Gavin|last2=Finch|date=16 November 2021|accessdate=3 February 2022}}</ref> === Afera s kitajskim vohunom === Po poročanjih decembra 2024 je Andrew povabil Chrisa Yanga, kitajskega poslovneža, ki je bil v pravnih dokumentih sprva imenovan »H6«, na dogodke v kraljevih rezidencah. Yang je od kraljevega svetovalca Dominica Hampshira dobil dovoljenje, da v imenu Andrewa ravna s potencialnimi vlagatelji na Kitajskem. Yangu je bil leta 2023 prepovedan vstop v Združeno kraljestvo zaradi domnevnega sodelovanja v »tajnih in zavajajočih dejavnostih« v imenu [[Komunistična partija Kitajske|Komunistične]] [[Komunistična partija Kitajske|partije Kitajske]]. Andrew je po zaskrbljenosti vlade prekinil vse stike z Yangom.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2024/dec/13/prince-andrew-confidant-loses-appeal-on-uk-ban-over-national-security|title=Prince Andrew 'confidant' loses appeal on UK ban over national security|date=13 December 2024|work=[[The Guardian]]|accessdate=14 December 2024}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.thetimes.com/uk/royal-family/article/prince-andrew-invited-chinese-spy-buckingham-palace-qqpgsvvg6|archive-url=https://archive.today/20241213212842/https://www.thetimes.com/uk/royal-family/article/prince-andrew-invited-chinese-spy-buckingham-palace-qqpgsvvg6|title=Prince Andrew invited 'Chinese spy' into Buckingham Palace|date=13 December 2024|work=[[The Times]]|accessdate=14 December 2024|archivedate=13 December 2024}}</ref><ref>{{navedi splet|date=16 December 2024|title=Sir Keir Starmer defends China policy after spy scandal|url=https://uk.news.yahoo.com/identifying-chinese-spy-alleged-links-073500309.html|access-date=16 December 2024|website=Yahoo News|language=en-GB}}</ref> Glede na poročilo časopisa [[The Telegraph]] iz leta 2025 so britanske obveščevalne agencije Andrewa zaradi njegovih ponavljajočih se srečanj in tesnih odnosov z Yangom štele za potencialno nevarnega nacionalni varnosti, saj so že leta 2021 izrazile zaskrbljenost, da bi lahko izkoristili njegovo ranljivost in dostop, kar je sprožilo alarme na najvišjih ravneh vlade.<ref>{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/royal-family/2025/10/20/prince-andrew-deemed-threat-by-security-services/|title=Prince Andrew deemed a threat by security services|work=The Telegraph|first=Gordon|last=Rayner|first2=Ben|last2=Riley-Smith|date=20 October 2025|access-date=21 October 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20251021054240/https://www.telegraph.co.uk/royal-family/2025/10/20/prince-andrew-deemed-threat-by-security-services/|archive-date=21 October 2025|url-status=live|url-access=subscription}}</ref> Andrew se je leta 2018 v Londonu in v letij 2018 in 2019 v Pekingu srečal s Caj Čijem, ki je postal prvi član sekretariata Komunistične partije Kitajske in vodja kabineta generalnega sekretarja Komunistične partije Kitajske [[Ši Džinping|Ši Džinpinga]]. Caj je bil osumljen prejemanja občutljivih informacij od britanskih državljanov Christopherja Casha in Christopherja Berryja, čeprav je tožilstvo proti njima leta 2025 umaknilo obtožbe. Srečanje v Londonu je bilo namenjeno sprejemu pekinške delegacije, udeležili so se ga takratni vodja laburistov Jeremy Corbyn, nekdanja škotska premierka Nicola Sturgeon, nekdanji minister za kabinet David Lidington in londonski župan Sadiq Khan. Na naslednjih srečanjih je Andrew razširil in začel svojo poslovno pobudo Pitch@Palace na Kitajskem.<ref name="Gooch-2025">{{navedi novice|url=https://www.the-independent.com/news/uk/home-news/prince-andrew-cai-qi-china-spies-meeting-b2847222.html|title=Prince Andrew 'met China spymaster at least three times'|work=The Independent|first=Bryony|last=Gooch|date=17 October 2025|access-date=21 October 2025}}</ref> == Finance == Andrew je od kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]] prejel 249.000 funtov rente, ki jo je kralj Karel III. aprila 2023 ukinil.<ref>{{navedi splet|url=http://www.royal.gov.uk/TheRoyalHousehold/Royalfinances/FinancialarrangmentsofothermembersoftheRoyalFamily.aspx|publisher=Royal Household|title=Financial arrangements of members of the Royal Family|access-date=7 March 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110122004226/http://www.royal.gov.uk/TheRoyalHousehold/Royalfinances/FinancialarrangmentsofothermembersoftheRoyalFamily.aspx|archive-date=22 January 2011}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/royal-family/2023/02/19/king-charles-has-vowed-not-leave-prince-andrew-homeless-penniless/|title=King Charles 'has vowed not to leave Prince Andrew homeless or penniless'|work=The Telegraph|first=Ewan|last=Somerville|date=19 February 2023|accessdate=22 February 2023|url-access=subscription}}</ref> V dvanajstih mesecih do aprila 2004 je za letalske prevoze porabil 325.000 funtov, njegove trgovinske misije kot posebni predstavnik UK Trade & Invest pa so leta 2003 stale 75.000 funtov.<ref name="Barkham-2004a2" /> Sunday Times je julija 2008 poročal, da je »za javno vlogo vojvode Yorka [...] lani prejel 436.000 funtov za kritje svojih stroškov.«<ref>{{navedi novice|last1=Foggo|first1=Daniel|last2=Swinford|first2=Steven|last3=Mikhailova|first3=Anna|url=https://www.thetimes.com/article/prince-andrew-his-pound15m-home-and-the-kazakhstan-connection-l6ldqp0fq7l|title=Prince Andrew, his £15m home and the Kazakhstan connection|work=The Sunday Times|location=London|date=27 July 2008|access-date=24 November 2019|url-access=subscription}}</ref> Prejema pokojnino Kraljeve mornarice v višini 20.000 funtov.<ref name="Wilson-20212" /> Nekaj mesecev po Andrewovem kontroverznem intervjuju za Newsnight leta 2019 je njegov zasebni urad ustanovil Urramoor Trust, ki je bil lastnik Lincelles (ustanovljenega leta 2020)<ref>{{navedi splet|title=Lincelles|url=https://find-and-update.company-information.service.gov.uk/company/12699827|access-date=7 January 2022|website=Companies House}}</ref> in Urramoor Ltd (ustanovljenega leta 2013)<ref>{{navedi splet|title=Urramoor Limited|url=https://find-and-update.company-information.service.gov.uk/company/08424933|access-date=7 January 2022|website=Companies House}}</ref> in je bil po navedbah The Times ustanovljen za podporo njegove družine. Lincelles je bil prostovoljno likvidiran leta 2022.<ref>{{navedi splet|url=https://www.thetimes.com/uk/law/article/prince-andrew-winds-up-investment-company-linked-to-disgraced-coutts-banker-harry-keogh-f6tn3vgpt|title=Prince Andrew winds up investment company linked to disgraced Coutts banker Harry Keogh|work=[[The Times]]|first=George|last=Greenwood|date=5 January 2022|access-date=6 January 2022|url-access=subscription}}</ref> Andrew je bil opisan kot »ustanovitelj, vendar ne upravičenec« in ni bil lastnik nobene od družb, čeprav je Companies House, državni register podjetij, za »osebi z znatnim nadzorom« navedel njega in njegovega zasebnega bančnika Harryja Keogha, s katerim je sodeloval 20 let.<ref name="Royston-2021">{{navedi splet|url=https://www.newsweek.com/prince-andrew-coutts-banker-harry-keogh-accused-sexual-harassment-new-business-lincelles-1586631|title=Prince Andrew Teams Up With Banker Accused of Sexual Harassment For New Business Venture|work=Newsweek|first=Jack|last=Royston|date=27 April 2021|accessdate=6 January 2022}}</ref> 15. novembra 2019 je žena zaprtega turškega nekdanjega politika İlhana İşbilena Andrewu prenesla 750.000 funtov v prepričanju, da ji bo to pomagalo pridobiti potni list.<ref name="Dixon-2022">{{navedi splet|title=Prince Andrew took £1 million from Turkish 'fraudster'|url=https://www.telegraph.co.uk/royal-family/2022/03/31/duke-york-took-1m-turkish-fraudster/|work=[[The Daily Telegraph]]|first1=Hayley|last1=Dixon|first2=Robert|last2=Mendick|first3=Victoria|last3=Ward|date=31 March 2022|access-date=1 April 2022|url-access=subscription}}</ref> Denar je vrnil šestnajst mesecev pozneje, potem ko so ga kontaktirali İşbilenovi odvetniki. The Telegraph je poročal, da je bil denar, poslan na Andrewov račun, bankirjem opisan kot »poročno darilo« za njegovo starejšo hčerko, [[Princesa Beatrice|princeso Beatrice]], čeprav pravni dokumenti niso vsebovali nobenih namigov, da bi Beatrice vedela za transakcije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/royal-family/2022/04/01/princess-beatrice-eugenie-prince-andrew-fraud-money-news/|title=Exclusive: Princesses Beatrice and Eugenie received money from Turkish 'fraudster' linked to Prince Andrew|work=The Telegraph|first1=Hayley|last1=Dixon|first2=Victoria|last2=Ward|first3=Robert|last3=Mendick|date=1 April 2022|accessdate=3 April 2022|url-access=subscription}}</ref> İşbilen trdi, da je bilo Andrewu prek poslovneža Selmana Turka, ki ga İşbilen toži zaradi goljufije, nakazanih še dodatnih 350.000 funtov. Turk je bil nagrajen z nagrado People's Choice Award za svoje podjetje Heyman AI na dogodku Pitch@Palace, ki je potekal v palači St. James nekaj dni pred tem, ko je İşbilen izvršil plačilo v višini 750.000 funtov.<ref name="Dixon-20222" /><ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2022/apr/04/new-questions-raised-over-prince-andrews-award-to-selman-turk|title=New questions raised over Prince Andrew's award to Selman Turk|work=[[The Guardian]]|first=Jamie|last=Grierson|date=4 April 2022|accessdate=5 April 2022}}</ref> Po poročilih iz leta 2025 je Andrew decembra 2019 prejel 60.500 funtov od poslovneža Adriana Gleava, katerega podjetje Alphabet Capital Limited je prav tako preusmerilo denar od Nebahata İşbilena k njemu in Fergusonu. Pravni dokumenti so pokazali, da je Alphabet Capital izvršil – in morda še izvršuje – znatna plačila Andrewu, kljub temu da je naveden kot neaktivno podjetje z minimalnim prometom. Gleave je imel povezave s podjetjem SVS Securities, ki so ga regulativni organi zaprli zaradi nezakonite prodaje pokojninskih produktov.<ref name="Kenber-2025">{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/articles/cy5qrp2wne4o|title=Prince Andrew paid by businessman tied to pension rip-off company|work=BBC News|first=Billy|last=Kenber|first2=Phil|last2=Kemp|date=24 October 2025|access-date=24 October 2025}}</ref> Tarek Kaituni, v Libiji rojen obsojen tihotapec orožja, je Andrewa maja ali junija 2019 predstavil Selmanu Turku in zanj kasneje organiziral vsaj dve srečanji. Kaituni, za katerega je Andrew domnevno lobiral pri britanski družbi, je po poročanju princesi Beatrice za njen 21. rojstni dan leta 2009 podaril zlato in diamantno ogrlico v vrednosti 18.000 funtov in bil povabljen na poroko [[Princesa Eugenie|princese Eugenie]] leta 2018.<ref name="Grierson-2022">{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2022/apr/03/more-details-emerge-of-prince-andrews-alleged-links-with-banker-selman-turk|title=More details emerge of Prince Andrew's alleged links with banker Selman Turk|work=[[The Guardian]]|first=Jamie|last=Grierson|date=3 April 2022|accessdate=3 April 2022}}</ref> Andrew je dobil tudi »polovico« od 100.000 funtov, za katere je Turk trdil, da so plačilo poslovnežu Adrianu Gleaveju za financiranje iskanja »proizvodnih obratov za jogurt v Ameriki.«<ref>{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/royal-family/2023/12/19/prince-andrew-invited-fraudster-smuggler-st-james-palace/|title=Prince Andrew invited alleged fraudster and smuggler to St James's Palace, documents reveal|work=The Telegraph|first=Fiona|last=Parker|date=19 December 2023|accessdate=20 December 2023|url-access=subscription}}</ref> Oktobra 2025 je časopis The Guardian poročal, da naj bi Andrew prejel enkratno šestmestno plačilo iz zasebnih sredstev kralja Karla III. za pomoč pri financiranju selitve iz Royal Lodge v manjšo nepremičnino na posestvu Sandringham. Poleg tega naj bi mu bila dodeljena letna štipendija v višini večkratnika njegove mornariške pokojnine v višini 20.000 funtov.<ref name="Guardian-payments">{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2025/oct/31/andrew-in-line-for-six-figure-payment-and-annual-stipend-from-king-sources-say|title=Andrew in line for six-figure payout and annual stipend from king, sources say|work=The Guardian|first=Caroline|last=Davies|first2=Anna|last2=Isaac|first3=Neha|last3=Gohil|first4=Vikram|last4=Dodd|date=31 October 2025|access-date=1 November 2025}}</ref> == Obtožbe o spolni zlorabi == === Jeffrey Epstein in z njim povezana poznanstva === Andrew je bil prijatelj [[Jeffrey Epstein|Jeffreyja Epsteina]], ameriškega finančnika, ki je leta 2008 priznal krivdo za nagovarjanje k prostituciji osebe, mlajše od 18 let. [[BBC News]] je marca 2011 poročal, da prijateljstvo povzroča "stalen tok kritik" in da so se pojavili pozivi, naj odstopi s svoje vloge trgovinskega odposlanca.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-12663378|title=Prince Andrew: Envoy career plagued with controversy|date=21. 7. 2011|accessdate=20. 8. 2025|website=BBC}}</ref> Andrew je bil kritiziran tudi v medijih, potem ko je njegova nekdanja žena Sarah razkrila, da je pomagal urediti Epsteinovo odplačilo 15.000 funtov njenih dolgov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/theroyalfamily/8366199/Duchess-of-York-admits-Duke-arranged-for-convicted-paedophile-Jeffrey-Epstein-to-pay-off-her-debts.html|title=Duchess of York admits Duke arranged for convicted paedophile Jeffrey Epstein to pay off her debts|date=7. 3. 2011|accessdate=20. 8. 2025|website=The Daily Telegraph|last=Swinford|first=Steven}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.vanityfair.com/style/2019/09/sarah-ferguson-jeffrey-epstein-prince-andrew-lawsuit|title=Jeffrey Epstein Reportedly Wanted to Sue Sarah Ferguson After She Referred to Him as a Pedophile|date=18. 9. 2019|accessdate=20. 8. 2025|website=Vanity Fair|last=Bryant|first=Kenzie}}</ref> Andrewa so decembra 2010 fotografirali, ko se je sprehajal z Epsteinom po Centralnem parku med obiskom New Yorka.<ref name=":10">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-49411215|title=Prince Andrew's links to Jeffrey Epstein|date=16. 11. 2019|accessdate=20. 8. 2025|website=BBC}}</ref> Julija 2011 je bila Andrewova vloga trgovinskega odposlanca prekinjena in domnevno je prekinil vse stike z Epsteinom.<ref name=":8" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2015/jan/10/jeffrey-epstein-decade-scandal-prince-andrew|title=Jeffrey Epstein: inside the decade of scandal entangling Prince Andrew|date=10. 1. 2015|accessdate=20. 8. 2025|website=The Guardian|last=Lewis|first=Paul|last2=Swaine|first2=Jon}}</ref> 30. decembra 2014 sta odvetnika Bradley J. Edwards in [[Paul G. Cassell]] vložila tožbo na sodišču na Floridi, v kateri sta trdila, da je bil Andrew ena od več vidnih osebnosti, vključno z odvetnikom [[Alan Dershowitz|Alanom Dershowitzom]] in "nekdanjim premierjem,"<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-30664060|title=Prince Andrew sex claims woman 'should not be believed'|date=3. 1. 2015|accessdate=21. 8. 2025|website=BBC News}}</ref> ki so sodelovale v spolnih dejavnostih z mladoletnico, ki je bila kasneje identificirana kot [[Virginia Giuffre]] (takrat znana pod dekliškim imenom Virginia Roberts),<ref>{{Navedi splet|url=https://time.com/3655417/alan-dershowitz-prince-andrew-virginia-roberts/|title=U.S. Lawyer Sues in Prince Andrew Sex Claims Case|date=6. 1. 2015|accessdate=21. 8. 2025|website=Time|last=Gibson|first=Megan|archive-date=2025-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20250501104338/https://time.com/3655417/alan-dershowitz-prince-andrew-virginia-roberts/|url-status=dead}}</ref> ki naj bi jo Epstein preprodajal.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2015/01/07/us/alan-dershowitz-denies-allegations-of-sex-with-minor.html|title=Alan Dershowitz Denies Suit’s Allegations of Sex With a Minor|date=6. 1. 2015|accessdate=21. 8. 2025|website=The New York Times|last=Williams|first=Timothy}}</ref> Izjava Giuffrejeve je bila vključena v prejšnjo tožbo iz leta 2008, v kateri je ameriško ministrstvo za pravosodje obtožila kršitve Zakona o pravicah žrtev kaznivih dejanj med prvim kazenskim postopkom proti Epsteinu, ker več njegovim žrtvam ni dovolilo izpodbijati njegovega sporazuma o priznanju krivde. Andrew sicer ni bil stranka v tožbi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2015/12/13/business/alan-dershowitz-on-the-defense-his-own.html|title=Alan Dershowitz on the Defense (His Own)|date=12. 12. 2015|accessdate=21. 8. 2025|website=The New York Times|last=Meier|first=Barry}}</ref> Januarja 2015 so mediji in javnost ponovno pritiskali na Buckinghamsko palačo, naj pojasni Andrewovo povezavo z Epsteinom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2015/jan/06/palace-prince-andrew-links-jeffrey-epstein|title=Palace digs in over Prince Andrew's links to sex offender Jeffrey Epstein|date=9. 1. 2015|accessdate=21. 8. 2025|website=The Guardian|last=Booth|first=Robert}}</ref> Buckinghamska palača je izjavila, da je "vsak namig o neprimernem ravnanju z mladoletniki kategorično neresničen" in kasneje ponovila zanikanje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/people/teenage-sex-slave-virginia-roberts-claims-she-was-paid-ps10-000-by-jeffrey-epstein-to-have-sex-with-prince-andrew-at-london-home-9956338.html|title=Teenage 'sex slave' Virginia Roberts claims she was paid £10,000 by Jeffrey Epstein to have sex with Prince Andrew|date=4. 1. 2015|accessdate=21. 8. 2025|website=Independent|last=Withnall|first=Adam}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2015/jan/04/prince-andrew-denies-underage-sex-claims-buckingham-palace|title=Palace takes unusual step to deny Prince Andrew underage sex claims|date=4. 1. 2015|accessdate=21. 8. 2025|website=The Guardian|last=Booth|first=Robert|last2=Lewis|first2=Paul}}</ref> Zahteve Giuffrejevih odvetnikov za Andrewovo izjavo o obtožbah pod prisego so bile vrnjene brez odgovora.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/people/prince-andrew-sex-allegations-duke-s-accuser-gives-her-side-of-the-story-in-court-papers-9994051.html|title=Virginia Roberts sex claims: Prince Andrew arrives in Davos amid calls for him to answer 'sex slave' allegations under oath|date=22. 1. 2015|accessdate=21. 8. 2025|website=Independent|last=Walker|first=Tim}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-30928664|title=Prince Andrew set for first public event since sex claim|date=22. 1. 2015|accessdate=21. 8. 2025|website=BBC News}}</ref> Giuffrejeva je trdila, da je imela spolne odnose z Andrewom trikrat, prvič med potovanjem v London leta 2001, ko je bila stara 17 let,<ref name=":9" /> kasneje pa v New Yorku ter na otoku Little Saint James na Deviških otokih Združenih držav.<ref name=":10" /> Trdila je, da ji je Epstein plačal 15.000 dolarjev za spolne odnose z Andrewom v Londonu.<ref name=":9" /> Letalski dnevniki so pokazali, da sta bila Andrew in Giuffrejeva na mestih, za katera je trdila, da sta se sestala.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/theroyalfamily/11359788/Prince-Andrew-under-renewed-pressure-to-speak-about-sex-abuse-claims-after-flight-logs-emerge.html|title=Prince Andrew under renewed pressure to speak about 'sex abuse' claims after flight logs emerge|date=21. 1. 2015|accessdate=21. 8. 2025|website=The Daily Telegraph}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.thedailybeast.com/flight-logs-reportedly-link-prince-andrew-to-alleged-jeffrey-epstein-victim-virginia-roberts/|title=Flight Logs Reportedly Link Prince Andrew to Alleged Jeffrey Epstein Victim Virginia Roberts|date=20. 8. 2019|accessdate=21. 8. 2025|website=Daily Beast|last=Sykes|first=Tom}}</ref> Andrew in Giuffrejeva sta bila fotografirana tudi skupaj z njegovo roko okoli njenega pasu, v ozadju pa je bila Epsteinova sodelavka [[Ghislaine Maxwell]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/incoming/article9956876.ece/alternates/w620/v2-8-Virginia-Roberts-Collect-The-Times-v6.jpg|title=The Independent|date=23. 7. 2015|accessdate=21. 8. 2025|archive-date=2015-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20150629055500/http://www.independent.co.uk/incoming/article9956876.ece/alternates/w620/v2-8-Virginia-Roberts-Collect-The-Times-v6.jpg|url-status=bot: unknown}}</ref> čeprav so Andrewovi podporniki večkrat trdili, da je fotografija ponarejena in zmontirana.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2019/08/28/prince-andrews-supporters-say-photo-epstein-victim-fake/|title=Prince Andrew's supporters say his 'chubby' fingers prove photo of him with Epstein victim is fake|date=29. 8. 2019|accessdate=21. 8. 2025|website=The Daily Telegraph|last=Gardner|first=Bill}}</ref> Giuffrejeva je izjavila, da je bila pod pritiskom, da bi imela spolne odnose z Andrewom, in da si "ne bi upala ugovarjati," saj bi jo Epstein prek stikov lahko "ubil ali ugrabil."<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/media/greenslade/2015/jan/05/prince-andrew-story-runs-and-runs-but-editors-should-beware|title=Prince Andrew story runs and runs - but editors should beware|date=5. 1. 2015|accessdate=21. 8. 2025|website=The Guardian|last=Greenslade|first=Roy}}</ref> 7. aprila 2015 je sodnik [[Kenneth Marra]] razsodil, da je treba <nowiki>''obtožbe o spolnosti, ki so bile podane proti Andrewu v sodnih dokumentih, vloženih na Floridi, izbrisati iz javne evidence.''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/news/uknews/theroyalfamily/11520495/Prince-Andrew-sex-abuse-allegation-thrown-out-by-judge.html|title=Prince Andrew sex abuse allegation thrown out by judge|date=7. 4. 2015|accessdate=21. 8. 2025|website=The Daily Telegraph|last=Sherwell|first=Philip}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/prince-andrew-sex-claims-case-judge-orders-that-allegations-against-duke-of-york-be-thrown-out-10160712.html|title=Prince Andrew sex claims case: Judge orders that allegations against Duke of York be thrown out|date=7. 4. 2015|accessdate=21. 8. 2025|website=Independent|last=Buncombe|first=Andrew}}</ref> Marra ni odločil o tem, ali so trditve Giuffrejeve resnične ali ne, temveč je posebej navedel, da bo morda lahko pričala kasneje, ko bo zadeva prišla na sodišče.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2015/apr/07/prince-andrew-jeffrey-epstein-florida|title=Judge orders Prince Andrew sex allegations struck from court record|date=7. 4. 2015|accessdate=21. 8. 2025|website=The Guardian|last=Swaine|first=Jon|last2=Booth|first2=Robert}}</ref> Juan <nowiki>''John'' Alessi, ki je bil Epsteinov butler, je v izjavi, ki jo je vložil v Giuffrejini tožbi zaradi obrekovanja proti Maxwellovi leta 2016, navedel, da so bili Andrewovi doslej neopaženi obiski Epsteinove hiše v Palm Beachu pogostejši, kot se je prej mislilo. Vztrajal je, da je Andrew ''preživel z nami več tednov'' in prejemal ''dnevne masaže.''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/guymartin/2021/11/27/the-revelations-what-prince-andrew-faces-as-his-old-friend-ghislaine-maxwells-trial-begins/|title=The Revelations: What Prince Andrew Faces As His Old Friend Ghislaine Maxwell’s Trial Begins|date=27. 11. 2021|accessdate=21. 8. 2025|website=Forbes|last=Martin|first=Guy}}</ref> Avgusta 2019 so sodni dokumenti, povezani s tožbo zaradi obrekovanja med Giuffrejevo in Maxwellovo, razkrili, da je drugo dekle, Johanna Sjoberg, pričala, da ji je Andrew položil roko na prsi, medtem ko je v Epsteinovi vili pozirala za fotografijo z lutko iz serije ''Spitting Image''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2019/aug/09/prince-andrew-court-documents-ghislaine-maxwell-jeffrey-epstein|title=Prince Andrew groped young woman's breast at Epstein house, court files allege|date=9. 8. 2019|accessdate=22. 8. 2025|website=The Guardian|last=Bekiempis|first=Victoria|last2=Waterson|first2=Jim}}</ref> Kasneje istega meseca je Andrew objavil izjavo, v kateri je zapisal: »V nobenem trenutku v omejenem času, ki sem ga preživel z [Epsteinom], nisem videl, bil priča ali posumil na kakršno koli vedenje, ki bi nato privedlo do njegove aretacije in obsodbe,« čeprav je izrazil obžalovanje, da ga je srečal leta 2010, potem ko je Epstein že prvič priznal krivdo za spolne zločine.<ref>{{Navedi splet|url=https://edition.cnn.com/2019/08/28/uk/prince-andrew-allegations-intl-hnk/index.html|title=Epstein accuser on Prince Andrew: ‘He knows exactly what he’s done’|date=28. 8. 2019|accessdate=22. 8. 2025|website=CNN World|last=Berlinger|first=Joshua}}</ref> Konec avgusta 2019 je časopis ''The New Republic'' objavil elektronsko sporočilo med [[John Brockman|Johnom Brockmanom]] in [[Evgenij Morozov|Evgenijem Morozovom]] iz septembra 2013, v katerem je Brockman omenil, da je med svojim zadnjim obiskom dvorca leta 2010 v Epsteinovi rezidenci v New Yorku videl Britanca z vzdevkom "Andy," kateremu sta mu dve Rusinji masirali stopala, in ugotovil, "da je bil prejemnik Irinine masaže stopal njegova kraljeva visokost, princ Andrew, vojvoda Yorški".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2019/aug/22/prince-andrew-epstein-foot-massage|title=Prince Andrew was seen getting foot massage from young woman at Epstein's apartment – report|date=22. 8. 2019|accessdate=22. 8. 2025|website=The Guardian|last=Helmore|first=Edward|last2=Rawlinson|first2=Kevin}}</ref> Julija 2020 je Caroline Kaufman, domnevna Epsteinova žrtev, v zvezni tožbi navedla, da je decembra 2010 videla Andrewa v Epsteinovi vili v New Yorku.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/caroline-kaufman-prince-andrew-jeffrey-epstein-rape-new-york-ghislaine-maxwell-a9600656.html|title=Woman claims she was raped as a teenager by Epstein in New York mansion while Prince Andrew was visiting|date=3. 7. 2020|accessdate=22. 8. 2025|website=Independent|last=Hall|first=Richard}}</ref> Novembra 2021 je Lawrence Visoski, Epsteinov pilot, na sodišču med sojenjem Ghislaine Maxwell pričal, da je princ Andrew letel z Epsteinovim zasebnim letalom skupaj z drugimi pomembnimi posamezniki, vključno z [[Bill Clinton|Billom Clintonom]], [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] in [[John Glenn|Johnom Glennom]]. Visoski je izjavil, da na letalu ni opazil nobene spolne aktivnosti ali drugih nepravilnosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/us-news/2021/nov/30/ghislaine-maxwell-trial-second-day-jeffrey-epstein-pilot|title=Ghislaine Maxwell was 'No 2' in Jeffrey Epstein's hierarchy, pilot says|date=30. 11. 2021|accessdate=22. 8. 2025|website=The Guardian}}</ref> Podobno je Andrewa 12. maja 2001 v svojem letalskem dnevniku zabeležil Epsteinov pilot David Rodgers, ki je pričal, da je Andrew leta 2001 trikrat letel z Epsteinom in Giuffrejevo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.thetimes.com/world/us-world/article/jeffrey-epstein-pilot-sdavid-rodgers-logs-pose-questions-for-prince-andrew-0mn0ts3jn|title=Jeffrey Epstein pilot’s logs pose questions for Prince Andrew|date=22. 8. 2019|accessdate=22. 8. 2025|website=The Times|last=Humphries|first=Will}}</ref> Naslednji mesec je bila poroti prikazana slika Epsteina in Maxwellove, ki sta okoli leta 1999 na Andrewovo povabilo gostovala v [[Grad Balmoral|gradu Balmoral]]. S fotografijo so dokazovali njun partnerski status.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/world-us-canada-59590576|title=Epstein and Maxwell pictured at Queen's residence at Balmoral|date=9. 12. 2021|accessdate=22. 8. 2025|website=BBC}}</ref> 5. januarja 2022 je nekdanji fant Virginie Giuffre, Anthony Figueroa, v oddaji ''Good Morning Britain'' povedal, da mu je Giuffrejeva povedala, da jo bo Epstein peljal na srečanje s princem Andrewom. Trdil je, da se je srečanje zgodilo v Londonu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/ghislaine-maxwell-trial-prince-andrew-epstein-b1996887.html|title=Ghislaine Maxwell news: Lawyers file for retrial in sex trafficking case over juror’s revelations|date=20. 1. 2022|accessdate=22. 8. 2025|website=Independent|last=Bancroft|first=Holly}}</ref> Andrewovi odvetniki so se v sodnem dokumentu predhodno sklicevali na izjavo Figueroove sestre Crystal Figueroa, ki je trdila, da jo je Giuffrejeva v svojem poskusu iskanja žrtev za Epsteina vprašala: »Ali poznaš kakšna dekleta, ki so nekoliko vlačugasta?«<ref>{{Navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/prince-andrew-virginia-roberts-giuffre-recruited-slutty-girls-for-epstein-2021-10|title=Prince Andrew's attorneys repeat claims that Virginia Roberts Giuffre wanted to recruit 'slutty' girls for Epstein to abuse as they up the ante in legal battle|date=31. 10. 2021|accessdate=22. 8. 2025|website=Business Insider|last=Shoaib|first=Alia}}</ref> Istega meseca je Carolyn Andriano, ki jo je Giuffrejeva kot 14-letnico predstavila Ghislaine Maxwell in Jeffreyju Epsteinu in je bila priča tožilstva na sojenju Maxwellovi, v intervjuju za ''[[Daily Mail]]'' povedala, da ji je takrat 17-letna Giuffrejeva leta 2001 povedala, da je spala s princem Andrewom. Izjavila je: »In [Giuffrejeva] je rekla: 'Spala sem z njim.' Ni se zdela razburjena zaradi tega. Menila je, da je to kar kul.«<ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2022/jan/08/virginia-giuffre-told-me-in-2001-she-slept-with-prince-andrew-witness-says|title=Virginia Giuffre told me in 2001 she slept with Prince Andrew, witness says|date=8. 1. 2022|accessdate=22. 8. 2025|website=The Guardian|last=Bartholomew|first=Jem}}</ref> V dokumentarcu na ITV-ju je nekdanji kraljevi varnostnik Paul Page, ki je bil leta 2009 obsojen na šestletno zaporno kazen zaradi prevare z nepremičninsko naložbo v vrednosti 3 milijonov funtov,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/paul-page-royal-officer-guilty-fraud-b1995823.html|title=Paul Page: The former royal protection officer found guilty of fraud|date=19. 1. 2022|accessdate=23. 8. 2025|website=Independent|last=Churchman|first=Laurie}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk/2009/jul/17/royal-protection-officer-fraud-guilty|title=Former royal protection officer guilty of £3m scam|date=17. 7. 2009|accessdate=23. 8. 2025|website=The Guardian|last=Laville|first=Sandra}}</ref> pripovedoval o pogostih obiskih Maxwellove v Buckinghamski palači in namignil, da sta morda imela intimno razmerje,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/prince-andrew-itv-documentary-b1995820.html|title=Prince Andrew and Ghislaine Maxwell may have been in relationship, former friend claims|date=18. 1. 2022|accessdate=23. 8. 2025|website=Independent|last=Bancroft|first=Holly}}</ref> medtem ko je [[Lady Victoria Hervey]] dodala, da je bil Andrew prisoten na družabnih dogodkih, ki jih je organizirala Maxwellova.<ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://www.itv.com/news/2022-01-17/ghislaine-maxwell-kept-coming-in-and-out-in-and-out-of-buckingham-palace|title=ITV documentary sheds light on Prince Andrew’s connection with disgraced socialite Ghislaine Maxwell|date=17. 1. 2022|accessdate=23. 8. 2025|website=ITV}}</ref> Ime in kontaktne številke vojvode Yorškega za Buckinghamsko palačo, park Sunninghill, Wood Farm in Balmoral so se pojavile tudi v Maxwellovi in ​​Epsteinovi "mali črni knjižici," seznamu stikov vplivnih in slavnih prijateljev para.<ref name=":11" /> Februarja 2022 je ''[[The Daily Telegraph]]'' objavil fotografijo Andrewa skupaj z Maxwellovo, ko Andrewovima gostoma Billu Clintonu in [[Kevin Spacey|Kevinu Spaceyju]] omogoča ogled Buckinghamske palače, pri čemer je član skupine Maxwellovo opisal kot "tisto, ki nas je vodila v Buckinghamsko palačo."<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/royal-family/2022/02/11/knew-prince-andrew-pictured-ghislaine-maxwell-2002-palace-tour/|title=‘They knew each other well’: Prince Andrew pictured with Ghislaine Maxwell in 2002 palace tour|date=11. 2. 2022|accessdate=23. 8. 2025|website=The Telegraph|last=Mendick|first=Robert}}</ref> Oktobra 2022 so Ghislaine Maxwell med prestajanjem kazni v zaporu intervjuvali za dokumentarec. Ko so jo vprašali o njenem odnosu z Andrewom, je Maxwellova odgovorila, da se je "počutila slabo," vendar je sprejela, da njuno "prijateljstvo ne bi moglo preživeti moje obsodbe. Plačuje takšno ceno za to povezavo. Imam ga za dragega prijatelja. Skrbi me zanj."<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/us-news/2022/oct/16/ghislaine-maxwell-says-she-feels-bad-for-dear-friend-prince-andrew|title=Ghislaine Maxwell says she feels bad for 'dear friend' Prince Andrew|date=16. 10. 2022|accessdate=23. 8. 2025|website=The Guardian|last=Halliday|first=Josh}}</ref> Dejala je tudi, da zdaj verjame, da fotografija, na kateri je skupaj z Andrewom in Virginio Giuffre, ni "resnična" in dodala, da je v elektronskem sporočilu svojemu odvetniku leta 2015 poskušala potrditi, da prepozna svojo hišo, vendar celotna podoba ne more biti verodostojna, saj "takšen izvirnik ni nikoli nastal."<ref name=":12" /> V drugem intervjuju iz zapora je dejala, da je fotografija <nowiki>''ponaredek ... Nikoli ni bilo originala in poleg tega ni nobene fotografije. Videla sem le njeno fotokopijo.''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/us-news/2023/jan/22/ghislaine-maxwell-prince-andrew-photo-virginia-giuffre-epstein|title=Ghislaine Maxwell calls Prince Andrew photo with Virginia Giuffre ‘a fake’|date=22. 1. 2023|accessdate=23. 8. 2025|website=The Guardian|last=Weaver|first=Matthew}}</ref> Po obtožbah je časopis ''The Mail on Sunday'', ki je fotografijo prvič objavil leta 2011, kontaktiral fotograf Michael Thomas, ki je posnel 39 kopij slike, tako sprednji kot zadnji del. Na hrbtni strani fotografije je našel časovni žig, ki je kazal, da je bila razvita 13. marca 2001 – tri dni po tem, ko naj bi imel Andrew spolni odnos z Giuffrejevo – in je bila natisnjena v enournem fotolaboratoriju v Walgreensu na Floridi, blizu nekdanjega doma Giuffrejeve.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/royal-family/2023/01/28/prince-andrew-photo-virginia-roberts-giuffre-real-reports-claim/|title=Prince Andrew photo with Virginia Giuffre is real, reports claim|date=28. 1. 2023|accessdate=23. 8. 2025|website=The Daily Telegraph|last=Roberts|first=Lizzie}}</ref> Giuffrejeva je povedala, da sta prvo noč, ko naj bi imela spolni odnos z Andrewom, šla v kad, kjer ji je "začel lizati prste na nogah, med prsti, stopalne loke," preden sta šla v spalnico in imela spolni odnos.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/royal-family/2023/01/27/photo-clears-duke-york-bath-sex/|title=Exclusive: The photo that ‘clears Prince Andrew’ over bath sex|date=27. 1. 2023|accessdate=24. 8. 2025|website=The Daily Telegraph|last=Mendick|first=Robert|last2=Ward|first2=Victoria}}</ref> To izjavo je ponovila v intervjuju za BBC leta 2019.<ref name=":13" /> Kopalnico je opisala v svojih neobjavljenih spominih in zapisala: »Imela je bež marmorna tla s porcelanasto kadjo v viktorijanskem slogu na sredini sobe.«<ref name=":13" /> Januarja 2023 je brat Ghislaine Maxwell, [[Ian Maxwell]], oporekal njeni izjavi z objavo fotografij, na katerih so njegovi znanci sedeli v kadi, kjer naj bi se incident zgodil.<ref name=":13" /> Fotografije so bile prvotno rezervirane kot obramba za pravno ekipo Ghislaine Maxwell, če bi Giuffrejeva morala pričati.<ref name=":13" /> Ian Maxwell je dejal, da fotografije <nowiki>''prepričljivo kažejo, da je kad premajhna za kakršno koli spolno zabavo. Ni 'viktorijanske kadi', kot je trdila Giuffrejeva, kar dokazujejo tako priloženi načrt kopalnice kot tudi same fotografije.''</nowiki><ref name=":13" /> Januarja 2024 je Okrožno sodišče Združenih držav Amerike za južno okrožje New Yorka objavilo vrsto dokumentov, povezanih z Epsteinom, vključno z izjavama dveh žensk iz leta 2015, ki opisujeta, da je imel Andrew spolne odnose z eno od njiju – domnevno z Giuffrejevo – v stanovanju Maxwellowe v Londonu, v New Yorku in na Epsteinovem zasebnem otoku na Ameriških Deviških otokih <nowiki>''</nowiki>v [[Orgija|orgiji]] s številnimi drugimi mladoletnimi dekleti.<nowiki>''</nowiki><ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/us-news/2024/jan/05/prince-andrew-clinton-hawking-what-do-the-epstein-documents-say-about-key-people|title=Prince Andrew, Clinton, Hawking: what do the Epstein documents say about key people?|date=5. 1. 2024|accessdate=24. 8. 2025|website=The Guardian|last=Booth|first=Robert}}</ref> V ločenem dokumentu se je Maxwellova spominjala, da je Andrew obiskal Epsteinov zasebni otok le enkrat in dodala, da tam ni bilo nobenih deklet ali žensk razen osebja.<ref name=":14" /> Izjavila je tudi, da se <nowiki>''ne spomni,''</nowiki> ali je Andrewa predstavila Giuffrejevi.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-67893392|title=No investigation into Prince Andrew - Met Police|date=5. 1. 2024|accessdate=24. 8. 2025|website=BBC|last=Gregory|first=James}}</ref> V drugem nezapečatenem dokumentu je Juan Alessi, ki je delal v Epsteinovi rezidenci v Palm Beachu, pod prisego izjavil, da je Andrew <nowiki>''preživel tedne z nami'' in imel ''dnevne masaže.''</nowiki><ref>{{Navedi splet|url=https://news.sky.com/story/prince-andrew-had-daily-massages-when-visiting-jeffrey-epsteins-estate-according-to-housekeeper-13042871|title=Prince Andrew had 'daily massages' when visiting Jeffrey Epstein's estate, according to housekeeper|date=6. 1. 2024|accessdate=24. 8. 2025|website=Sky News}}</ref> Druga izjava je vsebovala omembe izjav Johanne Sjoberg, da jo je Andrew otipaval po dojki, medtem ko je sedela v njegovem naročju.<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-67863330|title=Prince Andrew faces allegations from unsealed US court documents about Jeffrey Epstein|date=4. 1. 2024|accessdate=24. 8. 2025|website=BBC|last=Coughlan|first=Sean}}</ref> Metropolitanska policija je sporočila, da ne bo začela preiskave obtožb, vendar bo ocenila "nove in relevantne" informacije, če bi se pojavile.<ref name=":15" /> === Intervju za ''Newsnight'' === Novembra 2019 je Andrew v BBC oddaji Newsnight v intervjuju z voditeljico Emily Maitlis prvič spregovoril o svojem prijateljstvu z Epsteinom.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/live/uk-50447028?page=4|title=As it happened: Prince Andrew's Interview|website=BBC News|date=16 November 2019|access-date=16 November 2019}}</ref> V intervjuju Andrew pravi, da je Epsteina spoznal leta 1999 prek Maxwellove, kar nasprotuje izjavam Andrewovega tajnika iz leta 2011, da sta se spoznala v »zgodnjih 90. letih.«<ref>{{navedi novice|title=Letter casts doubt on when prince met Epstein|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-50487104|access-date=20 November 2019|work=BBC News|date=20 November 2019}}</ref> Prijateljstva z Epsteinom ni obžaloval, saj so po njegovih izjavah »ljudje, ki sem jih spoznal, in priložnosti, ki sem jih dobil, da sem se učil od njega ali zaradi njega, dejansko zelo koristni«.<ref name="Mansoor-2019">{{navedi novice|last1=Mansoor|first1=Sanya|last2=Haynes|first2=Suyin|title=Prince Andrew Says He Doesn't Regret His 'Very Useful' Relationship With Jeffrey Epstein|url=https://time.com/5731244/prince-andrew-interview-epstein/|access-date=20 November 2019|magazine=Time|date=17 November 2019|archive-date=2025-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20250504050101/https://time.com/5731244/prince-andrew-interview-epstein/|url-status=dead}}</ref> V intervjuju je Andrew zanikal, da bi 10. marca 2001 imel spolne odnose z Giuffre, saj je bil doma s hčerkami, potem ko se je s svojo starejšo hčerko Beatrice udeležil zabave v restavraciji PizzaExpress v Wokingu.<ref>{{navedi novice|title=Prince Andrew denies sex with 17-year-old because he was 'at Pizza Express' on night in question|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/prince-andrew-interview-pizza-express-virginia-roberts-guiffre-jeffrey-epstein-newsnight-a9205916.html|website=[[The Independent]]|date=16 November 2019|access-date=17 November 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Prince Andrew denies sex with 17-year-old: 'I went to Pizza Express that day'|url=https://news.sky.com/story/prince-andrew-denies-sex-with-17-year-old-i-went-to-pizza-express-that-day-11862902|website=[[Sky News]]|date=16 November 2019|access-date=17 November 2019}}</ref> Zanikal je tudi navedbe Giuffre, da je s preznojenim princem plesala v Trampu, saj je da je začasno izgubil sposobnost znojenja po »prevelikem odmerku [[Adrenalin|adrenalina]]« med [[Falklandska vojna|vojno na Falklandih]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.theatlantic.com/health/archive/2019/11/prince-andrew-says-he-once-didnt-sweat-is-that-possible/602227/|title=The Man Who Did Not Sweat|publisher=The Atlantic|first=James|last=Hamblin|date=18 November 2019|access-date=20 November 2019}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2 April 2022|title='I returned a changed man': Prince Andrew deletes Falklands war post|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2022/apr/02/i-returned-a-changed-man-prince-andrew-reflects-on-his-falklands-war-service|access-date=3 April 2022|website=[[The Guardian]]|publisher=[[PA Media]]|language=en}}</ref> Po mnenju zdravnikov, s katerimi se je posvetoval ''The Times'', prevelik odmerek adrenalina pri ljudeh običajno povzroči prekomerno znojenje.<ref>{{navedi novice|last=Whipple|first=Tom|url=https://www.thetimes.com/uk/royal-family/article/why-cant-prince-andrew-sweat-the-answer-is-anhidrosis-cld20rds0|title=Why can't Prince Andrew sweat? The answer is anhidrosis|work=[[The Times]]|date=18 November 2019|access-date=20 November 2019|url-access=subscription}}</ref> Zanikal je tudi uživanje alkohola,<ref>{{navedi splet|last=McElvoy|first=Anne|date=13 August 2021|title=A majestic silence is no longer an option for Prince Andrew|url=https://www.standard.co.uk/comment/comment/silence-prince-andrew-virginia-giuffre-royal-family-b950508.html|access-date=21 April 2022|website=Evening Standard|language=en}}</ref> saj je Giuffre trdila, da je obema priskrbel alkohol.<ref>{{navedi novice|date=17 November 2019|title=Prince Andrew 'categorically' denies sex claims|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/uk-50446065|access-date=21 April 2022}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Sykes|first=Tom|date=22 September 2021|title=Defiant Prince Andrew to Stop Hiding and Fight Virginia Giuffre's Claims|language=en|work=The Daily Beast|url=https://www.thedailybeast.com/prince-andrew-will-fight-virgina-roberts-giuffres-claims-source-says|access-date=21 April 2022}}</ref> Izjave drugih ljudi so podprle njegovo zanikanje uživanja alkohola.<ref>{{navedi novice|last=Clarkson|first=Jeremy|title=All Prince Andrew's woes can be blamed on the bottle: he never has one in his manicured hands|newspaper=[[The Times]]|language=en|url=https://www.thetimes.com/life-style/sex-relationships/article/all-prince-andrews-woes-can-be-blamed-on-the-bottle-he-never-has-one-in-his-manicured-hands-s5c6tjnxc|access-date=21 April 2022|issn=0140-0460|url-access=subscription}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Sykes|first=Tom|date=29 August 2014|title=The Perils of a Playboy Prince|language=en|work=The Daily Beast|url=https://www.thedailybeast.com/articles/2014/08/29/the-perils-of-a-playboy-prince|access-date=21 April 2022}}</ref> Andrew je dejal, da je leta 2010 po Epsteinovih obtožbah o zlorabi mladoletne osebe tri dni bival v Epsteinovi vili in jo opisal kot »primerno mesto za bivanje«. Z Epsteinom se je po lastnih navedbah sestal le da prekine nadaljnji kontakt z njim.<ref>{{navedi novice|last1=Mohdin|first1=Aamna|title=Prince Andrew: I thought staying with Epstein was 'honourable thing'|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2019/nov/16/prince-andrew-believed-staying-with-jeffrey-epstein-right-thing-to-do|access-date=20 November 2019|work=The Guardian|date=16 November 2019}}</ref> Dejal je tudi, da bi bil pripravljen pod prisego pričati o svojih povezavah z Epsteinom.<ref name="Mansoor-20192" /> Serija e-poštnih sporočil, objavljenih v okviru civilne tožbe leta 2023, je vsebovala odlomke, ki so pokazali, da so si Andrew, Epstein in Jes Staley izmenjavali e-poštna sporočila, kar nakazuje, da je bil Andrew leta 2010 večkrat v stiku z Epsteinom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/royal-family/2023/07/21/prince-andrew-staley-epstein-maitlis-newsnight-contact/|title=Prince Andrew 'had dinner with Epstein', court documents claim|work=The Telegraph|first=Victoria|last=Ward|date=21 July 2023|accessdate=22 July 2023|url-access=subscription}}</ref> Druga serija e-poštnih sporočil, objavljena v sodnih dokumentih iz drugega civilnopravnega primera, je pokazala, da je bil Epstein februarja 2011 v stiku s »članom britanske kraljeve družine«, domnevno Andrewom.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/articles/cp8qz22dqdzo|title=Andrew emails show contact with Epstein lasted beyond 2010|work=BBC News|first=Sean|last=Coughlan|date=31 January 2025|access-date=31 January 2025}}</ref> Oktobra 2025 sta časopisa The Mail on Sunday in The Sun on Sunday objavila Andrewovo e-poštno Epsteinu iz februarja 2011, kmalu za tem, ko je bila objavljena fotografija Andrewa z Giuffre. V njem je Andrew napisal: »V tem smo skupaj in jih bomo moral premagati. Sicer pa ostanimo v tesnem stiku in kmalu bomo še kaj odigrali!!!!«<ref>{{navedi novice|last=Booth|first=Robert|date=12 October 2025|title=Prince Andrew told Jeffrey Epstein 'we're in this together' in 2011 email|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2025/oct/12/prince-andrew-told-jeffrey-epstein-were-in-this-together-in-2011-email|access-date=18 October 2025|work=The Guardian}}</ref> Maitlis in Newsnight sta menila, da je intervju odobrila kraljica,<ref>{{navedi novice|title=Queen approved Andrew's 'disastrous' interview, Emily Maitlis says|url=https://www.itv.com/news/2019-11-18/queen-approved-andrews-disastrous-interview-emily-maitlis-says/|access-date=20 November 2019|work=ITV News}}</ref> čeprav so »notranji viri iz palače«, ki so govorili z The Sunday Telegraph, to izpodbijali.<ref>{{navedi novice|last1=Tominey|first1=Camilla|last2=Ward|first2=Victoria|title=Queen did not approve Prince Andrew's excruciating Newsnight interview|url=https://www.telegraph.co.uk/royal-family/2019/11/17/queen-did-not-approve-prince-andrews-excruciating-newsnight/|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220110/https://www.telegraph.co.uk/royal-family/2019/11/17/queen-did-not-approve-prince-andrews-excruciating-newsnight/|archive-date=10 January 2022|url-access=subscription|url-status=live|access-date=20 November 2019|work=The Sunday Telegraph|date=17 November 2019}}{{cbignore}}</ref> Eden od uradnih svetovalcev Andrewa je odstopil tik pred predvajanjem intervjuja.<ref>{{navedi novice|last1=Sandler|first1=Rachel|title=Prince Andrew's PR Advisor Reportedly Quit Over BBC Interview About Jeffrey Epstein|url=https://www.forbes.com/sites/rachelsandler/2019/11/17/prince-andrews-pr-adviser-reportedly-quit-over-jeffery-epstein-bbc-interview/#d4b8b3c777f0|access-date=20 November 2019|work=Forbes|date=17 November 2019}}</ref> Čeprav je bil Andrew zadovoljen z izidom intervjuja – po poročanju je Maitlis in ekipi Newsnight omogočil ogled Buckinghamske palače,<ref>{{navedi novice|last1=Waterson|first1=Jim|title='He was incredibly gracious after': Newsnight team say Andrew was pleased with interview|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2019/nov/17/meetings-rehearsals-and-approval-from-mum-newsnights-prince-andrew-coup|access-date=20 November 2019|work=The Guardian|date=17 November 2019}}</ref> je bil odziv medijev in javnosti, tako v Združenem kraljestvu kot zunaj njega, negativen. Intervju je bil opisan kot najhujša kriza v odnosih z javnostjo za kraljevo družino od smrti [[Diana Spencer|Diane,]] [[Diana Spencer|valižanske princese]]. Intervju, njegove posledice in nenadna prekinitev kraljevih dolžnosti Andrewa so bili brez primere.<ref>{{navedi novice|last1=Landler|first1=Mark|title=After Disastrous Epstein Interview, Prince Andrew Steps Down From Public Duties|url=https://www.nytimes.com/2019/11/20/world/europe/prince-andrew-quits-epstein.html|access-date=20 November 2019|work=The New York Times|date=20 November 2019|url-access=limited}}</ref> === Tožba === Avgusta 2021 je Giuffre na Zveznem okrožnem sodišču za južni okraj New Yorka vložila tožbo proti Andrewu, v kateri ga je obtožila »spolnega napada in namernega povzročanja čustvene stiske.« Tožba je bila vložena v skladu z newyorškim zakonom o otroških žrtvah, ki podaljšuje rok zastaranja, če je bil tožnik v času dogodka mlajši od 18 let, Giuffre je v času dogodka imela 17 let.<ref>{{navedi splet|last1=Walters|first1=Joanna|title=Epstein accuser Virginia Giuffre sues Prince Andrew|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2021/aug/09/virginia-giuffre-sues-prince-andrew-jeffrey-epstein|website=The Guardian|date=9 August 2021|access-date=9 August 2021}}</ref> 29. oktobra 2021 so Andrewovi odvetniki vložili odgovor, v katerem so navedli, da njihova stranka »nedvoumno zavrača Giuffrejeve lažne obtožbe.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.edinburghlive.co.uk/news/uk-world-news/prince-andrew-unequivocally-denies-virginia-22018472|title=Prince Andrew 'unequivocally denies' Virginia Giuffre sexual assault claims|agency=PA Media|date=30 October 2021|website=edinburghlive}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cnn.com/2021/10/29/world/prince-andrew-response-us-sexual-assault-case-intl/index.html|title=Prince Andrew's attorneys ask to dismiss US sex assault lawsuit saying it violates the terms of a settlement agreement|work=CNN|first=Sonia|last=Moghe|date=30 October 2021|access-date=30 October 2021}}</ref> 12. januarja 2022 je sodnik Kaplan zavrnil Andrewove poskuse za zavrnitev primera in dovolil nadaljevanje tožbe zaradi spolne zlorabe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2022/jan/12/prince-andrew-case-proceed-latest-ruling-virginia-giuffre|title=Prince Andrew rejected in effort to get US sexual abuse case dismissed|date=12 January 2022|website=The Guardian|first=Victoria|last=Bekiempis|access-date=12 January 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-59871514|title=Prince Andrew to face civil sex assault case after US ruling|date=12 January 2022|work=BBC|accessdate=12 January 2022}}</ref> Februarja je bila zadeva rešena izven sodišča, Andrew pa je doniral znesek dobrodelni organizaciji za žrtve zlorab po Giuffrini izbiri. Poravnava je bila sklenjena brez priznanja odgovornosti.<ref>{{navedi novice|last=O'Connor|first=Mary|date=15 February 2022|title=Prince Andrew settles US civil sex assault case|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-60393843|access-date=15 February 2022|website=BBC News}}</ref> Kazenski postopki v Združenih državah Amerike v zvezi z Giuffrejevimi trditvami so ostali možni.<ref>{{navedi splet|url=https://www.smh.com.au/national/royal-roadkill-the-downfall-of-britain-s-prince-andrew-20220120-p59pyd.html|title=Royal roadkill: The downfall of Britain's Prince Andrew|work=[[The Sydney Morning Herald]]|first=Nick|last=Bryant|date=26 March 2022|accessdate=27 March 2022}}</ref> === Posledice === 20. novembra 2019 je Buckinghamska palača v izjavi sporočila, da bo Andrew »v bližnji prihodnosti« začasno opustil kraljeve dolžnosti. Odločitev, sprejeta s soglasjem kraljice, je spremljalo vztrajanje, da Andrew izrazi sočutje z Epsteinovimi žrtvami.<ref>{{navedi novice|last=Quinn|first=Ben|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2019/nov/20/prince-andrew-to-step-back-from-public-duties-for-foreseeable-future|title=Prince Andrew to step back from public duties 'for foreseeable future'|work=[[The Guardian]]|location=London, England|date=20 November 2019|access-date=20 November 2019}}</ref> Drugi aktivni člani kraljeve družine so kratkoročno prevzeli njegove obveznosti.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-50498156|title=Prince Andrew seen for first time since stepping back from royal duties|website=BBC News|date=21 November 2019|access-date=21 November 2019}}</ref> 24. novembra je palača potrdila, da bo Andrew odstopil od vseh 230 pokroviteljstev, čeprav je izrazil željo po ohranitvi javne vloge.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2019/nov/24/prince-andrew-to-withdraw-from-scores-of-charities|title=Prince Andrew to stand aside from all 230 of his patronages|newspaper=The Guardian|first=Robert|last=Booth|date=24 November 2019|access-date=24 November 2019}}</ref> 16. januarja 2020 je notranje ministrstvo priporočilo »znatno znižanje varnostne stopnje« za Andrewa, kar bi pomenilo konec »njegove štiriindvajseturne oborožene policijske zaščite«.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2020/jan/16/prince-andrew-home-office-recommends-downgrade-of-security|title=Prince Andrew: Home Office 'recommends downgrade of security'|newspaper=The Guardian|first=Caroline|last=Davies|date=16 January 2020|access-date=16 January 2020}}</ref> 28. januarja 2020 je ameriški odvetnik Geoffrey Berman izjavil, da Andrew ni »nikakor sodeloval« z zveznimi tožilci in [[Zvezni preiskovalni urad|Zveznim preiskovalnim uradom]] v zvezi s tekočimi preiskavami, kljub svoji prvotni obljubi v intervjuju za Newsnight, ko je dejal, da je pripravljen pomagati organom pregona.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-51277647|title=Jeffrey Epstein accusers outraged by Prince Andrew's 'lack of co-operation'|publisher=BBC|date=28 January 2020|access-date=28 January 2020}}</ref> Viri blizu Andrewa so dejali, da ga ameriške oblasti in preiskovalci »niso kontaktirali«,<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/us-news/2020/jan/29/prince-andrew-angry-claims-not-cooperating-jeffrey-epstein-inquiry|title=Prince Andrew 'angry' at claims he is not cooperating on Epstein inquiry|newspaper=The Guardian|first=Caroline|last=Davies|date=29 January 2020|access-date=29 January 2020}}</ref> po navedbah njegove pravne ekipe pa se je »vsaj trikrat« ponudil kot priča, vendar ga je Ministrstvo za pravosodje zavrnilo.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-52969699|title=Prince Andrew 'offered to help Jeffrey Epstein prosecutors'|work=BBC News|date=8 June 2020|access-date=8 June 2020}}</ref> Ameriške oblasti so zanikale Andrewove kontakte ter njegove izjave označile kot način, da »se javnosti lažno predstavlja kot željan in pripravljen sodelovati.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-britain-royals-andrew-epstein/u-s-prosecutors-say-britains-prince-andrew-not-cooperating-in-epstein-probe-idUSKBN23F1U2|title=U.S. prosecutors say Britain's Prince Andrew not cooperating in Epstein probe|publisher=Reuters|first1=Mark|last1=Hosenball|first2=Michael|last2=Holden|date=8 June 2020|access-date=27 February 2021}}</ref> Spencer Kuvin, ki je zastopal devet Epsteinovih žrtev, je dejal, da bi Andrew lahko bil ob obisku Združenih držav Amerike aretiran.<ref>{{navedi splet|url=https://www.heraldscotland.com/news/20252056.prince-andrew-issued-arrest-warning-ghislaine-maxwell-jailed/|title=Prince Andrew issued arrest warning after Ghislaine Maxwell is jailed|work=The Herald|first=Kieran|last=Doody|date=2 July 2022|accessdate=2 July 2022}}</ref> Marca 2020 je Andrew najel Marka Gallagherja, strokovnjaka za krizno upravljanje, ki je pomagal znanim strankam, ki so bile lažno obtožene tekom [[Operacija Midland|operacije Midland]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/royal-family/2020/03/10/prince-andrew-hires-pr-man-advised-vips-falsely-accused-child/|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220110/https://www.telegraph.co.uk/royal-family/2020/03/10/prince-andrew-hires-pr-man-advised-vips-falsely-accused-child/|archive-date=10 January 2022|url-access=subscription|url-status=live|title=Prince Andrew hires PR man who advised VIPs falsely accused of child sex abuse|newspaper=The Daily Telegraph|first1=Camilla|last1=Tominey|first2=Victoria|last2=Ward|date=10 March 2020|access-date=1 June 2020}}{{cbignore}}</ref> Aprila 2020 je bil ukinjen Duke of York Young Champions Trophy, saj so se ustavile vse dejavnosti Dobrodelnega sklada princa Andrewa.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bunkered.co.uk/golf-news/axed-prince-andrewss-junior-golf-tournament-is-scrapped|title=AXED! – Prince Andrew's junior golf tournament is scrapped|magazine=[[Bunkered]]|date=25 April 2020|access-date=25 April 2020}}</ref> Z majem 2020 se je Andrew zaradi svojih povezav z Epsteinom trajno umaknil iz vseh javnih funkcij.<ref>{{navedi novice|last=Nikkhah|first=Roya|date=21 May 2020|title=Prince Andrew didn't think it was all over, but it is now|url=https://www.thetimes.com/article/prince-andrew-didn-t-think-it-was-all-over-but-it-is-now-rhg2trxb7|url-access=subscription|access-date=20 July 2020|work=[[The Times]]}}</ref> Junija 2020 je postalo znano, da so Združene države Amerike britanskim organom pregona vložile zahtevo za medsebojno pravno pomoč, da bi zaslišale Andrewa.<ref>{{navedi splet|url=https://abcnews.go.com/US/ny-prosecutors-request-testimony-prince-andrew-part-jeffrey/story?id=71125802|title=NY prosecutors request testimony from Prince Andrew as part of Jeffrey Epstein investigation|first1=Aaron|last1=Katersky|first2=James|last2=Hill|first3=Josh|last3=Margolin|website=ABC News|date=8 June 2020|access-date=9 June 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcnews.com/news/world/prosecutors-formally-request-talk-prince-andrew-epstein-investigation-n1227146|title=Prosecutors formally request to talk with Prince Andrew in Epstein investigation|website=NBC News|first1=Tom|last1=Winter|first2=Yuliya|last2=Talmazan|date=7 June 2020|access-date=9 June 2020}}</ref> Po aretaciji Maxwellove julija 2020 je Andrew odpovedal načrtovano potovanje v Španijo, domnevno zaradi strahu, da bi ga aretirali in izročili Združenim državam.<ref>{{navedi splet|url=https://www.news.com.au/entertainment/celebrity-life/royals/prince-andrews-nervous-move-amid-jeffrey-epstein-probe/news-story/7e955d0972456485050a9ca131487762|title=Prince Andrew's 'nervous' move after Ghislaine Maxwell's arrest|date=6 July 2020|website=NewsComAu|accessdate=13 September 2021}}</ref> V intervjuju za BBC leta 2019 je Andrew povedal Newsnight, da je njegova povezava z Epsteinom izvirala iz dolgoletnega prijateljstva z Maxwellovo, ki je bila kasneje obsojena zaradi sodelovanja pri Epsteinovem spolnem zlorabljanju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-us-canada-59780323|title=Ghislaine Maxwell: What the trial means for Prince Andrew|work=BBC|first=Dominic|last=Casciani|date=30 December 2021|accessdate=1 January 2022}}</ref> Leta 2020 so tožilci britanski vladi poslali uradno prošnjo za medsebojno pravno pomoč.<ref>{{navedi splet|date=16 August 2021|title=Prince Andrew 'a person of interest' in Epstein probe – source|url=https://www.reuters.com/world/uk/prince-andrew-a-person-interest-epstein-probe-source-2021-08-16/|access-date=19 August 2021|website=Reuters|language=en}}</ref> V začetku leta 2021 sta bila na njegovi posesti v Windsorju prijavljena vsaj dva primera nezakonitega vstopa, decembra pa ga je med vožnjo verbalno napadla ženska.<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/royal-family/2022/08/11/prince-andrew-continues-receive-taxpayer-funded-police-protection/|title=Taxpayers still forking out eye-watering sum to fund Prince Andrew's police protection|work=The Telegraph|first=Victoria|last=Ward|date=11 August 2022|accessdate=13 August 2022|url-access=subscription}}</ref> Januarja 2022 so bili Andrewovi računi na družbenih omrežjih izbrisani, njegova stran na spletni strani kraljeve družine je bila prilagojena v preteklik, odstranjene so bile njegove vojaške povezave in pokroviteljstva, da bi poudarili njegov umik iz javnega življenja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2022/jan/19/prince-andrew-social-media-accounts-deleted-as-he-fights-us-lawsuit|title=Prince Andrew's social media accounts deleted as he fights US lawsuit|work=[[The Guardian]]|first=Caroline|last=Davies|date=19 January 2022|accessdate=19 January 2022}}</ref> Prenehala se je tudi uporabljati naziv Njegova kraljeva visokost (HRH), čeprav ta ni bil uradno odstranjen.<ref name="BBC News-2022a2" /> Istega meseca je dirkališče York Racecourse napovedalo, da bo preimenovalo dirko Duke of York Stakes,<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/royal-family/2022/01/19/minister-accuses-prince-andrew-keeping-horrifically-ill-advised/|title=Minister accuses Prince Andrew of keeping 'horrifically ill-advised' company|work=[[The Daily Telegraph]]|first=Gareth|last=Davies|date=19 January 2022|accessdate=19 January 2022|url-access=subscription}}</ref> srednja šola Prince Andrew High School v Novi Škotski, ki je dve leti prej napovedala, da razmišlja o spremembi imena,<ref>{{navedi novice|author=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|title=Officials ponder name change for Prince Andrew High School in Nova Scotia after complaints|url=https://nationalpost.com/news/n-s-school-named-for-prince-andrew-responding-to-community-complaints|work=National Post|date=16 December 2019}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> pa je napovedala preimenovanje z naslednjim šolskim letom.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cbc.ca/news/canada/nova-scotia/prince-andrew-high-to-get-a-new-name-next-school-year-1.6319796|title=Prince Andrew High to get a new name next school year|work=CBC News|date=18 January 2022|accessdate=19 January 2022}}</ref> Februarja 2022 sta mestni svet Belfasta in skupščina Severne Irske sklenila, da na Andrewov rojstni dan ne bosta razobesila zastave Združenega kraljestva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-northern-ireland-60223095|title=Prince Andrew: Council agrees not to fly union flag on birthday|work=[[BBC]]|first=Mark|last=Simpson|date=1 February 2022|accessdate=2 February 2022}}</ref> Istega meseca je krajevni svet Mid and East Antrim napovedal, da bo junija 2022 organiziral razpravo o predlogu za preimenovanje Prince Andrew Way v Carrickfergusu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/news/uk-northern-ireland-60404014|title=Prince Andrew Way in Carrickfergus may be renamed|work=BBC|first=Mark|last=Simpson|date=16 February 2022|accessdate=17 February 2022}}</ref> 27. aprila 2022 je mestni svet Yorka soglasno glasoval za odvzem Andrewov status svobodnjaka mesta.<ref name="Sky News-2022">{{navedi splet|url=https://news.sky.com/story/prince-andrew-york-councillors-unanimously-vote-to-remove-dukes-freedom-of-the-city-12600283|title=Prince Andrew: York councillors unanimously vote to remove Duke's freedom of the city|work=[[Sky News]]|date=27 April 2022|accessdate=27 April 2022}}</ref> Rachael Maskell, poslanka laburistične stranke za York Central, je dejala, da je Andrew »prvi, ki mu je bila odvzeta svoboda«.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-york-north-yorkshire-61247885|title=Prince Andrew: Duke of York loses Freedom of City honour|work=BBC News|date=27 April 2022|accessdate=27 April 2022}}</ref> Junija 2022 je Maskell v spodnjem domu parlamenta predložila zasebni zakon o »odvzemu naslovov«.<ref name="BBC News-2022b2" /> Zakon bi omogočil, da bi monarh ali parlamentarni odbor odvzel aristokratske nazive osebam, ki se štejejo za nevredne.<ref>{{navedi splet|url=https://www.independent.ie/world-news/europe/britain/prince-andrew-duke-of-york-and-dubious-peers-could-be-stripped-of-their-titles-41777630.html|title=Prince Andrew Duke of York and 'dubious' peers 'could be stripped of their titles'|work=[[Irish Independent]]|first=Martina|last=Bet|date=22 June 2022|accessdate=22 June 2022}}</ref><ref name="BBC News-2022b">{{navedi novice|date=21 June 2022|title=Prince Andrew: Duke of York could lose title if bill becomes law|url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-york-north-yorkshire-61880719|accessdate=10 April 2024|work=BBC News}}</ref> Marca 2022 je Andrew prvič po več mesecih uradno nastopil in pomagal kraljici pri prihodu v [[Westminstrska opatija|Westminstrsko opatijo]] na spominsko slovesnost za njenega moža, [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|vojvodo Edinburškega]].<ref>{{navedi novice|last1=Turner|first1=Lauren|title=Queen attends Prince Philip memorial service at Westminster Abbey|url=https://www.bbc.com/news/uk-60902088|work=BBC News|date=29 March 2022|accessdate=29 March 2022}}</ref> Komentatorji so na njegovo prisotnost reagirali različno, nekateri so menili, da bi to žrtvam spolnega zlorabljanja poslalo napačno sporočilo »o tem, kako lahko močni moški sami sebe oprostijo svojega ravnanja«, drugi pa so trdili, da je bila njegova prisotnost potrebna »v spomin na svojega očeta.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2022/mar/29/was-prince-andrews-role-at-service-a-bid-to-rehabilitate-soiled-royal|title=Was Prince Andrew's role at service a bid to rehabilitate 'soiled royal'?|work=[[The Guardian]]|first=Rachel|last=Hall|date=29 March 2022|accessdate=30 March 2022}}</ref> Junija 2022 je Andrew sodeloval na zasebnih delih slovesnosti Garter Day, vključno z kosilom in imenovanjem novih članov, vendar je bil izključen iz javne procesije po posredovanju svojega brata Karla in nečaka [[William, valižanski princ|Williama]], ki sta mu prepovedala pojavljanje na javnih mestih.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2022/jun/13/prince-andrew-barred-from-procession-lobbing-charles-william-duke-of-york-garter-windsor|title=Prince Andrew misses Windsor Castle procession after 'family decision'|work=[[The Guardian]]|first=Caroline|last=Davies|date=13 June 2022|accessdate=13 June 2022}}</ref> Po [[Smrt Elizabete II. Britanske|smrti kraljice Elizabete II. 8. septembra 2022]] se je Andrew v civilnih oblačilih pojavil na različnih slovesnih dogodkih.<ref>{{navedi novice|last1=Davies|first1=Caroline|title=Prince Andrew unlikely to resume royal duties under King Charles|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2022/sep/12/prince-andrew-unlikely-to-resume-royal-duties-king-charles-queen-role-state-funeral|access-date=13 September 2022|work=The Guardian|date=12 September 2022}}</ref> Ko je 12. septembra v Edinburghu hodil za krsto svoje matere v pogrebni procesiji, je 22-letni moški zaklical: »Andrew, ti si bolan starec!« Motilec je bil aretiran in obtožen kršitve javnega reda in miru.<ref>{{navedi splet|date=12 September 2022|title=Man arrested after Prince Andrew heckled as he follows Queen's coffin in Edinburgh|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/prince-andrew-queen-coffin-edinburgh-b2165473.html|access-date=13 September 2022|website=The Independent|first=Lamiat|last=Sabin|language=en}}</ref> Andrew je 16. septembra v Westminstrski dvorani nosil vojaško uniformo med petnajstminutnim bdenjem ob krsti kraljice.<ref>{{navedi novice|last1=Davies|first1=Caroline|title=King Charles to lead siblings in vigil over Queen's coffin in Westminster Hall|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2022/sep/15/king-charles-to-lead-siblings-in-vigil-over-queens-coffin-in-westminster-hall|access-date=16 September 2022|work=BBC News|date=15 September 2022}}</ref> Z oktobrom 2022 Andrew ni več prejemal nobenih vladnih sredstev.<ref>{{navedi splet|last=Tominey|first=Camilla|date=19 October 2022|title=How Prince Andrew fills his days since his fall from grace|url=https://www.telegraph.co.uk/royal-family/2022/10/19/how-prince-andrew-fills-days-since-fall-grace/|url-access=subscription|accessdate=22 February 2023|work=The Telegraph}}</ref> Novembra 2022 je izgubil policijsko zaščito, saj se od njega v skladu z željami kralja Karla III. ne pričakuje več, opravljanja javnih dolžnosti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.thetimes.com/uk/royal-family/article/prince-andrew-furious-after-losing-his-police-protection-zr5m3f0t7|title=Prince Andrew 'furious' after losing his police protection|work=[[The Times]]|first=Dominic|last=Kennedy|date=28 November 2022|access-date=30 November 2022|url-access=subscription}}</ref> Decembra 2022 je ''The Telegraph'' poročal, da se je Andrew pritožil notranjemu ministrstvu in metropolitanski policiji.<ref name="Ward-2022">{{navedi splet|url=https://www.telegraph.co.uk/royal-family/2022/12/19/king-charles-pay-duke-yorks-private-security-refusing-do-prince/|title=King Charles to likely pay for Prince Andrew's private security – after refusing to do so for Harry|work=The Telegraph|first=Victoria|last=Ward|date=19 December 2022|accessdate=19 December 2022|url-access=subscription}}</ref> Njegove oborožene osebne varnostnike naj bi nadomestili zasebni varnostniki, ki jih bo verjetno plačeval Karel III. s predvidenimi stroški do 3 milijone funtov letno.<ref name="Ward-20222" /> Z januarjem 2023 ni mogel več uporabljati svojih sob v Buckinghamski palači.<ref>{{navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/life-style/royal-family/prince-andrew-king-charles-buckingham-palace-b2269728.html|title=King Charles 'tells Prince Andrew there is no place' for him at Buckingham Palace|work=The Independent|first=Kate|last=Ng|date=27 January 2023|accessdate=28 January 2023}}</ref> Avgusta 2024 je časopis ''The Telegraph'' poročal, da bo kralj Karel III. do konca oktobra ukinil sredstva za Andrewovo varnost, kar bo od njega zahtevalo, da plača za prihodnje varnostne operacije v svojem domu Royal Lodge.<ref>{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/royal-family/2024/08/18/king-axes-duke-york-security-team-royal-lodge-andrew-prince/|title=King axes Duke of York's security team|work=The Telegraph|first=Victoria|last=Ward|date=18 August 2024|accessdate=18 August 2024|url-access=subscription}}</ref> 17. oktobra 2025 je Andrew javno napovedal, da ne bo več uporabljal svojih plemiških naslovov in častnih nazivov, ki so mu bili podeljeni, in izjavil, da »nenehne obtožbe zoper mene odvračajo pozornost od dela njegovega veličanstva in kraljeve družine. Kot sem že prej povedal, odločno zavračam obtožbe zoper mene.«<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2025/oct/17/prince-andrew-to-give-up-royal-titles|title=Prince Andrew gives up royal titles including Duke of York after 'discussion with king'|work=The Guardian|first=Caroline|last=Davies|date=17 October 2025|access-date=19 October 2025}}</ref> 30. oktobra je Buckinghamska palača objavila, da »je njegovo veličanstvo danes začelo uradni postopek za odvzem naziva, naslovov in častnih nazivov princa Andrewa. Princ Andrew bo odslej znan kot Andrew Mountbatten Windsor.« Prevzel je obliko priimka Mountbatten-Windsor brez vezaja.<ref>{{navedi novice|last=Comerford|first=Ruth|date=31 October 2025|title=How will Andrew's titles be removed and what happens next?|url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/c5ylk9r336zo|access-date=1 November 2025|work=BBC News|publisher=BBC}}</ref><ref>{{navedi novice|last1=Wylie|first1=Catherine|date=31 October 2025|title=Andrew Mountbatten Windsor: What is the history of the former duke's new name?|url=https://www.standard.co.uk/news/uk/windsor-archie-mountbattenwindsor-queen-kate-duke-of-york-b1255891.html|work=The Standard}}</ref> Andrewov profil je bil nato odstranjen s kraljeve spletne strani.<ref>{{cite magazine|last=Longmire|first=Becca|date=31 October 2025|title=Prince Andrew's name erased from official royal list after he's stripped of all titles|url=https://people.com/prince-andrew-erased-roll-of-the-peerage-after-stripped-royal-titles-11840928|magazine=People|access-date=31 October 2025}}</ref> == Obtožbe o obnašanju == === Rasistične izjave === Rohan Silva, nekdanji svetovalec Downing Street, je trdil, da je Andrew ob njunem srečanju leta 2012 dejal: »No, če mi oprostite izrazu, to je res črnec v drvarnici.«<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2019/nov/18/prince-andrew-used-n-word-former-no-10-aide-claims|title=Prince Andrew used the N-word, former No 10 aide claims|last=Waterson|first=Jim|date=18 November 2019|via=www.theguardian.com|newspaper=The Guardian}}</ref> Nekdanja notranja ministrica Jacqui Smith prav tako trdi, da je med državno večerjo s saudsko kraljevo družino leta 2007 izrekel rasistično pripombo o Arabcih.<ref>{{navedi novice|last1=Davies|first1=Gareth|title=Prince Andrew made 'racist' comment about Arabs, ex-home secretary says|url=https://www.telegraph.co.uk/royal-family/2019/11/19/politician-breaks-ranks-label-prince-andrew-complete-disgrace/|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220110/https://www.telegraph.co.uk/royal-family/2019/11/19/politician-breaks-ranks-label-prince-andrew-complete-disgrace/|archive-date=10 January 2022|url-access=subscription|url-status=live|newspaper=The Telegraph|access-date=19 November 2019|date=19 November 2019}}{{cbignore}}</ref><ref>{{navedi novice|last1=O'Neill|first1=Sean|title=Prince Andrew was racist about Arabs at state banquet, claims former home secretary Jacqui Smith|url=https://www.thetimes.com/uk/crime/article/prince-andrew-was-racist-about-arabs-at-state-banquet-claims-former-home-secretary-jacqui-smith-wrbqjgzxw|newspaper=[[The Times]]|access-date=19 November 2019|date=19 November 2019|url-access=subscription}}</ref> Buckinghamska palača je rabo rasističnega jezika zanikala.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theaustralian.com.au/world/the-times/former-british-home-secretary-accuses-prince-andrew-of-racism/news-story/6c9de3b5dab38bc6e64487377332b810|title=Former British home secretary accuses Prince Andrew of racism|url-access=subscription|website=The Australian}}</ref> === Obravnavanje drugih === Med štiridnevnim obiskom južne Kalifornije leta 1984 je Andrew brizgal barvo na ameriške in britanske novinarje in fotografe, ki so poročali o obisku, nato pa je nadzorniku okrožja Los Angeles Kennethu Hahnu dejal: »V tem sem užival.« Incident je poškodoval oblačila in opremo novinarjev, zato je Los Angeles Herald Examiner britanskemu konzulatu predložil račun v višini 1200 dolarjev in zahteval finančno odškodnino.<ref name="Childress-1984">{{navedi splet|url=https://www.upi.com/Archives/1984/04/24/Crown-may-pay-for-cameras-clothes-sprayed-by-prince/1107451630800/|title=Crown may pay for cameras, clothes sprayed by prince|work=UPI|first=Deirdre|last=Childress|date=24 April 1984|accessdate=25 January 2022}}</ref> The Guardian je leta 2022 zapisal: »Njegovo grobo ravnanje s služabniki je dobro dokumentirano. Višji strežaj je nekoč novinarju, ki je delal pod krinko v Buckinghamski palači, povedal, da je Andrew ob prebujanju »lahko odgovoril z ‚odjebi‘ namesto z ‚dobro jutro‘.««<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2022/jan/08/royals-await-anxiously-the-fallout-from-prince-andrews-disgrace|title=Royals await anxiously the fallout from Prince Andrew's disgrace|date=8 January 2022|accessdate=9 January 2022|work=The Guardian|first=Andrew|last=Anthony}}</ref> Nekdanji kraljevi varnostnik Paul Page je v dokumentarcu ITV povedal, da je Andrew imel zbirko »50 ali 60 plišastih igrač« in da je, če jih služkinje »niso razporedile v pravilnem vrstnem redu, kričal in vpil ter postal verbalno nasilen.«<ref>{{navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/ghislaine-maxwell-itv-page-prince-two-b1994572.html|title=Andrew's teddy bear collection was not to be disturbed, claims documentary|work=The Independent|date=17 January 2022|accessdate=17 January 2022}}</ref> Page je kasneje v dokumentarcu ''Prince Andrew: Banished'' povedal, da so Andrewa vsak dan obiskovale različne ženske, in ko je eni od njih varnostnik zavrnil vstop v njegovo rezidenco, naj bi Andrew po telefonu enega od varnostnikov imenoval za »debelo, mastno pičko«. Page, ki je bil zaradi goljufije v nepremičninski shemi obsojen na zaporno kazen, je Andrewa označil za nasilneža.<ref>{{navedi novice|url=https://www.the-independent.com/news/world/americas/prince-andrew-jeffrey-epstein-sex-trafficking-b2199354.html|title=New documentary takes aim at disgraced Prince Andrew: 'Runt of the litter' and 'idiot'|work=The Independent|first=Sheila|last=Flynn|date=10 October 2022|access-date=25 October 2025}}</ref> Andrewova nekdanja služkinja Charlotte Briggs se je spominjala na razporejanje medvedkov na njegovi postelji in časniku The Sun povedala, da se zanjo leta 1996, ko jo je ugriznil njegov norfolški terier, ni zmenil in se ji smejal.<ref name="Cartwright-2022">{{navedi splet|url=https://www.news.com.au/entertainment/celebrity-life/royals/former-palace-maid-spills-on-prince-andrews-entitled-demands/news-story/de6a4f333b55090f4e154915d0258d34|title=Former palace maid spills on Prince Andrew's 'entitled' demands|website=news.com.au|first=Lexie|last=Cartwright|date=22 January 2022|accessdate=25 January 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.womanandhome.com/us/life/royal-news/prince-andrew-laughed-when-his-dog-bit-maid-leaving-her-bleeding/|title=Prince Andrew laughed when his dog bit maid, leaving her 'bleeding'|work=Woman & Home|first=Aoife|last=Hanna|date=21 January 2022|accessdate=25 January 2022}}</ref> Povedala je, da jo je Andrew spravil v jok, ker ni pravilno zaprla težkih zaves v njegovi pisarni, in dodala, da je bilo njegovo vedenje v nasprotju z vedenjem njegovih bratov Karla in Edwarda, ki »nista bila nič podobna njemu«, in njegovega očeta Philipa, ki ga je opisala kot »tako prijaznega in vljudnega.«<ref name="Cartwright-20222" /> Maserka Emma Gruenbaum je za časopis The Sun povedala, da je Andrew redno prekoračeval meje in ji ob masažah dajal srhljive spolne pripombe. Gruenbaum je povedala, da je med prvo masažo neprestano govoril o seksu in hotel vedeti, kdaj je nazadnje imela spolne odnose. Gruenbaum je povedala, da je Andrew približno dva meseca redno naročal masaže, in verjela je, da je prenehal z zahtevami po masažah, ko je spoznal svoj neuspeh.<ref>{{navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/prince-andrew-royal-massage-physiotherapist-b2012935.html|title=Prince Andrew 'was constant sex pest' to massage therapist|work=[[The Independent]]|first=Chiara|last=Giordano|date=11 February 2022|accessdate=12 February 2022}}</ref> Leta 2025 je Andrew Lownie v svoji knjigi ''Entitled: The Rise and Fall of the House of York'' trdil, da je Andrew grajal zaposlenega v palači, ker ni uporabil pravilnega imena in naziva, ko se je skliceval na njegovo babico kraljico Elizabeto, kraljico mater, in ga imenoval za »prekletega imbecila«.<ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/uk-news/2025/aug/06/key-takeaways-from-explosive-claims-made-in-biography-on-prince-andrew|title=Key takeaways from explosive claims made in biography of Prince Andrew|work=The Guardian|first=Caroline|last=Davies|date=6 August 2025|access-date=8 August 2025}}</ref> Drugi zaposleni je opisal, kako je »v eni minuti eksplodiral, v naslednji pa poskušal svoje besede vzeti nazaj.«<ref>{{navedi novice|url=https://www.thetimes.com/culture/books/article/entitled-rise-fall-house-york-andrew-lownie-review-prince-andrew-n3gjpf5sc|title=The life of Prince Andrew is 'a black comedy and a tragedy'|work=The Times|first=Kate|last=Mansey|date=8 August 2025|access-date=8 August 2025}}</ref> == Sklici == {{Sklici|2}} {{DEFAULTSORT:Mountbatten-Windsor, Andrew}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rodbina Windsor]] [[Kategorija:Britanski princi]] rsstwhyj3rj8423r56g30qw2a3wxtm8 William Crawford 0 588409 6743597 6726693 2026-08-27T17:45:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743597 wikitext text/x-wiki {{Infobox military person | name = William Crawford | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | allegiance = [[Virginia|Kolonija Virginia]] (1754–1763) <br /> [[ZDA]] (1776–1782) | branch = Virginijska milica (1754–1763) <br />[[Kontinentalna vojska]] (1776–1782) | rank = [[Polkovnik (ZDA)|Polkovnik]] | unit = 5. virginijski polk<br />7. virginijski polk<br />13. virginijski polk | battles = {{tree list}} * [[Francoska in indijanska vojna]] * Vojna lorda Dunmora * [[Ameriška osamosvojitvena vojna]] ** [[Crawfordova ekspedicija]] {{tree list/end}} }} '''William Crawford''', * [[2. september]] [[1722]], † [[11. junij]] [[1782]]. William Crawford je bil ameriški vojaški častnik in geodet, ki je delal kot zemljiški agent in [[geodet]] ob boku [[George Washington|Georgea Washingtona]], ko je bil Washington najstnik. Crawford se je boril v [[Francoska in indijanska vojna|francosko-indijanski vojni]], vojni lorda Dunmora in [[Ameriška osamosvojitvena vojna|ameriški osamosvojitveni vojni]], kjer je dosegel čin [[Polkovnik (ZDA)|polkovnika]]. Leta 1782 je bila njegova enota poražena in čeprav sta on in njegov kirurg pobegnila za manj kot en dan, so Crawforda sčasoma ujeli, mučili in sežgali na grmadi (Crawfordov nekdanji vojak, ki je postal britanski agent, [[Simon Girty]] in poglavar Captain Pipe, poglavar plemena [[Lenape|Delaware]]).<ref>{{navedi splet |last=PARKINSON |first=RICHARD |date=1805 |title=A TOUR IN AMERICA, IN 1798, 1799, AND 1800; VOL. I. LIBRARY OF CONGRESS CITY OF WASHINGTON |url=https://tile.loc.gov/storage-services/service/gdc/lhbtn/24787/24787.pdf |access-date=January 29, 2024 |website=Library of Congress |archive-date=2024-01-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240129201403/https://tile.loc.gov/storage-services/service/gdc/lhbtn/24787/24787.pdf |url-status=dead }}</ref> Obstajajo tudi nasprotna pričevanja, verjetno bolj verodostojna, da je Simon Girty celo skušal pomagati Crawfordu, vendar je bil sam v nevarnosti, da bo napaden s strani indijanskih zaveznikov, če bi preveč pritiskal. Simon Girty je imel precejšen vpliv na irokeška plemena [[Seneca (pleme)|Seneca]] (od katerega je bil kot otrok celo posvojen), [[Cayuga]], [[Wyandot]], [[Mingo]], vendar majhen ali celo neobstoječ na pleme [[Lenape|Delaware]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.mountvernon.org/library/digitalhistory/digital-encyclopedia/article/william-crawford?__cf_chl_rt_tk=jEMmcXGj_.5q3wH5o0MUUD3oDZLFhRbx2CrrQk4eZwc-1755329855-1.0.1.1-29ONIRZdaBEMMpm0q1IUfd0K2gKm4gDQ4I8NfTGzAfI Mountvernon.org] {{en}} {{normativna kontrola}} {{škrbina}} {{DEFAULTSORT:Crawford, William}} [[Kategorija:Veterani francoske in indijanske vojne]] [[Kategorija:Veterani ameriške osamosvojitvene vojne]] [[Kategorija:Častniki Kontinentalne vojske]] [[Kategorija:Ameriški pehotni častniki]] [[Kategorija:Ameriški geodeti]] c6351ssghsozlukh19wuc3c9x5vg0q0 Sornphet Sornsuphan 0 590298 6743702 6514686 2026-08-28T04:34:26Z Ingrid Andreessen 254878 Celebrated Birthday 6743702 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Sornphet Sornsuphan | image = | image_size = 220px | caption = | birth_name = Boonthan Klaylamang ({{Langx|th|บุญทัน คล้ายละมั่ง}}) | birth_date = {{birth date|1948|3|23|df=y}} | death_date = {{death date and age|2022|1|8|1948|3|23|df=y}} | death_place = [[Bangkok]], [[Tajska]] | native_name = ศรเพชร ศรสุพรรณ | native_name_lang = TH | occupation = pevec | birth_place = provinca Suphan Buri, Tajska | module = {{Infobox musical artist | embed = yes | genre = {{hlist|[[Luk thung]]}} | years_active = 1972–2022 | label = Rota {{•}} RS Promotion | website = | associated_acts = }} }} '''Sornphet Sornsuphan''' ({{Langx|th|ศรเพชร ศรสุพรรณ}}), ali rojstno ime '''Boonthan Klaylamang''' ({{Langx|th|บุญทัน คล้ายละมั่ง}}) (23. marec 1948 – 8 januar 2022) je bil znan pevec skupine Luk thung.<ref>[https://www.khaosod.co.th/entertainment/news_589448 ลือลูกทุ่งดัง‘ศรเพชร ศรสุพรรณ’ป่วยหนัก ถึงขั้นร้องเพลงไม่ได้ ลูกชายออกมาชี้แจงแล้ว]</ref> == Življenje in kariera == G. Boonthan Klailamang (Sonphet Sornsuphan) se je rodil 23. marca 1948 g. Theingu in gospe Mok Klailamang. Sonphet je končal četrti razred šole Wat Sri Soi Phet v okrožju U Thong v provinci Suphan Buri. Sornsuphan je končal šolanje v 4. razredu osnovne šole. Sonphetovo umetniško ime ''Sonphet Sornsuphan'' je bilo njegovo lastno ime. Sprva se je imenoval ''Sriphet Srisuphan'', kasneje pa ga je spremenil v ''Sonphet Sornsuphan''. Sonphet je poročen s Phimpa Kliaosinak in imata dva sinova. Svojo pevsko kariero je začel kot navijač skupine Dam Daensupphan, ki jo je predstavil Liang Kanchana. Spoznal je Phophina Phonsupphana, prav tako navijača. Phophin je za Sonpheta, ki je postal znan med letoma 1970 in 1976, skomponiral več pesmi. Začel je kot izvajalec tajske glasbe v skladbi ''Cheer Ram Wong'' ({{Langx|th|เชียร์รำวง}}) Dam Daen-Suphana, z Lieangom Kanchano, ki ga je podpiral na odru. Njegova najbolj znana pesem, ''Khao Mai Mee Khai'', mu je leta 1975 prinesla nagrado Zlata antena za izjemnega pevca, ki jo podeljuje radijska postaja Sam Yot. Nato je bil v ''khewu'' s Phophinom Phornsuphanom. Phophin je zanj pisal pesmi in bil znan od leta 1970 do 1976. Njegove priljubljene pesmi so ''Ai Wang Tai Nae'' ({{Langx|th|ไอ้หวังตายแน่}}), ''Khaw Mai Mee Khai'' ({{Langx|th|ข้าวไม่มีขาย}}), ''Aa Phai Hai Rieam'' ({{Langx|th|อภัยให้เรียม}}), ''Khao Wen Roae'' ({{Langx|th|เข้าเวรรอ}}) in ''Oum Look Tam Miea'' ({{Langx|th|อุ้มลูกตามเมีย}}).<ref>[http://www.maemaiplengthai.com/webboard/viewthread.php?tid=352 จริงหรือไม่ที่"ศรเพชร ศรสุพรรณ"หยิ่ง"]{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Številne njegove pesmi sta napisala in besedila napisala Phophin in Kiat Chalermchai.<ref>[https://www.thepeople.co/culture/music/53107 เกียรติ เฉลิมชัย]</ref> Od leta 2010 je bil slabega zdravja in ni nastopal na odru.<ref>[http://www.dailynews.co.th/newstartpage/index.cfm?page=content&categoryId=415&contentID=105541 "ศรเพชร ศรสุพรรณ"ป่วยขอบริจาคเลือดด่วน]</ref> Novembra 2021 je bil Sonphet sprejet v bolnišnico Siriraj v podobmočju Siriraj v okrožju Bangkok Noi v Bangkoku in je zaradi tumorja v želodcu. Umrl je 8. januarja 2022 v starosti 73 let.<ref>[https://www.bangkokbiznews.com/news/981580 เผยกำหนดการรดน้ำศพ "ศรเพชร ศรสุพรรณ" หลังสิ้นตำนานนักร้องลูกทุ่ง] {{in lang|th}}</ref> Njegova ekscelenca general Paiboon Khumchaya, tajni svetnik, je vodil posebno kraljevo kremacijsko slovesnost v krematoriju Wat Yang Thai Charoenphon, podokrožje Ban Don, okrožje U Thong, provinca Suphan Buri. == Discografija == *''{{transliteration|th|Ai Wang Tai Nae}}'' ({{Langx|th|ไอ้หวังตายแน่}}) *''{{transliteration|th|Khaw Mai Mee Khai}}'' ({{Langx|th|ข้าวไม่มีขาย}}) *''{{transliteration|th|Aa Phai Hai Rieam}}'' ({{Langx|th|อภัยให้เรียม}}) *''{{transliteration|th|Khao Wen Roae}}'' ({{Langx|th|เข้าเวรรอ}}) *''{{transliteration|th|Oum Look Tam Miea}}'' ({{Langx|th|อุ้มลูกตามเมีย}}) *''{{transliteration|th|Koay Sao Na}}'' ({{Langx|th|คอยสาวนา}}) *''{{transliteration|th|Pee Mai Yom}}'' ({{Langx|th|พี่ไม่ยอม}}) *''{{transliteration|th|Rak Ma Haa Pee}}'' ({{Langx|th|รักมาห้าปี}}) ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{discogs artist|ศรเพชร ศรสุพรรณ}} *[https://www.discogs.com/artist/4115135-%E0%B8%9E%E0%B8%A1%E0%B8%9E%E0%B8%A7%E0%B8%87-%E0%B8%94%E0%B8%A7%E0%B8%87%E0%B8%88%E0%B8%99%E0%B8%97%E0%B8%A3 Diskografija] na Discogs {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Sornsuphan, Sornphet}} [[Kategorija:Tajski pevci]] {{bio-stub}} tlhhu7ct46dhi38nuy9tgu9my8aaqxp 6743777 6743702 2026-08-28T09:55:46Z Ljuba24b 92351 dp 6743777 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Sornphet Sornsuphan | image = | image_size = 220px | caption = | birth_name = Boonthan Klaylamang ({{Langx|th|บุญทัน คล้ายละมั่ง}}) | birth_date = {{birth date|1948|3|23|df=y}} | death_date = {{death date and age|2022|1|8|1948|3|23|df=y}} | death_place = [[Bangkok]], [[Tajska]] | native_name = ศรเพชร ศรสุพรรณ | native_name_lang = TH | occupation = pevec | birth_place = provinca Suphan Buri, Tajska | module = {{Infobox musical artist | embed = yes | genre = {{hlist|[[Luk thung]]}} | years_active = 1972–2022 | label = Rota {{•}} RS Promotion | website = | associated_acts = }} }} '''Sornphet Sornsuphan''' ({{Langx|th|ศรเพชร ศรสุพรรณ}}), ali rojstno ime '''Boonthan Klaylamang''' ({{Langx|th|บุญทัน คล้ายละมั่ง}}) (* 23. marec 1948 – † 8 januar 2022) je bil znan pevec skupine Luk thung.<ref>[https://www.khaosod.co.th/entertainment/news_589448 ลือลูกทุ่งดัง‘ศรเพชร ศรสุพรรณ’ป่วยหนัก ถึงขั้นร้องเพลงไม่ได้ ลูกชายออกมาชี้แจงแล้ว]</ref> == Življenje in kariera == Boonthan Klailamang (Sonphet Sornsuphan) se je rodil 23. marca 1948 Theingu in gospe Mok Klailamang. Sonphet je končal četrti razred šole Wat Sri Soi Phet v okrožju U Thong v provinci Suphan Buri. Sornsuphan je končal šolanje v 4. razredu osnovne šole. Sonphetovo umetniško ime ''Sonphet Sornsuphan'' je bilo njegovo lastno ime. Sprva se je imenoval ''Sriphet Srisuphan'', kasneje pa ga je spremenil v ''Sonphet Sornsuphan''. Sonphet je bil poročen s Phimpa Kliaosinak in imel dva sinova. Svojo pevsko kariero je začel kot navijač skupine Dam Daensupphan, ki jo je predstavil Liang Kanchana. Spoznal je Phophina Phonsupphana, prav tako navijača. Phophin je za Sonpheta, ki je postal znan med letoma 1970 in 1976, skomponiral več pesmi. Začel je kot izvajalec tajske glasbe v skladbi ''Cheer Ram Wong'' ({{Langx|th|เชียร์รำวง}}) Dam Daen-Suphana, z Lieangom Kanchano, ki ga je podpiral na odru. Njegova najbolj znana pesem, ''Khao Mai Mee Khai'', mu je leta 1975 prinesla nagrado Zlata antena za izjemnega pevca, ki jo podeljuje radijska postaja Sam Yot. Nato je bil v ''khewu'' s Phophinom Phornsuphanom. Phophin je zanj pisal pesmi in bil znan od leta 1970 do 1976. Njegove priljubljene pesmi so ''Ai Wang Tai Nae'' ({{Langx|th|ไอ้หวังตายแน่}}), ''Khaw Mai Mee Khai'' ({{Langx|th|ข้าวไม่มีขาย}}), ''Aa Phai Hai Rieam'' ({{Langx|th|อภัยให้เรียม}}), ''Khao Wen Roae'' ({{Langx|th|เข้าเวรรอ}}) in ''Oum Look Tam Miea'' ({{Langx|th|อุ้มลูกตามเมีย}}).<ref>[http://www.maemaiplengthai.com/webboard/viewthread.php?tid=352 จริงหรือไม่ที่"ศรเพชร ศรสุพรรณ"หยิ่ง"]{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Številne njegove pesmi sta napisala in besedila napisala Phophin in Kiat Chalermchai.<ref>[https://www.thepeople.co/culture/music/53107 เกียรติ เฉลิมชัย]</ref> Od leta 2010 je bil slabega zdravja in ni nastopal na odru.<ref>[http://www.dailynews.co.th/newstartpage/index.cfm?page=content&categoryId=415&contentID=105541 "ศรเพชร ศรสุพรรณ"ป่วยขอบริจาคเลือดด่วน]</ref> Novembra 2021 je bil Sonphet sprejet v bolnišnico Siriraj v podobmočju Siriraj v okrožju Bangkok Noi v [[Bangkok]]u zaradi tumorja v želodcu. Umrl je 8. januarja 2022 v starosti 73 let.<ref>[https://www.bangkokbiznews.com/news/981580 เผยกำหนดการรดน้ำศพ "ศรเพชร ศรสุพรรณ" หลังสิ้นตำนานนักร้องลูกทุ่ง] {{in lang|th}}</ref> Njegova ekscelenca general Paiboon Khumchaya, tajni svetnik, je vodil posebno kraljevo kremacijsko slovesnost v krematoriju Wat Yang Thai Charoenphon, podokrožje Ban Don, okrožje U Thong, provinca Suphan Buri. == Discografija == *''{{transliteration|th|Ai Wang Tai Nae}}'' ({{Langx|th|ไอ้หวังตายแน่}}) *''{{transliteration|th|Khaw Mai Mee Khai}}'' ({{Langx|th|ข้าวไม่มีขาย}}) *''{{transliteration|th|Aa Phai Hai Rieam}}'' ({{Langx|th|อภัยให้เรียม}}) *''{{transliteration|th|Khao Wen Roae}}'' ({{Langx|th|เข้าเวรรอ}}) *''{{transliteration|th|Oum Look Tam Miea}}'' ({{Langx|th|อุ้มลูกตามเมีย}}) *''{{transliteration|th|Koay Sao Na}}'' ({{Langx|th|คอยสาวนา}}) *''{{transliteration|th|Pee Mai Yom}}'' ({{Langx|th|พี่ไม่ยอม}}) *''{{transliteration|th|Rak Ma Haa Pee}}'' ({{Langx|th|รักมาห้าปี}}) ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{discogs artist|ศรเพชร ศรสุพรรณ}} *[https://www.discogs.com/artist/4115135-%E0%B8%9E%E0%B8%A1%E0%B8%9E%E0%B8%A7%E0%B8%87-%E0%B8%94%E0%B8%A7%E0%B8%87%E0%B8%88%E0%B8%99%E0%B8%97%E0%B8%A3 Diskografija] na Discogs {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Sornsuphan, Sornphet}} [[Kategorija:Tajski pevci]] {{bio-stub}} 973l5n90yhq1esad50hcu2t56yo5chl Andrej P. Škraba 0 591533 6743750 6735786 2026-08-28T08:36:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743750 wikitext text/x-wiki {{KOI}} '''Andrej Pajtak Škraba,''' [[Slovenci|slovenski]] [[podjetnik]] in spletni izobraževalec. {{Infopolje Oseba|name=Andrej Pajtak Škraba|birth_date=|birth_place=|image=|citizenship=|known_for=[[Astra.si]]; [[Astra AI]]|occupation=|website={{URL|https://astra.si}} · {{URL|https://astra-ai.si}}}} Je [[ustanovitelj]] brezplačne izobraževalne platforme [[Astra.si]] ter soustanovitelj podjetja [[Astra AI]]. == Mladost in izobrazba == Andrej P. Škraba je odraščal v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Študiral je na [[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|Ekonomski fakulteti v Ljubljani]]. Med študijem je leta 2013 zasnoval projekt [[Astra.si]], brezplačen spletni portal z razlagami matematike, namenjen učencem, dijakom in študentom.<ref>{{navedi splet|title=O projektu|url=https://astra.si/o-projektu/|website=Astra.si|access-date=15. 10. 2025|language=sl}}</ref> == Kariera == === Astra.si === Škraba je postal prepoznaven z ustanovitvijo neprofitnega portala [[Astra.si]], namenjenega brezplačni pomoči pri učenju [[Matematika|matematike]]. Na portalu je objavljenih več kot 2.500 video razlag različnih matematičnih vsebin, platforma pa je med dijaki posebej priljubljena ob pripravah na [[Splošna matura|splošno maturo]].<ref>{{navedi splet|title=Astra AI – prihodnost učenja matematike|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/astra-ai-prihodnost-ucenja-matematike|website=Delo|date=28. 2. 2025|access-date=15. 10. 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Astra AI – aplikacija za matematiko, ki je pomagala že več kot 70.000 učencem v Sloveniji|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/astra-ai-aplikacija-za-matematiko-ki-je-pomagala-ze-vec-kot-70000-ucencem-v-sloveniji.html|website=24ur.com|date=13. 3. 2025|access-date=15. 10. 2025}}</ref> Mediji so ga zaradi tega večkrat označili kot »junaka slovenskih maturantov«.<ref>{{navedi splet|title=Andrej P. Škraba – junak slovenskih maturantov|url=https://n1info.si/novice/intervjuji/andrej-p-skraba-junak-slovenskih-maturantov/|website=N1 Slovenija|date=28. 5. 2022|access-date=15. 10. 2025}}</ref> === Astra AI === Pozneje je skupaj s [[Klemen Selakovič|Klemnom Selakovičem]] soustanovil podjetje [[Astra AI]], ki razvija učno platformo na osnovi [[Umetna inteligenca|umetne inteligence]]. Platforma deluje kot osebni AI »tutor« za več predmetov (npr. matematika, fizika, kemija, biologija in jeziki), omogoča razlage po korakih ter vključuje specializirane module za priprave na končne izpite (npr. Matura AI, NPZ AI, IB Math) in orodje »Priprava na test« za učenje iz lastnih zapiskov.<ref>{{navedi splet|title=Astra AI – prihodnost učenja matematike|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/astra-ai-prihodnost-ucenja-matematike|website=Delo|date=28. 2. 2025|access-date=15. 10. 2025}}</ref> Podjetje je leta 2025 prejelo naziv Slovenski start:up leta.<ref>{{navedi splet|title=Slovenski start:up leta 2025 je Astra AI|url=https://www.startup.si/sl-si/novica/slovenski-start-up-leta-2025-je-astra-ai|website=Start:up Slovenija|date=28. 5. 2025|access-date=15. 10. 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Slovenski startup leta 2025 je Astra AI|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenski-startup-leta-2025-je-astra-ai.html|website=24ur.com|date=27. 5. 2025|access-date=15. 10. 2025}}</ref> == Javno delovanje == Škraba redno nastopa v javnosti kot govorec in ustvarjalec spletnih vsebin. Na [[TEDxLjubljana]] je leta 2014 nastopil z govorom »Matematika«.<ref>{{navedi splet|title=Matematika (TEDxLjubljana)|url=https://www.youtube.com/watch?v=sm9cqNq-ZBo|website=YouTube|access-date=15. 10. 2025|language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet|title=»Učbeniki so zame mrtev učni pripomoček!«|url=https://siol.net/novice/slovenija/ucbeniki-so-zame-mrtev-ucni-pripomocek-7295|website=Siol.net|date=1. 11. 2014|access-date=15. 10. 2025}}</ref> Leta 2020 je imel zaključni govor na podelitvi diplom na [[Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani|Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani]].<ref>{{navedi splet|title=Zaključni govor na podelitvi diplom (EF UL)|url=https://www.youtube.com/watch?v=r3eqs4AA3Kw|website=YouTube|date=21. 1. 2020|access-date=15. 10. 2025}}</ref> Pogosto gostuje v slovenskih medijih in podkastih ter na svojem kanalu objavlja izobraževalne vsebine.<ref>{{navedi splet|title=Astra AI – aplikacija za matematiko, ki je pomagala že več kot 70.000 učencem v Sloveniji|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/astra-ai-aplikacija-za-matematiko-ki-je-pomagala-ze-vec-kot-70000-ucencem-v-sloveniji.html|website=24ur.com|date=13. 3. 2025|access-date=15. 10. 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Andrej P. Škraba – junak slovenskih maturantov|url=https://n1info.si/novice/intervjuji/andrej-p-skraba-junak-slovenskih-maturantov/|website=N1 Slovenija|date=28. 5. 2022|access-date=15. 10. 2025}}</ref> Redno sodeluje tudi v podkastu '''AIDEA''' (voditelj [[Klemen Selakovič]]), zlasti v seriji »Dialog«, kjer nastopa kot soustvarjalec epizod (npr. #42, #60–62).<ref>{{navedi splet|title=Andrej P. Škraba — podkast (označene epizode)|url=https://aidea.si/podkast/tag/Andrej%20P.%20%C5%A0kraba|website=AIDEA|date=2. 10. 2025|access-date=15. 10. 2025|language=sl}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|title=42 — Andrej ima skrivnost — Dialog|url=https://open.spotify.com/episode/39upslGCVs3VCTh36zPF6W|website=Spotify|access-date=15. 10. 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|title=#60 — Poletje v LJ — Dialog|url=https://podcasts.apple.com/us/channel/aidea/id6442454586|website=Apple Podcasts|access-date=15. 10. 2025}}</ref> == Nagrade == * ''Slovenski start:up leta 2025'' (za podjetje Astra AI).<ref>{{navedi splet|title=Slovenski start:up leta 2025 je Astra AI|url=https://www.startup.si/sl-si/novica/slovenski-start-up-leta-2025-je-astra-ai|website=Start:up Slovenija|date=28. 5. 2025|access-date=15. 10. 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Slovenski startup leta 2025 je Astra AI|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenski-startup-leta-2025-je-astra-ai.html|website=24ur.com|date=27. 5. 2025|access-date=15. 10. 2025}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://astra.si/ Uradna stran Astra.si] * [https://astra-ai.si/ Uradna stran Astra AI] * [https://www.youtube.com/c/AndrejP%C5%A0kraba Uradni YouTube kanal] * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174658785 Andrej P. Škraba, ljubiteljski matematik]. Ime tedna (16. december 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{DEFAULTSORT:Škraba, Andrej P. }} [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Slovenski matematiki]] 8jg9865jtbdya08l3xceinfhlzw9xb9 Mactan 0 592352 6743522 6737357 2026-08-27T14:25:15Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6743522 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Mactan | image = Mactan Shrine Magellan marker north side (Punta Engaño Road, Lapu-Lapu City, Cebu; 01-19-2024).jpg | image_size = | image_caption = poškodovan Magellanov spomenik v svetišču Mactan | image_map = Mactan location map.svg | map_caption = Mactan (rdeče) | pushpin_map = Visayas#Philippines | pushpin_caption = Location in [[Visayas]]##Location in Philippines | pushpin_relief = yes | native_name = | native_name_link = | location = | coordinates = | archipelago = [[Visaje]] | waterbody = {{unbulleted list | Camotesovo morje | Cebujev preliv }} | total_islands = | major_islands = | area_km2 = 65 | highest_mount = | elevation_m = 6 | country = Filipini | country_admin_divisions_title = mesto in občina | country_admin_divisions = {{unbulleted list | Lapu-Lapu | Cordova }} | country_largest_city = [[Lapu-Lapu]] | country_largest_city_population = 497.813 | population = 526.620 <!-- sum of city of Lapu-Lapu and Cordova minus barangays Baring, Caubian, Caw-oy, Sabang, Santa Rosa, Talima, Tingo, Tungasan, San Vicente, Caohagan, Pangan-an and Gilutongan--> | population_as_of = 2024 | density_km2 = 8101 | ethnic_groups = Visajani (Cebuani) in drugi }} '''Mactan''' je gosto poseljen [[otok]], ki leži nekaj kilometrov vzhodno od otoka [[Cebu (otok)|Cebu]] na [[Filipini]]h. Otok je del province Cebu in je razdeljen na mesto Lapu-Lapu ter občino Cordova. Otok je od Cebuja ločen z Mactanskim prelivom, ki ga trenutno prečkajo trije mostovi: cesta Cebu–Cordova Link Expressway (CCLEX), most Mactan–Mandaue in most Marcelo Fernan. Otok meri približno 65 kvadratnih kilometrov in je imel leta 2024 526.620 prebivalcev,<ref>{{navedi splet|title=Population of Region VII (2024) |url=https://psa.gov.ph/system/files/phcd/Region%20VII_1.xlsx|accessdate=2025-07-20|date=2025-07-01|publisher=Statistični urad Filipinov}}</ref> s čemer je najgosteje poseljen otok v državi. Skupaj z otoško skupino Olango otoke upravljata mesto in občina, ki merita 75,25 kvadratnih kilometrov. Na otoku je mednarodno letališče Mactan–Cebu. == Etimologija == Sodobno ime ''Mactan'' izhaja iz starejše oblike ''Manctan''. Vendar pa je dokazov o tej starejši obliki malo, saj se je otok že v 17. stoletju imenoval Mactan. Ta oblika je potrjena v originalni kopiji filipinske deklaracije o neodvisnosti, kjer je Lapu-Lapu omenjen kot kralj ''Manktana''.<ref>''Acta de la proclamación de la independencia del pueblo Filipino'' (in [[:es:s:Página:Acta de la proclamación de independencia del pueblo Filipino-parte2.gif]]) iz [[Wikisource]].</ref> To podpirajo ustne zgodbe, ki trdijo, da se je ime ''Mactan'' razvilo iz imena ''Mangatang''. Ime pomeni 'gusar' (dobesedno 'tisti, ki prežijo') in je bilo pridobljeno v obdobju, ko je prebivalstvo otoka plenilo mimoidoče trgovske ladje na poti do pristanišč Sugbu. Starodavno ime otoka v predkolonialnih časih je ''Opong'', ki je postalo ime španske naselbine ''Opon'' (preimenovane v Lapu-Lapu leta 1961).<ref name="macachor">{{cite journal|author=Celestino C. Macachor|year=2011|title=Searching for Kali in the Indigenous Chronicles of Jovito Abellana|journal=Rapid Journal|volume=10|issue=2|url=http://cebueskrima.s5.com/custom3.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120703210211/http://cebueskrima.s5.com/custom3.html|archive-date=July 3, 2012|df=mdy-all}}</ref> == Zgodovina == [[File:Shiva_Bronze_Image_Mactan.png|thumb|left|Slika bronaste podobe hindujskega boga Šive (izgubljene med drugo svetovno vojno), najdene v Mactanu, ki dokazuje, da je bilo območje hindujsko in indianizirano.]] Otok je bil že pred špansko kolonizacijo v 16. stoletju cvetoče naselje. Bil je močan zaveznik Lakanata Lawan, uspešnega kraljestva v Samarju. Datu Hadi Iberein je vladal Lakanatu Lawan. Zgodovinar William Henry Scott ga je opisal kot »Samarski ''datu'' z imenom Iberein, ki so ga leta 1543 veslači z zlatimi ovratniki odpeljali do španske ladje, zasidrane v njegovem pristanišču; na sebi pa je nosil uhane in verižice«. Portugalski raziskovalec [[Ferdinand Magellan]] je na otok prispel leta 1521 in se vpletel v vojskovanje med kraljestvi, a so ga v bitki ubili bojevniki Datu Lapu-Lapuja, vladarja na otoku. Vendar pa ustno izročilo narekuje tudi, da je otok, kjer bi se lahko zgodila bitka pri Mactanu, otok Poro na severovzhodu. Ustno izročilo podpirajo arheološki dokazi o takšni bitki, ki se je zgodila na otoku Poro v 16. stoletju. Do leta 1730 so katoliški [[avguštinci|avguštinski menihi]] ustanovili mesto Opon. Kasneje se je z zakonom o republiki 3134, ki ga je 17. junija 1961 podpisal predsednik Carlos P. Garcia, preimenovalo v mesto Lapu-Lapu. Kongresnik Manuel A. Zosa, predstavnik šestega okrožja Cebu, je podprl zakon o preoblikovanju nekdanje občine Opon v današnje mesto Lapu-Lapu.<ref>{{Cite journal|title=Dr Who and Mexicans|journal=Lindsey Michelle Susdorf "Future Dating Political Documents"}}</ref> == Gospodarstvo == Poleg letališča je otok danes znan po svojih industrijskih tovarnah, ki sodijo med najuspešnejše industrijske podvige na Filipinih. Mnoge od njih so v izvozni predelovalni coni Mactan (MEPZ), industrijski coni brez davka, odprti leta 1979, ki vključuje več kot 35 poslovnih podvigov, od katerih jih je približno 50 odstotkov v japonski lasti. Pomembna za otok je tudi njegova visokokakovostna turistična industrija in proizvodnja pohištva, pa tudi kitar, ukulel in drugih glasbil. 27. aprila 2024 sta Marcos in Junard Chan vodila polaganje kapsule za projekt razstavnega centra Mactan Expo Center podjetja Megaworld Corporation, vreden 1,5 milijarde PHP.<ref>{{cite news |last1=Saavedra |first1=John Rey |title=Young arnis practitioners reenact Lapulapu victory in Mactan|url= https://www.pna.gov.ph/articles/1223563|accessdate=April 27, 2024 |work= Philippine News Agency|date=April 27, 2024}}</ref> Otok Mactan, eden glavnih turističnih otokov Cebuja, se ponaša z raznoliko zbirko turističnih točk in znamenitosti. Je koralni otok. == Galerija == <gallery mode=packed> File:Tropical-area-mactan-philippines.jpg|Pogled iz letovišča v Mactanu, kjer je sonce opoldne neposredno nad glavo. File:Crab in a sea anemone.jpg|Rakovica v morski vetrnici v Mactan File:Mactan-beach.jpg|Plaža Mactan File:Arothron stellatus ballooned.jpg|An ''Arothron stellatus'' na Mactanu File:Cephea cephea jellyfish.jpg|Meduza ''Cephea'' na Mactanu </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mactan}} * {{OSM relation|1506969}} * [http://www.mactan-cebuairport.com.ph/ Mactan International Airport] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090806055453/http://www.mactan-cebuairport.com.ph/ |date=August 6, 2009 }} * [https://web.archive.org/web/20090125011609/http://lapulapucity.gov.ph/ Lapu-Lapu City Government] * {{cite web |url=https://oneocean.org/download/db_files/philippine_shell_industry.pdf |title=The Philippine Shell Industry with Special Focus on Mactan, Cebu |author=Adonis S. Floren |publisher=Coastal Resource Management Project |date=2003}} {{Authority control}} [[Kategorija:Otoki Filipinov]] c65f5k5okba6292ntphvnijlgsn3zpi 6743523 6743522 2026-08-27T14:29:23Z Ljuba24b 92351 np 6743523 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Mactan | image = Mactan Shrine Magellan marker north side (Punta Engaño Road, Lapu-Lapu City, Cebu; 01-19-2024).jpg | image_size = | image_caption = poškodovan Magellanov spomenik v svetišču Mactan | image_map = Mactan location map.svg | map_caption = Mactan (rdeče) | pushpin_map = Visayas#Philippines | pushpin_caption = Lega v regiji Visaje##Lega na Filipinih | pushpin_relief = yes | native_name = | native_name_link = | location = | coordinates = | archipelago = [[Visaje]] | waterbody = {{unbulleted list | Camotesovo morje | Cebujev preliv }} | total_islands = | major_islands = | area_km2 = 65 | highest_mount = | elevation_m = 6 | country = Filipini | country_admin_divisions_title = mesto in občina | country_admin_divisions = {{unbulleted list | Lapu-Lapu | Cordova }} | country_largest_city = [[Lapu-Lapu]] | country_largest_city_population = 497.813 | population = 526.620 <!-- sum of city of Lapu-Lapu and Cordova minus barangays Baring, Caubian, Caw-oy, Sabang, Santa Rosa, Talima, Tingo, Tungasan, San Vicente, Caohagan, Pangan-an and Gilutongan--> | population_as_of = 2024 | density_km2 = 8101 | ethnic_groups = Visajani (Cebuani) in drugi }} '''Mactan''' je gosto poseljen [[otok]], ki leži nekaj kilometrov vzhodno od otoka [[Cebu]] na [[Filipini]]h. Otok je del province Cebu in je razdeljen na mesto Lapu-Lapu ter občino Cordova. Otok je od Cebuja ločen z Mactanskim prelivom, ki ga trenutno prečkajo trije mostovi: cesta Cebu–Cordova Link Expressway (CCLEX), most Mactan–Mandaue in most Marcelo Fernan. Otok meri približno 65 kvadratnih kilometrov in je imel leta 2024 526.620 prebivalcev,<ref>{{navedi splet|title=Population of Region VII (2024) |url=https://psa.gov.ph/system/files/phcd/Region%20VII_1.xlsx|accessdate=2025-07-20|date=2025-07-01|publisher=Statistični urad Filipinov}}</ref> s čemer je najgosteje poseljen otok v državi. Skupaj z otoško skupino Olango otoke upravljata mesto in občina, ki merita 75,25 kvadratnih kilometrov. Na otoku je mednarodno letališče Mactan–Cebu. == Etimologija == Sodobno ime ''Mactan'' izhaja iz starejše oblike ''Manctan''. Vendar pa je dokazov o tej starejši obliki malo, saj se je otok že v 17. stoletju imenoval Mactan. Ta oblika je potrjena v originalni kopiji filipinske deklaracije o neodvisnosti, kjer je Lapu-Lapu omenjen kot kralj ''Manktana''.<ref>''Acta de la proclamación de la independencia del pueblo Filipino'' (in [[:es:s:Página:Acta de la proclamación de independencia del pueblo Filipino-parte2.gif]]) iz [[Wikisource]].</ref> To podpirajo ustne zgodbe, ki trdijo, da se je ime ''Mactan'' razvilo iz imena ''Mangatang''. Ime pomeni 'gusar' (dobesedno 'tisti, ki prežijo') in je bilo pridobljeno v obdobju, ko je prebivalstvo otoka plenilo mimoidoče trgovske ladje na poti do pristanišč Sugbu. Starodavno ime otoka v predkolonialnih časih je ''Opong'', ki je postalo ime španske naselbine ''Opon'' (preimenovane v Lapu-Lapu leta 1961).<ref name="macachor">{{cite journal|author=Celestino C. Macachor|year=2011|title=Searching for Kali in the Indigenous Chronicles of Jovito Abellana|journal=Rapid Journal|volume=10|issue=2|url=http://cebueskrima.s5.com/custom3.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120703210211/http://cebueskrima.s5.com/custom3.html|archive-date=July 3, 2012|df=mdy-all}}</ref> == Zgodovina == [[File:Shiva_Bronze_Image_Mactan.png|thumb|left|Slika bronaste podobe hindujskega boga Šive (izgubljene med drugo svetovno vojno), najdene v Mactanu, ki dokazuje, da je bilo območje hindujsko in indianizirano.]] Otok je bil že pred špansko kolonizacijo v 16. stoletju cvetoče naselje. Bil je močan zaveznik Lakanata Lawan, uspešnega kraljestva v Samarju. Datu Hadi Iberein je vladal Lakanatu Lawan. Zgodovinar William Henry Scott ga je opisal kot »Samarski ''datu'' z imenom Iberein, ki so ga leta 1543 veslači z zlatimi ovratniki odpeljali do španske ladje, zasidrane v njegovem pristanišču; na sebi pa je nosil uhane in verižice«. Portugalski raziskovalec [[Ferdinand Magellan]] je na otok prispel leta 1521 in se vpletel v vojskovanje med kraljestvi, a so ga v bitki ubili bojevniki Datu Lapu-Lapuja, vladarja na otoku. Vendar pa ustno izročilo narekuje tudi, da je otok, kjer bi se lahko zgodila bitka pri Mactanu, otok Poro na severovzhodu. Ustno izročilo podpirajo arheološki dokazi o takšni bitki, ki se je zgodila na otoku Poro v 16. stoletju. Do leta 1730 so katoliški [[avguštinci|avguštinski menihi]] ustanovili mesto Opon. Kasneje se je z zakonom o republiki 3134, ki ga je 17. junija 1961 podpisal predsednik Carlos P. Garcia, preimenovalo v mesto Lapu-Lapu. Kongresnik Manuel A. Zosa, predstavnik šestega okrožja Cebu, je podprl zakon o preoblikovanju nekdanje občine Opon v današnje mesto Lapu-Lapu.<ref>{{Cite journal|title=Dr Who and Mexicans|journal=Lindsey Michelle Susdorf "Future Dating Political Documents"}}</ref> == Gospodarstvo == Poleg letališča je otok danes znan po svojih industrijskih tovarnah, ki sodijo med najuspešnejše industrijske podvige na Filipinih. Mnoge od njih so v izvozni predelovalni coni Mactan (MEPZ), industrijski coni brez davka, odprti leta 1979, ki vključuje več kot 35 poslovnih podvigov, od katerih jih je približno 50 odstotkov v japonski lasti. Pomembna za otok je tudi njegova visokokakovostna turistična industrija in proizvodnja pohištva, pa tudi kitar, ukulel in drugih glasbil. 27. aprila 2024 sta Marcos in Junard Chan vodila polaganje kapsule za projekt razstavnega centra Mactan Expo Center podjetja Megaworld Corporation, vreden 1,5 milijarde PHP.<ref>{{cite news |last1=Saavedra |first1=John Rey |title=Young arnis practitioners reenact Lapulapu victory in Mactan|url= https://www.pna.gov.ph/articles/1223563|accessdate=April 27, 2024 |work= Philippine News Agency|date=April 27, 2024}}</ref> Otok Mactan, eden glavnih turističnih otokov Cebuja, se ponaša z raznoliko zbirko turističnih točk in znamenitosti. Je koralni otok. == Galerija == <gallery mode=packed> File:Tropical-area-mactan-philippines.jpg|Pogled iz letovišča v Mactanu, kjer je sonce opoldne neposredno nad glavo. File:Crab in a sea anemone.jpg|Rakovica v morski vetrnici v Mactan File:Mactan-beach.jpg|Plaža Mactan File:Arothron stellatus ballooned.jpg|An ''Arothron stellatus'' na Mactanu File:Cephea cephea jellyfish.jpg|Meduza ''Cephea'' na Mactanu </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mactan}} * {{OSM relation|1506969}} * [http://www.mactan-cebuairport.com.ph/ Mactan International Airport] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090806055453/http://www.mactan-cebuairport.com.ph/ |date=August 6, 2009 }} * [https://web.archive.org/web/20090125011609/http://lapulapucity.gov.ph/ Lapu-Lapu City Government] * {{cite web |url=https://oneocean.org/download/db_files/philippine_shell_industry.pdf |title=The Philippine Shell Industry with Special Focus on Mactan, Cebu |author=Adonis S. Floren |publisher=Coastal Resource Management Project |date=2003}} {{Authority control}} [[Kategorija:Otoki Filipinov]] tw35mq9talrhrv6ve8xweje4d12yu9f 6743524 6743523 2026-08-27T14:30:22Z Ljuba24b 92351 6743524 wikitext text/x-wiki {{Infobox islands | name = Mactan | image = Mactan Shrine Magellan marker north side (Punta Engaño Road, Lapu-Lapu City, Cebu; 01-19-2024).jpg | image_size = | image_caption = poškodovan Magellanov spomenik v svetišču Mactan | image_map = Mactan location map.svg | map_caption = Mactan (rdeče) | pushpin_map = Visayas#Philippines | pushpin_caption = Lega v regiji Visaje##Lega na Filipinih | pushpin_relief = yes | native_name = | native_name_link = | location = | coordinates = | archipelago = [[Visaje]] | waterbody = {{unbulleted list | Camotesovo morje | Cebujev preliv }} | total_islands = | major_islands = | area_km2 = 65 | highest_mount = | elevation_m = 6 | country = Filipini | country_admin_divisions_title = mesto in občina | country_admin_divisions = {{unbulleted list | Lapu-Lapu | Cordova }} | country_largest_city = [[Lapu-Lapu]] | country_largest_city_population = 497.813 | population = 526.620 <!-- sum of city of Lapu-Lapu and Cordova minus barangays Baring, Caubian, Caw-oy, Sabang, Santa Rosa, Talima, Tingo, Tungasan, San Vicente, Caohagan, Pangan-an and Gilutongan--> | population_as_of = 2024 | density_km2 = 8101 | ethnic_groups = Visajani (Cebuani) in drugi }} '''Mactan''' je gosto poseljen [[otok]], ki leži nekaj kilometrov vzhodno od otoka [[Cebu (otok)|Cebu]] na [[Filipini]]h. Otok je del province Cebu in je razdeljen na mesto Lapu-Lapu ter občino Cordova. Otok je od Cebuja ločen z Mactanskim prelivom, ki ga trenutno prečkajo trije mostovi: cesta Cebu–Cordova Link Expressway (CCLEX), most Mactan–Mandaue in most Marcelo Fernan. Otok meri približno 65 kvadratnih kilometrov in je imel leta 2024 526.620 prebivalcev,<ref>{{navedi splet|title=Population of Region VII (2024) |url=https://psa.gov.ph/system/files/phcd/Region%20VII_1.xlsx|accessdate=2025-07-20|date=2025-07-01|publisher=Statistični urad Filipinov}}</ref> s čemer je najgosteje poseljen otok v državi. Skupaj z otoško skupino Olango otoke upravljata mesto in občina, ki merita 75,25 kvadratnih kilometrov. Na otoku je mednarodno letališče Mactan–Cebu. == Etimologija == Sodobno ime ''Mactan'' izhaja iz starejše oblike ''Manctan''. Vendar pa je dokazov o tej starejši obliki malo, saj se je otok že v 17. stoletju imenoval Mactan. Ta oblika je potrjena v originalni kopiji filipinske deklaracije o neodvisnosti, kjer je Lapu-Lapu omenjen kot kralj ''Manktana''.<ref>''Acta de la proclamación de la independencia del pueblo Filipino'' (in [[:es:s:Página:Acta de la proclamación de independencia del pueblo Filipino-parte2.gif]]) iz [[Wikisource]].</ref> To podpirajo ustne zgodbe, ki trdijo, da se je ime ''Mactan'' razvilo iz imena ''Mangatang''. Ime pomeni 'gusar' (dobesedno 'tisti, ki prežijo') in je bilo pridobljeno v obdobju, ko je prebivalstvo otoka plenilo mimoidoče trgovske ladje na poti do pristanišč Sugbu. Starodavno ime otoka v predkolonialnih časih je ''Opong'', ki je postalo ime španske naselbine ''Opon'' (preimenovane v Lapu-Lapu leta 1961).<ref name="macachor">{{cite journal|author=Celestino C. Macachor|year=2011|title=Searching for Kali in the Indigenous Chronicles of Jovito Abellana|journal=Rapid Journal|volume=10|issue=2|url=http://cebueskrima.s5.com/custom3.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120703210211/http://cebueskrima.s5.com/custom3.html|archive-date=July 3, 2012|df=mdy-all}}</ref> == Zgodovina == [[File:Shiva_Bronze_Image_Mactan.png|thumb|left|Slika bronaste podobe hindujskega boga Šive (izgubljene med drugo svetovno vojno), najdene v Mactanu, ki dokazuje, da je bilo območje hindujsko in indianizirano.]] Otok je bil že pred špansko kolonizacijo v 16. stoletju cvetoče naselje. Bil je močan zaveznik Lakanata Lawan, uspešnega kraljestva v Samarju. Datu Hadi Iberein je vladal Lakanatu Lawan. Zgodovinar William Henry Scott ga je opisal kot »Samarski ''datu'' z imenom Iberein, ki so ga leta 1543 veslači z zlatimi ovratniki odpeljali do španske ladje, zasidrane v njegovem pristanišču; na sebi pa je nosil uhane in verižice«. Portugalski raziskovalec [[Ferdinand Magellan]] je na otok prispel leta 1521 in se vpletel v vojskovanje med kraljestvi, a so ga v bitki ubili bojevniki Datu Lapu-Lapuja, vladarja na otoku. Vendar pa ustno izročilo narekuje tudi, da je otok, kjer bi se lahko zgodila bitka pri Mactanu, otok Poro na severovzhodu. Ustno izročilo podpirajo arheološki dokazi o takšni bitki, ki se je zgodila na otoku Poro v 16. stoletju. Do leta 1730 so katoliški [[avguštinci|avguštinski menihi]] ustanovili mesto Opon. Kasneje se je z zakonom o republiki 3134, ki ga je 17. junija 1961 podpisal predsednik Carlos P. Garcia, preimenovalo v mesto Lapu-Lapu. Kongresnik Manuel A. Zosa, predstavnik šestega okrožja Cebu, je podprl zakon o preoblikovanju nekdanje občine Opon v današnje mesto Lapu-Lapu.<ref>{{Cite journal|title=Dr Who and Mexicans|journal=Lindsey Michelle Susdorf "Future Dating Political Documents"}}</ref> == Gospodarstvo == Poleg letališča je otok danes znan po svojih industrijskih tovarnah, ki sodijo med najuspešnejše industrijske podvige na Filipinih. Mnoge od njih so v izvozni predelovalni coni Mactan (MEPZ), industrijski coni brez davka, odprti leta 1979, ki vključuje več kot 35 poslovnih podvigov, od katerih jih je približno 50 odstotkov v japonski lasti. Pomembna za otok je tudi njegova visokokakovostna turistična industrija in proizvodnja pohištva, pa tudi kitar, ukulel in drugih glasbil. 27. aprila 2024 sta Marcos in Junard Chan vodila polaganje kapsule za projekt razstavnega centra Mactan Expo Center podjetja Megaworld Corporation, vreden 1,5 milijarde PHP.<ref>{{cite news |last1=Saavedra |first1=John Rey |title=Young arnis practitioners reenact Lapulapu victory in Mactan|url= https://www.pna.gov.ph/articles/1223563|accessdate=April 27, 2024 |work= Philippine News Agency|date=April 27, 2024}}</ref> Otok Mactan, eden glavnih turističnih otokov Cebuja, se ponaša z raznoliko zbirko turističnih točk in znamenitosti. Je koralni otok. == Galerija == <gallery mode=packed> File:Tropical-area-mactan-philippines.jpg|Pogled iz letovišča v Mactanu, kjer je sonce opoldne neposredno nad glavo. File:Crab in a sea anemone.jpg|Rakovica v morski vetrnici v Mactan File:Mactan-beach.jpg|Plaža Mactan File:Arothron stellatus ballooned.jpg|An ''Arothron stellatus'' na Mactanu File:Cephea cephea jellyfish.jpg|Meduza ''Cephea'' na Mactanu </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mactan}} * {{OSM relation|1506969}} * [http://www.mactan-cebuairport.com.ph/ Mactan International Airport] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090806055453/http://www.mactan-cebuairport.com.ph/ |date=August 6, 2009 }} * [https://web.archive.org/web/20090125011609/http://lapulapucity.gov.ph/ Lapu-Lapu City Government] * {{cite web |url=https://oneocean.org/download/db_files/philippine_shell_industry.pdf |title=The Philippine Shell Industry with Special Focus on Mactan, Cebu |author=Adonis S. Floren |publisher=Coastal Resource Management Project |date=2003}} {{Authority control}} [[Kategorija:Otoki Filipinov]] h27m8scxtnl32gkhiwwymokqgls2g3x Zohran Mamdani 0 593070 6743655 6683040 2026-08-27T20:55:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743655 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | image = | birth_name = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | citizenship = | signature = | website = {{ubl| {{url|transition2025.com/|Transition website}} |{{url|nyassembly.gov/mem/Zohran-K-Mamdani|State Assembly website}} }} | module = {{Listen voice | filename = Zohran Mamdani audio sample.ogg | description = Predstavitev Mamdanija | recorded = 9. aprila 2025}} }} '''Zohran Kwame Mamdani''' ({{pronunciation|Zohran Mamdani.ogg}}), [[Američani|ameriški]] [[politik]], * [[18. oktober]] [[1991]], [[Kampala]], [[Uganda]]. Je član [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratske stranke]] in Demokratičnih socialistov Amerike. Od leta 2021 je član državnega kongresa zvezne države New York iz 36. okrožja, kjer zastopa sosesko Astoria v mestnem okrožju [[Queens]]. Oktobra 2024 je napovedal kandidaturo za župana [[New York|New Yorka]] na županskih volitvah leta 2025. Na demokratskih primarnih volitvah je prepričljivo premagal Andrewa Cuoma. Na volitvah 4. novembra 2025 je zmagal z 51 % glasov in postal prvi južnoazijski<ref name="ET2025">{{Navedi splet|date=June 24, 2025|title=Zohran Mamdani set to become first Indian-American to lead New York as Mayor: Who is the 33-year-old Democratic socialist?|url=https://economictimes.indiatimes.com/news/international/global-trends/zohran-mamdani-set-to-become-first-indian-american-to-lead-new-york-as-mayor-who-is-the-33-year-old-democratic-socialist/articleshow/122060764.cms|accessdate=June 26, 2025|website=[[The Economic Times]]}}</ref><ref name="AJ2025" /> in [[Muslimani|muslimanski]]<ref name="TOI2025">{{Navedi splet|date=June 25, 2025|title=Zohran Mamdani is the Indian-origin political heartthrob America didn't know it needed|url=https://timesofindia.indiatimes.com/etimes/trending/zohran-mamdani-is-the-indian-origin-political-heartthrob-america-didnt-know-it-needed/articleshow/122062206.cms|accessdate=June 27, 2025|website=[[The Times of India]]|quote=He's a practicing Muslim, he speaks Hindi in campaign videos, he talks openly about being an immigrant.}}</ref><ref name="AJ2025">{{Navedi splet|date=June 26, 2025|title=Could Zohran Mamdani be NYC'S first Muslim and Indian American mayor?|url=https://www.aljazeera.com/video/newsfeed/2025/6/26/could-zohran-mamdani-be-nycs-first-muslim-and-indian-american-mayor|accessdate=June 26, 2025|publisher=[[Al Jazeera Media Network]]|language=en}}</ref> župan New Yorka ter prvi iz generacije milenijcev.<ref>{{Navedi splet|last=Holloman|first=Christer|date=June 25, 2025|title=What Zohran Mamdani Win Will Mean For Wall Street|url=https://www.forbes.com/sites/christerholloman/2025/06/25/what-zohran-mamdani-win-will-mean-for-wall-street/|archiveurl=https://archive.today/20250625165112/https://www.forbes.com/sites/christerholloman/2025/06/25/what-zohran-mamdani-win-will-mean-for-wall-street/|archivedate=June 25, 2025|accessdate=June 27, 2025|website=[[Forbes (magazine)|Forbes]]|language=en|quote=If Mamdani wins, he will become the first Muslim, first Asian, and first millennial mayor of New York City}}</ref> Mandat naj bi nastopil 1. januarja 2026. == Mladost in izobraževanje == Mamdani se je rodil 18. oktobra 1991 v [[Kampala|Kampali]] v [[Uganda|Ugandi]] kot edinec univerzitetnega profesorja indijskega rodu Mahmooda Mamdanija in indijsko-ameriške filmske ustvarjalke Mire Nair.<ref>{{Navedi novice|title=Mamdani’s mayoral goal puts Uganda on the map|url=https://www.monitor.co.ug/uganda/news/national/mamdani-s-mayoral-goal-puts-uganda-on-the-map-5072356|newspaper=Monitor|accessdate=2025-11-07|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Who is Zohran Mamdani? State lawmaker seeks to become NYC's first Muslim and Indian American mayor|url=https://apnews.com/article/nyc-mayoral-democratic-primary-zohran-mamdani-f87ea9d5b649cea8335ca7df6399c1f0|website=AP News|date=2025-06-25|accessdate=2025-11-07|language=en}}</ref> Drugo ime Kwame mu je oče dal v čast [[Kwame Nkrumah|Kwameju Nkrumahu]], prvemu predsedniku Gane.<ref>{{Navedi novice|title=Zohran Mamdani Crashes the Party|url=https://nymag.com/intelligencer/article/zohran-mamdani-nyc-mayor-polls-campaign-momentum.html|newspaper=Intelligencer|accessdate=2025-11-07|language=en|first=E. Alex|last=Jung}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Ugandan-Born Zohran Mamdani Announces Candidacy for Mayor of New York City – LittleAfrica News|url=https://www.littleafricanews.com/zohran-mamdani-announces-candidacy-for-mayor-of-new-york-city/|newspaper=LittleAfrica News – Local, National, and International News for the Diaspora|date=2024-10-26|accessdate=2025-11-07|language=en-US}}</ref> Ko je bil star pet let, se je družina preselila v [[Cape Town]] v [[Južna Afrika|Južno Afriko]].<ref name=":0">{{Navedi splet|last=Kitunzi|first=Yahudu|date=June 7, 2025|title=Mamdani's mayoral goal puts Uganda on the map|website=[[Daily Monitor|Monitor]]|accessdate=June 7, 2025|url=https://www.monitor.co.ug/uganda/news/national/mamdani-s-mayoral-goal-puts-uganda-on-the-map-5072356|archivedate=June 9, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250609023734/https://www.monitor.co.ug/uganda/news/national/mamdani-s-mayoral-goal-puts-uganda-on-the-map-5072356}}</ref> Tam je Mamdani obiskoval St. George's Grammar School v Mowbrayu,<ref name="Little Africa interview">{{Navedi splet|last=Davids|first=Monah|date=October 26, 2024|title=Ugandan-Born Zohran Mamdani Announces Candidacy for Mayor of New York City|url=https://www.littleafricanews.com/zohran-mamdani-announces-candidacy-for-mayor-of-new-york-city/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250611163042/https://www.littleafricanews.com/zohran-mamdani-announces-candidacy-for-mayor-of-new-york-city/|archivedate=June 11, 2025|accessdate=March 12, 2025|website=Little Africa News}}</ref> pri sedmih letih pa se je družina znova preselila, tokrat v [[New York]] v [[Združene države Amerike|ZDA]].<ref name="HaagGoldberg2025">{{Navedi novice|last=Haag|first=Matthew|last2=Goldberg|first2=Emma|date=June 27, 2025|title=The Parents Who Helped Shape Zohran Mamdani's Politics|url=https://www.nytimes.com/2025/06/26/nyregion/zohran-mamdani-parents-mira-nair.html|archiveurl=https://archive.today/20250630082732/https://www.nytimes.com/2025/06/26/nyregion/zohran-mamdani-parents-mira-nair.html|archivedate=June 30, 2025|accessdate=July 3, 2025|work=[[The New York Times]]|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Svojo vzgojo je opisal kot "privilegirano" in dejal: "Nikoli nisem ničesar pogrešal, a vedel sem, da to nikakor ni realnost za večino Newyorčanov."<ref>{{Navedi novice|last=Fitzsimmons|first=Emma G.|date=June 10, 2025|title=10 Questions With Zohran Mamdani|url=https://www.nytimes.com/2025/06/10/nyregion/zohran-mamdani-interview.html|archiveurl=https://archive.today/20250611113931/https://www.nytimes.com/2025/06/10/nyregion/zohran-mamdani-interview.html|archivedate=June 11, 2025|accessdate=July 3, 2025|work=[[The New York Times]]|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref> Nadaljeval je šolanje najprej na [[Manhattan|Manhattnu]], nato znova v Kampali.<ref name="r317">{{Navedi splet|last=Sassoon|first=Alessandro Marazzi|title=I Went to Middle School With Zohran Mamdani. He Turned Our Election Upside Down Then Too.|website=Slate Magazine|date=July 1, 2025|url=https://slate.com/life/2025/07/zohran-mamdani-mayor-new-york-nyc.html|accessdate=July 2, 2025}}</ref> Leta 2010 je Mamdani diplomiral na Srednji šoli za naravoslovje Bronx<ref>{{Navedi novice|url=https://ny1.com/nyc/all-boroughs/education/2025/06/26/mamdani-s-alma-mater-bronx-science-celebrates-his-victory|title=Mamdani's alma mater Bronx Science celebrates his victory|last=Leach|first=Olivia|work=[[Spectrum News NY1]]|date=June 25, 2025|accessdate=November 3, 2025}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Flegenheimer|first=Matt|last2=Oreskes|first2=Benjamin|date=October 20, 2025|url=https://www.nytimes.com/2025/10/20/nyregion/mamdani-bronx-science-high.html|title=How an Elite Public High School Set Mamdani on the Path to Politics|work=The New York Times|accessdate=October 26, 2025}}</ref> v Kingsbridge Heightsu,<ref name="Saltonstall">{{Navedi splet|last=Saltonstall|first=Gus|date=March 26, 2025|title=Before Zohran Mamdani Made Waves in NYC's Mayoral Race, He Was A Kid Growing Up On the UWS|url=https://www.westsiderag.com/2025/03/26/before-zohran-mamdani-made-waves-in-nycs-mayoral-race-he-was-a-kid-growing-up-on-the-uws|accessdate=March 29, 2025|website=West Side Rag|language=en-US}}</ref> kjer je soustanovil prvo šolsko kriket ekipo<ref name=":4">{{Navedi splet|last=Marcelo|first=Philip|date=June 25, 2025|title=Who is Zohran Mamdani? State lawmaker seeks to become New York City's first Muslim and Indian American mayor|url=https://apnews.com/article/nyc-mayoral-democratic-primary-zohran-mamdani-f87ea9d5b649cea8335ca7df6399c1f0|accessdate=June 27, 2025|website=[[AP News]]|publisher=}}</ref> in neuspešno kandidiral za podpredsednika študentskega sveta.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2025/06/27/zohran-mamdanis-political-career-started-in-high-school.html|accessdate=4 November 2025|title=Zohran Mamdani ran for VP of his high school and lost—now he's winning the Democratic primary for NYC mayor|first=Megan|last=Sauer|date=June 27, 2025|website=CNBC}}</ref> Igral je tudi nogomet v nogometni ligi West Side.<ref name="Saltonstall" /> Nato je obiskoval kolidž Bowdoin v Brunswicku v [[Maine|Mainu]], kjer je soustanovil podružnico organizacije Študenti za pravičnost v Palestini. Diplomiral je leta 2014 z nalogo o afriških študijah.<ref name="jac">{{Navedi splet|last=Shoki|first=William|date=February 9, 2020|title=Roti and Roses for All|url=https://jacobin.com/2020/02/zohran-mamdani-new-york-state-assembly-socialist-queens|accessdate=March 25, 2025|website=[[Jacobin]]}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Sorkin|first=Emma|date=November 1, 2019|title=Taking a stand: alumni run for office, with Bowdoin in mind|url=https://bowdoinorient.com/2019/11/01/taking-a-stand-alumni-run-for-office-with-bowdoin-in-mind/|accessdate=March 17, 2025|website=[[The Bowdoin Orient]]|archivedate=June 11, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250611163043/https://bowdoinorient.com/2019/11/01/taking-a-stand-alumni-run-for-office-with-bowdoin-in-mind/}}</ref> Pred vstopom v politiko je delal na področju preprečevanja izvršb in stanovanjske problematike. V Queensu je lastnikom domov priseljencem pomagal pri deložacijah in ohranjanju domov.<ref name="Tarleton">{{Navedi splet|last=Tarleton|first=John|date=June 19, 2020|title=Home Foreclosure Specialist Aims to Take Fight For Housing & Racial Justice from Astoria to Albany|url=https://indypendent.org/2020/06/home-foreclosure-specialist-aims-to-take-the-fight-for-housing-racial-justice-from-astoria-to-albany/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250611163042/https://indypendent.org/2020/06/home-foreclosure-specialist-aims-to-take-the-fight-for-housing-racial-justice-from-astoria-to-albany/|archivedate=June 11, 2025|accessdate=July 22, 2020|website=The Indypendent|language=en-US}}</ref> Dejal je, da ga je ta izkušnja motivirala, da se poteguje za položaj, na katerem se bo lahko ukvarjal z reševanjem stanovanjske krize in krize cenovne dostopnosti.<ref name="Tarleton" /> === Zgodnje politično udejstvovanje === Mamdani je vstopil v newyorško politiko kot prostovoljec v kampanji Alija Najmija na izrednih volitvah leta 2015 za 23. okrožje mestnega sveta.<ref name="Jung-2025">{{Navedi splet|last=Jung|first=E. Alex|date=May 20, 2025|title=Zohran Mamdani Crashes the Party|url=https://nymag.com/intelligencer/article/zohran-mamdani-nyc-mayor-polls-campaign-momentum.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250520095713/https://nymag.com/intelligencer/article/zohran-mamdani-nyc-mayor-polls-campaign-momentum.html|archivedate=May 20, 2025|accessdate=June 5, 2025|website=Intelligencer|language=en}}</ref><ref name="Pitchfork">{{Navedi splet|last=Green|first=Walden|date=June 5, 2025|title=5 Songs That Define Zohran Mamdani's Campaign for New York Mayor|url=https://pitchfork.com/thepitch/5-songs-that-define-zohran-mamdani-campaign-for-new-york-mayor/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250614170308/https://pitchfork.com/thepitch/5-songs-that-define-zohran-mamdani-campaign-for-new-york-mayor/|archivedate=June 14, 2025|accessdate=June 16, 2025|website=[[Pitchfork (website)|Pitchfork]]|ref=site}}</ref> Leta 2017 se je pridružil newyorški podružnici Demokratičnih socialistov Amerike (DSA) in sodeloval v kampanji kandidata za mestni svet New Yorka Khaderja El-Yateema, [[Palestinci|palestinskega]] [[Luteranstvo|luteranca]] in demokratičnega socialista iz [[Brooklyn|Brooklyna.]]<ref name="Jung-2025" /> Bil je tudi vodja kampanje Rossa Barkana za senat [[New York (zvezna država)|zvezne države New York]] leta 2018 ter terenski organizator kampanje demokratične socialistke Tiffany Cabán za okrožno tožilko okrožja Queens leta 2019.<ref name="Jung-2025" /><ref name="Jac">{{Navedi splet|url=https://jacobinmag.com/2021/02/zohran-mamdani-new-york-state-assembly-queens|title='We Have an Obligation to Ensure That Justice Is Not Defined by the Borders of Our District'|website=[[Jacobin (magazine)|Jacobin]]|last=Mamdani|first=Zohran|last2=Thier|first2=Hadas|date=February 9, 2021|accessdate=February 9, 2021}}</ref> Oktobra 2019 je Mamdani napovedal svojo kandidaturo za zastopanje 36. okrožja državnega kongresa zvezne države New York.<ref name="Kaufman-2020">{{Navedi splet|last=Kaufman|first=Maya|date=June 9, 2020|title=NYC Primary Election 2020: Zohran Mamdani Vies For Simotas' Seat|url=https://patch.com/new-york/astoria-long-island-city/nyc-primary-election-2020-zohran-mamdani-vies-simotas-seat|accessdate=July 22, 2020|website=Astoria-Long Island City, NY Patch|language=en|archivedate=June 11, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250611163042/https://patch.com/new-york/astoria-long-island-city/nyc-primary-election-2020-zohran-mamdani-vies-simotas-seat}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Wynn|first=Jasmine|date=February 13, 2024|title='The People's Republic of Astoria' – A Delve Into America's Premier Socialist Stronghold.|url=https://harvardpolitics.com/the-peoples-republic-of-astoria-a-delve-into-americas-premier-socialist-stronghold/|accessdate=June 5, 2025|website=Harvard Political Review|language=en-US|archivedate=June 14, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250614170308/https://harvardpolitics.com/the-peoples-republic-of-astoria-a-delve-into-americas-premier-socialist-stronghold/}}</ref> Prejel je podporo Demokratičnih socialistov Amerike,<ref>{{Navedi splet|last=Pretsky|first=Holly|last2=Coltin|first2=Jeff|date=June 24, 2020|title=Another big night for the DSA|url=https://www.cityandstateny.com/articles/politics/campaigns-elections/another-big-night-dsa.html|accessdate=July 22, 2020|website=[[City & State]]|language=en}}</ref> v kampanji pa je kot prioritete izpostavil stanovanjske reforme, reforme policije in zaporov ter javno lastništvo komunalnih storitev.<ref name="Kaufman-2020" /> Junija 2020 je zmagal na primarnih volitvah, kjer je premagal petkratno demokratsko senatorko Aravello Simotas,<ref name="Kaufman">{{Navedi splet|last=Kaufman|first=Maya|date=July 22, 2020|title=Zohran Mamdani Unseats Aravella Simotas In Astoria Assembly Race|url=https://patch.com/new-york/astoria-long-island-city/zohran-mamdani-unseats-aravella-simotas-astoria-assembly-race|accessdate=July 22, 2020|website=Astoria-Long Island City, NY Patch|language=en|archivedate=June 14, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250614170308/https://patch.com/new-york/astoria-long-island-city/zohran-mamdani-unseats-aravella-simotas-astoria-assembly-race}}</ref> nato pa novembra istega leta še na splošnih volitvah, kjer ni imel [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|republikanskega]] protikandidata.<ref>{{Navedi splet|last=Shankar|first=Soumya|date=November 4, 2020|title=New York elects first South Asian Americans to state Assembly|url=https://www.nbcnews.com/news/asian-america/new-york-elects-first-south-asian-americans-state-assembly-n1245860|accessdate=June 5, 2025|website=[[NBC News]]|archivedate=July 8, 2021|archiveurl=https://archive.today/20210708045027/https://www.nbcnews.com/news/asian-america/new-york-elects-first-south-asian-americans-state-assembly-n1245860}}</ref> Mamdani je bil kot edini kandidat ponovno izvoljen leta 2022<ref>{{Navedi splet|date=November 8, 2022|title=2022 New York State Assembly Election Results|url=https://www.courierpress.com/elections/results/2022-11-08/state/new-york/lower/|accessdate=4 November 2025|website=[[Evansville Courier & Press|Courier & Press]]}}</ref> in 2024.<ref>{{Navedi splet|last=Kaye|first=Jacob|last2=Schwach|first2=Ryan|last3=Powelson|first3=Noah|date=November 5, 2024|title=Queens Dem incumbents sweep|url=https://queenseagle.com/all/2024/11/5/queens-dem-incumbents-appear-headed-for-victory-though-one-race-remains-tight|accessdate=June 5, 2025|website=[[Queens Daily Eagle]]}}</ref> == Kandidatura za župana New Yorka (2024–2025) == 23. oktobra 2024 je Mamdani napovedal kandidaturo za župana [[New York|New Yorka]].<ref>{{Navedi splet|last=Salam|first=Erum|date=October 23, 2024|title='Working-class New Yorkers are being pushed out of the city they built': why Zohran Mamdani is running for mayor|url=https://www.theguardian.com/us-news/2024/oct/23/who-is-zohran-mamdani-new-york-mayor-candidate|accessdate=June 5, 2025|website=[[The Guardian]]}}</ref> Njegova kampanja je poudarila zavzemanje za brezplačni mestni avtobusni promet in zamrznitev najemnin v stanovanjih s stabiliziranimi najemninami.<ref name="MaysKing2025">{{Navedi novice|last=Mays|first=Jeffery C.|last2=King|first2=Maya|date=March 23, 2025|title=Can Zohran Mamdani, a Socialist and TikTok Savant, Become N.Y.C. Mayor?|url=https://www.nytimes.com/2025/03/23/nyregion/zohran-mamdani-mayor.html|accessdate=April 4, 2025|work=[[The New York Times]]|language=en-US|issn=0362-4331}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|last=Powell|first=Michael|date=June 18, 2025|title=The Magic Realism of Zohran Mamdani|url=https://www.theatlantic.com/ideas/archive/2025/06/zohran-mamdani-mayoral-candidate-nyc/683215/|accessdate=June 24, 2025|website=The Atlantic|language=en|archivedate=June 24, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250624042733/https://www.theatlantic.com/ideas/archive/2025/06/zohran-mamdani-mayoral-candidate-nyc/683215/}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=June 17, 2025|title=Bernie Sanders endorses Zohran Mamdani for NYC mayor|url=https://abc7ny.com/post/new-york-city-mayoral-race-zohran-mamdani-gets-endorsement-bernie-sanders/16772157/|accessdate=June 24, 2025|website=ABC7 New York|language=en|archivedate=June 18, 2025|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250618144647/https://abc7ny.com/post/new-york-city-mayoral-race-zohran-mamdani-gets-endorsement-bernie-sanders/16772157/}}</ref> Predlagal je tudi, da bi mestna oblast upravljala pet živilskih trgovin – po eno v vsaki četrti – s čimer bi znižali cene živil.<ref name="emma">{{Navedi novice|last=Fitzsimmons|first=Emma G.|date=April 1, 2025|title=Add More N.Y.P.D. Officers to Fight Crime? Mamdani Has Different Ideas.|url=https://www.nytimes.com/2025/04/01/nyregion/zohran-mamdani-crime-plan.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20250401134248/https://www.nytimes.com/2025/04/01/nyregion/zohran-mamdani-crime-plan.html|archivedate=April 1, 2025|accessdate=April 2, 2025|work=[[The New York Times]]|quote=Zohran Mamdani, a democratic socialist rising in the polls in the New York City mayor's race, has chosen a different approach.}}</ref> Zavzel se je za gradnjo 200.000 novih cenovno dostopnih stanovanjskih enot.<ref>{{Navedi splet|last=Mellins|first=Sam|last2=Rock|first2=Julia|last3=Kinniburgh|first3=Colin|date=June 26, 2025|url=https://nysfocus.com/2025/06/26/zohran-mamdani-albany-taxes|accessdate=5 November 2025|title=Can Zohran Mamdani's Agenda Survive Albany?|website=New York Focus}}</ref> Pozval je k zvišanju davkov za podjetja in posameznike, ki zaslužijo več kot milijon dolarjev letno.<ref>{{Navedi splet|last=Helmore|first=Edward|title=Wall Street shivers over 'hot commie summer' after Mamdani's success|website=[[The Guardian]]|date=June 28, 2025|accessdate=June 28, 2025|url=https://www.theguardian.com/us-news/2025/jun/28/hot-commie-summer-zohran-mamdani}}</ref> V začetku novembra je predsednik [[Donald Trump]] zagrozil, da bo umaknil zvezno financiranje mesta New York, če bo Mamdani izvoljen za župana.<ref>{{Navedi splet|date=November 4, 2025|title=Mamdani promises to stand up to 'bullies' after Trump funding threat|url=https://www.aljazeera.com/video/newsfeed/2025/11/4/mamdani-promises-to-stand-up-to-bullies-after-trump-funding-threat|accessdate=4 November 2025|website=Al Jazeera}}</ref> Mamdani je bil za župana izvoljen 4. novembra 2025.<ref name="ElectionResultsDDHQ">{{Navedi splet|title=New York City Mayor General Election|url=https://election-night.decisiondeskhq.com/date/2025-11-04/states/New%20York/race/268483|accessdate=November 4, 2025|publisher=[[Decision Desk HQ]]|archive-date=2025-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20251117022808/https://election-night.decisiondeskhq.com/date/2025-11-04/states/New%20York/race/268483|url-status=dead}}</ref><ref name="ElectionResultsNBC">{{Navedi splet|title=New York City Mayor Results 2025|url=https://www.nbcnews.com/politics/2025-elections/new-york-city-mayor-results|accessdate=November 4, 2025|website=NBC News}}</ref><ref name="ElectionResultsAP">{{Navedi splet|title=New York City Mayor|url=https://apnews.com/projects/election-results-2025/new-york/?r=35315|accessdate=November 4, 2025|publisher=[[AP News]]}}</ref> Postal bo najmlajši župan v zgodovini mesta od leta 1892 in prvi [[Muslimani|muslimanski]] župan New Yorka. <ref>{{Navedi splet|last=Zurcher|first=Anthony|date=2025-11-05|title=Mamdani seals remarkable victory - but real challenges await|url=https://www.bbc.com/news/articles/cly4kr8gzr2o|accessdate=2025-11-05|website=BBC News|language=en-gb}}</ref> V svojem prvem nagovoru po zmagi je citiral socialističnega aktivista Eugena Debsa: »Vidim zoro boljšega dne za človeštvo.«<ref>{{Navedi splet|last=S|first=Pangambam|date=2025-11-05|title=Transcript: Zohran Mamdani's Historic Victory Speech – November 4, 2025|url=https://singjupost.com/transcript-zohran-mamdanis-historic-victory-speech-november-4-2025/|accessdate=2025-11-05|website=The Singju Post|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zohran Mamdani Delivers Victory Speech on Election Night {{!}} Video|date=2025-11-04|url=https://www.c-span.org/program/campaign-2025/zohran-mamdani-delivers-victory-speech-on-election-night/668370|accessdate=2025-11-05|website=[[C-SPAN]]|language=en-us}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Če lahko kdorkoli pokaže narodu, ki ga je izdal Donald Trump, kako ga poraziti, je to mesto, ki mu je omogočilo vzpon"|url=https://www.plusportal.si/2025/11/05/ce-lahko-kdorkoli-pokaze-narodu-ki-ga-je-izdal-donald-trump-kako-ga-poraziti-je-to-mesto-ki-mu-je-omogocilo-vzpon/|website=+PORTAL|date=2025-11-05|accessdate=2025-11-07|language=sl-SI|archive-date=2025-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20251105113503/https://www.plusportal.si/2025/11/05/ce-lahko-kdorkoli-pokaze-narodu-ki-ga-je-izdal-donald-trump-kako-ga-poraziti-je-to-mesto-ki-mu-je-omogocilo-vzpon/|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{DEFAULTSORT:Mamdani, Zoran}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naturalizirani državljani Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo hindujsko besedilo]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Člani Demokratske stranke (ZDA)]] 4wygekt4g4ngcrub007in7usm18d4kw Dirka po Španiji 2026 0 595414 6743547 6743032 2026-08-27T15:39:25Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6743547 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 31 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | date = 22. avgust – 13. september | stages = 21 | distance = 3310,6 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = red | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = green | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue polkadot | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = yellow number | team = | team_nat = | team_color = | previous = [[Dirka po Španiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Španiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Španiji 2026''' je 81. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[22. avgust]]a v [[Monako|Monaku]], končala pa se bo [[13. september|13. septembra]] v [[Granada|Granadi]].<ref name="route">{{navedi splet|title=Official route of La Vuelta 2026|url=https://www.lavuelta.es/en/overall-route|website=lavuelta.es|date=17 December 2025|access-date=23 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/po-gorah-vroce-juzne-spanije-tezka-la-vuelta-26-izziv-za-roglica/767402 |title=Po gorah vroče južne Španije: težka La Vuelta 26 izziv za Rogliča |accessdate=2025-12-13 |date=2025-12-17 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|EKP|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{navedi splet|last=Fotheringham|first=Alasdair|date=18 December 2025|title=Vuelta a España 2026 route|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/vuelta-a-espana-2026-route/|access-date=23 December 2025|website=Cyclingnews|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 22. avgust | [[Monako]] — [[Monako]] | style="text-align:center;" | 9 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 23. avgust | [[Monako]] — [[Manosque]] (FRA) | style="text-align:center;" | 215,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 24. avgust | [[Gruissan]] (FRA) — [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]] (FRA) | style="text-align:center;" | 166,7 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;''odpovedana''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/tretja-etapa-zaradi-toce-tik-pred-zacetkom-zadnjega-vzpona-odpovedana/791711 |title=Tretja etapa zaradi toče tik pred začetkom zadnjega vzpona odpovedana |accessdate=2026-08-24 |date=2026-08-24 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 25. avgust | [[Andorra La Vella]] (AND) — [[Andorra La Vella]] (AND) | style="text-align:center;" | 104,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 26. avgust | [[Falset, Španija|Falset]] — [[Roquetes, Španija|Roquetes]] | style="text-align:center;" | 171,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 27. avgust | [[Alcossebre]] — [[Castellón de la Plana|Castellón]] | style="text-align:center;" | 176,8 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 28. avgust | [[Vall d'Alba]] — [[Valdelinares|Aramón Valdelinares]] | style="text-align:center;" | 149,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Puçol]] — [[Xeraco]] | style="text-align:center;" | 176,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Villajoyosa]] — [[Aitana (mountain)|Alto de Aitana]] | style="text-align:center;" | 187,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 31. avgust | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 1. september | [[Alcaraz, Španija|Alcaraz]] — [[Elche de la Sierra]] | style="text-align:center;" | 184,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 2. september | [[Cartagena, Španija|Cartagena]] — [[Lorca, Španija|Lorca]] | style="text-align:center;" | 156,1 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 3. september | [[Vera, Španija|Vera]] — [[Calar Alto]] | style="text-align:center;" | 166,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 4. september | [[Almuñécar]] — [[Loja, Granada|Loja]] | style="text-align:center;" | 193,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 5. september | [[Jaén, Španija|Jaén]] — [[Sierra de la Pandera]] | style="text-align:center;" | 152,7 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 6. september | [[Palma del Río]] — [[Córdoba, Španija|Córdoba]] | style="text-align:center;" | 181,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 7. september | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 8. september | [[Cortegana]] — [[Palos de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 9. september | [[Dos Hermanas]] — [[Sevilla]] | style="text-align:center;" | 189,2 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 10. september | [[El Puerto de Santa María]] — [[Jerez de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 32,5 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 11. september | [[Vélez-Málaga]] — [[Peñas Blancas]] | style="text-align:center;" | 205,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 12. september | [[La Calahorra]] — [[Collado del Alguacil]] | style="text-align:center;" | 187 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 13. september | [[Granada]] — [[Granada]] | style="text-align:center;" | 99,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3310,6 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:13%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Pikčasta majica<br />{{cjersey|blue polkadot|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Ekipno<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Borbenost<br />{{cjersey|yellow number|size=25px}} |- ! scope="row" | 1 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="5" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" rowspan="5" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:azure;" | [[Callum Thornley]] | style="background:white;" | [[Joshua Tarling]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="5" | {{UCI team code|UEX|2026}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:azure;" rowspan="2" | [[Koen Bouwman]] | style="background:white;" rowspan="2" | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 3 | ''odpovedana'' | ''brez'' |- ! scope="row" | 4 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:azure;" rowspan="2" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:white;" rowspan="2" | [[Oscar Onley]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 6 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 7 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 8 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 9 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 10 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 11 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 12 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 13 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 14 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 15 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 16 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 17 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 18 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 19 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 20 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 21 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- !colspan="2" | Skupaj ! style="background:red;" | {{font colour|white}} ! style="background:#006400;" | {{font colour|white}} ! style="background:#0094FF;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#fff;" | ! style="background:#E42A19;" | {{font colour|white}} ! style="background:#FFB927;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Španiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 75uxmxjf2pjfo80wui6cqne6h9bqu2j 6743548 6743547 2026-08-27T15:41:54Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6743548 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 31 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | date = 22. avgust – 13. september | stages = 21 | distance = 3310,6 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = red | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = green | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue polkadot | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = yellow number | team = | team_nat = | team_color = | previous = [[Dirka po Španiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Španiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Španiji 2026''' je 81. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[22. avgust]]a v [[Monako|Monaku]], končala pa se bo [[13. september|13. septembra]] v [[Granada|Granadi]].<ref name="route">{{navedi splet|title=Official route of La Vuelta 2026|url=https://www.lavuelta.es/en/overall-route|website=lavuelta.es|date=17 December 2025|access-date=23 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/po-gorah-vroce-juzne-spanije-tezka-la-vuelta-26-izziv-za-roglica/767402 |title=Po gorah vroče južne Španije: težka La Vuelta 26 izziv za Rogliča |accessdate=2025-12-13 |date=2025-12-17 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|EKP|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{navedi splet|last=Fotheringham|first=Alasdair|date=18 December 2025|title=Vuelta a España 2026 route|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/vuelta-a-espana-2026-route/|access-date=23 December 2025|website=Cyclingnews|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 22. avgust | [[Monako]] — [[Monako]] | style="text-align:center;" | 9 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 23. avgust | [[Monako]] — [[Manosque]] (FRA) | style="text-align:center;" | 215,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 24. avgust | [[Gruissan]] (FRA) — [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]] (FRA) | style="text-align:center;" | 166,7 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;''odpovedana''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/tretja-etapa-zaradi-toce-tik-pred-zacetkom-zadnjega-vzpona-odpovedana/791711 |title=Tretja etapa zaradi toče tik pred začetkom zadnjega vzpona odpovedana |accessdate=2026-08-24 |date=2026-08-24 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 25. avgust | [[Andorra La Vella]] (AND) — [[Andorra La Vella]] (AND) | style="text-align:center;" | 104,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 26. avgust | [[Falset, Španija|Falset]] — [[Roquetes, Španija|Roquetes]] | style="text-align:center;" | 171,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 27. avgust | [[Alcossebre]] — [[Castellón de la Plana|Castellón]] | style="text-align:center;" | 176,8 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 28. avgust | [[Vall d'Alba]] — [[Valdelinares|Aramón Valdelinares]] | style="text-align:center;" | 149,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Puçol]] — [[Xeraco]] | style="text-align:center;" | 176,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Villajoyosa]] — [[Aitana (mountain)|Alto de Aitana]] | style="text-align:center;" | 187,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 31. avgust | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 1. september | [[Alcaraz, Španija|Alcaraz]] — [[Elche de la Sierra]] | style="text-align:center;" | 184,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 2. september | [[Cartagena, Španija|Cartagena]] — [[Lorca, Španija|Lorca]] | style="text-align:center;" | 156,1 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 3. september | [[Vera, Španija|Vera]] — [[Calar Alto]] | style="text-align:center;" | 166,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 4. september | [[Almuñécar]] — [[Loja, Granada|Loja]] | style="text-align:center;" | 193,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 5. september | [[Jaén, Španija|Jaén]] — [[Sierra de la Pandera]] | style="text-align:center;" | 152,7 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 6. september | [[Palma del Río]] — [[Córdoba, Španija|Córdoba]] | style="text-align:center;" | 181,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 7. september | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 8. september | [[Cortegana]] — [[Palos de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 9. september | [[Dos Hermanas]] — [[Sevilla]] | style="text-align:center;" | 189,2 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 10. september | [[El Puerto de Santa María]] — [[Jerez de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 32,5 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 11. september | [[Vélez-Málaga]] — [[Peñas Blancas]] | style="text-align:center;" | 205,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 12. september | [[La Calahorra]] — [[Collado del Alguacil]] | style="text-align:center;" | 187 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 13. september | [[Granada]] — [[Granada]] | style="text-align:center;" | 99,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3310,6 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:13%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Pikčasta majica<br />{{cjersey|blue polkadot|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Ekipno<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Borbenost<br />{{cjersey|yellow number|size=25px}} |- ! scope="row" | 1 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="6" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" rowspan="6" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:azure;" | [[Callum Thornley]] | style="background:white;" | [[Joshua Tarling]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="5" | {{UCI team code|UEX|2026}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:azure;" rowspan="2" | [[Koen Bouwman]] | style="background:white;" rowspan="2" | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 3 | ''odpovedana'' | ''brez'' |- ! scope="row" | 4 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:azure;" rowspan="3" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:white;" rowspan="3" | [[Oscar Onley]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 6 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="1" | {{UCI team code|DCT|2026}} | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 7 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 8 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 9 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 10 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 11 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 12 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 13 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 14 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 15 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 16 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 17 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 18 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 19 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 20 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 21 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- !colspan="2" | Skupaj ! style="background:red;" | {{font colour|white}} ! style="background:#006400;" | {{font colour|white}} ! style="background:#0094FF;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#fff;" | ! style="background:#E42A19;" | {{font colour|white}} ! style="background:#FFB927;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Španiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] awc7v0xednrkjq1aswtrqtcskpelmvw Matic Ian Guček 0 595926 6743648 6735511 2026-08-27T20:45:15Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6743648 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športnik | image = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | height = | weight = | sport = atletika | event = [[tek na 400 m z ovirami]] | pb = 47,80 s ([[Slovenski rekordi v atletiki|DR]]) | club = [[Atletsko društvo Kladivar Celje|Kladivar Celje]] | education = | coach = [[Miro Kocuvan]] | medaltemplates = {{MedalSport|moška [[atletika]]}} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{Medal|Competition|Evropsko prvenstvo do 23 let}} {{Medal|Bronze|Bergen 2025|400 m ovire}} {{Medal|Competition|Svetovno prvenstvo do 20 let}} {{Medal|Silver|Cali 2022|400 m ovire}} }} '''Matic Ian Guček''', [[Slovenci|slovenski]] [[atlet]], * [[20. september]] [[2003]], [[Celje]]. Guček je član kluba [[Atletsko društvo Kladivar Celje|Kladivar Celje]], tekmuje v [[tek na 400 m z ovirami|teku na 400 m z ovirami]]. Leta 2022 je osvojil srebrno medaljo na svetovnem prvenstvu do 20 let v [[Cali]]ju, leta 2025 pa bronasto medaljo na evropskem prvenstvu do 23 let v [[Bergen|Bergnu]]. Za [[Slovenija|Slovenijo]] je nastopil na [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih iger]] leta [[Poletne olimpijske igre 2024|2024]] v [[Pariz]]u, kjer se mu iz repasaža ni uspelo uvrstiti v polfinale. Njegov osebni rekord 47,80 s je tudi [[Slovenski rekordi v atletiki|državni rekord]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/atletika/dos-santos-izboljsal-svetovni-gucek-pa-drzavni-rekord-na-400-metrov-z-ovirami/792104 |title=Dos Santos izboljšal svetovni, Guček pa državni rekord na 400 metrov z ovirami |accessdate=2026-08-27 |date=2026-08-27 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o atletu}} {{DEFAULTSORT:Guček, Matic Ian}} [[Kategorija:Slovenski atleti]] [[Kategorija:Tekači čez ovire]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Atleti Poletnih olimpijskih iger 2024]] 09szn1jmj7846qf1ghnx60hipkd3fnm Luka Topalović 0 597601 6743546 6727327 2026-08-27T15:37:28Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Nogometaši Carrarese Calcia]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6743546 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Luka Topalović | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 187 cm<ref>{{navedi splet|title=Profile Luka Topalović, Domžale: Info, news, matches and statistics|url=https://www.besoccer.com/player/luka-topalovic-3218576|website=besoccer.com|access-date=20 May 2024|archive-date=2025-08-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20250817173526/https://www.besoccer.com/player/luka-topalovic-3218576|url-status=dead}}</ref> | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[Carrarese Calcio 1908|Carrarese]] (pos.) | clubnumber = | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Korotan Prevalje (2002)|Korotan Prevalje]]<ref name="planetnogomet"/> | youthyears2 = {{0|0000}}–2019 | youthclubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | youthyears3 = 2019–2020 | youthclubs3 = [[NK Bistrica|Bistrica]] | youthyears4 = 2020–2023 | youthclubs4 = [[NK Domžale|Domžale]] | youthyears5 = 2024–2025 | youthclubs5 = [[Inter Milano mladinski sektor|Inter Milano]] | years1 = 2022–2024 | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] | caps1 = 47 | goals1 = 3 | years2 = 2024– | clubs2 = [[Inter Milano]] | caps2 = 1 | goals2 = 0 | years3 = 2025–2026 | clubs3 = [[Inter Milano do 23 let|Inter Milano U23]] | caps3 = 34 | goals3 = 4 | years4 = 2026– | clubs4 = → [[Carrarese Calcio 1908|Carrarese]] (pos.) | caps4 = | goals4 = | nationalyears1 = 2021–2022 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 6 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2022–2023 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 11 | nationalgoals2 = 3 | nationalyears3 = 2023–2025 | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 19 | nationalgoals3 = 6 | nationalyears4 = 2025– | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps4 = 9 | nationalgoals4 = 1 }} '''Luka Topalović''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[23. februar]] [[2006]], [[Slovenj Gradec]].<ref name="planetnogomet">{{navedi splet|title=Mladi upi – Luka Topalović (Domžale): Korošec, ki se je kalil pri Mariboru, nato pa pri šestnajstih zamenjal Senijada Ibričića |url=https://planetnogomet.si/intervjuji/mladi-upi-luka-topalovic-domzale/ |website=Planet Nogomet |access-date=20 May 2024 |language=sl-SI |date=8 March 2023}}</ref> Topalović je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2024 je član italijanskega kluba [[Inter Milano]], ki ga je leta 2026 posodil v [[Carrarese Calcio 1908|Carrarese]]. Kariero je začel v slovenskem klubu [[NK Domžale|Domžale]], za katere je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 47 prvenstvenih tekem in dosegel tri gole. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17 in 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. Oktobra 2023 ga je ''[[The Guardian]]'' uvrstil med 60 najboljših mladih talentov svetovnega nogometa letnika 2006.<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/football/ng-interactive/2023/oct/11/next-generation-2023-60-of-the-best-young-talents-in-world-football|title=Next Generation 2023: 60 of the best young talents in world football|first1=Marcus|last1=Christenson|first2=Steven|last2=Bloor|first3=Garry|last3=Blight|date=11 October 2023|access-date=20 May 2024|website=[[The Guardian]]}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.nogomania.com/article/-17-year-old-prodigy-Luka-Topalovic-earns-spot-in-Guardian-s-prestigious-Next-Gen-list|title=17-year-old prodigy Luka Topalović earns spot in Guardian's prestigious Next Gen list|date=11 October 2023|access-date=20 May 2024|website=Nogomania}}</ref> Leta 2025 je bil izbran za [[Slovenski nogometaš leta#Slovenski mladi nogometaš leta|najboljšega slovenskega mladega nogometaša leta]].<ref>{{navedi splet |title=Ekipin nogometaš leta 2025: kapetan ostaja kralj izbora |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/magazin/ob-robu/695cdba80d857/nogometas-leta-ekipa-izbor-oblak-topalovic-elsner-karnicnik-prasnikar-2025|website=[[EkipaSN (časopis)|Ekipa24]]|access-date=28 January 2026 |date=6 January 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Topalović, Luka}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši Internazionala]] [[Kategorija:Slovenjgraški športniki]] [[Kategorija:Nogometaši Carrarese Calcia]] 3dbd2f8z1psn85fudxrktf8642cqcx1 Tekmovalno cestno kolesarstvo 0 601784 6743581 6742579 2026-08-27T17:08:39Z Sportomanokin 14776 /* Profesionalne zmage */ 6743581 wikitext text/x-wiki {{Infobox sport | name = Tekmovalno cestno kolesarstvo | image = Épreuve Cyclisme Route Course Ligne Masculine Jeux Olympiques 2024 Rue Saint Éleuthère - Paris XVIII (FR75) - 2024-08-03 - 51.jpg | alt = | imagesize = 300px | caption = | union = [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) | nickname = | first = | firstlabel = | region = | registered = | clubs = | contact = | team = | mgender = | type = | equipment = [[cestno kolo]] | venue = asfaltirane ceste | olympic = moški (od [[Poletne olimpijske igre 1896|1896]]), ženske (od [[Poletne olimpijske igre 1984|1984]]) | world = | paralympic = | obsolete = }} '''Tekmovalno cestno kolesarstvo''' je kolesarska disciplina cestnega kolesarstva, ki se v glavnem odvija na asfaltiranih cestah. Je najstarejša, ter daleč najbolj priljubljena in najbolj razširjena oblika kolesarstva, tako po številu tekmovalcev, dirk in gledalcev. Najbolj znana formata tekmovanja sta cestna dirka in kronometer (vožnja na čas), ter etapne (večdnevne) dirke. [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) je najvišja krovni organ v kolesarstvu, ki skrbi za organizacijo in klasifikacijo mednarodnih kolesarskih tekmovanj, poleg tega pa podeljuje licence kolesarjem ter razsoja v dopinških primerih. Profesionalno kolesarstvo izvira iz Zahodne Evrope, predvsem držav kot so Francija, Italija, Španija, Belgija in Nizozemska. Sredi 1980-ih let pa se je ta šport razširil na ves svet in razdelil na profesionalno, polprofesionalno in amatersko tekmovanje. Za naprestižnejše, za najbolj čislane in zaželjene dirke na svetu veljajo [[Dirka po Franciji]] (rumena), [[Dirka po Italiji]] (rožnata), [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (mavrična), [[Pariz–Roubaix]] in [[Dirka po Flandriji]]. == UCI serije == === Glavna tekmovana === * UCI World Tour – svetovna serija, najvišji rang * UCI ProSeries – druga liga tekmovanja === Kontinentalna tekmovanja === * UCI Europe Tour * UCI Asia Tour * UCI Oceania Tour * UCI Africa Tour * UCI America Tour == Zgodovina == === Moški === Moderno cestno kolesarstvo, kot ga poznamo danes, se je razvilo konec 19. stoletja, organizirano pa se je ta šport začel leta 1868. Leto kasneje pa so izvedli eno prvih zabeleženih dirk, [[Pariz]]–[[Rouen]], ki je prvič potekala med dvema mestoma. Najstarejša še aktivna dirka na svetu je [[Milano–Torino]], ki je prvič potekala leta 1876, ki je sicer imela vmes kar nekaj premorov in je danes del drugega kakovostnega razreda, tekmovanja UCI ProSeries. Na začetku je bilo kolesarstvo najbolj priljubljeno v Franciji, Španiji, Belgiji in Italiji; in nekatera dirke v teh državah so še zmeraj prisotne in ene največjih v tem športu kot; [[Liège–Bastogne–Liège]] (1892) [[Pariz–Roubaix]] (1896), [[Dirka po Franciji]] (1903), [[Milano–San Remo]] (1905), [[Dirka po Lombardiji]] (1905), [[Dirka po Italiji]] (1909), [[Dirka po Kataloniji]] (1911) in [[Dirka po Flandriji]] (1913). In postale temelj za organizacijo dirk drugje po svetu. Zgodovinsko gledano so bile od začetka 20. stoletja najbolj konkurenčne in kolesarsko navdahnjene države [[Belgija]], [[Francija]] in [[Italija]]. Po 2. svetovni vojni pa se je tekmovalno kolesarstvo razširilo še v druge države kot so [[Kolumbija]], [[Danska]], [[Nemčija]], [[Luksemburg]], [[Nizozemska]], [[Portugalska]] in [[Švica]]. Vendar se je z globalizacijo šport še bolj razširil po svetu v države kot so [[Kazakhstan]], [[Rusija]], [[Avstralija]], [[Južna Afrika]], [[Ekvador]], [[Nova Zelandija]], [[Irska]], [[Poljska]], [[Norveška]], [[Velika Britanija]], [[Slovaška]], [[Združene države Amerike|Združene države]] in tudi Slovenija, ki so vse sproducirale mnogo kolesarjev svetovnega ranga. === Ženske === Prve pionirske ženske dirke so potekale že konec 19. stoletja. Prva zabeležena ženska kolesarska dirka v Avstraliji je potekala že leta 1888 v [[Ashfield]]u. V 1890ih letih so bile v Združenih državah in Franciji priljubljene takoimenovane "šestdnevne dirke", kjer so ženske tekmovale na velodromih in cestah. Med najuspešnejšimi pionirkami je bila ameriška kolesarka [[Tillie Anderson]], ki je v svoji karieri zmagala na 123 od 130 dirk. Prvo uradno organizirana dirka je bilo francosko državno prvenstvo leta 1951. Pod okriljem UCI so prvič nastopile leta 1958 na svetovnem prvenstvu. == Kolesarski slovar == === Najbolj pogosto uporabljeni izrazi === * Ešelon – diagonalno stopničasta vožnja kolesarjev, za zaščito pred močnim bočnim vetrom. * Lead out – ekipa šprinta pred favoritom, da ga zaščiti pred vetrom in ta lažje odskoči. * Gruppeto – velika "avtobus" skupina kolesarjev na začelju zahtevnih gorskih etap. * Kriterij – dirka na zaprti kratki progi z več kratkimi krogi (800 metrov do 5 km). * Prolog – zelo kratek kronometer ali vožnja na čas (manj kot 8 km). * Flamme rouge – rdeči jezik, zastavica 1 kilometer pred ciljem. * Rikon – ogled ali preizkus trase ali vzpona pred dirko. * Peloton – glavnina, največja skupina kolesarjev. * Parkur – profil dirke oziroma etape. === Vrsta etapne dirke === {| |- valign = "top" | {| class="wikitable" |- ! scope="col" | Simbol ! scope="col" width=180px| Tip etape |- | [[File:Plainstage.svg|55px]] | align=center|Ravninska etapa |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Hillystage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Razgibana etapa |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Mediummountainstage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Hribovita etapa |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Mountainstage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Gorska etapa |} | {| class="wikitable" |- ! scope="col" | Simbol ! scope="col" width=180px| Tip etape |- | rowspan=2|[[File:Time Trial.svg|80px]] | align=center|Posamični kronometer<br><small>(posamična vožnja na čas)</small> |- | style="border-top-width:3px" align=center|Prolog<br><small>(zelo kratka vožnja na čas)</small> |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Team Time Trial Stage.svg|80px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Ekipni kronometer<br><small>(ekipna vožnja na čas)</small> |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Mountain Time Trial Stage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Gorski kronometer<br><small>(gorska vožnja na čas)</small> |} |} == Profesionalne zmage == Na seznamu je tudi vseh '''51''' slovenskih zmagovalcev, ki so skupno dosegli '''464''' profesionalnih zmag (do 27. avgusta 2026).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {{col-begin}} {{col-break|width=35%}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=30px|Uvr. ! scope="col" width=180px| Kolesar ! scope="col" width=50px| Zmage |- style="text-align:center;" | align=center|1. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] | '''278''' |- style="text-align:center;" | align=center|2. ! scope="row" | {{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] | '''165''' |- style="text-align:center;" | align=center|3. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] | '''163''' |- style="text-align:center;" | align=center|4. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] | '''162''' |- style="text-align:center;" | align=center|5. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] | '''159''' |- style="text-align:center;" | align=center|6. ! scope="row" | {{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] | '''158''' |- style="text-align:center;" | align=center| ! scope="row" | {{flagicon|GER}} [[André Greipel]] | '''158''' |- style="text-align:center;" | align=center|8. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] | '''150''' |- style="text-align:center;" | align=center|9. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] | '''148''' |- style="text-align:center;" | align=center|10. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] | '''147''' |- style="text-align:center;" | align=center|11. ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] | '''145''' |- style="text-align:center;" | align=center|12. ! scope="row" | {{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] | '''144''' |- style="text-align:center;" | align=center| ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] | '''144''' |- style="text-align:center;" | align=center|14. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] | '''133''' |- style="text-align:center;" | align=center|15 ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' | '''130''' |- style="text-align:center;" | align=center|16. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] | '''129''' |- style="text-align:center;" | align=center|17. ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] | '''128''' |- style="text-align:center;" | align=center|18. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Domingo Perurena]] | '''124''' |- style="text-align:center;" | align=center|19. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] | '''122''' |- style="text-align:center;" | align=center|20. ! scope="row" | {{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] | '''121''' |- style="text-align:center;" | align=center| ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] | '''121''' |- style="text-align:center;" | align=center|22. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] | '''117''' |- style="text-align:center;" | align=center|23. ! scope="row" | {{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] | '''112''' |- style="text-align:center;" | align=center|24. ! scope="row" | {{flagicon|EST}} [[Jaan Kirsipuu]] | '''111''' |- | colspan=3 align=center|'''. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .''' |- style="text-align:center;" | align=center|32. ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' | '''92''' |- style="text-align:center;" | align=center|38. ! scope="row"| {{flagicon|NED}} '''[[Dylan Groenewegen]]''' | '''82''' |- style="text-align:center;" | align=center|42. ! scope="row"| {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] | '''79''' |- style="text-align:center;" | align=center|43. ! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Remco Evenepoel]]''' | '''77''' |- style="text-align:center;" | align=center|44. ! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Tim Merlier]]''' | '''75''' |- style="text-align:center;" | align=center|65. ! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Jasper Philipsen]]''' | '''66''' |- style="text-align:center;" | align=center|74. ! scope="row"| {{flagicon|NED}} '''[[Mathieu van der Poel]]''' | '''62''' |- style="text-align:center;" | align=center|76. ! scope="row"| {{flagicon|DEN}} '''[[Nads Pedersen]]''' | '''61''' |- style="text-align:center;" | align=center|87. ! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Wout van Aert]]''' | '''57''' |- style="text-align:center;" | align=center|97. ! scope="row"| {{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' | '''54''' |- | colspan=3 align=center|Preostali slovenski kolesarji |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' | '''25''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' | '''19''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Grega Bole]]''' | '''19''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Borut Božič]] | '''19''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Kump]] | '''17''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' | '''12''' |} {{col-break|width=35%}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=30px|Uvr. ! scope="col" width=180px| Kolesar ! scope="col" width=50px| Zmage |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Simon Špilak]] | '''12''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Matej Mugerli]] | '''8''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gorazd Štangelj]] | '''7''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gregor Gazvoda]] | '''7''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jani Brajkovič|Janez Brajkovič]] | '''7''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jure Kocjan]] | '''6''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Matevž Govekar]]''' | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Martin Derganc]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jure Golčer]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Martin Hvastja]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Mitja Mahorič]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Uroš Murn]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tomaž Nose]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jan Polanc]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Saša Sviben|Sašo Sviben]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Robert Vrečer]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Andrej Hauptman]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Aldo Ino Ilešič]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gašper Katrašnik]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Kristijan Koren]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Boštjan Mervar]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Luka Pibernik]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tadej Valjavec]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]]''' | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Valter Bonča]] | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Dean Podgornik]] | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Kristjan Fajt]] | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Jakob Omrzel]]''' | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Branko Filip]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Matej Gnezda]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Blaž Jarc]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Igor Kranjec]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Boris Premužič]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Bogdan Ravbar]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Klemen Štimulak]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Zoran Klemenčič (kolesar)|Zoran Klemenčič]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gašper Švab (kolesar)|Gašper Švab]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Sandi Šmerc]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Baloh]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Mihael Štajnar]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tadej Križnar]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Roman Jermakov]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Velkovrh]]{{efn|name=a|[[Marko Velkovrh]] je dosegel najmanj 1 profesionalno zmago. Za več morebitnih zmag, podatki niso na voljo.}} | '''1''' |} {{col-break|width=30%}} {{col-end}} == Slovenske zmage == === Etapne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=225px colspan=2| Dirka ! scope="col" width=30px| Zmage ! scope="col" width=300px| Vsi zmagovalci |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | '''2''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | '''4''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2020, 2021, 2024, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | '''4''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2020, 2021, 2024) |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | '''2''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2022), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | '''4''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2022) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | '''3''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2023, 2025), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | '''2''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2018, 2021) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | '''4''' | align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2010), [[Primož Roglič|Roglič]] (2018, 2019), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | '''4''' | align=left|[[Jani Brajkovič|Brajkovič]] (2010), [[Primož Roglič|Roglič]] (2022, 2024), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2025) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | '''3''' | align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2015, 2017), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026) |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=225px colspan=2| Dirka ! scope="col" width=30px| Zmage ! scope="col" width=300px| Vsi zmagovalci |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:7px"|'''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | '''2''' | align=left|[[Matej Mohorič|Mohorič]] (2022), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | '''3''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023, 2025, 2026) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | '''5''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2020), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2024, 2025, 2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | '''5''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025) |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:7px"|'''[[Kolesarska klasika|Klasike]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | '''1''' | align=left|[[Jan Tratnik|Tratnik]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | '''4''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2024, 2025, 2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | '''1''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2021) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | '''1''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | '''2''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | '''1''' | align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2013) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | '''1''' | align=left|[[Grega Bole|Bole]] (2011) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | '''2''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | '''4''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2021, 2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | '''3''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=225px colspan=3| Dirka ! scope="col" width=30px| Zmage ! scope="col" width=165px| Vsi zmagovalci |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Olimpijske igre]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;"| '''—''' | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | '''1''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2020) |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Svetovno prvenstvo]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | '''2''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Evropsko prvenstvo]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | '''1''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2025) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |} == Opombe == {{Notelist}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://kolesarska-zveza.si/ Kolesarska zveza Slovenije] * [http://www.ecf.com/ Evropska kolesarska federacija] * [http://www.uci.ch/ Mednarodna kolesarska zveza] {{Olimpijski športi}} [[Kategorija:Športi]] [[Kategorija:Kolesarstvo|*]] ob7psspjqac6kxmzoyd6xwv8falf8qe Adžari 0 602121 6743703 6734151 2026-08-28T05:09:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743703 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Adžari | native_name = {{lang|ka|აჭარლები}} <br>{{Transliteration|ka|Ačarlebi}} | native_name_lang = | image = Georgians (212).jpg | image_caption = Plesoči Adžari | total = | regions = {{ikonazastave|Gruzija}}[[Gruzija]] (zlasti [[Adžarija]])<br> {{ikonazastave|Turčija}} [[Turčija]] | languages = adžarsko narečje [[Gruzinščina|gruzinskega]] jezika | religions = [[Adžarija]] (popis 2014):<br> 54,5% [[pravoslavje]]<br>39,8% [[islam]]<br>2,8% neverni<br>0,3% [[Armenska apostolska cerkev]]<br>1,3% druge vere<br>1,3% brez odgovora<ref name="pop">{{Navedi splet |url=http://pop-stat.mashke.org/georgia-religion2014b.htm |title=georgia-religion 2014 |accessdate=2026-05-05 |archive-date=2022-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220321204823/http://pop-stat.mashke.org/georgia-religion2014b.htm |url-status=dead }}</ref> }} '''Adžari''' ([[Gruzinščina|gruzinsko]]: აჭარლები, romanizirano: Ačarlebi), včasih napačno imenovani '''muslimanski Gruzinci''',{{efn|Zgodovinsko gledano je bila večina prebivalstva Adžarije krščanska, vendar se je zaradi dolgega obdobja turške vladavine, ki je aktivno diskriminirala kristjane, med Adžari uveljavil islam.{{sfn|Sanikidze|2018|p=249}} Po ponovni združitvi Adžarije z Gruzijo se je večina Adžarov vrnila h krščanstvu. Adžari so zdaj pretežno kristjani.}} so etnična skupina [[Gruzinci|Gruzincev]], avtohtonih v [[Adžarija|Adžarski regiji]] v jugozahodni [[Gruzija|Gruziji]]. Adžarska naselja so tudi v gruzinskih provincah Gurija, Kvemo Kartli in [[Kahetija|Kakheti]], pa tudi na več območjih sosednje [[Turčija|Turčije]]. Adžari so kljub dolgemu obdobju pod turško oblastjo ohranili svoje narečje gruzinskega jezika in gruzinske običaje.<ref>Gregory Jusdanis. ''"Belated Modernity and Aesthetic Culture"''. University of Minnesota Press: 1991, str. 17</ref> V popisu prebivalstva leta 1926 so bili opredeljeni kot posebna etnična skupina. V popisu prebivalstva leta 1939 so bili vključeni v kategorijo Gruzincev.<ref name="Toft2003">{{navedi knjigo |last=Toft |first=Monica Duffy |author-link= |url=http://ndl.ethernet.edu.et/bitstream/123456789/2171/1/32.pdf.pdf |title=The Geography of Ethnic Violence: Identity, Interests, and the Indivisibility of Territory |date=2003 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-12383-7 |language=en |page=108 |archive-date=2026-05-19 |access-date=2026-05-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260519203711/http://ndl.ethernet.edu.et/bitstream/123456789/2171/1/32.pdf.pdf |url-status=dead }}</ref> Od gruzinske neodvisnosti se ima večina Adžarov za Gruzince.{{sfn|George|2009|p=183}}<ref name=Nodia2006>{{navedi knjigo |last1=Nodia |first1=Ghia |url=https://core.ac.uk/download/pdf/11871213.pdf |title=The Political Landscape of Georgia: Political Parties: Achievements, Challenges and Prospects |last2=Scholtbach |first2=Álvaro Pinto |date=2006 |publisher=Eburon Uitgeverij B.V. |isbn=978-90-5972-113-5 |page=10 |language=en |author-link=}}</ref> Nekateri deli gruzijske družbe na Adžare še vedno gledajo kot na muslimanske Adžare in drugorazredne poturčene Gruzince. <ref>{{navedi splet |title=Ajarians {{!}} Encyclopedia.com |url=https://www.encyclopedia.com/places/commonwealth-independent-states-and-baltic-nations/cis-and-baltic-political-geography/ajarians |access-date=2023-10-25 |website=www.encyclopedia.com}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=de Waal |first=Thomas | author-link= | url=https://books.google.com/books?id=8dp1DwAAQBAJ |title=The Caucasus: An Introduction |year=2019 |publisher=Oxford University Press|edition=2 |isbn=978-0-19-068311-5 |language=en |page=149}}</ref><ref name="Toft2003" /><ref>{{navedi splet |title=Toward Inclusion: Understanding the Path to Unity in Georgia |url=https://civil.ge/archives/562740 |date=11 October 2023 |website=Civil Georgia |access-date=26 January 2024 |quote=}}</ref><ref>{{cite journal |last=Zviadadze |first=Sophie |title=The Unbearable Lightness of Being Muslim and Georgian: Religious Transformation and Questions of Identity among Adjara's Muslim Georgians |url=https://link.gale.com/apps/doc/A566112065/AONE?sid=bookmark-AONE&xid=17363fc7 |journal=Region: Regional Studies of Russia, Eastern Europe, and Central Asia |volume=7 |issue=1 |page=36 |date=January 2018 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Zgodovina== [[Slika:Adjarian men's clothing.jpg|alt=|left|thumb|200px|Zgodovinska adžarska moška oprava in orožje]] Adžari so bili, tako kot druge etnične skupine Gruzincev, sprva večinoma kristjani.<ref>{{navedi splet|url=https://www.advantour.com/georgia/adjara/culture.htm|title=Culture of Adjara|access-date=27 July 2024}}</ref> Po dvesto letih osmanske islamske vladavine, ki je izvajala diskriminatorno politiko proti kristjanom,<ref>Gregory Jusdanis. ''"Belated Modernity and Aesthetic Culture"''. University of Minnesota Press: 1991, str. 17</ref><ref>Julie Crea Dunbar. ''"Exploring World History Through Geography From the Cradle of Civilization to a Globalized World"'', The Advance of the Ottomans, Bloomsbury Publishing, 2022</ref> so se postopoma spreobrnili v islam.{{sfn|George|2009|pp=99–100}}<ref>{{navedi knjigo |last1=Bennigsen |first1=Alexandre |url=https://books.google.com/books?id=nO0NAQAAMAAJ |title=Muslims of the Soviet Empire: A Guide |last2=Wimbush |first2=S. Enders |date=1986 |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33958-4 |pages=207 |language=en}}</ref> Najprej se je spreobrnilo plemstvo,{{sfn|Sanikidze|2018|p=249}} do konca osemnajstega stoletja pa vsi.{{sfn|Sanikidze|2018|p=249}} Med [[Krimska vojna|krimsko vojno]] 1853–1856 in [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turško vojno 1877–1878]] so se mnogi Adžari, tako kot drugi osmanski podložniki, borili na strani Osmanov.{{sfn|Sanikidze|2018|p=249}} Med širjenjem [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] je bilo Osmansko cesarstvo skladno z Berlinskin sporazumom leta1878 prisiljeno Adžarijo prepustiti Rusiji.{{sfn|Hoch|Kopeček|2011|p=7}} Ruske oblasti so sprva spodbujale izseljevanje Adžarov in muslimanom dovolile, da prodajo svoje premoženje in zapustijo državo, zaradi česar se je veliko muslimanov preselilo v Osmansko cesarstvo.{{sfn|Sanikidze|2018|p=250}} Ruske oblasti so nato z gradnjo [[mošeja|mošej]] in [[Medresa|medres]] poskušale pridobiti zvestobo lokalnih muslimanov, saj so menile, da je bolje, da te verske ustanove delujejo pod strogim nadzorom države. Muslimanom je bil kljub temu še vedno prepovedan študij v muslimanskih državah.{{sfn|Sanikidze|2018|p=250}} Posledično se je veliko Adžarov vrnilo v Adžarijo.{{sfn|Sanikidze|2018|p=250}} Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] je Adžarija leta 1918 postala del neodvisne Gruzijske demokratične republike. Aprila 1918 je Osmansko cesarstvo napadlo Gruzijo in zavzelo [[Batumi]]. 4. junija 1918 je bil podpisan Batumski sporazum, po katerem je bila Gruzija prisiljena prepustiti Adžarijo Osmanskemu cesarstvu.<ref>{{cite journal|last=Varshalomidze|first=Archil|date=2019|title=South-Western Georgia (Ajara) within the Geostrategic Interests of the Ottoman Empire in the First Quarter of XX Century|journal=Herald of Oriental Studies|url=https://hos.openjournals.ge/index.php/hos/article/download/2805/2955}}</ref> Kmalu po porazu v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so se morali Osmani umakniti z zasedenega ozemlja.<ref>{{cite journal|last=Saparov|first=Arsène|date=March 2012|title=Why Autonomy? The Making of Nagorno-Karabakh Autonomous Region 1918–1925|journal=Europe-Asia Studies|volume=64|issue=2|page=284|url=https://www.jstor.org/stable/41478346|doi=10.1080/09668136.2011.642583|jstor=41478346 |s2cid=154783461 |url-access=subscription}}</ref> Adžarijo je začasno okupirala [[Kraljevina Velika Britanija|Velika Britanija]].<ref>{{cite journal|last=Rose|first=John D.|date=April 1980|title=Batum as Domino, 1919–1920: The Defence of India in Transcaucasia|journal=The International History Review|volume=2|issue=2|page=266|url=https://www.jstor.org/stable/40105753|doi=10.1080/07075332.1980.9640214|jstor=40105753 |url-access=subscription}}</ref> V tem času jo je vodil ugleden adžarski aktivist Memed Abašidze, ki je 31. avgusta 1919 organiziral Kongres predstavnikov muslimanskih Gruzincev. Kongres je sprejel resolucijo v podporo ponovni združitvi z Gruzijo in izvolil delegacijo gruzinskih muslimanov, ki je zastopala muslimanske Gruzince v odnosih do britanske uprave.<ref>{{navedi splet |title=მემედ აბაშიძე (ბეგი)|url=http://www.nplg.gov.ge/bios/ka/00000954/|access-date=2024-07-27 |publisher=National Parliamentary Library of Georgia}}</ref> [[Slika:First Georgian female pilot Fadiko Gogitidze.jpg|thumb|upright|Adžarka Fadiko Gogitidze, pionirka gruzinskega letalstva]] Britanska administracija je 20. julija 1920 Adžarijo prepustila Demokratični republiki Gruziji.<ref name=experiment>{{navedi knjigo|access-date=2022-09-05|date=2017|edition=1st|first1=Eric|isbn=978-1-78699-092-1|last1=Lee|location=[[London]]|pages=135|publisher=ZED Books|title=The Experiment: Georgia's Forgotten Revolution 1918-1921|url=https://www.bloomsburycollections.com/book/the-experiment-georgia-s-forgotten-revolution-19181921/}}</ref><ref>{{cite journal|last=Rose|first=John D.|date=April 1980|title=Batum as Domino, 1919–1920: The Defence of India in Transcaucasia|journal=The International History Review|volume=2|issue=2|page=286|url=https://www.jstor.org/stable/40105753|doi=10.1080/07075332.1980.9640214|jstor=40105753 |url-access=subscription}}</ref> Po napadu [[Rdeča armada|Rdeče armade]] na Gruzijo je bila Adžariji podeljena avtonomija, skladna z gruzinsko ustavo, sprejeto februarja 1921.<ref name=constitution1921>{{navedi splet| url=https://matiane.wordpress.com/2012/09/04/constitution-of-georgia-1921/ | title=Constitution Of Georgia (1921), Article 107| date=4 September 2012|publisher=Matiane |access-date=2022-09-05}}</ref> Adžarija je bila kasneje v skladu s Karskim sporazumom, sklenjenim leta 1921 med Sovjetsko zvezo in Osmanskim cesarstvom, priključena Sovjetski Gruziji. Sporazum je zahteval, da imajo Adžari upravno avtonomijo in pravico do razvoja lastne kulture, lastne vere in lastne agrarne politike.{{sfn|George|2009|p=105}}{{sfn|George|2009|p=100}} Versko prakso je sovjetska ateistična ideologija ne glede na to zavirala. V dvajsetih letih 20. stoletja so se Adžari uprli sovjetskim protiislamskim dejavnostim in [[Kolektivizacija v Sovjetski zvezi|kolektivizaciji]].{{sfn|George|2009|p=105}} Aprila 1929 se je v gorskih predelih Adžarije začela oborožena vstaja, ki jo je sovjetska vojska hitro zatrla.<ref>Peter Malcolm Holt, Ann K. S. Lambton, Bernard Lewis (1977), The Cambridge history of Islam, str. 639. Cambridge University Press, {{ISBN|0-521-29136-4}}</ref> Gruzinsko prebivalstvo Adžarije so na splošno imenovali muslimanski Gruzinci, dokler jih sovjetski popis prebivalstva leta 1926 ni navedel kot Adžare, ločene od ostalih Gruzincev, saj jih je so jih našteli kar 71.426.<ref>{{navedi splet|url=https://www.marxists.org/history/ussr/government/1946/population.pdf|title=The Population of the Soviet Union: History and Prospects|last=Lorimer|first=Frank|date=1946}}</ref> V poznejših sovjetskih popisih so jih šteli skupaj z drugimi Gruzinci. Vprašanje o veri je bilo po letu 1937 v sovjetskih popisi preivalstva izpuščeno.<ref name=Volkov>[https://demoscope.ru/weekly/knigi/polka/gold_fund08.html A.&nbsp;G.&nbsp;Volkov ''Census of 1937 Facts and Fictions''], originally published in Перепись населения СССР 1937 года. История и материалы/Экспресс-информация. Серия «История статистики». Выпуск 3–5 (часть II). М., 1990/ str. 6–63</ref> Med razpadom ZSSR je ponovno postalo aktualno vprašanje adžarske verske identitete.{{sfn|George|2009|p=121}} Islamska verska praksa je postala kulturna norma, ponovno so se odprle medrese in iz mošej se je spet razlegal poziv k molitvi.{{sfn|George|2009|p=121}} Lokalni voditelj Aslan Abašidze je izkoristil islamski preporod za doseganje svojih političnih ciljev.{{sfn|George|2009|p=121}} Po vzpostavitvi gruzinske neodvisnosti je prvi gruzinski predsednik Zviad Gamsahurdija leta 1991 imenoval Abašidzeja za predsednika adžarskega parlamenta.<ref>{{navedi splet|title=Adjara Celebrates Abashidze's Departure |date=6 May 2004 |url=https://civil.ge/archives/105875}}</ref> Abašidze je izkoristil nemire, ki jih je povzročila gruzijska državljanska vojna, vojna v [[Abhazija|Abhaziji]] in [[Južna Osetija|Južni Osetiji]], ter enostransko prevzel oblast brez formalnega dogovora in začel zadrževati davčne prihodke ter si prisvajati precejšnje adžarsko bogastvo.{{sfn|George|2009|p=121}}{{sfn|George|2009|p=123}} Hadži Mahmud Kamašidze, glavni mufti Adžarije, je podpiral Abašidzeja v njegovem boju za oblast,{{sfn|George|2009|p=175}} ko je slednji dosegel svoje cilje pa je prenehal uporabljati muslimansko gibanje v svojo korist.{{sfn|George|2009|p=121}}{{sfn|George|2009|pp=122–123}} Adžarska kriza leta 2004 je privedla do odstopa Aslana Abašidzeja, potem ko je maja 2004 v Batumiju na tisoče Adžarov protestiralo proti njegovi vladavini. Gruzijski predsednik Mihail Sakašvili je ob tem simbolično izjavil: ''"Abašidze je pobegnil, Adžarija je svobodna"''.<ref>{{navedi splet|url=https://civil.ge/archives/105865|title= Abashidze Flees Georgia|date=6 May 2004}}</ref> ==Religija== V 16. stoletju so bili prebivalci Adžarije večinoma kristjani. Do konca 18. stoletja so bili večinoma muslimani.{{sfn|Sanikidze|2018|p=249}} Po sklenitvi [[Berlinski sporazum (1878)|Berlinskega sporazuma]] leta 1878 je Adžarija v skladu s sporazumom pripadla [[Ruski imperij|Ruskemu carstvu]]. Adžari muslimanske veroizpovedi so imeli možnost oditi v Turčijo.{{sfn|Hoch|Kopeček|2011|p=7}} Sledil je pritok kristjanov iz Kahetija, kar je povzročilo spremembo verske slike pokrajine.{{sfn|Hoch|Kopeček|2011|p=7}} Ruske oblasti so podpirale misijonarska prizadevanja [[Ruska pravoslavna cerkev|Ruske pravoslavne cerkve]], a so si hkrati prizadevale pridobiti zvestobo muslimanskih Adžarov z gradnjo mošej in medres ter podporo lokalne muslimanske duhovščine.{{sfn|Sanikidze|2018|p=250}} Posledično so se nekateri adžarski izseljenci, imenovani Muhadžirji, vrnili v Adžarijo.{{sfn|Sanikidze|2018|p=250}} Razpad [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] in gruzijska neodvisnost sta privedla do ponovnega zanimanja za vero, vključno z islamom.{{sfn|George|2009|p=121}} Med vlado Zviada Gamsakurdija se je pojavil pritisk za pokristjanjevanje muslimanskih Adžarov, zlasti med mladimi.{{sfn|Sanikidze|2018|p=255}}<ref>{{Cite journal |last1=Köksal |first1=Pınar |last2=Aydıngün |first2=Ayşegül |last3=Gürsoy |first3=Hazar Ege |title=Religious Revival and Deprivatization in Post-Soviet Georgia: Reculturation of Orthodox Christianity and Deculturation of Islam |url=https://www.cambridge.org/core/journals/politics-and-religion/article/abs/religious-revival-and-deprivatization-in-postsoviet-georgia-reculturation-of-orthodox-christianity-and-deculturation-of-islam/3733FD242B3627BF8509F501F522E0B3 |journal=Politics and Religion |year=2019 |language=en |volume=12 |issue=2 |pages=317–345 |doi=10.1017/S1755048318000585 |s2cid=150339133 |issn=1755-0483|url-access=subscription |hdl=11511/41757 |hdl-access=free }}</ref><ref>{{Cite journal |last=Kahraman |first=Alter |date=2021 |title=Azeris and Muslim Ajarians in Georgia: The Swing between Tolerance and Alienation |url=https://www.cambridge.org/core/product/identifier/S0090599220000070/type/journal_article |journal=Nationalities Papers |language=en |volume=49 |issue=2 |pages=308–325 |doi=10.1017/nps.2020.7 |s2cid=225548999 |issn=0090-5992|url-access=subscription |hdl=11492/4926 |hdl-access=free }}</ref><ref>{{navedi splet |last=Refugees |first=United Nations High Commissioner for |title=Refworld {{!}} World Directory of Minorities and Indigenous Peoples - Georgia : Ajarians |url=https://www.refworld.org/docid/49749d1ec.html |access-date=2023-10-25 |website=Refworld |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2015-06-19 |title=Ajarians |url=https://minorityrights.org/minorities/ajarians/ |access-date=2023-10-25 |website=Minority Rights Group |language=en-GB}}</ref><ref>George Sanikidze and Edward W. Walker (2004), ''Islam and Islamic Practices in Georgia.'' Berkeley Program in Soviet and Post-Soviet Studies. [[University of California]], Berkeley Institute of Slavic, East European, and Eurasian Studies.</ref> Po popisu prebivalstva leta 2014 je bilo takrat 54,5 % Adžarov pravoslavnih kristjanov.<ref name="pop"/><ref name="geostat.ge">National Statistics Office of Georgia. [http://www.geostat.ge/cms/site_images/_files/english/census/2014/22_Population%20by%20regions%20and%20religion.xls Population Census 2014: Population by Regions and Religion] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160914035909/http://www.geostat.ge/cms/site_images/_files/english/census/2014/22_Population%20by%20regions%20and%20religion.xls |date=14 September 2016 }}. Pridobljeno 6. maja 2016</ref> V nekaterih občinah so večino tvorili muslimani. V občini Khulo jih je bilo 94,6 %, v občini Šuahevi 74,4 %, v občini Keda 62,1 % in v občini Helvačauri 56,3 %. V občinah Batumi in Kobuleti so muslimani predstavljali manjšino s 25,4 % oziroma 28,8 %.<ref>{{navedi splet |title=Religious composition of Georgia 2014 |url=http://pop-stat.mashke.org/georgia-religion2014b.htm |access-date=2024-03-29 |website=pop-stat.mashke.org |archive-date=2022-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220321204823/http://pop-stat.mashke.org/georgia-religion2014b.htm |url-status=dead }}</ref> ==Jezik== Adžari govorijo adžarščino, gruzijsko narečje, sorodno tistemu, ki ga govorijo v sosednji provinci Gurija, vendar s številnimi turškimi izposojenkami. Adžarščina ima veliko skupnih značilnosti z mingrelščino in lazščino, ki sta sestrski gruzijščini in sta vključeni v [[kartvelska jezikovna |kartvelsko]] jezikovno skupino.<ref>{{navedi splet |url=https://www.encyclopedia.com/places/commonwealth-independent-states-and-baltic-nations/cis-and-baltic-political-geography/ajarians |title=Ajarians|website=Encyclopedia.com|access-date=2025-12-06}}</ref> ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{navedi knjigo|last=George| first=Julie A.|year=2009| title= The Politics of Ethnic Separatism in Russia and Georgia |url=https://archive.org/details/politicsofethnic0000geor| isbn=978-0-230-61359-1 |publisher = Palgrave Macmillan| doi= 10.1057/9780230102323}} * {{Cite journal |date=2011 |title=Transforming Identity of Ajarian Population |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=35267 |journal=ALPPI Annual of Language & Politics and Politics of Identity |language=English |volume=V |issue=5 |pages=57–72 |issn=1803-1757 |first1=Tomáš |last1= Hoch |first2= Vincent |last2=Kopeček}} * {{Cite journal |last=Sanikidze |first=George |date=2018-04-01 |title=Muslim Communities of Georgia: Old Problems and New Challenges |url=https://www.scienceopen.com/hosted-document?doi=10.13169/islastudj.4.2.0247 |journal=Islamophobia Studies Journal |volume=4 |issue=2 |pages=247–265 |doi=10.13169/islastudj.4.2.0247 |issn=2325-8381|url-access=subscription |doi-access=free }} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Etnične skupine]] [[Kategorija:Gruzija]] [[Kategorija:Turčija]] i4g9ru48jc44by1m7qbij220ifhh5u9 Alessandro Quinzi 0 606058 6743714 6718479 2026-08-28T06:37:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743714 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Alessandro (Saša) Quinzi''', [[Slovenci|slovenski]] [[umetnostni zgodovinar]], [[publicist]], * [[3. november]] [[1972]], [[Gorica]]. == Življenje in delo == Alessandro Quinzi, poznan tudi kot Saša, se je rodil v [[Gorica|Gorici]], kjer je obiskoval obvezne šole v slovenskem učnem jeziku, nato se je vpisal na slovenski [[Klasični licej (Italija)|klasični licej]] Primož Trubar v Gorici, kjer je maturiral leta 1991. Študij je nadaljeval na [[Univerza v Vidmu|Univerzi v Vidmu]] na fakulteti za Ohranjanje kulturne dediščine in diplomiral leta 1995 (ocena 110/110 z odliko), pisal je diplomsko delo z naslovom ''Architettura gotica nei vicariati dell’abbazia di Rosazzo'' (Gotika v vikariatih opatije Rosazzo).<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/27607555#full</ref> Zaključil je tudi triletno diplomo iz umetnostne zgodovine na [[Univerza v Vidmu|Univerzi]] [[Univerza v Vidmu|v Vidmu]] leta 1999 z diplomo ''La scultura quattrocentesca nella basilica Eufrasiana'' (Kiparstvo 15. stoletja v Eufrazijanski baziliki). Od šolskega leta 1996/97 je poučeval zgodovino umetnosti na liceju Primož Trubar v Gorici, istočasno je v šolskem letu 1999/2000 poučeval italijanščino na slovenskem učiteljišču Simon Gregorčič v [[Gorica|Gorici]]. Bil je zunanji sodelavec na [[Univerza v Trstu|Univerzi v Trstu]], kjer je predaval o zgodovini srednjeveške umetnosti. Od leta 2003 je redno zaposlen kot [[kustos]] Pokrajinskih muzejev v Gorici (''Musei Provinciali di Gorizia'').<ref>https://slovenskaskupnost.org/wp-content/uploads/2022/05/Alessandro_Quinzi_Curriculum.pdf</ref><ref>{{Citat |last=krajina |first=TGR Furlanija Julijska |title=Enotna muzejska karta |date=2021-04-28 |url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2021/04/tdd-goriski-muzeji-enotna-karta-quinzi-6c0e5ecd-b335-4775-bfab-f9c7de76f9ab.html |access-date=2026-07-26 |language=sl}}</ref> Saša Quinzi je izredno ploden publicist,<ref>{{Navedi splet |last=quinzi |first=alessandro saša |title=Alessandro Saša Quinzi - Independent Researcher |url=https://gorizia.academia.edu/Sa%C5%A1aQuinzi |access-date=2026-07-26 |website=gorizia.academia.edu |language=en}}</ref> saj redno sodeluje z marsikaterim časopisom in revijo, kot so [[Primorski dnevnik]], [[Novi glas]], [[Mladika (revija)|Mladika]],<ref>{{Navedi splet |title=Mladika 5/2026 |url=https://www.mladika.com/izdelek/mladika-5-2026/ |access-date=2026-07-26 |website=Mladika |language=sl-SI}}</ref> [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]],<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/30829569</ref> Acta historiae artis Slovenica,<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/13298989</ref> in mnogimi drugimi.<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/244801792</ref> Sodeloval je tudi v mnogih zbornikih in sestavil je več razstavnih katalogov ob najrazličnejših razstavah.<ref>{{Citat |last=Slovenija |first=MMC RTV |title=TDD predstavlja – Saša Quinzi |url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tdd-predstavlja/174466709 |access-date=2026-07-26 |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Alessandro Quinzi - tutte le mostre e gli eventi che ha curato |url=https://www.finestresullarte.info/curatori/alessandro-quinzi |access-date=2026-07-26 |website=www.finestresullarte.info |language=it}}</ref> Saša Quinzi redno predava o zgodovini umetnosti in večkrat ga vabijo, da razkrije slovenske umetnike, ki so delovali na ozemlju, ki je zdaj v [[Italija|Republiki Italiji]].<ref>{{Navedi splet |last=Peterle |first=Terry |date=2019-10-06 |title=Guido Cecere e Alessandro Quinzi raccontano Oscura Camera di Scabar |url=https://www.themammothreflex.com/report/2019/10/06/mostra-scabar-gorizia/ |access-date=2026-07-26 |website=TheMammoth'sReflex |language=it-IT}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-26 |title=I grandi pittori del Settecento a Gorizia, un mondo d'arte tra Venezia e Vienna |url=https://www.ilgoriziano.it/articolo/gorizia-ospita-grandi-pittori-settecento-mondo-arte-venezia-impero-14-dicembre-2023 |access-date=2026-07-26 |website=Il Goriziano |language=IT}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Administrator |first=Od |date=2025-11-15 |title=Saša Quinzi: Tone Kralj v primorskih cerkvah – Župnije Nova Gorica, Kapela, Solkan, Kromberk in Vogrsko |url=https://zng.si/2025/11/15/sasa-quinzi-tone-kralj-v-primorskih-cerkvah/ |access-date=2026-07-26 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ognjišče |first=Radio |date=2011-05-06 |title=Gabršček, Špelič, Bratož, Quinzi in Bolčina o papeževem obisku v Ogleju |url=https://radio.ognjisce.si/sl/118/aktualno/4186/gabrscek-spelic-bratoz-quinzi-in-bolcina-o-papezevem-obisku-v-ogleju.htm |access-date=2026-07-26 |website=Radio Ognjišče |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-26 |title=Castello Rihemberk, riapre al pubblico la cappella del XIII secolo |url=https://www.ilgoriziano.it/articolo/castello-rihemberk-riapre-pubblico-cappella-xiii-secolo-24-aprile-2023 |access-date=2026-07-26 |website=Il Goriziano |language=IT}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Naša arhitektura je na spletu_L’architettura slovena ora su internet – dom |url=https://www.dom.it/nasa-arhitektura-je-na-spletu_larchitettura-slovena-ora-su-internet/ |access-date=2026-07-26 |language=it-IT}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=TrArS |url=https://www.trars.eu/article.php?id=51&page=4&lang=4 |access-date=2026-07-26 |website=www.trars.eu}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Redakcija |date=2021-12-09 |title=Slika Gorice predvsem črna |url=https://novimatajur.it/attualita/slika-gorice-predvsem-crna.html |access-date=2026-07-26 |website=Novi Matajur |language=sl-SI}}</ref> Več let je tudi kustos Attemsove palače v Gorici<ref>{{Navedi splet |date=2012-11-19 |title=I palazzi Attems non sono di Pacassi |url=https://www.ilpiccolo.it/cronaca/i-palazzi-attems-non-sono-di-pacassi-c4ly4srt |access-date=2026-07-26 |website=Il Piccolo |language=it}}</ref> (saj spada pod goriške pokrajinske muzeje).<ref>{{Navedi splet |last=Cerkev |first=Katoliška |title=Svetoletna razstava Odsevi upanja v koprski škofiji še do sredine junija |url=https://katoliska-cerkev.si/svetoletna-razstava-odsevi-upanja-v-koprski-skofiji-se-do-sredine-junija |access-date=2026-07-26 |website=Katoliška Cerkev v Sloveniji |language=sl}}</ref> Postavlja zanimive razstave, ki odkrivajo umetniško energijo preteklih rodov.<ref>{{Navedi splet |title=Nuovi restauri e nuove ricerche sulla scultura lignea friulana |url=http://dium.uniud.it/it/notizie-ed-eventi/eventi/nuovi-restauri-e-nuove-ricerche-sulla-scultura-lignea-friulana-presentazione-17-novembre/ |access-date=2026-07-26 |website=dium.uniud.it}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=RazUme |url=https://razume.si/s/1jU5PYq2vC6HeBQVicgsZn?at=7D1BQoYo7yM9tFg2m8NsHS |access-date=2026-07-26 |website=razume.si }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=https://musei.regione.fvg.it/it/gorizia-storia-di-una-citta-102116 |url=https://musei.regione.fvg.it/it/gorizia-storia-di-una-citta-102116 |access-date=2026-07-26 |website=musei.regione.fvg.it |language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2016-05-08 |title=Giuseppe Tominz nelle ricerche di Alessandro Quinzi |url=https://www.ilpiccolo.it/cronaca/giuseppe-tominz-nelle-ricerche-di-alessandro-quinzi-kiwtlnxp |access-date=2026-07-26 |website=Il Piccolo |language=it}}</ref> Predstavlja knjige o umetnikih, ki svojčas niso bili dovolj obravnavani in skoraj zapostavljeni.<ref>{{Citat |last=Štokelj |first=Niko |title=Ob 90. jubileju poklon Jošku Vetrihu z izdajo jagodnega izbora njegovih kritik |date=2026-03-31 |url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2026/03/ob-90-jubileju-poklon-josku-vetrihu-z-izdajo-jagodnega-izbora-njegovih-kritik-8adb1a2c-98e7-47cf-84f6-f7bed8127912.html |access-date=2026-07-26 |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=GO – Sakralne slike Toneta Kralja – odprtje razstave – NŠK |url=https://knjiznica.it/events/go-sakralne-poslikave-toneta-kralja-odprtje-razstave/ |access-date=2026-07-26 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Prinčič {{!}} |first=Vili |title=Ne samo zbirka kritik, temveč tudi avtobiografija |url=https://www.primorski.eu/goriska/ne-samo-zbirka-kritik-temvec-tudi-avtobiografija-KX2154378 |access-date=2026-07-26 |website=www.primorski.eu |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2022-05-06 |title=Presentazione a Gorizia del volume “La protezione dei monumenti e delle opere d’arte in Friuli e Venezia Giulia nella seconda guerra mondiale” – Società di Minerva |url=https://www.societadiminerva.it/demo/2022/05/06/presentazione-a-gorizia-del-volume-la-protezione-dei-monumenti-e-delle-opere-darte-in-friuli-e-venezia-giulia-nella-seconda-guerra-mondiale/ |access-date=2026-07-26 |language=it-IT}}</ref> == Sklici == {{refsez}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Quinzi, Alessandro}} [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Goriški Slovenci]] ejhnbi7ely19sfcao7lp9q8klx1yjc8 Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2026) 0 606212 6743468 6736448 2026-08-27T12:05:48Z VidicK01 193275 nov kandidat Gregor Novak (Prerod), 27.8. 6743468 wikitext text/x-wiki {{aktualno||volitve}} {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Ljubljana 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Blason_ville_si_Ljubljana_(Slovénie).svg|40px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Zoran Janković]] | before_party = skupina volivcev | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana 2026''' bodo redne volitve [[Župan Ljubljane|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === 8. julija 2026 je [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september 2026, na ta dan bo Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Napovedi kandidatur === ==== Kandidature za župana ==== V intervjuju za tednik [[Demokracija (revija)|Demokracija]], objavljenem 2. aprila 2026, je župansko kandidaturo oznanil mestni svetnik [[Aleš Primc]].<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Janša |first=Petra |date=2026-04-11 |title=(INTERVJU) Aleš Primc: »Jaz bom kandidiral. In grem na zmago. Skrajni čas je, da Ljubljančani dobijo župana, ki bo delal zanje in ne samo zase!« |url=https://demokracija.si/fokus/intervju-ales-primc-jaz-bom-kandidiral-in-grem-na-zmago-skrajni-cas-je-da-ljubljancani-dobijo-zupana-ki-bo-delal-zanje-in-ne-samo-zase/ |access-date=2026-08-03 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref> Za župana je kandidiral že na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|volitvah leta 2022]] in zasedel tretje mesto, s 6,95 odstotka glasov pa dosegel najboljši rezultat med kandidati desnosredinskih strank.<ref>{{Navedi splet |date=2022-12-12 |title=Izidi glasovanja za mestno občino Ljubljana |url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/lv2022/#/obcine/ljubljana/rezultati |access-date=2026-07-30 |website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Janković že šestič do zmage, večine v mestnem svetu ne bo imel |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lokalne-volitve-2022/mestne-obcine/ljubljana/jankovic-ze-sestic-do-zmage-vecine-v-mestnem-svetu-ne-bo-imel/648071 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Od februarja 2023 do junija 2026 je nato Primc pred [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljanskim magistratom]] organiziral in vodil 32 protestnih shodov proti kanalu C0 in Jankovićevi politiki.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=A. S. , M. Z. , G. |title=Mestni svet potrdil izplačilo nagrad vodstvu ZD-ja Ljubljana; pred magistratom protest |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/mestni-svet-potrdil-izplacilo-nagrad-vodstvu-zd-ja-ljubljana-pred-magistratom-protest/659295 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last= |date=2024-10-01 |title=[Video] “Ustavite ta zgrešeni kanal,” je bilo slišati na shodu proti Jankovićevi zastrupitvi vode {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/video-ustavite-ta-zgreseni-kanal-je-bilo-slisati-na-shodu-proti-jankovicevi-zastrupitvi-vode/ |access-date=2026-07-30 |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=ninzoh |date=2026-06-22 |title=Danes že 32. shod za zaščito pitne vode pred Jankovićevim kanalom C0 {{!}} Nova24TV |url=https://nova24tv.si/danes-ze-32-shod-za-zascito-pitne-vode-pred-jankovicevim-kanalom-c0/ |access-date=2026-07-30 |language=sl-SI}}</ref> 8. maja 2026 je svojo vnovično kandidaturo napovedal mestni svetnik [[Jasmin Feratović]], sicer predsednik [[Piratska stranka Slovenije|Piratske stranke]]. K sodelovanju je povabil tudi druge civilne iniciative in stranke ljubljanske opozicije ter izrazil prepričanje, da so Pirati edina sila, ki je »zmožna ogroziti primat Zorana Jankovića«.<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Feratović: Pirati edina opozicijska sila, ki je zmožna ogroziti Jankovićev primat {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/feratovic-pirati-edina-opozicijska-sila-ki-je-zmozna-ogroziti-jankovicev-primat.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Aktualni župan [[Zoran Janković]] je kandidaturo za nov mandat oznanil istega dne na slavnostni seji ob prazniku osvoboditve Ljubljane. V nagovoru je dejal, da odločitev ni bila lahka in je trajala dolgo, a da ga k temu veže odgovornost. Za položaj kandidira že sedmič.<ref name=":4">{{Navedi splet |title='Ljubljankovič': je 20-letni primat na čelu občine prednost ali slabost? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-20-letni-primat-na-celu-obcine-prednost-ali-slabost.html |access-date=2026-07-30 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Janković: Novembra bom kandidat za župana Ljubljane |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/jankovic-novembra-bom-kandidat-za-zupana-ljubljane/781577 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Na družbenem omrežju Instagram je 14. junija 2026 vstop v župansko tekmo naznanil vplivnež Aleksandar Repić.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić nam je potrdil: podaja se v boj za ljubljanskega župana |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nam-je-potrdil-podaja-se-v-boj-za-ljubljanskega-zupana |access-date=2026-07-30 |website=slovenskenovice.delo.si |language=sl}}</ref> Repić je v obdobju pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] ostro nasprotoval nadaljevanju vladanja [[Robert Golob|Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet |title=Dosje Nepridiprav: Golob proti Repiću |url=https://www.planet-tv.si/clanek/dosje-nepridiprav-golob-proti-repicu/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Kaj je povedal Aleksander Repić za Planet, preden so ga aretirali na Brniku: Preko posrednika so me kontaktirali ljudje iz Svobode … |url=https://www.planet-tv.si/clanek/kaj-je-povedal-aleksander-repi%C4%87-za-planet-preden-so-ga-aretirali-na-brniku-preko-posrednika-so-me-kontaktirali-ljudje-iz-svobode/ |access-date=2026-07-30 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref> Kandidiral bo kot neodvisni kandidat s sloganom ''Ljubljana Ljubljančanom'' ter ustanovil svojo listo za mestni svet.<ref>{{Navedi splet |title=Aleksandar Repić v boj proti Zoranu Jankoviću: kandidiral bo za župana Ljubljane |url=https://siol.net/novice/slovenija/aleksandar-repic-v-boj-proti-zoranu-jankovicu-kandidiral-bo-za-zupana-ljubljane-696391 |access-date=2026-07-30 |website=siol.net |language=sl}}</ref> 3. julija 2026 je župansko kandidaturo oznanil Mihael Jarc, predsednik zunajparlamentarne stranke [[Stranka slovenskega naroda|SSN]], ki bo kandidiral z [[Lista za čisto pitno vodo|Listo za čisto pitno vodo]]. V predstavitvi programskih izhodišč je izpostavil ureditev Stanežič, kanala C0 in prenove ljubljanske tržnice.<ref name=":6">{{Navedi splet |title=V boj za župana stari znanec ljubljanske politike - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/mihael-jarc-kandidatura-zupan-ljubljana-1910488 |access-date=2026-07-30 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> 8. julija je nekdanja predsednica Državnega zbora [[Urška Klakočar Zupančič]], ki je aprila izstopila iz stranke [[Gibanje Svoboda]], potrdila medijske govorice in oznanila kandidaturo na skupni listi z [[Anton Rop|Antonom Ropom]], ni pa še razkrila, kdo od njiju bo kandidat za župana.<ref>{{Navedi splet |last=B |first=Al Ma , T. K. |title=Anton Rop in Urška Klakočar Zupančič skupaj na ljubljanske lokalne volitve |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/anton-rop-in-urska-klakocar-zupancic-skupaj-na-ljubljanske-lokalne-volitve/787608 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 15. julija 2026 je kandidaturo napovedal [[Luka Mesec]], sokoordinator stranke [[Levica (Slovenija)|Levica]]. V svoji predstavitvi zaslug županu Jankoviću ni odrekel, je pa svojo odločitev pojasnil z besedami, da Ljubljana postaja mesto, ki si ga »vse več ljudi ne more več privoščiti« in se zavzel za večjo dostopnost javnih storitev.<ref name=":7">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Mesec najavil kandidaturo za župana Ljubljane: "Po 20 letih enega župana je čas za korenito spremembo" |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdaj-je-tudi-uradno-levica-v-zupansko-tekmo-v-ljubljani-posilja-luko-mesca/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Meščeva kandidatura, ki ni bila usklajena s stranko [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], s katero je Levica nastopila na državnozborskih volitvah, je bil tudi eden od razlogov za nezadovoljstvo članov Vesne in posledično končanje [[Levica in Vesna|zavezništva med strankama]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-20 |title=Vesna nezadovoljna, partnerstvo z Levico na resni preizkušnji |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-nezadovoljna-partnerstvo-z-levico-na-resni-preizkusnji/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=C |first=G. |title=Stranka Vesna zahteva umik svojega imena iz skupne poslanske skupine Levice in Vesne |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-vesna-zahteva-umik-svojega-imena-iz-skupne-poslanske-skupine-levice-in-vesne/788878 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 27. avgusta 2026 so svojega kandidata predstavili v [[Prerod (stranka)|Prerodu]], in sicer ljubljanskega odvetnika Gregorja Novaka, sicer predsednika sveta stranke ter avtorja strankinega programa za boj proti korupciji.<ref name=":9">{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Prerod predstavil kandidata za župana Ljubljane: Mi nismo gradbeni projekt |url=https://n1info.si/novice/slovenija/prerod-predstavil-kandidata-za-zupana-ljubljane-mi-nismo-gradbeni-projekt/ |access-date=2026-08-27 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Kandidat se je zavzel za »novo kulturo vodenja mesta«, kot prioritete pa izpostavil zmanjšanje birokracije, zanesljivejši mestni avtobusni promet ter nova neprofitna stanovanja.<ref>{{Navedi splet |last=S |first=A. |title=Za ljubljanskega župana bo kandidiral Gregor Novak iz stranke Prerod |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/za-ljubljanskega-zupana-bo-kandidiral-gregor-novak-iz-stranke-prerod/792036 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> ==== Strankarsko dogajanje ==== Predsednik [[Resni.ca|Resni.ce]] [[Zoran Stevanović]] je napovedal, da je njihov kandidat »premočen favorit« in ga zato še ni želel razkriti.<ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-07-15 |title=Stevanović ima problem: "Premočen favorit" za ljubljanskega župana, bojijo se pritiska medijev |url=https://vecer.com/slovenija/stevanovic-ima-problem-premocen-favorit-za-ljubljanskega-zupana-bojijo-se-pritiska-medijev-10421097 |access-date=2026-07-30 |website=Večer |language=sl}}</ref> Stranka Svoboda bo svojo odločitev sprejela v septembru, kot možen kandidat se omenja nekdanji finančni minister [[Klemen Boštjančič]], ki bo tudi nosilec liste za mestni svet.<ref name=":8">{{Navedi splet |date=2026-07-25 |title=Svoboda na županske volitve v Ljubljani z Boštjančičem, Žavbi pa na Jankovićevo listo? |url=https://n1info.si/novice/slovenija/svoboda-na-zupanske-volitve-v-ljubljani-z-bostjancicem-zavbi-pa-na-jankovicevo-listo/ |access-date=2026-07-30 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> Poslanec Svobode [[Lenart Žavbi]] bo medtem kandidiral na Listi Zorana Jankovića.<ref name=":0" /> Stranke [[16. vlada Republike Slovenije|aktualne koalicije]] o svojih kandidatih in listah še niso javno spregovorile; agencija Episcenter je kot potencialnega kandidata v javnomnenjsko raziskavo vključila Marka Kušarja, člana [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]], ki se je junija odpovedal funkciji nadomestnega poslanca v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Kušar se je odpovedal mandatu, v poslanske klopi Dejan Zakrajšek |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kusar-se-je-odpovedal-mandatu-v-poslanske-klopi-dejan-zakrajsek/784717 |access-date=2026-07-30 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> == Kandidati == === Uradni === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Primc]]'''</center> | style="background:#a167ab; " | |20. november 1973 [[Ljubljana]] | * predsednik stranke Glas za otroke (2017–''danes'') * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') |[[Glas za otroke in družine]] (GOD) |2. april 2026 |TBA |<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |title=Kdo je že najavil kandidaturo za župana Ljubljane? {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/boj-za-zupana-ljubljane-kdo-je-ze-najavil-kandidaturo.html |access-date=2026-08-03 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Novinarska_konferenca_-_9.1.2023_-_Zoran_Janković_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Zoran Janković]]'''</center> | style="background:#43AC44; " | |1. januar 1953 [[Saraorci]], [[Srbija]] | * župan Mestne občine Ljubljana (2006–''danes'') |podpora volivcev<br>–<br>Lista Zorana Jankovića (LZJ) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":4" /><ref name=":5" /> |- |<center>[[Slika:Jasmin_Feratović,_Piratska_stranka.jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Jasmin Feratović]]'''</center> | style="background:#000000; " | |18. september 1996 [[Ljubljana]] | * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2022–''danes'') * predsednik stranke Pirati (2024–''danes'') |[[Piratska stranka Slovenije]] (Pirati) |8. maj 2026 |TBA |<ref name=":3" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleksandar Repić]]'''</center> | style="background:#D4AF37; " | |11. januar 1992 [[Ljubljana]] | * spletni vplivnež |podpora volivcev<br>–<br>Lista Aleksandra Repića |14. junij 2026 |''Ljubljana Ljubljančanom'' |<ref>{{Navedi splet |title=Od zapora do županske tekme? Kdo je Aleksandar Repić - "Nepridiprav" - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/aleksandar-repic-nepridiprav-nismo-fejk-politika-kandidatura-zupan-ljubljana-vplivnez-kazenski-postopek-ai-univerza-1915333 |access-date=2026-08-03 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Mihael Jarc]]'''</center> | style="background:#0c5390; " | |22. maj 1950 [[Ljubljana]] | * ustanovitelj podjetniške skupine Mijaks * mestni svetnik Mestne občine Ljubljana (2002–2010) * predsednik stranke SSN (2024–''danes'') |[[Stranka slovenskega naroda]] (SSN)<br>–<br>[[Lista za čisto pitno vodo]] |3. julij 2026 |TBA |<ref name=":6" /> |- |<center>[[Slika:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_55311824744_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Luka Mesec]]'''</center> | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; " | |1. julij 1987 [[Kranj]] | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (2014–2022, 2026–''danes'') * minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2022–2026) * sokoordinator stranke Levica (2025–''danes'') |[[Levica (Slovenija)|Levica]] |15. julij 2026 |''Za Ljubljano, ki si jo lahko privoščimo'' |<ref name=":7" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Gregor Novak]]'''</center> | style="background:#6f2c91; " | |1. februar 1974 [[Ljubljana]] | * predsednik sveta stranke Prerod (2026–''danes'') |[[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]] |27. avgust 2026 |TBA |<ref name=":9" /> |- |} === Potencialni === {{Gallery |File:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_Klemen_Boštjančič.jpg|{{center|'''[[Klemen Boštjančič]]'''<br>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]<br/>Nekdanji [[Minister za finance Republike Slovenije|finančni minister]]<br/>(2022–2026)<ref name=":8" />}} |File:Marta Kos visits Slovenia - 2024 - Urška Klakočar Zupančič (cropped).jpg|{{center|'''[[Urška Klakočar Zupančič]]'''<br>''neodvisna''<br/>Nekdanja [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednica Državnega zbora]]<br/>(2022–2026)<ref name=":9">{{Navedi splet |title=Rop ali Klakočar Zupančičeva: kdo ima več možnosti proti Jankoviću |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rop-ali-klakocar-zupanciceva-kdo-ima-vec-moznosti-proti-jankovicu |access-date=2026-08-03 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref>}} |File:Anton_Rop_(53709940606)_(cropped).jpg|{{center|'''[[Anton Rop]]'''<br>''neodvisni''<br/>Nekdanji [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik vlade]]<br>(2002–2004)<ref name=":9" />}} |File:Mag. Marko Koprivc, državni sekretar (52183967376) (cropped).jpg|{{center|'''[[Marko Koprivc]]'''<br>[[Socialni demokrati|SD]]<br/>Nekdanji [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]]<br>(2022–2026)<ref>{{Navedi splet |title=Uradno pet, neuradno pa osem županskih kandidatov |url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/uradno-pet-neuradno-pa-osem-zupanskih-kandidatov |access-date=2026-08-12 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref>}} |title=Medijska ugibanja|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} == Javnomnenjske raziskave == === Prvi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Aleš Primc|Primc]]''' | width=70|'''[[Jasmin Feratović|Feratović]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}}{{efn|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #a167ab; width:50px" | ! style="background: #000000; width:50px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | |- |{{nowrap|15.–18. junij}} |Mediana |'''719''' | style="background:#b3ddb4" |27,2 |11,6 |8,9 |13,7 |14,4 |24,2 | style="background:#43AC44" |13,5 |<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-07-12 |title=Anketa Mediane in Episcentra: Zorana Jankoviča 60 % volivcev noče več za župana! Ga bo odstavil Tone Rop skupaj z Urško? |url=https://www.zanima.me/anketa-mediane-in-episcentra-zorana-jankovica-60-volivcev-noce-vec-za-zupana-ga-bo-odstavil-tone-rop-skupaj-z-ursko/ |access-date=2026-07-30 |website=Zanima.me |language=sl-SI}}</ref> |- |} === Drugi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Luka Mesec|Mesec]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: {{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''462''' | style="background:#b3ddb4" |60,0 |40,0 |/ |/ | style="background:#43AC44" |20,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Anton Rop|Rop]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #5b3284; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''494''' | style="background:#b3ddb4" |61,0 |39,0 |/ |/ | style="background:#43AC44" |22,0 |<ref name=":1" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- |+ |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Zoran Janković|Janković]]''' | width=70|'''[[Urška Klakočar Zupančič|Klakočar]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugo}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni: združuje odgovore "Nobene", "Ne vem", "Ne povem", "Neveljavna glasovnica" in "Ne bi volil"}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background: #43AC44; height:1.5px" | ! style="background: #5b3284; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–9. julij}} |Episcenter |'''467''' |47,0 | style="background:#c1b2d1" |53,0 |/ |/ | style="background:#5b3284" |{{font color|white|6,0}} |<ref name=":1" /> |- |} == Glej tudi == * [[Župan Ljubljane]] * [[Mestni svet Mestne občine Ljubljana]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Ljubljana]] eok2b0tzz66wli5idctxq4sp95z8tmv Rastlinstvo in živalstvo Filipinov 0 606704 6743805 6733802 2026-08-28T11:17:22Z Ljuba24b 92351 /* Dvoživke in plazilci */ np 6743805 wikitext text/x-wiki [[File:Tarsius syrichta06.jpg|thumb|[[Filipinski nartničar|''Carlito syrichta'']] je endemičen za južne Filipine. [[File:Cervus_alfredi5.jpg|frameless]]Visajski jelen (''[[Rusa alfredi]]'') [[File:Preserved Tamaraw in Philippine National Museum.jpg|frameless]]Ohranjeni tamarau, morske želve in druge živali]] Na [[Filipini|Filipinih]] raste in živi veliko število endemičnih '''rastlinskih in živalskih vrst'''. Okoliške vode države imajo po poročilih<ref>Carpenter, K.E. and V.G. Springer. 2005. Environmental Biology of Fishes (2005) 72: 467–480.</ref> najvišjo raven morske [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na svetu. Filipini so ena od sedemnajstih držav z veliko biotsko raznovrstnostjo in svetovna žariščna točka biotske raznovrstnosti. Leta 2013 je bilo 700 od 52.177 vrst v državi uvrščenih med ogrožene.<ref name="OECD-2017">{{navedi knjigo |title=OECD Food and Agricultural Reviews Agricultural Policies in the Philippines |date=7 April 2017 |publisher=OECD Publishing |isbn=978-92-64-26908-8 |url=https://books.google.com/books?id=E6-gDgAAQBAJ |access-date=20 April 2023 |language=en}}</ref> Filipini imajo eno najvišjih stopenj odkrivanja vrst na svetu, saj so v zadnjih desetih letih odkrili 16 novih vrst sesalcev. Zaradi tega se je stopnja endemizma tam povečala in se bo verjetno še naprej povečevala.<ref name="conservationinternational">{{navedi splet|url=http://www.eoearth.org/article/Biological_diversity_in_the_Philippines|title=Biological diversity in the Philippines|author=Conservation International|access-date=March 17, 2015}}</ref> Na Filipinih najdemo nekatere najmanjše in največje živali in rastline. Mednje spadajo najmanjši primat (nartničar), največji molj (atlasski molj ali ''mariposa'' v tagalogščini), najmanjši jelen (filipinski mišji jelen ali ''pilandok''), najmanjša riba (filipinski glavoč) in največja riba (kitovski morski pes).<ref name="auto">{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=3ngjzVVZOtYC&dq=pandaca+pygmea&pg=PA231 | title=Biology for Non-Science Majors | year=1983 | isbn=9789712314452 }}</ref> == Ptice == [[File:Celestial Monarch Male.jpg|left|thumb|Nebesni monarh se pojavlja le na Filipinih. Ogrožen je zaradi izgube habitata.]] Na Filipinih živi 714 vrst ptic, od katerih jih je 243 endemičnih, tri so bile vnesene s strani ljudi, 52 pa se pojavlja redko ali naključno. Filipini imajo tretje največje število endemičnih ptic, takoj za veliko večjima državama Avstralijo in Indonezijo. Obstaja 67 globalno ogroženih vrst, vključno z [[filipinski kljunorožec]] (''Buceros hydrocorax'') in kritično ogroženo nacionalno ptico Filipinov, [[filipinski orel|filipinskim orlom]] (''Pithecophaga jefferyi''). Do leta 1995 je bila nacionalna ptica ''filipinska maja'' (kar se na Filipinih nanaša na vrsto majhnih, pogosto opaženih ptic ''Lonchura atricapilla'').<ref>{{navedi splet |last=Pena |first=Rox |date=2021-07-22 |title=Peña: The real Maya bird |url=https://www.sunstar.com.ph/pampanga/opinion/pea-the-real-maya-bird |access-date=2025-04-05 |website=SunStar Publishing Inc. |language=en}}</ref> Na Filipinih živijo tudi modrokril papige z lopatastim repom Tawi-Tawi (''Prioniturus verticalis''), najbolj ogrožena vrsta papige v jugovzhodni Aziji, sulujski kljunorožec (''Anthracoceros montani''), ena najbolj ogroženih živali na svetu s populacijo le 27 vrst, in kalajska kokoš (''Gallirallus calayanensis''), najbolj ogrožena vrsta kokoši na svetu, ki jo najdemo le na majhnem otoku na Babujanskih otokih.<ref>{{navedi knjigo|last=Allen|first=Desmond|title=Birds of the Philippines}}</ref> [[File:Sir Arny(Philippine Eagle).jpg|thumb|Filipinski orel v centru za filipinske orle v mestu Davao]] Po podatkih programa EDGE of Existence Zoološkega društva v Londonu imajo Filipini najvišjo stopnjo endemizma ptic na svetu. Šest od 50 evolucijsko najbolj različnih in globalno ogroženih (EDGE) vrst na svetu najdemo na Filipinih. Te vrste so filipinski orel (15. mesto, najvišje uvrščeno s Filipinov), žličarski pobrežnik (''Calidris pygmaea'') (#19), črnoglava kukavica ''Centropus steerii'' (#22), sulujski kljunorožec (''Anthracoceros montani'') (#41), cebujski rjavi golob (''Phapitreron frontalis'') (#46) in visiajski kljunorožec (00Rhabdotorrhinus waldeni00) (#50). Prej, leta 2013, ko je bil seznam dolg do 100 vrst, so bile na seznamu tudi različne vrste goloba, ki jih najdemo le na Filipinih in filipinski kakadu (''Cacatua haematuropygia'').<ref>{{navedi splet|url=https://www.edgeofexistence.org/species/|title=Species|website=EDGE of Existence}}</ref> == Dvoživke in plazilci == Na Filipinih živi več kot 111 vrst dvoživk in 270 vrst plazilcev, od katerih jih je 80 % oziroma 70 % endemičnih.<ref>Brown M. R.., Siler D.C.. Oliveros H.C.. Esselstyn A.J..Diesmos C. A.. Hosner A. P.. Linkem W. C.. Barley J. A.. Oaks R. J.. Sanguila B. M.. Welton J. L.. Blackburn C. D.. Moyle G. R.. Peterson T. A.. Alcala C. A.. 2013. [http://www.nhm.ku.edu/rbrown/Rafes%20PDF%20publications/Brown.et.al.AREES.2013.pdf Evolutionary Processes of Diversification in a Model Island Archipelago] (pdf). The Annual Review of Ecology, Evolution, and Systematics. Vol.44. pp.411–35. {{doi|10.1146/annurev-ecolsys-110411-160323}}. Retrieved on April 14, 2017</ref> Od 114 vrst kač naj bi bilo največ 14 strupenih. Več vrst plazilcev in dvoživk ostaja neopisanih. Na Filipinih živi tudi 50–60 endemičnih vrst žab ''Platymantis'', zaradi česar je to daleč najbolj raznolik rod dvoživk v arhipelagu.<ref>Brown, R. M., Siler, C. D., Richards, S. J., Diesmos, A. C. and Cannatella, D. C. (2015), Multilocus phylogeny and a new classification for Southeast Asian and Melanesian forest frogs (family Ceratobatrachidae). Zool J Linn Soc, 174: 130–168. {{doi|10.1111/zoj.12232}}</ref> Endemični [[filipinski krokodil]] (''Crocodylus mindorensis'') je kritično ogrožen in velja za najbolj ogroženega krokodila na svetu. Leta 1982 so bile divje populacije ocenjene na le 500–1000 osebkov; do leta 1995 je v divjini živelo le še 100 krokodilov. Nedavno odkritje populacije te vrste v gorovju [[Sierra Madre, Filipini|Sierra Madre]] na [[Luzon]]u prinaša novo upanje za njeno ohranitev. Izvajajo se projekti za rešitev krokodilov. Projekt rehabilitacije, opazovanja in ohranjanja krokodilov (CROC) fundacije Mabuwaya aktivno izvaja takšne projekte. Med drugimi ogroženimi plazilci sta še Grayev varan (''Varanus olivaceus'') in filipinska gozdna želva (''Siebenrockiella leytensis''). Od treh vrst sadojedih varanov po vsem svetu se dve pojavljata na Filipinih: panajski varan (''Varanus mabitang'') in gozdni varan severne Sierra Madre (''Varanus bitatawa'') s severovzhodnega Luzona. == Morske živali == Med morji 7107 filipinskih otokov je velika raznolikost morskih živali. Butanding ali [[kitovec]], največja riba, živi v provinci Sorsogon. Pritlikavi filipinski gobič (''Pandaca pygmaea'') je ena najkrajših in najlažjih rib na svetu, velika 9–11 mm; približno toliko kot riževo zrno. Mlečnico ali bangus (''Chanos chanos'') lahko najdemo tudi v oceanih in jo lahko gojimo v sladki vodi Hagonoya, Bulacana in drugih provinc.<ref>Medenilla, Vina (May 19, 2022). [https://mb.com.ph/2022/05/19/a-primer-on-bangus/ "A primer on bangus"]. ''Manila Bulletin''.</ref> Na Filipinih najdemo tudi rumenoplavutega tuna, sinjo jadrovnico, rdečega hlastača, mečarico, poletaše, papagajevke, napihovalke, trnoboke, manto in lososa. Največja školjka, ''Tridacna gigas'', živi na Filipinih. V državi najdemo tudi eno najtežjih kostnih rib na svetu, morski mesec (''Mola mola''). == Sladkovodne ribe == Na Filipinih živi približno 330 vrst sladkovodnih rib,<ref>Nguyen, T.T.T., and S. S. De Silva (2006). ''Freshwater finfish biodiversity and conservation: an Asian perspective.'' Biodiversity & Conservation 15(11): 3543–3568</ref> vključno z devetimi endemičnimi rodovi in ​​več kot 65 endemičnimi vrstami, od katerih so mnoge omejene na posamezna jezera. Primer je ''Sardinella tawilis'', sladkovodna sardina, ki jo najdemo le v jezeru Taal. Zdi se, da jezero Lanao na Mindanau doživlja najhujše izumrtje v državi, saj so skoraj vse endemične vrste rib v jezeru zdaj skoraj zagotovo izumrle, predvsem zaradi vnosa tilapije za širitev ribiške industrije. V jezero so bile vnesene tudi druge eksotične vrste.<ref name="conservationinternational"/> == Žuželke in drugi nevretenčarji == [[File:Magellana.jpg|thumb|right|''[[Troides magellanus]]'', znan tudi kot metulj Magellanov ptičji krilec]] Približno 70 % od skoraj 21.000 zabeleženih vrst žuželk na Filipinih najdemo samo v državi. Poleg tega je približno ena tretjina od 915 metuljev, ki jih najdemo tukaj, endemičnih za državo, več kot 110 od več kot 130 vrst tigrastih hroščev pa ni nikjer drugje. Tukaj lahko najdete enega največjih metuljev na svetu in največjega na Filipinih, magellanovega ptičjekrilca (''Troides magellanus''). Tudi največjega nočnega metulja, atlaški molj (''Attacus atlas''), lahko najdemo na Filipinih. [[File:Atlas moth (Attacus atlas).jpg|thumb|Atlaški molj]] Raki so na otočju zelo raznoliki. Na Filipinih je znanih več kot 50 vrst sladkovodnih rakov (iz rodov ''Carpomon'', ''Insulamon'', ''Isolapotamon'', ''Mainitia'', ''Mindoron'', ''Ovitamon'', ''Parathelphusa'' in ''Sundathelphusa'') in vse so endemične za državo.<ref>{{navedi knjigo |author=Mendoza, Jose Christopher E. |author2=Darren C.J. Yeo | chapter=A new species of Isolapotamon Bott, 1968 (Decapoda, Brachyura, Potamidae) from Mindanao, with notes on the Philippine Isolapotamon species | year=2014 |editor=Yeo, Darren C.J. |editor2=Neil Cumberlidge |editor3=Sebastian Klaus | title=Advances in Freshwater Decapod Systematics and Biology, Crustaceana Monographs | volume=19 | pages=135–159 | doi=10.1163/9789004207615_009 |isbn=9789004207615 }}</ref> == Rastlinstvo == Rastlinstvo Filipinov obsega raznoliko paleto rastlinskih vrst zaradi lege države znotraj malezijske biogeografske regije. Malezijsko fitogeografsko območje velja za eno glavnih središč rastlinske raznolikosti zaradi velikega števila in raznolikosti vrst, ki jih tam najdemo.<ref>{{navedi knjigo |last1=Stuessy |first1=Tod F. |url=https://books.google.com/books?id=NaI5z7nYenEC&dq=the+urgency+of+documenting+plant+diversity&pg=PA28 |title=Sampling the Green World: Innovative Concepts of Collection, Preservation, and Storage of Plant Diversity |last2=Sohmer |first2=S. H. |date=1996 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-10136-3 |language=en}}</ref> Filipinsko otočje je geografsko izolirano tako s [[kontinentalna polica|kontinentalnimi policami]] kot z globokimi oceanskimi jarki.<ref>{{Cite journal |last1=Jones |first1=Andrew W. |last2=Kennedy |first2=Robert S. |date=2008-10-30 |title=Evolution in a tropical archipelago: comparative phylogeography of Philippine fauna and flora reveals complex patterns of colonization and diversification: PHILIPPINE EVOLUTIONARY HISTORY |url=https://academic.oup.com/biolinnean/article-lookup/doi/10.1111/j.1095-8312.2008.01073.x |journal=Biological Journal of the Linnean Society |language=en |volume=95 |issue=3 |pages=620–639 |doi=10.1111/j.1095-8312.2008.01073.x |s2cid=83860043 |doi-access=free}}</ref> Vsaj tretjina od več kot 9250 vrst žilnih rastlin, ki izvirajo iz države, je endemičnih.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=SEQWDAAAQBAJ&pg=PA243 |title=Naturalists, Explorers and Field Scientists in South-East Asia and Australasia |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-3-319-26161-4 |editor-last=Das |editor-first=Indraneil |page=243 |language=en |editor-last2=Tuen |editor-first2=Andrew Alek}}</ref> Vendar pa ni znanih nobenih rastlinskih družin, ki bi bile endemične za Filipine.<ref>{{navedi splet |title=Philippines - Species {{!}} CEPF |url=https://www.cepf.net/our-work/biodiversity-hotspots/philippines/species |access-date=2024-06-13 |website=www.cepf.net |language=en}}</ref> Družine ingverjev, begonij, gesnerij, orhidej, pandanov, palm in dipterokarpovk imajo še posebej veliko endemičnih vrst. Na primer, približno dve tretjini od 150 vrst palm, ki jih najdemo v državi, se ne pojavljata nikjer drugje na svetu. Na Filipinih je bilo leta 2007 zabeleženih več kot 137 rodov in približno 998 vrst orhidej.<ref>{{Cite journal |last=Agoo |first=Esperanza Maribel G. |date=2007 |title=Status of Orchid Taxonomy Research in the Philippines |url=http://asbp.org.ph/wp-content/uploads/2016/09/907-3032-2-PB.pdf |journal=Philippine Journal of Systematic Biology |language=en |volume=1 |access-date=July 23, 2020}}</ref> V širokih nižinskih in hribovskih deževnih gozdovih Filipinov, ki so večinoma izgubljeni, je nekoč prevladovalo vsaj 45 vrst dipterokarpovk.<ref>{{Cite journal |last1=Langenberger |first1=Gerhard |last2=Martin |first2=Konrad |last3=Sauerborn |first3=Joachim |date=April 2006 |title=Vascular Plant Species Inventory of a Philippine Lowland Rain Forest and its Conservation Value |url=http://link.springer.com/10.1007/s10531-005-2576-4 |journal=Biodiversity and Conservation |language=en |volume=15 |issue=4 |pages=1271–1301 |doi=10.1007/s10531-005-2576-4 |issn=0960-3115 |s2cid=24311228 |url-access=subscription}}</ref Ta velika drevesa so bila pogosta do približno 1000 metrov nadmorske višine. Ker dipterokarpovke izvirajo iz Indije in Malezije, njihova prisotnost na Filipinih kaže na zgodovinsko biogeografsko povezavo z zahodno Malezijo.<ref>{{navedi knjigo |last=Adams |first=Charles C. |title=Significance of the Flora of the Philippines |publisher=American Geographical Society, Wiley |year=1925 |pages=163–165}}</ref> Druge pomembne drevesne vrste vključujejo orjaške fige, ki zagotavljajo hrano za sadne netopirje, papige in opice, ter ''Pterocarpus indicus'', ki je tako kot dipterokarp cenjen zaradi svojega lesa. Zaradi nenehnih okoljskih sprememb je odkrivanje in dokumentiranje novih vrst vse bolj pomembno za vzdrževanje natančne evidence flore in favne arhipelaga.<ref>{{Cite journal |date=2014-01-01 |editor-last=Yeo |editor-first=Darren |editor2-last=Cumberlidge |editor2-first=Neil |editor3-last=Klaus |editor3-first=Sebastian |title=A new species of Isolapotamon Bott, 1968 (Decapoda, Brachyura, Potamidae) from Mindanao, with notes on the Philippine Isolapotamon species |url=https://brill.com/view/book/edcoll/9789004207615/B9789004207615_009.xml |publisher=BRILL |pages=135–159 |doi=10.1163/9789004207615_009 |isbn=978-90-04-20761-5 |url-access=subscription |access-date=2021-12-06 |work=Advances in Freshwater Decapod Systematics and Biology}}</ref> Na Filipinih se pojavlja več vrst [[Raflezija|raflezije]],<ref>{{navedi knjigo |last1=Wikramanayake |first1=Eric D. |url=https://books.google.com/books?id=_VGRBWqIG2gC&pg=PA146 |title=Terrestrial Ecoregions of the Indo-Pacific: A Conservation Assessment |last2=Dinerstein |first2=Eric |last3=Loucks |first3=Colby J. |last4=Olson |first4=David M. |last5=Morrison |first5=John |last6=Lamoreux |first6=John |last7=McKnight |first7=Meghan |last8=Hedao |first8=Prashant |date=2002 |publisher=Island Press |isbn=1-55963-923-7 |location=Washington |page=146 |language=en |display-authors=1}}</ref> vključno z ''Rafflesia philippensis''.<ref>{{Cite journal |last1=Barcelona |first1=J. F. |last2=Pelser |first2=P. B. |last3=Balete |first3=D. S. |last4=Co |first4=L. L. |date=2009 |title=Taxonomy, Ecology, and Conservation Status of Philippine Rafflesia (Rafflesiaceae) |url=https://parasiticplants.siu.edu/RaffPhil/RaffPhilLit/Barcelona2009Blumea.pdf |journal=Blumea |language=en |volume=54 |issue=1 |pages=77–93 |doi=10.3767/000651909X474122 |doi-access=free}}</ref> <gallery mode="packed-hover"> File:Picnic grounds at the Agoo-Damortis Protected Landscape and Seascape.jpg|''Casuarina equisetifolia'' drevesa v zaščiteni krajini in morju Agoo-Damortis File:Ninoy Aquino Parks and Wildlife Center bagawak morado.jpg|Purple Bagawak (''[[Clorodendrum quadriloculare]]'' v parkih in centru za divje živali Ninoy Aquino File:Bakauan babae (Rhizophora mucronata).jpg|Bakauan babae (''[[Rhizophora mucronata]]'') na Esplanadi reke Iloilo File:Gakakan (Drypetes falcata) tree.jpg|Gakakan (''[[Drypetes|Drypetes falcata]]'') v kampusu Univerze v Santo Tomasu File:Murraya paniculata (kamuning) flowers and foliage.jpg|Kamuning (''[[Murraya paniculata]]'') cvetovi in ​​listi File:Katmon (Dillenia philippinensis) tree.jpg|Drevo katmon (''[[Dillenia philippinensis]]'') blizu spomenika Gomburza File:Limonsito (Triphasia trifolia).jpg|''[[Triphasia trifolia]]'' - Sadje File:Abatan River in Maribojoc.jpg|Nipa (''[[Nypa fruticans]]'') ob reki Abatan v Maribojoc, Bohol File:Niyog-niyogan (Ficus pseudoplama).jpg|Niyog-niyogan (''[[Ficus pseudopalma]]'') File:Pagatpat (Sonneratia alba).jpg|Pagatpat (''[[Sonneratia alba]]'') na Esplanadi reke Iloilo File:Tabernaemontana pandacaqui fruits.jpg|Pandakaki (''[[Tabernaemontana pandacaqui]]'') sadje File:Tagpo (Ardisia squamulosa).jpg|Tagpo (''[[Ardisia squamulosa]]'') drevo s plodovi File:Syzygium aqueum branch and flowers.jpg|Tambis (''[[Syzygium aqueum]]'') veja </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi splet |url=https://chm.cbd.int/api/v2013/documents/9D0D456A-FAC1-9806-3B90-21B37D4DEE5B/attachments/207977/National%20Invasive%20Species%20Strategy%20and%20Action%20Plan%20(NISSAP)%202016-2026.pdf |title=The National Invasive Species Strategy and Action Plan 2016-2026 |publisher=Department of Environment and Natural Resources-Biodiversity Management Bureau |year=2016}} * [https://web.archive.org/web/20140712100318/http://birdwatch.ph/html/checklist/checklist.html WBCP Checklist of Birds of the Philippines 2013] in The official website of the Wild Bird Club of the Philippines. [[Kategorija:Geografija Filipinov]] [[en:Wildlife of the Philippines]] piw8o4bd4trswchce9yshhaxehfar59 Portal:V novicah/Glavna stran/avgust 2026 100 606799 6743514 6742664 2026-08-27T13:58:53Z Yerpo 8417 [[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)]] 6743514 wikitext text/x-wiki [[File:Solar Eclipse of August 12th, 2026 from Mallorca, Spain.png|180px|right|Sončev mrk 12. avgusta na Majorki]] *Zrušitev dela [[ledenik]]a na severu [[Nepal]]a je povzročila niz '''[[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)|močnih hudourniških poplav]]''', ki so zahtevale več sto žrtev. *'''[[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M<small>w</small>]]''' z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]] je zahteval vsaj 83 žrtev. *'''[[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]]''' je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]] <small>(na sliki na [[Majorka|Majorki]])</small>, delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. *Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel '''[[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]]''' z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M<small>w</small>]]. *[[Pakistan]], [[Turčija]] in [[Saudova Arabija]] so podpisali '''[[sporazum iz Meke|sporazum o vzajemni obrambi]]'''. *'''[[Slovenska moška rokometna reprezentanca do 18 let]]''' je v finalu [[Evropsko prvenstvo v rokometu U18|evropskega prvenstva]] izgubila proti [[Nemška moška rokometna reprezentanca do 18 let|nemški]] s 27&nbsp;:&nbsp;36 in osvojila naslov evropskega podprvaka. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Dolly Parton]] ({{abbr|80|umrla 25. avgusta}}), ameriška pevka; [[Milena Zupančič]] ({{abbr|79|umrla 15. avgusta}}), slovenska gledališka in filmska igralka; [[Slavko Pregl]] ({{abbr|80|umrl 10. avgusta}}), slovenski pisatelj in založnik; [[Kevin Keegan]] ({{abbr|75|umrl 20. julija}}), angleški nogometaš in selektor; [[Sam Neill]] ({{abbr|78|umrl 13. julija}}), novozelandski igralec; [[Susumu Tonegava]] ({{abbr|86|umrl 13. julija}}), japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec. 5m92vm0p0vrk7no7frzxs1jwiniuono 6743591 6743514 2026-08-27T17:31:05Z TadejM 738 umrl [[Ratko Mladić]]; odstr. starih vnosov 6743591 wikitext text/x-wiki [[File:Solar Eclipse of August 12th, 2026 from Mallorca, Spain.png|180px|right|Sončev mrk 12. avgusta na Majorki]] *Zrušitev dela [[ledenik]]a na severu [[Nepal]]a je povzročila niz '''[[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)|močnih hudourniških poplav]]''', ki so zahtevale več sto žrtev. *'''[[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M<small>w</small>]]''' z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]] je zahteval vsaj 83 žrtev. *'''[[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]]''' je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]] <small>(na sliki na [[Majorka|Majorki]])</small>, delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. *Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel '''[[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]]''' z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M<small>w</small>]]. *[[Pakistan]], [[Turčija]] in [[Saudova Arabija]] so podpisali '''[[sporazum iz Meke|sporazum o vzajemni obrambi]]'''. *'''[[Slovenska moška rokometna reprezentanca do 18 let]]''' je v finalu [[Evropsko prvenstvo v rokometu U18|evropskega prvenstva]] izgubila proti [[Nemška moška rokometna reprezentanca do 18 let|nemški]] s 27&nbsp;:&nbsp;36 in osvojila naslov evropskega podprvaka. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Ratko Mladić]] ({{abbr|84|umrl 27. avgusta}}), srbski general; [[Dolly Parton]] ({{abbr|80|umrla 25. avgusta}}), ameriška pevka; [[Milena Zupančič]] ({{abbr|79|umrla 15. avgusta}}), slovenska gledališka in filmska igralka; [[Slavko Pregl]] ({{abbr|80|umrl 10. avgusta}}), slovenski pisatelj in založnik; [[Kevin Keegan]] ({{abbr|75|umrl 20. julija}}), angleški nogometaš in selektor; h64nkjef0a60pt6zxc3l5kqnryvqvm3 6743592 6743591 2026-08-27T17:31:21Z TadejM 738 6743592 wikitext text/x-wiki [[File:Solar Eclipse of August 12th, 2026 from Mallorca, Spain.png|180px|right|Sončev mrk 12. avgusta na Majorki]] *Zrušitev dela [[ledenik]]a na severu [[Nepal]]a je povzročila niz '''[[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)|močnih hudourniških poplav]]''', ki so zahtevale več sto žrtev. *'''[[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M<small>w</small>]]''' z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]] je zahteval vsaj 83 žrtev. *'''[[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]]''' je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]] <small>(na sliki na [[Majorka|Majorki]])</small>, delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. *Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel '''[[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]]''' z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M<small>w</small>]]. *[[Pakistan]], [[Turčija]] in [[Saudova Arabija]] so podpisali '''[[sporazum iz Meke|sporazum o vzajemni obrambi]]'''. *'''[[Slovenska moška rokometna reprezentanca do 18 let]]''' je v finalu [[Evropsko prvenstvo v rokometu U18|evropskega prvenstva]] izgubila proti [[Nemška moška rokometna reprezentanca do 18 let|nemški]] s 27&nbsp;:&nbsp;36 in osvojila naslov evropskega podprvaka. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Ratko Mladić]] ({{abbr|84|umrl 27. avgusta}}), srbski general; [[Dolly Parton]] ({{abbr|80|umrla 25. avgusta}}), ameriška pevka; [[Milena Zupančič]] ({{abbr|79|umrla 15. avgusta}}), slovenska gledališka in filmska igralka; [[Slavko Pregl]] ({{abbr|80|umrl 10. avgusta}}), slovenski pisatelj in založnik; [[Kevin Keegan]] ({{abbr|75|umrl 20. julija}}), angleški nogometaš in selektor ar1sx1fq62ye7i37bveomle67ims4s0 6743723 6743592 2026-08-28T07:12:54Z Upwinxp 126544 umrl Harald V. Norveški 6743723 wikitext text/x-wiki [[File:Solar Eclipse of August 12th, 2026 from Mallorca, Spain.png|180px|right|Sončev mrk 12. avgusta na Majorki]] *Zrušitev dela [[ledenik]]a na severu [[Nepal]]a je povzročila niz '''[[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)|močnih hudourniških poplav]]''', ki so zahtevale več sto žrtev. *'''[[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M<small>w</small>]]''' z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]] je zahteval vsaj 83 žrtev. *'''[[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]]''' je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]] <small>(na sliki na [[Majorka|Majorki]])</small>, delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. *Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel '''[[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]]''' z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M<small>w</small>]]. *[[Pakistan]], [[Turčija]] in [[Saudova Arabija]] so podpisali '''[[sporazum iz Meke|sporazum o vzajemni obrambi]]'''. *'''[[Slovenska moška rokometna reprezentanca do 18 let]]''' je v finalu [[Evropsko prvenstvo v rokometu U18|evropskega prvenstva]] izgubila proti [[Nemška moška rokometna reprezentanca do 18 let|nemški]] s 27&nbsp;:&nbsp;36 in osvojila naslov evropskega podprvaka. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Harald V. Norveški|Harald V.]] ({{abbr|89|umrl 28. avgusta}}), norveški kralj; [[Ratko Mladić]] ({{abbr|84|umrl 27. avgusta}}), srbski general; [[Dolly Parton]] ({{abbr|80|umrla 25. avgusta}}), ameriška pevka; [[Milena Zupančič]] ({{abbr|79|umrla 15. avgusta}}), slovenska gledališka in filmska igralka; [[Slavko Pregl]] ({{abbr|80|umrl 10. avgusta}}), slovenski pisatelj in založnik m6n3r0tnzyun7d9acmh8y5pb3t56mla Artilerijsko poveljstvo (Italija) 0 607046 6743804 6740919 2026-08-28T11:00:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743804 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = Artilerijsko poveljstvo | native_name = Comando Artiglieria | image = File:Scudetto del Comando Artiglieria.png | image_size = 150px | alt = | dates = 1. Okt. 2010 – danes | disbanded = | country = {{ITA}} | countries = | allegiance = | branch = [[File:Coat of arms of the Esercito Italiano.svg|20px]] [[Italijanska kopenska vojska]] | type = [[Artilerija]] | role = [[Ognjena podpora]] | size = [[Brigada]] | command_structure = [[Poveljstvo sil za bojno podporo (Italija)|Poveljstvo sil za bojno podporo]] | garrison = [[Bracciano]] | garrison_label = | nickname = | patron = | motto = “Sempre e Dovunque”<br>(“Zmeraj povsot”) | colors = Rdeča in črna }} '''Artilerijsko poveljstvo''' ( {{Langx|it|Comando Artiglieria}} , COM.ART.) je poveljstvo [[Italijanska kopenska vojska|italijanske vojske]], ki je namenjeno usposabljanju, razvoju artilerijsko doktrino vojske in nadzoruje [[Artilerija|Artilerijskih]] enot italijanske vojske. == Zgodovina == Artierijsko poveljstvo je bilo ustanovljeno 1. oktobra 2010 s sedežu v Braccianu v pokrajini Laciju <ref>{{Navedi novice |date=4 October 2010 |title=BRACCIANO - NASCITA COMANDO ARTIGLIERIA E CAMBIO COMANDANTE |url=https://www.iltabloid.it/2010/10/04/bracciano-nascita-comando-artiglieria-e-cambio-comandante.html |access-date=14 August 2020 |work=Il Tabloid |location=Bracciano |language=it-IT}}</ref> <ref>{{Navedi splet |title=La Storia - Esercito Italiano |url=https://www.esercito.difesa.it/organizzazione/capo-di-sme/COMFOTER/comfoter-supporto/Comando-Artiglieria/Pagine/La-Storia.aspx |access-date=16 June 2024 |website=www.esercito.difesa.it |publisher=Esercito Italiano |language=it}}</ref> Korenine artilerijskega poveljstva segajo v leto 1959 v vrsto poveljstev, ki so sčasoma opravljala vodstvene funkcije za topništvo, dodeljeno 5. armadnemu korpusu . <ref name="COMART EI LaStoria"/> Prva enota italijanske vojske, ki je opravljala to vlogo, je bila III. raketna brigada, ustanovljena 1. oktobra 1959. <ref name="ViottiAles">{{Navedi knjigo |last=Ales |first=Stefano |title=Struttura, uniformi e distintivi dell'Esercito Italiano 1946–1970 - Tomo I |last2=Viotti |first2=Andrea |date=2007 |publisher=Ufficio Storico - Stato Maggiore dell'Esercito |location=Rome |pages=33–34,67,116,131 |language=it}}</ref> {{Rp|116}}Leta 1977 se je brigada preimenovala v 3. raketno brigado "Aquileia" in prevzela tudi funkcije Artilerijskega poveljstva za 5. armadni korpus. <ref name="COMART EI LaStoria"/> . S koncem hladne vojne je italijanska vojska začela zmanjševati svoje sile. Ena od sedmih brigad, ki so bile razpuščene leta 1991, je bila 3. raketna brigada "Aquileia". 30. novembra 1991 je bila brigada razpuščena, le nekaj dni kasneje pa je bil v Portogruaru aktiviran 3. artilerijski polk "Aquileia". Preostale enote so prešle v 5. armadni korpus. 1. oktobra 1982 so funkcije upravljanja artilerije znotraj 5. armadnega korpusa prešle na poveljstvo artilerije 5. korpusa s sedežem v [[Vittorio Veneto|Vittoriu Venetu]]. Poveljstvo artilerije se je 1. novembra 1986 preselilo v [[Treviso|Treviso.]] Po razpustitvi divizij italijanske vojske je poveljstvo pridobilo artilerijske polke, ki so prej pripadale razpuščenim divizijam: <ref>{{Navedi splet |title=COMFOTER - raggruppamento di artiglieria |url=http://www.anadomodossola.it/Reparti_Alpini/Comforter/Reparti/comfoter_brigata-artiglieria.htm |access-date=16 June 2024 |website=www.anadomodossola.it |publisher=ANA Domodossola |language=it |archive-date=2014-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141021070640/http://www.anadomodossola.it/Reparti_Alpini/Comforter/Reparti/comfoter_brigata-artiglieria.htm |url-status=dead }}</ref> * 5. artilerijska brigada "Superga" iz pehotne divizije "Mantova" ; <ref name="5ARTCAMPSupergaLaStoria">{{Navedi splet |title=5° Reggimento Artiglieria Terrestre "Superga" - La Storia |url=https://www.esercito.difesa.it/organizzazione/capo-di-sme/COMFOTER/comfoter-supporto/Comando-Artiglieria/5-Reggimento-Artiglieria-Terrestre-Superga/Pagine/la-storia.aspx |access-date=16 June 2024 |website=www.esercito.difesa.it |publisher=Esercito Italiano |language=it}}</ref> * 14. artilerijska <a href="./5th_Field_Artillery_Regiment_&amp;quot;Superga&amp;quot;" rel="mw:WikiLink" data-linkid="157" data-cx="{&amp;quot;adapted&amp;quot;:false,&amp;quot;sourceTitle&amp;quot;:{&amp;quot;title&amp;quot;:&amp;quot;5th Field Artillery Regiment \&amp;quot;Superga\&amp;quot;&amp;quot;,&amp;quot;thumbnail&amp;quot;:{&amp;quot;source&amp;quot;:&amp;quot;https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png/120px-CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png?utm_source=en.wikipedia.org&amp;amp;utm_campaign=api&amp;amp;utm_content=thumbnail&amp;quot;,&amp;quot;width&amp;quot;:80,&amp;quot;height&amp;quot;:106},&amp;quot;description&amp;quot;:&amp;quot;Active Italian Army missile artillery unit&amp;quot;,&amp;quot;pageprops&amp;quot;:{&amp;quot;wikibase_item&amp;quot;:&amp;quot;Q63522567&amp;quot;},&amp;quot;pagelanguage&amp;quot;:&amp;quot;en&amp;quot;},&amp;quot;targetFrom&amp;quot;:&amp;quot;source&amp;quot;}" class="cx-link" id="mwTQ" title="5th Field Artillery Regiment &amp;quot;Superga&amp;quot;">brigada</a> "Murge" * 155. težka artilerijski <a href="./5th_Field_Artillery_Regiment_&amp;quot;Superga&amp;quot;" rel="mw:WikiLink" data-linkid="157" data-cx="{&amp;quot;adapted&amp;quot;:false,&amp;quot;sourceTitle&amp;quot;:{&amp;quot;title&amp;quot;:&amp;quot;5th Field Artillery Regiment \&amp;quot;Superga\&amp;quot;&amp;quot;,&amp;quot;thumbnail&amp;quot;:{&amp;quot;source&amp;quot;:&amp;quot;https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png/120px-CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png?utm_source=en.wikipedia.org&amp;amp;utm_campaign=api&amp;amp;utm_content=thumbnail&amp;quot;,&amp;quot;width&amp;quot;:80,&amp;quot;height&amp;quot;:106},&amp;quot;description&amp;quot;:&amp;quot;Active Italian Army missile artillery unit&amp;quot;,&amp;quot;pageprops&amp;quot;:{&amp;quot;wikibase_item&amp;quot;:&amp;quot;Q63522567&amp;quot;},&amp;quot;pagelanguage&amp;quot;:&amp;quot;en&amp;quot;},&amp;quot;targetFrom&amp;quot;:&amp;quot;source&amp;quot;}" class="cx-link" id="mwTQ" title="5th Field Artillery Regiment &amp;quot;Superga&amp;quot;">brigada</a> "Emilia" * 132. težka artilerijski <a href="./5th_Field_Artillery_Regiment_&amp;quot;Superga&amp;quot;" rel="mw:WikiLink" data-linkid="157" data-cx="{&amp;quot;adapted&amp;quot;:false,&amp;quot;sourceTitle&amp;quot;:{&amp;quot;title&amp;quot;:&amp;quot;5th Field Artillery Regiment \&amp;quot;Superga\&amp;quot;&amp;quot;,&amp;quot;thumbnail&amp;quot;:{&amp;quot;source&amp;quot;:&amp;quot;https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png/120px-CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png?utm_source=en.wikipedia.org&amp;amp;utm_campaign=api&amp;amp;utm_content=thumbnail&amp;quot;,&amp;quot;width&amp;quot;:80,&amp;quot;height&amp;quot;:106},&amp;quot;description&amp;quot;:&amp;quot;Active Italian Army missile artillery unit&amp;quot;,&amp;quot;pageprops&amp;quot;:{&amp;quot;wikibase_item&amp;quot;:&amp;quot;Q63522567&amp;quot;},&amp;quot;pagelanguage&amp;quot;:&amp;quot;en&amp;quot;},&amp;quot;targetFrom&amp;quot;:&amp;quot;source&amp;quot;}" class="cx-link" id="mwTQ" title="5th Field Artillery Regiment &amp;quot;Superga&amp;quot;">brigada</a> "Rovereto" * 33. težka artilerijski <a href="./5th_Field_Artillery_Regiment_&amp;quot;Superga&amp;quot;" rel="mw:WikiLink" data-linkid="157" data-cx="{&amp;quot;adapted&amp;quot;:false,&amp;quot;sourceTitle&amp;quot;:{&amp;quot;title&amp;quot;:&amp;quot;5th Field Artillery Regiment \&amp;quot;Superga\&amp;quot;&amp;quot;,&amp;quot;thumbnail&amp;quot;:{&amp;quot;source&amp;quot;:&amp;quot;https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png/120px-CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png?utm_source=en.wikipedia.org&amp;amp;utm_campaign=api&amp;amp;utm_content=thumbnail&amp;quot;,&amp;quot;width&amp;quot;:80,&amp;quot;height&amp;quot;:106},&amp;quot;description&amp;quot;:&amp;quot;Active Italian Army missile artillery unit&amp;quot;,&amp;quot;pageprops&amp;quot;:{&amp;quot;wikibase_item&amp;quot;:&amp;quot;Q63522567&amp;quot;},&amp;quot;pagelanguage&amp;quot;:&amp;quot;en&amp;quot;},&amp;quot;targetFrom&amp;quot;:&amp;quot;source&amp;quot;}" class="cx-link" id="mwTQ" title="5th Field Artillery Regiment &amp;quot;Superga&amp;quot;">brigada</a> "Terni" * 5. artilerijska <a href="./5th_Field_Artillery_Regiment_&amp;quot;Superga&amp;quot;" rel="mw:WikiLink" data-linkid="157" data-cx="{&amp;quot;adapted&amp;quot;:false,&amp;quot;sourceTitle&amp;quot;:{&amp;quot;title&amp;quot;:&amp;quot;5th Field Artillery Regiment \&amp;quot;Superga\&amp;quot;&amp;quot;,&amp;quot;thumbnail&amp;quot;:{&amp;quot;source&amp;quot;:&amp;quot;https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png/120px-CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png?utm_source=en.wikipedia.org&amp;amp;utm_campaign=api&amp;amp;utm_content=thumbnail&amp;quot;,&amp;quot;width&amp;quot;:80,&amp;quot;height&amp;quot;:106},&amp;quot;description&amp;quot;:&amp;quot;Active Italian Army missile artillery unit&amp;quot;,&amp;quot;pageprops&amp;quot;:{&amp;quot;wikibase_item&amp;quot;:&amp;quot;Q63522567&amp;quot;},&amp;quot;pagelanguage&amp;quot;:&amp;quot;en&amp;quot;},&amp;quot;targetFrom&amp;quot;:&amp;quot;source&amp;quot;}" class="cx-link" id="mwTQ" title="5th Field Artillery Regiment &amp;quot;Superga&amp;quot;">brigada</a> "Medeja" * 6. artilerijska <a href="./5th_Field_Artillery_Regiment_&amp;quot;Superga&amp;quot;" rel="mw:WikiLink" data-linkid="157" data-cx="{&amp;quot;adapted&amp;quot;:false,&amp;quot;sourceTitle&amp;quot;:{&amp;quot;title&amp;quot;:&amp;quot;5th Field Artillery Regiment \&amp;quot;Superga\&amp;quot;&amp;quot;,&amp;quot;thumbnail&amp;quot;:{&amp;quot;source&amp;quot;:&amp;quot;https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png/120px-CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png?utm_source=en.wikipedia.org&amp;amp;utm_campaign=api&amp;amp;utm_content=thumbnail&amp;quot;,&amp;quot;width&amp;quot;:80,&amp;quot;height&amp;quot;:106},&amp;quot;description&amp;quot;:&amp;quot;Active Italian Army missile artillery unit&amp;quot;,&amp;quot;pageprops&amp;quot;:{&amp;quot;wikibase_item&amp;quot;:&amp;quot;Q63522567&amp;quot;},&amp;quot;pagelanguage&amp;quot;:&amp;quot;en&amp;quot;},&amp;quot;targetFrom&amp;quot;:&amp;quot;source&amp;quot;}" class="cx-link" id="mwTQ" title="5th Field Artillery Regiment &amp;quot;Superga&amp;quot;">brigada</a> "Montello" * 7. artilerijska specialistična <a href="./5th_Field_Artillery_Regiment_&amp;quot;Superga&amp;quot;" rel="mw:WikiLink" data-linkid="157" data-cx="{&amp;quot;adapted&amp;quot;:false,&amp;quot;sourceTitle&amp;quot;:{&amp;quot;title&amp;quot;:&amp;quot;5th Field Artillery Regiment \&amp;quot;Superga\&amp;quot;&amp;quot;,&amp;quot;thumbnail&amp;quot;:{&amp;quot;source&amp;quot;:&amp;quot;https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png/120px-CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png?utm_source=en.wikipedia.org&amp;amp;utm_campaign=api&amp;amp;utm_content=thumbnail&amp;quot;,&amp;quot;width&amp;quot;:80,&amp;quot;height&amp;quot;:106},&amp;quot;description&amp;quot;:&amp;quot;Active Italian Army missile artillery unit&amp;quot;,&amp;quot;pageprops&amp;quot;:{&amp;quot;wikibase_item&amp;quot;:&amp;quot;Q63522567&amp;quot;},&amp;quot;pagelanguage&amp;quot;:&amp;quot;en&amp;quot;},&amp;quot;targetFrom&amp;quot;:&amp;quot;source&amp;quot;}" class="cx-link" id="mwTQ" title="5th Field Artillery Regiment &amp;quot;Superga&amp;quot;">brigada</a> "Casarsa" * 9. težka artilerijska <a href="./5th_Field_Artillery_Regiment_&amp;quot;Superga&amp;quot;" rel="mw:WikiLink" data-linkid="157" data-cx="{&amp;quot;adapted&amp;quot;:false,&amp;quot;sourceTitle&amp;quot;:{&amp;quot;title&amp;quot;:&amp;quot;5th Field Artillery Regiment \&amp;quot;Superga\&amp;quot;&amp;quot;,&amp;quot;thumbnail&amp;quot;:{&amp;quot;source&amp;quot;:&amp;quot;https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png/120px-CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png?utm_source=en.wikipedia.org&amp;amp;utm_campaign=api&amp;amp;utm_content=thumbnail&amp;quot;,&amp;quot;width&amp;quot;:80,&amp;quot;height&amp;quot;:106},&amp;quot;description&amp;quot;:&amp;quot;Active Italian Army missile artillery unit&amp;quot;,&amp;quot;pageprops&amp;quot;:{&amp;quot;wikibase_item&amp;quot;:&amp;quot;Q63522567&amp;quot;},&amp;quot;pagelanguage&amp;quot;:&amp;quot;en&amp;quot;},&amp;quot;targetFrom&amp;quot;:&amp;quot;source&amp;quot;}" class="cx-link" id="mwTQ" title="5th Field Artillery Regiment &amp;quot;Superga&amp;quot;">brigada</a> "Rovigo" iz 3. raketne brigade "Aquileia" <ref name="ANA Domodossola">{{Navedi splet |title=COMFOTER - raggruppamento di artiglieria |url=http://www.anadomodossola.it/Reparti_Alpini/Comforter/Reparti/comfoter_brigata-artiglieria.htm |access-date=16 June 2024 |website=www.anadomodossola.it |publisher=ANA Domodossola |language=it |archive-date=2014-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141021070640/http://www.anadomodossola.it/Reparti_Alpini/Comforter/Reparti/comfoter_brigata-artiglieria.htm |url-status=dead }}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="">[http://www.anadomodossola.it/Reparti_Alpini/Comforter/Reparti/comfoter_brigata-artiglieria.htm "COMFOTER - raggruppamento di artiglieria"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141021070640/http://www.anadomodossola.it/Reparti_Alpini/Comforter/Reparti/comfoter_brigata-artiglieria.htm |date=2014-10-21 }}. </cite></ref> * 41. artilerijska specialistična <a href="./5th_Field_Artillery_Regiment_&amp;quot;Superga&amp;quot;" rel="mw:WikiLink" data-linkid="157" data-cx="{&amp;quot;adapted&amp;quot;:false,&amp;quot;sourceTitle&amp;quot;:{&amp;quot;title&amp;quot;:&amp;quot;5th Field Artillery Regiment \&amp;quot;Superga\&amp;quot;&amp;quot;,&amp;quot;thumbnail&amp;quot;:{&amp;quot;source&amp;quot;:&amp;quot;https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png/120px-CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png?utm_source=en.wikipedia.org&amp;amp;utm_campaign=api&amp;amp;utm_content=thumbnail&amp;quot;,&amp;quot;width&amp;quot;:80,&amp;quot;height&amp;quot;:106},&amp;quot;description&amp;quot;:&amp;quot;Active Italian Army missile artillery unit&amp;quot;,&amp;quot;pageprops&amp;quot;:{&amp;quot;wikibase_item&amp;quot;:&amp;quot;Q63522567&amp;quot;},&amp;quot;pagelanguage&amp;quot;:&amp;quot;en&amp;quot;},&amp;quot;targetFrom&amp;quot;:&amp;quot;source&amp;quot;}" class="cx-link" id="mwTQ" title="5th Field Artillery Regiment &amp;quot;Superga&amp;quot;">brigada</a> "Cordenons" iz 3. raketne brigade "Aquileia" <ref name="ANA Domodossola" /> Pristojnosti artilerijskega poveljstva 5. korpusa so 30. novembra 1997 prešle na poveljstvo artilerijske. 1. decembra 1997 je poveljstvo artilerijske skupine postalo poveljstvo artilerijske [[Operativno poveljstvo kopenskih sil (Italija)|kopenskih operativnih sil]], pod svoje okrilje pa je bilo vključenih pet artilerijskih polkov, <ref name="COMART EI LaStoria">{{Navedi splet |title=La Storia - Esercito Italiano |url=https://www.esercito.difesa.it/organizzazione/capo-di-sme/COMFOTER/comfoter-supporto/Comando-Artiglieria/Pagine/La-Storia.aspx |access-date=16 June 2024 |website=www.esercito.difesa.it |publisher=Esercito Italiano |language=it}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="">[https://www.esercito.difesa.it/organizzazione/capo-di-sme/COMFOTER/comfoter-supporto/Comando-Artiglieria/Pagine/La-Storia.aspx "La Storia - Esercito Italiano"]. </cite></ref> vključno s artilerijskim polkom "a Cavallo" . <ref name="RgtACavallo La Storia">{{Navedi splet |title=Reggimento Artiglieria Terrestre "a Cavallo" - La Storia |url=https://www.esercito.difesa.it/organizzazione/capo-di-sme/COMFOTER/Comando-Forze-Operative-Nord/brigata-pozzuolo-del-friuli/Reggimento-a-Cavallo/Pagine/La-Storia.aspx |access-date=17 August 2020 |website=www.esercito.difesa.it |publisher=Esercito Italiano |language=it}}</ref> ==== Artilerijska brigada: 2002–2010 ==== Po ukrepih prestrukturiranja, je bilo poveljstvo artilerijske skupine januarja 2002 skupaj z drugimi poveljstvi za bojno podporo reorganizirano v artilerijsko brigado, <ref name="RivistaMilitare32002">{{Navedi časopis |last=Maugeri |first=Vincenzo |last2=Pitagora |first2=Vincenzo |date=May 2002 |title=Il Corpo d'Armata italiano per la NATO (2a parte) |url=https://docplayer.it/70342754-Euro-2-07-maggio-giugno-2002-spedizione-in-abbonamento-postale-art-2-comma-20-c-legge-662-96-roma-un-esercito-europeo.html |journal=Rivista Militare |language=it |location=Rome |publisher=Esercito Italiano |volume=2002 |issue=3 |pages=20–21 |issn=0035-6980 |access-date=17 August 2020 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> s štirimi polki: <ref name="COMART EI LaStoria"/> tremi artileriskimi polki in enim polkom za NBCR obrambo. Artilerska brigada je podedovala tradicije tako poveljstva artilerske skupine kot 3. raketne brigade " ''Aquileia'' ". <ref name="TribunaTreviso27Oct04">{{Navedi novice |last=Rossitto |first=Gianluca |date=27 October 2004 |title=Il Quinto reggimento "Superga" il meglio dell'artiglieria italiana - la tribuna di Treviso |url=https://ricerca.gelocal.it/tribunatreviso/archivio/tribunatreviso/2004/10/27/VR5TC_VR510.html |access-date=17 August 2020 |work=La Tribuna di Treviso |language=it}}</ref> 30. septembra 2010 je bila artilerijska brigada razpuščena in združena s sedanjim Artilerijskim poveljstvom. [[Slika:CoA_mil_ITA_III_bde_missili_Aquileia.png|sličica|188x188_pik| Grb 3. raketne brigade "Aquileia" ki je bila predhodnica te enote.]] == Poslanstvo == Artilerijsko poveljstvo opravlja vadbene funkcije prek vadbenega polka in operativne funkcije prek treh topniških polkov, polka za obrambo pred nuklearnim, biološkim in kemijskim orožjem (NBC) ter polka za operativno komunikacijo na svojih odvisnih območjih. <ref name="IlTabloid4Oct10">{{Navedi novice |date=4 October 2010 |title=BRACCIANO - NASCITA COMANDO ARTIGLIERIA E CAMBIO COMANDANTE |url=https://www.iltabloid.it/2010/10/04/bracciano-nascita-comando-artiglieria-e-cambio-comandante.html |access-date=14 August 2020 |work=Il Tabloid |location=Bracciano |language=it-IT}}<cite class="citation news cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="">[https://www.iltabloid.it/2010/10/04/bracciano-nascita-comando-artiglieria-e-cambio-comandante.html "BRACCIANO - NASCITA COMANDO ARTIGLIERIA E CAMBIO COMANDANTE"]. </cite></ref> Druga naloga je zagotavljanje skupne ognjene podpore, ki poveljniku na različnih ravneh zagotavlja pravilno upravljanje zahtev za ogenj in posredovanje. <ref name="AD27Nov18Cerruti">{{Navedi splet |last=Cerruti |first=Federico |date=27 November 2018 |title=L'evoluzione dell'esercitazione d'artiglieria Medusa – Analisi Difesa |url=https://www.analisidifesa.it/2018/11/levoluzione-dellesercitazione-dartiglieria-medusa/ |access-date=19 August 2020 |website=Analisi Difesa |language=it-IT}}</ref> == Organizacija == Poveljstvo topništva neposredno nadzoruje štiri topniške polke, vključno z vadbenim polkom: <ref name="ArtTer EI">{{Navedi splet |title=Artiglieria Terrestre - Esercito Italiano |url=http://www.esercito.difesa.it/organizzazione/armi-e-corpi/Artiglieria/Pagine/Artiglieria-Terrestre.aspx |access-date=23 August 2020 |website=www.esercito.difesa.it |publisher=Esercito Italiano |language=it}}</ref> * [[Slika:Scudetto_del_Comando_Artiglieria.png|35x35_pik]]'''Artilerijsko poveljstvo''' v Braccianu ( [[Lacij]] ) ** [[Slika:CoA_mil_ITA_grp_artiglieria_003.png|33x33_pik]]3. polk za podporo ciljanja "Bondone" v Cassinu (Lazio) z [[Brezpilotno zračno plovilo|brezpilotnimi letalniki]] ** [[Slika:CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png|33x33_pik]]5. Artilerijski polk "Superga" v Portogruaru ( [[Benečija]] ) z [[M270 Multiple Launch Rocket System|M270A1 MLRS-I]] ** [[Slika:CoA_mil_ITA_rgt_NBC_007.png|33x33_pik]]7. polk za JRKB zaščito JRKB "Cremona" v Civitavecchii ( [[Lacij|Lazio]] ) z [[Oklepni transporter|oklepnimi transporterji]] [[Véhicule de l'Avant Blindé|VAB]] v konfiguraciji [[Radiološka, biološka in kemična obramba|JRKB]] ** [[Slika:CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_052.png|33x33_pik]]52. <a href="./5th_Field_Artillery_Regiment_&amp;quot;Superga&amp;quot;" rel="mw:WikiLink" data-linkid="509" data-cx="{&amp;quot;adapted&amp;quot;:false,&amp;quot;sourceTitle&amp;quot;:{&amp;quot;title&amp;quot;:&amp;quot;5th Field Artillery Regiment \&amp;quot;Superga\&amp;quot;&amp;quot;,&amp;quot;thumbnail&amp;quot;:{&amp;quot;source&amp;quot;:&amp;quot;https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fa/CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png/120px-CoA_mil_ITA_rgt_artiglieria_005.png?utm_source=en.wikipedia.org&amp;amp;utm_campaign=api&amp;amp;utm_content=thumbnail&amp;quot;,&amp;quot;width&amp;quot;:80,&amp;quot;height&amp;quot;:106},&amp;quot;description&amp;quot;:&amp;quot;Active Italian Army missile artillery unit&amp;quot;,&amp;quot;pageprops&amp;quot;:{&amp;quot;wikibase_item&amp;quot;:&amp;quot;Q63522567&amp;quot;},&amp;quot;pagelanguage&amp;quot;:&amp;quot;en&amp;quot;},&amp;quot;targetFrom&amp;quot;:&amp;quot;source&amp;quot;}" class="cx-link" id="mwAtw" title="5th Field Artillery Regiment &amp;quot;Superga&amp;quot;">Artilerijski polk</a> "Torino" v Persanu ( [[Kampanija]] ) s [[Samovozna artilerija|samohodnimi havbicami]] [[Panzerhaubitze 2000|PzH 2000]] ** Skupina za usposabljanje v Braccianu ( [[Lacij]] ) ** Center za usmerjanje ognja in informacijske operacije ( {{Langx|it|Centro Fires & Targeting e Info Ops}} ), v Braccianu ( [[Lacij|Lazio]] ) <ref name="SIN5Dec12">{{Navedi novice |date=5 December 2012 |title=Al Comando di Artiglieria il Sottosegretario alla Difesa |url=https://www.stelladitalianews.com/ultima-ora/2012/12/05/7290_al-comando-di-artiglieria-il-sottosegretario-alla-difesa/ |access-date=4 February 2021 |work=Stella d'Italia News |language=it-IT}}</ref> <ref name="CerrutiAD13Nov17">{{Navedi splet |last=Cerruti |first=Federico |date=13 November 2017 |title=Medusa: la simulazione per l'artiglieria – Analisi Difesa |url=https://www.analisidifesa.it/2017/11/medusa-la-simulazione-per-lartiglieria/ |access-date=4 February 2021 |website=Analisi Difesa |language=it-IT}}</ref> <ref name="EI28Oct20">{{Navedi novice |date=28 October 2020 |title=Corso Information Operations al Comando Artiglieria - Esercito Italiano |url=http://www.esercito.difesa.it/comunicazione/Pagine/Corso-Information-Operations_201028.aspx |access-date=4 February 2021 |work=www.esercito.difesa.it |language=Italian}}</ref> == Sklici == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] [[Kategorija:Vojaške enote Italijanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 2010]] 30qpgcc4pzgrjw2jumoj9q8u14uhj62 Alcántara 0 607762 6743706 6741977 2026-08-28T06:03:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6743706 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni4|španskem mestu|sotesko na Siciliji|Alcantarski vintgar}} {{Infobox settlement | name = Alcántara | native_name = | settlement_type = mesto in občina | image_skyline = Alcántara City01.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = [[Samostan San Benito de Alcántara]] (16. stoletje) | image_flag = | flag_size = | flag_alt = | image_shield = Escudo de Alcántara.svg | shield_size = | shield_alt = | nickname = | motto = | pushpin_map = Španija | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Lega v Španiji | coordinates = {{coord|39|43|20|N|6|53|23|W|source:eswiki|display=inline}} | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = [[Estremadura]] | subdivision_type2 = [[Španske province|Provinca]] | subdivision_name2 = Cáceres | subdivision_type3 = Comarca | subdivision_name3 = Tierra de Alcántara | established_title = | established_date = | leader_party = | leader_title = Župan | leader_name = Luis Mario Muñoz Nieto | area_footnotes = | area_total_km2 = 552 | elevation_footnotes = | elevation_m = 291 | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = | population_total = 1329 | population_density_km2 = auto | population_demonym = Alcantareños | population_note = | timezone1 = [[Central European Time|CET]] | postal_code_type = | postal_code = 10980 | area_code_type = | area_code = | website = {{official website|http://www.alcantara.es}} | footnotes = }} [[File:Bridge Alcantara.JPG|thumb|235px|[[Most v Alcántari]]]] '''Alcántara''' je majhno špansko mesto in občina (''municipio''), ki jo sestavljajo glavno mesto in trije zaselki (''pedanías'') s 1329 prebivalci (podatki iz leta 2025) v provinci Cáceres ([[Estremadura]]). Ime mesta izhaja iz arabske besede ({{langx|ar|القنطرة|al-qanṭara}}) ​​​​("most") in se nanaša na rimsko strukturo, ki so jo tam našli Arabci. Zgodovinsko središče mesta je razvrščeno kot ''Conjunto histórico-artístico'' (zgodovinsko-umetniška celota). == Lega == Mesto leži na hribu na jugovzhodnem bregu reke [[Tajo]], nedaleč od meje s [[Portugalska|Portugalsko]], na nadmorski višini približno 240 m. Razdalja do glavnega mesta province, [[Cáceres]], je približno 65 km (po cesti) proti jugovzhodu; mesto [[Badajoz]] je približno 115 km proti jugu. Podnebje je zmerno do toplo; padavine (približno 500 mm/leto) se pojavljajo predvsem v zimskih mesecih.<ref>[https://weather-and-climate.com/average-monthly-Rainfall-Temperature-Sunshine,alcantara-extremadura-es,Spain ''Alcántara – Klimatabellen'']</ref> == Zgodovina == Arheološke najdbe potrjujejo človeško prisotnost na tem območju že od [[bronasta doba|bronaste dobe]]; prvi zgodovinski prebivalci so bili [[Luzitanci]], sledili so jim [[Kelti]], ki so prišli z območja med osrednjo Iberijo in Pireneji. V to obdobje in v poznejšo rimsko prevlado spadajo ostanki več ''castra'' (vojaških taborov), vil in mostu, po katerem je mesto dobilo ime. Rimska oblast je trajala od 2. stoletja pred našim štetjem do 5. stoletja, ko so jih nadomestili [[Vizigoti]]. V 8. stoletju so [[Mavri]] osvojili Iberski polotok in ga poimenovali [[Al Andaluz]], s čimer so končali štiri stoletja vizigotske prisotnosti na območju današnje Španije, Francije, Portugalske in Gibraltarja. V 12. stoletju je muslimanski geograf [[Al-Idrizi]] most opisal kot eno od čudes sveta. Mesto Alcántara je bilo v 12. in 13. stoletju obmejno mesto, posvečeno vojaškim dejavnostim in živinoreji. Po propadu [[Kordovski emirat|Kordovskega emirata]] je pripadala več islamskim [[taifa]]m (majhnim kraljestvom). Ferdinand II. Leonski je leta 1167 med vojnami proti Portugalski osvobodil Alcántaro, vendar so mesto kasneje ponovno zavzeli [[Almohadi]]. [[Kristjani]] so jo leta 1213 dokončno osvojili z Alfonzom IX. Leonskim. Leta 1217 je bila predana vojaškemu redu Calatrava. Vendar so jo imeli za pretežko za obrambo, zato jih je naslednje leto nadomestil red San Juliana de Pereiro, vojaški red, ustanovljen leta 1156, ki je imel svoj sedež na reki Rio Cora in je kasneje dobil ime po Alcántari, kjer je bil ustanovljen. Mesto je ohranilo svoj strateški pomen do leta 1655. Leta 1807 so jo med polotoško vojno zasedle francoske čete. Alcántara je v 19. stoletju izgubilo ves svoj pomen, ko so bile posesti reda sekularizirane. Njegovo odseljevanje se je ustavilo šele v šestdesetih letih 20. stoletja, ko je elektroenergetsko podjetje Hidroelectrica Espaňola tukaj zgradilo več elektrarn. Vendar pa gospodarstvo ni bilo okrepljeno in mesto je še vedno del enega manj razvitih območij Španije. V mestu je bil leta 1176 ustanovljen Alcántarski red, verski in vojaški red, za obrambo pred Mavri, leta 1835 pa je bil ukinjen. Leta 1499 se je tukaj rodil Peter iz Alcántare, učitelj [[Terezija Avilska|Terezije Ávilske]], svetnice in frančiškanske reformatorke. == Gospodarstvo == Vino in oljke se na tem območju gojijo že od rimskih časov. Gojenje pšenice in drugih poljščin je bilo prej predvsem za samooskrbno kmetijstvo. Danes je turizem najpomembnejši vir dohodka za mesto. == Glavne znamenitosti == * Most Alcántara s šestimi simetričnimi loki, dolg 194 m in visok 71 m, zgrajen v čast [[Trajan]]u v letih 103–106. Napis navaja ime arhitekta viadukta, C. Iuliusa Lacerja. * Samostan San Benito de Alcántara (16. stoletje); v njem je do leta 1835 prebival red Alcántara. Stavba, ki je bila med vladavino Karla V. razširjena z velikim galerijskim krilom in stranskimi stopniščnimi stolpi, je zdaj dom fundacije San Benito de Alcántara, ki vsaki dve leti podeli nagrado ''Premio Internacional Puente de Alcántara'' (Mednarodna nagrada za most Alcántara) za izjemne inženirske objekte. Sosednja cerkev izvira iz 14. stoletja. Njena triladijska notranjost, dvoranskega tipa, ima zvezdaste oboke enake višine in poligonalno apsido, okrašeno s kamnitimi grbi.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.alcantara.es/patrimonio/-/publicador/patrimonio-conventual-de-san-benito/ZdCfP2V3ozyl |title=''Alcántara – Benediktskonvent'' |access-date=2026-08-24 |archive-date=2017-12-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171214182819/http://www.alcantara.es/patrimonio/-/publicador/patrimonio-conventual-de-san-benito/ZdCfP2V3ozyl |url-status=dead }}</ref> * Cerkev Santa María de Almocóvar, Alcántara (13. stoletje); zgrajena v poznoromanskem slogu na mestu porušene mošeje, se je začela leta 1254. Posebej zanimiv je njen portal, ki rahlo štrli iz fasade, a je nato večkrat vdolben, z vstavljenimi stebri in nadgrajenim večrebrnim lokom. * V mestu ali tik pred njim so še druge cerkve in kapele – vključno s frančiškansko cerkvijo, ki pripada samostanu sv. Bartolomeja in datira iz leta 1493.<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=KmTZ1Z1ngTs ''Alcántara – Convento de San Bartolomé'']</ref> * Ostanki mavrskega obzidja, spremenjenega in obnovljenega v srednjem veku * Samostan sv. Frančiška (15.–17. stoletje) * Samostan redovnic Los Remedios, od katerega je ostala le baročna kapela * Menhir Cabezo ({{langx|es|Menhir del Cabezo}}) je granitni kamen v Alcántari blizu meje s Portugalsko. * Jez akumulacijskega jezera José María Oriol je približno 600 m gorvodno od rimskega mostu. Približno 20 km severozahodno od mesta leži vasica Segura, v bližini katere se čez reko Erjas razprostira še en rimski most (Puente de Segura). <gallery> Alcántara - 48421997906.jpg|Alcántara – Plaza de la Corredera Galería de Carlos V, Convento de San Benito (Alcántara).jpg|''Convento de San Benito'' Conventual de San Benito de Alcántara (31845314011).jpg|''Convento de San Benito'', križni hodnik (''claustro'') Iglesia del convento de San Benito en Alcántara, Cáceres.jpg|''Convento de San Benito'', notranjost Alcántara City01.jpg|Benediktinski samostan (nekdanji sedež reda Alcantara) Alcántara City02.jpg|Župnijska cerkev Santa María de Almocóvar Presa de Alcántara.jpg|Skulptura iz Talsperta "José María Oriol" </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{Structurae|id=20000521|title=Alcántara Bridge}} * {{cite web |url=http://www.geocities.com/jjescudero/ |title=Alcántara Bridge, Alcántara, Cáceres, Extremadura, Spain |archiveurl=https://web.archive.org/web/20091026213830/http://geocities.com/jjescudero/ |archivedate=2009-10-26 |url-status=dead |access-date=2008-01-05 }} [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] emm0cxq5n9hz4aaapzspkix4lzlvygq Josephine Lausche-Welf 0 607764 6743499 6743407 2026-08-27T13:26:04Z Ihana Aneta 242446 6743499 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovensko-ameriška pevka (1894–1990)}} {{Infopolje Oseba|caption=Josephine Lausche-Welf leta 1931|relatives=[[Frank J. Lausche]] (brat)}} '''Josephine Lausche-Welf''', zanana tudi kot '''Josie Lausche''',{{Efn|Znana tudi kot Josipina Lausche-Welf, Josephine Lauše in Josephine Laushe.}} [[Slovenci|slovensko]]-[[Američani|ameriška]] [[Pevec|pevka]], * [[4. marec]] [[1894]], [[Cleveland, Ohio]], † [[11. december]] [[1990]], [[Cleveland, Ohio]]. == Otroštvo == <ref>{{Navedi revijo |last=Felicijan |first=Jože |date=1979 |title=Legenda o Lovšetu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2UL5W62 |magazine=Vestnik - Vocero |publisher=Konzorcij |pages=14,15 |language=Sl |volume=1/3}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Terselic |first=Richard A. |last2=Debevec |first2=Charles F. |date=2009 |title=Preserving Old American-Slovenian Recorded Music |trans-title=Ohranjanje stare ameriško-slovenske posnete glasbe |url=https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/article/view/14856 |magazine=Slovene Studies Journal |publisher=Society for Slovene Studies |page=197 |language=En |volume=2}}</ref> <ref name=":0">{{Navedi splet |title=Trustees Honor Roll |trans-title=Častna lista |url=https://clevelandstyle.com/trustees-honor-roll/ |access-date=2026-08-24 |website=National Cleveland-Style Polka Hall Of Fame |publisher=American Slovenian Polka Foundation |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi novice |last=Lovše Bole |first=Pavla |author-link=Pavla Lovše Bole |date=april 1931 |title=Josipina Lausche-Welf in Marija Udovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P |url-status= |work=Ženski svet |publisher=Konzorcij Ženski svet |pages=112-114 |language=Sl |volume=4}}</ref> Diplomirala je na Oberlin College.<ref>{{Navedi revijo |last=Glavan |first=Mihael |date=oktober 1992 |title=Frank Lausche je priše! do vrha |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I3XGXWUS |magazine=Rast |publisher=Mestna občina Novo Mesto |page=299 |language=Sl |volume=4/5}}</ref> [[Slika:Mary Udovich in Josephine Lausche-Welf (1931).png|sličica|Josephine Lausche-Welf (na desni) skupaj s sopevko [[Mary Udovich]] leta 1931.]] == Delo == <ref>{{Navedi novice |date=2.3.1941 |title=Gospa Josipina Lausche je slovenskega rodu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OUGLQ11 |work=Jutro |publisher=Konzorcij jutra |page=11 |language=Sl |volume=52}}</ref> <ref>{{Navedi novice |date=23.6.1920 |title=V torek zvečer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0S8UJLIA |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |page=1 |language=Sl |volume=73}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == == Zapuščina == <ref>{{Navedi novice |date=januar 1975 |title=Pri založbi Ed Kenik Records |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PXAJWTXD |work=Slovenska država |publisher=Slovenian National Federation of Canada |page=2 |language=Sl |volume=1}}</ref> == Nagrade == * Trustees Honor Roll Recipient of National Cleveland-Style Polka Hall of Fame (1991)<ref name=":0" /> == Diskografija == == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} ckfaz1t84948486gl4ije2fz9zgm4xq 6743500 6743499 2026-08-27T13:26:49Z Ihana Aneta 242446 6743500 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovensko-ameriška pevka (1894–1990)}} {{Infopolje Oseba|caption=Josephine Lausche-Welf leta 1931|image_size=190px|relatives=[[Frank J. Lausche]] (brat)}} '''Josephine Lausche-Welf''', zanana tudi kot '''Josie Lausche''',{{Efn|Znana tudi kot Josipina Lausche-Welf, Josephine Lauše in Josephine Laushe.}} [[Slovenci|slovensko]]-[[Američani|ameriška]] [[Pevec|pevka]], * [[4. marec]] [[1894]], [[Cleveland, Ohio]], † [[11. december]] [[1990]], [[Cleveland, Ohio]]. == Otroštvo == <ref>{{Navedi revijo |last=Felicijan |first=Jože |date=1979 |title=Legenda o Lovšetu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2UL5W62 |magazine=Vestnik - Vocero |publisher=Konzorcij |pages=14,15 |language=Sl |volume=1/3}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Terselic |first=Richard A. |last2=Debevec |first2=Charles F. |date=2009 |title=Preserving Old American-Slovenian Recorded Music |trans-title=Ohranjanje stare ameriško-slovenske posnete glasbe |url=https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/article/view/14856 |magazine=Slovene Studies Journal |publisher=Society for Slovene Studies |page=197 |language=En |volume=2}}</ref> <ref name=":0">{{Navedi splet |title=Trustees Honor Roll |trans-title=Častna lista |url=https://clevelandstyle.com/trustees-honor-roll/ |access-date=2026-08-24 |website=National Cleveland-Style Polka Hall Of Fame |publisher=American Slovenian Polka Foundation |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi novice |last=Lovše Bole |first=Pavla |author-link=Pavla Lovše Bole |date=april 1931 |title=Josipina Lausche-Welf in Marija Udovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P |url-status= |work=Ženski svet |publisher=Konzorcij Ženski svet |pages=112-114 |language=Sl |volume=4}}</ref> Diplomirala je na Oberlin College.<ref>{{Navedi revijo |last=Glavan |first=Mihael |date=oktober 1992 |title=Frank Lausche je priše! do vrha |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I3XGXWUS |magazine=Rast |publisher=Mestna občina Novo Mesto |page=299 |language=Sl |volume=4/5}}</ref> [[Slika:Mary Udovich in Josephine Lausche-Welf (1931).png|sličica|Josephine Lausche-Welf (na desni) skupaj s sopevko [[Mary Udovich]] leta 1931.]] == Delo == <ref>{{Navedi novice |date=2.3.1941 |title=Gospa Josipina Lausche je slovenskega rodu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OUGLQ11 |work=Jutro |publisher=Konzorcij jutra |page=11 |language=Sl |volume=52}}</ref> <ref>{{Navedi novice |date=23.6.1920 |title=V torek zvečer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0S8UJLIA |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |page=1 |language=Sl |volume=73}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == == Zapuščina == <ref>{{Navedi novice |date=januar 1975 |title=Pri založbi Ed Kenik Records |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PXAJWTXD |work=Slovenska država |publisher=Slovenian National Federation of Canada |page=2 |language=Sl |volume=1}}</ref> == Nagrade == * Trustees Honor Roll Recipient of National Cleveland-Style Polka Hall of Fame (1991)<ref name=":0" /> == Diskografija == == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} 9fg6ajivkh61szipvo9sul8unp3ejdz 6743501 6743500 2026-08-27T13:27:13Z Ihana Aneta 242446 6743501 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovensko-ameriška pevka (1894–1990)}} {{Infopolje Oseba|caption=Josephine Lausche-Welf leta 1931|image_size=180px|relatives=[[Frank J. Lausche]] (brat)}} '''Josephine Lausche-Welf''', zanana tudi kot '''Josie Lausche''',{{Efn|Znana tudi kot Josipina Lausche-Welf, Josephine Lauše in Josephine Laushe.}} [[Slovenci|slovensko]]-[[Američani|ameriška]] [[Pevec|pevka]], * [[4. marec]] [[1894]], [[Cleveland, Ohio]], † [[11. december]] [[1990]], [[Cleveland, Ohio]]. == Otroštvo == <ref>{{Navedi revijo |last=Felicijan |first=Jože |date=1979 |title=Legenda o Lovšetu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2UL5W62 |magazine=Vestnik - Vocero |publisher=Konzorcij |pages=14,15 |language=Sl |volume=1/3}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Terselic |first=Richard A. |last2=Debevec |first2=Charles F. |date=2009 |title=Preserving Old American-Slovenian Recorded Music |trans-title=Ohranjanje stare ameriško-slovenske posnete glasbe |url=https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/article/view/14856 |magazine=Slovene Studies Journal |publisher=Society for Slovene Studies |page=197 |language=En |volume=2}}</ref> <ref name=":0">{{Navedi splet |title=Trustees Honor Roll |trans-title=Častna lista |url=https://clevelandstyle.com/trustees-honor-roll/ |access-date=2026-08-24 |website=National Cleveland-Style Polka Hall Of Fame |publisher=American Slovenian Polka Foundation |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi novice |last=Lovše Bole |first=Pavla |author-link=Pavla Lovše Bole |date=april 1931 |title=Josipina Lausche-Welf in Marija Udovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P |url-status= |work=Ženski svet |publisher=Konzorcij Ženski svet |pages=112-114 |language=Sl |volume=4}}</ref> Diplomirala je na Oberlin College.<ref>{{Navedi revijo |last=Glavan |first=Mihael |date=oktober 1992 |title=Frank Lausche je priše! do vrha |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I3XGXWUS |magazine=Rast |publisher=Mestna občina Novo Mesto |page=299 |language=Sl |volume=4/5}}</ref> [[Slika:Mary Udovich in Josephine Lausche-Welf (1931).png|sličica|Josephine Lausche-Welf (na desni) skupaj s sopevko [[Mary Udovich]] leta 1931.]] == Delo == <ref>{{Navedi novice |date=2.3.1941 |title=Gospa Josipina Lausche je slovenskega rodu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OUGLQ11 |work=Jutro |publisher=Konzorcij jutra |page=11 |language=Sl |volume=52}}</ref> <ref>{{Navedi novice |date=23.6.1920 |title=V torek zvečer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0S8UJLIA |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |page=1 |language=Sl |volume=73}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == == Zapuščina == <ref>{{Navedi novice |date=januar 1975 |title=Pri založbi Ed Kenik Records |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PXAJWTXD |work=Slovenska država |publisher=Slovenian National Federation of Canada |page=2 |language=Sl |volume=1}}</ref> == Nagrade == * Trustees Honor Roll Recipient of National Cleveland-Style Polka Hall of Fame (1991)<ref name=":0" /> == Diskografija == == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} gs57uoeznlgh0r4dlqd71grfrmo0h5j 6743577 6743501 2026-08-27T17:00:46Z Ihana Aneta 242446 6743577 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovensko-ameriška pevka (1894–1990)}} {{Infopolje Oseba|caption=Josephine Lausche-Welf leta 1931|image_size=180px|relatives=[[Frank J. Lausche]] (brat)}} '''Josephine Lausche-Welf''', zanana tudi kot '''Josie Lausche''',{{Efn|Znana tudi kot Josipina Lausche-Welf, Josephine Lauše in Josephine Laushe.}} [[Slovenci|slovensko]]-[[Američani|ameriška]] [[Pevec|pevka]], * [[4. marec]] [[1894]], [[Cleveland, Ohio]], † [[11. december]] [[1990]], [[Cleveland, Ohio]]. == Otroštvo == Rojena je bila 4. marca 1894 kot <ref>{{Navedi revijo |last=Felicijan |first=Jože |date=1979 |title=Legenda o Lovšetu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2UL5W62 |magazine=Vestnik - Vocero |publisher=Konzorcij |pages=14,15 |language=Sl |volume=1/3}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Terselic |first=Richard A. |last2=Debevec |first2=Charles F. |date=2009 |title=Preserving Old American-Slovenian Recorded Music |trans-title=Ohranjanje stare ameriško-slovenske posnete glasbe |url=https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/article/view/14856 |magazine=Slovene Studies Journal |publisher=Society for Slovene Studies |page=197 |language=En |volume=2}}</ref> <ref name=":0">{{Navedi splet |title=Trustees Honor Roll |trans-title=Častna lista |url=https://clevelandstyle.com/trustees-honor-roll/ |access-date=2026-08-24 |website=National Cleveland-Style Polka Hall Of Fame |publisher=American Slovenian Polka Foundation |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi novice |last=Lovše Bole |first=Pavla |author-link=Pavla Lovše Bole |date=april 1931 |title=Josipina Lausche-Welf in Marija Udovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P |url-status= |work=Ženski svet |publisher=Konzorcij Ženski svet |pages=112-114 |language=Sl |volume=4}}</ref> Diplomirala je na Oberlin College.<ref>{{Navedi revijo |last=Glavan |first=Mihael |date=oktober 1992 |title=Frank Lausche je priše! do vrha |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I3XGXWUS |magazine=Rast |publisher=Mestna občina Novo Mesto |page=299 |language=Sl |volume=4/5}}</ref> [[Slika:Mary Udovich in Josephine Lausche-Welf (1931).png|sličica|Josephine Lausche-Welf (na desni) skupaj s sopevko [[Mary Udovich]] leta 1931.]] == Delo == <ref>{{Navedi novice |date=2.3.1941 |title=Gospa Josipina Lausche je slovenskega rodu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OUGLQ11 |work=Jutro |publisher=Konzorcij jutra |page=11 |language=Sl |volume=52}}</ref> <ref>{{Navedi novice |date=23.6.1920 |title=V torek zvečer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0S8UJLIA |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |page=1 |language=Sl |volume=73}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == == Zgled == Po zgledu dueta Lausche-Udovich sta v sedemdesetih letih 20. stoletja nastopali tudi slovensko-ameriški pevki [[Dolores Paik-Mihelich]] in [[June Babbitt-Price]]. Peli sta narodnozabavno glasbo v podobnem slogu kot Josephine in Mary.<ref>{{Navedi novice |date=januar 1975 |title=Pri založbi Ed Kenik Records |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PXAJWTXD |work=Slovenska država |publisher=Slovenian National Federation of Canada |page=2 |language=Sl |volume=1}}</ref> == Nagrade == * ''Trustees Honor Roll Recipient of National Cleveland-Style Polka Hall of Fame'' (1991)<ref name=":0" /> == Diskografija == == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} 4izqnihmmkfhs38h1y8t8zaa26yne8l Mary Udovich 0 607779 6743496 6743352 2026-08-27T13:23:24Z Ihana Aneta 242446 6743496 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovensko-ameriška pevka (1894–1990)}} {{Infopolje Oseba|image=|caption=Mary Udovich leta 1931}} '''Marija Udovič''', znana kot '''Mary Udovich''',{{Efn|Znana tudi kot Marie C. Udovich.}} [[Slovenci|slovensko]]-[[Američani|ameriška]] [[Pevec|pevka]], * [[20. junij]] [[1896]], [[Belsko]], † [[15. januar]] [[1965]], Euclid, [[Ohio]]. == Otroštvo == Rojena je bila 20. junija 1896 v Belskem.<ref>{{Navedi splet |title=U.S., Social Security Applications and Claims Index, 1936-2007 |trans-title=ZDA, Indeks vlog in zahtevkov za socialno varnost, 1936–2007 |url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/60901/records/3635548?tid=&pid=&queryId=3fd4371b-bd67-4fc1-9a4c-702bcaa0a069&usePUBJs=true |url-access=subscription |website=ancestry.com |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Felicijan |first=Jože |date=1979 |title=Legenda o Lovšetu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2UL5W62 |magazine=Vestnik - Vocero |publisher=Konzorcij |pages=14,15 |language=Sl |volume=1/3}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Terselic |first=Richard A. |last2=Debevec |first2=Charles F. |date=2009 |title=Preserving Old American-Slovenian Recorded Music |trans-title=Ohranjanje stare ameriško-slovenske posnete glasbe |url=https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/article/view/14856 |magazine=Slovene Studies Journal |publisher=Society for Slovene Studies |page=197 |language=En |volume=2}}</ref> <ref name=":0">{{Navedi splet |title=Trustees Honor Roll |trans-title=Častna lista |url=https://clevelandstyle.com/trustees-honor-roll/ |access-date=2026-08-24 |website=National Cleveland-Style Polka Hall Of Fame |publisher=American Slovenian Polka Foundation |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi novice |last=Lovše Bole |first=Pavla |author-link=Pavla Lovše Bole |date=april 1931 |title=Josipina Lausche-Welf in Marija Udovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P |url-status= |work=Ženski svet |publisher=Konzorcij Ženski svet |pages=112-114 |language=Sl |volume=4}}</ref> [[Slika:Mary Udovich in Josephine Lausche-Welf (1931).png|sličica|Mary Udovich (na levi) skupaj s sopevko [[Josephine Lausche-Welf]] leta 1931.]] == Delo == Živela je z sestro, čistilko, in njenim možem, ter delala kot prodajalka v trgovini s pohištvom v Clevelandu.<ref>{{Navedi splet |title=Year: 1930; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Page: 4A; Enumeration District: 0489; FHL microfilm: 2341512 |trans-title=Leto: 1930; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Stran: 4A; Popisni okoliš: 0489; Mikrofilm FHL: 2341512 |url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/6224/records/73615836 |url-access=subscription |website=ancestry.com |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi splet |title=Year: 1940; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: m-t0627-03206; Page: 1A; Enumeration District: 92-101 |trans-title=Leto: 1940; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvitek: m-t0627-03206; Stran: 1A; Popisni okoliš: 92-101 |url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2442/records/30673132 |url-access=subscription |website=ancestry.com |language=En}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je na sestričninem domu 15. januarja 1965.<ref>{{Navedi splet |title=Ohio Deaths, 1908-1932, 1938-1944, and 1958-2007 |trans-title=Smrti v Ohiu, 1908-1932, 1938-1944, in 1958-2007 |url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/5763/records/3164700?tid=&pid=&queryId=24fe4d82-ac33-484d-a9fa-34af7a13f8b6&usePUBJs=true |url-access=subscription |publisher=Ohio Department of Health |language=En |publication-place=Columbus, OH, USA|website=ancestry.com}}</ref> <ref>{{Navedi novice |date=18.1.1965 |title=Marie C. Udovich |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMM6YVJQ |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |page=1 |language=Sl |volume=11}}</ref> == Nagrade == * Trustees Honor Roll Recipient of National Cleveland-Style Polka Hall of Fame (1991)<ref name=":0" /> == Diskografija == == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} okzd45bvbre7lndv0d3wy2bo8qi8h7g 6743498 6743496 2026-08-27T13:24:15Z Ihana Aneta 242446 6743498 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovensko-ameriška pevka (1894–1990)}} {{Infopolje Oseba|image=|caption=Mary Udovich leta 1931|image_size=200px}} '''Marija Udovič''', znana kot '''Mary Udovich''',{{Efn|Znana tudi kot Marie C. Udovich.}} [[Slovenci|slovensko]]-[[Američani|ameriška]] [[Pevec|pevka]], * [[20. junij]] [[1896]], [[Belsko]], † [[15. januar]] [[1965]], Euclid, [[Ohio]]. == Otroštvo == Rojena je bila 20. junija 1896 v Belskem.<ref>{{Navedi splet |title=U.S., Social Security Applications and Claims Index, 1936-2007 |trans-title=ZDA, Indeks vlog in zahtevkov za socialno varnost, 1936–2007 |url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/60901/records/3635548?tid=&pid=&queryId=3fd4371b-bd67-4fc1-9a4c-702bcaa0a069&usePUBJs=true |url-access=subscription |website=ancestry.com |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Felicijan |first=Jože |date=1979 |title=Legenda o Lovšetu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2UL5W62 |magazine=Vestnik - Vocero |publisher=Konzorcij |pages=14,15 |language=Sl |volume=1/3}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Terselic |first=Richard A. |last2=Debevec |first2=Charles F. |date=2009 |title=Preserving Old American-Slovenian Recorded Music |trans-title=Ohranjanje stare ameriško-slovenske posnete glasbe |url=https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/article/view/14856 |magazine=Slovene Studies Journal |publisher=Society for Slovene Studies |page=197 |language=En |volume=2}}</ref> <ref name=":0">{{Navedi splet |title=Trustees Honor Roll |trans-title=Častna lista |url=https://clevelandstyle.com/trustees-honor-roll/ |access-date=2026-08-24 |website=National Cleveland-Style Polka Hall Of Fame |publisher=American Slovenian Polka Foundation |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi novice |last=Lovše Bole |first=Pavla |author-link=Pavla Lovše Bole |date=april 1931 |title=Josipina Lausche-Welf in Marija Udovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P |url-status= |work=Ženski svet |publisher=Konzorcij Ženski svet |pages=112-114 |language=Sl |volume=4}}</ref> [[Slika:Mary Udovich in Josephine Lausche-Welf (1931).png|sličica|Mary Udovich (na levi) skupaj s sopevko [[Josephine Lausche-Welf]] leta 1931.]] == Delo == Živela je z sestro, čistilko, in njenim možem, ter delala kot prodajalka v trgovini s pohištvom v Clevelandu.<ref>{{Navedi splet |title=Year: 1930; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Page: 4A; Enumeration District: 0489; FHL microfilm: 2341512 |trans-title=Leto: 1930; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Stran: 4A; Popisni okoliš: 0489; Mikrofilm FHL: 2341512 |url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/6224/records/73615836 |url-access=subscription |website=ancestry.com |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi splet |title=Year: 1940; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: m-t0627-03206; Page: 1A; Enumeration District: 92-101 |trans-title=Leto: 1940; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvitek: m-t0627-03206; Stran: 1A; Popisni okoliš: 92-101 |url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2442/records/30673132 |url-access=subscription |website=ancestry.com |language=En}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je na sestričninem domu 15. januarja 1965.<ref>{{Navedi splet |title=Ohio Deaths, 1908-1932, 1938-1944, and 1958-2007 |trans-title=Smrti v Ohiu, 1908-1932, 1938-1944, in 1958-2007 |url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/5763/records/3164700?tid=&pid=&queryId=24fe4d82-ac33-484d-a9fa-34af7a13f8b6&usePUBJs=true |url-access=subscription |publisher=Ohio Department of Health |language=En |publication-place=Columbus, OH, USA|website=ancestry.com}}</ref> <ref>{{Navedi novice |date=18.1.1965 |title=Marie C. Udovich |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMM6YVJQ |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |page=1 |language=Sl |volume=11}}</ref> == Nagrade == * Trustees Honor Roll Recipient of National Cleveland-Style Polka Hall of Fame (1991)<ref name=":0" /> == Diskografija == == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} 8pm4pcc01oynnt2alwn7rq5yv2bw8fc 6743502 6743498 2026-08-27T13:27:41Z Ihana Aneta 242446 6743502 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovensko-ameriška pevka (1894–1990)}} {{Infopolje Oseba|image=|caption=Mary Udovich leta 1931|image_size=180px}} '''Marija Udovič''', znana kot '''Mary Udovich''',{{Efn|Znana tudi kot Marie C. Udovich.}} [[Slovenci|slovensko]]-[[Američani|ameriška]] [[Pevec|pevka]], * [[20. junij]] [[1896]], [[Belsko]], † [[15. januar]] [[1965]], Euclid, [[Ohio]]. == Otroštvo == Rojena je bila 20. junija 1896 v Belskem.<ref>{{Navedi splet |title=U.S., Social Security Applications and Claims Index, 1936-2007 |trans-title=ZDA, Indeks vlog in zahtevkov za socialno varnost, 1936–2007 |url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/60901/records/3635548?tid=&pid=&queryId=3fd4371b-bd67-4fc1-9a4c-702bcaa0a069&usePUBJs=true |url-access=subscription |website=ancestry.com |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Felicijan |first=Jože |date=1979 |title=Legenda o Lovšetu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2UL5W62 |magazine=Vestnik - Vocero |publisher=Konzorcij |pages=14,15 |language=Sl |volume=1/3}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Terselic |first=Richard A. |last2=Debevec |first2=Charles F. |date=2009 |title=Preserving Old American-Slovenian Recorded Music |trans-title=Ohranjanje stare ameriško-slovenske posnete glasbe |url=https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/article/view/14856 |magazine=Slovene Studies Journal |publisher=Society for Slovene Studies |page=197 |language=En |volume=2}}</ref> <ref name=":0">{{Navedi splet |title=Trustees Honor Roll |trans-title=Častna lista |url=https://clevelandstyle.com/trustees-honor-roll/ |access-date=2026-08-24 |website=National Cleveland-Style Polka Hall Of Fame |publisher=American Slovenian Polka Foundation |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi novice |last=Lovše Bole |first=Pavla |author-link=Pavla Lovše Bole |date=april 1931 |title=Josipina Lausche-Welf in Marija Udovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P |url-status= |work=Ženski svet |publisher=Konzorcij Ženski svet |pages=112-114 |language=Sl |volume=4}}</ref> [[Slika:Mary Udovich in Josephine Lausche-Welf (1931).png|sličica|Mary Udovich (na levi) skupaj s sopevko [[Josephine Lausche-Welf]] leta 1931.]] == Delo == Živela je z sestro, čistilko, in njenim možem, ter delala kot prodajalka v trgovini s pohištvom v Clevelandu.<ref>{{Navedi splet |title=Year: 1930; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Page: 4A; Enumeration District: 0489; FHL microfilm: 2341512 |trans-title=Leto: 1930; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Stran: 4A; Popisni okoliš: 0489; Mikrofilm FHL: 2341512 |url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/6224/records/73615836 |url-access=subscription |website=ancestry.com |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi splet |title=Year: 1940; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: m-t0627-03206; Page: 1A; Enumeration District: 92-101 |trans-title=Leto: 1940; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvitek: m-t0627-03206; Stran: 1A; Popisni okoliš: 92-101 |url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2442/records/30673132 |url-access=subscription |website=ancestry.com |language=En}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je na sestričninem domu 15. januarja 1965.<ref>{{Navedi splet |title=Ohio Deaths, 1908-1932, 1938-1944, and 1958-2007 |trans-title=Smrti v Ohiu, 1908-1932, 1938-1944, in 1958-2007 |url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/5763/records/3164700?tid=&pid=&queryId=24fe4d82-ac33-484d-a9fa-34af7a13f8b6&usePUBJs=true |url-access=subscription |publisher=Ohio Department of Health |language=En |publication-place=Columbus, OH, USA|website=ancestry.com}}</ref> <ref>{{Navedi novice |date=18.1.1965 |title=Marie C. Udovich |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMM6YVJQ |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |page=1 |language=Sl |volume=11}}</ref> == Nagrade == * Trustees Honor Roll Recipient of National Cleveland-Style Polka Hall of Fame (1991)<ref name=":0" /> == Diskografija == == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} ozk7osl6l2jaa7wafhkna1qp63t5420 6743558 6743502 2026-08-27T16:25:44Z Ihana Aneta 242446 6743558 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovensko-ameriška pevka (1894–1990)}} {{Infopolje Oseba|image=|caption=Mary Udovich leta 1931|image_size=180px}} '''Marija Udovič''', znana kot '''Mary Udovich''',{{Efn|Znana tudi kot Marie C. Udovich.}} [[Slovenci|slovensko]]-[[Američani|ameriška]] [[Pevec|pevka]], * [[20. junij]] [[1896]], [[Belsko]], † [[15. januar]] [[1965]], Euclid, [[Ohio]]. == Otroštvo == Rojena je bila 20. junija 1896 v Belskem.<ref>{{Navedi splet |title=U.S., Social Security Applications and Claims Index, 1936-2007 |trans-title=ZDA, Indeks vlog in zahtevkov za socialno varnost, 1936–2007 |url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/60901/records/3635548?tid=&pid=&queryId=3fd4371b-bd67-4fc1-9a4c-702bcaa0a069&usePUBJs=true |url-access=subscription |website=ancestry.com |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Felicijan |first=Jože |date=1979 |title=Legenda o Lovšetu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2UL5W62 |magazine=Vestnik - Vocero |publisher=Konzorcij |pages=14,15 |language=Sl |volume=1/3}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Terselic |first=Richard A. |last2=Debevec |first2=Charles F. |date=2009 |title=Preserving Old American-Slovenian Recorded Music |trans-title=Ohranjanje stare ameriško-slovenske posnete glasbe |url=https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/article/view/14856 |magazine=Slovene Studies Journal |publisher=Society for Slovene Studies |page=197 |language=En |volume=2}}</ref> <ref name=":0">{{Navedi splet |title=Trustees Honor Roll |trans-title=Častna lista |url=https://clevelandstyle.com/trustees-honor-roll/ |access-date=2026-08-24 |website=National Cleveland-Style Polka Hall Of Fame |publisher=American Slovenian Polka Foundation |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi novice |last=Lovše Bole |first=Pavla |author-link=Pavla Lovše Bole |date=april 1931 |title=Josipina Lausche-Welf in Marija Udovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P |url-status= |work=Ženski svet |publisher=Konzorcij Ženski svet |pages=112-114 |language=Sl |volume=4}}</ref> [[Slika:Mary Udovich in Josephine Lausche-Welf (1931).png|sličica|Mary Udovich (na levi) skupaj s sopevko [[Josephine Lausche-Welf]] leta 1931.]] == Delo == Živela je z sestro, čistilko, in njenim možem, ter delala kot prodajalka v trgovini s pohištvom v Clevelandu.<ref>{{Navedi splet |title=Year: 1930; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Page: 4A; Enumeration District: 0489; FHL microfilm: 2341512 |trans-title=Leto: 1930; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Stran: 4A; Popisni okoliš: 0489; Mikrofilm FHL: 2341512 |url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/6224/records/73615836 |url-access=subscription |website=ancestry.com |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi splet |title=Year: 1940; Census Place: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Roll: m-t0627-03206; Page: 1A; Enumeration District: 92-101 |trans-title=Leto: 1940; Kraj popisa: Cleveland, Cuyahoga, Ohio; Zvitek: m-t0627-03206; Stran: 1A; Popisni okoliš: 92-101 |url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/2442/records/30673132 |url-access=subscription |website=ancestry.com |language=En}}</ref> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je na sestričninem domu 15. januarja 1965.<ref>{{Navedi splet |title=Ohio Deaths, 1908-1932, 1938-1944, and 1958-2007 |trans-title=Smrti v Ohiu, 1908-1932, 1938-1944, in 1958-2007 |url=https://www-ancestryinstitution-com.wikipedialibrary.idm.oclc.org/search/collections/5763/records/3164700?tid=&pid=&queryId=24fe4d82-ac33-484d-a9fa-34af7a13f8b6&usePUBJs=true |url-access=subscription |publisher=Ohio Department of Health |language=En |publication-place=Columbus, OH, USA|website=ancestry.com}}</ref> <ref>{{Navedi novice |date=18.1.1965 |title=Marie C. Udovich |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMM6YVJQ |work=Ameriška domovina |publisher=J. Debevec |page=1 |language=Sl |volume=11}}</ref> == Nagrade == * ''Trustees Honor Roll Recipient of National Cleveland-Style Polka Hall of Fame'' (1991)<ref name=":0" /> == Diskografija == == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} 0d9flq97cm14zl41bgggfgpt9925v3t Nadja Ebner 0 607866 6743600 6743026 2026-08-27T17:53:33Z Marko3 1829 6743600 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Nadja Ebner''', [[Slovenci|slovenska]] [[filozofinja]], [[sociologinja]] in [[pisateljica]]; * [[1987]], [[Slovenj Gradec]].<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Nadja Ebner |url=https://emka.si/pages/nadja-ebner?srsltid=AfmBOopt0Kn8wyhl5NykpC2uBVnGfIdps-dg_RrCapey5L4dw9pH1Vw8#o-avtorju |access-date=26. 8. 2026 |website=www.emka.si}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet |date=27. 2. 2026 |title=Nadja Ebner: Kako pokopati mamo, ki je še živa |url=https://www.ravne.si/objava/1246446 |access-date=26. 8. 2026 |website=www.ravne.si}}</ref> == Življenjepis == Nadja Ebner se rodila v Slovenj Gradcu in tam tudi odraščala.<ref name=":0" /> Je ustanoviteljica in direktorica [[Nevladna organizacija|nevladne organizacije]] Inštitut Tvoja izbira, kjer si prizadeva za bolj personalizirano in neprekinjeno obporodno obravnavo. Objavlja tudi članke na temo obporodnega nasilja.<ref name=":1" /> Leta 2025 je izdala knjižni prvenec, osebnoizpovedni [[roman]] ''Kako pokopati mamo, ki je še živa.<ref name=":0" />''<ref>{{Navedi splet |date=6. 10. 2025 |title=Nadja Ebner: Svoji hčeri sem hotela biti boljša mama. |url=https://365.rtvslo.si/podkast/med-stirimi-stenami/175164498 |access-date=26. 8. 2026 |website=www.365.rtvslo.si}}</ref> == Zasebno == Ima tri otroke. Z družino je živela na Malti in Novi Zelandiji, zdaj pa živi Brežicah.<ref>{{Navedi splet |date=25. 10. 2025 |title=Nadja Ebner: Želela sem zrušiti mit o idealizirani mami, o kateri nikoli ne smemo reči nič slabega |url=https://vecer.com/v-soboto/intervju-nadja-ebner-zelela-sem-zrusiti-mit-o-idealizirani-mami-o-kateri-nikoli-ne-smemo-reci-nic-slabega-10395654 |access-date=26. 8. 2026 |website=www.vecer.com}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ebner, Nadja}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] cya7h5943smkgxo88kb7xaotqyf9u0h Tatreez 0 607876 6743756 6743137 2026-08-28T08:59:02Z Erardo Galbi 166658 6743756 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nesnovna dediščina | ICH = Umetnost vezenja v Palestini: prakse, spretnosti, znanje in rituali | Image = Traditional Palestinian dress.jpg | Caption = Tradicionalna palestinska obleka ''thobe'', okrašena z vezenjem | State Party = Palestina | ID = 01722 | Region = AST | Year = 2021 | Session = 16. | List = Reprezentativni | Link = https://ich.unesco.org/en/RL/the-art-of-embroidery-in-palestine-practices-skills-knowledge-and-rituals-01722 | Below = [[Slika:Unesco Cultural Heritage logo.svg|100px]] }} '''Tatreez''' ({{Jezik-ar|تَطْرِيز}}, ''taṭrīz'', »vezenje«) je tradicionalna palestinska umetnost ročnega [[Vezenina|vezenja]], zlasti povezana z okraševanjem ženskih oblek ''thobe'' (arabsko ثوب). Tradicijo so zgodovinsko razvijale predvsem podeželske in beduinske [[Palestinci|Palestinke]], pri čemer so se tehnike, barve, motivi in razporeditev vezenja razlikovali med posameznimi območji in kraji [[Palestina|Palestine]]. Obleka je lahko tako izražala geografsko poreklo, premoženjski položaj, zakonski stan in druge vidike družbene identitete svoje nosilke.<ref name="PalQuest">{{Navedi splet |author=Diana Abouali |url=https://www.palquest.org/en/highlight/14497/palestinian-embroidery |title=Palestinian Embroidery |work=Interactive Encyclopedia of the Palestine Question – PalQuest |accessdate=2026-08-26}}</ref><ref name="UNESCO">{{Navedi splet |url=https://ich.unesco.org/en/RL/the-art-of-embroidery-in-palestine-practices-skills-knowledge-and-rituals-01722 |title=The art of embroidery in Palestine, practices, skills, knowledge and rituals |work=UNESCO Intangible Cultural Heritage |accessdate=2026-08-26}}</ref> Najtesneje se s tatreezom povezuje križni vbod, arabsko ''quṭbah fallāḥiyyah'' oziroma »kmečki vbod«, vendar tradicionalno palestinsko vezenje obsega tudi številne druge tehnike, med njimi polaganje in pritrjevanje niti (''taḥrīrī''), aplikacijo, krpanke in igelno tkanje.<ref name="PalQuest" /> Pred [[Nakba|Nakbo]] leta 1948 so bili slogi izrazito regionalni. Razselitev več sto tisoč Palestincev je nato prekinila številne lokalne tradicije, obenem pa je stik žensk iz različnih krajev v begunskih taboriščih povzročil mešanje vzorcev. Tatreez je postopoma iz označevalca lokalnega izvora postal tudi pomemben simbol palestinske nacionalne identitete, kulturnega spomina in političnega odpora.<ref name="Met">{{Navedi splet |author=Wafa Ghnaim |url=https://www.metmuseum.org/perspectives/tatreez-in-time |title=Tatreez in Time |work=The Metropolitan Museum of Art |date=2024-07-26 |accessdate=2026-08-26}}</ref><ref name="Labour">{{Navedi splet |url=https://www.palmuseum.org/en/exhibitions-and-events/exhibitions/labour-love-embroidering-palestinian-history |title=Labour of Love: Embroidering Palestinian History |work=The Palestinian Museum |accessdate=2026-08-26}}</ref> Leta 2021 je [[UNESCO]] »umetnost vezenja v Palestini: prakse, spretnosti, znanje in rituale« na predlog Države Palestine vpisal na [[nesnovna kulturna dediščina|Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva]].<ref name="UNESCO" /> == Poimenovanje in tehnike == Arabska beseda ''taṭrīz'' pomeni vezenje oziroma okraševanje tkanine z iglo in nitjo. V palestinskem kontekstu se izraz uporablja za tradicijo vezenja oblačil in drugih tekstilnih predmetov. Danes se pogosto enači predvsem z geometričnim križnim vbodom, vendar je bila zgodovinska praksa tehnično precej širša.<ref name="PalQuest" /><ref name="VAM">{{Navedi splet |url=https://www.vam.ac.uk/articles/tatreez-the-ancient-art-of-palestinian-embroidery |title=Tatreez: the ancient art of Palestinian embroidery |work=Victoria and Albert Museum |accessdate=2026-08-26}}</ref> Najpogostejša in s palestinskim vezenjem najtesneje povezana tehnika je bila do konca 19. stoletja križni vbod (''quṭbah fallāḥiyyah''). Na območjih [[Betlehem]]a in [[Hebron]]a je bila pomembna tudi tehnika ''taḥrīrī'', pri kateri so debelejšo nit položili na površino tkanine in jo z drobnejšimi šivi pritrdili nanjo. Omogočala je izdelovanje zavitih rastlinskih in drugih figuralnih vzorcev. Drugod so uporabljali aplikacije iz svile, krpanke, igelno tkanje, verižni vbod, satenski vbod in druge tehnike.<ref name="PalQuest" /> Tradicionalne obleke so bile izdelane predvsem iz bombaža in lanu, ponekod tudi iz svile. V 19. in zgodnjem 20. stoletju so za vezenje uporabljali svilene ter tudi zlate in srebrne niti. Tkanine so pogosto barvali z naravnimi barvili; značilna temno modra je izvirala iz [[indigo|indiga]], rdeče odtenke pa so pridobivali med drugim iz brošča in žuželk, kot sta kermes in košeniljka.<ref name="PalQuest" /> Posamezni deli obleke ''thobe'' so bili lahko izdelani in izvezeni ločeno ter šele nato sešiti. Palestinski muzej med značilnimi deli navaja prsni oziroma ovratni del ''al-qebbeh'', stranske plošče ''al-banāyiq'', zadnji del ''al-shinyār'' in rokave.<ref name="Labour" /> V času [[Britanski mandat za Palestino|britanskega mandata za Palestino]] so spremembe v trgovini vplivale tudi na material in videz tatreeza. Uvožene evropske tkanine so postopoma izpodrivale del lokalne tekstilne proizvodnje. V 1920. letih so se razširile mercerizirane bombažne niti francoskega podjetja DMC, skupaj z njimi pa vzorčniki in revije z evropskimi motivi. Posledično so se ob tradicionalnih geometričnih motivih pogosteje pojavljale ptice, človeške figure, vaze in drugi bolj naturalistični vzorci.<ref name="PalQuest" /> == Zgodovina == === 19. in začetek 20. stoletja === Natančnega začetka palestinske tradicije vezenja ni mogoče zanesljivo določiti. Najstarejši ohranjeni primeri palestinskega vezenja, ki jih navaja PalQuest, so ženske obleke iz 1840. let. Dobro dokumentirano gradivo iz druge polovice 19. in začetka 20. stoletja kaže že izrazito razvite regionalne sloge.<ref name="PalQuest" /> Shelagh Weir je na podlagi muzejskih in zasebnih zbirk palestinska oblačila tega obdobja opisala kot kompleksno kulturo regionalnega oblačenja, ki se je nenehno spreminjala z gospodarskimi, družbenimi in političnimi razmerami.<ref name="Weir">{{Navedi knjigo |author=Shelagh Weir |title=Palestinian Costume |publisher=British Museum Press |location=London |year=1994 |isbn=978-0-7141-2517-6}}</ref> V 19. stoletju so bili pogosti abstraktni in geometrični motivi, med drugim cikcaki, rombi, kvadrati in osemkrake zvezde ter stilizirane rastline in živali. Med ponavljajočimi se oblikami so bile ciprese, palme in drugi motivi iz okolja. Njihova imena in uporaba niso bili popolnoma fiksni: isti ali sorodni vzorci so se lahko med kraji razlikovali, ženske pa so motive opazovale in prevzemale tudi na trgih, praznovanjih in ob drugih stikih med skupnostmi.<ref name="PalQuest" /><ref name="Skinner">{{Navedi knjigo |author=Margarita Skinner; Widad Kamel Kawar |title=Palestinian Embroidery Motifs: A Treasury of Stitches, 1850–1950 |publisher=Melisende Publishing |year=2007 |isbn=978-1-901764-47-5}}</ref> [[Slika:Embroidery from Bethlehem Dress (Palestinian Thobe).jpg|thumb|Detajl vezenja na palestinski obleki iz območja Betlehema iz 19. stoletja]] Regionalni slog ni bil le dekorativen. Kombinacija kroja, barve tkanine, šivov, razporeditve vezenja in motivov je lahko dajala informacije o kraju izvora, socialnem položaju ali zakonskem stanu nosilke.<ref name="UNESCO2">{{Navedi splet |url=https://www.unesco.org/en/fieldoffice/ramallah/palestinian-embroidery |title=The art of embroidery in Palestine: practices, skills, knowledge and rituals |work=UNESCO |accessdate=2026-08-26}}</ref> Kljub temu ne obstaja enostaven slovar, po katerem bi imel vsak tradicionalni motiv povsod en sam določen pomen; poimenovanja, kompozicije in interpretacije so se razlikovali med območji in generacijami.<ref name="Skinner" /> === Nakba in razselitev === [[Nakba]] leta 1948 je pomenila prelomnico tudi za palestinsko tekstilno kulturo. Množično razseljevanje Palestincev je številne podeželske ženske ločilo od njihovih vasi, zemlje in tradicionalnih virov surovin. Zaradi gospodarskih razmer je bilo v poznih 1940. in 1950. letih izdelanih manj novih oblek, nekatere razseljene družine pa so stare obleke tudi prodajale.<ref name="PalQuest" /> Begunska taborišča so obenem postala prostori intenzivnega kulturnega stika. Ženske iz vasi in regij, ki so prej imele različne lokalne sloge, so živele v neposredni bližini ter začele prevzemati in kombinirati njihove vzorce. V 1960. letih se je v taboriščih pojavil slog, znan kot »nova obleka« (''New Dress''), za katerega so bile značilne nove kombinacije palestinskih in tujih motivov ter barv. Takšnega oblačila pogosto ni bilo več mogoče pripisati enemu določenemu kraju; bilo je izrazito palestinsko, vendar nadregionalno.<ref name="PalQuest" /> Wafa Ghnaim opisuje ta proces kot prehod, pri katerem je ''thobe'' iz nosilca izrazito krajevne identitete postopoma postal širši simbol palestinske pripadnosti. Izguba posameznih vasi in razselitev sta tako paradoksalno prispevali tudi k nastanku bolj enotne nacionalne vizualne govorice.<ref name="Met" /> Tatreez po Nakbi ni postal samo simbol dediščine, temveč tudi vir dohodka. Različna dobrodelna in pozneje razvojna združenja so zaposlovala palestinske begunke za izdelovanje vezenih oblek, torb, blazin, prtov in drugih izdelkov. Palestinski muzej poudarja dvojnost tega procesa: ženskam je zagotavljal potreben dohodek in pomagal ohraniti veščine, hkrati pa je vezenje iz pretežno osebne in družinske prakse vse bolj spreminjal v plačano delo in tržno blago.<ref name="Labour" /> == Regionalne razlike == [[Slika:Chest panel from Gaza dress (Palestinian Thobe).jpg|thumb|Prsni del palestinske obleke z območja Gaze, začetek 20. stoletja]] Pred sredino 20. stoletja ni obstajal en sam enoten »palestinski slog«. Način oblačenja in vezenja se je razlikoval med osrednjo Palestino, severom, južnimi območji, obalno ravnino in beduinskimi skupnostmi. Razlike so obstajale celo med sosednjimi vasmi.<ref name="PalQuest" /><ref name="Labour" /> === Ramala === Območje [[Ramala|Ramale]] je bilo znano predvsem po križnem vbodu. Vsakdanje obleke iz 19. in začetka 20. stoletja so pogosto imele rdeče svileno vezenje na lokalno tkanem nebarvanem lanu. Ob formalnih oblačilih so uporabljali tudi temnejše, z indigom obarvane tkanine. Vzorci so se skozi čas spreminjali: ob starejših geometričnih in lokalno navdahnjenih motivih so se ob koncu 19. in začetku 20. stoletja zaradi novih materialov in vzorčnikov razširile tudi bolj naturalistične oblike.<ref name="Met" /> === Betlehem in Hebron === Betlehem je bil posebej znan po tehniki ''taḥrīrī'', pri kateri so uporabljali tudi svilene, zlate in srebrne niti. Obleke in kratki ženski jopiči so bili lahko gosto okrašeni z zavitimi rastlinskimi vzorci in medaljoni.<ref name="PalQuest" /> Na širšem območju [[Hebron]]a so bili značilni gosto razporejeni križni vbodi, aplikacije iz barvne svile ter številne lokalne različice geometričnih in rastlinskih motivov. Med dokumentiranimi poimenovanji vzorcev so bili »pašev šotor«, »hebronska zvezda« in različice ciprese. Razporeditev in različice so se razlikovale med posameznimi vasmi in kraji.<ref name="Met" /> === Gaza in južna obalna ravnina === Na območju [[Gaza|Gaze]] in jugozahodne obalne ravnine so bili v poznih 19. in zgodnjih 20. stoletjih značilni veliki geometrični vzorci, med drugim izraziti cikcaki oziroma ševroni in stilizirane ciprese. Ohranjene obleke so pogosto izdelane iz temno modrega bombaža ter okrašene z rdečim oziroma oranžno-rdečim svilenim križnim vbodom.<ref name="BM">{{Navedi splet |url=https://www.britishmuseum.org/collection/object/W_As1970-12-1 |title=dress (thob) |work=The British Museum |accessdate=2026-08-26}}</ref> === Nablus in Tulkarm === Pomembna izjema od posploševanja, da so bile vse palestinske podeželske obleke bogato izvezene, sta bili območji [[Nablus]]a in [[Tulkarm]]a. Številne tamkajšnje vaške obleke so bile iz belega bombaža ali lanu in so imele malo ali nič vezenja; glavna dekoracija so bile pogosto vzdolžne barvne črte na tkanini.<ref name="PalQuest" /> <gallery widths="170"> Slika:The tall palms pattern (Palest-inian embroidery-Ramallah area).jpg|Vezeni vzorec visokih palm je bil znan na območju Ramale; zgoraj je vidna vezilna enota »pero«. Slika:Six cushions from Palestine.jpg|Sodobni palestinski vzorci križnega vboda. V smeri urinega kazalca od zgoraj levo: [[Gaza]], Ramala, Ramala, [[Nablus]], [[Beit Jala]], Betlehem. Slika:Cypress trees pattern (Palesti-nian embroidery-Jaffa area).jpg|Palestinsko vezenje prikazuje ciprese iz Jafe in vzorce lune v spodnjem delu slike. Slika:Embroidery from Beersheba Dress (Palestinian Thobe).jpg|Na območju Bi'r as-Sabi' je modro vezenje na spodnjem delu običajno nosila neporočena ženska oziroma vdova. Ko se je ženska ponovno poročila, so modri niti dodali rožnate in rdeče niti. </gallery> == Od kulturne dediščine do nacionalnega simbola == V desetletjih po Nakbi je tatreez pridobil vedno izrazitejši nacionalni pomen. Od poznih 1960. in v 1970. letih so palestinska društva in politične organizacije začele sistematično zbirati, ohranjati in reproducirati tradicionalne vzorce. PalQuest ta razvoj umešča v prizadevanja za zaščito dediščine pred izginjanjem zaradi razselitve in modernizacije ter pred izraelskim kulturnim prisvajanjem.<ref name="PalQuest" /> [[Palestinska osvobodilna organizacija]] je tradicionalna oblačila, vezenje in [[dabke]] uporabljala tudi v kulturni diplomaciji in pri predstavljanju palestinske nacionalne identitete v tujini. Izvezeni ''thobe'' je s tem vse manj označeval samo posamezno vas in vse bolj Palestino kot celoto.<ref name="Labour" /> Raziskovalna razstava ''At the Seams: A Political History of Palestinian Embroidery'', ki jo je za Palestinski muzej pripravila kustosinja Rachel Dedman, obravnava prav to preobrazbo: od lokalnega tekstilnega jezika prek nacionalističnega oživljanja dediščine do odpora, nevladnih organizacij in globalnega trga s palestinskim vezenjem.<ref name="AtSeams">{{Navedi splet |url=https://www.palmuseum.org/en/exhibitions-and-events/exhibitions/seams-political-history-palestinian-embroidery |title=At the Seams: A Political History of Palestinian Embroidery |work=The Palestinian Museum |accessdate=2026-08-26}}</ref> == Prva intifada == [[Slika:Palestinian Intifada Thobe (Dress).jpg|thumb|Palestinski »intifada thobe« iz 1980. let, pri katerem tradicionalne vzorce dopolnjujejo politični simboli]] Med [[Intifada|prvo intifado]] med letoma 1987 in 1993 je vezenje dobilo posebej neposredno politično obliko. Na tako imenovanih »intifada oblekah« so se tradicionalnim motivom pridružili zemljevidi Palestine, golobi, puške, politična gesla, napis »Palestina«, kratice [[Palestinska osvobodilna organizacija|PLO]] in druge nacionalne podobe.<ref name="Labour" /><ref name="PalQuest" /> Po prepovedih javnega razkazovanja palestinske zastave so nekatere ženske v obleke všivale tudi njene štiri barve – rdečo, zeleno, belo in črno – ali izvezene zastave. Na ta način je oblačilo samo postalo medij političnega sporočanja. Palestinski muzej takšne obleke opisuje kot materialno reprezentacijo pripovedi o političnem boju proti izraelski okupaciji.<ref name="PalQuest" /><ref name="Labour" /> Ta razvoj ni pomenil popolne zamenjave tradicionalnih vzorcev s političnimi. Na istih oblekah so bili lahko drug ob drugem ciprese, podkve in drugi starejši motivi ter zemljevidi, puške ali gesla. Prav preplet starejšega regionalnega vizualnega jezika z moderno nacionalno politiko je postal značilnost intifadnih oblek.<ref name="Labour" /> == Spol, delo in trženje == Tatreez je bil zgodovinsko tesno povezan z življenjem palestinskih podeželskih žensk. Dekleta so se vezenja učila od starejših sorodnic, izdelovanje oblačil pa je bilo povezano z odraščanjem, poroko in drugimi življenjskimi obdobji. Znanje se je večinoma prenašalo znotraj družin in skupnosti, danes pa tudi prek organiziranih tečajev in izobraževalnih programov.<ref name="UNESCO2" /> Palestinski muzej opozarja, da politična simbolika tatreeza ne sme zakriti gospodarskega položaja žensk, ki ga izdelujejo. Po Nakbi so številne begunke postale plačane vezilje v dobrodelnih in razvojnih organizacijah. Čeprav je takšno delo družinam zagotavljalo dohodek, so naročniki, trgovci in kupci pogosto pripadali drugačnim družbenim razredom kot izdelovalke. Muzej zato zgodovino tatreeza obravnava tudi kot zgodovino ženskega dela, razreda in komercializacije.<ref name="Labour" /> Tradicionalna povezava z ženskami ni absolutna. Palestinski muzej je dokumentiral tudi vezenine, ki so jih na skrivaj izdelovali palestinski moški politični zaporniki v izraelskih zaporih, kjer so bile takšne rokodelske dejavnosti lahko prepovedane. V teh delih so bili družinski motivi povezani s palestinsko nacionalno simboliko.<ref name="Labour" /> Sodobni tatreez se pojavlja na tradicionalnih oblekah, modnih izdelkih, torbah, blazinah, nakitu in drugih predmetih ter se izdeluje tako ročno kot strojno. Zaradi množične proizvodnje in globalnega trga se je njegova gospodarska vloga močno spremenila, ročno vezenje pa še naprej ostaja živa medgeneracijska praksa v Palestini in palestinski [[diaspora|diaspori]].<ref name="UNESCO" /><ref name="Labour" /> == UNESCO == 15. decembra 2021 je Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine pri [[UNESCO|UNESCU]] z odločitvijo 16.COM 8.b.30 na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisal element z uradnim naslovom ''The art of embroidery in Palestine, practices, skills, knowledge and rituals'' (»Umetnost vezenja v Palestini: prakse, spretnosti, znanje in rituali«). Nominacijo je vložila Država Palestina.<ref name="UNESCODecision">{{Navedi splet |url=https://ich.unesco.org/en/Decisions/16.COM/8.b.30 |title=Decision of the Intergovernmental Committee: 16.COM 8.b.30 |work=UNESCO Intangible Cultural Heritage |accessdate=2026-08-26}}</ref> UNESCO je v obrazložitvi poudaril, da je bilo tradicionalno vezenje prvotno najtesneje povezano s podeželskimi območji, danes pa je razširjeno po vsej Palestini in med Palestinci v diaspori. Znanje se prenaša med generacijami, predvsem od mater na hčere, pa tudi prek formalnega izobraževanja. Izbira barv in vzorcev tradicionalno vsebuje informacije o regionalni, zakonski in gospodarski identiteti nosilke.<ref name="UNESCO" /><ref name="UNESCO2" /> UNESCO-v vpis zajema širšo palestinsko umetnost vezenja, njene prakse, znanja in družbene rituale ter se zato ne nanaša zgolj na eno tehniko križnega vboda.<ref name="UNESCO" /> == Glej tudi == * [[Nakba]] * [[Palestinci]] * [[Vezenina]] * [[Intifada]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * {{Navedi knjigo |author=Rachel Dedman |title=At the Seams: A Political History of Palestinian Embroidery |publisher=The Palestinian Museum |location=Ramala |year=2016}} * {{Navedi knjigo |author=Widad Kamel Kawar |title=Threads of Identity: Preserving Palestinian Costume and Heritage |publisher=Rimal Publications |location=Nicosia |year=2011}} * {{Navedi knjigo |author=Margarita Skinner; Widad Kamel Kawar |title=Palestinian Embroidery Motifs: A Treasury of Stitches, 1850–1950 |publisher=Melisende Publishing |year=2007 |isbn=978-1-901764-47-5}} * {{Navedi knjigo |author=Shelagh Weir |title=Palestinian Costume |publisher=British Museum Press |location=London |year=1994 |isbn=978-0-7141-2517-6}} * {{Navedi knjigo |author=Widad Kamel Kawar; Gillian Vogelsang-Eastwood |chapter=Palestinian Embroidery and Costume |title=Encyclopedia of Embroidery from the Arab World |editor=Gillian Vogelsang-Eastwood |publisher=Bloomsbury Academic |location=London |year=2016 |pages=354–396}} == Zunanje povezave == * [https://ich.unesco.org/en/RL/the-art-of-embroidery-in-palestine-practices-skills-knowledge-and-rituals-01722 Umetnost vezenja v Palestini] na spletni strani UNESCO * [https://www.palquest.org/en/highlight/14497/palestinian-embroidery Palestinian Embroidery] v ''Interactive Encyclopedia of the Palestine Question'' * [https://www.palmuseum.org/en/exhibitions-and-events/exhibitions/labour-love-embroidering-palestinian-history Labour of Love: Embroidering Palestinian History] pri Palestinskem muzeju * [https://www.metmuseum.org/perspectives/tatreez-in-time Tatreez in Time] pri Metropolitan Museum of Art {{Commonscat|Embroidery of Palestine}} [[Kategorija:Palestinska kultura]] [[Kategorija:Tekstilna umetnost]] 7ss2b5sr9f1lu6csgudoq11rppyn1yj Puerto Galera 0 607877 6743516 6743136 2026-08-27T14:03:18Z Ljuba24b 92351 6743516 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Puerto Galera | image_skyline = Muelle Port, Puerto Galera, Oriental Mindoro, April 2023.jpg | image_caption = Muelle Port | image_flag = Flag_of_Puerto_Galera,_Oriental_Mindoro.png | flag_size = 120x80px | image_seal = Puerto Galera Oriental Mindoro.png | seal_size = 100x80px | official_name = | native_name = {{langx|fil|Bayan ng Puerto Galera}} | other_name = | nickname = | motto = ''Neverjetna Puerto Galera'' | anthem = ''Neverjetna Puerto Galera'' | image_map = | map_caption = | pushpin_map = Filipini | pushpin_label_position = left | pushpin_map_caption = | coordinates = | latd=13 | latm=30 | lats=0 | latNS=N | longd=120 | longm=57 | longs=15 | longEW=E | settlement_type = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Filipini]] | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Mimaropa | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name2 = Oriental Mindoro | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | established_title = Ustanovitev | established_date = 1574 | parts_type = Barangay | parts_style = para | p1 = | leader_title = župan | leader_name = Lance Hearwin P. Bunquin | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | government_type = Sangguniang Bayan | government_footnotes = | elevation_m = 429 | elevation_max_m = 2571 | elevation_min_m = 0 | elevation_footnotes = | area_footnotes = <ref>"2015 Census of Population, Report No. 3 – Population, Land Area, and Population Density" ([https://psa.gov.ph/sites/default/files/_POPCEN%20Report%20No.%203.pdf]). Philippine Statistics Authority. Quezon City, Philippines. August 2016. ISSN 0117-1453. Archived (PDF) from the original on May 25, 2021. Retrieved July 16, 2021.</ref> | area_total_km2 = 247,85 | population_footnotes = <ref> "2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President" [https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president]. Philippine Statistics Authority. July 17, 2025. Retrieved July 18, 2025.</ref> | population_total = 42.301 | population_as_of = 2024 (štetje) | population_density_km2 = auto | population_demonym = | population_rank = | population_note = | timezone = [[Philippine Standard Time|PST]] | utc_offset = +8 | postal_code_type = ZIP code | postal_code = 5203 | postal2_code_type = | postal2_code = | area_code_type = | area_code = | website = [https://www.puertogalera.org/] | footnotes = }} '''Puerto Galera''', uradno '''občina Puerto Galera''' ({{langx|fil|Bayan ng Puerto Galera}}), je občina v provinci Oriental Mindoro na [[Filipini]]h. Po popisu prebivalstva iz leta 2024 ima 42.301 prebivalcev.[5] Imenujejo ga biser [[Mindoro|Mindora]].<ref>{{Cite web |last=Hekres |first=Tim |date=May 3, 2024 |title=Puerto Galera |url=https://islandsph.com/destinations/puertogalera/ |access-date=October 22, 2025 |website=islandsph.com}}</ref> Mesto je znano po peščenih plažah, kristalno čisti modri vodi, potapljaških mestih in lokaciji zaliva Muelle, območja pod zaščito Unesca.<ref>{{Cite news |last=Diola |first=Camille |date=March 12, 2014 |title=Puerto Galera faces huge task of rebranding |url=https://www.philstar.com/lifestyle/travel-and-tourism/2014/03/12/1299679/puerto-galera-faces-huge-task-rebranding |access-date=October 22, 2025 |work=philstar.com}}</ref><ref>{{Cite news |date=July 30, 2024 |title=Fridays Puerto Galera announces plans to upgrade resort facilities |url=https://www.bworldonline.com/spotlight/2024/07/30/610890/fridays-puerto-galera-announces-plans-to-upgrade-resort-facilities/ |access-date=October 23, 2025 |work=bworldonline.com}}</ref> == Zgodovina == [[File:San Miguel (Spanish galera) replica, Puerto Galera, Oriental Mindoro, April 2023.jpg|left|thumb|Replika San Miguel (španski galeon) v mestni hiši]] Kitajski trgovci so morda poznali kraj že pred prihodom Špancev, vendar ni dokazov o kitajski naselitvi.<ref name="Lopez 1974">{{Cite journal |last=Lopez |first=Violeta B. |date=1974 |title=Culture Contact and Ethnogenesis in Mindoro up to the End of the Spanish Rule |url=http://www.asj.upd.edu.ph/mediabox/archive/Vol12No.1,Apr1974.pdf#page=5 |journal=Asian Studies |volume=12 |issue=1 |pages=1–38}}</ref> Kraj so verjetno poznali tudi drugi trgovci iz jugovzhodne Azije, ki so ga imeli za priročnega za natovarjanje in raztovarjanje trgovskega blaga. Zaliv je bil priročno mesto za zaščito ladij pred slabim vremenom, zgrajeno pa je bilo tudi skladišče za shranjevanje zalog in trgovanje s črnim rižem iz Muelleja.<ref>{{Cite book |last=Kushwaha |first=U. K. S. |url=https://books.google.com/books?id=fsabCwAAQBAJ&q=puerto+galera+spaniard&pg=PA51 |title=Black Rice: Research, History and Development |date=2016 |publisher=Springer |isbn=978-3-319-30153-2 |page=51}}</ref> Aprila 1570 so Španci prispeli v Bombon (danes znan kot Batangas) in kasneje pluli skozi preliv Isla Verde, pristali in kraj poimenovali Puerto Galera (pristanišče galeon). [[Miguel López de Legazpi]] je postal prvi španski generalni guverner otoka. V Muelleju je bila zgrajena garnizija za vojake, na rtu Dampalitan pa so postavili opazovalne stolpe za spremljanje pomorskih dejavnosti v zalivu. Španci so prišli osvajat za svojega kralja in preganjali muslimanske pirate Moro, ki so motili njihovo trgovino s Kitajci in domačini. Slednji so se izkazali ne le za spretne bojevnike, temveč tudi za dobre pogajalce, tudi v primeru poraza.<ref name="Lopez 1974" /> Leta 1663 se je na otoku spremenila oblika upravljanja, koregidorja je zamenjal ''alcalde-mayor'' ali provincialni guverner, glavno mesto pa so preselili iz Puerto Galere v Baco. V 17. stoletju je relativna blaginja mesta doživela resen udarec z vzponom muslimanskega piratstva.<ref>{{Cite book |last=Barrantes |first=Vicente |url=https://bibliotecadigital.jcyl.es/es/consulta/registro.do?id=23176 |title=Guerras piráticas de Filipinas contra mindanaos y joloanos, corregidas é ilustradas por Don Vicente Barrantes |series=Biblioteca Hispano-Ultramarina |date=1878 |publisher=Imprenta de Manuel G. Hernández |location=Madrid |language=es |via=Biblioteca Digital de Castilla y León}}</ref> Tako napadi piratov kot slabo upravljanje Špancev so povzročili, da je bilo domače prebivalstvo bodisi pregnano v varnejše kraje bodisi poslano v notranjost v relativno varno okolje. == Geografija == Puerto Galera je na skrajnem severozahodnem delu vzhodnega Mindora in na jugozahodnem koncu preliva Isla Verde, približno 130 kilometrov južno od [[Manila|Manile]] in 51 kilometrov od Calapana, glavnega mesta province. Dostopen je predvsem prek pristanišča Balatero, iz pristanišča Batangas na južnem [[Luzon]]u pa z bambusovimi čolni (''bangka''), ki jih upravljajo lokalni redni prevozniki, pa tudi z večjim podjetjem Montenegro Shipping Lines, Inc. (MSLI), ki na tej poti obratuje tudi z enkrat dnevno storitvijo RoRo in vsaj dvakrat dnevno s hitrimi čolni. Dražja obmorska letovišča lahko svoje stranke peljejo neposredno do svojih destinacij, na primer tista v Sabangu, mimo Balatera (ki je oddaljen približno 10 km vožnje po večinoma goratem/hribovitem terenu). Vlada je v začetku leta 2020 združila redne potniške storitve teh prevozov v prej omenjenem pristanišču, ki ga upravlja filipinska pristaniška uprava. Prej so ločene lokacije White Beach, Balatero, Muelle in Sabang vse ponujale prevozne storitve do otoka Batangas/Luzon. Pristanišče Muelle je bilo od takrat spremenjeno v park/trg dediščine. Filipinski statistični urad občino Puerto Galera označuje kot prvovrstno glede na dohodek gospodinjstev.<ref>"Philippine Standard Geographic Code (PSGC)" [https://psa.gov.ph/classification/psgc?q=psgc/barangays/175211000]. Philippine Statistics Authority. Retrieved February 25, 2022.</ref> Občina je imela po popisu prebivalstva leta 2024 42.301 prebivalcev.<ref> "2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President" [https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president]. Philippine Statistics Authority. July 17, 2025. Retrieved July 18, 2025.</ref> === Barangaji === Puerto Galera je politično razdeljen na 13 barangajev. == Gospodarstvo == [[File:Port of Puerto Galera, Oriental Mindoro, April 2023.jpg|thumb|Pristanišče Puerto Galera]] Tradicionalno gospodarstvo mesta je bilo nekoč ribolov in samooskrbno kmetijstvo, toda z razcvetom turizma konec 1970-ih je storitveni sektor postajal vse pomembnejši in je vodil do rasti prebivalstva in gospodarstva.<ref>{{Cite web |date=2013 |title=Puerto Galera |url=http://www.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/asia-and-the-pacific/philippines/puerto-galera/ |access-date=January 27, 2017 |website=UNESCO |language=en}}</ref> Od 13 vasi ("barangaj") v Puerto Galeri se jih zdaj polovica za preživetje zanaša na dejavnosti, ki temeljijo na turizmu.<ref name="Rubio et al. 2006">{{Cite conference |last1=Rubio |first1=Maria Cecilia D. |last2=Nadaoka |first2=Kazuo |last3=Pokavanich |first3=Tanuspong |last4=Iizuka |first4=Hiroyasu |last5=Blanco |first5=Ariel C. |last6=Paringit |first6=Enrico C. |date=2006 |title=Complementarity of Sensor Based Measurements and Community Perception for Monitoring and Management of Seawater Quality |url=http://www.wv.mei.titech.ac.jp/IMSWES07/files/rubio_PG.pdf |conference=Paper presented at the Symposium on Infrastructure Development and the Environment 2006, December 7–8, 2006, SEAMEO-INNOTECH, University of the Philippines, Diliman, Quezon City, Philippines}}</ref> Poleg tega Mindoro hitro postaja eno ključnih mest za razvoj obnovljivih virov energije na Filipinih. Z več velikimi vetrnimi, hidroelektričnimi in geotermalnimi projekti v gradnji je otok leta 2012 upal, da bo do postal neto izvoznik električne energije.<ref>{{Cite news |last=Evora |first=Robert A. |date=August 20, 2012 |title=Mindoro Wind Farm Dwarfs Ilocos Plant |work=Manila Standard Today |url=http://manilastandardtoday.com/2012/08/20/mindoro-wind-farm-dwarfs-ilocos-plant/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120824140453/http://manilastandardtoday.com/2012/08/20/mindoro-wind-farm-dwarfs-ilocos-plant/ |archive-date=August 24, 2012}}</ref> [[File:PH - Puerto Galera - White Beach 2.jpg|thumb|left|White Beach]] == Turizem == Turizem zdaj predstavlja osrednjo dejavnost gospodarstva Puerto Galere, ki je znana po svojih plažah, potapljanju in zabavnih dejavnostih, vključno z ''go-go bari''. Mesto in njegove plaže so postale tudi eno od številnih lokacij filipinske industrije spolnega turizma.<ref>{{Cite journal |last=Wiss |first=Rosemary |date=2013 |title=And Justice for All? International Anti-Trafficking Agendas and Local Consequences in a Philippines Sex Tourism Town |url=https://www.academia.edu/21992634 |journal=Australian Journal of Human Rights |language=en |volume=19 |issue=1 |pages=55–82 |doi=10.1080/1323-238X.2013.11882117 |s2cid=158752556 |via=Academia.edu}}</ref> To obalno mesto ima številne žepne plaže ter mesta za potapljanje. Območje je bilo leta 1973 razglašeno za Unescov [[biosferni rezervat]] in ima nekaj najbolj raznolikih možnosti potapljanja na koralnih grebenih v Aziji. Od leta 2001 je morsko okolje imelo koristi od velikega zmanjšanja števila ribičev na tem območju, saj imajo večje prihodke od turističnih dejavnosti. Puerto Galera je uvrščeno na seznam ''Kluba najlepših zalivov sveta'' in je edini zaliv na Filipinih, ki je na tem seznamu.<ref>Membership in the France-based ''Club of the Most Beautiful Bays of the World'' ([http://www.world-bays.com/ Club des Plus Belles Baies du Monde]) is obtained by application. The club is chartered to list only one bay per sea in a given country {{Cite web |title=Charte du Club des Plus Belles Baies |url=http://www.world-bays.com/charte-2-14.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081023163404/http://www.world-bays.com/charte-2-14.html |archive-date=October 23, 2008 |access-date=November 21, 2008 |website=Club des Plus Belles Baies |language=fr}}. The club lists the Bay of Puerto Galera ([http://www.world-bays.com/baie-de-puerto-galera-47-67.html Baie de Puerto Galera] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081211060526/http://www.world-bays.com/baie-de-puerto-galera-47-67.html |date=December 11, 2008 }}) as being located at 13°3' NR, 120°75' in the E China Sea (southern) ("E Mer de Chine (sud)" in French).</ref> Med plažami v Puerto Galeri sta plaža Sabang in White Beach, ki imata aktivno nočno življenje s številnimi bari in restavracijami. Obe lokaciji sta neposredno dostopni iz Batangasa z rednimi linijami ''bangke''. Na zahodu, kjer je le lokalna ladijska povezava do Abra de Ilog, načrtovana cesta med mestoma še ni dokončana. Na vzhodu je mesto povezano s Calapanom po krožni cesti Mindoro. == Okolje == Pospešen razvoj turizma ogroža ohranitev njegovega občutljivega ekološkega sistema, ki ga požira »prekomerni razvoj zaradi cvetočega, a nekontroliranega turizma prostega trga«.<ref>{{Citation |last=Fortes |first=Miguel D. |title=Puerto Galera: A Lost Biosphere Reserve? |date=1997 |url=https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000109206 |series=South-South Co-operation Programme for Environmentally Sound Socio-Economic Development in the Humid Tropics Working Papers, No. 18 |at=page 2, abstract |publisher=UNESCO |mode=cs1}}</ref> Trenutno se zdi, da je to »največji problem« Puerto Galere. Pospešen turistično usmerjen razvoj povzroča degradacijo okolja, med drugim onesnaževanje morske vode zaradi nepravilnih izpustov odplak in odpadnih voda. Če se ne sprejmejo resni ukrepi z rednim spremljanjem morske vode, to stanje predstavlja resno grožnjo trajnosti različnih turističnih dejavnosti na plažah. Poleti 1998 je prišlo do obsežnega beljenja koral okoli otoka Medio in velik del plitvega koralnega grebena (imenovanega ''koralni vrtovi'') je umrl. Od takrat so korale ponovno zrasle z večjo raznolikostjo koralnih vrst, ki so nadomestile plodovite namizne korale. Korale v Puerto Galeri [[El Niño]] leta 2010 večinoma ni prizadel. Lokalna vlada je 4828 ha občinskih voda razglasila za zaščitene vode, s čimer je zagotovila posebno zaščito koralam in grebenskim ribam.<ref>{{Cite report |url=http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/Pdacn171.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20090720040224/http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PDACN171.pdf |url-status=dead |archive-date=July 20, 2009 |title=WWF Matching Grant Sulu Sulawesi Seas Marine Ecoregion Program CA Number HFP-A-00-02-00028-00 – Annual Report |date=2008 |publisher=WWF and USAID |access-date=January 28, 2017 |via=usaid.gov}}</ref> Leta 2006 sta dva super tajfuna poškodovala plitve grebene okoli rta Escarceo. Uničen je bil večji del hitreje rastočih vrst koral, ki so zrasle do globine 6 metrov. To je predstavljalo približno 5 % koralnega grebena na tem območju. Sredi leta 2008 so opazili obsežne znake nove rasti koral. Vrste ''Acropora'' (jelenji rog in namizna korala) so hitro ponovno naselile območje, tako da je bila večina poškodovanih koral nadomeščena z novimi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Puerto Galera}} {{Wikivoyage|Puerto Galera}} * [https://psa.gov.ph/classification/psgc/barangays/1705211000 Philippine Standard Geographic Code] * [http://www.blgs.gov.ph/lgpmsv2/cmshome/index.php?pageID=23&frmIdDcfCode=7&fLguType=CM&frmIdRegion=7&frmIdProvince=41&frmIdLgu=876 Local Governance Performance Management System] [[Kategorija:Mesta na Filipinih]] [[Kategorija:Biosferni rezervati na Filipinih]] g56m9trrlyxd7cxhsi7o8x7y8d1u763 Plačilni terminal 0 607881 6743605 6743427 2026-08-27T18:06:57Z Marko3 1829 6743605 wikitext text/x-wiki {{združi|POS-terminal}} '''Plačilni terminal''', pogosto imenovan tudi '''POS-terminal''' (iz angleščine '''''p'''oint '''o'''f '''s'''ale''), je elektronska naprava za sprejemanje in obdelavo elektronskih plačil na fizičnem prodajnem mestu. Uporablja se predvsem za plačila s [[plačilna kartica|plačilnimi karticami]], lahko pa podpira tudi druge oblike elektronskega plačevanja. [[Evropska centralna banka]] opredeljuje POS-terminal kot napravo, ki omogoča uporabo plačilne kartice na fizičnem prodajnem mestu.<ref name="ECB">[https://www.ecb.europa.eu/services/glossary/html/act7p.en.html Payments and markets glossary – point-of-sale (POS) terminal], Evropska centralna banka, pridobljeno 27. avgusta 2026.</ref> Plačilni terminal ni isto kot [[prodajno mesto|sistem POS]] oziroma blagajniška programska oprema. Blagajniški sistem vodi podatke o prodaji in izdaja račun, plačilni terminal pa obdeluje elektronsko plačilo. Sistema sta lahko medsebojno povezana. == Razvoj == Avgusta 1973 je [[IBM]] izdal prvo elektronsko blagajno. Deloval je kot necentraliziran sistem, na katerega se je lahko povezalo 128 IBM-ovih POS-terminalov. To je bil prvi primer uporabe p2p komunikacije, LAN, sočasnega kopiranja ter oddaljenega zagona. Leta 1986 je [[Gene Mosher]] razvil prvi grafični POS-terminal z zaslonom na dotik, ki je bil osnovan na računalniku Atari 520ST, ki se je sicer uporabljal v igralnih konzolah. [[Microsoft]] je stopil v igro leta 1992 s platformo IT Retail. Od takrat se je industrija razvila, saj je tehnologija omogočila več lokalne procesne moči, boljšo prenosljivost, ipd. Danes pogosto omogočajo uporabo [[RFID|pametnih kartic]], [[Moneta|plačilo s telefonskim klicom]] ter povezavo s procesnim centrom čez [[GSM]]-signal in so tudi lahko prenosni ali kot dodatek drugi napravi. == Delovanje == Pri kartičnem plačilu terminal prebere podatke plačilnega instrumenta in pripravi zahtevo za izvedbo transakcije. Podatki se prek plačilne infrastrukture posredujejo ponudniku storitev sprejemanja kartic oziroma pridobitelju (''acquirerju''), nato pa v nadaljnjo obdelavo kartičnemu sistemu in izdajatelju kartice. Evropska centralna banka pridobitelja kartičnih plačil opisuje kot subjekt, običajno kreditno institucijo, ki od trgovca prejme podatke, potrebne za obdelavo kartičnega plačila.<ref name="ECB-acquirer">[https://www.ecb.europa.eu/services/glossary/html/act7a.en.html Payments and markets glossary – acquirer], Evropska centralna banka, pridobljeno 27. avgusta 2026.</ref> Če je transakcija odobrena, terminal prejme rezultat avtorizacije in ga prikaže uporabniku oziroma povezani blagajniški aplikaciji. == Načini sprejema plačila == Plačilni terminali lahko podpirajo več načinov branja plačilnega sredstva. === Kartica s čipom === Pri kontaktnem plačilu uporabnik kartico s čipom vstavi v čitalnik terminala. Standardi EMV določajo način komunikacije med čipom kartice in sprejemno napravo.<ref name="EMV-contact">[https://www.emvco.com/emv-technologies/emv-contact-chip/ EMV Contact Chip], EMVCo, pridobljeno 27. avgusta 2026.</ref> Pri transakciji se preverjajo podatki kartice in drugi podatki, potrebni za izvedbo plačila. === Brezstično plačevanje === Pri brezstičnem plačilu uporabnik kartico, telefon, pametno uro ali drugo podprto napravo približa terminalu. Brezstični sistemi EMV omogočajo komunikacijo med terminalom in brezstično kartico oziroma napravo z uporabo tehnologije bližnjega polja ([[Near-field communication|NFC]]).<ref name="EMV-contactless">[https://www.emvco.com/emv-technologies/emv-contactless-chip/ EMV Contactless Chip], EMVCo, pridobljeno 27. avgusta 2026.</ref> Brezstično plačevanje lahko podpirajo tudi mobilne denarnice in druge naprave, ki uporabljajo NFC. === Magnetni zapis === Nekateri terminali podpirajo tudi branje magnetnega zapisa na plačilni kartici. Ta način je starejši od plačevanja s čipom in brezstičnih tehnologij. Podpora magnetnemu zapisu je odvisna od terminala, države, izdajatelja kartice in pravil posameznega kartičnega sistema. == Preverjanje uporabnika == Pri nekaterih transakcijah mora imetnik plačilnega sredstva potrditi svojo identiteto oziroma uporabo kartice. Eden od načinov je vnos osebne identifikacijske številke ([[PIN]]). Plačilni terminal lahko vsebuje fizično tipkovnico ali zaslon na dotik za vnos kode PIN. Standard PCI PTS POI določa varnostne zahteve za naprave, ki varujejo podatke o kodi PIN, podatke računa in druge občutljive podatke plačilnih kartic na mestu interakcije.<ref name="PCI">[https://www.pcisecuritystandards.org/standards/pts-point-of-interaction-poi/ PTS Point of Interaction (POI)], PCI Security Standards Council, pridobljeno 27. avgusta 2026.</ref> Način preverjanja uporabnika je odvisen od vrste kartice, zneska, pravil izdajatelja, kartičnega sistema in drugih dejavnikov. == Vrste plačilnih terminalov == Plačilni terminali se razlikujejo glede na način uporabe in obliko. === Stacionarni terminal === Stacionarni terminal se uporablja na stalnem prodajnem mestu. Običajno je povezan z električnim omrežjem in komunikacijskim omrežjem. Lahko deluje samostojno ali je povezan z blagajniško programsko opremo. === Prenosni terminal === Prenosni terminal omogoča uporabo stran od blagajniškega pulta, na primer pri strežbi za mizami ali drugih oblikah mobilnega sprejemanja plačil. Z omrežjem je lahko povezan prek brezžičnega omrežja ali mobilne podatkovne povezave. === Mobilni terminal === Mobilna rešitev lahko uporablja namensko napravo ali mobilni telefon oziroma tablico z dodatno programsko in strojno podporo. EMVCo opisuje tudi rešitve, pri katerih lahko telefon ali druga komercialna mobilna naprava sprejema brezstična plačila neposredno prek tehnologije NFC.<ref name="EMV-mobile">[https://www.emvco.com/emv-technologies/mobile/ EMV Mobile], EMVCo, pridobljeno 27. avgusta 2026.</ref> === Samopostrežni terminal === Plačilni terminali se uporabljajo tudi na samopostrežnih prodajnih mestih, kjer transakcija poteka brez neposredne prisotnosti prodajalca. Takšne naprave se lahko uporabljajo na avtomatih, parkirnih sistemih, prodajnih kioskih in drugih samopostrežnih mestih. PCI PTS med vrstami naprav posebej obravnava tudi nenadzorovane plačilne terminale (''unattended payment terminals'').<ref name="PCI" /> == Povezava z blagajniškim sistemom == Plačilni terminal lahko deluje samostojno ali je povezan z blagajniškim oziroma POS-sistemom. Pri '''neintegriranem terminalu''' prodajalec znesek transakcije praviloma vnese neposredno na terminal. Pri '''integriranem terminalu''' blagajniška programska oprema terminalu pošlje znesek plačila, terminal izvede plačilni postopek in rezultat transakcije vrne blagajniškemu sistemu. Integracija zmanjša potrebo po podvajanju vnosa podatkov med blagajno in terminalom, vendar sta terminal in blagajniška programska oprema tudi v takšni postavitvi ločeni komponenti sistema. == Razlika med plačilnim terminalom in sistemom POS == Izraz '''POS''' se uporablja v več pomenih, zato lahko povzroča zmedo. '''Plačilni oziroma POS-terminal''' je naprava za sprejem elektronskega plačila. '''POS-sistem''' oziroma sistem prodajnega mesta je širši informacijski sistem, ki lahko vključuje: * blagajniško programsko opremo; * izdelke in cenike; * izdajo računov; * uporabnike; * zalogo; * poročila; * tiskalnike; * čitalnike; * plačilni terminal. Plačilni terminal je tako lahko ena od naprav, priključenih na širši sistem prodajnega mesta. == Razlika med plačilnim terminalom in davčno blagajno == [[Davčna blagajna]] je namenjena evidentiranju prodaje, izdaji računa in, kadar je to zahtevano, davčnemu potrjevanju računa. Plačilni terminal je namenjen obdelavi elektronskega plačila. Primer: pri kartičnem nakupu blagajniška programska oprema ustvari prodajno transakcijo in račun, plačilni terminal pa izvede kartično plačilo. Oba sistema sta lahko integrirana, vendar opravljata različni nalogi. == Vloga ponudnika plačilnih storitev == Trgovec za sprejem kartičnih plačil praviloma uporablja storitev ponudnika sprejemanja kartic oziroma pridobitelja. Ta skrbi za sprejem in posredovanje podatkov transakcije v ustrezno plačilno infrastrukturo. Kartico uporabniku izda izdajatelj kartice, ki sodeluje pri avtorizaciji transakcije. Evropska centralna banka izdajatelja kartice opisuje kot finančno institucijo, ki kartice daje na voljo imetnikom in avtorizira transakcije na POS-terminalih oziroma bankomatih.<ref name="ECB-issuer">[https://www.ecb.europa.eu/services/glossary/html/act7c.en.html Payments and markets glossary – card issuer], Evropska centralna banka, pridobljeno 27. avgusta 2026.</ref> == Varnost == Plačilni terminal obdeluje občutljive podatke, zato zanj veljajo različne tehnične in varnostne zahteve. Standard PCI PTS POI določa zahteve za zaščito kode PIN, podatkov računa in drugih občutljivih podatkov na napravah, ki se uporabljajo pri kartičnih transakcijah.<ref name="PCI" /> Varnost terminala lahko vključuje: * zaščito vnosa kode PIN; * šifriranje občutljivih podatkov; * zaščito pred fizičnimi posegi; * zaščito strojne in programske opreme; * nadzor programske opreme, nameščene na terminalu; * varno komunikacijo s plačilnim sistemom. PCI Security Standards Council vodi tudi seznam naprav, ocenjenih skladno z zahtevami PTS.<ref name="PCI-list">[https://www.pcisecuritystandards.org/product-solutions-listings-overview/ Product & Solutions Listings Overview], PCI Security Standards Council, pridobljeno 27. avgusta 2026.</ref> == Plačilne kartice v Sloveniji == [[Banka Slovenije]] uvršča plačilne kartice med elektronske plačilne instrumente in navaja, da se uporabljajo za plačevanje na POS-terminalih, na spletu ter za dvige gotovine na bankomatih.<ref name="BS">[https://www.bsi.si/sl/placilni-sistemi/placilni-instrumenti Plačilni instrumenti], Banka Slovenije, pridobljeno 27. avgusta 2026.</ref> Plačilne kartice se med drugim razlikujejo glede na način poravnave obveznosti, na primer na debetne in kreditne kartice.<ref name="BS" /> == Glej tudi == * [[Plačilna kartica]] * [[Prodajno mesto]] * [[Davčna blagajna]] * [[Elektronsko plačevanje]] * [[Brezstično plačevanje]] * [[Near-field communication|NFC]] * [[PIN]] * [[Bankomat]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.bsi.si/sl/placilni-sistemi/placilni-instrumenti Banka Slovenije – Plačilni instrumenti] * [https://www.ecb.europa.eu/services/glossary/ Evropska centralna banka – Payments and markets glossary] rl11scp765okykjvod47i55d2udjmjn 6743606 6743605 2026-08-27T18:09:05Z Marko3 1829 6743606 wikitext text/x-wiki {{združi|POS-terminal}} [[Slika:Credit_card_terminal_in_Laos.jpg|thumb|Plačilni terminal PAX Technology S90 z vstavljeno plačilno kartico [[Visa Inc.|Visa]].]] [[Slika:Castles Technology payment terminal with BCA Debit Mastercard (2026-04-19).jpg|thumb|Plačilni terminal Castles Technology z vstavljeno plačilno kartico [[Mastercard]].]] '''Plačilni terminal''', pogosto imenovan tudi '''POS-terminal''' (iz angleščine '''''p'''oint '''o'''f '''s'''ale''), je elektronska naprava za sprejemanje in obdelavo elektronskih plačil na fizičnem prodajnem mestu. Uporablja se predvsem za plačila s [[plačilna kartica|plačilnimi karticami]], lahko pa podpira tudi druge oblike elektronskega plačevanja. [[Evropska centralna banka]] opredeljuje POS-terminal kot napravo, ki omogoča uporabo plačilne kartice na fizičnem prodajnem mestu.<ref name="ECB">[https://www.ecb.europa.eu/services/glossary/html/act7p.en.html Payments and markets glossary – point-of-sale (POS) terminal], Evropska centralna banka, pridobljeno 27. avgusta 2026.</ref> Plačilni terminal ni isto kot [[prodajno mesto|sistem POS]] oziroma blagajniška programska oprema. Blagajniški sistem vodi podatke o prodaji in izdaja račun, plačilni terminal pa obdeluje elektronsko plačilo. Sistema sta lahko medsebojno povezana. == Razvoj == Avgusta 1973 je [[IBM]] izdal prvo elektronsko blagajno. Deloval je kot necentraliziran sistem, na katerega se je lahko povezalo 128 IBM-ovih POS-terminalov. To je bil prvi primer uporabe p2p komunikacije, LAN, sočasnega kopiranja ter oddaljenega zagona. Leta 1986 je [[Gene Mosher]] razvil prvi grafični POS-terminal z zaslonom na dotik, ki je bil osnovan na računalniku Atari 520ST, ki se je sicer uporabljal v igralnih konzolah. [[Microsoft]] je stopil v igro leta 1992 s platformo IT Retail. Od takrat se je industrija razvila, saj je tehnologija omogočila več lokalne procesne moči, boljšo prenosljivost, ipd. Danes pogosto omogočajo uporabo [[RFID|pametnih kartic]], [[Moneta|plačilo s telefonskim klicom]] ter povezavo s procesnim centrom čez [[GSM]]-signal in so tudi lahko prenosni ali kot dodatek drugi napravi. == Delovanje == Pri kartičnem plačilu terminal prebere podatke plačilnega instrumenta in pripravi zahtevo za izvedbo transakcije. Podatki se prek plačilne infrastrukture posredujejo ponudniku storitev sprejemanja kartic oziroma pridobitelju (''acquirerju''), nato pa v nadaljnjo obdelavo kartičnemu sistemu in izdajatelju kartice. Evropska centralna banka pridobitelja kartičnih plačil opisuje kot subjekt, običajno kreditno institucijo, ki od trgovca prejme podatke, potrebne za obdelavo kartičnega plačila.<ref name="ECB-acquirer">[https://www.ecb.europa.eu/services/glossary/html/act7a.en.html Payments and markets glossary – acquirer], Evropska centralna banka, pridobljeno 27. avgusta 2026.</ref> Če je transakcija odobrena, terminal prejme rezultat avtorizacije in ga prikaže uporabniku oziroma povezani blagajniški aplikaciji. == Načini sprejema plačila == Plačilni terminali lahko podpirajo več načinov branja plačilnega sredstva. === Kartica s čipom === Pri kontaktnem plačilu uporabnik kartico s čipom vstavi v čitalnik terminala. Standardi EMV določajo način komunikacije med čipom kartice in sprejemno napravo.<ref name="EMV-contact">[https://www.emvco.com/emv-technologies/emv-contact-chip/ EMV Contact Chip], EMVCo, pridobljeno 27. avgusta 2026.</ref> Pri transakciji se preverjajo podatki kartice in drugi podatki, potrebni za izvedbo plačila. === Brezstično plačevanje === Pri brezstičnem plačilu uporabnik kartico, telefon, pametno uro ali drugo podprto napravo približa terminalu. Brezstični sistemi EMV omogočajo komunikacijo med terminalom in brezstično kartico oziroma napravo z uporabo tehnologije bližnjega polja ([[Near-field communication|NFC]]).<ref name="EMV-contactless">[https://www.emvco.com/emv-technologies/emv-contactless-chip/ EMV Contactless Chip], EMVCo, pridobljeno 27. avgusta 2026.</ref> Brezstično plačevanje lahko podpirajo tudi mobilne denarnice in druge naprave, ki uporabljajo NFC. === Magnetni zapis === Nekateri terminali podpirajo tudi branje magnetnega zapisa na plačilni kartici. Ta način je starejši od plačevanja s čipom in brezstičnih tehnologij. Podpora magnetnemu zapisu je odvisna od terminala, države, izdajatelja kartice in pravil posameznega kartičnega sistema. == Preverjanje uporabnika == Pri nekaterih transakcijah mora imetnik plačilnega sredstva potrditi svojo identiteto oziroma uporabo kartice. Eden od načinov je vnos osebne identifikacijske številke ([[PIN]]). Plačilni terminal lahko vsebuje fizično tipkovnico ali zaslon na dotik za vnos kode PIN. Standard PCI PTS POI določa varnostne zahteve za naprave, ki varujejo podatke o kodi PIN, podatke računa in druge občutljive podatke plačilnih kartic na mestu interakcije.<ref name="PCI">[https://www.pcisecuritystandards.org/standards/pts-point-of-interaction-poi/ PTS Point of Interaction (POI)], PCI Security Standards Council, pridobljeno 27. avgusta 2026.</ref> Način preverjanja uporabnika je odvisen od vrste kartice, zneska, pravil izdajatelja, kartičnega sistema in drugih dejavnikov. == Vrste plačilnih terminalov == Plačilni terminali se razlikujejo glede na način uporabe in obliko. === Stacionarni terminal === Stacionarni terminal se uporablja na stalnem prodajnem mestu. Običajno je povezan z električnim omrežjem in komunikacijskim omrežjem. Lahko deluje samostojno ali je povezan z blagajniško programsko opremo. === Prenosni terminal === Prenosni terminal omogoča uporabo stran od blagajniškega pulta, na primer pri strežbi za mizami ali drugih oblikah mobilnega sprejemanja plačil. Z omrežjem je lahko povezan prek brezžičnega omrežja ali mobilne podatkovne povezave. === Mobilni terminal === Mobilna rešitev lahko uporablja namensko napravo ali mobilni telefon oziroma tablico z dodatno programsko in strojno podporo. EMVCo opisuje tudi rešitve, pri katerih lahko telefon ali druga komercialna mobilna naprava sprejema brezstična plačila neposredno prek tehnologije NFC.<ref name="EMV-mobile">[https://www.emvco.com/emv-technologies/mobile/ EMV Mobile], EMVCo, pridobljeno 27. avgusta 2026.</ref> === Samopostrežni terminal === Plačilni terminali se uporabljajo tudi na samopostrežnih prodajnih mestih, kjer transakcija poteka brez neposredne prisotnosti prodajalca. Takšne naprave se lahko uporabljajo na avtomatih, parkirnih sistemih, prodajnih kioskih in drugih samopostrežnih mestih. PCI PTS med vrstami naprav posebej obravnava tudi nenadzorovane plačilne terminale (''unattended payment terminals'').<ref name="PCI" /> == Povezava z blagajniškim sistemom == Plačilni terminal lahko deluje samostojno ali je povezan z blagajniškim oziroma POS-sistemom. Pri '''neintegriranem terminalu''' prodajalec znesek transakcije praviloma vnese neposredno na terminal. Pri '''integriranem terminalu''' blagajniška programska oprema terminalu pošlje znesek plačila, terminal izvede plačilni postopek in rezultat transakcije vrne blagajniškemu sistemu. Integracija zmanjša potrebo po podvajanju vnosa podatkov med blagajno in terminalom, vendar sta terminal in blagajniška programska oprema tudi v takšni postavitvi ločeni komponenti sistema. == Razlika med plačilnim terminalom in sistemom POS == Izraz '''POS''' se uporablja v več pomenih, zato lahko povzroča zmedo. '''Plačilni oziroma POS-terminal''' je naprava za sprejem elektronskega plačila. '''POS-sistem''' oziroma sistem prodajnega mesta je širši informacijski sistem, ki lahko vključuje: * blagajniško programsko opremo; * izdelke in cenike; * izdajo računov; * uporabnike; * zalogo; * poročila; * tiskalnike; * čitalnike; * plačilni terminal. Plačilni terminal je tako lahko ena od naprav, priključenih na širši sistem prodajnega mesta. == Razlika med plačilnim terminalom in davčno blagajno == [[Davčna blagajna]] je namenjena evidentiranju prodaje, izdaji računa in, kadar je to zahtevano, davčnemu potrjevanju računa. Plačilni terminal je namenjen obdelavi elektronskega plačila. Primer: pri kartičnem nakupu blagajniška programska oprema ustvari prodajno transakcijo in račun, plačilni terminal pa izvede kartično plačilo. Oba sistema sta lahko integrirana, vendar opravljata različni nalogi. == Vloga ponudnika plačilnih storitev == Trgovec za sprejem kartičnih plačil praviloma uporablja storitev ponudnika sprejemanja kartic oziroma pridobitelja. Ta skrbi za sprejem in posredovanje podatkov transakcije v ustrezno plačilno infrastrukturo. Kartico uporabniku izda izdajatelj kartice, ki sodeluje pri avtorizaciji transakcije. Evropska centralna banka izdajatelja kartice opisuje kot finančno institucijo, ki kartice daje na voljo imetnikom in avtorizira transakcije na POS-terminalih oziroma bankomatih.<ref name="ECB-issuer">[https://www.ecb.europa.eu/services/glossary/html/act7c.en.html Payments and markets glossary – card issuer], Evropska centralna banka, pridobljeno 27. avgusta 2026.</ref> == Varnost == Plačilni terminal obdeluje občutljive podatke, zato zanj veljajo različne tehnične in varnostne zahteve. Standard PCI PTS POI določa zahteve za zaščito kode PIN, podatkov računa in drugih občutljivih podatkov na napravah, ki se uporabljajo pri kartičnih transakcijah.<ref name="PCI" /> Varnost terminala lahko vključuje: * zaščito vnosa kode PIN; * šifriranje občutljivih podatkov; * zaščito pred fizičnimi posegi; * zaščito strojne in programske opreme; * nadzor programske opreme, nameščene na terminalu; * varno komunikacijo s plačilnim sistemom. PCI Security Standards Council vodi tudi seznam naprav, ocenjenih skladno z zahtevami PTS.<ref name="PCI-list">[https://www.pcisecuritystandards.org/product-solutions-listings-overview/ Product & Solutions Listings Overview], PCI Security Standards Council, pridobljeno 27. avgusta 2026.</ref> == Plačilne kartice v Sloveniji == [[Banka Slovenije]] uvršča plačilne kartice med elektronske plačilne instrumente in navaja, da se uporabljajo za plačevanje na POS-terminalih, na spletu ter za dvige gotovine na bankomatih.<ref name="BS">[https://www.bsi.si/sl/placilni-sistemi/placilni-instrumenti Plačilni instrumenti], Banka Slovenije, pridobljeno 27. avgusta 2026.</ref> Plačilne kartice se med drugim razlikujejo glede na način poravnave obveznosti, na primer na debetne in kreditne kartice.<ref name="BS" /> == Glej tudi == * [[Plačilna kartica]] * [[Prodajno mesto]] * [[Davčna blagajna]] * [[Elektronsko plačevanje]] * [[Brezstično plačevanje]] * [[Near-field communication|NFC]] * [[PIN]] * [[Bankomat]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://www.bsi.si/sl/placilni-sistemi/placilni-instrumenti Banka Slovenije – Plačilni instrumenti] * [https://www.ecb.europa.eu/services/glossary/ Evropska centralna banka – Payments and markets glossary] d7aajvjdycxa963gfm3yxdu140o7uw2 Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026) 0 607896 6743474 2026-08-27T12:16:44Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6743474 wikitext text/x-wiki {{Current disaster|date=August 2026}} {{Infobox event | name = Poplave v Nepalu (2026) | image = Mudslide at Gyirong Port 2.webm | image_caption = Poplava je prizadela mejni prehod Gyirong na meji med Kitajsko in Nepalom | date = {{start date|2026|08|26|df=y}} | location = {{ubl |okrožji Rasuwa in Nuwakot, [[Nepal]] |okrožje Gyirong, [[Avtonomna pokrajina Tibet]], [[LR Kitajska]] }} | type = hudourniška [[poplava]] | deaths = 335+{{efn|{{hlist|332 v Nepalu|3 na Kitajskem<ref name="BBC5" /><ref name="168 dead" />}}}} <!--IF YOU UPDATE THESE NUMBERS MAKE SURE TO CITE THEM--> | missing = 1458+{{efn|{{hlist|900 v Nepalu|558 na Kitajskem}}}} <!--IF YOU UPDATE THESE NUMBERS MAKE SURE TO CITE THEM--> | cause = Zrušitev ledenika ali ledopad (prva poročila) | property_damage = Hidroelektrarne, hiše, mostovi, ceste, jezovi, podjetja in vladne pisarne }} Zjutraj 26. avgusta 2026 je niz hudourniških poplav ob reki Trishuli{{efn|name="Bhotekoshi"|Zgornji del reke [[Trishuli]] v Nepalu je znan tudi kot reka Bhotekoshi; večja reka 65 km vzhodneje, prav tako imenovana Bhotekoshi, ni bila prizadeta.}} prizadel na desetine naselij v nepalskih okrožjih Rasuwa in Nuwakot. Poplave so prizadele tudi območje mejnega prehoda Gyirong na meji med [[LR Kitajska|Kitajsko]] in [[Nepal]]om, ki je pomemben prehod za čezmejno trgovino in turizem. Hudourniške poplave in blatni plazovi so povzročili ogromno škodo na naseljenih območjih, z najmanj 332 potrjenimi smrtnimi žrtvami v Nepalu in 3 na Kitajskem. Oblasti so izdale opozorila pred poplavami za skupnosti ob rekah v okrožjih Rasuwa, Nuwakot, Dhading, Gorkha in Chitwan. Dogodek je bil tako množičen, da so ga zaznali seizmometri po vsem svetu.<ref name=":2" /> == Ozadje == [[File:River in Rasuwa.JPG|thumb|left|Reka Bhotekoshi (levo) in reka Lhende Khola (desno); mejni most Miteri je v gradnji (2013)]] Reki Trisuli se pridruži Lhende Khola (znana tudi kot reka Lende), ki izvira v okrožju Gyirong v avtonomni pokrajini Tibet na Kitajskem, preden teče mimo Dhuncheja, dolvodno od katerega je del rečnega sistema Trisuli.<ref>{{cite news|date=26 August 2026|title=रसुवामा भीषण बाढी, मुग्लिङसम्म सतर्कता|url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c3wjp107jy9o|trans-title=Heavy flood in Rasuwa, alert up to Muglin |language=ne|publisher=BBC|access-date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827045156/https://www.bbc.com/nepali/articles/c3wjp107jy9o|archive-date=27 August 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Two teenagers, 13 and 14, among 33 UK nationals missing in Nepal floods |url=https://www.bbc.com/news/articles/cnvlde5075no |website=BBC |access-date=27 August 2026 |date=27 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053510/https://www.bbc.com/news/articles/cnvlde5075no|archive-date=27 August 2026|url-status=live|last=Goldsmith|first=Adam|last2=Atkinson|first2=Simon}}</ref> == Vzrok == Oblasti še niso ugotovile dokončnega vzroka za poplavo. Nepalski zunanji minister Shisir Khanal je dejal, da so začetne ocene pokazale, da je [[potres]] sprožil [[plaz]], ki je povzročil poplave.<ref>{{Cite web |title=Flash flood hits Rasuwa, damages hydropower projects and markets |url=https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/major-flood-damages-syabrubesi-hydropower-projects-in-rasuwa |access-date=2026-08-26 |website=The Kathmandu Post |language=English|date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827045338/https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/major-flood-damages-syabrubesi-hydropower-projects-in-rasuwa|archive-date=27 August 2026}}</ref> Nepalski uradniki so sprva menili, da je Lhende Khola morda blokiral plaz v Nepalu in je nastalo ledeniško jezero. Ujeta voda bi se nato sprostila, ko bi se zrušili drobir plazu, ki je tvoril jez, verjetno zaradi potresa.<ref name="kathmandupost">{{Cite web |title=Ice avalanche, debris lake may have triggered Bhotekoshi flood |url=https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/ice-avalanche-debris-lake-may-have-triggered-bhotekoshi-flood |access-date=2026-08-26 |website=The Kathmandu Post |language=English|date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053516/https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/ice-avalanche-debris-lake-may-have-triggered-bhotekoshi-flood|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref><ref name=":5">{{cite news |title=What triggered the catastrophic flood on the Nepal-Tibet border? |url=https://www.reuters.com/business/environment/what-triggered-catastrophic-flood-nepal-tibet-border-2026-08-26/ |access-date=26 August 2026 |date=26 August 2026|work=Reuters|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053605/https://www.reuters.com/business/environment/what-triggered-catastrophic-flood-nepal-tibet-border-2026-08-26/|archive-date=27 August 2026}}</ref> Morda je bila vpletena tudi poplava zaradi izbruha ledeniškega jezera.<ref name="kathmandupost"/> Tiskovni predstavnik Mednarodnega centra za integrirani razvoj gora je povedal, da se je po potresu, ki je povzročil poplavo, v reki Lhende Khola sprožil plaz.<ref name="168 dead">{{Cite news |date=2026-08-26 |title=More than 1,300 are missing in Nepal and Tibet after catastrophic floods caused by glacial collapse |url=https://apnews.com/article/climate-change-nepal-tibet-glacier-collapse-floods-61b592d428e4631add31ce052d0daf1f |access-date=2026-08-26 |publisher=|work=Associated Press|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827043057/https://apnews.com/article/climate-change-nepal-tibet-glacier-collapse-floods-61b592d428e4631add31ce052d0daf1f|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Analiza dolgoperiodičnih seizmičnih valov, ki jo je opravil Geološki zavod Združenih držav Amerike, pa je pokazala, da so bili skladni s [[zemeljski plaz|zemeljskim plazom]] in ne s potresom.<ref>{{cite news | title = Nepal flash floods: Increasing death toll, many missing; rescuers search for survivors – Live Updates | url= https://www.thehindu.com/news/international/nepal-flash-floods-increasing-death-toll-many-missing-rescuers-search-for-survivors-live-updates-august-27-2026/article71394802.ece | work = The Hindu | date= 27 August 2026 | access-date = 27 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054015/https://www.thehindu.com/news/international/nepal-flash-floods-increasing-death-toll-many-missing-rescuers-search-for-survivors-live-updates-august-27-2026/article71394802.ece|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Ta dogodek je meril magnitudo Ms5.2, udaril je ob 02:52 UTC (08:37 NPT; 10:52 CST) in je bil središče med Langtang Lirungom in narodnim parkom Langtang.<ref name=":2">{{cite anss|M 5.2 Landslide - 55 km NW of Kodāri̇̄, Nepal|2026|us7000tbwb|access-date=26 August 2026}}</ref> Kataklizmični obseg in hitrost bliskovite poplave sta bila takšna, da je vodilna hipoteza geomorfologov, da se je porušeni del [[ledenik]]a zrušil za več sto metrov in s hitrostjo udarca stalil led, posledična začetna poplava pa je povzročila premik vode navzdol.<ref>{{Cite news|url=https://www.wsj.com/world/asia/foreign-tourists-among-hundreds-missing-after-flash-floods-in-nepal-and-tibet-39e73ce7|title=Hundreds Missing, 157 Dead, as Likely Ice-Rock Cascade Triggers Floods in Nepal and Tibet|first1=Tripti|last1=Lahiri|first2=Krishna|last2=Pokharel|date=26 August 2026|publisher= The Wall Street Journal|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054241/https://www.wsj.com/world/asia/foreign-tourists-among-hundreds-missing-after-flash-floods-in-nepal-and-tibet-39e73ce7|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Skoraj takoj po zaznavi seizmičnih valov so se pojavili znaki močnega pretoka vode. Kombinacija dveh skoraj sočasnih signalov in pregled prvih satelitskih posnetkov sta raziskovalce pripeljala do zaključka, da je ledeni plaz dela ledenika, širokega 610 m, morda padel 1200 m in da je bil prav ta prelom približno 64 km severno od [[Katmandu]]ja morda odgovoren za sprožitev poplav.<ref>{{Cite news |last=Sands |first=Leo |date=26 August 2026 |title=Deadly Nepal Flood May Have Been Caused by 'Ice Avalanche,' Scientists Say |url=https://www.nytimes.com/2026/08/26/world/asia/nepal-flood-glacier-ice-avalanche.html |access-date=26 August 2026 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331 |quote=Smrtonosne poplave v Nepalu v sredo so verjetno vsaj delno sprožil ogromen kos ledu, ki se je odlomil z ledenika in se spustil tisoče metrov globoko v dolino, je pokazala začetna ocena skupine geologov in glaciologov. Pojav je znan kot ledeni plaz ... V sredo se je del ledu, širok približno 2000 metrov, čisto odlomil z ledenika, je dejal dr. Shugar, pri čemer je na dno doline poslal mešanico ledu in vode. Po njegovi oceni je del ledu padel z višine približno 5180 metrov in se spustil skoraj 4000 metrov.|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054345/https://www.nytimes.com/2026/08/26/world/asia/nepal-flood-glacier-ice-avalanche.html|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Satelitski posnetki prikazujejo porušitev ledenika.<ref>{{Cite web |last=Rowlatt |first=Justin |date= |title=Did climate change contribute to the glacier collapse? |url=https://www.bbc.com/news/live/c6y8mjmnpxv0t?post=asset:b6cc7fab-6794-4675-a1a1-f26c4ec44bdf#post}}</ref> Center za geoznanosti GFZ Helmholtz je zabeležil dogodek z magnitudo 4,4 približno sedem minut preden so časovno označeni posnetki CCTV pokazali, da je poplava dosegla Port Gyirong.<ref>{{Cite news |date=2026-08-26 |title=Hunderte Einheimische und Touristen nach Sturzflut in Nepal vermisst |trans-title=Hundreds of Locals and Tourists Missing After Flash Flood in Nepal |url=https://www.spiegel.de/ausland/nepal-hunderte-touristen-nach-sturzflut-vermisst-a-31da589a-af62-4b2b-982f-e7cb635e6456 |access-date=2026-08-27 |work=Der Spiegel |language=de |issn=2195-1349|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054528/https://www.spiegel.de/ausland/nepal-hunderte-touristen-nach-sturzflut-vermisst-a-31da589a-af62-4b2b-982f-e7cb635e6456|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web |last=Corp |first=Pelmorex |date=2026-08-26 |title=Devastating flash flood on Nepal-Tibet border kills nine, hundreds of tourists missing |url=https://www.theweathernetwork.com/en/news/weather/severe/devastating-flash-flood-on-nepal-tibet-border |access-date=2026-08-27 |website=The Weather Network |language=en|archive-url=|archive-date=|url-status=live}}</ref> == Žrtve == [[File:Mudslide at Gyirong Port 1.webm|thumb|Posnetki nadzornih kamer, ki prikazujejo poplavno vodo, ki uničuje Port Gyirong]] V Nepalu je bilo potrjenih najmanj 332 smrtnih žrtev, 910 drugih pa je pogrešanih.<ref name="BBC5">{{Cite web |last= |first= |last2= |first2= |last3= |first3= |last4= |first4= |last5= |first5= |last6= |first6= |date=2026-08-27 |title=Nepal-Tibet: More than 800 missing in Nepal as authorities say glacier collapse triggered flash flood |url=https://www.bbc.com/news/live/c6y8mjmnpxv0t |access-date=2026-08-27 |website=BBC News |language=en-GB}}</ref> Med pogrešanimi je najmanj 644 tujih turistov. Pogrešanih je najmanj 105 Indijcev in 37 Indijcev, ki niso rezidenti države.<ref name="indiatoday26a" /> Avstralski zunanji minister je dejal, da je najmanj 34 pogrešanih romarjev.<ref name="168 dead" /> Med pogrešanimi je najmanj 51 Malezijcev, 65 Američanov, 53 Ukrajincev, 35 Avstralcev, 33 Britancev in 24 Kanadčanov.<ref name=":3">{{Cite news |last=Sharma |first=Gopal |last2=Bajracharya |first2=Sahana |last3=Chitrakar |first3=Navesh |date=26 August 2026 |title=Rescuers search for survivors after devastating Nepal flood |url=https://www.reuters.com/business/environment/rescuers-search-survivors-after-devastating-nepal-flood-2026-08-27/ |access-date=27 August 2026 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Cite news |date=2026-08-27 |title=Anthony Albanese says 34 Australians among hundreds of people missing in deadly Nepal flash floods |url=https://www.theguardian.com/australia-news/2026/aug/27/australian-tourists-reported-missing-nepal-tibet-floods |access-date=2026-08-27 |work=The Guardian |language=en-GB |issn=0261-3077}}</ref> Južnokorejsko zunanje ministrstvo je poročalo o devetih pogrešanih državljanih, ki so delali na gradbišču hidroelektrarne.<ref>{{cite web |title=(LEAD) Gov't sends emergency response team to Nepal over 9 missing S. Koreans after massive floods |url=https://en.yna.co.kr/view/AEN20260827001051315 |website=Yonhap News |access-date=27 August 2026|date=27 August 2026|last=Oh|first=Seok-min}}</ref> Pogrešani so bili tudi turisti iz Južne Afrike, Japonske in Nizozemske.<ref name="indiatoday26a">{{cite news |title=Nepal flash flood from Tibet leaves 17 dead, 105 Indians missing |url=https://www.indiatoday.in/world/story/nepal-flash-flood-tibet-rockslide-rasuwa-105-indians-missing-ptag-2980484-2026-08-26 |access-date=26 August 2026 |publisher= |date=26 August 2026|work=India Today}}</ref><ref name=":3" /> Pogrešanih je najmanj 26 policistov, 9 pripadnikov oboroženih policijskih sil, 44 pripadnikov nepalske vojske, carinikov in imigracijskih uradnikov.<ref>{{Cite web |date=2026-08-26 |title='राष्ट्रिय विपद्को अवस्था' : सरकारले रसुवा बाढीबारे के-के भनेको छ? |trans-title=The affected district will be declared a disaster area for three months, latest details of damage in Rasuwa floods |url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c8d3je7y4vqo |access-date=2026-08-27 |website=BBC News नेपाली |language=ne}}</ref> Kitajska državna radiotelevizija CCTV je poročala o 3 smrtnih žrtvah in 558 pogrešanih, vključno z 260 tujci, v okrožju Gyirong v avtonomni regiji Tibet,<ref name="168 dead" /><ref name="RU26a">{{cite web|last=Sharma|first=Gopal|date=26 August 2026|title=Nepal flash flood kills eight; damages roads, power projects|url=https://www.reuters.com/business/environment/nepal-flash-flood-washes-away-villages-project-sites-near-tibet-border-2026-08-26/|website=Reuters|access-date=26 August 2026}}</ref><ref>{{cite news|date=26 August 2026|url=https://www.am730.com.hk/%E4%B8%AD%E5%9C%8B/1049703/%E5%8F%97%E5%B0%BC%E6%B3%8A%E7%88%BE%E6%B3%A5%E7%9F%B3%E6%B5%81%E6%B3%A2%E5%8F%8A-%E8%A5%BF%E8%97%8F3%E6%AD%BB265%E4%BA%BA%E5%A4%B1%E8%81%AF|title=|work=[[am730]]|trans-title=Three Dead and 265 Missing in Tibet Following Nepal Mudslides|language=zh|script-title=zh: 受尼泊爾泥石流波及 西藏3死265人失聯|access-date=26 August 2026}}</ref> čeprav ni jasno, ali se te številke prekrivajo z nepalskimi. == Škoda == [[File:Landsat Nepal flood 2026-08-26.png|thumb|Satelitski posnetki posledic poplav iz Landsat 9]] Poplavna voda je dosegla naselja do 80 m nad gladino reke.<ref name=":1">{{Cite web |last1=Prasai |first1=Kamal |last2=Gautam |first2=Dinesh |date=2026-08-26 |title=Rasuwa flood leaves trail of destruction from Rasuwagadhi to Bidur |url=https://english.onlinekhabar.com/rasuwa-flood-in-pictures.html |access-date=2026-08-26 |website=Online Khabar |language=en-GB}}</ref> V Nuwakotu je poplavna voda prodrla na območja, vključno s Timurejem, Dhunchejem, Mailungom, Syafrubesijem, Betrawatijem, Trisulijem in Devighatom.<ref name="Ratopati" /> Local officials said that property damage was extensive; assessments were continuing.<ref name="Ratopati">{{Cite web |title=Flood Damages Property in Nuwakot Due to Rasuwa Border Overflow |url=http://english.ratopati.com/story/76358/nuwakot-cdo-says-there-has-been-a-lot-of-physical-damage |access-date=2026-08-26 |website=Ratopati |language=|date=26 August 2026}}</ref> Lokalni uradniki so povedali, da je bila materialna škoda obsežna; ocene se nadaljujejo. Direktor cestnega oddelka Bijaya Jaishi je poročal o začetni oceni, da je bila poškodovana cestna in mostna infrastruktura v višini 15 milijard rupij.<ref name=":4">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=रसुवा बाढी : सडक र पुलमा रु १५ अर्बभन्दा बढीको क्षति भएको प्रारम्भिक आकलन |trans-title=Initial assessment: Floods cause over Rs 15 billion in damage to roads and bridges |url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c1wxn9705gyo |access-date=2026-08-27 |website=BBC News नेपाली |language=ne}}</ref> Izjavil je, da je bilo poškodovanih 19 mostov in 40 kilometrov cest. V Nepalu so bila stanovanjska območja in infrastruktura, vključno s cestami, utrpela veliko škodo.[20] Uničen je bil carinski urad Rasuwagadhi. Odneslo je most, povezan s tržnico Trisuli.<ref name=":0">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=Hundreds missing and 98 dead as flash flood hits Nepal-Tibet border |url=https://www.bbc.com/news/articles/cx2zyerv2lmo |access-date=2026-08-26 |website=BBC News|first1=Phanindra|last1=Dahal|first2=Laura|last2=Bicker|language=en-GB}}</ref> Na kitajski strani so bili zaradi poplave prekinjeni dostop do cest, komunikacije in oskrba z električno energijo na območju Port Gyirong.[27][16] Mejni prehod naj bi bil ''popolnoma uničen''. Cesta, ki povezuje Syafrubesi in Rasuwagadhi, ki je bila po škodi zaradi poplav leta 2025 v obnovi, je bila dodatno poškodovana.<ref name=":4" /> Škoda na infrastrukturi za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije je prekinila oskrbo na prizadetih območjih. Nepalska elektroenergetska uprava je sporočila, da je bilo poškodovanih šest večjih hidroelektrarn in prenosnih objektov. Med njimi so Rasuwagadhi, Chilime, Trishuli 3A, 220 kV razdelilna postaja Trishuli 3B Hub, hidroelektrarna Trishuli in hidroelektrarna Devighat.<ref>{{cite web|date=26 August 2026|title=Rasuwa flood damages 6 major hydropower, transmission facilities, disrupts power supply|url=https://english.nepalnews.com/s/business/rasuwa-flood-damages-6-major-hydropower-transmission-facilities-disrupts-power-supply/|website=Nepal News|location=Kathmandu|access-date=26 August 2026}}</ref> == Odziv == Nepalska vlada je mobilizirala nepalsko vojsko, oborožene policijske sile in nepalsko policijo, ki so jih podpirali helikopterji in medicinske ekipe, da bi izvedli iskalne, reševalne in pomožne operacije.<ref name="Onlinekhabar">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=Flood leaves parts of Rasuwa and Nuwakot cut off |url=https://english.onlinekhabar.com/flood-rasuwa-and-nuwakot.html |access-date=2026-08-26 |language=en-GB|website=OnlineKhabar}}</ref><ref>{{Cite web |title=Rasuwa flashflood: NA teams, two choppers deployed for search, rescue |url=https://risingnepaldaily.com/news/85520 |access-date=2026-08-26 |website=The Rising Nepal|date=26 August 2026}}</ref> Nepalska vojska je poročala, da je bilo rešenih najmanj 88 ljudi. Po poplavah je nepalski cestni oddelek začel graditi montažne mostove ''bailey'', ki bodo nadomestili porušene mostove.<ref name=":4" /> Indijski premier [[Narendra Modi]] se je pogovarjal z nepalskim premierjem Balendro Shahom in izrazil sožalje zaradi izgube življenj, ki so jo povzročile poplave v Nepalu.[31] Izrazil je solidarnost z nepalskim ljudstvom in ponovno potrdil podporo Indije med krizo. Modi je izjavil, da je Indija pripravljena Nepalu zagotoviti vso možno humanitarno pomoč, indijske ekipe pa so se z nepalskimi oblastmi usklajevale pri reševalnih in pomočnih akcijah. Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar je poročal, da je Indija 26. in 27. avgusta po zraku prepeljala 50 ton humanitarne pomoči in pomoči ob nesrečah, kot so nujne zaloge zdravil.[32] Generalni sekretar Komunistične partije Tibeta [[Xi Jinping]] je pozval k nadaljnjim prizadevanjem za iskanje pogrešanih oseb in izboljšanju sistemov za spremljanje in opozarjanje na nesreče.<ref name="Xinhua">{{Cite web |title= |url=https://www.news.cn/politics/leaders/20260826/e73cdedcfa6e4384b15cebedc9a13378/c.html |website=Xinhua News Agency |date=2026-08-26 |access-date=2026-08-26 |language=zh-cn|trans-title=Xi Jinping Issues Important Instructions Regarding the Mudslide Disaster in Jilong County, Shigatse City, Tibet|script-title=zh:习近平对西藏日喀则市吉隆县遭受泥石流灾害作出重要指示}}</ref><ref>{{cite web|date=26 August 2026|title=Hundreds missing and many feared dead after massive flash flood hits Nepal-China border|url=https://edition.cnn.com/2026/08/26/asia/nepal-flooding-flood-intl|website=CNN |access-date=26 August 2026}}</ref> Vlada avtonomne regije Tibet je mobilizirala skoraj 800 reševalcev in 150 vozil ter pse iskalce in gliserje, da bi pomagali pri reševalnih prizadevanjih.<ref>{{Cite web |date=August 26, 2026 |title=Search for missing after Nepal-Tibet floods kill 165 |url=https://www.france24.com/en/live-news/20260826-nepal-floods-at-china-border-kill-8-cause-major-casualties-in-tibet |access-date=2026-08-27 |website=France 24 |language=en}}</ref> Aktivirana je bila Mednarodna listina o vesolju in večjih nesrečah, ki zagotavlja široko, čeprav pogojno, humanitarno satelitsko pokritost.<ref>{{Cite web|url=https://disasterscharter.org/activations/flood-in-nepal-activation-1052-|title=Flood in Nepal - Charter Activations & The International Charter: Space And Major Disasters|website=disasterscharter.org}}</ref> Ameriško zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo poslalo svetovalca za odzivanje na nesreče in zagotovilo 500.000 dolarjev pomoči. Generalni sekretar ZN [[Antonio Guterres]] je izjavil, da ekipe Združenih narodov in partnerji pošiljajo zaloge in osebje v podporo odzivu, ki ga vodi nepalska vlada. Premier Združenega kraljestva [[Andy Burnham]] je izjavil, da je Združeno kraljestvo obljubilo 5 milijonov funtov za podporo nepalski vladi in da bo storilo vse, kar je v njihovi moči, da bi pomagalo britanskim državljanom v Nepalu.<ref>{{Cite web |date=2026-08-27 |title=UK offers £5 million to Nepal following devastating flash flood |url=https://www.yahoo.com/news/world/articles/uk-offers-5-million-nepal-103327149.html |access-date=2026-08-27 |website=Yahoo News |language=en-US}}</ref> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Katastrofe v Nepalu]] [[Kategorija:Katastrofe na Kitajskem]] [[Kategorija:Naravne katastrofe]] [[Kategorija:Poplave]] pbdfu2tq7pc7yzzw52evuk2x5ckfajv 6743476 6743474 2026-08-27T12:18:46Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Poplave v Nepalu (2026)]] na [[Poplave kitajsko nepalski meji (2026)]] 6743474 wikitext text/x-wiki {{Current disaster|date=August 2026}} {{Infobox event | name = Poplave v Nepalu (2026) | image = Mudslide at Gyirong Port 2.webm | image_caption = Poplava je prizadela mejni prehod Gyirong na meji med Kitajsko in Nepalom | date = {{start date|2026|08|26|df=y}} | location = {{ubl |okrožji Rasuwa in Nuwakot, [[Nepal]] |okrožje Gyirong, [[Avtonomna pokrajina Tibet]], [[LR Kitajska]] }} | type = hudourniška [[poplava]] | deaths = 335+{{efn|{{hlist|332 v Nepalu|3 na Kitajskem<ref name="BBC5" /><ref name="168 dead" />}}}} <!--IF YOU UPDATE THESE NUMBERS MAKE SURE TO CITE THEM--> | missing = 1458+{{efn|{{hlist|900 v Nepalu|558 na Kitajskem}}}} <!--IF YOU UPDATE THESE NUMBERS MAKE SURE TO CITE THEM--> | cause = Zrušitev ledenika ali ledopad (prva poročila) | property_damage = Hidroelektrarne, hiše, mostovi, ceste, jezovi, podjetja in vladne pisarne }} Zjutraj 26. avgusta 2026 je niz hudourniških poplav ob reki Trishuli{{efn|name="Bhotekoshi"|Zgornji del reke [[Trishuli]] v Nepalu je znan tudi kot reka Bhotekoshi; večja reka 65 km vzhodneje, prav tako imenovana Bhotekoshi, ni bila prizadeta.}} prizadel na desetine naselij v nepalskih okrožjih Rasuwa in Nuwakot. Poplave so prizadele tudi območje mejnega prehoda Gyirong na meji med [[LR Kitajska|Kitajsko]] in [[Nepal]]om, ki je pomemben prehod za čezmejno trgovino in turizem. Hudourniške poplave in blatni plazovi so povzročili ogromno škodo na naseljenih območjih, z najmanj 332 potrjenimi smrtnimi žrtvami v Nepalu in 3 na Kitajskem. Oblasti so izdale opozorila pred poplavami za skupnosti ob rekah v okrožjih Rasuwa, Nuwakot, Dhading, Gorkha in Chitwan. Dogodek je bil tako množičen, da so ga zaznali seizmometri po vsem svetu.<ref name=":2" /> == Ozadje == [[File:River in Rasuwa.JPG|thumb|left|Reka Bhotekoshi (levo) in reka Lhende Khola (desno); mejni most Miteri je v gradnji (2013)]] Reki Trisuli se pridruži Lhende Khola (znana tudi kot reka Lende), ki izvira v okrožju Gyirong v avtonomni pokrajini Tibet na Kitajskem, preden teče mimo Dhuncheja, dolvodno od katerega je del rečnega sistema Trisuli.<ref>{{cite news|date=26 August 2026|title=रसुवामा भीषण बाढी, मुग्लिङसम्म सतर्कता|url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c3wjp107jy9o|trans-title=Heavy flood in Rasuwa, alert up to Muglin |language=ne|publisher=BBC|access-date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827045156/https://www.bbc.com/nepali/articles/c3wjp107jy9o|archive-date=27 August 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Two teenagers, 13 and 14, among 33 UK nationals missing in Nepal floods |url=https://www.bbc.com/news/articles/cnvlde5075no |website=BBC |access-date=27 August 2026 |date=27 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053510/https://www.bbc.com/news/articles/cnvlde5075no|archive-date=27 August 2026|url-status=live|last=Goldsmith|first=Adam|last2=Atkinson|first2=Simon}}</ref> == Vzrok == Oblasti še niso ugotovile dokončnega vzroka za poplavo. Nepalski zunanji minister Shisir Khanal je dejal, da so začetne ocene pokazale, da je [[potres]] sprožil [[plaz]], ki je povzročil poplave.<ref>{{Cite web |title=Flash flood hits Rasuwa, damages hydropower projects and markets |url=https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/major-flood-damages-syabrubesi-hydropower-projects-in-rasuwa |access-date=2026-08-26 |website=The Kathmandu Post |language=English|date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827045338/https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/major-flood-damages-syabrubesi-hydropower-projects-in-rasuwa|archive-date=27 August 2026}}</ref> Nepalski uradniki so sprva menili, da je Lhende Khola morda blokiral plaz v Nepalu in je nastalo ledeniško jezero. Ujeta voda bi se nato sprostila, ko bi se zrušili drobir plazu, ki je tvoril jez, verjetno zaradi potresa.<ref name="kathmandupost">{{Cite web |title=Ice avalanche, debris lake may have triggered Bhotekoshi flood |url=https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/ice-avalanche-debris-lake-may-have-triggered-bhotekoshi-flood |access-date=2026-08-26 |website=The Kathmandu Post |language=English|date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053516/https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/ice-avalanche-debris-lake-may-have-triggered-bhotekoshi-flood|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref><ref name=":5">{{cite news |title=What triggered the catastrophic flood on the Nepal-Tibet border? |url=https://www.reuters.com/business/environment/what-triggered-catastrophic-flood-nepal-tibet-border-2026-08-26/ |access-date=26 August 2026 |date=26 August 2026|work=Reuters|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053605/https://www.reuters.com/business/environment/what-triggered-catastrophic-flood-nepal-tibet-border-2026-08-26/|archive-date=27 August 2026}}</ref> Morda je bila vpletena tudi poplava zaradi izbruha ledeniškega jezera.<ref name="kathmandupost"/> Tiskovni predstavnik Mednarodnega centra za integrirani razvoj gora je povedal, da se je po potresu, ki je povzročil poplavo, v reki Lhende Khola sprožil plaz.<ref name="168 dead">{{Cite news |date=2026-08-26 |title=More than 1,300 are missing in Nepal and Tibet after catastrophic floods caused by glacial collapse |url=https://apnews.com/article/climate-change-nepal-tibet-glacier-collapse-floods-61b592d428e4631add31ce052d0daf1f |access-date=2026-08-26 |publisher=|work=Associated Press|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827043057/https://apnews.com/article/climate-change-nepal-tibet-glacier-collapse-floods-61b592d428e4631add31ce052d0daf1f|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Analiza dolgoperiodičnih seizmičnih valov, ki jo je opravil Geološki zavod Združenih držav Amerike, pa je pokazala, da so bili skladni s [[zemeljski plaz|zemeljskim plazom]] in ne s potresom.<ref>{{cite news | title = Nepal flash floods: Increasing death toll, many missing; rescuers search for survivors – Live Updates | url= https://www.thehindu.com/news/international/nepal-flash-floods-increasing-death-toll-many-missing-rescuers-search-for-survivors-live-updates-august-27-2026/article71394802.ece | work = The Hindu | date= 27 August 2026 | access-date = 27 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054015/https://www.thehindu.com/news/international/nepal-flash-floods-increasing-death-toll-many-missing-rescuers-search-for-survivors-live-updates-august-27-2026/article71394802.ece|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Ta dogodek je meril magnitudo Ms5.2, udaril je ob 02:52 UTC (08:37 NPT; 10:52 CST) in je bil središče med Langtang Lirungom in narodnim parkom Langtang.<ref name=":2">{{cite anss|M 5.2 Landslide - 55 km NW of Kodāri̇̄, Nepal|2026|us7000tbwb|access-date=26 August 2026}}</ref> Kataklizmični obseg in hitrost bliskovite poplave sta bila takšna, da je vodilna hipoteza geomorfologov, da se je porušeni del [[ledenik]]a zrušil za več sto metrov in s hitrostjo udarca stalil led, posledična začetna poplava pa je povzročila premik vode navzdol.<ref>{{Cite news|url=https://www.wsj.com/world/asia/foreign-tourists-among-hundreds-missing-after-flash-floods-in-nepal-and-tibet-39e73ce7|title=Hundreds Missing, 157 Dead, as Likely Ice-Rock Cascade Triggers Floods in Nepal and Tibet|first1=Tripti|last1=Lahiri|first2=Krishna|last2=Pokharel|date=26 August 2026|publisher= The Wall Street Journal|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054241/https://www.wsj.com/world/asia/foreign-tourists-among-hundreds-missing-after-flash-floods-in-nepal-and-tibet-39e73ce7|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Skoraj takoj po zaznavi seizmičnih valov so se pojavili znaki močnega pretoka vode. Kombinacija dveh skoraj sočasnih signalov in pregled prvih satelitskih posnetkov sta raziskovalce pripeljala do zaključka, da je ledeni plaz dela ledenika, širokega 610 m, morda padel 1200 m in da je bil prav ta prelom približno 64 km severno od [[Katmandu]]ja morda odgovoren za sprožitev poplav.<ref>{{Cite news |last=Sands |first=Leo |date=26 August 2026 |title=Deadly Nepal Flood May Have Been Caused by 'Ice Avalanche,' Scientists Say |url=https://www.nytimes.com/2026/08/26/world/asia/nepal-flood-glacier-ice-avalanche.html |access-date=26 August 2026 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331 |quote=Smrtonosne poplave v Nepalu v sredo so verjetno vsaj delno sprožil ogromen kos ledu, ki se je odlomil z ledenika in se spustil tisoče metrov globoko v dolino, je pokazala začetna ocena skupine geologov in glaciologov. Pojav je znan kot ledeni plaz ... V sredo se je del ledu, širok približno 2000 metrov, čisto odlomil z ledenika, je dejal dr. Shugar, pri čemer je na dno doline poslal mešanico ledu in vode. Po njegovi oceni je del ledu padel z višine približno 5180 metrov in se spustil skoraj 4000 metrov.|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054345/https://www.nytimes.com/2026/08/26/world/asia/nepal-flood-glacier-ice-avalanche.html|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Satelitski posnetki prikazujejo porušitev ledenika.<ref>{{Cite web |last=Rowlatt |first=Justin |date= |title=Did climate change contribute to the glacier collapse? |url=https://www.bbc.com/news/live/c6y8mjmnpxv0t?post=asset:b6cc7fab-6794-4675-a1a1-f26c4ec44bdf#post}}</ref> Center za geoznanosti GFZ Helmholtz je zabeležil dogodek z magnitudo 4,4 približno sedem minut preden so časovno označeni posnetki CCTV pokazali, da je poplava dosegla Port Gyirong.<ref>{{Cite news |date=2026-08-26 |title=Hunderte Einheimische und Touristen nach Sturzflut in Nepal vermisst |trans-title=Hundreds of Locals and Tourists Missing After Flash Flood in Nepal |url=https://www.spiegel.de/ausland/nepal-hunderte-touristen-nach-sturzflut-vermisst-a-31da589a-af62-4b2b-982f-e7cb635e6456 |access-date=2026-08-27 |work=Der Spiegel |language=de |issn=2195-1349|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054528/https://www.spiegel.de/ausland/nepal-hunderte-touristen-nach-sturzflut-vermisst-a-31da589a-af62-4b2b-982f-e7cb635e6456|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web |last=Corp |first=Pelmorex |date=2026-08-26 |title=Devastating flash flood on Nepal-Tibet border kills nine, hundreds of tourists missing |url=https://www.theweathernetwork.com/en/news/weather/severe/devastating-flash-flood-on-nepal-tibet-border |access-date=2026-08-27 |website=The Weather Network |language=en|archive-url=|archive-date=|url-status=live}}</ref> == Žrtve == [[File:Mudslide at Gyirong Port 1.webm|thumb|Posnetki nadzornih kamer, ki prikazujejo poplavno vodo, ki uničuje Port Gyirong]] V Nepalu je bilo potrjenih najmanj 332 smrtnih žrtev, 910 drugih pa je pogrešanih.<ref name="BBC5">{{Cite web |last= |first= |last2= |first2= |last3= |first3= |last4= |first4= |last5= |first5= |last6= |first6= |date=2026-08-27 |title=Nepal-Tibet: More than 800 missing in Nepal as authorities say glacier collapse triggered flash flood |url=https://www.bbc.com/news/live/c6y8mjmnpxv0t |access-date=2026-08-27 |website=BBC News |language=en-GB}}</ref> Med pogrešanimi je najmanj 644 tujih turistov. Pogrešanih je najmanj 105 Indijcev in 37 Indijcev, ki niso rezidenti države.<ref name="indiatoday26a" /> Avstralski zunanji minister je dejal, da je najmanj 34 pogrešanih romarjev.<ref name="168 dead" /> Med pogrešanimi je najmanj 51 Malezijcev, 65 Američanov, 53 Ukrajincev, 35 Avstralcev, 33 Britancev in 24 Kanadčanov.<ref name=":3">{{Cite news |last=Sharma |first=Gopal |last2=Bajracharya |first2=Sahana |last3=Chitrakar |first3=Navesh |date=26 August 2026 |title=Rescuers search for survivors after devastating Nepal flood |url=https://www.reuters.com/business/environment/rescuers-search-survivors-after-devastating-nepal-flood-2026-08-27/ |access-date=27 August 2026 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Cite news |date=2026-08-27 |title=Anthony Albanese says 34 Australians among hundreds of people missing in deadly Nepal flash floods |url=https://www.theguardian.com/australia-news/2026/aug/27/australian-tourists-reported-missing-nepal-tibet-floods |access-date=2026-08-27 |work=The Guardian |language=en-GB |issn=0261-3077}}</ref> Južnokorejsko zunanje ministrstvo je poročalo o devetih pogrešanih državljanih, ki so delali na gradbišču hidroelektrarne.<ref>{{cite web |title=(LEAD) Gov't sends emergency response team to Nepal over 9 missing S. Koreans after massive floods |url=https://en.yna.co.kr/view/AEN20260827001051315 |website=Yonhap News |access-date=27 August 2026|date=27 August 2026|last=Oh|first=Seok-min}}</ref> Pogrešani so bili tudi turisti iz Južne Afrike, Japonske in Nizozemske.<ref name="indiatoday26a">{{cite news |title=Nepal flash flood from Tibet leaves 17 dead, 105 Indians missing |url=https://www.indiatoday.in/world/story/nepal-flash-flood-tibet-rockslide-rasuwa-105-indians-missing-ptag-2980484-2026-08-26 |access-date=26 August 2026 |publisher= |date=26 August 2026|work=India Today}}</ref><ref name=":3" /> Pogrešanih je najmanj 26 policistov, 9 pripadnikov oboroženih policijskih sil, 44 pripadnikov nepalske vojske, carinikov in imigracijskih uradnikov.<ref>{{Cite web |date=2026-08-26 |title='राष्ट्रिय विपद्को अवस्था' : सरकारले रसुवा बाढीबारे के-के भनेको छ? |trans-title=The affected district will be declared a disaster area for three months, latest details of damage in Rasuwa floods |url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c8d3je7y4vqo |access-date=2026-08-27 |website=BBC News नेपाली |language=ne}}</ref> Kitajska državna radiotelevizija CCTV je poročala o 3 smrtnih žrtvah in 558 pogrešanih, vključno z 260 tujci, v okrožju Gyirong v avtonomni regiji Tibet,<ref name="168 dead" /><ref name="RU26a">{{cite web|last=Sharma|first=Gopal|date=26 August 2026|title=Nepal flash flood kills eight; damages roads, power projects|url=https://www.reuters.com/business/environment/nepal-flash-flood-washes-away-villages-project-sites-near-tibet-border-2026-08-26/|website=Reuters|access-date=26 August 2026}}</ref><ref>{{cite news|date=26 August 2026|url=https://www.am730.com.hk/%E4%B8%AD%E5%9C%8B/1049703/%E5%8F%97%E5%B0%BC%E6%B3%8A%E7%88%BE%E6%B3%A5%E7%9F%B3%E6%B5%81%E6%B3%A2%E5%8F%8A-%E8%A5%BF%E8%97%8F3%E6%AD%BB265%E4%BA%BA%E5%A4%B1%E8%81%AF|title=|work=[[am730]]|trans-title=Three Dead and 265 Missing in Tibet Following Nepal Mudslides|language=zh|script-title=zh: 受尼泊爾泥石流波及 西藏3死265人失聯|access-date=26 August 2026}}</ref> čeprav ni jasno, ali se te številke prekrivajo z nepalskimi. == Škoda == [[File:Landsat Nepal flood 2026-08-26.png|thumb|Satelitski posnetki posledic poplav iz Landsat 9]] Poplavna voda je dosegla naselja do 80 m nad gladino reke.<ref name=":1">{{Cite web |last1=Prasai |first1=Kamal |last2=Gautam |first2=Dinesh |date=2026-08-26 |title=Rasuwa flood leaves trail of destruction from Rasuwagadhi to Bidur |url=https://english.onlinekhabar.com/rasuwa-flood-in-pictures.html |access-date=2026-08-26 |website=Online Khabar |language=en-GB}}</ref> V Nuwakotu je poplavna voda prodrla na območja, vključno s Timurejem, Dhunchejem, Mailungom, Syafrubesijem, Betrawatijem, Trisulijem in Devighatom.<ref name="Ratopati" /> Local officials said that property damage was extensive; assessments were continuing.<ref name="Ratopati">{{Cite web |title=Flood Damages Property in Nuwakot Due to Rasuwa Border Overflow |url=http://english.ratopati.com/story/76358/nuwakot-cdo-says-there-has-been-a-lot-of-physical-damage |access-date=2026-08-26 |website=Ratopati |language=|date=26 August 2026}}</ref> Lokalni uradniki so povedali, da je bila materialna škoda obsežna; ocene se nadaljujejo. Direktor cestnega oddelka Bijaya Jaishi je poročal o začetni oceni, da je bila poškodovana cestna in mostna infrastruktura v višini 15 milijard rupij.<ref name=":4">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=रसुवा बाढी : सडक र पुलमा रु १५ अर्बभन्दा बढीको क्षति भएको प्रारम्भिक आकलन |trans-title=Initial assessment: Floods cause over Rs 15 billion in damage to roads and bridges |url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c1wxn9705gyo |access-date=2026-08-27 |website=BBC News नेपाली |language=ne}}</ref> Izjavil je, da je bilo poškodovanih 19 mostov in 40 kilometrov cest. V Nepalu so bila stanovanjska območja in infrastruktura, vključno s cestami, utrpela veliko škodo.[20] Uničen je bil carinski urad Rasuwagadhi. Odneslo je most, povezan s tržnico Trisuli.<ref name=":0">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=Hundreds missing and 98 dead as flash flood hits Nepal-Tibet border |url=https://www.bbc.com/news/articles/cx2zyerv2lmo |access-date=2026-08-26 |website=BBC News|first1=Phanindra|last1=Dahal|first2=Laura|last2=Bicker|language=en-GB}}</ref> Na kitajski strani so bili zaradi poplave prekinjeni dostop do cest, komunikacije in oskrba z električno energijo na območju Port Gyirong.[27][16] Mejni prehod naj bi bil ''popolnoma uničen''. Cesta, ki povezuje Syafrubesi in Rasuwagadhi, ki je bila po škodi zaradi poplav leta 2025 v obnovi, je bila dodatno poškodovana.<ref name=":4" /> Škoda na infrastrukturi za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije je prekinila oskrbo na prizadetih območjih. Nepalska elektroenergetska uprava je sporočila, da je bilo poškodovanih šest večjih hidroelektrarn in prenosnih objektov. Med njimi so Rasuwagadhi, Chilime, Trishuli 3A, 220 kV razdelilna postaja Trishuli 3B Hub, hidroelektrarna Trishuli in hidroelektrarna Devighat.<ref>{{cite web|date=26 August 2026|title=Rasuwa flood damages 6 major hydropower, transmission facilities, disrupts power supply|url=https://english.nepalnews.com/s/business/rasuwa-flood-damages-6-major-hydropower-transmission-facilities-disrupts-power-supply/|website=Nepal News|location=Kathmandu|access-date=26 August 2026}}</ref> == Odziv == Nepalska vlada je mobilizirala nepalsko vojsko, oborožene policijske sile in nepalsko policijo, ki so jih podpirali helikopterji in medicinske ekipe, da bi izvedli iskalne, reševalne in pomožne operacije.<ref name="Onlinekhabar">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=Flood leaves parts of Rasuwa and Nuwakot cut off |url=https://english.onlinekhabar.com/flood-rasuwa-and-nuwakot.html |access-date=2026-08-26 |language=en-GB|website=OnlineKhabar}}</ref><ref>{{Cite web |title=Rasuwa flashflood: NA teams, two choppers deployed for search, rescue |url=https://risingnepaldaily.com/news/85520 |access-date=2026-08-26 |website=The Rising Nepal|date=26 August 2026}}</ref> Nepalska vojska je poročala, da je bilo rešenih najmanj 88 ljudi. Po poplavah je nepalski cestni oddelek začel graditi montažne mostove ''bailey'', ki bodo nadomestili porušene mostove.<ref name=":4" /> Indijski premier [[Narendra Modi]] se je pogovarjal z nepalskim premierjem Balendro Shahom in izrazil sožalje zaradi izgube življenj, ki so jo povzročile poplave v Nepalu.[31] Izrazil je solidarnost z nepalskim ljudstvom in ponovno potrdil podporo Indije med krizo. Modi je izjavil, da je Indija pripravljena Nepalu zagotoviti vso možno humanitarno pomoč, indijske ekipe pa so se z nepalskimi oblastmi usklajevale pri reševalnih in pomočnih akcijah. Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar je poročal, da je Indija 26. in 27. avgusta po zraku prepeljala 50 ton humanitarne pomoči in pomoči ob nesrečah, kot so nujne zaloge zdravil.[32] Generalni sekretar Komunistične partije Tibeta [[Xi Jinping]] je pozval k nadaljnjim prizadevanjem za iskanje pogrešanih oseb in izboljšanju sistemov za spremljanje in opozarjanje na nesreče.<ref name="Xinhua">{{Cite web |title= |url=https://www.news.cn/politics/leaders/20260826/e73cdedcfa6e4384b15cebedc9a13378/c.html |website=Xinhua News Agency |date=2026-08-26 |access-date=2026-08-26 |language=zh-cn|trans-title=Xi Jinping Issues Important Instructions Regarding the Mudslide Disaster in Jilong County, Shigatse City, Tibet|script-title=zh:习近平对西藏日喀则市吉隆县遭受泥石流灾害作出重要指示}}</ref><ref>{{cite web|date=26 August 2026|title=Hundreds missing and many feared dead after massive flash flood hits Nepal-China border|url=https://edition.cnn.com/2026/08/26/asia/nepal-flooding-flood-intl|website=CNN |access-date=26 August 2026}}</ref> Vlada avtonomne regije Tibet je mobilizirala skoraj 800 reševalcev in 150 vozil ter pse iskalce in gliserje, da bi pomagali pri reševalnih prizadevanjih.<ref>{{Cite web |date=August 26, 2026 |title=Search for missing after Nepal-Tibet floods kill 165 |url=https://www.france24.com/en/live-news/20260826-nepal-floods-at-china-border-kill-8-cause-major-casualties-in-tibet |access-date=2026-08-27 |website=France 24 |language=en}}</ref> Aktivirana je bila Mednarodna listina o vesolju in večjih nesrečah, ki zagotavlja široko, čeprav pogojno, humanitarno satelitsko pokritost.<ref>{{Cite web|url=https://disasterscharter.org/activations/flood-in-nepal-activation-1052-|title=Flood in Nepal - Charter Activations & The International Charter: Space And Major Disasters|website=disasterscharter.org}}</ref> Ameriško zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo poslalo svetovalca za odzivanje na nesreče in zagotovilo 500.000 dolarjev pomoči. Generalni sekretar ZN [[Antonio Guterres]] je izjavil, da ekipe Združenih narodov in partnerji pošiljajo zaloge in osebje v podporo odzivu, ki ga vodi nepalska vlada. Premier Združenega kraljestva [[Andy Burnham]] je izjavil, da je Združeno kraljestvo obljubilo 5 milijonov funtov za podporo nepalski vladi in da bo storilo vse, kar je v njihovi moči, da bi pomagalo britanskim državljanom v Nepalu.<ref>{{Cite web |date=2026-08-27 |title=UK offers £5 million to Nepal following devastating flash flood |url=https://www.yahoo.com/news/world/articles/uk-offers-5-million-nepal-103327149.html |access-date=2026-08-27 |website=Yahoo News |language=en-US}}</ref> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Katastrofe v Nepalu]] [[Kategorija:Katastrofe na Kitajskem]] [[Kategorija:Naravne katastrofe]] [[Kategorija:Poplave]] pbdfu2tq7pc7yzzw52evuk2x5ckfajv 6743478 6743476 2026-08-27T12:19:46Z Ljuba24b 92351 dp 6743478 wikitext text/x-wiki {{Current disaster|date=August 2026}} {{Infobox event | name = Poplave kitajsko nepalski meji (2026) | image = Mudslide at Gyirong Port 2.webm | image_caption = Poplava je prizadela mejni prehod Gyirong na meji med Kitajsko in Nepalom | date = {{start date|2026|08|26|df=y}} | location = {{ubl |okrožji Rasuwa in Nuwakot, [[Nepal]] |okrožje Gyirong, [[Avtonomna pokrajina Tibet]], [[LR Kitajska]] }} | type = hudourniška [[poplava]] | deaths = 335+{{efn|{{hlist|332 v Nepalu|3 na Kitajskem<ref name="BBC5" /><ref name="168 dead" />}}}} <!--IF YOU UPDATE THESE NUMBERS MAKE SURE TO CITE THEM--> | missing = 1458+{{efn|{{hlist|900 v Nepalu|558 na Kitajskem}}}} <!--IF YOU UPDATE THESE NUMBERS MAKE SURE TO CITE THEM--> | cause = Zrušitev ledenika ali ledopad (prva poročila) | property_damage = Hidroelektrarne, hiše, mostovi, ceste, jezovi, podjetja in vladne pisarne }} Zjutraj 26. avgusta 2026 je niz hudourniških poplav ob reki Trisuli{{efn|name="Bhotekoshi"|Zgornji del reke [[Trisuli]] v Nepalu je znan tudi kot reka Bhotekoshi; večja reka 65 km vzhodneje, prav tako imenovana Bhotekoshi, ni bila prizadeta.}} prizadel na desetine naselij v nepalskih okrožjih Rasuwa in Nuwakot. Poplave so prizadele tudi območje mejnega prehoda Port Gyirong na meji med [[LR Kitajska|Kitajsko]] in [[Nepal]]om, ki je pomemben prehod za čezmejno trgovino in turizem. Hudourniške poplave in blatni plazovi so povzročili ogromno škodo na naseljenih območjih, z najmanj 332 potrjenimi smrtnimi žrtvami v Nepalu in 3 na Kitajskem. Oblasti so izdale opozorila pred poplavami za skupnosti ob rekah v okrožjih Rasuwa, Nuwakot, Dhading, Gorkha in Chitwan. Dogodek je bil tako množičen, da so ga zaznali seizmometri po vsem svetu.<ref name=":2" /> == Ozadje == [[File:River in Rasuwa.JPG|thumb|left|Reka Bhotekoshi (levo) in reka Lhende Khola (desno); mejni most Miteri je v gradnji (2013)]] Reki Trisuli se pridruži Lhende Khola (znana tudi kot reka Lende), ki izvira v okrožju Gyirong v avtonomni pokrajini Tibet na Kitajskem, preden teče mimo Dhuncheja, dolvodno od katerega je del rečnega sistema Trisuli.<ref>{{cite news|date=26 August 2026|title=रसुवामा भीषण बाढी, मुग्लिङसम्म सतर्कता|url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c3wjp107jy9o|trans-title=Heavy flood in Rasuwa, alert up to Muglin |language=ne|publisher=BBC|access-date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827045156/https://www.bbc.com/nepali/articles/c3wjp107jy9o|archive-date=27 August 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Two teenagers, 13 and 14, among 33 UK nationals missing in Nepal floods |url=https://www.bbc.com/news/articles/cnvlde5075no |website=BBC |access-date=27 August 2026 |date=27 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053510/https://www.bbc.com/news/articles/cnvlde5075no|archive-date=27 August 2026|url-status=live|last=Goldsmith|first=Adam|last2=Atkinson|first2=Simon}}</ref> == Vzrok == Oblasti še niso ugotovile dokončnega vzroka za poplavo. Nepalski zunanji minister Shisir Khanal je dejal, da so začetne ocene pokazale, da je [[potres]] sprožil [[plaz]], ki je povzročil poplave.<ref>{{Cite web |title=Flash flood hits Rasuwa, damages hydropower projects and markets |url=https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/major-flood-damages-syabrubesi-hydropower-projects-in-rasuwa |access-date=2026-08-26 |website=The Kathmandu Post |language=English|date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827045338/https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/major-flood-damages-syabrubesi-hydropower-projects-in-rasuwa|archive-date=27 August 2026}}</ref> Nepalski uradniki so sprva menili, da je Lhende Khola morda blokiral plaz v Nepalu in je nastalo ledeniško jezero. Ujeta voda bi se nato sprostila, ko bi se zrušili drobir plazu, ki je tvoril jez, verjetno zaradi potresa.<ref name="kathmandupost">{{Cite web |title=Ice avalanche, debris lake may have triggered Bhotekoshi flood |url=https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/ice-avalanche-debris-lake-may-have-triggered-bhotekoshi-flood |access-date=2026-08-26 |website=The Kathmandu Post |language=English|date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053516/https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/ice-avalanche-debris-lake-may-have-triggered-bhotekoshi-flood|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref><ref name=":5">{{cite news |title=What triggered the catastrophic flood on the Nepal-Tibet border? |url=https://www.reuters.com/business/environment/what-triggered-catastrophic-flood-nepal-tibet-border-2026-08-26/ |access-date=26 August 2026 |date=26 August 2026|work=Reuters|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053605/https://www.reuters.com/business/environment/what-triggered-catastrophic-flood-nepal-tibet-border-2026-08-26/|archive-date=27 August 2026}}</ref> Morda je bila vpletena tudi poplava zaradi izbruha ledeniškega jezera.<ref name="kathmandupost"/> Tiskovni predstavnik Mednarodnega centra za integrirani razvoj gora je povedal, da se je po potresu, ki je povzročil poplavo, v reki Lhende Khola sprožil plaz.<ref name="168 dead">{{Cite news |date=2026-08-26 |title=More than 1,300 are missing in Nepal and Tibet after catastrophic floods caused by glacial collapse |url=https://apnews.com/article/climate-change-nepal-tibet-glacier-collapse-floods-61b592d428e4631add31ce052d0daf1f |access-date=2026-08-26 |publisher=|work=Associated Press|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827043057/https://apnews.com/article/climate-change-nepal-tibet-glacier-collapse-floods-61b592d428e4631add31ce052d0daf1f|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Analiza dolgoperiodičnih seizmičnih valov, ki jo je opravil Geološki zavod Združenih držav Amerike, pa je pokazala, da so bili skladni s [[zemeljski plaz|zemeljskim plazom]] in ne s potresom.<ref>{{cite news | title = Nepal flash floods: Increasing death toll, many missing; rescuers search for survivors – Live Updates | url= https://www.thehindu.com/news/international/nepal-flash-floods-increasing-death-toll-many-missing-rescuers-search-for-survivors-live-updates-august-27-2026/article71394802.ece | work = The Hindu | date= 27 August 2026 | access-date = 27 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054015/https://www.thehindu.com/news/international/nepal-flash-floods-increasing-death-toll-many-missing-rescuers-search-for-survivors-live-updates-august-27-2026/article71394802.ece|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Ta dogodek je meril magnitudo Ms5.2, udaril je ob 02:52 UTC (08:37 NPT; 10:52 CST) in je bil središče med Langtang Lirungom in narodnim parkom Langtang.<ref name=":2">{{cite anss|M 5.2 Landslide - 55 km NW of Kodāri̇̄, Nepal|2026|us7000tbwb|access-date=26 August 2026}}</ref> Kataklizmični obseg in hitrost bliskovite poplave sta bila takšna, da je vodilna hipoteza geomorfologov, da se je porušeni del [[ledenik]]a zrušil za več sto metrov in s hitrostjo udarca stalil led, posledična začetna poplava pa je povzročila premik vode navzdol.<ref>{{Cite news|url=https://www.wsj.com/world/asia/foreign-tourists-among-hundreds-missing-after-flash-floods-in-nepal-and-tibet-39e73ce7|title=Hundreds Missing, 157 Dead, as Likely Ice-Rock Cascade Triggers Floods in Nepal and Tibet|first1=Tripti|last1=Lahiri|first2=Krishna|last2=Pokharel|date=26 August 2026|publisher= The Wall Street Journal|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054241/https://www.wsj.com/world/asia/foreign-tourists-among-hundreds-missing-after-flash-floods-in-nepal-and-tibet-39e73ce7|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Skoraj takoj po zaznavi seizmičnih valov so se pojavili znaki močnega pretoka vode. Kombinacija dveh skoraj sočasnih signalov in pregled prvih satelitskih posnetkov sta raziskovalce pripeljala do zaključka, da je ledeni plaz dela ledenika, širokega 610 m, morda padel 1200 m in da je bil prav ta prelom približno 64 km severno od [[Katmandu]]ja morda odgovoren za sprožitev poplav.<ref>{{Cite news |last=Sands |first=Leo |date=26 August 2026 |title=Deadly Nepal Flood May Have Been Caused by 'Ice Avalanche,' Scientists Say |url=https://www.nytimes.com/2026/08/26/world/asia/nepal-flood-glacier-ice-avalanche.html |access-date=26 August 2026 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331 |quote=Smrtonosne poplave v Nepalu v sredo so verjetno vsaj delno sprožil ogromen kos ledu, ki se je odlomil z ledenika in se spustil tisoče metrov globoko v dolino, je pokazala začetna ocena skupine geologov in glaciologov. Pojav je znan kot ledeni plaz ... V sredo se je del ledu, širok približno 2000 metrov, čisto odlomil z ledenika, je dejal dr. Shugar, pri čemer je na dno doline poslal mešanico ledu in vode. Po njegovi oceni je del ledu padel z višine približno 5180 metrov in se spustil skoraj 4000 metrov.|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054345/https://www.nytimes.com/2026/08/26/world/asia/nepal-flood-glacier-ice-avalanche.html|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Satelitski posnetki prikazujejo porušitev ledenika.<ref>{{Cite web |last=Rowlatt |first=Justin |date= |title=Did climate change contribute to the glacier collapse? |url=https://www.bbc.com/news/live/c6y8mjmnpxv0t?post=asset:b6cc7fab-6794-4675-a1a1-f26c4ec44bdf#post}}</ref> Center za geoznanosti GFZ Helmholtz je zabeležil dogodek z magnitudo 4,4 približno sedem minut preden so časovno označeni posnetki CCTV pokazali, da je poplava dosegla Port Gyirong.<ref>{{Cite news |date=2026-08-26 |title=Hunderte Einheimische und Touristen nach Sturzflut in Nepal vermisst |trans-title=Hundreds of Locals and Tourists Missing After Flash Flood in Nepal |url=https://www.spiegel.de/ausland/nepal-hunderte-touristen-nach-sturzflut-vermisst-a-31da589a-af62-4b2b-982f-e7cb635e6456 |access-date=2026-08-27 |work=Der Spiegel |language=de |issn=2195-1349|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054528/https://www.spiegel.de/ausland/nepal-hunderte-touristen-nach-sturzflut-vermisst-a-31da589a-af62-4b2b-982f-e7cb635e6456|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web |last=Corp |first=Pelmorex |date=2026-08-26 |title=Devastating flash flood on Nepal-Tibet border kills nine, hundreds of tourists missing |url=https://www.theweathernetwork.com/en/news/weather/severe/devastating-flash-flood-on-nepal-tibet-border |access-date=2026-08-27 |website=The Weather Network |language=en|archive-url=|archive-date=|url-status=live}}</ref> == Žrtve == [[File:Mudslide at Gyirong Port 1.webm|thumb|Posnetki nadzornih kamer, ki prikazujejo poplavno vodo, ki uničuje Port Gyirong]] V Nepalu je bilo potrjenih najmanj 332 smrtnih žrtev, 910 drugih pa je pogrešanih.<ref name="BBC5">{{Cite web |last= |first= |last2= |first2= |last3= |first3= |last4= |first4= |last5= |first5= |last6= |first6= |date=2026-08-27 |title=Nepal-Tibet: More than 800 missing in Nepal as authorities say glacier collapse triggered flash flood |url=https://www.bbc.com/news/live/c6y8mjmnpxv0t |access-date=2026-08-27 |website=BBC News |language=en-GB}}</ref> Med pogrešanimi je najmanj 644 tujih turistov. Pogrešanih je najmanj 105 Indijcev in 37 Indijcev, ki niso rezidenti države.<ref name="indiatoday26a" /> Avstralski zunanji minister je dejal, da je najmanj 34 pogrešanih romarjev.<ref name="168 dead" /> Med pogrešanimi je najmanj 51 Malezijcev, 65 Američanov, 53 Ukrajincev, 35 Avstralcev, 33 Britancev in 24 Kanadčanov.<ref name=":3">{{Cite news |last=Sharma |first=Gopal |last2=Bajracharya |first2=Sahana |last3=Chitrakar |first3=Navesh |date=26 August 2026 |title=Rescuers search for survivors after devastating Nepal flood |url=https://www.reuters.com/business/environment/rescuers-search-survivors-after-devastating-nepal-flood-2026-08-27/ |access-date=27 August 2026 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Cite news |date=2026-08-27 |title=Anthony Albanese says 34 Australians among hundreds of people missing in deadly Nepal flash floods |url=https://www.theguardian.com/australia-news/2026/aug/27/australian-tourists-reported-missing-nepal-tibet-floods |access-date=2026-08-27 |work=The Guardian |language=en-GB |issn=0261-3077}}</ref> Južnokorejsko zunanje ministrstvo je poročalo o devetih pogrešanih državljanih, ki so delali na gradbišču hidroelektrarne.<ref>{{cite web |title=(LEAD) Gov't sends emergency response team to Nepal over 9 missing S. Koreans after massive floods |url=https://en.yna.co.kr/view/AEN20260827001051315 |website=Yonhap News |access-date=27 August 2026|date=27 August 2026|last=Oh|first=Seok-min}}</ref> Pogrešani so bili tudi turisti iz Južne Afrike, Japonske in Nizozemske.<ref name="indiatoday26a">{{cite news |title=Nepal flash flood from Tibet leaves 17 dead, 105 Indians missing |url=https://www.indiatoday.in/world/story/nepal-flash-flood-tibet-rockslide-rasuwa-105-indians-missing-ptag-2980484-2026-08-26 |access-date=26 August 2026 |publisher= |date=26 August 2026|work=India Today}}</ref><ref name=":3" /> Pogrešanih je najmanj 26 policistov, 9 pripadnikov oboroženih policijskih sil, 44 pripadnikov nepalske vojske, carinikov in imigracijskih uradnikov.<ref>{{Cite web |date=2026-08-26 |title='राष्ट्रिय विपद्को अवस्था' : सरकारले रसुवा बाढीबारे के-के भनेको छ? |trans-title=The affected district will be declared a disaster area for three months, latest details of damage in Rasuwa floods |url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c8d3je7y4vqo |access-date=2026-08-27 |website=BBC News नेपाली |language=ne}}</ref> Kitajska državna radiotelevizija CCTV je poročala o 3 smrtnih žrtvah in 558 pogrešanih, vključno z 260 tujci, v okrožju Gyirong v avtonomni regiji Tibet,<ref name="168 dead" /><ref name="RU26a">{{cite web|last=Sharma|first=Gopal|date=26 August 2026|title=Nepal flash flood kills eight; damages roads, power projects|url=https://www.reuters.com/business/environment/nepal-flash-flood-washes-away-villages-project-sites-near-tibet-border-2026-08-26/|website=Reuters|access-date=26 August 2026}}</ref><ref>{{cite news|date=26 August 2026|url=https://www.am730.com.hk/%E4%B8%AD%E5%9C%8B/1049703/%E5%8F%97%E5%B0%BC%E6%B3%8A%E7%88%BE%E6%B3%A5%E7%9F%B3%E6%B5%81%E6%B3%A2%E5%8F%8A-%E8%A5%BF%E8%97%8F3%E6%AD%BB265%E4%BA%BA%E5%A4%B1%E8%81%AF|title=|work=[[am730]]|trans-title=Three Dead and 265 Missing in Tibet Following Nepal Mudslides|language=zh|script-title=zh: 受尼泊爾泥石流波及 西藏3死265人失聯|access-date=26 August 2026}}</ref> čeprav ni jasno, ali se te številke prekrivajo z nepalskimi. == Škoda == [[File:Landsat Nepal flood 2026-08-26.png|thumb|Satelitski posnetki posledic poplav iz Landsat 9]] Poplavna voda je dosegla naselja do 80 m nad gladino reke.<ref name=":1">{{Cite web |last1=Prasai |first1=Kamal |last2=Gautam |first2=Dinesh |date=2026-08-26 |title=Rasuwa flood leaves trail of destruction from Rasuwagadhi to Bidur |url=https://english.onlinekhabar.com/rasuwa-flood-in-pictures.html |access-date=2026-08-26 |website=Online Khabar |language=en-GB}}</ref> V Nuwakotu je poplavna voda prodrla na območja, vključno s Timurejem, Dhunchejem, Mailungom, Syafrubesijem, Betrawatijem, Trisulijem in Devighatom.<ref name="Ratopati" /> Local officials said that property damage was extensive; assessments were continuing.<ref name="Ratopati">{{Cite web |title=Flood Damages Property in Nuwakot Due to Rasuwa Border Overflow |url=http://english.ratopati.com/story/76358/nuwakot-cdo-says-there-has-been-a-lot-of-physical-damage |access-date=2026-08-26 |website=Ratopati |language=|date=26 August 2026}}</ref> Lokalni uradniki so povedali, da je bila materialna škoda obsežna; ocene se nadaljujejo. Direktor cestnega oddelka Bijaya Jaishi je poročal o začetni oceni, da je bila poškodovana cestna in mostna infrastruktura v višini 15 milijard rupij.<ref name=":4">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=रसुवा बाढी : सडक र पुलमा रु १५ अर्बभन्दा बढीको क्षति भएको प्रारम्भिक आकलन |trans-title=Initial assessment: Floods cause over Rs 15 billion in damage to roads and bridges |url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c1wxn9705gyo |access-date=2026-08-27 |website=BBC News नेपाली |language=ne}}</ref> Izjavil je, da je bilo poškodovanih 19 mostov in 40 kilometrov cest. V Nepalu so bila stanovanjska območja in infrastruktura, vključno s cestami, utrpela veliko škodo.[20] Uničen je bil carinski urad Rasuwagadhi. Odneslo je most, povezan s tržnico Trisuli.<ref name=":0">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=Hundreds missing and 98 dead as flash flood hits Nepal-Tibet border |url=https://www.bbc.com/news/articles/cx2zyerv2lmo |access-date=2026-08-26 |website=BBC News|first1=Phanindra|last1=Dahal|first2=Laura|last2=Bicker|language=en-GB}}</ref> Na kitajski strani so bili zaradi poplave prekinjeni dostop do cest, komunikacije in oskrba z električno energijo na območju Port Gyirong.[27][16] Mejni prehod naj bi bil ''popolnoma uničen''. Cesta, ki povezuje Syafrubesi in Rasuwagadhi, ki je bila po škodi zaradi poplav leta 2025 v obnovi, je bila dodatno poškodovana.<ref name=":4" /> Škoda na infrastrukturi za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije je prekinila oskrbo na prizadetih območjih. Nepalska elektroenergetska uprava je sporočila, da je bilo poškodovanih šest večjih hidroelektrarn in prenosnih objektov. Med njimi so Rasuwagadhi, Chilime, Trishuli 3A, 220 kV razdelilna postaja Trishuli 3B Hub, hidroelektrarna Trishuli in hidroelektrarna Devighat.<ref>{{cite web|date=26 August 2026|title=Rasuwa flood damages 6 major hydropower, transmission facilities, disrupts power supply|url=https://english.nepalnews.com/s/business/rasuwa-flood-damages-6-major-hydropower-transmission-facilities-disrupts-power-supply/|website=Nepal News|location=Kathmandu|access-date=26 August 2026}}</ref> == Odziv == Nepalska vlada je mobilizirala nepalsko vojsko, oborožene policijske sile in nepalsko policijo, ki so jih podpirali helikopterji in medicinske ekipe, da bi izvedli iskalne, reševalne in pomožne operacije.<ref name="Onlinekhabar">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=Flood leaves parts of Rasuwa and Nuwakot cut off |url=https://english.onlinekhabar.com/flood-rasuwa-and-nuwakot.html |access-date=2026-08-26 |language=en-GB|website=OnlineKhabar}}</ref><ref>{{Cite web |title=Rasuwa flashflood: NA teams, two choppers deployed for search, rescue |url=https://risingnepaldaily.com/news/85520 |access-date=2026-08-26 |website=The Rising Nepal|date=26 August 2026}}</ref> Nepalska vojska je poročala, da je bilo rešenih najmanj 88 ljudi. Po poplavah je nepalski cestni oddelek začel graditi montažne mostove ''bailey'', ki bodo nadomestili porušene mostove.<ref name=":4" /> Indijski premier [[Narendra Modi]] se je pogovarjal z nepalskim premierjem Balendro Shahom in izrazil sožalje zaradi izgube življenj, ki so jo povzročile poplave v Nepalu.[31] Izrazil je solidarnost z nepalskim ljudstvom in ponovno potrdil podporo Indije med krizo. Modi je izjavil, da je Indija pripravljena Nepalu zagotoviti vso možno humanitarno pomoč, indijske ekipe pa so se z nepalskimi oblastmi usklajevale pri reševalnih in pomočnih akcijah. Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar je poročal, da je Indija 26. in 27. avgusta po zraku prepeljala 50 ton humanitarne pomoči in pomoči ob nesrečah, kot so nujne zaloge zdravil.[32] Generalni sekretar Komunistične partije Tibeta [[Xi Jinping]] je pozval k nadaljnjim prizadevanjem za iskanje pogrešanih oseb in izboljšanju sistemov za spremljanje in opozarjanje na nesreče.<ref name="Xinhua">{{Cite web |title= |url=https://www.news.cn/politics/leaders/20260826/e73cdedcfa6e4384b15cebedc9a13378/c.html |website=Xinhua News Agency |date=2026-08-26 |access-date=2026-08-26 |language=zh-cn|trans-title=Xi Jinping Issues Important Instructions Regarding the Mudslide Disaster in Jilong County, Shigatse City, Tibet|script-title=zh:习近平对西藏日喀则市吉隆县遭受泥石流灾害作出重要指示}}</ref><ref>{{cite web|date=26 August 2026|title=Hundreds missing and many feared dead after massive flash flood hits Nepal-China border|url=https://edition.cnn.com/2026/08/26/asia/nepal-flooding-flood-intl|website=CNN |access-date=26 August 2026}}</ref> Vlada avtonomne regije Tibet je mobilizirala skoraj 800 reševalcev in 150 vozil ter pse iskalce in gliserje, da bi pomagali pri reševalnih prizadevanjih.<ref>{{Cite web |date=August 26, 2026 |title=Search for missing after Nepal-Tibet floods kill 165 |url=https://www.france24.com/en/live-news/20260826-nepal-floods-at-china-border-kill-8-cause-major-casualties-in-tibet |access-date=2026-08-27 |website=France 24 |language=en}}</ref> Aktivirana je bila Mednarodna listina o vesolju in večjih nesrečah, ki zagotavlja široko, čeprav pogojno, humanitarno satelitsko pokritost.<ref>{{Cite web|url=https://disasterscharter.org/activations/flood-in-nepal-activation-1052-|title=Flood in Nepal - Charter Activations & The International Charter: Space And Major Disasters|website=disasterscharter.org}}</ref> Ameriško zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo poslalo svetovalca za odzivanje na nesreče in zagotovilo 500.000 dolarjev pomoči. Generalni sekretar ZN [[Antonio Guterres]] je izjavil, da ekipe Združenih narodov in partnerji pošiljajo zaloge in osebje v podporo odzivu, ki ga vodi nepalska vlada. Premier Združenega kraljestva [[Andy Burnham]] je izjavil, da je Združeno kraljestvo obljubilo 5 milijonov funtov za podporo nepalski vladi in da bo storilo vse, kar je v njihovi moči, da bi pomagalo britanskim državljanom v Nepalu.<ref>{{Cite web |date=2026-08-27 |title=UK offers £5 million to Nepal following devastating flash flood |url=https://www.yahoo.com/news/world/articles/uk-offers-5-million-nepal-103327149.html |access-date=2026-08-27 |website=Yahoo News |language=en-US}}</ref> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Katastrofe v Nepalu]] [[Kategorija:Katastrofe na Kitajskem]] [[Kategorija:Naravne katastrofe]] [[Kategorija:Poplave]] jupn1yscdngv40ntfk0hp3tmkbq1ppw 6743510 6743478 2026-08-27T13:52:55Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Poplave kitajsko nepalski meji (2026)]] na [[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)]] brez preusmeritve: slovnica 6743478 wikitext text/x-wiki {{Current disaster|date=August 2026}} {{Infobox event | name = Poplave kitajsko nepalski meji (2026) | image = Mudslide at Gyirong Port 2.webm | image_caption = Poplava je prizadela mejni prehod Gyirong na meji med Kitajsko in Nepalom | date = {{start date|2026|08|26|df=y}} | location = {{ubl |okrožji Rasuwa in Nuwakot, [[Nepal]] |okrožje Gyirong, [[Avtonomna pokrajina Tibet]], [[LR Kitajska]] }} | type = hudourniška [[poplava]] | deaths = 335+{{efn|{{hlist|332 v Nepalu|3 na Kitajskem<ref name="BBC5" /><ref name="168 dead" />}}}} <!--IF YOU UPDATE THESE NUMBERS MAKE SURE TO CITE THEM--> | missing = 1458+{{efn|{{hlist|900 v Nepalu|558 na Kitajskem}}}} <!--IF YOU UPDATE THESE NUMBERS MAKE SURE TO CITE THEM--> | cause = Zrušitev ledenika ali ledopad (prva poročila) | property_damage = Hidroelektrarne, hiše, mostovi, ceste, jezovi, podjetja in vladne pisarne }} Zjutraj 26. avgusta 2026 je niz hudourniških poplav ob reki Trisuli{{efn|name="Bhotekoshi"|Zgornji del reke [[Trisuli]] v Nepalu je znan tudi kot reka Bhotekoshi; večja reka 65 km vzhodneje, prav tako imenovana Bhotekoshi, ni bila prizadeta.}} prizadel na desetine naselij v nepalskih okrožjih Rasuwa in Nuwakot. Poplave so prizadele tudi območje mejnega prehoda Port Gyirong na meji med [[LR Kitajska|Kitajsko]] in [[Nepal]]om, ki je pomemben prehod za čezmejno trgovino in turizem. Hudourniške poplave in blatni plazovi so povzročili ogromno škodo na naseljenih območjih, z najmanj 332 potrjenimi smrtnimi žrtvami v Nepalu in 3 na Kitajskem. Oblasti so izdale opozorila pred poplavami za skupnosti ob rekah v okrožjih Rasuwa, Nuwakot, Dhading, Gorkha in Chitwan. Dogodek je bil tako množičen, da so ga zaznali seizmometri po vsem svetu.<ref name=":2" /> == Ozadje == [[File:River in Rasuwa.JPG|thumb|left|Reka Bhotekoshi (levo) in reka Lhende Khola (desno); mejni most Miteri je v gradnji (2013)]] Reki Trisuli se pridruži Lhende Khola (znana tudi kot reka Lende), ki izvira v okrožju Gyirong v avtonomni pokrajini Tibet na Kitajskem, preden teče mimo Dhuncheja, dolvodno od katerega je del rečnega sistema Trisuli.<ref>{{cite news|date=26 August 2026|title=रसुवामा भीषण बाढी, मुग्लिङसम्म सतर्कता|url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c3wjp107jy9o|trans-title=Heavy flood in Rasuwa, alert up to Muglin |language=ne|publisher=BBC|access-date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827045156/https://www.bbc.com/nepali/articles/c3wjp107jy9o|archive-date=27 August 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Two teenagers, 13 and 14, among 33 UK nationals missing in Nepal floods |url=https://www.bbc.com/news/articles/cnvlde5075no |website=BBC |access-date=27 August 2026 |date=27 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053510/https://www.bbc.com/news/articles/cnvlde5075no|archive-date=27 August 2026|url-status=live|last=Goldsmith|first=Adam|last2=Atkinson|first2=Simon}}</ref> == Vzrok == Oblasti še niso ugotovile dokončnega vzroka za poplavo. Nepalski zunanji minister Shisir Khanal je dejal, da so začetne ocene pokazale, da je [[potres]] sprožil [[plaz]], ki je povzročil poplave.<ref>{{Cite web |title=Flash flood hits Rasuwa, damages hydropower projects and markets |url=https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/major-flood-damages-syabrubesi-hydropower-projects-in-rasuwa |access-date=2026-08-26 |website=The Kathmandu Post |language=English|date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827045338/https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/major-flood-damages-syabrubesi-hydropower-projects-in-rasuwa|archive-date=27 August 2026}}</ref> Nepalski uradniki so sprva menili, da je Lhende Khola morda blokiral plaz v Nepalu in je nastalo ledeniško jezero. Ujeta voda bi se nato sprostila, ko bi se zrušili drobir plazu, ki je tvoril jez, verjetno zaradi potresa.<ref name="kathmandupost">{{Cite web |title=Ice avalanche, debris lake may have triggered Bhotekoshi flood |url=https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/ice-avalanche-debris-lake-may-have-triggered-bhotekoshi-flood |access-date=2026-08-26 |website=The Kathmandu Post |language=English|date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053516/https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/ice-avalanche-debris-lake-may-have-triggered-bhotekoshi-flood|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref><ref name=":5">{{cite news |title=What triggered the catastrophic flood on the Nepal-Tibet border? |url=https://www.reuters.com/business/environment/what-triggered-catastrophic-flood-nepal-tibet-border-2026-08-26/ |access-date=26 August 2026 |date=26 August 2026|work=Reuters|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053605/https://www.reuters.com/business/environment/what-triggered-catastrophic-flood-nepal-tibet-border-2026-08-26/|archive-date=27 August 2026}}</ref> Morda je bila vpletena tudi poplava zaradi izbruha ledeniškega jezera.<ref name="kathmandupost"/> Tiskovni predstavnik Mednarodnega centra za integrirani razvoj gora je povedal, da se je po potresu, ki je povzročil poplavo, v reki Lhende Khola sprožil plaz.<ref name="168 dead">{{Cite news |date=2026-08-26 |title=More than 1,300 are missing in Nepal and Tibet after catastrophic floods caused by glacial collapse |url=https://apnews.com/article/climate-change-nepal-tibet-glacier-collapse-floods-61b592d428e4631add31ce052d0daf1f |access-date=2026-08-26 |publisher=|work=Associated Press|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827043057/https://apnews.com/article/climate-change-nepal-tibet-glacier-collapse-floods-61b592d428e4631add31ce052d0daf1f|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Analiza dolgoperiodičnih seizmičnih valov, ki jo je opravil Geološki zavod Združenih držav Amerike, pa je pokazala, da so bili skladni s [[zemeljski plaz|zemeljskim plazom]] in ne s potresom.<ref>{{cite news | title = Nepal flash floods: Increasing death toll, many missing; rescuers search for survivors – Live Updates | url= https://www.thehindu.com/news/international/nepal-flash-floods-increasing-death-toll-many-missing-rescuers-search-for-survivors-live-updates-august-27-2026/article71394802.ece | work = The Hindu | date= 27 August 2026 | access-date = 27 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054015/https://www.thehindu.com/news/international/nepal-flash-floods-increasing-death-toll-many-missing-rescuers-search-for-survivors-live-updates-august-27-2026/article71394802.ece|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Ta dogodek je meril magnitudo Ms5.2, udaril je ob 02:52 UTC (08:37 NPT; 10:52 CST) in je bil središče med Langtang Lirungom in narodnim parkom Langtang.<ref name=":2">{{cite anss|M 5.2 Landslide - 55 km NW of Kodāri̇̄, Nepal|2026|us7000tbwb|access-date=26 August 2026}}</ref> Kataklizmični obseg in hitrost bliskovite poplave sta bila takšna, da je vodilna hipoteza geomorfologov, da se je porušeni del [[ledenik]]a zrušil za več sto metrov in s hitrostjo udarca stalil led, posledična začetna poplava pa je povzročila premik vode navzdol.<ref>{{Cite news|url=https://www.wsj.com/world/asia/foreign-tourists-among-hundreds-missing-after-flash-floods-in-nepal-and-tibet-39e73ce7|title=Hundreds Missing, 157 Dead, as Likely Ice-Rock Cascade Triggers Floods in Nepal and Tibet|first1=Tripti|last1=Lahiri|first2=Krishna|last2=Pokharel|date=26 August 2026|publisher= The Wall Street Journal|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054241/https://www.wsj.com/world/asia/foreign-tourists-among-hundreds-missing-after-flash-floods-in-nepal-and-tibet-39e73ce7|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Skoraj takoj po zaznavi seizmičnih valov so se pojavili znaki močnega pretoka vode. Kombinacija dveh skoraj sočasnih signalov in pregled prvih satelitskih posnetkov sta raziskovalce pripeljala do zaključka, da je ledeni plaz dela ledenika, širokega 610 m, morda padel 1200 m in da je bil prav ta prelom približno 64 km severno od [[Katmandu]]ja morda odgovoren za sprožitev poplav.<ref>{{Cite news |last=Sands |first=Leo |date=26 August 2026 |title=Deadly Nepal Flood May Have Been Caused by 'Ice Avalanche,' Scientists Say |url=https://www.nytimes.com/2026/08/26/world/asia/nepal-flood-glacier-ice-avalanche.html |access-date=26 August 2026 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331 |quote=Smrtonosne poplave v Nepalu v sredo so verjetno vsaj delno sprožil ogromen kos ledu, ki se je odlomil z ledenika in se spustil tisoče metrov globoko v dolino, je pokazala začetna ocena skupine geologov in glaciologov. Pojav je znan kot ledeni plaz ... V sredo se je del ledu, širok približno 2000 metrov, čisto odlomil z ledenika, je dejal dr. Shugar, pri čemer je na dno doline poslal mešanico ledu in vode. Po njegovi oceni je del ledu padel z višine približno 5180 metrov in se spustil skoraj 4000 metrov.|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054345/https://www.nytimes.com/2026/08/26/world/asia/nepal-flood-glacier-ice-avalanche.html|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Satelitski posnetki prikazujejo porušitev ledenika.<ref>{{Cite web |last=Rowlatt |first=Justin |date= |title=Did climate change contribute to the glacier collapse? |url=https://www.bbc.com/news/live/c6y8mjmnpxv0t?post=asset:b6cc7fab-6794-4675-a1a1-f26c4ec44bdf#post}}</ref> Center za geoznanosti GFZ Helmholtz je zabeležil dogodek z magnitudo 4,4 približno sedem minut preden so časovno označeni posnetki CCTV pokazali, da je poplava dosegla Port Gyirong.<ref>{{Cite news |date=2026-08-26 |title=Hunderte Einheimische und Touristen nach Sturzflut in Nepal vermisst |trans-title=Hundreds of Locals and Tourists Missing After Flash Flood in Nepal |url=https://www.spiegel.de/ausland/nepal-hunderte-touristen-nach-sturzflut-vermisst-a-31da589a-af62-4b2b-982f-e7cb635e6456 |access-date=2026-08-27 |work=Der Spiegel |language=de |issn=2195-1349|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054528/https://www.spiegel.de/ausland/nepal-hunderte-touristen-nach-sturzflut-vermisst-a-31da589a-af62-4b2b-982f-e7cb635e6456|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web |last=Corp |first=Pelmorex |date=2026-08-26 |title=Devastating flash flood on Nepal-Tibet border kills nine, hundreds of tourists missing |url=https://www.theweathernetwork.com/en/news/weather/severe/devastating-flash-flood-on-nepal-tibet-border |access-date=2026-08-27 |website=The Weather Network |language=en|archive-url=|archive-date=|url-status=live}}</ref> == Žrtve == [[File:Mudslide at Gyirong Port 1.webm|thumb|Posnetki nadzornih kamer, ki prikazujejo poplavno vodo, ki uničuje Port Gyirong]] V Nepalu je bilo potrjenih najmanj 332 smrtnih žrtev, 910 drugih pa je pogrešanih.<ref name="BBC5">{{Cite web |last= |first= |last2= |first2= |last3= |first3= |last4= |first4= |last5= |first5= |last6= |first6= |date=2026-08-27 |title=Nepal-Tibet: More than 800 missing in Nepal as authorities say glacier collapse triggered flash flood |url=https://www.bbc.com/news/live/c6y8mjmnpxv0t |access-date=2026-08-27 |website=BBC News |language=en-GB}}</ref> Med pogrešanimi je najmanj 644 tujih turistov. Pogrešanih je najmanj 105 Indijcev in 37 Indijcev, ki niso rezidenti države.<ref name="indiatoday26a" /> Avstralski zunanji minister je dejal, da je najmanj 34 pogrešanih romarjev.<ref name="168 dead" /> Med pogrešanimi je najmanj 51 Malezijcev, 65 Američanov, 53 Ukrajincev, 35 Avstralcev, 33 Britancev in 24 Kanadčanov.<ref name=":3">{{Cite news |last=Sharma |first=Gopal |last2=Bajracharya |first2=Sahana |last3=Chitrakar |first3=Navesh |date=26 August 2026 |title=Rescuers search for survivors after devastating Nepal flood |url=https://www.reuters.com/business/environment/rescuers-search-survivors-after-devastating-nepal-flood-2026-08-27/ |access-date=27 August 2026 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Cite news |date=2026-08-27 |title=Anthony Albanese says 34 Australians among hundreds of people missing in deadly Nepal flash floods |url=https://www.theguardian.com/australia-news/2026/aug/27/australian-tourists-reported-missing-nepal-tibet-floods |access-date=2026-08-27 |work=The Guardian |language=en-GB |issn=0261-3077}}</ref> Južnokorejsko zunanje ministrstvo je poročalo o devetih pogrešanih državljanih, ki so delali na gradbišču hidroelektrarne.<ref>{{cite web |title=(LEAD) Gov't sends emergency response team to Nepal over 9 missing S. Koreans after massive floods |url=https://en.yna.co.kr/view/AEN20260827001051315 |website=Yonhap News |access-date=27 August 2026|date=27 August 2026|last=Oh|first=Seok-min}}</ref> Pogrešani so bili tudi turisti iz Južne Afrike, Japonske in Nizozemske.<ref name="indiatoday26a">{{cite news |title=Nepal flash flood from Tibet leaves 17 dead, 105 Indians missing |url=https://www.indiatoday.in/world/story/nepal-flash-flood-tibet-rockslide-rasuwa-105-indians-missing-ptag-2980484-2026-08-26 |access-date=26 August 2026 |publisher= |date=26 August 2026|work=India Today}}</ref><ref name=":3" /> Pogrešanih je najmanj 26 policistov, 9 pripadnikov oboroženih policijskih sil, 44 pripadnikov nepalske vojske, carinikov in imigracijskih uradnikov.<ref>{{Cite web |date=2026-08-26 |title='राष्ट्रिय विपद्को अवस्था' : सरकारले रसुवा बाढीबारे के-के भनेको छ? |trans-title=The affected district will be declared a disaster area for three months, latest details of damage in Rasuwa floods |url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c8d3je7y4vqo |access-date=2026-08-27 |website=BBC News नेपाली |language=ne}}</ref> Kitajska državna radiotelevizija CCTV je poročala o 3 smrtnih žrtvah in 558 pogrešanih, vključno z 260 tujci, v okrožju Gyirong v avtonomni regiji Tibet,<ref name="168 dead" /><ref name="RU26a">{{cite web|last=Sharma|first=Gopal|date=26 August 2026|title=Nepal flash flood kills eight; damages roads, power projects|url=https://www.reuters.com/business/environment/nepal-flash-flood-washes-away-villages-project-sites-near-tibet-border-2026-08-26/|website=Reuters|access-date=26 August 2026}}</ref><ref>{{cite news|date=26 August 2026|url=https://www.am730.com.hk/%E4%B8%AD%E5%9C%8B/1049703/%E5%8F%97%E5%B0%BC%E6%B3%8A%E7%88%BE%E6%B3%A5%E7%9F%B3%E6%B5%81%E6%B3%A2%E5%8F%8A-%E8%A5%BF%E8%97%8F3%E6%AD%BB265%E4%BA%BA%E5%A4%B1%E8%81%AF|title=|work=[[am730]]|trans-title=Three Dead and 265 Missing in Tibet Following Nepal Mudslides|language=zh|script-title=zh: 受尼泊爾泥石流波及 西藏3死265人失聯|access-date=26 August 2026}}</ref> čeprav ni jasno, ali se te številke prekrivajo z nepalskimi. == Škoda == [[File:Landsat Nepal flood 2026-08-26.png|thumb|Satelitski posnetki posledic poplav iz Landsat 9]] Poplavna voda je dosegla naselja do 80 m nad gladino reke.<ref name=":1">{{Cite web |last1=Prasai |first1=Kamal |last2=Gautam |first2=Dinesh |date=2026-08-26 |title=Rasuwa flood leaves trail of destruction from Rasuwagadhi to Bidur |url=https://english.onlinekhabar.com/rasuwa-flood-in-pictures.html |access-date=2026-08-26 |website=Online Khabar |language=en-GB}}</ref> V Nuwakotu je poplavna voda prodrla na območja, vključno s Timurejem, Dhunchejem, Mailungom, Syafrubesijem, Betrawatijem, Trisulijem in Devighatom.<ref name="Ratopati" /> Local officials said that property damage was extensive; assessments were continuing.<ref name="Ratopati">{{Cite web |title=Flood Damages Property in Nuwakot Due to Rasuwa Border Overflow |url=http://english.ratopati.com/story/76358/nuwakot-cdo-says-there-has-been-a-lot-of-physical-damage |access-date=2026-08-26 |website=Ratopati |language=|date=26 August 2026}}</ref> Lokalni uradniki so povedali, da je bila materialna škoda obsežna; ocene se nadaljujejo. Direktor cestnega oddelka Bijaya Jaishi je poročal o začetni oceni, da je bila poškodovana cestna in mostna infrastruktura v višini 15 milijard rupij.<ref name=":4">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=रसुवा बाढी : सडक र पुलमा रु १५ अर्बभन्दा बढीको क्षति भएको प्रारम्भिक आकलन |trans-title=Initial assessment: Floods cause over Rs 15 billion in damage to roads and bridges |url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c1wxn9705gyo |access-date=2026-08-27 |website=BBC News नेपाली |language=ne}}</ref> Izjavil je, da je bilo poškodovanih 19 mostov in 40 kilometrov cest. V Nepalu so bila stanovanjska območja in infrastruktura, vključno s cestami, utrpela veliko škodo.[20] Uničen je bil carinski urad Rasuwagadhi. Odneslo je most, povezan s tržnico Trisuli.<ref name=":0">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=Hundreds missing and 98 dead as flash flood hits Nepal-Tibet border |url=https://www.bbc.com/news/articles/cx2zyerv2lmo |access-date=2026-08-26 |website=BBC News|first1=Phanindra|last1=Dahal|first2=Laura|last2=Bicker|language=en-GB}}</ref> Na kitajski strani so bili zaradi poplave prekinjeni dostop do cest, komunikacije in oskrba z električno energijo na območju Port Gyirong.[27][16] Mejni prehod naj bi bil ''popolnoma uničen''. Cesta, ki povezuje Syafrubesi in Rasuwagadhi, ki je bila po škodi zaradi poplav leta 2025 v obnovi, je bila dodatno poškodovana.<ref name=":4" /> Škoda na infrastrukturi za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije je prekinila oskrbo na prizadetih območjih. Nepalska elektroenergetska uprava je sporočila, da je bilo poškodovanih šest večjih hidroelektrarn in prenosnih objektov. Med njimi so Rasuwagadhi, Chilime, Trishuli 3A, 220 kV razdelilna postaja Trishuli 3B Hub, hidroelektrarna Trishuli in hidroelektrarna Devighat.<ref>{{cite web|date=26 August 2026|title=Rasuwa flood damages 6 major hydropower, transmission facilities, disrupts power supply|url=https://english.nepalnews.com/s/business/rasuwa-flood-damages-6-major-hydropower-transmission-facilities-disrupts-power-supply/|website=Nepal News|location=Kathmandu|access-date=26 August 2026}}</ref> == Odziv == Nepalska vlada je mobilizirala nepalsko vojsko, oborožene policijske sile in nepalsko policijo, ki so jih podpirali helikopterji in medicinske ekipe, da bi izvedli iskalne, reševalne in pomožne operacije.<ref name="Onlinekhabar">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=Flood leaves parts of Rasuwa and Nuwakot cut off |url=https://english.onlinekhabar.com/flood-rasuwa-and-nuwakot.html |access-date=2026-08-26 |language=en-GB|website=OnlineKhabar}}</ref><ref>{{Cite web |title=Rasuwa flashflood: NA teams, two choppers deployed for search, rescue |url=https://risingnepaldaily.com/news/85520 |access-date=2026-08-26 |website=The Rising Nepal|date=26 August 2026}}</ref> Nepalska vojska je poročala, da je bilo rešenih najmanj 88 ljudi. Po poplavah je nepalski cestni oddelek začel graditi montažne mostove ''bailey'', ki bodo nadomestili porušene mostove.<ref name=":4" /> Indijski premier [[Narendra Modi]] se je pogovarjal z nepalskim premierjem Balendro Shahom in izrazil sožalje zaradi izgube življenj, ki so jo povzročile poplave v Nepalu.[31] Izrazil je solidarnost z nepalskim ljudstvom in ponovno potrdil podporo Indije med krizo. Modi je izjavil, da je Indija pripravljena Nepalu zagotoviti vso možno humanitarno pomoč, indijske ekipe pa so se z nepalskimi oblastmi usklajevale pri reševalnih in pomočnih akcijah. Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar je poročal, da je Indija 26. in 27. avgusta po zraku prepeljala 50 ton humanitarne pomoči in pomoči ob nesrečah, kot so nujne zaloge zdravil.[32] Generalni sekretar Komunistične partije Tibeta [[Xi Jinping]] je pozval k nadaljnjim prizadevanjem za iskanje pogrešanih oseb in izboljšanju sistemov za spremljanje in opozarjanje na nesreče.<ref name="Xinhua">{{Cite web |title= |url=https://www.news.cn/politics/leaders/20260826/e73cdedcfa6e4384b15cebedc9a13378/c.html |website=Xinhua News Agency |date=2026-08-26 |access-date=2026-08-26 |language=zh-cn|trans-title=Xi Jinping Issues Important Instructions Regarding the Mudslide Disaster in Jilong County, Shigatse City, Tibet|script-title=zh:习近平对西藏日喀则市吉隆县遭受泥石流灾害作出重要指示}}</ref><ref>{{cite web|date=26 August 2026|title=Hundreds missing and many feared dead after massive flash flood hits Nepal-China border|url=https://edition.cnn.com/2026/08/26/asia/nepal-flooding-flood-intl|website=CNN |access-date=26 August 2026}}</ref> Vlada avtonomne regije Tibet je mobilizirala skoraj 800 reševalcev in 150 vozil ter pse iskalce in gliserje, da bi pomagali pri reševalnih prizadevanjih.<ref>{{Cite web |date=August 26, 2026 |title=Search for missing after Nepal-Tibet floods kill 165 |url=https://www.france24.com/en/live-news/20260826-nepal-floods-at-china-border-kill-8-cause-major-casualties-in-tibet |access-date=2026-08-27 |website=France 24 |language=en}}</ref> Aktivirana je bila Mednarodna listina o vesolju in večjih nesrečah, ki zagotavlja široko, čeprav pogojno, humanitarno satelitsko pokritost.<ref>{{Cite web|url=https://disasterscharter.org/activations/flood-in-nepal-activation-1052-|title=Flood in Nepal - Charter Activations & The International Charter: Space And Major Disasters|website=disasterscharter.org}}</ref> Ameriško zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo poslalo svetovalca za odzivanje na nesreče in zagotovilo 500.000 dolarjev pomoči. Generalni sekretar ZN [[Antonio Guterres]] je izjavil, da ekipe Združenih narodov in partnerji pošiljajo zaloge in osebje v podporo odzivu, ki ga vodi nepalska vlada. Premier Združenega kraljestva [[Andy Burnham]] je izjavil, da je Združeno kraljestvo obljubilo 5 milijonov funtov za podporo nepalski vladi in da bo storilo vse, kar je v njihovi moči, da bi pomagalo britanskim državljanom v Nepalu.<ref>{{Cite web |date=2026-08-27 |title=UK offers £5 million to Nepal following devastating flash flood |url=https://www.yahoo.com/news/world/articles/uk-offers-5-million-nepal-103327149.html |access-date=2026-08-27 |website=Yahoo News |language=en-US}}</ref> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Katastrofe v Nepalu]] [[Kategorija:Katastrofe na Kitajskem]] [[Kategorija:Naravne katastrofe]] [[Kategorija:Poplave]] jupn1yscdngv40ntfk0hp3tmkbq1ppw 6743513 6743510 2026-08-27T13:55:44Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Katastrofe leta 2026]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6743513 wikitext text/x-wiki {{Current disaster|date=August 2026}} {{Infobox event | name = Poplave kitajsko nepalski meji (2026) | image = Mudslide at Gyirong Port 2.webm | image_caption = Poplava je prizadela mejni prehod Gyirong na meji med Kitajsko in Nepalom | date = {{start date|2026|08|26|df=y}} | location = {{ubl |okrožji Rasuwa in Nuwakot, [[Nepal]] |okrožje Gyirong, [[Avtonomna pokrajina Tibet]], [[LR Kitajska]] }} | type = hudourniška [[poplava]] | deaths = 335+{{efn|{{hlist|332 v Nepalu|3 na Kitajskem<ref name="BBC5" /><ref name="168 dead" />}}}} <!--IF YOU UPDATE THESE NUMBERS MAKE SURE TO CITE THEM--> | missing = 1458+{{efn|{{hlist|900 v Nepalu|558 na Kitajskem}}}} <!--IF YOU UPDATE THESE NUMBERS MAKE SURE TO CITE THEM--> | cause = Zrušitev ledenika ali ledopad (prva poročila) | property_damage = Hidroelektrarne, hiše, mostovi, ceste, jezovi, podjetja in vladne pisarne }} Zjutraj 26. avgusta 2026 je niz hudourniških poplav ob reki Trisuli{{efn|name="Bhotekoshi"|Zgornji del reke [[Trisuli]] v Nepalu je znan tudi kot reka Bhotekoshi; večja reka 65 km vzhodneje, prav tako imenovana Bhotekoshi, ni bila prizadeta.}} prizadel na desetine naselij v nepalskih okrožjih Rasuwa in Nuwakot. Poplave so prizadele tudi območje mejnega prehoda Port Gyirong na meji med [[LR Kitajska|Kitajsko]] in [[Nepal]]om, ki je pomemben prehod za čezmejno trgovino in turizem. Hudourniške poplave in blatni plazovi so povzročili ogromno škodo na naseljenih območjih, z najmanj 332 potrjenimi smrtnimi žrtvami v Nepalu in 3 na Kitajskem. Oblasti so izdale opozorila pred poplavami za skupnosti ob rekah v okrožjih Rasuwa, Nuwakot, Dhading, Gorkha in Chitwan. Dogodek je bil tako množičen, da so ga zaznali seizmometri po vsem svetu.<ref name=":2" /> == Ozadje == [[File:River in Rasuwa.JPG|thumb|left|Reka Bhotekoshi (levo) in reka Lhende Khola (desno); mejni most Miteri je v gradnji (2013)]] Reki Trisuli se pridruži Lhende Khola (znana tudi kot reka Lende), ki izvira v okrožju Gyirong v avtonomni pokrajini Tibet na Kitajskem, preden teče mimo Dhuncheja, dolvodno od katerega je del rečnega sistema Trisuli.<ref>{{cite news|date=26 August 2026|title=रसुवामा भीषण बाढी, मुग्लिङसम्म सतर्कता|url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c3wjp107jy9o|trans-title=Heavy flood in Rasuwa, alert up to Muglin |language=ne|publisher=BBC|access-date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827045156/https://www.bbc.com/nepali/articles/c3wjp107jy9o|archive-date=27 August 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Two teenagers, 13 and 14, among 33 UK nationals missing in Nepal floods |url=https://www.bbc.com/news/articles/cnvlde5075no |website=BBC |access-date=27 August 2026 |date=27 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053510/https://www.bbc.com/news/articles/cnvlde5075no|archive-date=27 August 2026|url-status=live|last=Goldsmith|first=Adam|last2=Atkinson|first2=Simon}}</ref> == Vzrok == Oblasti še niso ugotovile dokončnega vzroka za poplavo. Nepalski zunanji minister Shisir Khanal je dejal, da so začetne ocene pokazale, da je [[potres]] sprožil [[plaz]], ki je povzročil poplave.<ref>{{Cite web |title=Flash flood hits Rasuwa, damages hydropower projects and markets |url=https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/major-flood-damages-syabrubesi-hydropower-projects-in-rasuwa |access-date=2026-08-26 |website=The Kathmandu Post |language=English|date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827045338/https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/major-flood-damages-syabrubesi-hydropower-projects-in-rasuwa|archive-date=27 August 2026}}</ref> Nepalski uradniki so sprva menili, da je Lhende Khola morda blokiral plaz v Nepalu in je nastalo ledeniško jezero. Ujeta voda bi se nato sprostila, ko bi se zrušili drobir plazu, ki je tvoril jez, verjetno zaradi potresa.<ref name="kathmandupost">{{Cite web |title=Ice avalanche, debris lake may have triggered Bhotekoshi flood |url=https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/ice-avalanche-debris-lake-may-have-triggered-bhotekoshi-flood |access-date=2026-08-26 |website=The Kathmandu Post |language=English|date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053516/https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/ice-avalanche-debris-lake-may-have-triggered-bhotekoshi-flood|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref><ref name=":5">{{cite news |title=What triggered the catastrophic flood on the Nepal-Tibet border? |url=https://www.reuters.com/business/environment/what-triggered-catastrophic-flood-nepal-tibet-border-2026-08-26/ |access-date=26 August 2026 |date=26 August 2026|work=Reuters|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053605/https://www.reuters.com/business/environment/what-triggered-catastrophic-flood-nepal-tibet-border-2026-08-26/|archive-date=27 August 2026}}</ref> Morda je bila vpletena tudi poplava zaradi izbruha ledeniškega jezera.<ref name="kathmandupost"/> Tiskovni predstavnik Mednarodnega centra za integrirani razvoj gora je povedal, da se je po potresu, ki je povzročil poplavo, v reki Lhende Khola sprožil plaz.<ref name="168 dead">{{Cite news |date=2026-08-26 |title=More than 1,300 are missing in Nepal and Tibet after catastrophic floods caused by glacial collapse |url=https://apnews.com/article/climate-change-nepal-tibet-glacier-collapse-floods-61b592d428e4631add31ce052d0daf1f |access-date=2026-08-26 |publisher=|work=Associated Press|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827043057/https://apnews.com/article/climate-change-nepal-tibet-glacier-collapse-floods-61b592d428e4631add31ce052d0daf1f|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Analiza dolgoperiodičnih seizmičnih valov, ki jo je opravil Geološki zavod Združenih držav Amerike, pa je pokazala, da so bili skladni s [[zemeljski plaz|zemeljskim plazom]] in ne s potresom.<ref>{{cite news | title = Nepal flash floods: Increasing death toll, many missing; rescuers search for survivors – Live Updates | url= https://www.thehindu.com/news/international/nepal-flash-floods-increasing-death-toll-many-missing-rescuers-search-for-survivors-live-updates-august-27-2026/article71394802.ece | work = The Hindu | date= 27 August 2026 | access-date = 27 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054015/https://www.thehindu.com/news/international/nepal-flash-floods-increasing-death-toll-many-missing-rescuers-search-for-survivors-live-updates-august-27-2026/article71394802.ece|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Ta dogodek je meril magnitudo Ms5.2, udaril je ob 02:52 UTC (08:37 NPT; 10:52 CST) in je bil središče med Langtang Lirungom in narodnim parkom Langtang.<ref name=":2">{{cite anss|M 5.2 Landslide - 55 km NW of Kodāri̇̄, Nepal|2026|us7000tbwb|access-date=26 August 2026}}</ref> Kataklizmični obseg in hitrost bliskovite poplave sta bila takšna, da je vodilna hipoteza geomorfologov, da se je porušeni del [[ledenik]]a zrušil za več sto metrov in s hitrostjo udarca stalil led, posledična začetna poplava pa je povzročila premik vode navzdol.<ref>{{Cite news|url=https://www.wsj.com/world/asia/foreign-tourists-among-hundreds-missing-after-flash-floods-in-nepal-and-tibet-39e73ce7|title=Hundreds Missing, 157 Dead, as Likely Ice-Rock Cascade Triggers Floods in Nepal and Tibet|first1=Tripti|last1=Lahiri|first2=Krishna|last2=Pokharel|date=26 August 2026|publisher= The Wall Street Journal|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054241/https://www.wsj.com/world/asia/foreign-tourists-among-hundreds-missing-after-flash-floods-in-nepal-and-tibet-39e73ce7|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Skoraj takoj po zaznavi seizmičnih valov so se pojavili znaki močnega pretoka vode. Kombinacija dveh skoraj sočasnih signalov in pregled prvih satelitskih posnetkov sta raziskovalce pripeljala do zaključka, da je ledeni plaz dela ledenika, širokega 610 m, morda padel 1200 m in da je bil prav ta prelom približno 64 km severno od [[Katmandu]]ja morda odgovoren za sprožitev poplav.<ref>{{Cite news |last=Sands |first=Leo |date=26 August 2026 |title=Deadly Nepal Flood May Have Been Caused by 'Ice Avalanche,' Scientists Say |url=https://www.nytimes.com/2026/08/26/world/asia/nepal-flood-glacier-ice-avalanche.html |access-date=26 August 2026 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331 |quote=Smrtonosne poplave v Nepalu v sredo so verjetno vsaj delno sprožil ogromen kos ledu, ki se je odlomil z ledenika in se spustil tisoče metrov globoko v dolino, je pokazala začetna ocena skupine geologov in glaciologov. Pojav je znan kot ledeni plaz ... V sredo se je del ledu, širok približno 2000 metrov, čisto odlomil z ledenika, je dejal dr. Shugar, pri čemer je na dno doline poslal mešanico ledu in vode. Po njegovi oceni je del ledu padel z višine približno 5180 metrov in se spustil skoraj 4000 metrov.|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054345/https://www.nytimes.com/2026/08/26/world/asia/nepal-flood-glacier-ice-avalanche.html|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Satelitski posnetki prikazujejo porušitev ledenika.<ref>{{Cite web |last=Rowlatt |first=Justin |date= |title=Did climate change contribute to the glacier collapse? |url=https://www.bbc.com/news/live/c6y8mjmnpxv0t?post=asset:b6cc7fab-6794-4675-a1a1-f26c4ec44bdf#post}}</ref> Center za geoznanosti GFZ Helmholtz je zabeležil dogodek z magnitudo 4,4 približno sedem minut preden so časovno označeni posnetki CCTV pokazali, da je poplava dosegla Port Gyirong.<ref>{{Cite news |date=2026-08-26 |title=Hunderte Einheimische und Touristen nach Sturzflut in Nepal vermisst |trans-title=Hundreds of Locals and Tourists Missing After Flash Flood in Nepal |url=https://www.spiegel.de/ausland/nepal-hunderte-touristen-nach-sturzflut-vermisst-a-31da589a-af62-4b2b-982f-e7cb635e6456 |access-date=2026-08-27 |work=Der Spiegel |language=de |issn=2195-1349|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054528/https://www.spiegel.de/ausland/nepal-hunderte-touristen-nach-sturzflut-vermisst-a-31da589a-af62-4b2b-982f-e7cb635e6456|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web |last=Corp |first=Pelmorex |date=2026-08-26 |title=Devastating flash flood on Nepal-Tibet border kills nine, hundreds of tourists missing |url=https://www.theweathernetwork.com/en/news/weather/severe/devastating-flash-flood-on-nepal-tibet-border |access-date=2026-08-27 |website=The Weather Network |language=en|archive-url=|archive-date=|url-status=live}}</ref> == Žrtve == [[File:Mudslide at Gyirong Port 1.webm|thumb|Posnetki nadzornih kamer, ki prikazujejo poplavno vodo, ki uničuje Port Gyirong]] V Nepalu je bilo potrjenih najmanj 332 smrtnih žrtev, 910 drugih pa je pogrešanih.<ref name="BBC5">{{Cite web |last= |first= |last2= |first2= |last3= |first3= |last4= |first4= |last5= |first5= |last6= |first6= |date=2026-08-27 |title=Nepal-Tibet: More than 800 missing in Nepal as authorities say glacier collapse triggered flash flood |url=https://www.bbc.com/news/live/c6y8mjmnpxv0t |access-date=2026-08-27 |website=BBC News |language=en-GB}}</ref> Med pogrešanimi je najmanj 644 tujih turistov. Pogrešanih je najmanj 105 Indijcev in 37 Indijcev, ki niso rezidenti države.<ref name="indiatoday26a" /> Avstralski zunanji minister je dejal, da je najmanj 34 pogrešanih romarjev.<ref name="168 dead" /> Med pogrešanimi je najmanj 51 Malezijcev, 65 Američanov, 53 Ukrajincev, 35 Avstralcev, 33 Britancev in 24 Kanadčanov.<ref name=":3">{{Cite news |last=Sharma |first=Gopal |last2=Bajracharya |first2=Sahana |last3=Chitrakar |first3=Navesh |date=26 August 2026 |title=Rescuers search for survivors after devastating Nepal flood |url=https://www.reuters.com/business/environment/rescuers-search-survivors-after-devastating-nepal-flood-2026-08-27/ |access-date=27 August 2026 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Cite news |date=2026-08-27 |title=Anthony Albanese says 34 Australians among hundreds of people missing in deadly Nepal flash floods |url=https://www.theguardian.com/australia-news/2026/aug/27/australian-tourists-reported-missing-nepal-tibet-floods |access-date=2026-08-27 |work=The Guardian |language=en-GB |issn=0261-3077}}</ref> Južnokorejsko zunanje ministrstvo je poročalo o devetih pogrešanih državljanih, ki so delali na gradbišču hidroelektrarne.<ref>{{cite web |title=(LEAD) Gov't sends emergency response team to Nepal over 9 missing S. Koreans after massive floods |url=https://en.yna.co.kr/view/AEN20260827001051315 |website=Yonhap News |access-date=27 August 2026|date=27 August 2026|last=Oh|first=Seok-min}}</ref> Pogrešani so bili tudi turisti iz Južne Afrike, Japonske in Nizozemske.<ref name="indiatoday26a">{{cite news |title=Nepal flash flood from Tibet leaves 17 dead, 105 Indians missing |url=https://www.indiatoday.in/world/story/nepal-flash-flood-tibet-rockslide-rasuwa-105-indians-missing-ptag-2980484-2026-08-26 |access-date=26 August 2026 |publisher= |date=26 August 2026|work=India Today}}</ref><ref name=":3" /> Pogrešanih je najmanj 26 policistov, 9 pripadnikov oboroženih policijskih sil, 44 pripadnikov nepalske vojske, carinikov in imigracijskih uradnikov.<ref>{{Cite web |date=2026-08-26 |title='राष्ट्रिय विपद्को अवस्था' : सरकारले रसुवा बाढीबारे के-के भनेको छ? |trans-title=The affected district will be declared a disaster area for three months, latest details of damage in Rasuwa floods |url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c8d3je7y4vqo |access-date=2026-08-27 |website=BBC News नेपाली |language=ne}}</ref> Kitajska državna radiotelevizija CCTV je poročala o 3 smrtnih žrtvah in 558 pogrešanih, vključno z 260 tujci, v okrožju Gyirong v avtonomni regiji Tibet,<ref name="168 dead" /><ref name="RU26a">{{cite web|last=Sharma|first=Gopal|date=26 August 2026|title=Nepal flash flood kills eight; damages roads, power projects|url=https://www.reuters.com/business/environment/nepal-flash-flood-washes-away-villages-project-sites-near-tibet-border-2026-08-26/|website=Reuters|access-date=26 August 2026}}</ref><ref>{{cite news|date=26 August 2026|url=https://www.am730.com.hk/%E4%B8%AD%E5%9C%8B/1049703/%E5%8F%97%E5%B0%BC%E6%B3%8A%E7%88%BE%E6%B3%A5%E7%9F%B3%E6%B5%81%E6%B3%A2%E5%8F%8A-%E8%A5%BF%E8%97%8F3%E6%AD%BB265%E4%BA%BA%E5%A4%B1%E8%81%AF|title=|work=[[am730]]|trans-title=Three Dead and 265 Missing in Tibet Following Nepal Mudslides|language=zh|script-title=zh: 受尼泊爾泥石流波及 西藏3死265人失聯|access-date=26 August 2026}}</ref> čeprav ni jasno, ali se te številke prekrivajo z nepalskimi. == Škoda == [[File:Landsat Nepal flood 2026-08-26.png|thumb|Satelitski posnetki posledic poplav iz Landsat 9]] Poplavna voda je dosegla naselja do 80 m nad gladino reke.<ref name=":1">{{Cite web |last1=Prasai |first1=Kamal |last2=Gautam |first2=Dinesh |date=2026-08-26 |title=Rasuwa flood leaves trail of destruction from Rasuwagadhi to Bidur |url=https://english.onlinekhabar.com/rasuwa-flood-in-pictures.html |access-date=2026-08-26 |website=Online Khabar |language=en-GB}}</ref> V Nuwakotu je poplavna voda prodrla na območja, vključno s Timurejem, Dhunchejem, Mailungom, Syafrubesijem, Betrawatijem, Trisulijem in Devighatom.<ref name="Ratopati" /> Local officials said that property damage was extensive; assessments were continuing.<ref name="Ratopati">{{Cite web |title=Flood Damages Property in Nuwakot Due to Rasuwa Border Overflow |url=http://english.ratopati.com/story/76358/nuwakot-cdo-says-there-has-been-a-lot-of-physical-damage |access-date=2026-08-26 |website=Ratopati |language=|date=26 August 2026}}</ref> Lokalni uradniki so povedali, da je bila materialna škoda obsežna; ocene se nadaljujejo. Direktor cestnega oddelka Bijaya Jaishi je poročal o začetni oceni, da je bila poškodovana cestna in mostna infrastruktura v višini 15 milijard rupij.<ref name=":4">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=रसुवा बाढी : सडक र पुलमा रु १५ अर्बभन्दा बढीको क्षति भएको प्रारम्भिक आकलन |trans-title=Initial assessment: Floods cause over Rs 15 billion in damage to roads and bridges |url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c1wxn9705gyo |access-date=2026-08-27 |website=BBC News नेपाली |language=ne}}</ref> Izjavil je, da je bilo poškodovanih 19 mostov in 40 kilometrov cest. V Nepalu so bila stanovanjska območja in infrastruktura, vključno s cestami, utrpela veliko škodo.[20] Uničen je bil carinski urad Rasuwagadhi. Odneslo je most, povezan s tržnico Trisuli.<ref name=":0">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=Hundreds missing and 98 dead as flash flood hits Nepal-Tibet border |url=https://www.bbc.com/news/articles/cx2zyerv2lmo |access-date=2026-08-26 |website=BBC News|first1=Phanindra|last1=Dahal|first2=Laura|last2=Bicker|language=en-GB}}</ref> Na kitajski strani so bili zaradi poplave prekinjeni dostop do cest, komunikacije in oskrba z električno energijo na območju Port Gyirong.[27][16] Mejni prehod naj bi bil ''popolnoma uničen''. Cesta, ki povezuje Syafrubesi in Rasuwagadhi, ki je bila po škodi zaradi poplav leta 2025 v obnovi, je bila dodatno poškodovana.<ref name=":4" /> Škoda na infrastrukturi za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije je prekinila oskrbo na prizadetih območjih. Nepalska elektroenergetska uprava je sporočila, da je bilo poškodovanih šest večjih hidroelektrarn in prenosnih objektov. Med njimi so Rasuwagadhi, Chilime, Trishuli 3A, 220 kV razdelilna postaja Trishuli 3B Hub, hidroelektrarna Trishuli in hidroelektrarna Devighat.<ref>{{cite web|date=26 August 2026|title=Rasuwa flood damages 6 major hydropower, transmission facilities, disrupts power supply|url=https://english.nepalnews.com/s/business/rasuwa-flood-damages-6-major-hydropower-transmission-facilities-disrupts-power-supply/|website=Nepal News|location=Kathmandu|access-date=26 August 2026}}</ref> == Odziv == Nepalska vlada je mobilizirala nepalsko vojsko, oborožene policijske sile in nepalsko policijo, ki so jih podpirali helikopterji in medicinske ekipe, da bi izvedli iskalne, reševalne in pomožne operacije.<ref name="Onlinekhabar">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=Flood leaves parts of Rasuwa and Nuwakot cut off |url=https://english.onlinekhabar.com/flood-rasuwa-and-nuwakot.html |access-date=2026-08-26 |language=en-GB|website=OnlineKhabar}}</ref><ref>{{Cite web |title=Rasuwa flashflood: NA teams, two choppers deployed for search, rescue |url=https://risingnepaldaily.com/news/85520 |access-date=2026-08-26 |website=The Rising Nepal|date=26 August 2026}}</ref> Nepalska vojska je poročala, da je bilo rešenih najmanj 88 ljudi. Po poplavah je nepalski cestni oddelek začel graditi montažne mostove ''bailey'', ki bodo nadomestili porušene mostove.<ref name=":4" /> Indijski premier [[Narendra Modi]] se je pogovarjal z nepalskim premierjem Balendro Shahom in izrazil sožalje zaradi izgube življenj, ki so jo povzročile poplave v Nepalu.[31] Izrazil je solidarnost z nepalskim ljudstvom in ponovno potrdil podporo Indije med krizo. Modi je izjavil, da je Indija pripravljena Nepalu zagotoviti vso možno humanitarno pomoč, indijske ekipe pa so se z nepalskimi oblastmi usklajevale pri reševalnih in pomočnih akcijah. Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar je poročal, da je Indija 26. in 27. avgusta po zraku prepeljala 50 ton humanitarne pomoči in pomoči ob nesrečah, kot so nujne zaloge zdravil.[32] Generalni sekretar Komunistične partije Tibeta [[Xi Jinping]] je pozval k nadaljnjim prizadevanjem za iskanje pogrešanih oseb in izboljšanju sistemov za spremljanje in opozarjanje na nesreče.<ref name="Xinhua">{{Cite web |title= |url=https://www.news.cn/politics/leaders/20260826/e73cdedcfa6e4384b15cebedc9a13378/c.html |website=Xinhua News Agency |date=2026-08-26 |access-date=2026-08-26 |language=zh-cn|trans-title=Xi Jinping Issues Important Instructions Regarding the Mudslide Disaster in Jilong County, Shigatse City, Tibet|script-title=zh:习近平对西藏日喀则市吉隆县遭受泥石流灾害作出重要指示}}</ref><ref>{{cite web|date=26 August 2026|title=Hundreds missing and many feared dead after massive flash flood hits Nepal-China border|url=https://edition.cnn.com/2026/08/26/asia/nepal-flooding-flood-intl|website=CNN |access-date=26 August 2026}}</ref> Vlada avtonomne regije Tibet je mobilizirala skoraj 800 reševalcev in 150 vozil ter pse iskalce in gliserje, da bi pomagali pri reševalnih prizadevanjih.<ref>{{Cite web |date=August 26, 2026 |title=Search for missing after Nepal-Tibet floods kill 165 |url=https://www.france24.com/en/live-news/20260826-nepal-floods-at-china-border-kill-8-cause-major-casualties-in-tibet |access-date=2026-08-27 |website=France 24 |language=en}}</ref> Aktivirana je bila Mednarodna listina o vesolju in večjih nesrečah, ki zagotavlja široko, čeprav pogojno, humanitarno satelitsko pokritost.<ref>{{Cite web|url=https://disasterscharter.org/activations/flood-in-nepal-activation-1052-|title=Flood in Nepal - Charter Activations & The International Charter: Space And Major Disasters|website=disasterscharter.org}}</ref> Ameriško zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo poslalo svetovalca za odzivanje na nesreče in zagotovilo 500.000 dolarjev pomoči. Generalni sekretar ZN [[Antonio Guterres]] je izjavil, da ekipe Združenih narodov in partnerji pošiljajo zaloge in osebje v podporo odzivu, ki ga vodi nepalska vlada. Premier Združenega kraljestva [[Andy Burnham]] je izjavil, da je Združeno kraljestvo obljubilo 5 milijonov funtov za podporo nepalski vladi in da bo storilo vse, kar je v njihovi moči, da bi pomagalo britanskim državljanom v Nepalu.<ref>{{Cite web |date=2026-08-27 |title=UK offers £5 million to Nepal following devastating flash flood |url=https://www.yahoo.com/news/world/articles/uk-offers-5-million-nepal-103327149.html |access-date=2026-08-27 |website=Yahoo News |language=en-US}}</ref> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Katastrofe v Nepalu]] [[Kategorija:Katastrofe na Kitajskem]] [[Kategorija:Naravne katastrofe]] [[Kategorija:Poplave]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2026]] 8judqfujxvwhl9z5w7qer2s3bjlthfh 6743602 6743513 2026-08-27T18:00:11Z Marko3 1829 /* Vzrok */ 6743602 wikitext text/x-wiki {{Current disaster|date=August 2026}} {{Infobox event | name = Poplave kitajsko nepalski meji (2026) | image = Mudslide at Gyirong Port 2.webm | image_caption = Poplava je prizadela mejni prehod Gyirong na meji med Kitajsko in Nepalom | date = {{start date|2026|08|26|df=y}} | location = {{ubl |okrožji Rasuwa in Nuwakot, [[Nepal]] |okrožje Gyirong, [[Avtonomna pokrajina Tibet]], [[LR Kitajska]] }} | type = hudourniška [[poplava]] | deaths = 335+{{efn|{{hlist|332 v Nepalu|3 na Kitajskem<ref name="BBC5" /><ref name="168 dead" />}}}} <!--IF YOU UPDATE THESE NUMBERS MAKE SURE TO CITE THEM--> | missing = 1458+{{efn|{{hlist|900 v Nepalu|558 na Kitajskem}}}} <!--IF YOU UPDATE THESE NUMBERS MAKE SURE TO CITE THEM--> | cause = zrušitev ledenika ali ledopad (prva poročila) | property_damage = hidroelektrarne, hiše, mostovi, ceste, jezovi, podjetja in vladne pisarne }} Zjutraj 26. avgusta 2026 je niz hudourniških poplav ob reki Trisuli{{efn|name="Bhotekoshi"|Zgornji del reke [[Trisuli]] v Nepalu je znan tudi kot reka Bhotekoshi; večja reka 65 km vzhodneje, prav tako imenovana Bhotekoshi, ni bila prizadeta.}} prizadel na desetine naselij v nepalskih okrožjih Rasuwa in Nuwakot. Poplave so prizadele tudi območje mejnega prehoda Port Gyirong na meji med [[LR Kitajska|Kitajsko]] in [[Nepal]]om, ki je pomemben prehod za čezmejno trgovino in turizem. Hudourniške poplave in blatni plazovi so povzročili ogromno škodo na naseljenih območjih, z najmanj 332 potrjenimi smrtnimi žrtvami v Nepalu in 3 na Kitajskem. Oblasti so izdale opozorila pred poplavami za skupnosti ob rekah v okrožjih Rasuwa, Nuwakot, Dhading, Gorkha in Chitwan. Dogodek je bil tako množičen, da so ga zaznali seizmometri po vsem svetu.<ref name=":2" /> == Ozadje == [[File:River in Rasuwa.JPG|thumb|left|Reka Bhotekoshi (levo) in reka Lhende Khola (desno); mejni most Miteri je v gradnji (2013)]] Reki Trisuli se pridruži Lhende Khola (znana tudi kot reka Lende), ki izvira v okrožju Gyirong v avtonomni pokrajini Tibet na Kitajskem, preden teče mimo Dhuncheja, dolvodno od katerega je del rečnega sistema Trisuli.<ref>{{cite news|date=26 August 2026|title=रसुवामा भीषण बाढी, मुग्लिङसम्म सतर्कता|url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c3wjp107jy9o|trans-title=Heavy flood in Rasuwa, alert up to Muglin |language=ne|publisher=BBC|access-date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827045156/https://www.bbc.com/nepali/articles/c3wjp107jy9o|archive-date=27 August 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Two teenagers, 13 and 14, among 33 UK nationals missing in Nepal floods |url=https://www.bbc.com/news/articles/cnvlde5075no |website=BBC |access-date=27 August 2026 |date=27 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053510/https://www.bbc.com/news/articles/cnvlde5075no|archive-date=27 August 2026|url-status=live|last=Goldsmith|first=Adam|last2=Atkinson|first2=Simon}}</ref> == Vzrok == Oblasti še niso ugotovile dokončnega vzroka za poplavo. Nepalski zunanji minister Shisir Khanal je dejal, da so začetne ocene pokazale, da je [[potres]] sprožil [[plaz]], ki je povzročil poplave.<ref>{{Cite web |title=Flash flood hits Rasuwa, damages hydropower projects and markets |url=https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/major-flood-damages-syabrubesi-hydropower-projects-in-rasuwa |access-date=2026-08-26 |website=The Kathmandu Post |language=English|date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827045338/https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/major-flood-damages-syabrubesi-hydropower-projects-in-rasuwa|archive-date=27 August 2026}}</ref> Nepalski uradniki so sprva menili, da je Lhende Khola morda blokiral plaz v Nepalu in je nastalo ledeniško jezero. Ujeta voda bi se nato sprostila, ko bi se zrušili drobir plazu, ki je tvoril jez, verjetno zaradi potresa.<ref name="kathmandupost">{{Cite web |title=Ice avalanche, debris lake may have triggered Bhotekoshi flood |url=https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/ice-avalanche-debris-lake-may-have-triggered-bhotekoshi-flood |access-date=2026-08-26 |website=The Kathmandu Post |language=English|date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053516/https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/ice-avalanche-debris-lake-may-have-triggered-bhotekoshi-flood|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref><ref name=":5">{{cite news |title=What triggered the catastrophic flood on the Nepal-Tibet border? |url=https://www.reuters.com/business/environment/what-triggered-catastrophic-flood-nepal-tibet-border-2026-08-26/ |access-date=26 August 2026 |date=26 August 2026|work=Reuters|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053605/https://www.reuters.com/business/environment/what-triggered-catastrophic-flood-nepal-tibet-border-2026-08-26/|archive-date=27 August 2026}}</ref> Morda je bila vpletena tudi poplava zaradi izbruha ledeniškega jezera.<ref name="kathmandupost"/> Tiskovni predstavnik Mednarodnega centra za integrirani razvoj gora je povedal, da se je po potresu, ki je povzročil poplavo, v reki Lhende Khola sprožil plaz.<ref name="168 dead">{{Cite news |date=2026-08-26 |title=More than 1,300 are missing in Nepal and Tibet after catastrophic floods caused by glacial collapse |url=https://apnews.com/article/climate-change-nepal-tibet-glacier-collapse-floods-61b592d428e4631add31ce052d0daf1f |access-date=2026-08-26 |publisher=|work=Associated Press|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827043057/https://apnews.com/article/climate-change-nepal-tibet-glacier-collapse-floods-61b592d428e4631add31ce052d0daf1f|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Analiza dolgoperiodičnih seizmičnih valov, ki jo je opravil Geološki zavod Združenih držav Amerike, pa je pokazala, da so bili skladni s [[zemeljski plaz|zemeljskim plazom]] in ne s potresom.<ref>{{cite news | title = Nepal flash floods: Increasing death toll, many missing; rescuers search for survivors – Live Updates | url= https://www.thehindu.com/news/international/nepal-flash-floods-increasing-death-toll-many-missing-rescuers-search-for-survivors-live-updates-august-27-2026/article71394802.ece | work = The Hindu | date= 27 August 2026 | access-date = 27 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054015/https://www.thehindu.com/news/international/nepal-flash-floods-increasing-death-toll-many-missing-rescuers-search-for-survivors-live-updates-august-27-2026/article71394802.ece|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Ta dogodek je meril magnitudo Ms5.2, udaril je ob 2.52 UTC (8.37 NPT; 10.52 CST) in je bil središče med Langtang Lirungom in narodnim parkom Langtang.<ref name=":2">{{cite anss|M 5.2 Landslide - 55 km NW of Kodāri̇̄, Nepal|2026|us7000tbwb|access-date=26 August 2026}}</ref> Kataklizmični obseg in hitrost bliskovite poplave sta bila takšna, da je vodilna hipoteza geomorfologov, da se je porušeni del [[ledenik]]a zrušil za več sto metrov in s hitrostjo udarca stalil led, posledična začetna poplava pa je povzročila premik vode navzdol.<ref>{{Cite news|url=https://www.wsj.com/world/asia/foreign-tourists-among-hundreds-missing-after-flash-floods-in-nepal-and-tibet-39e73ce7|title=Hundreds Missing, 157 Dead, as Likely Ice-Rock Cascade Triggers Floods in Nepal and Tibet|first1=Tripti|last1=Lahiri|first2=Krishna|last2=Pokharel|date=26 August 2026|publisher= The Wall Street Journal|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054241/https://www.wsj.com/world/asia/foreign-tourists-among-hundreds-missing-after-flash-floods-in-nepal-and-tibet-39e73ce7|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Skoraj takoj po zaznavi seizmičnih valov so se pojavili znaki močnega pretoka vode. Kombinacija dveh skoraj sočasnih signalov in pregled prvih satelitskih posnetkov sta raziskovalce pripeljala do zaključka, da je ledeni plaz dela ledenika, širokega 610 m, morda padel 1200 m in da je bil prav ta prelom približno 64 km severno od [[Katmandu]]ja morda odgovoren za sprožitev poplav.<ref>{{Cite news |last=Sands |first=Leo |date=26 August 2026 |title=Deadly Nepal Flood May Have Been Caused by 'Ice Avalanche,' Scientists Say |url=https://www.nytimes.com/2026/08/26/world/asia/nepal-flood-glacier-ice-avalanche.html |access-date=26 August 2026 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331 |quote=Smrtonosne poplave v Nepalu v sredo so verjetno vsaj delno sprožil ogromen kos ledu, ki se je odlomil z ledenika in se spustil tisoče metrov globoko v dolino, je pokazala začetna ocena skupine geologov in glaciologov. Pojav je znan kot ledeni plaz ... V sredo se je del ledu, širok približno 2000 metrov, čisto odlomil z ledenika, je dejal dr. Shugar, pri čemer je na dno doline poslal mešanico ledu in vode. Po njegovi oceni je del ledu padel z višine približno 5180 metrov in se spustil skoraj 4000 metrov.|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054345/https://www.nytimes.com/2026/08/26/world/asia/nepal-flood-glacier-ice-avalanche.html|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Satelitski posnetki prikazujejo porušitev ledenika.<ref>{{Cite web |last=Rowlatt |first=Justin |date= |title=Did climate change contribute to the glacier collapse? |url=https://www.bbc.com/news/live/c6y8mjmnpxv0t?post=asset:b6cc7fab-6794-4675-a1a1-f26c4ec44bdf#post}}</ref> Center za geoznanosti GFZ Helmholtz je zabeležil dogodek z magnitudo 4,4 približno sedem minut preden so časovno označeni posnetki CCTV pokazali, da je poplava dosegla Port Gyirong.<ref>{{Cite news |date=2026-08-26 |title=Hunderte Einheimische und Touristen nach Sturzflut in Nepal vermisst |trans-title=Hundreds of Locals and Tourists Missing After Flash Flood in Nepal |url=https://www.spiegel.de/ausland/nepal-hunderte-touristen-nach-sturzflut-vermisst-a-31da589a-af62-4b2b-982f-e7cb635e6456 |access-date=2026-08-27 |work=Der Spiegel |language=de |issn=2195-1349|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054528/https://www.spiegel.de/ausland/nepal-hunderte-touristen-nach-sturzflut-vermisst-a-31da589a-af62-4b2b-982f-e7cb635e6456|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web |last=Corp |first=Pelmorex |date=2026-08-26 |title=Devastating flash flood on Nepal-Tibet border kills nine, hundreds of tourists missing |url=https://www.theweathernetwork.com/en/news/weather/severe/devastating-flash-flood-on-nepal-tibet-border |access-date=2026-08-27 |website=The Weather Network |language=en|archive-url=|archive-date=|url-status=live}}</ref> == Žrtve == [[File:Mudslide at Gyirong Port 1.webm|thumb|Posnetki nadzornih kamer, ki prikazujejo poplavno vodo, ki uničuje Port Gyirong]] V Nepalu je bilo potrjenih najmanj 332 smrtnih žrtev, 910 drugih pa je pogrešanih.<ref name="BBC5">{{Cite web |last= |first= |last2= |first2= |last3= |first3= |last4= |first4= |last5= |first5= |last6= |first6= |date=2026-08-27 |title=Nepal-Tibet: More than 800 missing in Nepal as authorities say glacier collapse triggered flash flood |url=https://www.bbc.com/news/live/c6y8mjmnpxv0t |access-date=2026-08-27 |website=BBC News |language=en-GB}}</ref> Med pogrešanimi je najmanj 644 tujih turistov. Pogrešanih je najmanj 105 Indijcev in 37 Indijcev, ki niso rezidenti države.<ref name="indiatoday26a" /> Avstralski zunanji minister je dejal, da je najmanj 34 pogrešanih romarjev.<ref name="168 dead" /> Med pogrešanimi je najmanj 51 Malezijcev, 65 Američanov, 53 Ukrajincev, 35 Avstralcev, 33 Britancev in 24 Kanadčanov.<ref name=":3">{{Cite news |last=Sharma |first=Gopal |last2=Bajracharya |first2=Sahana |last3=Chitrakar |first3=Navesh |date=26 August 2026 |title=Rescuers search for survivors after devastating Nepal flood |url=https://www.reuters.com/business/environment/rescuers-search-survivors-after-devastating-nepal-flood-2026-08-27/ |access-date=27 August 2026 |work=Reuters}}</ref><ref>{{Cite news |date=2026-08-27 |title=Anthony Albanese says 34 Australians among hundreds of people missing in deadly Nepal flash floods |url=https://www.theguardian.com/australia-news/2026/aug/27/australian-tourists-reported-missing-nepal-tibet-floods |access-date=2026-08-27 |work=The Guardian |language=en-GB |issn=0261-3077}}</ref> Južnokorejsko zunanje ministrstvo je poročalo o devetih pogrešanih državljanih, ki so delali na gradbišču hidroelektrarne.<ref>{{cite web |title=(LEAD) Gov't sends emergency response team to Nepal over 9 missing S. Koreans after massive floods |url=https://en.yna.co.kr/view/AEN20260827001051315 |website=Yonhap News |access-date=27 August 2026|date=27 August 2026|last=Oh|first=Seok-min}}</ref> Pogrešani so bili tudi turisti iz Južne Afrike, Japonske in Nizozemske.<ref name="indiatoday26a">{{cite news |title=Nepal flash flood from Tibet leaves 17 dead, 105 Indians missing |url=https://www.indiatoday.in/world/story/nepal-flash-flood-tibet-rockslide-rasuwa-105-indians-missing-ptag-2980484-2026-08-26 |access-date=26 August 2026 |publisher= |date=26 August 2026|work=India Today}}</ref><ref name=":3" /> Pogrešanih je najmanj 26 policistov, 9 pripadnikov oboroženih policijskih sil, 44 pripadnikov nepalske vojske, carinikov in imigracijskih uradnikov.<ref>{{Cite web |date=2026-08-26 |title='राष्ट्रिय विपद्को अवस्था' : सरकारले रसुवा बाढीबारे के-के भनेको छ? |trans-title=The affected district will be declared a disaster area for three months, latest details of damage in Rasuwa floods |url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c8d3je7y4vqo |access-date=2026-08-27 |website=BBC News नेपाली |language=ne}}</ref> Kitajska državna radiotelevizija CCTV je poročala o 3 smrtnih žrtvah in 558 pogrešanih, vključno z 260 tujci, v okrožju Gyirong v avtonomni regiji Tibet,<ref name="168 dead" /><ref name="RU26a">{{cite web|last=Sharma|first=Gopal|date=26 August 2026|title=Nepal flash flood kills eight; damages roads, power projects|url=https://www.reuters.com/business/environment/nepal-flash-flood-washes-away-villages-project-sites-near-tibet-border-2026-08-26/|website=Reuters|access-date=26 August 2026}}</ref><ref>{{cite news|date=26 August 2026|url=https://www.am730.com.hk/%E4%B8%AD%E5%9C%8B/1049703/%E5%8F%97%E5%B0%BC%E6%B3%8A%E7%88%BE%E6%B3%A5%E7%9F%B3%E6%B5%81%E6%B3%A2%E5%8F%8A-%E8%A5%BF%E8%97%8F3%E6%AD%BB265%E4%BA%BA%E5%A4%B1%E8%81%AF|title=|work=[[am730]]|trans-title=Three Dead and 265 Missing in Tibet Following Nepal Mudslides|language=zh|script-title=zh: 受尼泊爾泥石流波及 西藏3死265人失聯|access-date=26 August 2026}}</ref> čeprav ni jasno, ali se te številke prekrivajo z nepalskimi. == Škoda == [[File:Landsat Nepal flood 2026-08-26.png|thumb|Satelitski posnetki posledic poplav iz Landsat 9]] Poplavna voda je dosegla naselja do 80 m nad gladino reke.<ref name=":1">{{Cite web |last1=Prasai |first1=Kamal |last2=Gautam |first2=Dinesh |date=2026-08-26 |title=Rasuwa flood leaves trail of destruction from Rasuwagadhi to Bidur |url=https://english.onlinekhabar.com/rasuwa-flood-in-pictures.html |access-date=2026-08-26 |website=Online Khabar |language=en-GB}}</ref> V Nuwakotu je poplavna voda prodrla na območja, vključno s Timurejem, Dhunchejem, Mailungom, Syafrubesijem, Betrawatijem, Trisulijem in Devighatom.<ref name="Ratopati" /> Local officials said that property damage was extensive; assessments were continuing.<ref name="Ratopati">{{Cite web |title=Flood Damages Property in Nuwakot Due to Rasuwa Border Overflow |url=http://english.ratopati.com/story/76358/nuwakot-cdo-says-there-has-been-a-lot-of-physical-damage |access-date=2026-08-26 |website=Ratopati |language=|date=26 August 2026}}</ref> Lokalni uradniki so povedali, da je bila materialna škoda obsežna; ocene se nadaljujejo. Direktor cestnega oddelka Bijaya Jaishi je poročal o začetni oceni, da je bila poškodovana cestna in mostna infrastruktura v višini 15 milijard rupij.<ref name=":4">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=रसुवा बाढी : सडक र पुलमा रु १५ अर्बभन्दा बढीको क्षति भएको प्रारम्भिक आकलन |trans-title=Initial assessment: Floods cause over Rs 15 billion in damage to roads and bridges |url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c1wxn9705gyo |access-date=2026-08-27 |website=BBC News नेपाली |language=ne}}</ref> Izjavil je, da je bilo poškodovanih 19 mostov in 40 kilometrov cest. V Nepalu so bila stanovanjska območja in infrastruktura, vključno s cestami, utrpela veliko škodo.[20] Uničen je bil carinski urad Rasuwagadhi. Odneslo je most, povezan s tržnico Trisuli.<ref name=":0">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=Hundreds missing and 98 dead as flash flood hits Nepal-Tibet border |url=https://www.bbc.com/news/articles/cx2zyerv2lmo |access-date=2026-08-26 |website=BBC News|first1=Phanindra|last1=Dahal|first2=Laura|last2=Bicker|language=en-GB}}</ref> Na kitajski strani so bili zaradi poplave prekinjeni dostop do cest, komunikacije in oskrba z električno energijo na območju Port Gyirong.[27][16] Mejni prehod naj bi bil ''popolnoma uničen''. Cesta, ki povezuje Syafrubesi in Rasuwagadhi, ki je bila po škodi zaradi poplav leta 2025 v obnovi, je bila dodatno poškodovana.<ref name=":4" /> Škoda na infrastrukturi za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije je prekinila oskrbo na prizadetih območjih. Nepalska elektroenergetska uprava je sporočila, da je bilo poškodovanih šest večjih hidroelektrarn in prenosnih objektov. Med njimi so Rasuwagadhi, Chilime, Trishuli 3A, 220 kV razdelilna postaja Trishuli 3B Hub, hidroelektrarna Trishuli in hidroelektrarna Devighat.<ref>{{cite web|date=26 August 2026|title=Rasuwa flood damages 6 major hydropower, transmission facilities, disrupts power supply|url=https://english.nepalnews.com/s/business/rasuwa-flood-damages-6-major-hydropower-transmission-facilities-disrupts-power-supply/|website=Nepal News|location=Kathmandu|access-date=26 August 2026}}</ref> == Odziv == Nepalska vlada je mobilizirala nepalsko vojsko, oborožene policijske sile in nepalsko policijo, ki so jih podpirali helikopterji in medicinske ekipe, da bi izvedli iskalne, reševalne in pomožne operacije.<ref name="Onlinekhabar">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=Flood leaves parts of Rasuwa and Nuwakot cut off |url=https://english.onlinekhabar.com/flood-rasuwa-and-nuwakot.html |access-date=2026-08-26 |language=en-GB|website=OnlineKhabar}}</ref><ref>{{Cite web |title=Rasuwa flashflood: NA teams, two choppers deployed for search, rescue |url=https://risingnepaldaily.com/news/85520 |access-date=2026-08-26 |website=The Rising Nepal|date=26 August 2026}}</ref> Nepalska vojska je poročala, da je bilo rešenih najmanj 88 ljudi. Po poplavah je nepalski cestni oddelek začel graditi montažne mostove ''bailey'', ki bodo nadomestili porušene mostove.<ref name=":4" /> Indijski premier [[Narendra Modi]] se je pogovarjal z nepalskim premierjem Balendro Shahom in izrazil sožalje zaradi izgube življenj, ki so jo povzročile poplave v Nepalu. Izrazil je solidarnost z nepalskim ljudstvom in ponovno potrdil podporo Indije med krizo. Modi je izjavil, da je Indija pripravljena Nepalu zagotoviti vso možno humanitarno pomoč, indijske ekipe pa so se z nepalskimi oblastmi usklajevale pri reševalnih in pomočnih akcijah. Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar je poročal, da je Indija 26. in 27. avgusta po zraku prepeljala 50 ton humanitarne pomoči in pomoči ob nesrečah, kot so nujne zaloge zdravil. Generalni sekretar Komunistične partije Tibeta [[Xi Jinping]] je pozval k nadaljnjim prizadevanjem za iskanje pogrešanih oseb in izboljšanju sistemov za spremljanje in opozarjanje na nesreče.<ref name="Xinhua">{{Cite web |title= |url=https://www.news.cn/politics/leaders/20260826/e73cdedcfa6e4384b15cebedc9a13378/c.html |website=Xinhua News Agency |date=2026-08-26 |access-date=2026-08-26 |language=zh-cn|trans-title=Xi Jinping Issues Important Instructions Regarding the Mudslide Disaster in Jilong County, Shigatse City, Tibet|script-title=zh:习近平对西藏日喀则市吉隆县遭受泥石流灾害作出重要指示}}</ref><ref>{{cite web|date=26 August 2026|title=Hundreds missing and many feared dead after massive flash flood hits Nepal-China border|url=https://edition.cnn.com/2026/08/26/asia/nepal-flooding-flood-intl|website=CNN |access-date=26 August 2026}}</ref> Vlada avtonomne regije Tibet je mobilizirala skoraj 800 reševalcev in 150 vozil ter pse iskalce in gliserje, da bi pomagali pri reševalnih prizadevanjih.<ref>{{Cite web |date=August 26, 2026 |title=Search for missing after Nepal-Tibet floods kill 165 |url=https://www.france24.com/en/live-news/20260826-nepal-floods-at-china-border-kill-8-cause-major-casualties-in-tibet |access-date=2026-08-27 |website=France 24 |language=en}}</ref> Aktivirana je bila Mednarodna listina o vesolju in večjih nesrečah, ki zagotavlja široko, čeprav pogojno, humanitarno satelitsko pokritost.<ref>{{Cite web|url=https://disasterscharter.org/activations/flood-in-nepal-activation-1052-|title=Flood in Nepal - Charter Activations & The International Charter: Space And Major Disasters|website=disasterscharter.org}}</ref> Ameriško zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo poslalo svetovalca za odzivanje na nesreče in zagotovilo 500.000 dolarjev pomoči. Generalni sekretar ZN [[Antonio Guterres]] je izjavil, da ekipe Združenih narodov in partnerji pošiljajo zaloge in osebje v podporo odzivu, ki ga vodi nepalska vlada. Premier Združenega kraljestva [[Andy Burnham]] je izjavil, da je Združeno kraljestvo obljubilo 5 milijonov funtov za podporo nepalski vladi in da bo storilo vse, kar je v njihovi moči, da bi pomagalo britanskim državljanom v Nepalu.<ref>{{Cite web |date=2026-08-27 |title=UK offers £5 million to Nepal following devastating flash flood |url=https://www.yahoo.com/news/world/articles/uk-offers-5-million-nepal-103327149.html |access-date=2026-08-27 |website=Yahoo News |language=en-US}}</ref> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Katastrofe v Nepalu]] [[Kategorija:Katastrofe na Kitajskem]] [[Kategorija:Naravne katastrofe]] [[Kategorija:Poplave]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2026]] 4euo5vbce81s1j0mqotn8rjn31jues0 6743646 6743602 2026-08-27T20:43:13Z Pinky sl 2932 pp ref, dp št. žrtev 6743646 wikitext text/x-wiki {{Current disaster|date=August 2026}} {{Infobox event | name = Poplave kitajsko nepalski meji (2026) | image = Mudslide at Gyirong Port 2.webm | image_caption = Poplava je prizadela mejni prehod Gyirong na meji med Kitajsko in Nepalom | date = {{start date|2026|08|26|df=y}} | location = {{ubl |okrožji Rasuwa in Nuwakot, [[Nepal]] |okrožje Gyirong, [[Avtonomna pokrajina Tibet]], [[LR Kitajska]] }} | type = hudourniška [[poplava]] | deaths = 392+{{efn|{{hlist|389 v Nepalu<ref name = "NepalNews389"/>|3 na Kitajskem<ref name = "ReutersHundreds"/>}}}} <!--IF YOU UPDATE THESE NUMBERS MAKE SURE TO CITE THEM--> | missing = 1468+{{efn|{{hlist|910 v Nepalu|558 na Kitajskem<ref name = "WaPoRescuers"/>}}}} <!--IF YOU UPDATE THESE NUMBERS MAKE SURE TO CITE THEM--> | cause = zrušitev ledenika ali ledopad (prva poročila) | property_damage = hidroelektrarne, hiše, mostovi, ceste, jezovi, podjetja in vladne pisarne }} Zjutraj 26. avgusta 2026 je niz hudourniških poplav ob reki Trisuli{{efn|name="Bhotekoshi"|Zgornji del reke [[Trisuli]] v Nepalu je znan tudi kot reka Bhotekoshi; večja reka 65 km vzhodneje, prav tako imenovana Bhotekoshi, ni bila prizadeta.}} prizadel na desetine naselij v nepalskih okrožjih Rasuwa in Nuwakot. Poplave so prizadele tudi območje mejnega prehoda Port Gyirong na meji med [[LR Kitajska|Kitajsko]] in [[Nepal]]om, ki je pomemben prehod za čezmejno trgovino in turizem. Hudourniške poplave in blatni plazovi so povzročili ogromno škodo na naseljenih območjih, z najmanj 332 potrjenimi smrtnimi žrtvami v Nepalu in 3 na Kitajskem. Oblasti so izdale opozorila pred poplavami za skupnosti ob rekah v okrožjih Rasuwa, Nuwakot, Dhading, Gorkha in Chitwan. Dogodek je bil tako množičen, da so ga zaznali seizmometri po vsem svetu.<ref name=":2" /> == Ozadje == [[File:River in Rasuwa.JPG|thumb|left|Reka Bhotekoshi (levo) in reka Lhende Khola (desno); mejni most Miteri je v gradnji (2013)]] Reki Trisuli se pridruži Lhende Khola (znana tudi kot reka Lende), ki izvira v okrožju Gyirong v avtonomni pokrajini Tibet na Kitajskem, preden teče mimo Dhuncheja, dolvodno od katerega je del rečnega sistema Trisuli.<ref>{{cite news|date=26 August 2026|title=रसुवामा भीषण बाढी, मुग्लिङसम्म सतर्कता|url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c3wjp107jy9o|trans-title=Heavy flood in Rasuwa, alert up to Muglin |language=ne|publisher=BBC|access-date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827045156/https://www.bbc.com/nepali/articles/c3wjp107jy9o|archive-date=27 August 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Two teenagers, 13 and 14, among 33 UK nationals missing in Nepal floods |url=https://www.bbc.com/news/articles/cnvlde5075no |website=BBC |access-date=27 August 2026 |date=27 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053510/https://www.bbc.com/news/articles/cnvlde5075no|archive-date=27 August 2026|url-status=live|last=Goldsmith|first=Adam|last2=Atkinson|first2=Simon}}</ref> == Vzrok == Oblasti še niso ugotovile dokončnega vzroka za poplavo. Nepalski zunanji minister Shisir Khanal je dejal, da so začetne ocene pokazale, da je [[potres]] sprožil [[plaz]], ki je povzročil poplave.<ref>{{Cite web |title=Flash flood hits Rasuwa, damages hydropower projects and markets |url=https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/major-flood-damages-syabrubesi-hydropower-projects-in-rasuwa |access-date=2026-08-26 |website=The Kathmandu Post |language=en|date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827045338/https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/major-flood-damages-syabrubesi-hydropower-projects-in-rasuwa|archive-date=27 August 2026}}</ref> Nepalski uradniki so sprva menili, da je Lhende Khola morda blokiral plaz v Nepalu in je nastalo ledeniško jezero. Ujeta voda bi se nato sprostila, ko bi se zrušili drobir plazu, ki je tvoril jez, verjetno zaradi potresa.<ref name="kathmandupost">{{Cite web |title=Ice avalanche, debris lake may have triggered Bhotekoshi flood |url=https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/ice-avalanche-debris-lake-may-have-triggered-bhotekoshi-flood |access-date=2026-08-26 |website=The Kathmandu Post |language=en|date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053516/https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/ice-avalanche-debris-lake-may-have-triggered-bhotekoshi-flood|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref><ref name=":5">{{cite news |title=What triggered the catastrophic flood on the Nepal-Tibet border? |url=https://www.reuters.com/business/environment/what-triggered-catastrophic-flood-nepal-tibet-border-2026-08-26/ |access-date=26 August 2026 |date=26 August 2026|work=Reuters|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053605/https://www.reuters.com/business/environment/what-triggered-catastrophic-flood-nepal-tibet-border-2026-08-26/|archive-date=27 August 2026}}</ref> Morda je bila vpletena tudi poplava zaradi izbruha ledeniškega jezera.<ref name="kathmandupost"/> Tiskovni predstavnik Mednarodnega centra za integrirani razvoj gora je povedal, da se je po potresu, ki je povzročil poplavo, v reki Lhende Khola sprožil plaz.<ref name="168 dead">{{Cite news |date=2026-08-26 |title=More than 1,300 are missing in Nepal and Tibet after catastrophic floods caused by glacial collapse |url=https://apnews.com/article/climate-change-nepal-tibet-glacier-collapse-floods-61b592d428e4631add31ce052d0daf1f |access-date=2026-08-26 |publisher=|work=Associated Press|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827043057/https://apnews.com/article/climate-change-nepal-tibet-glacier-collapse-floods-61b592d428e4631add31ce052d0daf1f|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Analiza dolgoperiodičnih seizmičnih valov, ki jo je opravil Geološki zavod Združenih držav Amerike, pa je pokazala, da so bili skladni s [[zemeljski plaz|zemeljskim plazom]] in ne s potresom.<ref>{{cite news | title = Nepal flash floods: Increasing death toll, many missing; rescuers search for survivors – Live Updates | url= https://www.thehindu.com/news/international/nepal-flash-floods-increasing-death-toll-many-missing-rescuers-search-for-survivors-live-updates-august-27-2026/article71394802.ece | work = The Hindu | date= 27 August 2026 | access-date = 27 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054015/https://www.thehindu.com/news/international/nepal-flash-floods-increasing-death-toll-many-missing-rescuers-search-for-survivors-live-updates-august-27-2026/article71394802.ece|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Ta dogodek je meril magnitudo Ms5.2, udaril je ob 2.52 UTC (8.37 NPT; 10.52 CST) in je bil središče med Langtang Lirungom in narodnim parkom Langtang.<ref name=":2">{{cite anss|M 5.2 Landslide - 55 km NW of Kodāri̇̄, Nepal|2026|us7000tbwb|access-date=26 August 2026}}</ref> Kataklizmični obseg in hitrost bliskovite poplave sta bila takšna, da je vodilna hipoteza geomorfologov, da se je porušeni del [[ledenik]]a zrušil za več sto metrov in s hitrostjo udarca stalil led, posledična začetna poplava pa je povzročila premik vode navzdol.<ref>{{Cite news|url=https://www.wsj.com/world/asia/foreign-tourists-among-hundreds-missing-after-flash-floods-in-nepal-and-tibet-39e73ce7|title=Hundreds Missing, 157 Dead, as Likely Ice-Rock Cascade Triggers Floods in Nepal and Tibet|first1=Tripti|last1=Lahiri|first2=Krishna|last2=Pokharel|date=26 August 2026|publisher= The Wall Street Journal|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054241/https://www.wsj.com/world/asia/foreign-tourists-among-hundreds-missing-after-flash-floods-in-nepal-and-tibet-39e73ce7|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Skoraj takoj po zaznavi seizmičnih valov so se pojavili znaki močnega pretoka vode. Kombinacija dveh skoraj sočasnih signalov in pregled prvih satelitskih posnetkov sta raziskovalce pripeljala do zaključka, da je ledeni plaz dela ledenika, širokega 610 m, morda padel 1200 m in da je bil prav ta prelom približno 64 km severno od [[Katmandu]]ja morda odgovoren za sprožitev poplav.<ref>{{Cite news |last=Sands |first=Leo |date=26 August 2026 |title=Deadly Nepal Flood May Have Been Caused by 'Ice Avalanche,' Scientists Say |url=https://www.nytimes.com/2026/08/26/world/asia/nepal-flood-glacier-ice-avalanche.html |access-date=26 August 2026 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331 |quote=Smrtonosne poplave v Nepalu v sredo so verjetno vsaj delno sprožil ogromen kos ledu, ki se je odlomil z ledenika in se spustil tisoče metrov globoko v dolino, je pokazala začetna ocena skupine geologov in glaciologov. Pojav je znan kot ledeni plaz ... V sredo se je del ledu, širok približno 2000 metrov, čisto odlomil z ledenika, je dejal dr. Shugar, pri čemer je na dno doline poslal mešanico ledu in vode. Po njegovi oceni je del ledu padel z višine približno 5180 metrov in se spustil skoraj 4000 metrov.|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054345/https://www.nytimes.com/2026/08/26/world/asia/nepal-flood-glacier-ice-avalanche.html|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Satelitski posnetki prikazujejo porušitev ledenika.<ref>{{Cite web |last=Rowlatt |first=Justin |date= |title=Did climate change contribute to the glacier collapse? |url=https://www.bbc.com/news/live/c6y8mjmnpxv0t?post=asset:b6cc7fab-6794-4675-a1a1-f26c4ec44bdf#post}}</ref> Center za geoznanosti GFZ Helmholtz je zabeležil dogodek z magnitudo 4,4 približno sedem minut preden so časovno označeni posnetki CCTV pokazali, da je poplava dosegla Port Gyirong.<ref>{{Cite news |date=2026-08-26 |title=Hunderte Einheimische und Touristen nach Sturzflut in Nepal vermisst |trans-title=Hundreds of Locals and Tourists Missing After Flash Flood in Nepal |url=https://www.spiegel.de/ausland/nepal-hunderte-touristen-nach-sturzflut-vermisst-a-31da589a-af62-4b2b-982f-e7cb635e6456 |access-date=2026-08-27 |work=Der Spiegel |language=de |issn=2195-1349|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054528/https://www.spiegel.de/ausland/nepal-hunderte-touristen-nach-sturzflut-vermisst-a-31da589a-af62-4b2b-982f-e7cb635e6456|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web |last=Corp |first=Pelmorex |date=2026-08-26 |title=Devastating flash flood on Nepal-Tibet border kills nine, hundreds of tourists missing |url=https://www.theweathernetwork.com/en/news/weather/severe/devastating-flash-flood-on-nepal-tibet-border |access-date=2026-08-27 |website=The Weather Network |language=en|archive-url=|archive-date=|url-status=live}}</ref> == Žrtve == [[File:Mudslide at Gyirong Port 1.webm|thumb|Posnetki nadzornih kamer, ki prikazujejo poplavno vodo, ki uničuje Port Gyirong]] V Nepalu je bilo potrjenih najmanj 389 smrtnih žrtev, 910 drugih pa je pogrešanih.<ref name = "NepalNews389">{{Cite web |title=Bhote Koshi flood: Death toll reaches 389 |url=https://english.nepalnews.com/s/nation/bhote-koshi-flood-death-toll-reaches-389/ |access-date=2026-08-27 |website=Nepal News |language=en}}</ref><ref name = "ReutersHundreds">{{Cite news |last=Sharma |first=Gopal |last2=Bajracharya |first2=Sahana |last3=Chitrakar |first3=Navesh |date=August 27, 2026 |title=Hundreds killed, more than 1,000 missing in Nepal and China after Himalayan flood |url=https://www.reuters.com/business/environment/rescuers-search-survivors-after-devastating-nepal-flood-2026-08-27/ |access-date=2026-08-27 |work=Reuters}}</ref><ref name = "WaPoRescuers">{{Cite news |last=Walsh |first=Aoife |date=2026-08-27 |title=Rescuers race to find survivors after Himalayan floods kill at least 300 |url=https://www.washingtonpost.com/world/2026/08/27/flash-floods-nepal-china-border-kill-least-270-people/ |access-date=2026-08-27 |work=The Washington Post |language=en-US |issn=0190-8286}}</ref> Med pogrešanimi je najmanj 668 tujih turistov iz 34 držav.<ref>{{Cite web |last=Dahal |first=Gopal |date=August 27, 2026 |title=Bhote Koshi flood leaves 668 tourists out of contact |url=https://english.nepalnews.com/s/travel-tourism/bhote-koshi-flood-leaves-668-tourists-out-of-contact/ |access-date=2026-08-27 |website=Nepal News |language=en}}</ref> Med pogrešanimi je bilo vsaj 178 Indijcev, 65 Američanov, 53 Ukrajincev, 51 Malezijcev, 35 Avstralcev, 33 Britancev in 24 Kanadčanov.<ref name=":8">{{Cite web |date=2026-08-27 |title=हालसम्म सम्पर्क बाहिर रहेका पर्यटकको सङ्ख्या ६४४, कुन देशका कति? |trans-title=As of now, the number of tourists who have been out of contact is 644; how many from each country? |url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c6245pdqe99o |access-date=2026-08-27 |website=BBC News नेपाली |language=ne}}</ref> Poročali so o 127 pogrešanih domačih nepalskih turistih.<ref name=":8" /> Južnokorejsko zunanje ministrstvo je poročalo o devetih pogrešanih državljanih, ki so delali na gradbišču hidroelektrarne.<ref>{{cite web |title=(LEAD) Gov't sends emergency response team to Nepal over 9 missing S. Koreans after massive floods |url=https://en.yna.co.kr/view/AEN20260827001051315 |website=Yonhap News |access-date=27 August 2026|date=27 August 2026|last=Oh|first=Seok-min}}</ref> Poročali so tudi o pogrešanih turistih iz Belorusije, Belgije, Bolgarije, Finske, Francije, Nemčije, Madžarske, Italije, Irske, Izraela, Japonske, Kazahstana, Latvije, Litve, Nizozemske, Filipinov, Portugalske, Rusije, Srbije, Singapurja, Južne Afrike, Španije, Švedske in Švice.<ref name=":8" /> Poročali so o najmanj 28 pogrešanih policistih, 13 pripadnikih oboroženih policijskih sil, 44 pripadnikih nepalske vojske, 15 zaposlenih na carinskem uradu in 4 zaposlenih na uradu za priseljevanje<ref name=":9">{{Cite web |last= |first= |date=2026-08-27 |title=Bhotekoshi flash flood: 258 bodies recovered |url=https://thehimalayantimes.com/nepal/bhotekoshi-flash-flood-258-bodies-recovered |access-date=2026-08-27 |website=The Himalayan Times |language=en}}</ref> Kitajska državna radiotelevizija CCTV je poročala o 3 smrtnih žrtvah in 558 pogrešanih, vključno z 260 tujci, v okrožju Gyirong v avtonomni regiji Tibet,<ref name="168 dead" /><ref name="RU26a">{{cite web|last=Sharma|first=Gopal|date=26 August 2026|title=Nepal flash flood kills eight; damages roads, power projects|url=https://www.reuters.com/business/environment/nepal-flash-flood-washes-away-villages-project-sites-near-tibet-border-2026-08-26/|website=Reuters|access-date=26 August 2026}}</ref><ref>{{cite news|date=26 August 2026|url=https://www.am730.com.hk/%E4%B8%AD%E5%9C%8B/1049703/%E5%8F%97%E5%B0%BC%E6%B3%8A%E7%88%BE%E6%B3%A5%E7%9F%B3%E6%B5%81%E6%B3%A2%E5%8F%8A-%E8%A5%BF%E8%97%8F3%E6%AD%BB265%E4%BA%BA%E5%A4%B1%E8%81%AF|title=|work=[[am730]]|trans-title=Three Dead and 265 Missing in Tibet Following Nepal Mudslides|language=zh|script-title=zh: 受尼泊爾泥石流波及 西藏3死265人失聯|access-date=26 August 2026}}</ref> čeprav ni jasno, ali se te številke prekrivajo z nepalskimi. == Škoda == [[File:Landsat Nepal flood 2026-08-26.png|thumb|Satelitski posnetki posledic poplav iz Landsat 9]] Poplavna voda je dosegla naselja do 80 m nad gladino reke.<ref name=":1">{{Cite web |last1=Prasai |first1=Kamal |last2=Gautam |first2=Dinesh |date=2026-08-26 |title=Rasuwa flood leaves trail of destruction from Rasuwagadhi to Bidur |url=https://english.onlinekhabar.com/rasuwa-flood-in-pictures.html |access-date=2026-08-26 |website=Online Khabar |language=en-GB}}</ref> V Nuwakotu je poplavna voda prodrla na območja, vključno s Timurejem, Dhunchejem, Mailungom, Syafrubesijem, Betrawatijem, Trisulijem in Devighatom.<ref name="Ratopati" /> Local officials said that property damage was extensive; assessments were continuing.<ref name="Ratopati">{{Cite web |title=Flood Damages Property in Nuwakot Due to Rasuwa Border Overflow |url=http://english.ratopati.com/story/76358/nuwakot-cdo-says-there-has-been-a-lot-of-physical-damage |access-date=2026-08-26 |website=Ratopati |language=|date=26 August 2026}}</ref> Lokalni uradniki so povedali, da je bila materialna škoda obsežna; ocene se nadaljujejo. Direktor cestnega oddelka Bijaya Jaishi je poročal o začetni oceni, da je bila poškodovana cestna in mostna infrastruktura v višini 15 milijard rupij.<ref name=":4">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=रसुवा बाढी : सडक र पुलमा रु १५ अर्बभन्दा बढीको क्षति भएको प्रारम्भिक आकलन |trans-title=Initial assessment: Floods cause over Rs 15 billion in damage to roads and bridges |url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c1wxn9705gyo |access-date=2026-08-27 |website=BBC News नेपाली |language=ne}}</ref> Izjavil je, da je bilo poškodovanih 19 mostov in 40 kilometrov cest. V Nepalu so bila stanovanjska območja in infrastruktura, vključno s cestami, utrpela veliko škodo.[20] Uničen je bil carinski urad Rasuwagadhi. Odneslo je most, povezan s tržnico Trisuli.<ref name=":0">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=Hundreds missing and 98 dead as flash flood hits Nepal-Tibet border |url=https://www.bbc.com/news/articles/cx2zyerv2lmo |access-date=2026-08-26 |website=BBC News|first1=Phanindra|last1=Dahal|first2=Laura|last2=Bicker|language=en-GB}}</ref> Na kitajski strani so bili zaradi poplave prekinjeni dostop do cest, komunikacije in oskrba z električno energijo na območju Port Gyirong.[27][16] Mejni prehod naj bi bil ''popolnoma uničen''. Cesta, ki povezuje Syafrubesi in Rasuwagadhi, ki je bila po škodi zaradi poplav leta 2025 v obnovi, je bila dodatno poškodovana.<ref name=":4" /> Škoda na infrastrukturi za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije je prekinila oskrbo na prizadetih območjih. Nepalska elektroenergetska uprava je sporočila, da je bilo poškodovanih šest večjih hidroelektrarn in prenosnih objektov. Med njimi so Rasuwagadhi, Chilime, Trishuli 3A, 220 kV razdelilna postaja Trishuli 3B Hub, hidroelektrarna Trishuli in hidroelektrarna Devighat.<ref>{{cite web|date=26 August 2026|title=Rasuwa flood damages 6 major hydropower, transmission facilities, disrupts power supply|url=https://english.nepalnews.com/s/business/rasuwa-flood-damages-6-major-hydropower-transmission-facilities-disrupts-power-supply/|website=Nepal News|location=Kathmandu|access-date=26 August 2026}}</ref> == Odziv == Nepalska vlada je mobilizirala nepalsko vojsko, oborožene policijske sile in nepalsko policijo, ki so jih podpirali helikopterji in medicinske ekipe, da bi izvedli iskalne, reševalne in pomožne operacije.<ref name="Onlinekhabar">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=Flood leaves parts of Rasuwa and Nuwakot cut off |url=https://english.onlinekhabar.com/flood-rasuwa-and-nuwakot.html |access-date=2026-08-26 |language=en-GB|website=OnlineKhabar}}</ref><ref>{{Cite web |title=Rasuwa flashflood: NA teams, two choppers deployed for search, rescue |url=https://risingnepaldaily.com/news/85520 |access-date=2026-08-26 |website=The Rising Nepal|date=26 August 2026}}</ref> Nepalska vojska je poročala, da je bilo rešenih najmanj 88 ljudi. Po poplavah je nepalski cestni oddelek začel graditi montažne mostove ''bailey'', ki bodo nadomestili porušene mostove.<ref name=":4" /> Indijski premier [[Narendra Modi]] se je pogovarjal z nepalskim premierjem Balendro Shahom in izrazil sožalje zaradi izgube življenj, ki so jo povzročile poplave v Nepalu. Izrazil je solidarnost z nepalskim ljudstvom in ponovno potrdil podporo Indije med krizo. Modi je izjavil, da je Indija pripravljena Nepalu zagotoviti vso možno humanitarno pomoč, indijske ekipe pa so se z nepalskimi oblastmi usklajevale pri reševalnih in pomočnih akcijah. Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar je poročal, da je Indija 26. in 27. avgusta po zraku prepeljala 50 ton humanitarne pomoči in pomoči ob nesrečah, kot so nujne zaloge zdravil. Generalni sekretar Komunistične partije Tibeta [[Xi Jinping]] je pozval k nadaljnjim prizadevanjem za iskanje pogrešanih oseb in izboljšanju sistemov za spremljanje in opozarjanje na nesreče.<ref name="Xinhua">{{Cite web |title= |url=https://www.news.cn/politics/leaders/20260826/e73cdedcfa6e4384b15cebedc9a13378/c.html |website=Xinhua News Agency |date=2026-08-26 |access-date=2026-08-26 |language=zh-cn|trans-title=Xi Jinping Issues Important Instructions Regarding the Mudslide Disaster in Jilong County, Shigatse City, Tibet|script-title=zh:习近平对西藏日喀则市吉隆县遭受泥石流灾害作出重要指示}}</ref><ref>{{cite web|date=26 August 2026|title=Hundreds missing and many feared dead after massive flash flood hits Nepal-China border|url=https://edition.cnn.com/2026/08/26/asia/nepal-flooding-flood-intl|website=CNN |access-date=26 August 2026}}</ref> Vlada avtonomne regije Tibet je mobilizirala skoraj 800 reševalcev in 150 vozil ter pse iskalce in gliserje, da bi pomagali pri reševalnih prizadevanjih.<ref>{{Cite web |date=August 26, 2026 |title=Search for missing after Nepal-Tibet floods kill 165 |url=https://www.france24.com/en/live-news/20260826-nepal-floods-at-china-border-kill-8-cause-major-casualties-in-tibet |access-date=2026-08-27 |website=France 24 |language=en}}</ref> Aktivirana je bila Mednarodna listina o vesolju in večjih nesrečah, ki zagotavlja široko, čeprav pogojno, humanitarno satelitsko pokritost.<ref>{{Cite web|url=https://disasterscharter.org/activations/flood-in-nepal-activation-1052-|title=Flood in Nepal - Charter Activations & The International Charter: Space And Major Disasters|website=disasterscharter.org}}</ref> Ameriško zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo poslalo svetovalca za odzivanje na nesreče in zagotovilo 500.000 dolarjev pomoči. Generalni sekretar ZN [[Antonio Guterres]] je izjavil, da ekipe Združenih narodov in partnerji pošiljajo zaloge in osebje v podporo odzivu, ki ga vodi nepalska vlada.<ref name=":0" /><ref name=":3">{{Cite news |last1=Sharma |first1=Gopal |last2=Bajracharya |first2=Sahana |last3=Chitrakar |first3=Navesh |date=26 August 2026 |title=Rescuers search for survivors after devastating Nepal flood |url=https://www.reuters.com/business/environment/rescuers-search-survivors-after-devastating-nepal-flood-2026-08-27/ |access-date=27 August 2026 |work=Reuters}}</ref> Premier Združenega kraljestva [[Andy Burnham]] je izjavil, da je Združeno kraljestvo obljubilo 5 milijonov funtov za podporo nepalski vladi in da bo storilo vse, kar je v njihovi moči, da bi pomagalo britanskim državljanom v Nepalu.<ref>{{Cite news |date=August 27, 2026 |title=Global aid heads to Nepal after devastating flash flood |url=https://www.reuters.com/world/china/global-aid-heads-nepal-after-devastating-flash-flood-2026-08-27/ |access-date=2026-08-27 |work=Reuters |language=en-US}}</ref> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Katastrofe v Nepalu]] [[Kategorija:Katastrofe na Kitajskem]] [[Kategorija:Naravne katastrofe]] [[Kategorija:Poplave]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2026]] d6anbg4rb0qy9etp0jmt1fbmhbqzmi5 6743650 6743646 2026-08-27T20:47:44Z Pinky sl 2932 /* Škoda */ pp ref 6743650 wikitext text/x-wiki {{Current disaster|date=August 2026}} {{Infobox event | name = Poplave kitajsko nepalski meji (2026) | image = Mudslide at Gyirong Port 2.webm | image_caption = Poplava je prizadela mejni prehod Gyirong na meji med Kitajsko in Nepalom | date = {{start date|2026|08|26|df=y}} | location = {{ubl |okrožji Rasuwa in Nuwakot, [[Nepal]] |okrožje Gyirong, [[Avtonomna pokrajina Tibet]], [[LR Kitajska]] }} | type = hudourniška [[poplava]] | deaths = 392+{{efn|{{hlist|389 v Nepalu<ref name = "NepalNews389"/>|3 na Kitajskem<ref name = "ReutersHundreds"/>}}}} <!--IF YOU UPDATE THESE NUMBERS MAKE SURE TO CITE THEM--> | missing = 1468+{{efn|{{hlist|910 v Nepalu|558 na Kitajskem<ref name = "WaPoRescuers"/>}}}} <!--IF YOU UPDATE THESE NUMBERS MAKE SURE TO CITE THEM--> | cause = zrušitev ledenika ali ledopad (prva poročila) | property_damage = hidroelektrarne, hiše, mostovi, ceste, jezovi, podjetja in vladne pisarne }} Zjutraj 26. avgusta 2026 je niz hudourniških poplav ob reki Trisuli{{efn|name="Bhotekoshi"|Zgornji del reke [[Trisuli]] v Nepalu je znan tudi kot reka Bhotekoshi; večja reka 65 km vzhodneje, prav tako imenovana Bhotekoshi, ni bila prizadeta.}} prizadel na desetine naselij v nepalskih okrožjih Rasuwa in Nuwakot. Poplave so prizadele tudi območje mejnega prehoda Port Gyirong na meji med [[LR Kitajska|Kitajsko]] in [[Nepal]]om, ki je pomemben prehod za čezmejno trgovino in turizem. Hudourniške poplave in blatni plazovi so povzročili ogromno škodo na naseljenih območjih, z najmanj 332 potrjenimi smrtnimi žrtvami v Nepalu in 3 na Kitajskem. Oblasti so izdale opozorila pred poplavami za skupnosti ob rekah v okrožjih Rasuwa, Nuwakot, Dhading, Gorkha in Chitwan. Dogodek je bil tako množičen, da so ga zaznali seizmometri po vsem svetu.<ref name=":2" /> == Ozadje == [[File:River in Rasuwa.JPG|thumb|left|Reka Bhotekoshi (levo) in reka Lhende Khola (desno); mejni most Miteri je v gradnji (2013)]] Reki Trisuli se pridruži Lhende Khola (znana tudi kot reka Lende), ki izvira v okrožju Gyirong v avtonomni pokrajini Tibet na Kitajskem, preden teče mimo Dhuncheja, dolvodno od katerega je del rečnega sistema Trisuli.<ref>{{cite news|date=26 August 2026|title=रसुवामा भीषण बाढी, मुग्लिङसम्म सतर्कता|url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c3wjp107jy9o|trans-title=Heavy flood in Rasuwa, alert up to Muglin |language=ne|publisher=BBC|access-date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827045156/https://www.bbc.com/nepali/articles/c3wjp107jy9o|archive-date=27 August 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Two teenagers, 13 and 14, among 33 UK nationals missing in Nepal floods |url=https://www.bbc.com/news/articles/cnvlde5075no |website=BBC |access-date=27 August 2026 |date=27 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053510/https://www.bbc.com/news/articles/cnvlde5075no|archive-date=27 August 2026|url-status=live|last=Goldsmith|first=Adam|last2=Atkinson|first2=Simon}}</ref> == Vzrok == Oblasti še niso ugotovile dokončnega vzroka za poplavo. Nepalski zunanji minister Shisir Khanal je dejal, da so začetne ocene pokazale, da je [[potres]] sprožil [[plaz]], ki je povzročil poplave.<ref>{{Cite web |title=Flash flood hits Rasuwa, damages hydropower projects and markets |url=https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/major-flood-damages-syabrubesi-hydropower-projects-in-rasuwa |access-date=2026-08-26 |website=The Kathmandu Post |language=en|date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827045338/https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/major-flood-damages-syabrubesi-hydropower-projects-in-rasuwa|archive-date=27 August 2026}}</ref> Nepalski uradniki so sprva menili, da je Lhende Khola morda blokiral plaz v Nepalu in je nastalo ledeniško jezero. Ujeta voda bi se nato sprostila, ko bi se zrušili drobir plazu, ki je tvoril jez, verjetno zaradi potresa.<ref name="kathmandupost">{{Cite web |title=Ice avalanche, debris lake may have triggered Bhotekoshi flood |url=https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/ice-avalanche-debris-lake-may-have-triggered-bhotekoshi-flood |access-date=2026-08-26 |website=The Kathmandu Post |language=en|date=26 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053516/https://kathmandupost.com/national/2026/08/26/ice-avalanche-debris-lake-may-have-triggered-bhotekoshi-flood|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref><ref name=":5">{{cite news |title=What triggered the catastrophic flood on the Nepal-Tibet border? |url=https://www.reuters.com/business/environment/what-triggered-catastrophic-flood-nepal-tibet-border-2026-08-26/ |access-date=26 August 2026 |date=26 August 2026|work=Reuters|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827053605/https://www.reuters.com/business/environment/what-triggered-catastrophic-flood-nepal-tibet-border-2026-08-26/|archive-date=27 August 2026}}</ref> Morda je bila vpletena tudi poplava zaradi izbruha ledeniškega jezera.<ref name="kathmandupost"/> Tiskovni predstavnik Mednarodnega centra za integrirani razvoj gora je povedal, da se je po potresu, ki je povzročil poplavo, v reki Lhende Khola sprožil plaz.<ref name="168 dead">{{Cite news |date=2026-08-26 |title=More than 1,300 are missing in Nepal and Tibet after catastrophic floods caused by glacial collapse |url=https://apnews.com/article/climate-change-nepal-tibet-glacier-collapse-floods-61b592d428e4631add31ce052d0daf1f |access-date=2026-08-26 |publisher=|work=Associated Press|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827043057/https://apnews.com/article/climate-change-nepal-tibet-glacier-collapse-floods-61b592d428e4631add31ce052d0daf1f|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Analiza dolgoperiodičnih seizmičnih valov, ki jo je opravil Geološki zavod Združenih držav Amerike, pa je pokazala, da so bili skladni s [[zemeljski plaz|zemeljskim plazom]] in ne s potresom.<ref>{{cite news | title = Nepal flash floods: Increasing death toll, many missing; rescuers search for survivors – Live Updates | url= https://www.thehindu.com/news/international/nepal-flash-floods-increasing-death-toll-many-missing-rescuers-search-for-survivors-live-updates-august-27-2026/article71394802.ece | work = The Hindu | date= 27 August 2026 | access-date = 27 August 2026|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054015/https://www.thehindu.com/news/international/nepal-flash-floods-increasing-death-toll-many-missing-rescuers-search-for-survivors-live-updates-august-27-2026/article71394802.ece|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Ta dogodek je meril magnitudo Ms5.2, udaril je ob 2.52 UTC (8.37 NPT; 10.52 CST) in je bil središče med Langtang Lirungom in narodnim parkom Langtang.<ref name=":2">{{cite anss|M 5.2 Landslide - 55 km NW of Kodāri̇̄, Nepal|2026|us7000tbwb|access-date=26 August 2026}}</ref> Kataklizmični obseg in hitrost bliskovite poplave sta bila takšna, da je vodilna hipoteza geomorfologov, da se je porušeni del [[ledenik]]a zrušil za več sto metrov in s hitrostjo udarca stalil led, posledična začetna poplava pa je povzročila premik vode navzdol.<ref>{{Cite news|url=https://www.wsj.com/world/asia/foreign-tourists-among-hundreds-missing-after-flash-floods-in-nepal-and-tibet-39e73ce7|title=Hundreds Missing, 157 Dead, as Likely Ice-Rock Cascade Triggers Floods in Nepal and Tibet|first1=Tripti|last1=Lahiri|first2=Krishna|last2=Pokharel|date=26 August 2026|publisher= The Wall Street Journal|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054241/https://www.wsj.com/world/asia/foreign-tourists-among-hundreds-missing-after-flash-floods-in-nepal-and-tibet-39e73ce7|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Skoraj takoj po zaznavi seizmičnih valov so se pojavili znaki močnega pretoka vode. Kombinacija dveh skoraj sočasnih signalov in pregled prvih satelitskih posnetkov sta raziskovalce pripeljala do zaključka, da je ledeni plaz dela ledenika, širokega 610 m, morda padel 1200 m in da je bil prav ta prelom približno 64 km severno od [[Katmandu]]ja morda odgovoren za sprožitev poplav.<ref>{{Cite news |last=Sands |first=Leo |date=26 August 2026 |title=Deadly Nepal Flood May Have Been Caused by 'Ice Avalanche,' Scientists Say |url=https://www.nytimes.com/2026/08/26/world/asia/nepal-flood-glacier-ice-avalanche.html |access-date=26 August 2026 |work=The New York Times |language=en-US |issn=0362-4331 |quote=Smrtonosne poplave v Nepalu v sredo so verjetno vsaj delno sprožil ogromen kos ledu, ki se je odlomil z ledenika in se spustil tisoče metrov globoko v dolino, je pokazala začetna ocena skupine geologov in glaciologov. Pojav je znan kot ledeni plaz ... V sredo se je del ledu, širok približno 2000 metrov, čisto odlomil z ledenika, je dejal dr. Shugar, pri čemer je na dno doline poslal mešanico ledu in vode. Po njegovi oceni je del ledu padel z višine približno 5180 metrov in se spustil skoraj 4000 metrov.|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054345/https://www.nytimes.com/2026/08/26/world/asia/nepal-flood-glacier-ice-avalanche.html|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref> Satelitski posnetki prikazujejo porušitev ledenika.<ref>{{Cite web |last=Rowlatt |first=Justin |date= |title=Did climate change contribute to the glacier collapse? |url=https://www.bbc.com/news/live/c6y8mjmnpxv0t?post=asset:b6cc7fab-6794-4675-a1a1-f26c4ec44bdf#post}}</ref> Center za geoznanosti GFZ Helmholtz je zabeležil dogodek z magnitudo 4,4 približno sedem minut preden so časovno označeni posnetki CCTV pokazali, da je poplava dosegla Port Gyirong.<ref>{{Cite news |date=2026-08-26 |title=Hunderte Einheimische und Touristen nach Sturzflut in Nepal vermisst |trans-title=Hundreds of Locals and Tourists Missing After Flash Flood in Nepal |url=https://www.spiegel.de/ausland/nepal-hunderte-touristen-nach-sturzflut-vermisst-a-31da589a-af62-4b2b-982f-e7cb635e6456 |access-date=2026-08-27 |work=Der Spiegel |language=de |issn=2195-1349|archive-url=https://web.archive.org/web/20260827054528/https://www.spiegel.de/ausland/nepal-hunderte-touristen-nach-sturzflut-vermisst-a-31da589a-af62-4b2b-982f-e7cb635e6456|archive-date=27 August 2026|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web |last=Corp |first=Pelmorex |date=2026-08-26 |title=Devastating flash flood on Nepal-Tibet border kills nine, hundreds of tourists missing |url=https://www.theweathernetwork.com/en/news/weather/severe/devastating-flash-flood-on-nepal-tibet-border |access-date=2026-08-27 |website=The Weather Network |language=en|archive-url=|archive-date=|url-status=live}}</ref> == Žrtve == [[File:Mudslide at Gyirong Port 1.webm|thumb|Posnetki nadzornih kamer, ki prikazujejo poplavno vodo, ki uničuje Port Gyirong]] V Nepalu je bilo potrjenih najmanj 389 smrtnih žrtev, 910 drugih pa je pogrešanih.<ref name = "NepalNews389">{{Cite web |title=Bhote Koshi flood: Death toll reaches 389 |url=https://english.nepalnews.com/s/nation/bhote-koshi-flood-death-toll-reaches-389/ |access-date=2026-08-27 |website=Nepal News |language=en}}</ref><ref name = "ReutersHundreds">{{Cite news |last=Sharma |first=Gopal |last2=Bajracharya |first2=Sahana |last3=Chitrakar |first3=Navesh |date=August 27, 2026 |title=Hundreds killed, more than 1,000 missing in Nepal and China after Himalayan flood |url=https://www.reuters.com/business/environment/rescuers-search-survivors-after-devastating-nepal-flood-2026-08-27/ |access-date=2026-08-27 |work=Reuters}}</ref><ref name = "WaPoRescuers">{{Cite news |last=Walsh |first=Aoife |date=2026-08-27 |title=Rescuers race to find survivors after Himalayan floods kill at least 300 |url=https://www.washingtonpost.com/world/2026/08/27/flash-floods-nepal-china-border-kill-least-270-people/ |access-date=2026-08-27 |work=The Washington Post |language=en-US |issn=0190-8286}}</ref> Med pogrešanimi je najmanj 668 tujih turistov iz 34 držav.<ref>{{Cite web |last=Dahal |first=Gopal |date=August 27, 2026 |title=Bhote Koshi flood leaves 668 tourists out of contact |url=https://english.nepalnews.com/s/travel-tourism/bhote-koshi-flood-leaves-668-tourists-out-of-contact/ |access-date=2026-08-27 |website=Nepal News |language=en}}</ref> Med pogrešanimi je bilo vsaj 178 Indijcev, 65 Američanov, 53 Ukrajincev, 51 Malezijcev, 35 Avstralcev, 33 Britancev in 24 Kanadčanov.<ref name=":8">{{Cite web |date=2026-08-27 |title=हालसम्म सम्पर्क बाहिर रहेका पर्यटकको सङ्ख्या ६४४, कुन देशका कति? |trans-title=As of now, the number of tourists who have been out of contact is 644; how many from each country? |url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c6245pdqe99o |access-date=2026-08-27 |website=BBC News नेपाली |language=ne}}</ref> Poročali so o 127 pogrešanih domačih nepalskih turistih.<ref name=":8" /> Južnokorejsko zunanje ministrstvo je poročalo o devetih pogrešanih državljanih, ki so delali na gradbišču hidroelektrarne.<ref>{{cite web |title=(LEAD) Gov't sends emergency response team to Nepal over 9 missing S. Koreans after massive floods |url=https://en.yna.co.kr/view/AEN20260827001051315 |website=Yonhap News |access-date=27 August 2026|date=27 August 2026|last=Oh|first=Seok-min}}</ref> Poročali so tudi o pogrešanih turistih iz Belorusije, Belgije, Bolgarije, Finske, Francije, Nemčije, Madžarske, Italije, Irske, Izraela, Japonske, Kazahstana, Latvije, Litve, Nizozemske, Filipinov, Portugalske, Rusije, Srbije, Singapurja, Južne Afrike, Španije, Švedske in Švice.<ref name=":8" /> Poročali so o najmanj 28 pogrešanih policistih, 13 pripadnikih oboroženih policijskih sil, 44 pripadnikih nepalske vojske, 15 zaposlenih na carinskem uradu in 4 zaposlenih na uradu za priseljevanje<ref name=":9">{{Cite web |last= |first= |date=2026-08-27 |title=Bhotekoshi flash flood: 258 bodies recovered |url=https://thehimalayantimes.com/nepal/bhotekoshi-flash-flood-258-bodies-recovered |access-date=2026-08-27 |website=The Himalayan Times |language=en}}</ref> Kitajska državna radiotelevizija CCTV je poročala o 3 smrtnih žrtvah in 558 pogrešanih, vključno z 260 tujci, v okrožju Gyirong v avtonomni regiji Tibet,<ref name="168 dead" /><ref name="RU26a">{{cite web|last=Sharma|first=Gopal|date=26 August 2026|title=Nepal flash flood kills eight; damages roads, power projects|url=https://www.reuters.com/business/environment/nepal-flash-flood-washes-away-villages-project-sites-near-tibet-border-2026-08-26/|website=Reuters|access-date=26 August 2026}}</ref><ref>{{cite news|date=26 August 2026|url=https://www.am730.com.hk/%E4%B8%AD%E5%9C%8B/1049703/%E5%8F%97%E5%B0%BC%E6%B3%8A%E7%88%BE%E6%B3%A5%E7%9F%B3%E6%B5%81%E6%B3%A2%E5%8F%8A-%E8%A5%BF%E8%97%8F3%E6%AD%BB265%E4%BA%BA%E5%A4%B1%E8%81%AF|title=|work=[[am730]]|trans-title=Three Dead and 265 Missing in Tibet Following Nepal Mudslides|language=zh|script-title=zh: 受尼泊爾泥石流波及 西藏3死265人失聯|access-date=26 August 2026}}</ref> čeprav ni jasno, ali se te številke prekrivajo z nepalskimi. == Škoda == [[File:Landsat Nepal flood 2026-08-26.png|thumb|Satelitski posnetki posledic poplav iz Landsat 9]] Poplavna voda je dosegla naselja do 80 m nad gladino reke.<ref name=":1">{{Cite web |last1=Prasai |first1=Kamal |last2=Gautam |first2=Dinesh |date=2026-08-26 |title=Rasuwa flood leaves trail of destruction from Rasuwagadhi to Bidur |url=https://english.onlinekhabar.com/rasuwa-flood-in-pictures.html |access-date=2026-08-26 |website=Online Khabar |language=en-GB}}</ref> V Nuwakotu je poplavna voda prodrla na območja, vključno s Timurejem, Dhunchejem, Mailungom, Syafrubesijem, Betrawatijem, Trisulijem in Devighatom.<ref name="Ratopati" /> Local officials said that property damage was extensive; assessments were continuing.<ref name="Ratopati">{{Cite web |title=Flood Damages Property in Nuwakot Due to Rasuwa Border Overflow |url=http://english.ratopati.com/story/76358/nuwakot-cdo-says-there-has-been-a-lot-of-physical-damage |access-date=2026-08-26 |website=Ratopati |language=|date=26 August 2026}}</ref> Lokalni uradniki so povedali, da je bila materialna škoda obsežna; ocene se nadaljujejo. Direktor cestnega oddelka Bijaya Jaishi je poročal o začetni oceni, da je bila poškodovana cestna in mostna infrastruktura v višini 15 milijard rupij.<ref name=":4">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=रसुवा बाढी : सडक र पुलमा रु १५ अर्बभन्दा बढीको क्षति भएको प्रारम्भिक आकलन |trans-title=Initial assessment: Floods cause over Rs 15 billion in damage to roads and bridges |url=https://www.bbc.com/nepali/articles/c1wxn9705gyo |access-date=2026-08-27 |website=BBC News नेपाली |language=ne}}</ref> Izjavil je, da je bilo poškodovanih 19 mostov in 40 kilometrov cest. V Nepalu so bila stanovanjska območja in infrastruktura, vključno s cestami, utrpela veliko škodo.<ref name="RU26a" /><ref name="Ratopati">{{Cite web |title=Flood Damages Property in Nuwakot Due to Rasuwa Border Overflow |url=http://english.ratopati.com/story/76358/nuwakot-cdo-says-there-has-been-a-lot-of-physical-damage |access-date=2026-08-26 |website=Ratopati |language=|date=26 August 2026}}</ref> Uničen je bil carinski urad Rasuwagadhi.<ref name=":1" /> Odneslo je most, povezan s tržnico Trisuli.<ref name=":0">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=Hundreds missing and 98 dead as flash flood hits Nepal-Tibet border |url=https://www.bbc.com/news/articles/cx2zyerv2lmo |access-date=2026-08-26 |website=BBC News|first1=Phanindra|last1=Dahal|first2=Laura|last2=Bicker|language=en-GB}}</ref> Na kitajski strani so bili zaradi poplave prekinjeni dostop do cest, komunikacije in oskrba z električno energijo na območju Port Gyirong.[27][16] Mejni prehod naj bi bil ''popolnoma uničen''. Cesta, ki povezuje Syafrubesi in Rasuwagadhi, ki je bila po škodi zaradi poplav leta 2025 v obnovi, je bila dodatno poškodovana.<ref name=":4" /> Škoda na infrastrukturi za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije je prekinila oskrbo na prizadetih območjih. Nepalska elektroenergetska uprava je sporočila, da je bilo poškodovanih šest večjih hidroelektrarn in prenosnih objektov. Med njimi so Rasuwagadhi, Chilime, Trishuli 3A, 220 kV razdelilna postaja Trishuli 3B Hub, hidroelektrarna Trishuli in hidroelektrarna Devighat.<ref>{{cite web|date=26 August 2026|title=Rasuwa flood damages 6 major hydropower, transmission facilities, disrupts power supply|url=https://english.nepalnews.com/s/business/rasuwa-flood-damages-6-major-hydropower-transmission-facilities-disrupts-power-supply/|website=Nepal News|location=Kathmandu|access-date=26 August 2026}}</ref> == Odziv == Nepalska vlada je mobilizirala nepalsko vojsko, oborožene policijske sile in nepalsko policijo, ki so jih podpirali helikopterji in medicinske ekipe, da bi izvedli iskalne, reševalne in pomožne operacije.<ref name="Onlinekhabar">{{Cite web |date=2026-08-26 |title=Flood leaves parts of Rasuwa and Nuwakot cut off |url=https://english.onlinekhabar.com/flood-rasuwa-and-nuwakot.html |access-date=2026-08-26 |language=en-GB|website=OnlineKhabar}}</ref><ref>{{Cite web |title=Rasuwa flashflood: NA teams, two choppers deployed for search, rescue |url=https://risingnepaldaily.com/news/85520 |access-date=2026-08-26 |website=The Rising Nepal|date=26 August 2026}}</ref> Nepalska vojska je poročala, da je bilo rešenih najmanj 88 ljudi. Po poplavah je nepalski cestni oddelek začel graditi montažne mostove ''bailey'', ki bodo nadomestili porušene mostove.<ref name=":4" /> Indijski premier [[Narendra Modi]] se je pogovarjal z nepalskim premierjem Balendro Shahom in izrazil sožalje zaradi izgube življenj, ki so jo povzročile poplave v Nepalu. Izrazil je solidarnost z nepalskim ljudstvom in ponovno potrdil podporo Indije med krizo. Modi je izjavil, da je Indija pripravljena Nepalu zagotoviti vso možno humanitarno pomoč, indijske ekipe pa so se z nepalskimi oblastmi usklajevale pri reševalnih in pomočnih akcijah. Indijski minister za zunanje zadeve S. Jaishankar je poročal, da je Indija 26. in 27. avgusta po zraku prepeljala 50 ton humanitarne pomoči in pomoči ob nesrečah, kot so nujne zaloge zdravil. Generalni sekretar Komunistične partije Tibeta [[Xi Jinping]] je pozval k nadaljnjim prizadevanjem za iskanje pogrešanih oseb in izboljšanju sistemov za spremljanje in opozarjanje na nesreče.<ref name="Xinhua">{{Cite web |title= |url=https://www.news.cn/politics/leaders/20260826/e73cdedcfa6e4384b15cebedc9a13378/c.html |website=Xinhua News Agency |date=2026-08-26 |access-date=2026-08-26 |language=zh-cn|trans-title=Xi Jinping Issues Important Instructions Regarding the Mudslide Disaster in Jilong County, Shigatse City, Tibet|script-title=zh:习近平对西藏日喀则市吉隆县遭受泥石流灾害作出重要指示}}</ref><ref>{{cite web|date=26 August 2026|title=Hundreds missing and many feared dead after massive flash flood hits Nepal-China border|url=https://edition.cnn.com/2026/08/26/asia/nepal-flooding-flood-intl|website=CNN |access-date=26 August 2026}}</ref> Vlada avtonomne regije Tibet je mobilizirala skoraj 800 reševalcev in 150 vozil ter pse iskalce in gliserje, da bi pomagali pri reševalnih prizadevanjih.<ref>{{Cite web |date=August 26, 2026 |title=Search for missing after Nepal-Tibet floods kill 165 |url=https://www.france24.com/en/live-news/20260826-nepal-floods-at-china-border-kill-8-cause-major-casualties-in-tibet |access-date=2026-08-27 |website=France 24 |language=en}}</ref> Aktivirana je bila Mednarodna listina o vesolju in večjih nesrečah, ki zagotavlja široko, čeprav pogojno, humanitarno satelitsko pokritost.<ref>{{Cite web|url=https://disasterscharter.org/activations/flood-in-nepal-activation-1052-|title=Flood in Nepal - Charter Activations & The International Charter: Space And Major Disasters|website=disasterscharter.org}}</ref> Ameriško zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo poslalo svetovalca za odzivanje na nesreče in zagotovilo 500.000 dolarjev pomoči. Generalni sekretar ZN [[Antonio Guterres]] je izjavil, da ekipe Združenih narodov in partnerji pošiljajo zaloge in osebje v podporo odzivu, ki ga vodi nepalska vlada.<ref name=":0" /><ref name=":3">{{Cite news |last1=Sharma |first1=Gopal |last2=Bajracharya |first2=Sahana |last3=Chitrakar |first3=Navesh |date=26 August 2026 |title=Rescuers search for survivors after devastating Nepal flood |url=https://www.reuters.com/business/environment/rescuers-search-survivors-after-devastating-nepal-flood-2026-08-27/ |access-date=27 August 2026 |work=Reuters}}</ref> Premier Združenega kraljestva [[Andy Burnham]] je izjavil, da je Združeno kraljestvo obljubilo 5 milijonov funtov za podporo nepalski vladi in da bo storilo vse, kar je v njihovi moči, da bi pomagalo britanskim državljanom v Nepalu.<ref>{{Cite news |date=August 27, 2026 |title=Global aid heads to Nepal after devastating flash flood |url=https://www.reuters.com/world/china/global-aid-heads-nepal-after-devastating-flash-flood-2026-08-27/ |access-date=2026-08-27 |work=Reuters |language=en-US}}</ref> == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Katastrofe v Nepalu]] [[Kategorija:Katastrofe na Kitajskem]] [[Kategorija:Naravne katastrofe]] [[Kategorija:Poplave]] [[Kategorija:Katastrofe leta 2026]] 81uw90rklet3vyo087wzlp12xyd9f1q Poplave v Nepalu (2026) 0 607897 6743477 2026-08-27T12:18:46Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Poplave v Nepalu (2026)]] na [[Poplave kitajsko nepalski meji (2026)]] 6743477 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Poplave kitajsko nepalski meji (2026)]] l00r4t9dyn8vk4ajmkofjt5tdg26azu 6743511 6743477 2026-08-27T13:53:38Z Yerpo 8417 pnp 6743511 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)]] 91zd1r6sylmihgk5ar8dc4ynaw6d0o8 Baileyjev most 0 607898 6743497 2026-08-27T13:23:33Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6743497 wikitext text/x-wiki {{infobox bridge type | image = Bailey Bridge La Reunion.jpg | image_title = Baileyjev most na cesti Route de Cilaos (N5), Réunion, severno od Ilet Furcy | sibling_names = Most Callender-Hamilton | span_range = kratek | descendent_names = Mabeyjev logistični podporni most, Srednje nosilni most, ekstra širok Bailey most, Acrow 700XS, Mabey Universal, Mabey Compact 100 in 200. | carries = Pešci, cestna vozila, železniška vozila | material = [[les]], [[jeklo]] | movable = Ne | design = nizek | falsework = brez }} '''Baileyjev most''' je vrsta prenosnega, montažnega mostu s paličastimi nosilci. Razvili so ga Britanci v letih 1940–1941 za vojaško uporabo med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] in so ga pogosto uporabljale britanske, kanadske in ameriške vojaške inženirske enote. Baileyjev most ima prednost, da za montažo ne potrebuje posebnega orodja ali težke opreme. Leseni in jekleni elementi mostu so bili dovolj majhni in lahki, da so jih lahko prevažali s tovornjaki in ročno dvigovali na mesto brez uporabe žerjava. Ti mostovi so bili dovolj močni, da so lahko prevažali tanke. Baileyjevi mostovi se še vedno pogosto uporabljajo v gradbenih projektih in za zagotavljanje začasnih prehodov za pešce in vozila. == Zgodovina == [[File:Christchurch, Stanpit Marsh - geograph.org.uk - 1705320.jpg|thumb|upright=1.3|Prototip mostu Bailey v močvirju Stanpit v Dorsetu]] [[File:Bailey Bridge.tif|thumb|upright=1.3|Bailey most na preizkušnjah v Christchurchu v Dorsetu]] Donald Bailey je bil javni uslužbenec v britanskem vojnem ministrstvu, ki se je hobijem ukvarjal z modelnimi mostovi.<ref name=":0">{{cite news| url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1985-05-07-mn-11177-story.html| title=Sir Donald Bailey, WW II Engineer, Dies| agency=Times Wire Services| date=1985-05-07| newspaper=Los Angeles Times| access-date=2018-09-19| language=en-US| issn=0458-3035| quote="He sketched the original design for the Bailey Bridge on the back of an envelope as he was being driven to a meeting of Royal Engineers to debate the failure of existing portable bridges"}}</ref> Pred vojno leta 1936 je predlagal zgodnji prototip mostu Bailey,{{Sfn|Harpur|1991|p=3}} vendar ideja ni bila uresničena.{{Sfn|Joshi|2008|p=29}} Bailey je leta 1940 na hrbtni strani ovojnice narisal prvotni predlog za most.<ref name=":0" />{{Sfn|Harpur|1991|p=4}} Ministrstvo za oskrbo je 14. februarja 1941 zahtevalo, da Bailey do 1. maja dokonča prototip v polni velikosti.{{Sfn|Harpur|1991|p=31}} Delo na mostu je bilo končano s posebno podporo Ralpha Freemana.{{Sfn|Harpur|1991|p=37}} Zasnova je bila preizkušena v eksperimentalnem mostnem obratu (EBE) v Christchurchu v Dorsetu,{{Sfn|Joshi|2008|p=29}}<ref name=":1" /> z več deli podjetja Braithwaite & Co.,{{Sfn|Harpur|1991|p=38–41}} od decembra 1940 do leta 1941. Prvi prototip je bil preizkušen leta 1941.{{Sfn|Joshi|2008|p=29}}<ref name=":1">{{cite web| url=https://www.bbc.co.uk/history/ww2peopleswar/stories/42/a2697942.shtml| title=WW2 People's War – The Sappers Story| website=BBC| access-date=2018-09-19}}</ref> Za prve teste je bil most položen čez polje, približno 0,61 m nad tlemi, in več tankov Mark V je bilo napolnjenih z surovim železom in zloženih drug na drugega.{{Sfn|Harpur|1991|p=38-41}} Prototip tega je bil uporabljen za premostitev kanala Mother Siller's, ki seka bližnje močvirje Stanpit, območje močvirja ob sotočju reke Avon in reke Stour. Tam ostaja delujoč most.<ref>{{cite web| url=http://www.hengistbury-head.co.uk/stanpit.htm|title=Stanpit Marsh and Nature Reserve| website=Hengistbury Head| archive-url=https://web.archive.org/web/20160325122537/http://hengistbury-head.co.uk/hengistbury-head-stanpit.php| archive-date=March 25, 2016| access-date=2011-09-27}}</ref> Polna proizvodnja se je začela julija 1941. Pri izdelavi mostu je sodelovalo na tisoče delavcev in več kot 650 podjetij, vključno z Littlewoods, proizvodnja pa se je sčasoma povečala na 25.000 mostnih panelov na mesec.{{Sfn|Harpur|1991|p=|pp=48–50}} Prvi Baileyjevi mostovi so bili v vojaški uporabi do decembra 1941,{{Sfn|Joshi|2008|p=30}} Mostovi v drugih formatih so bili začasno zgrajeni za prečkanje reke Avon in Stour na bližnjih travnikih. Po uspešnem razvoju in testiranju je most začel uporabljati Korpus kraljevih inženirjev in je bil prvič uporabljen v Severni Afriki leta 1942.<ref name="Caney">{{cite book| url=https://archive.org/details/stevencaneysulti00cane| url-access=registration| title=Steven Caney's Ultimate Building Book| last=Caney| first=Steven| publisher=Running Press|year=2006| isbn=978-0-7624-0409-4| page=[https://archive.org/details/stevencaneysulti00cane/page/188 188]|access-date=2011-09-11}}</ref> Prvotna zasnova je kršila patent za most Callender-Hamilton. Projektant tega mostu, A. M. Hamilton, je uspešno vložil prijavo pri Kraljevi komisiji za nagrade izumiteljem. Baileyjev most je bil lažje zgrajen, vendar manj prenosen kot Hamiltonov most.<ref>{{cite news| title=Bridge Claim By General 'Used As Basis For Bailey Design'| date=26 July 1955| newspaper=The Times| page=4| location=London}}</ref><ref>{{cite book| url=https://books.google.com/books?id=HGUI4ZYVnIUC&pg=PA22| title=Nature's Oracle: The Life and Work of W.D.Hamilton|last1=Segerstrale| first1=Ullica| last2=Segerstråle| first2=Ullica Christina Olofsdotter| date=2013-02-28| publisher=OUP| location=Oxford| isbn=978-0-1986-0727-4| language=en}}</ref> Hamiltonu je vojno ministrstvo leta 1936 podelilo 4000 funtov za uporabo njegovih zgodnjih mostov, Kraljeva komisija za nagrade izumiteljem pa mu je leta 1954 podelila 10.000 funtov za uporabo njegovih poznejših mostov, predvsem v Aziji. Generalpodpolkovnik Sir Giffard Le Quesne Martel je prejel 500 funtov za kršitev zasnove svojega mostu s škatlastimi nosilci, mostu Martel.{{Sfn|Harpur|1991|p=113}} Bailey je bil kasneje za svoj izum povišan v viteza in prejel 12.000 funtov.{Sfn|Harpur|1991|p=108}} === Uporaba v drugi svetovni vojni === [[file:The British Army in Italy, 1944 TR2612.jpg|thumb|upright=1.3|Zavezniški vojaški promet prečka Baileyjev most, ki prečka poškodovan del zidanega ločnega mostu. Hkrati lokalni delavci obnavljajo prvotni most. Italija 1944]] Prvi delujoči Baileyjev most med drugo svetovno vojno je zgradila 237. poljska četa R.E. čez reko Medjerda blizu Medjez el Bab v Tuniziji v noči na 26. november 1942.{{Sfn|Harpur|1991|p=69}} Prvi Baileyjev most, zgrajen pod ognjem, so v Leonforteju zgradili člani 3. poljske čete Kraljevih kanadskih inženirjev.<ref>{{cite web |title=Bailey Bridge Primer |url=https://cmea-agmc.ca/sites/default/files/bailey_bridge_primer_v2_0.pdf |website=Canadian Military Engineers}}</ref> Američani so kmalu sprejeli tehniko Baileyjevega mostu in jo poimenovali ''Portable Panel Bridge'' (Prenosni panelni most). V začetku leta 1942 je Inženirski korpus ameriške vojske sprva oddal pogodbe podjetjem Detroit Steel Products Company, American Elevator Company in Commercial Shearing and Stamping Company, kasneje pa še nekaterim drugim.{{Sfn|Harpur|1991|p=87}} Baileyjev most je ponudil rešitev za problem uničevanja mostov s strani nemške in italijanske vojske med umikom. Do konca vojne sta ameriška 5. armada in britanska 8. armada samo na Siciliji in v Italiji zgradili več kot 3000 Baileyjevih mostov, skupno več kot 89 km mostov s povprečno dolžino 30 m. En Bailey, zgrajen za zamenjavo mostu čez reko Sangro v Italiji, je imel razpon 343 m. Drug na reki Chindwin v Burmi je imel razpon 352 m.<ref>{{cite book| title=Defeat Into Victory| last=Slim| first=William|publisher=Macmillan| location=London| year=1986| url=https://archive.org/details/defeatintovictor0000slim/page/366/mode/2up?q=%22bailey+bridge%22| isbn=978-0-3334-0956-5| page=366}}</ref> Tako dolgi mostovi so zahtevali podporo s stebri ali pontoni.<ref name="warillustrated">{{cite journal| date=January 19, 1945| title=How the Army's Amazing Bailey Bridge is Built| url=http://www.thewarillustrated.info/198/how-the-armys-amazing-bailey-bridge-is-built.asp| archive-url=https://web.archive.org/web/20080403095316/http://www.thewarillustrated.info/198/how-the-armys-amazing-bailey-bridge-is-built.asp| url-status=usurped| archive-date=April 3, 2008| journal=The War Illustrated| volume=8| issue=198| page=564| access-date=2011-09-11}}</ref> Številni mostovi so bili na voljo do leta 1944 za [[Operacija Overlord|dan D]], ko se je proizvodnja pospešila. ZDA so prav tako licencirale zasnovo in začele hitro gradnjo za lastno uporabo. Baileyjev most, ki so ga leta 1945 čez reko [[Ren]] pri Reesu v Nemčiji zgradili kraljevi kanadski inženirji, so poimenovali ''Blackfriars Bridge'' in je bil s 555 m vključno z klančinami na obeh koncih takrat najdaljši Baileyjev most, kar jih je bilo kdaj koli zgrajenih.<ref name="CMEA">{{cite web| url=https://cmea-agmc.ca/heritage-moment/blackfriars-bridge-longest-bailey-bridge-world| title=Blackfriars Bridge – Longest Bailey Bridge in the World| website=Canadian Military Engineers Association| access-date=12 November 2017}}</ref> Skupno je bilo pri gradnji več kot 320 km mostov, ki so tehtali 500.000 ton oziroma 700.000 premostitvenih panelov med vojno, vključenih več kot 600 podjetij. V Italiji je bilo zgrajenih vsaj 2500 Baileyjevih mostov, drugje pa še 2000.{{Sfn|Joshi|2008|p=30}}{{Sfn|Harpur|1991|p=|pp=48–50}} Feldmaršal Bernard Montgomery je leta 1947 zapisal: {{quote|Baileyjev most je izjemno prispeval k koncu druge svetovne vojne. Kar zadeva moje lastne operacije z 8. armado v Italiji in 21. armadno skupino v severozahodni Evropi, nikoli ne bi mogel ohraniti hitrosti in tempa napredovanja brez velikih zalog Baileyjevih mostov.<ref>{{cite web |url=http://www.mabey.com/bailey.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20070615101506/http://www.mabey.com/bailey.html |publisher=Mabey Bridge and Shore |title=Bailey Bridge |archive-date=2007-06-15 |access-date=2011-09-11}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.btinternet.com/~ian.a.paterson/equipotheritems.htm |title=Other Equipment Used By The 7th Armoured Division |website=History of the British 7th Armoured Division |access-date=2025-11-14 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20100813232737/http://www.btinternet.com/~ian.a.paterson/equipotheritems.htm |archive-date=August 13, 2010}}</ref>}} === Povojna uporaba === Izstrelitveni stolp Skylark v Woomeri je bil zgrajen iz komponent Baileyjevega mostu.<ref>{{cite book| url=https://books.google.com/books?id=bqQsjc3BwZkC&pg=PA25| title=History of British Space Science| last1=Massie| first1=Harrie| last2=Robins| first2=M. O.| date=1986-02-27| publisher=Cambridge University Press| isbn=978-0-5213-0783-3| language=en}}</ref> V letih takoj po drugi svetovni vojni je Komisija za hidroelektrarne Ontario kupila ogromne količine vojnih presežkov Baileyjevih mostov od kanadske korporacije za vojna sredstva. Komisija je mostove uporabila v poslovni stavbi.<ref>{{cite magazine| url=https://books.google.com/books?id=1tgDAAAAMBAJ&pg=PA125|title=Bailey Bridge Becomes Office Building| magazine=Popular Mechanics| page=125| date=May 1948| language=en}}</ref><ref>{{cite web |url=https://books.google.com/books?id=-U4jAQAAMAAJ |title=Electric Light and Power |date=16 February 1955 |language=en}}</ref> V hidroelektrarni je bilo uporabljenih več kot 200.000 ton mostov.{{Sfn|Harpur|1991|p=106}} Vlada Ontaria je bila nekaj let po drugi svetovni vojni največji lastnik komponent mostov Bailey. Po drugi svetovni vojni in zlasti po orkanu Hazel leta 1954 so bili nekateri mostovi uporabljeni za gradnjo nadomestnih mostov na območju Toronta:<ref>{{cite news |url=https://www.toronto.com/news-story/6900026-stories-from-rouge-park-canadian-military-builds-baily-bridge-to-get-traffic-moving-after-hurricane-hazel/ |title=STORIES FROM ROUGE PARK: Canadian military builds Baily Bridge to get traffic moving after Hurricane Hazel |last=Noonan |first=Larry |date=2016-10-11 |newspaper=Toronto Star |access-date=2018-11-02 |language=en-CA}}</ref> *Most Bailey na 16. aveniji okoli leta 1945 *Most Bailey na Lake Shore Boulevard je bil zgrajen leta 1952 za ​​Ontario Hydro *Stari most Bailey na Finch Avenue, ki ga je zgradil 2. polk polkovnih inženirjev, je zadnji, ki je še vedno v uporabi.<ref>{{cite news |url=https://nowtoronto.com/news/story.cfm?content=160327&archive=27,9,2007 |title=Best of Toronto: Cityscape |date=November 2007 |work=NOW Magazine |archive-url=https://web.archive.org/web/20120210071316/https://nowtoronto.com/news/story.cfm?content=160327&archive=27,9,2007 |archive-date=February 10, 2012}}</ref> Najdaljši Baileyjev most je bil dan v uporabo oktobra 1975. Ta 788 metrov dolg dvopasovni most je prečkal reko Derwent pri [[Hobart]]u v [[Avstralija|Avstraliji]].<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=BAFjduDQUfQC|title=Journals and Printed Papers of the Parliament of Tasmania|date=1977|publisher=Government Printer|language=en}}</ref> Baileyjev most je bil v uporabi do zaključka rekonstrukcije mostu Tasman 8. oktobra 1977.<ref>{{Cite web |url=http://www.abs.gov.au/Ausstats/abs@.nsf/0/7a88395760718555ca256c32002417ba?OpenDocument |title=Feature Article – The Tasman bridge (Feature Article) |date=2002-09-13 |website=Tasmanian Year Book, 2000 |language=en |access-date=2018-11-02}}</ref> Baileyjevi mostovi se redno uporabljajo po vsem svetu, zlasti kot premostitev v oddaljenih regijah. Leta 2018 je indijska vojska postavila tri nove brvi na cesti Elphinstone Road, železniški postaji za primestne potnike v Mumbaju, ter na cesti Currey Road in Ambivli. Te so bile postavljene hitro kot odgovor na stampedo nekaj mesecev prej, v katerem je umrlo 23 ljudi.<ref>{{Cite news|url=http://www.timesnownews.com/india/article/elphinstone-road-mumbai-foot-over-bridge-indian-army-stampede-currey-road-ambiivli-piyush-goyal-devendra-fadnavis-flower-vendor/202752|title=Built by the Army, Elphinstone Road foot-overbridge inaugurated by a flower vendor|date=27 February 2018|newspaper=The Times of India}}</ref> Inženirski korpus ameriške vojske uporablja mostove Bailey pri gradbenih projektih, vključno z mostom za nujno nadomestno uporabo na avtocesti Hana na [[Havaji]]h.<ref>{{Cite news|url=https://www.newburyportnews.com/news/local_news/officials-focus-on-design-of-bridge-over-artichoke-reservoir/article_d75bb0ef-7cb3-54ea-9f8e-230e972dae05.html|title=Officials focus on design of bridge over Artichoke Reservoir|author=Jennifer Solis|work=The Daily News of Newburyport|access-date=2018-11-02|language=en}}</ref> Na severnem razponu mostov na ulici Dufferin v Torontu sta od leta 2014 v uporabi dva začasna mostova Bailey. Leta 2017 je irska vojska zgradila Baileyjev most, ki je nadomestil cestni most čez reko Cabry v grofiji Donegal, potem ko je bil prvotni most uničen v poplavah.<ref>{{cite news |url=https://www.irishtimes.com/news/environment/donegal-bridges-gaps-after-all-hands-on-deck-flood-response-1.3206768 |title=Donegal bridges gaps after 'all hands on deck' flood response |newspaper=The Irish Times |author=Murtagh, Peter |date=2 September 2017 |access-date=24 January 2020}}</ref> Leta 2021 je bil čez reko Dijle v Rijmenamu (Belgija) zgrajen Baileyjev most za prevoz izkopane zemlje z ene strani reke na drugo. Most je tovornjakom omogočil prečkanje reke, ne da bi morali prečkati središče mesta.<ref>{{Cite news|url=https://www.standaard.be/cnt/dmf20210706_93518735|title=Bridge dating from Second World War placed over the river Dijle|access-date=2018-11-02|language=nl|newspaper=De Standaard}}</ref> Po poplavah ob obletnici [[Auckland]]a leta 2023 in ciklonu Gabrielle na [[Severni otok|Severnem otoku]] Nove Zelandije so bili nameščeni Baileyjevi mostovi, da bi ponovno povezali skupnosti.<ref>{{cite news|url=https://www.rnz.co.nz/news/national/485162/six-bailey-bridges-to-help-reconnect-isolated-north-island-communities|title=Six Bailey bridges to help reconnect isolated North Island communities|publisher=Radio New Zealand|date=2 March 2023}}</ref> Po poplavah v Madridu v Španiji leta 2023 naj bi španska vojska zgradila Baileyjev most v vasi Aldea del Fresno.<ref>{{Cite web |date=2023-09-06 |title=El Ejército instala en Aldea del Fresno el puente que "ayudó a ganar" la II Guerra Mundial |url=https://www.elmundo.es/madrid/2023/09/06/64f782f121efa0a22e8b4570.html |access-date=2023-09-07 |website=ELMUNDO |language=es}}</ref> Leta 2024 je indijska vojska po katastrofalnih zemeljskih plazovih v okrožju Wayanad v Kerali zgradila 56 metrov visok Baileyjev most v vasi Mundakkai.<ref>{{Cite news |last=PTI |date=2024-08-01 |title=Indian Army constructs 190-ft-long Bailey bridge at Wayanad to connect landslide affected areas |url=https://www.thehindu.com/news/national/kerala/indian-army-constructs-190-ft-long-bailey-bridge-at-wayanad-to-connect-landslide-affected-areas/article68474877.ece |access-date=2024-08-02 |work=The Hindu |language=en-IN |issn=0971-751X}}</ref> Leta 2025, med poplavami v Bahía Blanci leta 2025, je argentinska vojska postavila dva Baileyjeva mostova, da bi ponovno povezala obe polovici mesta.<ref>{{cite web | url=https://www.lanueva.com/nota/2025-3-12-19-24-0-el-ejercito-anuncio-que-este-jueves-quedara-inaugurado-el-puente-modular-sobre-el-canal-maldonado | title=El Ejército anunció que este jueves quedará inaugurado el puente modular sobre el Canal Maldonado }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.lanueva.com/nota/2025-3-16-18-16-0-habilitan-un-nuevo-puente-modular-para-atravesar-el-canal-maldonado | title=Habilitan un nuevo puente modular para atravesar el canal Maldonado }}</ref> == Zasnova == [[file:Bailey bridge element, Ranville 01 09.jpg|thumb|left|Prečke, stranske plošče in nosilci dela Baileyjevega mostu v muzeju Memorial Pegasus v Ranvilleu v Calvadosu v Franciji so jasno vidni]] [[file:The British Army in Italy 1943 NA7082.jpg|thumb|Kraljevi inženirji gradijo most Bailey v Italiji, september 1943. Čez nosilce polagajo lesene deske za izdelavo vozišča]] Uspeh Baileyjevega mostu je bil posledica preprostosti izdelave in sestavljanja njegovih modularnih komponent, skupaj z možnostjo postavljanja in nameščanja delov z minimalno pomočjo težke opreme. Številni prejšnji projekti vojaških mostov so zahtevali žerjave za dvigovanje vnaprej sestavljenega mostu in njegovo spuščanje na mesto. Deli mostu Bailey so bili izdelani iz standardnih jeklenih zlitin in so bili dovolj preprosti, da so bili deli, izdelani v več različnih tovarnah, zamenljivi. Vsak posamezen del je lahko nosilo majhno število mož, kar je vojaškim inženirjem omogočilo lažje in hitrejše premikanje pri pripravi poti za vojake in material, ki so napredovali za njimi. Modularna zasnova je inženirjem omogočila, da so vsak most zgradili tako dolg in močan, kot je bilo potrebno, pri čemer so podvojili ali potrojili podporne stranske plošče ali pa so jih postavili na dele cestnega dna.<ref>{{cite web |url=http://www.mabeybridge.com/modular-bridging/history-of-the-bailey-bridge/ |title=The Story of the Bailey Bridge |work=Mabey Bridge |publisher=Mabey Bridge Ltd. |archive-url=https://web.archive.org/web/20151031050012/http://www.mabeybridge.com/modular-bridging/history-of-the-bailey-bridge/ |access-date=3 October 2015|archive-date=2015-10-31 }}</ref> Osnovni most je sestavljen iz treh glavnih delov. Trdnost mostu zagotavljajo paneli na straneh. Paneli so dolgi 3,0 m, visoki 1,5 m, križno povezani pravokotniki, od katerih vsak tehta 260 kg in jih lahko dvignejo štirje moški. Panel je bil izdelan iz varjenega jekla. Zgornji in spodnji pas vsake plošče sta imela prepletene moške in ženske ušesa, v katera so inženirji lahko vstavili povezovalne zatiče plošč.<ref name="thinkdefence">{{cite web |url=http://www.thinkdefence.co.uk/2012/01/uk-military-bridging-equipment-the-bailey-bridge/ |title=UK Military Bridging – Equipment (The Bailey Bridge) |work=Think Defence |date=8 January 2012 |publisher=ThinkDefence |access-date=28 March 2015}}</ref> Tla mostu so sestavljena iz številnih 5,8 m širokih prečnih letev, ki potekajo čez most, med njimi in čez prečne letve pa potekajo 3,0 m dolge nosilne letve, ki tvorijo ploščad.<ref name="launching">{{cite journal |date=7 October 1943 |title=Launching the Bailey Bridge |url=http://www.lonesentry.com/articles/ttt07/bailey-bridge.html |journal=Tactical and Technical Trends |issue=35 |access-date=2011-09-11}}</ref> Prečne letve ležijo na spodnjem pasu plošč, skupaj pa jih držijo objemke. Nosilne letve so nameščene na vrhu dokončanega konstrukcijskega okvirja, na nosilne letve pa so nameščene lesene deske (šahovnice), ki zagotavljajo cestno podlago. Trakovi so pritrjeni z vijaki na nosilce. Kasneje med vojno so lesene plošče prekrile jeklene plošče, ki so bile bolj odporne na poškodbe zaradi tankovskih gosenic. Vsaka enota, zgrajena na ta način, ustvari en sam 3,0 m dolg del mostu s 3,7 m široko cestno podlago. Ko je en del dokončan, ga običajno potisnejo naprej čez valje na mostišču, za njim pa zgradijo drug del. Nato sta oba povezana z zatiči, ki se zabijejo v luknje v vogalih plošč. Za dodatno trdnost je mogoče na vsako stran mostu priviti do tri plošče (in prečke). Druga rešitev je, da se plošče zložijo navpično. S tremi ploščami vzdolžno in dvema v višino lahko Baileyjev most podpira tanke v razponu 61 m. Na zunanji strani stranskih plošč je mogoče namestiti pločnike. Stranske plošče tvorijo učinkovito oviro med pešci in vozili, kar omogoča pešcem varno uporabo mostu.<ref name="warillustrated" /> Koristna lastnost Baileyjevega mostu je njegova možnost, da se ga spusti z ene strani vrzeli, brez potrebe po opremi ali osebju na drugem bregu.<ref name="launching" /> V tem sistemu je sprednji del mostu nagnjen navzgor s kratkimi 'lansirnimi členi', da tvori 'lansirni nos', večina mostu pa ostane brez cestišča in trakov. Most je postavljen na valje in preprosto potisnjen čez vrzel z uporabo delovne sile, tovornjaka ali gosenične naprave, nakar se valj odstrani (s pomočjo dvigalk) in se namestijo trakovi in ​​cestišče, skupaj z morebitnimi dodatnimi ploščami in prečkami, ki bi lahko bili potrebni. Med drugo svetovno vojno so dele Baileyjevega mostu izdelovala podjetja z malo izkušnjami s tovrstnim inženiringom. Čeprav so bili deli preprosti, jih je bilo treba natančno izdelati, da so se pravilno prilegali, zato so jih v vsaki tovarni sestavljali v testno orodje, da bi to preverili. Da bi to učinkovito izvedli, bi na testni most nenehno dodajali novo izdelane dele, hkrati pa bi daljni konec testnega mostu nenehno razstavljali in dele pošiljali končnim uporabnikom.[23] == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=I4_fAAAAMAAJ|title=A Bridge to Victory: The Untold Story of the Bailey Bridge|last=Harpur|first=Brian|date=1991-01-01|publisher=H.M. Stationery Office|isbn=9780117726505|language=en}} * {{Cite book|url=https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=uva.x004788980;view=1up;seq=2|title=Bailey bridge|series=Technical manual; TM 5-277 |publisher=Department of the Army|year=1972|location=Washington, D.C.}} * {{Cite magazine|last=Sanders|first=Gold V.|year=1944|title=Push-Over Bridges Built Like Magic from Interlocking Parts|url=https://books.google.com/books?id=PyEDAAAAMBAJ&pg=PA94|magazine=Popular Science|pages=94}} * {{Cite book|url=https://www.drdo.gov.in/sites/default/files/monographs-documents/19-military-bridging.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20211025104428/https://www.drdo.gov.in/sites/default/files/monographs-documents/19-military-bridging.pdf |archive-date=2021-10-25 |url-status=live|title=Military Bridging|last=Joshi|first=MR|publisher=Defence Research & Development Organisation|year=2008}} == Zunanje povezave == {{commons}} * [http://www.nzta.govt.nz/network/maintaining/management/bailey-bridge.html Bailey Bridges in New Zealand] * [https://www.youtube.com/watch?v=-8HSHOzbgzE Mabey Bridge Compact 200™ - Modular Bridge Construction] Animated build of a modern Mabey Compact 200 Bridge (similar to the original Bailey Bridge) * [https://www.globalsecurity.org/military/library/policy/army/fm/5-277/fm5-277.pdf US Field Manual 5-277] [[Kategorija:Kovinski mostovi]] [[Kategorija:Mostovi po konstrukciji]] dalj8uji0dq6e8sb9rnd8oc7igys48r Karl Umek 0 607899 6743518 2026-08-27T14:08:44Z Janezdrilc 3152 preusmeritev na [[Karlo Umek]] 6743518 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Karlo Umek]] i6rf4h3zhgopvv0iqq6m1d21bv75ukx Seznam duhovnikov Župnije Maribor - Sveti Janez Krstnik 0 607900 6743528 2026-08-27T14:43:32Z Janezdrilc 3152 Janezdrilc je prestavil stran [[Seznam duhovnikov Župnije Maribor - Sveti Janez Krstnik]] na [[Seznam duhovnikov Stolne župnije Maribor]]: poenotenje s člankom 6743528 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Seznam duhovnikov Stolne župnije Maribor]] 9lvby7o1ru913ka1wzb34bpgghh6cts Puerto Princesa 0 607901 6743534 2026-08-27T14:52:10Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6743534 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Puerto Princesa | image_skyline = {{Photomontage | photo2a = Puerto Princesa - The Emerald Beach and Nature Park.jpg | photo3b = Docking area to Underground River.jpg | photo4a = Palawan Capitol.jpg | photo4b = Puerto Princesa seafront.JPG | size = 250 | position = center | spacing = 1 | color = transparent | border = 0 }} | image_caption = Od zgoraj, od leve proti desni: Plaža in naravni park Emerald, letovišče Dos Palmas, [[Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa]], Kapitol province Palavan, sprehajališče Puerto Princesa | image_flag = File:Flag of Puerto Princesa.svg | flag_size = 120x80px | image_seal = Puerto Princesa city seal.svg | seal_size = 100x80px | image_map = | map_caption = | pushpin_map = Filipini | pushpin_label_position = left | pushpin_map_caption = Lega na Filipinih | coordinates = {{Coord|9|44|N|118|44|E|display=inline,title}} | settlement_type = Visoko urbanizirano mesto | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Filipini]] | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Mimaropa | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name2 = [[Palavan]] | named_for = Infanta Eulalija Španska (kot ''Puerto de la Princesa'')<ref name="eulalia">{{Cite web|url=http://www.puertoprincesaphilippines.com/history.php |title=History of Puerto Princesa |publisher=Puerto Princesa Resorts |archive-url=https://web.archive.org/web/20090721063558/http://www.puertoprincesaphilippines.com/history.php |archive-date=July 21, 2009 |quote=Historically, the place was named after Princess Eulalia of Spain, born in 1864 to Queen Isabel II and her consort, Dr. [''sic''] Francisco de Asis. |url-status=dead|access-date=August 11, 2024}}</ref> | native_name_lang = tl | other_name = | nickname = {{ubl | Filipinski center za ekoturizem<ref name="DSWDGovPH-Palawan">{{cite news |last1=Ladaga |first1=Rica Thea |title=A Glimpse of Palawan: The Impact of Community-Based Ecotourism&nbsp;{{!}}&nbsp;DSWD Field Office IV Mimaropa Official Website |url=https://fo4b.dswd.gov.ph/2018/04/a-glimpse-of-palawan-the-impact-of-community-based-ecotourism/ |access-date=February 13, 2019 |work=DSWD Field Office IV Mimaropa Official Website |date=April 11, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213144320/https://fo4b.dswd.gov.ph/2018/04/a-glimpse-of-palawan-the-impact-of-community-based-ecotourism/ |archive-date=February 13, 2019}}</ref> |Mesto v gozdu<ref name="PalawanNews-Legislator">{{cite news |last1=Santos |first1=Catherine |title=Legislator tags Puerto Princesa as "City in the Dark" |url=https://palawan-news.com/legislator-tags-puerto-princesa-city-dark/ |access-date=February 13, 2019 |work=Palawan News |date=May 9, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180220044954/http://palawan-news.com/legislator-tags-puerto-princesa-city-dark/ |archive-date=February 20, 2018}}</ref> |Mesto živega Boga<ref name="PalawanNews-Legislator" />}} | motto = | anthem = Marec v Puerto Princesi | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | established_title = Ustanovitev | established_date = 4. marec 1872 | established_title1 = mestne pravice | established_date1 = 1. januar 1970 | established_title2 = Visoko urbanizirano mesto | established_date2 = 21. julij 2007 | parts_type = Barangaj | parts_style = para | p1 = 66 | leader_title = župan | leader_name = Lucilo R. Bayron | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title2 = | leader_name2 = | government_type = Sangguniang Panlungsod | government_footnotes = | elevation_m = 98 | elevation_max_m = 1257 | elevation_min_m = 0 | elevation_footnotes = | area_footnotes = <ref> "2015 Census of Population, Report No. 3 – Population, Land Area, and Population Density"[https://psa.gov.ph/sites/default/files/_POPCEN%20Report%20No.%203.pdf]. Philippine Statistics Authority. Quezon City, Philippines. August 2016. ISSN 0117-1453. Archived (PDF) from the original on May 25, 2021. Retrieved July 16, 2021.</ref> | area_total_km2 = 2381,02 | population_footnotes = <ref>"2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President"[https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president]. Philippine Statistics Authority. July 17, 2025. Retrieved July 18, 2025.</ref> | population_total = 316.384 | population_as_of = 2024 (štetje) | population_density_km2 = auto | population_demonym = | population_rank = | population_note = | timezone = [[Philippine Standard Time|PST]] | utc_offset = +8 | postal_code_type = ZIP code | postal_code = 5301 | area_code_type = | area_code = +63 (0)48 | website = https://puertoprincesa.ph/ | footnotes = }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikivoyage}} * [{{NSCB detail}} Philippine Standard Geographic Code] *[http://www.puertoprincesa.ph Official City Puerto Princesa website] *[https://philippines.travel/destinations/puerto-princesa Department of Tourism - Puerto Princesa] [[Kategorija:Mesta na Filipinih]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1872]] jojudmcmny60d9af0y4zuz6y8vhjgty 6743535 6743534 2026-08-27T14:52:27Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6743535 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Puerto Princesa | image_skyline = {{Photomontage | photo2a = Puerto Princesa - The Emerald Beach and Nature Park.jpg | photo3b = Docking area to Underground River.jpg | photo4a = Palawan Capitol.jpg | photo4b = Puerto Princesa seafront.JPG | size = 250 | position = center | spacing = 1 | color = transparent | border = 0 }} | image_caption = Od zgoraj, od leve proti desni: Plaža in naravni park Emerald, letovišče Dos Palmas, [[Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa]], Kapitol province Palavan, sprehajališče Puerto Princesa | image_flag = File:Flag of Puerto Princesa.svg | flag_size = 120x80px | image_seal = Puerto Princesa city seal.svg | seal_size = 100x80px | image_map = | map_caption = | pushpin_map = Filipini | pushpin_label_position = left | pushpin_map_caption = Lega na Filipinih | coordinates = {{Coord|9|44|N|118|44|E|display=inline,title}} | settlement_type = Visoko urbanizirano mesto | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Filipini]] | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Mimaropa | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name2 = [[Palavan]] | named_for = Infanta Eulalija Španska (kot ''Puerto de la Princesa'')<ref name="eulalia">{{Cite web|url=http://www.puertoprincesaphilippines.com/history.php |title=History of Puerto Princesa |publisher=Puerto Princesa Resorts |archive-url=https://web.archive.org/web/20090721063558/http://www.puertoprincesaphilippines.com/history.php |archive-date=July 21, 2009 |quote=Historically, the place was named after Princess Eulalia of Spain, born in 1864 to Queen Isabel II and her consort, Dr. [''sic''] Francisco de Asis. |url-status=dead|access-date=August 11, 2024}}</ref> | native_name_lang = tl | other_name = | nickname = {{ubl | Filipinski center za ekoturizem<ref name="DSWDGovPH-Palawan">{{cite news |last1=Ladaga |first1=Rica Thea |title=A Glimpse of Palawan: The Impact of Community-Based Ecotourism&nbsp;{{!}}&nbsp;DSWD Field Office IV Mimaropa Official Website |url=https://fo4b.dswd.gov.ph/2018/04/a-glimpse-of-palawan-the-impact-of-community-based-ecotourism/ |access-date=February 13, 2019 |work=DSWD Field Office IV Mimaropa Official Website |date=April 11, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213144320/https://fo4b.dswd.gov.ph/2018/04/a-glimpse-of-palawan-the-impact-of-community-based-ecotourism/ |archive-date=February 13, 2019}}</ref> |Mesto v gozdu<ref name="PalawanNews-Legislator">{{cite news |last1=Santos |first1=Catherine |title=Legislator tags Puerto Princesa as "City in the Dark" |url=https://palawan-news.com/legislator-tags-puerto-princesa-city-dark/ |access-date=February 13, 2019 |work=Palawan News |date=May 9, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180220044954/http://palawan-news.com/legislator-tags-puerto-princesa-city-dark/ |archive-date=February 20, 2018}}</ref> |Mesto živega Boga<ref name="PalawanNews-Legislator" />}} | motto = | anthem = Marec v Puerto Princesi | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | established_title = Ustanovitev | established_date = 4. marec 1872 | established_title1 = mestne pravice | established_date1 = 1. januar 1970 | established_title2 = Visoko urbanizirano mesto | established_date2 = 21. julij 2007 | parts_type = Barangaj | parts_style = para | p1 = 66 | leader_title = župan | leader_name = Lucilo R. Bayron | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title2 = | leader_name2 = | government_type = Sangguniang Panlungsod | government_footnotes = | elevation_m = 98 | elevation_max_m = 1257 | elevation_min_m = 0 | elevation_footnotes = | area_footnotes = <ref> "2015 Census of Population, Report No. 3 – Population, Land Area, and Population Density"[https://psa.gov.ph/sites/default/files/_POPCEN%20Report%20No.%203.pdf]. Philippine Statistics Authority. Quezon City, Philippines. August 2016. ISSN 0117-1453. Archived (PDF) from the original on May 25, 2021. Retrieved July 16, 2021.</ref> | area_total_km2 = 2381,02 | population_footnotes = <ref>"2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President"[https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president]. Philippine Statistics Authority. July 17, 2025. Retrieved July 18, 2025.</ref> | population_total = 316.384 | population_as_of = 2024 (štetje) | population_density_km2 = auto | population_demonym = | population_rank = | population_note = | timezone = [[Philippine Standard Time|PST]] | utc_offset = +8 | postal_code_type = ZIP code | postal_code = 5301 | area_code_type = | area_code = +63 (0)48 | website = https://puertoprincesa.ph/ | footnotes = }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikivoyage}} *[http://www.puertoprincesa.ph Official City Puerto Princesa website] *[https://philippines.travel/destinations/puerto-princesa Department of Tourism - Puerto Princesa] [[Kategorija:Mesta na Filipinih]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1872]] aty2f8cdgvdgte1w0dblm9dzfwy7c3b 6743560 6743535 2026-08-27T16:28:05Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6743560 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Puerto Princesa | image_skyline = {{Photomontage | photo2a = Puerto Princesa - The Emerald Beach and Nature Park.jpg | photo3b = Docking area to Underground River.jpg | photo4a = Palawan Capitol.jpg | photo4b = Puerto Princesa seafront.JPG | size = 250 | position = center | spacing = 1 | color = transparent | border = 0 }} | image_caption = Od zgoraj, od leve proti desni: Plaža in naravni park Emerald, letovišče Dos Palmas, [[Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa]], Kapitol province Palavan, sprehajališče Puerto Princesa | image_flag = File:Flag of Puerto Princesa.svg | flag_size = 120x80px | image_seal = Puerto Princesa city seal.svg | seal_size = 100x80px | image_map = | map_caption = | pushpin_map = Filipini | pushpin_label_position = left | pushpin_map_caption = Lega na Filipinih | coordinates = {{Coord|9|44|N|118|44|E|display=inline,title}} | settlement_type = Visoko urbanizirano mesto | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Filipini]] | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Mimaropa | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name2 = [[Palavan]] | named_for = Infanta Eulalija Španska (kot ''Puerto de la Princesa'')<ref name="eulalia">{{Cite web|url=http://www.puertoprincesaphilippines.com/history.php |title=History of Puerto Princesa |publisher=Puerto Princesa Resorts |archive-url=https://web.archive.org/web/20090721063558/http://www.puertoprincesaphilippines.com/history.php |archive-date=July 21, 2009 |quote=Historically, the place was named after Princess Eulalia of Spain, born in 1864 to Queen Isabel II and her consort, Dr. [''sic''] Francisco de Asis. |url-status=dead|access-date=August 11, 2024}}</ref> | native_name_lang = tl | other_name = | nickname = {{ubl | Filipinski center za ekoturizem<ref name="DSWDGovPH-Palawan">{{cite news |last1=Ladaga |first1=Rica Thea |title=A Glimpse of Palawan: The Impact of Community-Based Ecotourism&nbsp;{{!}}&nbsp;DSWD Field Office IV Mimaropa Official Website |url=https://fo4b.dswd.gov.ph/2018/04/a-glimpse-of-palawan-the-impact-of-community-based-ecotourism/ |access-date=February 13, 2019 |work=DSWD Field Office IV Mimaropa Official Website |date=April 11, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213144320/https://fo4b.dswd.gov.ph/2018/04/a-glimpse-of-palawan-the-impact-of-community-based-ecotourism/ |archive-date=February 13, 2019}}</ref> |Mesto v gozdu<ref name="PalawanNews-Legislator">{{cite news |last1=Santos |first1=Catherine |title=Legislator tags Puerto Princesa as "City in the Dark" |url=https://palawan-news.com/legislator-tags-puerto-princesa-city-dark/ |access-date=February 13, 2019 |work=Palawan News |date=May 9, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180220044954/http://palawan-news.com/legislator-tags-puerto-princesa-city-dark/ |archive-date=February 20, 2018}}</ref> |Mesto živega Boga<ref name="PalawanNews-Legislator" />}} | motto = | anthem = Marec v Puerto Princesi | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | established_title = Ustanovitev | established_date = 4. marec 1872 | established_title1 = mestne pravice | established_date1 = 1. januar 1970 | established_title2 = Visoko urbanizirano mesto | established_date2 = 21. julij 2007 | parts_type = Barangaj | parts_style = para | p1 = 66 | leader_title = župan | leader_name = Lucilo R. Bayron | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title2 = | leader_name2 = | government_type = Sangguniang Panlungsod | government_footnotes = | elevation_m = 98 | elevation_max_m = 1257 | elevation_min_m = 0 | elevation_footnotes = | area_footnotes = <ref> "2015 Census of Population, Report No. 3 – Population, Land Area, and Population Density"[https://psa.gov.ph/sites/default/files/_POPCEN%20Report%20No.%203.pdf]. Philippine Statistics Authority. Quezon City, Philippines. August 2016. ISSN 0117-1453. Archived (PDF) from the original on May 25, 2021. Retrieved July 16, 2021.</ref> | area_total_km2 = 2381,02 | population_footnotes = <ref>"2024 Census of Population (POPCEN) Population Counts Declared Official by the President"[https://psa.gov.ph/content/2024-census-population-popcen-population-counts-declared-official-president]. Philippine Statistics Authority. July 17, 2025. Retrieved July 18, 2025.</ref> | population_total = 316.384 | population_as_of = 2024 (štetje) | population_density_km2 = auto | population_demonym = | population_rank = | population_note = | timezone = [[Philippine Standard Time|PST]] | utc_offset = +8 | postal_code_type = ZIP code | postal_code = 5301 | area_code_type = | area_code = +63 (0)48 | website = https://puertoprincesa.ph/ | footnotes = }} '''Puerto Princesa''',{{IPA|tl|ˌpwɛɾ.to pɾɪnˈsɛ.sɐ}}; ameriška španščina {{IPA|es|ˈpweɾto pɾinˈsesa|audio|LL-Q1321 (spa)-Noaius Paticus-(American Spanish) Puerto Princesa.wav}}, španščina {{IPA|es|ˈpweɾto pɾinˈθesa|audio|LL-Q1321 (spa)-Noaius Paticus-(European Spanish) Puerto Princesa.wav}} uradno '''mesto Puerto Princesa''' (Cuyonon: ''Siyudad i'ang Puerto Princesa''; {{langx|fil|Lungsod ng Puerto Princesa}}), je zelo urbanizirano mesto v regiji Mimaropa na [[Filipini]]h. Po popisu prebivalstva iz leta 2024 ima 316.384 prebivalcev. Je mesto v zahodni filipinski provinci [[Palavan]] in je najzahodnejše mesto na Filipinih. Čeprav je sedež vlade in glavno mesto province, je mesto samo eno od 38 neodvisnih mest na Filipinih, ki jih ne nadzoruje provinca, v kateri so geografsko in je zato neodvisno območje, ki ga filipinski statistični urad za svoje geografske in statistične namene vodi znotraj Palavana. Je največje mesto v provinci Palavan in regiji Mimaropa. Je najmanj gosto poseljeno mesto na Filipinih s 110 prebivalci na kvadratni kilometer. Po površini je mesto geografsko drugo največje za mestom Davao, saj meri 2381,02 kvadratna kilometra.<ref name="PSA-NSCB-ListofCities">{{cite web |title=List of Cities |url=http://www.nscb.gov.ph/activestats/psgc/listcity.asp |website=Philippine Statistics Authority – National Statistical Coordination Board |access-date=February 5, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160220045708/http://www.nscb.gov.ph/activestats/psgc/listcity.asp |archive-date=February 20, 2016}}</ref> V Puerto Princesi je sedež filipinskega zahodnega poveljstva.<ref>[https://www.wsj.com/articles/SB10001424052702304065704577423962285903208 Sea Tensions Deepen With China's Rise] June 7, 2012</ref> Danes je Puerto Princesa turistično mesto s plažnimi letovišči in restavracijami z morskimi sadeži.<ref name="WildAsiaOrg">{{cite news |last1=Graceffo |first1=Antonio |title=Puerto Princesa: The Philippines' Cleanest and Greenest City |url=http://www.wildasia.org/main.cfm/RTI/Puerto_Princesa |access-date=February 13, 2019 |work=Wild Asia |date=June 9, 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130104225638/http://www.wildasia.org/main.cfm/RTI/Puerto_Princesa |archive-date=January 4, 2013}}</ref> == Etimologija == Ime ''Puerto Princesa'' ima več možnih izvorov. Domačini naj bi ga pripisali dekletu, podobnim princesi, ki se v določenih nočeh v letu potika po kraju, medtem ko drugi viri pripisujejo njegovo geografsko prednost kot morskega pristanišča, ki je zaradi okoliških gora naravno zaščiteno območje in je značilno po globini, ki lahko sprejme ladjo katere koli velikosti.<ref>{{Cite web|title=History {{!}} City Government of Puerto Princesa|url=http://puertoprincesa.ph/?q=about-our-city/history|access-date=September 12, 2020|website=puertoprincesa.ph}}</ref> Obstajata dve uradni različici o dejanskem izvoru imena. Prva pravi, da se je kraj prvotno imenoval Pristanišče princese ({{langx|es|Puerto de la Princesa}}) po infanti Eulaliji, eni od princes, rojenih Izabeli II. Španski in njenemu soprogu, Frančišku, vojvodi Cádiškemu.<ref name="eulalia"/>{{efn|name=galliera|Referenca tudi netočno navaja, da je Eulalija umrla mlada; v resnici bi sčasoma postala žena [[Infante Antonio, vojvoda Galliera|vojvoda Galliera]], in najdlje živeča med otroki Isabelle II in Francisa, vojvode Cadiza, ki je leta 1958 umrl v starosti 94 let.<ref>"Infanta Eulalia", ''The Times'' (10 March 1958): 12.</ref>}} Druga različica pa pravi, da se je kraj prvotno imenoval ''Pristanišče Asuncion'' ({{langx|es|Puerto de Asunción}}), domnevno poimenovano po drugi hčerki Izabele II. in vojvode Cádiškega. V tej različici je princesa prezgodaj umrla, zaradi česar je kraljica spremenila ime v Puerto de la Princesa, ime pa je bilo sčasoma skrajšano na Puerto Princesa. Vendar pa je ta druga različica verjetno napačna, saj Isabella in Francis nista imela hčerke po imenu Asunción.<ref name="mb">{{Cite web |url=http://www.highbeam.com/doc/1G1-112026941.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121025072333/http://www.highbeam.com/doc/1G1-112026941.html |title=Tourist city venue for PNRC event.(Tourism) |archive-date=October 25, 2012 |date=January 9, 2004 |access-date=August 11, 2024 |website=highbeam.com}}</ref> == Zgodovina == === Špansko obdobje === [[File:Puertoprincesa chart4343 1904.jpeg|thumb|left|Zemljevid Puerto Princese iz leta 1904|226x226px]] Španski kolonisti so naselje ustanovili 4. marca 1872 kot Puerto de la Princesa, ki ga je ustvaril Ezequiel Moreno med raziskovanjem province. Ko so prečesavali obalo Palavana v iskanju glavnega mesta, so naleteli na hrib s strmim pobočjem. Veslali so do obale, pregledali hrib in odkrili obsežno planoto, za katero so menili, da je idealna za naselitev. Istega leta je bila ustanovljena skupnost Renampacan (danes Inagawan).<ref name=":0">{{Cite web |title=NLP Digital Collection HD01.p36.cmd11.cmd1. |url=https://nlpdl.nlp.gov.ph./HD01/p36/cmd11/cmd1/bs/datejpg.htm |access-date=2026-07-27 |website=nlpdl.nlp.gov.ph.}}</ref> Kmalu zatem je oče Antonio Muro zravnal del hriba, da bi naredil prostor za kapelo (ta del danes zasedajo rimskokatoliška stolnica, vojašnica PC in park Rizal, tam je bila nekoč stara občinska stavba in osnovna šola). Prva maša v Puerto Princesi je bila na mestu, kjer zdaj stoji obeležje. Maja 1872 je pristanišče Puerto Princesa postalo središče španskih pomorskih operacij na tem območju, ker je zaliv izpolnjeval vse zahteve mornarice. Kraljevi odloki so kasneje zagotovili spodbude naseljencem in do leta 1883 je naselje zacvetelo v mesto z dvanajstimi cestami, bolnišnico in dobro zgrajenim pristaniščem. Leta 1894 so vladne oblasti Puerto Princeso prepoznale kot eno najlepših mest v državi zaradi urejene razporeditve ulic, stavb in hiš ter čistoče skupnosti.<ref>{{Cite web|url=https://puertoprincesa.ph/?q=about-our-city/history|title=History &#124; City Government of Puerto Princesa|website=puertoprincesa.ph}}</ref> === Ameriška doba === Leta 1911 je nova ameriška uprava Puerto Princeso postavila za sedež pokrajinske vlade Palavan z majorjem Johnom Brownom kot namestnikom guvernerja. Leta 1936 je guverner Heginio Mendoza izdal direktivo o prenosu srednje šole Palavan (danes Palavan National School) iz otoške občine Cujo v osrednje mesto province, ki je bila občina Puerto Princesa.<ref>{{Cite web |url=http://pns.smartschools.ph/ |title=Archived copy |access-date=April 14, 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150414113037/http://pns.smartschools.ph/ |archive-date=April 14, 2015 |url-status=dead }}</ref> === Druga svetovna vojna === [[File:Portal of Plaza Cuartel, Puerto Princesa, Palawan.jpg|thumb|left|Plaza Cuartel, kraj zloglasnega pokola na Palawanu, ki ga je zagrešila japonska cesarska vojska|230x230px]] Med pacifiško kampanjo [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] in japonsko okupacijo je bila vas večinoma zapuščena. 1. januarja 1942 so japonska letala začela bombardirati Puerto Princeso in izstrelila več nabojev. 18. maja istega leta so japonske čete pristale in zasedle mesto.<ref name=":0" /><ref>{{Cite web|url=https://www.rajahtravel.biz/ehome/palawanliberation2018/599543/|title=A Salute to Valor: Palawan Liberation|website=www.rajahtravel.biz}}</ref> Po ustanovitvi Druge filipinske republike 14. oktobra 1943 je predsednik Jose P. Laurel imenoval majorja Patricia Fernandeza za guvernerja province Palavan in Severina Vicenta za župana Puerto Princese. Večinoma sta bila Puerto Princesa in Aborlan znotraj japonske okupacijske cone, preostali del pa je bil pod močnim gverilskim vplivom ali popolnim gverilskim nadzorom. 7. januarja 1944 so japonske sile brutalno pobile nekdanjega guvernerja in gverilskega poveljnika dr. Higinia Mendozo ter 15 drugih domoljubov. Istega leta, 20. oktobra, so ameriška letala bombardirala mesto in povzročila obsežno uničenje. Vojašnica filipinske policije je bila 14. decembra prizorišče pokola na Palavanu, tik pred osvoboditvijo z zavezniško invazijo na Palavan.<ref name="Bob">{{cite book |last1=Wilbanks |first1=Bob |title=Last Man Out |date=2004 |publisher=McFarland & Company, Inc., Publishers |location=Jefferson |isbn=9780786418220 |pages=45,101}}</ref> 28. februarja 1945 so se ameriške sile izkrcale v Puerto Princesi, 4. marca pa je bila v Palavanu ponovno vzpostavljena vlada Commonwealtha. === Po drugi svetovni vojni === Leta 1951 so bili predeli Tinitian, Caramay, Rizal, Del Pilar, Malcampo, Tumarbong, Taradungan, Ilian in Capayas ločeni v mesto Roxas.<ref name="PhilippineLawInfo-RA615">{{cite web |title=Republic Act No. 615; An Act Creating The Municipality Of Roxas, Province Of Palawan' |url=http://philippinelaw.info/statutes/ra615.html |website=PhilippineLaw.info |access-date=February 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120531111228/http://philippinelaw.info/statutes/ra615.html |archive-date=May 31, 2012}}</ref> Leta 1955 so bila naselja Materingen, Tandayag, Nasedoc in Panlawagan ločena od barria Maroyogon in povzdignjena v ''barrio''.<ref name="PhilippineLawInfo-RA1234">{{cite web|url=http://lawph.com/statutes/ra1234-creating-the-barrio-of-manalo,-puerto-princesa,-palawan.html|title=R.A. No. 1234, An Act Creating the Barrio of Manalo, Municipality of Puerto Princesa, Province of Palawan|publisher=LawPH.com|access-date=April 11, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120815101404/http://philippinelaw.info/statutes/ra1234-creating-the-barrio-of-manalo,-puerto-princesa,-palawan.html |archive-date=August 15, 2012}}</ref> Leta 1956 so bila naselja Calagbenguen, Tarabanan, Bendoyan, Talabigan, Tagbuan in Langogan sestavljena v ''barrio Concepcion''.<ref name="PhilippineLawInfo-RA1527">{{cite web|url=http://lawph.com/statutes/ra1527.html|title=R.A. No. 1527, An Act Constituting the Sitios of Calagbenguen, Tarabanan, Bendoyan, Talabigan, Tagbuan and Langogan, Municipality of Puerto Princesa, Province of Palawan, into a Barrio to Be Known As Concepcion|publisher=LawPH.com|access-date=April 12, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120601015958/http://philippinelaw.info/statutes/ra1527.html |archive-date=June 1, 2012}}</ref> Leta 1957 se je barrio Tapul preimenoval v Salvacion.ref name="PhilippineLawInfo-RA2024">{{cite web|url=http://lawph.com/statutes/ra2024.html|title=R.A. No. 2024, An Act Changing the Name of Barrio Tapul, Municipality of Puerto Princesa, Province of Palawan, to Barrio Salvacion|publisher=LawPH.com|access-date=April 13, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120531210132/http://philippinelaw.info/statutes/ra2024.html |archive-date=May 31, 2012}}</ref> 21. junija 1969 je bil San Vicente ustanovljen iz Puerto Princese in Taytaya, pri čemer sta bila okrožje Caruray in sedanje mestno območje ločena od Puerto Princese, okrožja New Agutaya in Binga pa od Taytaya. === Mesto === Naselje je bilo 1. januarja 1970 pretvorjeno v mesto v skladu z Zakonom o republiki 5906, kakor je bil spremenjen s P.D. 437,<ref name="TheCorpusJuris-RA5906">{{cite web |title=R.A. No. 5906: An Act Creating the City of Puerto Princesa |url=https://www.thecorpusjuris.com/legislative/republic-acts/ra-no-5906.php |website=The Corpus Juris |access-date=February 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213153402/https://www.thecorpusjuris.com/legislative/republic-acts/ra-no-5906.php |archive-date=February 13, 2019 |language=en |date=June 21, 1969}}</ref><ref name="GovPH-PD437">{{cite web |title=Presidential Decree No. 437, s. 1974 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1974/04/16/presidential-decree-no-437-s-1974/ |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines|date=April 16, 1974 |access-date=February 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213153645/https://www.officialgazette.gov.ph/1974/04/16/presidential-decree-no-437-s-1974/ |archive-date=February 13, 2019}}</ref> s prizadevanji takratnega kongresnika Ramona Mitre ml. Feliberta R. Oliverosa ml., ki je nato postal prvi župan mesta. Leta 1987 je bilo pristanišče Puerto Princesa predano pod upravo filipinske uprave za pristanišča, kar je razširilo pomen mesta na nacionalni ravni in izboljšalo njegovo infrastrukturo. === Visoko urbanizirano mesto === 26. marca 2007 je bilo mesto Puerto Princesa z razglasom št. 1264 preurejeno v visoko urbanizirano mesto. 21. julija 2007 je bil izveden plebiscit, na katerem je večina prebivalcev glasovala za to. Leta 2011 je predsednik sprožil vsedržavno kampanjo za vključitev podzemne reke Puerto Princese na seznam sedmih novih čudes narave.<ref>{{cite web | url=https://globalnation.inquirer.net/5041/aquino-calls-for-global-campaign-to-promote-puerto-princesa-river | title=Aquino calls for global campaign to promote Puerto Princesa river | date=June 29, 2011 }}</ref> Ta kampanja je obrodila sadove, ko je bil [[Narodni park podzemne reke Puerto-Princesa]], najpomembnejša dediščina mesta, leta 2012 mednarodno priznan kot eno od sedmih novih čudes narave.<ref>{{cite web | url=https://nature.new7wonders.com/wonders/puerto-princessa-underground-river-philippines/ | title=PP Underground River | date=September 23, 2016 }}</ref> === Sodobnost === Maja 2001 so oboroženi pripadniki skupine Abu Sayyaf vdrli v luksuzno letovišče Dos Palmas v zalivu Honda tik ob obali Puerto Princese in iz letovišča ugrabili 20 ljudi, vključno s štirimi zaposlenimi v letovišču in tremi Američani.<ref>{{cite web |title=Filipino rebel group claim kidnappings |url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/1355368.stm |publisher=BBC News |access-date=November 27, 2012 |date=May 28, 2001}}</ref> Zjutraj 24. januarja 2011 je bil televizijski novinar in nekdanji politik Gerry Ortega v trgovini z rabljenimi oblačili »ukay-ukay« v Puerto Princesi, ko ga je umoril strelec.<ref name="affidavit">Affidavit of Patria Gloria A. Innocencio-Ortega, sworn before OIC Senior Deputy State Prosecutor Theodore M. Villanueva on February 14, 2011. https://www.scribd.com/doc/54448686/Supplemental-Affidavit-Complaint-Patria-Gloria-Ortega</ref><ref name="kapihan1">{{Cite web|last=Cruz|first=Neal|author-link=|date=June 28, 2011|title=The assassination of Doc Gerry Ortega|url=http://opinion.inquirer.net/7041/the-assassination-of-doc-gerry-ortega|access-date=June 29, 2011 |work=As I see It|publisher=Inquirer.net}}</ref> Po kratkem zasledovanju je policija prijela domnevnega strelca Marlona Recamato, ki je na policijski postaji v Puerto Princesi priznal zločin in vpletel še tri druge osebe. Leta 2015 je bil na Tajskem aretiran nekdanji guverner Palawana Mario Joel Reyes, potem ko ga je mestno sodišče obtožilo v zvezi z zločinom.<ref name="RapplerBolledo">{{cite news|last=Bolledo|first=Jairo|title=Joel Reyes, wanted in journalist's murder, in custody|url=https://www.rappler.com/philippines/fugitive-former-palawan-governor-joel-reyes-in-custody-september-2024/|access-date=January 30, 2025|work=Rappler|publisher=Rappler Inc.|date=September 11, 2024|location=[[Manila]], Philippines}}</ref> Različna sodišča so se odločala o aretaciji ali nearetaciji Reyesa, leta 2018 pa je bil po odredbi pritožbenega sodišča izpuščen iz zapora, a je bil leta 2023 na koncu ponovno aretiran, septembra 2024 pa se je predal Nacionalnemu preiskovalnemu uradu v Metro Manili.<ref>{{cite news|title=Philippines: Former Palawan governor in custody for Gerry Ortega murder|url=https://www.ifj.org/media-centre/news/detail/category/press-releases/article/philippines-former-palawan-governor-in-custody-for-gerry-ortega-murder|access-date=January 30, 2025|work=International Federation of Journalists|date=September 12, 2024}}</ref><ref>{{cite news|last=Ticke|first=Geraldford|title=Justice elusive for murdered Palawan journo Ortega, laments son|url=https://newsinfo.inquirer.net/2028418/justice-elusive-for-murdered-palawan-journo-ortega-laments-son|access-date=January 30, 2025|work=Inquirer News|publisher=INQUIRER.net|date=January 27, 2025|location=Puerto Princesa City, Palawan, Philippines}}</ref> == Geografija == [[File:Sabang, Mountains by the sea, Palawan, Philippines.jpg|thumb|Sabang Beach]] Puerto Princesa je v osrednjem delu otoka [[Palavan]]. Na vzhodu jo ubliva [[Sulujsko morje]], na zahodu [[Južnokitajsko morje]], na severu občini San Vicente in Roxas, na jugu pa občina Aborlan. Od filipinske prestolnice [[Manila|Manile]] je oddaljena približno 567 km, od Panaja 380 km in od mesta Zamboanga na južnem filipinskem otoku [[Mindanao]] 460 km. === Barangaji === Puerto Princesa je politično razdeljena na 66 barangajev. Vsak barangaj je sestavljen iz ''purokov'', nekateri pa imajo tudi ''sitios''. === Podnebje === Puerto Princesa ima tropsko vlažno in suho podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Aw''). Običajno je vlažno od maja do decembra, od januarja do aprila pa je zelo malo dežja. Povprečna temperatura je 27,43 °C, letna povprečna količina padavin pa znaša 1563,8 milimetra. Vse leto je toplo in vlažno. 23. aprila 2025 je mesto prvič v zgodovini doseglo 37,0 °C. == Demografija == [[File:PuertoPrincesaRizal.JPG|thumb|Stolnica Brezmadežnega spočetja in Rizalov park]] Po popisu prebivalstva leta 2024 je bilo prebivalcev Puerto Princese 316.384, z gostoto 130 prebivalcev na kvadratni kilometer. Vali migrantov iz drugih filipinskih provinc in celo drugih držav so Puerto Princeso spremenili v talilni lonec različnih kultur. Med prvotnimi prebivalci so Cuyononci, ki imajo bogato zapuščino folklore in tradicij. Med avtohtone skupine spadajo Tagbanvasi, Palavani, Molbogi in Bataki, vsaka skupina s svojo posebno kulturo in sistemom verovanj. Skupno število prebivalcev (podatki iz leta 2020) znaša 307.079, od tega tri četrtine prebivalstva živi v samem mestu, urbanem naselju na obali zaliva Puerto Princesa. Čeprav je prevladujoči jezik tagalogščina, se cuyonon pogosto govori in uporablja po celotnem mestu, pa tudi hiligaynon, drugi visiajski jeziki in angleščina. == Gospodarstvo == [[File:PUERTO PRINCESA UNDERGROUND RIVER.jpg|thumb|Notranjost podzemne reke Puerto Princesa]] Puerto Princesa je znano kot »središče ekoturizma Filipinov«. V zadnjih letih se je v mestu povečalo število turistov, ki s seboj prinašajo trgovino in podjetja. Od 1990-ih je bilo zgrajenih veliko hotelov, od osnovnih do luksuznih s petimi zvezdicami, da bi zadovoljili vse večje število tujih in lokalnih turistov v mestu. Obstaja tudi več restavracij, barov in nakupovalnih središč, vključno z Robinsons Place Palawan, NCCC Mall Palawan, Unitop Mall Puerto Princesa, pa tudi SM City Puerto Princesa. Nekateri turisti, ki pridejo v Puerto Princeso, obiščejo narodni park podzemne reke Puerto Princesa, eno od 7 novih čudes narave, ki je 50 kilometrov severno od mesta.<ref name="New7Wonders">{{cite web |title=PP Underground River |url=https://nature.new7wonders.com/wonders/puerto-princessa-underground-river-philippines/ |website=New7Wonders of Nature |access-date=February 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190205041438/https://nature.new7wonders.com/wonders/puerto-princessa-underground-river-philippines/ |archive-date=February 5, 2019 |date=September 23, 2016}}</ref> Mesto je tudi izhodišče za raziskovanje grebena Tubbataha. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikivoyage}} *[http://www.puertoprincesa.ph Official City Puerto Princesa website] *[https://philippines.travel/destinations/puerto-princesa Department of Tourism - Puerto Princesa] [[Kategorija:Mesta na Filipinih]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1872]] q40hdamp13fnh3gv0polh812vmeipjc Antonijo Pranjič 0 607902 6743551 2026-08-27T16:11:52Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Antonijo Pranjič]] na [[Antonijo Pranjić]] prek preusmeritve 6743551 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Antonijo Pranjić]] dvhfapm8zy3dnekbvw8lxo5g3t0z9wn Navadni peteršilj 0 607903 6743569 2026-08-27T16:57:53Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Navadni peteršilj]] na [[Pravi peteršilj]] prek preusmeritve: uveljavljeno botanično ime 6743569 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pravi peteršilj]] itfwlubdk3uy5wi1wdb5aajq3g58m7u Pogovor:Navadni peteršilj 1 607904 6743571 2026-08-27T16:57:53Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Pogovor:Navadni peteršilj]] na [[Pogovor:Pravi peteršilj]]: uveljavljeno botanično ime 6743571 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Pravi peteršilj]] bntt82iioxlctifwj96lrf1nxjbs5xh Genocid v Srebrenici 0 607905 6743593 2026-08-27T17:34:17Z TadejM 738 preusmeritev na [[Srebreniški genocid]] 6743593 wikitext text/x-wiki #preusmeritev [[Srebreniški genocid]] agago3nksf5ogx21dh91jzreuan6i4j Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka 0 607906 6743609 2026-08-27T18:25:31Z VidicK01 193275 Referendum 2026 (P), novo 6743609 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Referendum |name=Referendum o ukinitvi plačevanja obveznega prispevka za programe RTV Slovenija |image= |country=[[Slovenija]] |question=Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe RTV Slovenija? |flag_image={{zastava|Slovenija}} |yes= |no= |total= |invalid= |notes= |map= |map_caption= }} '''Referendum o ukinitvi plačevanja obveznega prispevka za programe RTV Slovenija''' je prihajajoči posvetovalni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026. Na isti dan bo izveden še [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalna referenduma o [[Referendum o volilni pravici na lokalnih volitvah|volilni pravici na lokalnih volitvah]] in o [[Referendum o socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]].<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Ozadje == === Zakonski predlog stranke Resni.ca === Razprave o ukinitvi obveznega prispevka za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], ki znaša 14,02 evra na mesec in predstavlja glavni vir financiranja javnega zavoda, so v slovenski politiki potekale že pred letom 2026.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-23 |title=Lahko ukinemo RTV-prispevek. Ne moremo pa ukiniti vprašanja, kdo bo financiral RTV |url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/zakulisje/lahko-ukinemo-rtv-prispevek-ne-moremo-pa-ukiniti-vprasanja-kdo-bo-financiral-rtv-2809964/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=V SDS predlagamo ukinitev obvezne RTV naročnine |url=https://www.sds.si/novica/v-sds-predlagamo-ukinitev-obvezne-rtv-narocnine/ |access-date=2026-08-27 |website=SDS |language=sl-SI}}</ref> Med vidnejšimi pobudami je bil zakonodajni predlog stranke [[Resni.ca]], ki je bila ob njegovi vložitvi še zunajparlamentarna. Stranka je leta 2025 pripravila predlog sprememb Zakona o Radioteleviziji Slovenija, katerega osrednji namen je ukinitev obveznega RTV prispevka in nadomestitev tega vira financiranja z neposrednim financiranjem iz državnega proračuna, vsebuje pa tudi ukrepe za racionalizacijo poslovanja in zmanjševanje števila zaposlenih. Predlog je bil s prvopodpisanim [[Zoran Stevanović|Zoranom Stevanovićem]] ter podpisi približno 20 tisoč volivcev v Državni zbor vložen 26. novembra 2025.<ref>{{Navedi splet |date=2026-05-26 |title=Kaj bi ukinitev RTV-prispevka pomenila za javni servis |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kaj-bi-ukinitev-rtv-prispevka-pomenila-za-javni-servis-2804211/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ferlič |first=Brigite |date=2026-04-30 |title=Čas za ukinitev RTV prispevka? |url=https://info360.si/politika/cas-za-ukinitev-rtv-prispevka/ |access-date=2026-08-27 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> Predlog do [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitev 2026]] ni bil obravnavan, po volitvah pa je Resni.ca postala parlamentarna stranka. Stevanović, ki je 10. aprila 2026 postal predsednik Državnega zbora, je v intervjuju po izvolitvi ukinitev obveznega prispevka uvrstil med pomembnejše politične cilje.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=“Ukinitev RTV-prispevka pomeni uničenje in popolno politično podrejanje” |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ukinitev-rtv-prispevka-pomeni-unicenje-in-popolno-politicno-podrejanje-2797205/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Pogovor z novim predsednikom DZ Zoranom Stevanovićem |url=https://www.planet-tv.si/clanek/pogovor-z-novim-predsednikom-dz-zoranom-stevanovicem/ |access-date=2026-08-27 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref> Vodstvo RTV je v luči napovedi izrazilo zadržanost do neposrednega proračunskega financiranja, predsednica uprave Natalija Gorščak je opozarjala predvsem na možnost večje odvisnosti javnega zavoda od vsakokratne politične oblasti.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Stroka opozarja, da bi lahko ukinitev RTV-prispevka ogrozila neodvisnost javnega servisa |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stroka-opozarja-da-bi-lahko-ukinitev-rtv-prispevka-ogrozila-neodvisnost-javnega-servisa/779776 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Predlog posvetovalnega referenduma === Vprašanje ukinitve obveznega prispevka je ponovno prišlo v ospredje 23. julija 2026, ko so poslanske skupine [[Poslanska skupina SDS|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, Fokus]], [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] ter [[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]] v Državni zbor vložile tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov. Eden od njih je referendum o ukinitvi RTV prispevka, preostala dva pa se nanašata na pogojevanje pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela ter na volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-08-27 |website=Domovina.je |language=en}}</ref> Predloge so poslanci s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]] vložili na isti dan, kot je Državni zbor s sprejetjem odloka razpisal [[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi]], z namero, da bi vsi štirje referendumi izvedeni istega dne.<ref>{{Navedi splet |title=Vladajoči bi referendume: RTV-prispevek, socialna pomoč, glasovi tujcev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladajoci-zelijo-tri-referendume-tudi-o-rtv-prispevku.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Vlada je v mesecu avgustu predlogu za izvedbo posvetovalnega referenduma izrazila podporo. Ocenila je, da je vprašanje načina financiranja RTV Slovenija primerno za neposredno ugotavljanje stališča državljanov, rezultat referenduma pa bi lahko predstavljal izhodišče za nadaljnje oblikovanje te politike.<ref>{{Navedi splet |title=SOCIALNA POMOČ, RTV-PRISPEVEK IN VOLILNA PRAVICA TUJCEV: Vlada naklonjena referendumskim predlogom |url=http://www.regionalobala.si/novica/socialna-pomoc-rtv-prispevek-in-volilna-pravica-tujcev-vlada-naklonjena-referendumskim-predlogom |access-date=2026-08-27 |website=regionalobala.si |language=sl}}</ref> Vzporedno z referendumskim postopkom je v zakonodajnem postopku sicer ostal predlog Resni.ce iz leta 2025, katerega obravnava na Odboru za kulturo je bila predvidena za začetek septembra 2026, vendar je Stevanović predlagal njeno preložitev do izvedbe referenduma. Predlog je utemeljil s pojasnilom, da bi bilo ob hkratnem odločanju volivcev o temeljnem vprašanju ukinitve prispevka bolj smiselno, da Državni zbor o konkretnih zakonskih rešitvah odloča šele po referendumu.<ref>{{Navedi splet |title=Tik pred obravnavo novele, s katero bi ukinili RTV-prispevek, nov zaplet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/tik-pred-obravnavo-novele-s-katero-bi-ukinili-rtv-prispevek-nov-zaplet-463927 |access-date=2026-08-27 |website=www.zurnal24.si |language=sl}}</ref> Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je 24. avgusta 2026 obravnaval in podprl Odbor za kulturo,<ref>{{Navedi splet |last=Prvi |first=Lucija Dimnik Rikić |title=Odbor za kulturo podprl posvetovalni referendum o ukinitvi RTV-prispevka |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-za-kulturo-podprl-posvetovalni-referendum-o-ukinitvi-rtv-prispevka/791782 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 25. avgusta pa Državni zbor na izredni plenarni seji. Za predlog je glasovalo 47 poslancev, 35 jih je bilo proti, poslanec madžarske narodne skupnosti pa je bil vzdržan. Predlog so podprli poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov ter Resni.ce, nasprotovali pa so mu v Svobodi, SD in Levici.<ref>{{Navedi splet |title=11. oktobra predvidoma kar štirje referendumi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-v-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> V skladu z načrti o sočasni izvedbi vseh štirih referendumov bo referendum potekal 11. oktobra, o odloku za njegov razpis pa bodo poslanci odločali v petek, 28. avgusta.<ref>{{Navedi splet |title=11. oktobra nas čakajo trije posvetovalni referendumi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/11-oktobra-nas-cakajo-trije-posvetovalni-referendumi.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Ker gre za posvetovalni tip referenduma, morebitna podpora ukinitvi sama po sebi ne bi pomenila potrditve proračunskega financiranja ali drugih rešitev, ki jih vsebuje novela stranke Resni.ca iz leta 2025.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-03 |title=Kaj so volilcem zamolčali podporniki ukinitve RTV-prispevka |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kaj-so-volilcem-zamolcali-podporniki-ukinitve-rtv-prispevka-2818860/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] {{Referendumi v Sloveniji}} hf08xjii8hc5kp5fcj8e1azl4tsycu4 6743611 6743609 2026-08-27T18:35:50Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dodal [[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6743611 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Referendum |name=Referendum o ukinitvi plačevanja obveznega prispevka za programe RTV Slovenija |image= |country=[[Slovenija]] |question=Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe RTV Slovenija? |flag_image={{zastava|Slovenija}} |yes= |no= |total= |invalid= |notes= |map= |map_caption= }} '''Referendum o ukinitvi plačevanja obveznega prispevka za programe RTV Slovenija''' je prihajajoči posvetovalni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026. Na isti dan bo izveden še [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]] ter posvetovalna referenduma o [[Referendum o volilni pravici na lokalnih volitvah|volilni pravici na lokalnih volitvah]] in o [[Referendum o socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|socialni pomoči za delovno sposobne upravičence]].<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Ozadje == === Zakonski predlog stranke Resni.ca === Razprave o ukinitvi obveznega prispevka za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], ki znaša 14,02 evra na mesec in predstavlja glavni vir financiranja javnega zavoda, so v slovenski politiki potekale že pred letom 2026.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-23 |title=Lahko ukinemo RTV-prispevek. Ne moremo pa ukiniti vprašanja, kdo bo financiral RTV |url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/zakulisje/lahko-ukinemo-rtv-prispevek-ne-moremo-pa-ukiniti-vprasanja-kdo-bo-financiral-rtv-2809964/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=V SDS predlagamo ukinitev obvezne RTV naročnine |url=https://www.sds.si/novica/v-sds-predlagamo-ukinitev-obvezne-rtv-narocnine/ |access-date=2026-08-27 |website=SDS |language=sl-SI}}</ref> Med vidnejšimi pobudami je bil zakonodajni predlog stranke [[Resni.ca]], ki je bila ob njegovi vložitvi še zunajparlamentarna. Stranka je leta 2025 pripravila predlog sprememb Zakona o Radioteleviziji Slovenija, katerega osrednji namen je ukinitev obveznega RTV prispevka in nadomestitev tega vira financiranja z neposrednim financiranjem iz državnega proračuna, vsebuje pa tudi ukrepe za racionalizacijo poslovanja in zmanjševanje števila zaposlenih. Predlog je bil s prvopodpisanim [[Zoran Stevanović|Zoranom Stevanovićem]] ter podpisi približno 20 tisoč volivcev v Državni zbor vložen 26. novembra 2025.<ref>{{Navedi splet |date=2026-05-26 |title=Kaj bi ukinitev RTV-prispevka pomenila za javni servis |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kaj-bi-ukinitev-rtv-prispevka-pomenila-za-javni-servis-2804211/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ferlič |first=Brigite |date=2026-04-30 |title=Čas za ukinitev RTV prispevka? |url=https://info360.si/politika/cas-za-ukinitev-rtv-prispevka/ |access-date=2026-08-27 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> Predlog do [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitev 2026]] ni bil obravnavan, po volitvah pa je Resni.ca postala parlamentarna stranka. Stevanović, ki je 10. aprila 2026 postal predsednik Državnega zbora, je v intervjuju po izvolitvi ukinitev obveznega prispevka uvrstil med pomembnejše politične cilje.<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-17 |title=“Ukinitev RTV-prispevka pomeni uničenje in popolno politično podrejanje” |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/ukinitev-rtv-prispevka-pomeni-unicenje-in-popolno-politicno-podrejanje-2797205/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Pogovor z novim predsednikom DZ Zoranom Stevanovićem |url=https://www.planet-tv.si/clanek/pogovor-z-novim-predsednikom-dz-zoranom-stevanovicem/ |access-date=2026-08-27 |website=www.planet-tv.si |language=sl}}</ref> Vodstvo RTV je v luči napovedi izrazilo zadržanost do neposrednega proračunskega financiranja, predsednica uprave Natalija Gorščak je opozarjala predvsem na možnost večje odvisnosti javnega zavoda od vsakokratne politične oblasti.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=Stroka opozarja, da bi lahko ukinitev RTV-prispevka ogrozila neodvisnost javnega servisa |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stroka-opozarja-da-bi-lahko-ukinitev-rtv-prispevka-ogrozila-neodvisnost-javnega-servisa/779776 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Predlog posvetovalnega referenduma === Vprašanje ukinitve obveznega prispevka je ponovno prišlo v ospredje 23. julija 2026, ko so poslanske skupine [[Poslanska skupina SDS|SDS]], [[Poslanska skupina NSi, SLS, FOKUS|NSi, SLS, Fokus]], [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] ter [[Poslanska skupina Resni.ca|Resni.ca]] v Državni zbor vložile tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov. Eden od njih je referendum o ukinitvi RTV prispevka, preostala dva pa se nanašata na pogojevanje pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbeno koristna dela ter na volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet |title=Koalicija z Resni.co predlaga posvetovalne referendume o socialni pomoči, ukinitvi RTV-prispevka in volini pravici na lokalnih volitvah - Domovina |url=https://www.domovina.je/koalicija-z-resni-co-predlaga-posvetovalne-referendume-o-socialni-pomoci-ukinitvi-rtv-prispevka-in-volini-pravici-na-lokalnih-volitvah |access-date=2026-08-27 |website=Domovina.je |language=en}}</ref> Predloge so poslanci s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]] vložili na isti dan, kot je Državni zbor s sprejetjem odloka razpisal [[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi]], z namero, da bi vsi štirje referendumi izvedeni istega dne.<ref>{{Navedi splet |title=Vladajoči bi referendume: RTV-prispevek, socialna pomoč, glasovi tujcev {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladajoci-zelijo-tri-referendume-tudi-o-rtv-prispevku.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Vlada je v mesecu avgustu predlogu za izvedbo posvetovalnega referenduma izrazila podporo. Ocenila je, da je vprašanje načina financiranja RTV Slovenija primerno za neposredno ugotavljanje stališča državljanov, rezultat referenduma pa bi lahko predstavljal izhodišče za nadaljnje oblikovanje te politike.<ref>{{Navedi splet |title=SOCIALNA POMOČ, RTV-PRISPEVEK IN VOLILNA PRAVICA TUJCEV: Vlada naklonjena referendumskim predlogom |url=http://www.regionalobala.si/novica/socialna-pomoc-rtv-prispevek-in-volilna-pravica-tujcev-vlada-naklonjena-referendumskim-predlogom |access-date=2026-08-27 |website=regionalobala.si |language=sl}}</ref> Vzporedno z referendumskim postopkom je v zakonodajnem postopku sicer ostal predlog Resni.ce iz leta 2025, katerega obravnava na Odboru za kulturo je bila predvidena za začetek septembra 2026, vendar je Stevanović predlagal njeno preložitev do izvedbe referenduma. Predlog je utemeljil s pojasnilom, da bi bilo ob hkratnem odločanju volivcev o temeljnem vprašanju ukinitve prispevka bolj smiselno, da Državni zbor o konkretnih zakonskih rešitvah odloča šele po referendumu.<ref>{{Navedi splet |title=Tik pred obravnavo novele, s katero bi ukinili RTV-prispevek, nov zaplet |url=https://www.zurnal24.si/slovenija/tik-pred-obravnavo-novele-s-katero-bi-ukinili-rtv-prispevek-nov-zaplet-463927 |access-date=2026-08-27 |website=www.zurnal24.si |language=sl}}</ref> Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je 24. avgusta 2026 obravnaval in podprl Odbor za kulturo,<ref>{{Navedi splet |last=Prvi |first=Lucija Dimnik Rikić |title=Odbor za kulturo podprl posvetovalni referendum o ukinitvi RTV-prispevka |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-za-kulturo-podprl-posvetovalni-referendum-o-ukinitvi-rtv-prispevka/791782 |access-date=2026-08-27 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 25. avgusta pa Državni zbor na izredni plenarni seji. Za predlog je glasovalo 47 poslancev, 35 jih je bilo proti, poslanec madžarske narodne skupnosti pa je bil vzdržan. Predlog so podprli poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov ter Resni.ce, nasprotovali pa so mu v Svobodi, SD in Levici.<ref>{{Navedi splet |title=11. oktobra predvidoma kar štirje referendumi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-v-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> V skladu z načrti o sočasni izvedbi vseh štirih referendumov bo referendum potekal 11. oktobra, o odloku za njegov razpis pa bodo poslanci odločali v petek, 28. avgusta.<ref>{{Navedi splet |title=11. oktobra nas čakajo trije posvetovalni referendumi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/11-oktobra-nas-cakajo-trije-posvetovalni-referendumi.html |access-date=2026-08-27 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Ker gre za posvetovalni tip referenduma, morebitna podpora ukinitvi sama po sebi ne bi pomenila potrditve proračunskega financiranja ali drugih rešitev, ki jih vsebuje novela stranke Resni.ca iz leta 2025.<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-03 |title=Kaj so volilcem zamolčali podporniki ukinitve RTV-prispevka |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kaj-so-volilcem-zamolcali-podporniki-ukinitve-rtv-prispevka-2818860/ |access-date=2026-08-27 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]] {{Referendumi v Sloveniji}} 90ibc9ro4qz595f2tq6q2zx58kr236a Lanao (jezero) 0 607907 6743618 2026-08-27T19:19:40Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6743618 wikitext text/x-wiki {{Infobox body of water | name = Jezero Lanao | native_name = {{native name list|tag1=mrw|name1=Ranaw, Ranao|tag2=fil|name2=Lawa ng Lanao}} | image = Lake_Lanao_S2.jpg | caption = Slika Sentinel-2 | image_bathymetry = Lake Lanao-Agus watershed2.png | caption_bathymetry = Lake Lanao-Agus River watershed map | pushpin_map = Mindanao mainland#Philippines | pushpin_label_position = | pushpin_alt = | pushpin_caption = Lega na Filipinih | coordinates = {{coord|07|52|48|N|124|15|09|E|region:PH_type:waterbody|display=inline,title}} | coor_pinpoint = | lake_type = [[Starodavno jezero]], [[Riftno jezero]] | inflow = ''4 pritoki'' | outflow = Agus (reka) | catchment = 1678 km<sup>2</sup> <ref name="AboutLanao" /> | location = Lanao del Sur | countries = Filipini | length = 33 km | width = 20 km | area = 334 km<sup>2</sup><ref name="lanao" /> | depth = 60,3 m<ref name="lanao" /> | max_depth = 112 m<ref name="lanao" /> | volume = 21,28 km<sup>3</sup> <ref name="AboutLanao" /> | residence_time = | shore = 115 km | elevation = 700 m <ref name="AboutLanao">{{Cite web |url=http://lakelanao.com/main/?page_id=14 |title=About Lake Lanao {{Pipe}} Lake Lanao |website=lakelanao.com |archive-date=19 August 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110819184652/http://lakelanao.com/main/?page_id=14 |url-status=dead}}</ref> | islands = | settlements = }} '''Jezero Lanao''' ({{langx|mrw|Ranao}} ali ''Ranaw''<ref name="lanao">{{Citation |title=Lake Lanao |url=http://ranaw.com/index2.php?option=com_content&do_pdf=1&id=19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090103121527/http://ranaw.com/index2.php?option=com_content&do_pdf=1&id=19 |access-date=August 2, 2008 |archive-date=January 3, 2009 |via=ranaw.com |mode=cs1}}</ref>; {{langx|fil|Lawa ng Ranao}}) je veliko [[starodavno jezero]]<ref name="esquire">{{Cite web |last=Limos |first=Mario Alvaro |title=The Tragedy of Lake Lanao, Southeast Asia's Only Ancient Lake |url=https://www.esquiremag.ph/long-reads/features/lake-lanao-ancient-lake-tragedy-a00293-20210831 |date=August 31, 2021 |access-date=April 2, 2022 |website=Esquire Philippines}}</ref> v provinci Lanao del Sur na [[Filipini]]h. S površino 340 km² je največje jezero na [[Mindanao|Mindanau]], najgloblje in drugo največje jezero na Filipinih ter eno od 15 starodavnih jezer na svetu. Znanstveniki si prizadevajo za vključitev jezera na seznam svetovne dediščine UNESCO. Domačini jezera se imenujejo Maranao ali Meranav. Njihovo ime izhaja iz imena jezera, kar pomeni 'ljudje, ki živijo okoli jezera'. [[File:Marawi lake.jpg|thumb|Jezero Lanao, kot ga vidimo iz mesta Maravi]] == Zgodovina == Leta 1965 je bilo jezero Lanao z republiškim zakonom št. 4260 preimenovano v jezero Sultan Alonto,<ref>{{Citation |title=Republic Act No. 4260 |url=https://elibrary.judiciary.gov.ph/thebookshelf/showdocs/2/6677 |via=Supreme Court E-Library |mode=cs1}}</ref> ki ga je kasneje leta 1972 razveljavil republiški zakon št. 6434.<ref>{{Citation |title=Republic Act No. 6434 |url=https://elibrary.judiciary.gov.ph/thebookshelf/showdocs/2/1235 |via=Supreme Court E-Library |mode=cs1}}</ref> Jezero ima zaradi svoje 700-metrske nadmorske višine velik hidroelektrarenski potencial, zato je Filipinska nacionalna energetska korporacija (NAPOCOR) leta 1950 začela gradnjo serije hidroelektrarn z naslovom ''Agus I–Agus VII'' vzdolž rečnega sistema Agus, ki proizvede 70 % električne energije, ki jo porabijo prebivalci Mindanaa. Leta 1978 je bil na ustju reke Agus zgrajen jez za regulacijo jezera Maravi (MLRD), kmalu zatem pa je bilo zagnanih pet elektrarn (Agus I, II, IV, V in VII). Omeniti velja, da Agus I ni ob reki, temveč neposredno na obali jezera, v središču mesta Maravi. Čeprav MLRD ne vpliva na delovanje štirih dolvodnih jezov, je gradnja Agusa I dejansko spremenila jezero v rezervoar, kar je sprožilo precejšen odpor med prebivalci Maranao.[1] Oktobra 1990 je prebivalec Maranao javno demonstriral, ko je Agus I končeval gradnjo, kar je privedlo do rojstva gibanja Save Lake Lanao (SALAM), ki je nameravalo ovirati napredek NAPOCOR-ja pri gradnji Agusa I. SALAM je trdil, da bi jez deloval kot umetni, alternativni izpust Agusa, kar je zelo nenaravno in bi povzročilo 9-metrsko nihanje gladine jezera. Konflikt med SALAM-om in NAPOCOR-jem je privedel do ustanovitve Projektne skupine za Agus 1, ki jo je vodil Aquilino Pimentel ml., kar je posledično prestavilo datum začetka obratovanja elektrarne na 14. januar 1992. V dveh mesecih po datumu operacije Agusa I je predsednica Corazon Aquino razglasila porečje jezera Lanao za rezervat<ref>{{Citation |title=Proclamation No. 871, s. 1992 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1992/02/26/proclamation-no-871-s-1992/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20171026134546/https://www.officialgazette.go |access-date=June 19, 2021 |archive-date=October 26, 2017 |mode=cs1 |via=Official Gazette of the Republic of the Philippines}}</ref> in ustanovila Svet za zaščito in razvoj porečja jezera Lanao (LLWPDC), politično skupino s predstavniki SALAM in NAPOCOR. Kljub tem prizadevanjem NAPOCOR od takrat ni dal nobenih večjih koncesij prebivalcem Maranaa. SALAM in Maranao še naprej varujeta porečje Lanao pred degradacijo okolja. 22. člen XIII. organskega zakona Bangsamoro tega jezera ne navaja kot območja pod jurisdikcijo avtonomne regije Bangsamoro v muslimanskem Mindanau; nekateri deli prebivalstva Maranaa so si prizadevali za vključitev tega jezera v organski zakon Bangsamoro.<ref>{{Cite news |last=Yahya |first=Masiding Noor |date=July 14, 2019 |title=Maranaos Seek Amendment of Bangsamoro Law |work=Manila Times |url=https://www.manilatimes.net/maranaos-seek-amendment-of-bangsamoro-law/584117}}</ref> Oktobra 2006 je študija državne univerze Mindanao v jezeru Lanao odkrila obsežno onesnaženje z algami.<ref>{{Cite news |date=October 14, 2006 |title=Contaminated Lake Lanao in Danger |language=en-US |work=MindaNews |url=https://www.mindanews.com/c3-news/2006/10/contaminated-lake-lanao-in-danger/ |access-date=December 30, 2021}}</ref> Sprva so kot krivce za onesnaženje imeli slabo ravnanje z odplakami in kmetijskimi odpadki. Vendar pa sta Ministrstvo za kmetijstvo in Urad za ribištvo in vodne vire izjavila, da so erozija tal zaradi neselektivne sečnje ter ekstenzivne rabe zemljišč in kmetovanja težave, ki so povzročile onesnaženje z algami. == Fizične značilnosti == Jezero je nastalo s tektonsko-vulkanskim zajezovanjem kotline med dvema gorovjema in zrušitvijo velikega vulkana. Največja globina je 122 m, povprečna globina pa 60,3 m. Kotlina je najplitvejša proti severu in se proti jugu postopoma poglablja.<ref name="lanao" /> Jezero napajajo štiri reke, Ramain, Taraka, Gata in Masiu. Njegov edini iztok je reka Agus, ki teče proti severozahodu v zaliv Iligan po dveh kanalih, enem čez slapove Maria Cristina in drugem čez slapove Tinago. V jezeru so štirje otoki: *Otok Balutmaito *Otok Balutmasla *Otok Nusa *Otok Salungan == V kulturi == Jezero Lanao je dom številnih pomembnih mitov in legend ljudstva Maranao. Mit o Maranau opisuje nastanek jezera.<ref>{{Cite web |title=How the Angels Built Lake Lanao | url=http://www.seasite.niu.edu/Tagalog/folktales/Maranao/how_the_angels_built_lake_lanao.htm |website=seasite.niu.edu |access-date=March 23, 2007 |archive-date=February 20, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200220003549/http://www.seasite.niu.edu/Tagalog/folktales/Maranao/how_the_angels_built_lake_lanao.htm |url-status=dead }}</ref> Pred davnimi časi je bil na območju današnjega jezera uspešen sultanat Mantapoli. Prebivalstvo te države se je povečalo zaradi napredka na številnih področjih. Zaradi nenadne rasti prebivalstva in moči se je porušilo ravnovesje med ''sebanganom'' (vzhod) in ''sedpanom'' (zahod). Ta težava je kmalu pritegnila pozornost nadangela Diabaraila. Nato je Diabarail odšel v nebesa in Alahu sporočil novico. Sohora, Alahov glas, je Diabarailu svetoval, naj gre v sedem regij pod zemljo in sedem regij na nebu, da bi priklical angele. Sohora je tudi rekel, da bodo, ko bo Alah v celoti vzpostavil ''barahana'' (sončni mrk), Mantapoli premaknili z njegove lokacije in ga premestili v središče sveta. Ko so bili angeli poklicani in je bila ''barahana'' narejena, je bil Mantapoli kmalu teleportiran v središče Zemlje, na svojem nekdanjem mestu pa je ostala velika luknja. Luknja se je sčasoma napolnila z vodo in se spremenila v globoko, modro jezero. Ko je Diabarail zagledal plimovanje vode, je takoj odšel v nebesa, da bi poročal Alahu. Alahu je povedal, da lahko voda utopi ljudi. Ko je to slišal, je Alah Diabarailu ukazal, naj prikliče štiri vetrove (Angin Taupan, Angin Besar, Angin Darat in Angin Sarsar), da odpihnejo odvečno vodo in vzpostavijo iztoke, kamor bo ta voda odtekla. Po treh poteh so vetrovi uspeli in nastala je reka Agus.<ref>{{Cite web |title=Legend of Lake Lanao (Maranaw Legend) |date=September 14, 2014 |url=https://www.slideshare.net/RichSaber/legend-of-lake-lanao-maranaw-legend |via=SlideShare}}</ref>{ == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Lake Lanao}} * [http://www.ilec.or.jp/database/asi/dsasi025.html Lanao-See Information] * [http://www.seasite.niu.edu/Tagalog/folktales/Maranao/how_the_angels_built_lake_lanao.htm How the Angels Built Lake Lanao] * [http://mindanews.com/index.php?option=com_content&task=view&id=1073&Itemid=50 Contaminated Lake Lanao in danger] * {{cite book |author1=Lydia P. Oliva |year=1985 |title=Philippine Tilapia Economics |chapter=Economics of Tilapia Cage Culture in Mindanao, Philippines |editor1=Ian R. Smith |editor2=Enriqueta B. Torres |editor3=Elvira O. Tan |publisher=Philippine Council for Agriculture and Resources Research and Development |isbn=971-1022-18-4 |issn=0115-4435 |url=https://core.ac.uk/download/pdf/6514812.pdf |pages=83–106}} [[Kategorija:Jezera na Filipinih]] [[Kategorija:Mindanao]] [[Kategorija:Stara jezera]] a6320agocdevn4nbj4bncqlosdww3jj Kaesong 0 607908 6743621 2026-08-27T19:34:53Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{v delu}} {{Kratki opis|Posebno mesto v Severni Koreji}} {{Infopolje Naselje | name = Kaesong | native_name = {{nobold|개성}} | native_name_lang = ko-KP | official_name = | settlement_type = [[Seznam mest v Severni Koreji|Posebno mesto]] | nickname = »Mesto borovcev« ({{Korean|hangul=송도|hanja=松都|mr=Songdo|labels=no}}){{force singular}} | translit_lang1 = Korean | translit_l...« 6743621 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Kratki opis|Posebno mesto v Severni Koreji}} {{Infopolje Naselje | name = Kaesong | native_name = {{nobold|개성}} | native_name_lang = ko-KP | official_name = | settlement_type = [[Seznam mest v Severni Koreji|Posebno mesto]] | nickname = »Mesto borovcev« ({{Korean|hangul=송도|hanja=松都|mr=Songdo|labels=no}}){{force singular}} | translit_lang1 = Korean | translit_lang1_type1 = [[Hangul|Chosŏn'gŭl]] | translit_lang1_info1 = {{lang|ko-KP|개성특별시}} | translit_lang1_type2 = [[Hanja|Hancha]] | translit_lang1_info2 = {{lang|ko-KP|開城特別市}} | translit_lang1_type3 = {{nowrap|[[McCune–Reischauer]]}} | translit_lang1_info3 = Kaesŏng-T'ŭkpyŏlsi | translit_lang1_type4 = {{nowrap|[[Revised Romanization of Korean|Revised Romanization]]}} | translit_lang1_info4 = Gaeseong-Teukbyeolsi | subdivision_type = Country | subdivision_name = North Korea | subdivision_type1 = [[Provinces of North Korea|Province]] | subdivision_name1 = Kaesong | area_total_km2 = 179.26 | population_as_of = 2009 | population_total = 192,578 | population_density_km2 = auto | parts_type = [[Administrative divisions of North Korea|Administrative divisions]] | parts = [[#Administrative divisions|24 ''dong'', 3 ''ri'']] | established_title = Settled | established_date = {{circa|700}} | population_blank1_title = Dialect | population_blank1 = [[Gyeonggi dialect|Gyeonggi]] | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2 | image1 = Koryo Songgyungwan University.jpg | image2 = Fall Foliage in Kaesong, North Korea (15035686873).jpg | image3 = King Kongmin's Tomb.jpg | image4 = 개성 숭양사원.jpg | image5 = Streets in Kaesong 09.JPG | image6 = Kaesong 1.jpg | leader_party = [[Workers' Party of Korea|WPK]] | leader_title = Municipal Party Committee Chief Secretary | leader_name = [[Kim Young-gyu]]<ref name=unikorea>{{Cite web|title=권력기구도 |location=Seoul|publisher=Political and Military Analysis Division, Intelligence and Analysis Bureau; Ministry of Unification |date=June 2025|access-date=19 October 2025|url=https://nkinfo.unikorea.go.kr/nkp/pge/ps/ps.do?menuId=PO009}}</ref> | leader_title2 = Municipal People's Committee Chairman | leader_name2 = [[Choi Kyung-nam]] }} | image_caption = Clockwise from top: [[Koryo Songgyungwan University]], [[Mausoleum of King Kongmin]], street in Kaesong, skyline of [[Kaesong Industrial Region]] and downtown Kaesong, [[Sungyang Academy]], fall foliage in Kaesong | image_map = Kaesong Map 2020.png | map_caption = Kaesong location within North Korea | image_seal = | pushpin_map = North Korea | pushpin_map_caption = | coordinates = {{Coord|region:KP|format=dms|display=inline,title}} | timezone = [[Time in North Korea|Pyongyang Time]] | utc_offset = +9 | blank_name_sec1 = Other information | blank_info_sec1 = Split from [[Gyeonggi]] in 1951;<br />joined [[North Hwanghae]] in 2003. Left [[North Hwanghae]] and became special city in 2019. }} '''Kaesong'''{{efn|In the 19th century, Kaesong was also spelled ''Kaï-seng''.{{sfnp|''EB''|1878|p=390}}}} ({{IPAc-en|UK|k|eɪ|ˈ|s|ɒ|ŋ}}, {{IPAc-en|US|k|eɪ|ˈ|s|ɔː|ŋ}}; {{IPA|ko|kɛ.sɔŋ|lang}}) is a [[Special cities of North Korea|special city]] in the southern part of [[North Korea]] (formerly in [[North Hwanghae Province]]), and the capital of [[Korea]] during the [[Taebong]] kingdom and subsequent [[Goryeo]] dynasty. The city is near the [[Kaesong Industrial Region]] close to the [[Military Demarcation Line|border]] with [[South Korea]] and contains the remains of the [[Manwoldae|Manwoldae palace]]. Called Songdo while it was the ancient capital of Goryeo, the city prospered as a trade centre that produced Korean [[ginseng]]. Kaesong now functions as North Korea's [[light industry]] centre. During the [[Korea under Japanese rule|Japanese occupation]] from 1910 to 1945, the city was known by the [[Sino-Xenic vocabularies|Japanese pronunciation of its name]], "Kaijō".<ref>{{Cite web |url=http://www.drben.net/Koreas_Report/Sources/Korea_Maps/Historic/1945/Map-Japan-Korea-1945-01.html |title=Historic Map: Geographic overview Japan & Korea 1945 AD – 1B<!-- Bot generated title --> |access-date=12 April 2019 |archive-date=22 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181222200446/http://www.drben.net/Koreas_Report/Sources/Korea_Maps/Historic/1945/Map-Japan-Korea-1945-01.html |url-status=live }}</ref> Between 1945 and 1950, Kaesong was under American, and later South Korean, control. During the [[Korean War]], North Korea captured the city, and the 1953 [[Korean Armistice Agreement]] left the city under North Korean control. Due to the city's proximity to the border with South Korea, Kaesong has hosted cross-border economic exchanges between the two countries as well as the jointly run [[Kaesong Industrial Region]]. As of 2009, the city had a population of 192,578.<ref name="Nkorea2009">{{cite web |url=http://data.un.org/Data.aspx?d=POP&f=tableCode:240 |title=City population by sex, city and city type |publisher=[[United Nations]] |year=2009 |access-date=16 December 2013 |archive-date=25 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151125231730/http://data.un.org/Data.aspx?d=POP&f=tableCode%3A240 |url-status=live }}</ref> ==History== The earliest archaeological signs of habitation in the Kaesong area date from the [[Neolithic]]. Artifacts such as [[Jeulmun pottery period|Jeulmun pottery]], stone ware, and stone axes have been excavated from [[Osongsan]] and [[Kaesong city walls|Kaesong Rasong]], the double-walled fortress of Kaesong. As Kaesong has been occupied by various states throughout centuries, its name has changed. It was in the realm of [[Mahan confederacy]], and was referred to as ''Busogap'' during the rule of [[Goguryeo]]. Before the strength of [[Baekje]] was retreated to the southwest of [[Jungnyeong]], [[Mungyeong Saejae]], and [[Asan Bay]] in 475, the area had been a part of [[Baekje]] for about 100 years. However, it became a territory of [[Silla]] in 555, the 16th year of [[Jinheung of Silla]]'s reign, and its name was changed to ''Song'ak-gun'' during the period. According to the ''[[Samguk Sagi]]'', when a castle was built in the site in 694, the third year of [[Hyoso of Silla]]'s reign, Kaesong was referred to as "Song'ak (송악; 松嶽)". Therefore, it is assumed that the name Song'ak had been used at least before the time.<ref name="EncyKorea">{{cite web |url=http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=291958&v=43#P5 |script-title=ko:개성시 開城市 (Kaesong) |language=ko |publisher=Nate/ [[Encyclopedia of Korean Culture]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610082842/http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=291958&v=43#P5 |archive-date=10 June 2011 }}</ref> ===Goryeo=== Silla began to decline in the late 9th century, and a period of rival warlords ensued. In 898, Kaesong fell under the hand of [[Gung Ye]], the founder of his short-lived state, [[Taebong]], and then became a part of [[Goryeo]] in 919 by its founder, Wang Geon, who was enthroned as [[Taejo of Goryeo]]. Taejo established the capital in the south of Song'ak, and incorporated Kaesong into Song'ak under the name of "Gaeju". In 919, Kaesong became the national capital. In 960, the 11th year of [[Gwangjong of Goryeo]]'s reign, the city was renamed Gaegyeong, and in 995, the 14th year of [[Seonjong of Goryeo]]'s reign, it was elevated to "Gaesong-bu". The Gaeseong-bu is a combined term of Song'ak-gun, and Gaesong-gun, which is different from the region of the pre-1945 Gaesong-ri, Seo-myeon, Kaepung-gun. In 1010, the first year of [[Hyeonjong of Goryeo]]'s reign, the palace and houses were almost burnt down during the [[second conflict in the Goryeo–Khitan War]], so in 1018, Gaesong-bu was relegated for the "bu" system, and became to govern the three hyeon unites of Jeongju, Deoksu, and Gangeum.<ref name="EncyKorea" /> In the late 12th century, there was instability in both the government and the countryside. A slave named [[Manjeok|Manjŏk]] (or Manjeok) (만적; 萬積) led a group of slaves who gathered outside Kaesong in 1198. The revolt plot was suppressed by [[Ch'oe Ch'ung-hŏn]].<ref>Michael J. Seth. ''A concise history of Korea: from the neolithic period through the nineteenth century.'' pp. 99–102. Rowman & Littlefield, 2006.</ref> When Yi Song-gye overthrew Goryeo in 1392 and established [[Joseon]] as [[Taejo of Joseon]], he moved the Korean capital from Kaesong to Hanyang (modern-day [[Seoul]]) in 1394.<ref name="EncyKorea" /> === 20th century === [[File:STATUE OF KIM IL SUNG KAESONG CITY DPRK NORTH KOREA OCT 2012 (8643184836).jpg|thumb|[[Kim Il Sung]] statue in Kaesong, as it appeared in October 2012. The statue has since been updated and a statue of [[Kim Jong Il]] has been added next to the Kim Il-sung statue.<ref>{{cite web |url=https://archive.org/details/6e81996b595a86d7846f703c9d1c96f5 |title=Bronze statues of great Kim Il Sung and Kim Jong Il unveiled in Kaesong City |last=Voice of Korea |via=Internet Archive }}</ref>]] Kaesong remained a part of [[Gyeonggi Province]] until the [[Korean War]]. When Korea was partitioned at the [[38th parallel north|38th parallel]] after [[World War II]], most of Kaesong's territory was at the south of the border (inside South Korea). In contrast, a small portion to the north was within North Korea. However, the [[battle of Kaesong-Munsan]] was won by the [[Korean People's Army]] (KPA) in the first days of the Korean War. UN Forces recaptured the city on 9 October 1950 during the [[UN Offensive, 1950|pursuit of the KPA]] that followed the successful [[Battle of Inchon|Inchon landings]]. UN Forces [[Battle of the Ch'ongch'on River#Aftermath|abandoned]] the city on 16 December 1950 during the withdrawal to the [[Imjin River]] following the Chinese [[People's Volunteer Army]] intervention in the war. Kaesong would remain under Chinese/North Korean control until the end of the war.<ref name="EncyKorea" /> Ceasefire negotiations began in Kaesong<ref name="britannica.com">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/place/Kaesong |title=Kaesŏng &#124; North Korea &#124; Britannica |encyclopedia=Encyclopedia Britannica }}</ref> on 10 July 1951, but were moved to [[Panmunjom]], southeast of the city, on 25 October 1951. The [[Korean Armistice Agreement]] signed on 27 July 1953 recognised [[North Korea]]n control over Kaesong making it the only city to change control from South Korea to North Korea as a result of the war. Postwar Kaesong and the part of Kyonggi Province that came to be occupied was organized into "Kaesong Region" (''Kaesŏng Chigu;'' 개성 지구; 開城 地區). In 1957, Kaesong became a "Directly Governed City" (''Kaesŏng Chikhalsi;'' 개성 직할시; 開城 直轄市). === 21st century === In 2002, [[Kaesong Industrial Region|Kaesŏng Industrial Region]] was formed from part of Kaesong. In 2003, the remaining part of Kaesong (excluding the Industrial Region) became part of [[North Hwanghae Province]]. The city is close to the [[Korean Demilitarized Zone|Demilitarized Zone]] that divides North and South Korea. In October 2019, Kaesong became a "Special City".<ref>{{cite news |url=https://www.yna.co.kr/view/AKR20200213161400504?input=1195m |script-title=ko:北, 새 '치안총수'에 김정호…"개성시, 특별시로 승격" |title=Bae, sae 'chianchongsu'e gimjeongho…"Gaeseongsi, teugbyeolsilo seung-gyeog" |website=[[Yonhap News Agency]] |date=13 February 2020 |access-date=5 April 2020 |archive-date=21 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201221152130/https://www.yna.co.kr/view/AKR20200213161400504?input=1195m |url-status=live }}</ref> ==Geography== {{See also|Geography of North Korea}} Located in the center of Korea, Kaesong is the southernmost city of North Korea. It is bordered by [[Kaepung]], [[Changpung]], [[Panmun-guyok|Panmun]], and [[Kumchon County|Kumchon]] counties. [[Kanghwa Island]] of [[Incheon]] Municipality lies just south, beyond a narrow channel. It covers an area of 1,309&nbsp;km<sup>2</sup>, the urban district is surrounded by [[Songaksan (North Hwanghae)|Songak]] (Songak-san; 송악산; 松嶽山) (489&nbsp;m) and [[Pongmyongsan|Pongmyong]] mountains. The city center surrounds the much smaller Mt. Janam (103&nbsp;m), on which is located the city's [[Kim Il Sung]] statue. In the northern part of Kaesong, the end of the [[Ahobiryong Mountains|Ahobiryŏng]] range creates the northernmost border of Kaesong City. This range consists of Mts. [[Chonmasan|Chŏnma]] (757 m), Sŏnggŏ, Myoji (764 m), Suryong (716 m), Chesŏk (749 m), Hwajang (558 m), and Ogwan. With the exception of the mountainous northeastern region, however, most areas of Kaesong consist of low hills with heights less than 100 meters [[Above sea level|A.S.L.]]<ref name="Brit Geography">{{cite web |url=http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=&i=1010430 |script-title=ko:개성직할시 자연환경 (Nature of Kaesong) |language=ko |publisher=[[Nate (web portal)|Nate]] / [[Britannica]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610082613/http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=&i=1010430 |archive-date=10 June 2011 }}</ref> The [[Imjin River]] flows along the northeastern border line of the city and the [[Ryesong River]] (禮成江) (Ryeseong-gang; 례성강) (transliterated in South Korea as Yeseong-gang; 예성강) runs along the western border to the mouth of the [[Han River (Korea)|Han River]]. In addition to the two rivers, small and large rivers and streams such as the Samich'ŏn, Wŏlamch'ŏn, Chukbaech'ŏn, Kŭmsŏngch'ŏn, and [[Sach'ŏn river]]s drain into the Han. The river basin located in the southwest of Kaesong has spacious alluvial plains such as P'ungdŏkbŏl, Singwangbŏl, and Samsŏngbŏl.<ref name="Brit Geography" /> The geology consists of the [[Proterozoic]], [[Cenozoic]], and [[Paleozoic]] [[stratum|strata]] and [[Mesozoic]] intrusive [[granite]]. The underground resources include [[gold]], [[zinc]], [[copper]], [[fluorspar]], [[limestone]], granite, and [[kaolin]]. The soil comprises generally brown forest soil while the areas drained by Yesŏng, Imjin, and Han rivers consist of mostly [[alluvial soil|alluvial]] and [[saline soil]]. The climate is generally warm and moderate, with an average annual temperature of around 10&nbsp;°C. The coldest month is January, with an average temperature of −5.9&nbsp;°C, while the hottest month is August, with an average temperature of 24.7&nbsp;°C. The average annual rainfall ranges from 1,300 to 1,400 millimeters. The duration of frost-free period is 180 days—the longest in North Korea. About 55% of Kaesong is forested (80% of the trees are pines), and 40 species of mammals and 250 birds inhabit the area.<ref name="Brit Geography" /> ===Climate=== Kaesong has a [[humid continental climate]] ([[Köppen climate classification]]: ''Dwa''), with cold, dry winters and hot, humid summers with abundant rainfall. {{Weather box | width = auto | location = Kaesong (1991–2020) | metric first = Yes | single line = Yes | Jan high C = 1.6 | Feb high C = 4.6 | Mar high C = 10.5 | Apr high C = 17.3 | May high C = 22.8 | Jun high C = 26.8 | Jul high C = 28.1 | Aug high C = 29.3 | Sep high C = 25.8 | Oct high C = 20.1 | Nov high C = 11.3 | Dec high C = 3.6 | year high C = 16.8 | Jan mean C = -3.6 | Feb mean C = -0.8 | Mar mean C = 4.6 | Apr mean C = 11.0 | May mean C = 16.7 | Jun mean C = 21.3 | Jul mean C = 24.1 | Aug mean C = 24.9 | Sep mean C = 20.4 | Oct mean C = 13.7 | Nov mean C = 5.9 | Dec mean C = -1.3 | year mean C = 11.4 | Jan low C = -8.1 | Feb low C = -5.6 | Mar low C = -0.3 | Apr low C = 5.6 | May low C = 11.6 | Jun low C = 17.1 | Jul low C = 21.1 | Aug low C = 21.5 | Sep low C = 15.9 | Oct low C = 8.3 | Nov low C = 1.1 | Dec low C = -5.6 | year low C = 6.9 | precipitation colour = green | Jan precipitation mm = 10.9 | Feb precipitation mm = 19.4 | Mar precipitation mm = 24.7 | Apr precipitation mm = 49.9 | May precipitation mm = 95.2 | Jun precipitation mm = 105.7 | Jul precipitation mm = 359.9 | Aug precipitation mm = 285.2 | Sep precipitation mm = 109.9 | Oct precipitation mm = 40.9 | Nov precipitation mm = 40.8 | Dec precipitation mm = 18.3 | year precipitation mm = 1160.8 | unit precipitation days = 0.1 mm | Jan precipitation days = 3.3 | Feb precipitation days = 3.6 | Mar precipitation days = 4.6 | Apr precipitation days = 6.3 | May precipitation days = 7.4 | Jun precipitation days = 8.1 | Jul precipitation days = 12.8 | Aug precipitation days = 11.3 | Sep precipitation days = 5.9 | Oct precipitation days = 4.7 | Nov precipitation days = 6.4 | Dec precipitation days = 4.9 | year precipitation days = 79.3 | Jan snow days = 4.6 | Feb snow days = 3.1 | Mar snow days = 1.6 | Apr snow days = 0.1 | May snow days = 0.0 | Jun snow days = 0.0 | Jul snow days = 0.0 | Aug snow days = 0.0 | Sep snow days = 0.0 | Oct snow days = 0.0 | Nov snow days = 1.4 | Dec snow days = 4.9 | year snow days = 15.7 | Jan humidity = 67.2 | Feb humidity = 64.7 | Mar humidity = 64.4 | Apr humidity = 66.7 | May humidity = 72.9 | Jun humidity = 77.8 | Jul humidity = 85.3 | Aug humidity = 81.8 | Sep humidity = 73.4 | Oct humidity = 70.1 | Nov humidity = 70.3 | Dec humidity = 67.9 | year humidity = 71.9 |source 1 = [[Korea Meteorological Administration]]<ref name= KMA>{{cite web |archive-url=https://web.archive.org/web/20220129211112/https://data.kma.go.kr/resources/normals/pdf_data/northkorea_pdf_0104.pdf |archive-date=29 January 2022 |url=https://data.kma.go.kr/resources/normals/pdf_data/northkorea_pdf_0104.pdf |title=30 years report of Meteorological Observations in North Korea (1991 ~ 2020) |publisher=Korea Meteorological Administration |access-date=23 March 2022 |language=ko |url-status=live |pages=224, 336, and 345 }}</ref> }} ==Administrative divisions== Before 2002, what is now Kaesong Directly Governed City was divided into one city (Kaesŏng itself) and one county and two wards: [[Changpung County]], [[Kaepung-guyok]] and [[Panmun-guyok]]. In 2003, P'anmun-gun and part of Kaesong-si were separated from Kaesŏng Directly Governed City and merged to form [[Kaesong Industrial Region]]. The remaining part of Kaesŏng joined [[North Hwanghae Province]] in 2002. Kaesong is currently divided into 24 administrative districts known as [[Administrative divisions of North Korea#Third-level divisions|Dong]], as well as three villages ("ri").<ref>{{cite web |url=http://nk.joins.com/map/i032.htm |script-title=ko:개성시(開城市) – KAESONGSI |work=[[JoongAng Ilbo]] |language=ko |access-date=5 June 2009 |archive-date=3 June 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130603094744/http://nk.joins.com/map/i032.htm |url-status=live }}</ref> After Kaesong promoted to Special City, Changpung County, Kaepung-guyok and Panmun-guyok return to Kaesong. * Koryŏ-dong (고려동/高麗洞): [[Anhwasa]] temple is located here.<ref>{{cite web |url=http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601001&mc=AD0101&direct=1 |title=고려동개요 |website=cybernk }}</ref> * Haeun-dong (해운동/海雲洞): Named after pavilion called Haeunru.<ref>{{cite web |url=http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601027&mc=AD0101&direct=1 |title=해운동개요 |website=cybernk |access-date=26 February 2023 |archive-date=26 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230226134508/http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601027&mc=AD0101&direct=1 |url-status=live }}</ref> * Chanam-dong (자남동/子男洞): Named after Mount Chanam.<ref>{{cite web |url=http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601026&mc=AD0101&direct=1 |title=자남동개요 |website=cybernk |access-date=26 February 2023 |archive-date=26 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230226135107/http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601026&mc=AD0101&direct=1 |url-status=live }}</ref> * Kwanhun-dong (관훈동/冠訓洞): The place was named as such due to the fact that the place had a 'Hunryonwon' (an institution that hired military officials and soldiers during the Joseon dynasty) and Gwaegwanhyon (also called, 'Gatgoljae', a place where Goryeo scholars protested by refusing to take the [[Gwageo]] and take off their [[Gat (hat)|gat]] hats).<ref>{{cite web |url=http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601002&mc=AD0101&direct=1 |title=관훈동개요 |website=cybernk |access-date=26 February 2023 |archive-date=26 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230226135017/http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601002&mc=AD0101&direct=1 |url-status=live }}</ref> * [[Manwoldae|Manwŏl]]-tong (만월동/滿月洞): Named after [[Manwoldae]].<ref>{{cite web |url=http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601013&mc=AD0101&direct=1 |title=만월동개요 |website=cybernk |access-date=26 February 2023 |archive-date=26 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230226134845/http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601013&mc=AD0101&direct=1 |url-status=live }}</ref> * Naesŏng-dong (내성동/內城洞): Named after Naeseong of [[Kaesong city walls]].<ref>{{cite web |url=http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601007&mc=AD0101&direct=1 |title=내성동개요 |website=cybernk }}</ref> * Naman-dong (남안동/南安洞): Named as such because it was comfortably in the southern plains of [[Namdaemun (Kaesong)]].<ref>{{cite web |url=http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601006&mc=AD0101&direct=1 |title=남안동개요 |website=cybernk }}</ref> * [[Namdaemun (Kaesong)|Nammun]]-dong (남문동/南門洞): Named after [[Namdaemun (Kaesong)]]. [[Bell of Yonbok Temple|The Bell of Yonbok Temple]] is located here.<ref>{{cite web |url=http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601003&mc=AD0101&direct=1 |title=남문동개요 |website=cybernk }}</ref> * Namsan-dong (남산동/南山洞) * Pangjik-tong (방직동/紡織洞) * Posŏn-dong (보선동/保善洞) * Pugan-dong (북안동/北安洞): Named as such because it was comfortably in the northern plains of [[Namdaemun (Kaesong)]]. Kaesong Students' and Children's Palace is located here.<ref>{{cite web |url=http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601017&mc=AD0101&direct=1 |title=북안동개요 |website=cybernk |access-date=26 February 2023 |archive-date=26 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230226140152/http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601017&mc=AD0101&direct=1 |url-status=live }}</ref> * Pusan-dong (부산동/扶山洞) * Ryonghŭng-dong (룡흥동/龍興洞) * Ryongsan-dong (룡산동/龍山洞) * Songak-tong (송악동/松嶽洞) * Sŏngnam-dong (성남동/城南洞) * [[Sonjuk Bridge|Sŏnjuk]]-tong (선죽동/善竹洞) * Sŭngjŏn-dong (승전동/勝戰洞) * Tonghŭng-dong (동흥동/東興洞) * Tonghyŏn-dong (동현동/銅峴洞) * Ŭndŏk-tong (은덕동/恩德洞) * Unhak-tong (운학동/雲鶴洞) * Yŏkchŏn-dong (역전동/驛前洞) * Pagyŏn-ni (박연리/朴淵里) * Samgŏ-ri (삼거리/三巨里) * Tŏgam-ni (덕암리/德岩里) ==Culture== ===Landmarks=== [[File:Kaesong-Museum-Building-2014.jpg|thumb|right|Goryeo Museum]] [[File:Nam Gate in Kaesong (5063812320).jpg|thumb|[[Namdaemun (Kaesong)|Namdaemun]]]] Kaesong is home to the [[World Heritage Site]] [[Historic Monuments and Sites in Kaesong]].<ref>{{Cite web |title=Historic Monuments and Sites in Kaesong |publisher=UNESCO |access-date=16 February 2020 |url=http://whc.unesco.org/en/list/1278/ |archive-date=17 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161117190052/http://whc.unesco.org/en/list/1278 |url-status=live }}</ref> [[Koryo Songgyungwan University]] (Light Industry), Communist University and Art College are located in Kaesong. The [[Koryo Museum]], housed in the city's old [[Songgyungwan|Confucian academy]], contains many priceless Goryeo arts and cultural relics (although many are copies, with the originals held in the vaults of the [[Korean Central History Museum]] in [[Pyongyang]]). As the former capital of Goryeo, the tombs of almost all of the Goryeo kings are located in the area, though most are not accessible; the heavily reconstructed [[Tomb of King Wanggon]], belonging to the dynasty's founder, [[Taejo of Goryeo]], is located to the west of the city in Kaepung-gun. Other notable tombs include those of kings [[Hyejong of Goryeo]] (the [[Sollung Royal Tomb]]), [[Gyeongjong of Goryeo]] ([[Yongrung Royal Tomb]]), [[Seongjong of Goryeo]] ([[Kangrung Royal Tomb]]), [[Hyeonjong of Goryeo]] ([[Sollung Royal Tomb]]), [[Munjong of Goryeo]] ([[Kyongrung Royal Tomb]]), and [[Gongmin of Goryeo]] ([[Tomb of King Kongmin]]). Kaesong also contains North Korea's only two royal tombs dating to the [[Joseon]]: the [[Hurung Royal Tomb]], belonging to the dynasty's second king, [[Jeongjong of Joseon]], and the [[Cherung Royal Tomb]], containing the remains of Queen Sinui, wife of the dynasty's founder, [[Taejo of Joseon|Yi Songgye]] (Taejo of Joseon). The two final tombs, despite belonging to members of the Joseon royal family, were excluded from the World Heritage Site [[Royal Tombs of the Joseon Dynasty]] because of their location in North Korea. ===Cuisine=== {{See also|Korean regional cuisine}} [[File:North Korea-Kaesong-Tongil restaurant-02.jpg|thumb|A meal for visitors at Tongil restaurant, Kaesong]] Since Kaesong was the capital of [[Goryeo]] for 487 years, its culinary culture was highly developed. The luxurious style of Kaesong cuisine is frequently compared with [[Seoul]] cuisine and [[Jeolla Province|Jeolla]] cuisine.<ref name="EncyKorea RC">{{cite web |url=http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=241864&v=43 |script-title=ko:향토음식 鄕土飮食 |trans-title=Hyangto eumsik |publisher=[[Nate (web portal)|Nate]]/[[Encyclopedia of Korean Culture]] |language=ko |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610075444/http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=241864&v=43 |archive-date=10 June 2011 }}</ref> Kaesong cuisine was traditionally treated as part of [[Gyeonggi Province|Gyeonggi]] cuisine, since Kaesong belonged to Gyeonggi Province until 1950. However, it has been incorporated into the administration of North Korea after the [[Korean War]] while Gyeonggi Province is in South Korea. ''Bossam [[kimchi]]'' (wrapped kimchi), ''pyeonsu'' (square-shaped summer [[Mandu (food)|mandu]]),<ref>[http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=258329&v=43 편수 (Pyeonsu)] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110610080912/http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=258329&v=43 |date=10 June 2011 }} (in Korean) Nate / Encyclopedia of Korean Culture</ref> ''[[sinseollo]]'' (royal casserole), ''[[seolleongtang]]'' (ox bone soup), ''[[chueotang]]'' (mudfish soup), ''joraengi [[tteokguk]]'' (rice cake soup), ''umegi'' ([[tteok]] covered with syrup), and [[gyeongdan]] (ball-shaped ''tteok'') are representative Kaesong dishes. ''Umegi'', also called ''Kaesong juak'', is a holiday food of Kaesong, and known for the delicate style with the sweet and nutty taste. The dish is made by kneading a mixture of rice flour and glutinous rice flour with warm water, by shaping the dough into balls with either one [[pine nut]] or [[jujube]], by frying and coating them with syrup.<ref name="EncyKorea RC" /><ref name="Korean Portal">{{cite web |url=http://www.knowledge.go.kr/jsp/theme/themeView.jsp?themeIdx=2872&dir=al&page=4&searchOption=all&searchValue= |script-title=ko:닮은 듯 색다른 매력을 간직한 북한의 음식 문화 |publisher=Korea Knowledge Portal |date=19 June 2009 |language=ko |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009165958/http://www.knowledge.go.kr/jsp/theme/themeView.jsp?themeIdx=2872&dir=al&page=4&searchOption=all&searchValue= |archive-date=9 October 2011 }}</ref> ==Economy== {{See also|Kaesong Industrial Region}} With its [[topography]], [[climate]] and [[soil]], Kaesong has advantageous natural conditions for [[Agriculture|agricultural]] productions. The [[water supply]] system is established with 18 reservoirs, including Songdo Reservoir, built for agricultural advances and about 150 [[pumping station]]s as well as hundreds of dammed pools. The [[cultivated land]] accounts for 27% of Kaesong's area. Rice, [[maize]], [[soybean]]s, wheat, and barley are the main crops. Among them, rice production accounts for 60% of the whole grain production, and [[Kaepung]] and Panmun are the two primary regions, producing more than 70% of the rice production. In addition, vegetable and fruit cultivation including peach, apple and [[persimmon]], livestock farming, and [[sericulture]] are active. Peach is a local specialty of Kaesong, especially white peach, which accounts for more than 25% of the total fruit production. The counties of Kaepung-gun and Panmun-gun are also known for cultivating the quality Korean [[ginseng]] called ''Goryeo Insam''.<ref name="Brit Industry">{{cite web |url=http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=&i=1010431 |script-title=ko:개성직할시 산업과 교통 (Industry and transport of Kaesong) |language=ko |publisher=[[Nate (web portal)|Nate]] / [[Britannica]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610082823/http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=&i=1010431 |archive-date=10 June 2011 }}</ref> Kaesong is North Korea's [[light industry]] centre. The urban district is equipped with a [[Jewellery|jewel]] processing factory, ginseng processing factory and an [[embroidery]] factory.{{Citation needed|date=December 2009}} Since the [[Goryeo]] period, Kaesong had been a center of handcrafts such as [[Goryeo ware]] and commerce while the [[textile industry]] has been the primary business along with the production of grocery goods, daily general goods, and ginseng products after the division into the two states. The food processing industry ranks next to the textile business, mainly producing ''[[miso|jang]]'' (soybean-based condiments), [[oil]], [[Canned Foods|canned foods]], [[Korean alcoholic beverages|alcoholic beverages]], [[soft drink]]s and others. In addition, [[resin]], [[timber]], handicrafts, pottery, shoes, [[school supplies]], musical instruments, and glass are produced. Kaesong has factories for producing agricultural machines and tractor repair. As of 2002, the city contained the headquarters of the [[Central Bank of the Democratic People's Republic of Korea|Central Bank of North Korea]], with branches also in Kapung and Panmun counties.<ref name="Brit Industry" /> North Korea and South Korea jointly operate an industrial complex in the Kaesong Industrial Region.<ref name="NYT">{{cite web |author=Choe Sang-Hun |title=North Korea Shuts Last Military Hot Lines to South |work=[[The New York Times]] |access-date=27 March 2013 |date=27 March 2013 |url=https://www.nytimes.com/2013/03/28/world/asia/north-korea-shuts-last-remaining-hotline-to-south.html?hp&_r=0 }}</ref> The industrial park, built around 2005, employs over 53,400 North Koreans at over 120 South Korean textile and other labor-intensive factories.<ref name="NYT1">{{cite web |author=Choe Sang-Hun and Gerry Mullany |title=North Korea Threatens to Close Factory It Runs With South |work=[[The New York Times]] |access-date=30 March 2013 |date=30 March 2013 |url=https://www.nytimes.com/2013/03/31/world/asia/north-korean-sites-are-down-in-possible-cyberattacks.html?hp |archive-date=2 April 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130402042014/http://www.nytimes.com/2013/03/31/world/asia/north-korean-sites-are-down-in-possible-cyberattacks.html?hp |url-status=live }}</ref> In early 2013, approximately 887 South Koreans worked in the complex, which produced an estimated $470 million of goods in 2012,<ref name="NYT"/><ref name="NYT1"/> and the complex employed a sixth of Kaesong's working people.<ref name=wsj-20130426>{{cite news |url=https://www.wsj.com/articles/SB10001424127887324474004578446000376531758 |title=Seoul to Pull Workers out of North Korea |author=Alastair Gale and Jeyup S. Kwaak |newspaper=[[The Wall Street Journal]] |date=26 April 2013 |access-date=26 April 2013 |archive-date=17 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210617195200/https://www.wsj.com/articles/SB10001424127887324474004578446000376531758 |url-status=live }}</ref> Amid tensions in 2013, the industrial park was temporarily closed.<ref name="britannica.com"/> It was closed again in 2016. ===Tourism=== {{See also|Tourism in North Korea}} [[File:朴淵の滝.jpg|thumb|[[Pakyon Falls]]]] Kaesong is a major destination for foreign visitors to North Korea. Many Goryeo-era sites are located in Kaesong, including the [[Namdaemun (Kaesong)|Kaesong Namdaemun]] gate, the [[Songgyungwan|Songgyungwan Confucian Academy]], now the Koryo Museum, and the [[Sonjuk Bridge|Sonjuk Bridge and Pyochung Pavilion]]. Less-known sites include Kwandok Pavilion, the ruined Goryeo-era [[Manwoldae Palace]], [[Anhwa Temple]], [[Sungyang Hall]], [[Mokchong Hall]](목청전), and the [[Kaesong Chomsongdae]] (개성 첨성대; 開城 瞻星臺) observatory. Located to the west of the city are the tombs of Kings [[Tomb of King Kongmin|Kongmin]] and [[Tomb of King Wanggon|Wanggon]]; twenty-four km north of Kaesong is [[Taehungsan Fortress]], a Koguryo satellite fortress built to protect [[Pyongyang]]. This castle contains the [[Kwanumsa (Kaesong)|Kwanum]] and Taehung Temples. The famous [[Pakyon Falls]] are located in the area, as well as a large, recently discovered Goryeo-era Buddha carved into the stone on [[Chonmasan|Mt. Chonma]]. Most tourists to Kaesong are put in the traditional [[Kaesong Folk Hotel]], housed in 19 traditional [[hanok]] courtyard houses. ==Education== [[Sungkyunkwan]], one kilometer north of Seonjukgyo bridge is a representative traditional educational institution in Kaesong. It was founded in the neighborhood of [[Gukja-dong]] with the name [[Gukjagam]] (국자감; 國子監) in 992 during the reign of [[Seongjong of Goryeo|King Seongjong]] of [[Goryeo]], which ignited [[Korean Confucianism]]. Its name was changed to [[Gukhak]] (국학; 國學) in the reign of [[Chungnyeol of Goryeo]] and was referred to as ''Seonggyungwan''. In 1367, the 16th year of [[Gongmin of Goryeo]]'s reign, the structure was revamped and [[Yi Saek]], and [[Chŏng Mong-ju]], Confucian scholars of the time taught there as professors. In 1592, the 25th year of [[Seonjo of Joseon]]'s reign, [[Kim Yuk]] reconstructed the institution which was burned down by the Japanese during the [[Japanese invasions of Korea (1592–1598)]].<ref name="EncyKorea" /> The first modern school that appeared in Kaesong was [[Hanyeong Seowon]] (한영서원; 韓英書院), or Anglo-Korean School established by [[Yun Chi-ho]] in 1906, with the help of American missionaries Mr. Wasson, and Mr. Candler. It obtained authorization as Songdo High School from [[Governor-General of Korea]] in 1917, and expanded to the Songdo School Foundation in 1950 with the accreditation for the establishment of Songdo Middle School and Songdo College of Pharmacy, the latter of which produced 40 graduates. However, when the Korean War occurred, the foundation was moved to Incheon, and reconstructed Songdo Middle and High Schools in 1953 which still exist to the present.<ref name="EncyKorea" /> By 1950, there were two public high schools: Kaeseong High School (개성중학교; 開城中學校) and Kaeseong Girls' High School (개성고등여학교; 開城高等女學校) and three private high schools: Songdo High School (송도중학교; 松都中學校), Jeonghwa Girls' School (정화여학교;貞和女學校) and Hosudon Girls' School (호수돈여학교; 好壽敦女學校). Like Songdo High School, Jeonghwa and Hosudon Girls' Schools, with the teachers and most students, evacuated south during the [[Korean War]] and their campuses now are located in [[Seoul]] and [[Daejeon]] respectively. There were also eight public elementary schools (국민학교) in Kaeseong by 1950, they were the Manwol (만월; 滿月), Donghyun (동현; 銅峴), Seonjuk (선죽; 善竹), Koryo (고려; 高麗), Songdo (송도; 松都), Junggyeong (중경; 中京), Namsan (남산; 南山) and Deokam (덕암; 德岩) elementary schools. As of 2002, Kaesong had 80 each public elementary schools which scattered in each unit of ''ri'' (village), 60 middle-high schools, 3 colleges and 3 universities such as Songdo University of Politics, Kaesong University of Education, and Kaesong Communist University.<ref name="Brit Education">[http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=&i=1010433 개성직할시 교육과 문화 (Education and Culture of Kaesong)] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110610082918/http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=&i=1010433 |date=10 June 2011 }} (in Korean) Nate / Britannica</ref> ==Transportation== Kaesong is connected to [[Pyongyang]] and other cities by rail and highways. The city's main railway station is [[Kaesong Station]], which is on the [[Pyongbu Line]]. There was a plan to build a [[trolleybus]] line in this city, but it never came to fruition.<ref>{{Cite web |title=Cities that almost had Trolleys |url=http://www.sfu.ca/person/dearmond/morph/Cities.Almost.htm |access-date=22 February 2021 |website=www.sfu.ca |archive-date=4 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200204031534/http://www.sfu.ca/person/dearmond/morph/Cities.Almost.htm |url-status=live }}</ref> ==Sister cities== * {{flagicon|Peru}} [[Cusco]] (1990)<ref name="cuidadhermanas">{{cite web |url=http://www.municusco.gob.pe/ver.php?id=6 |title=Ciudades Hermanas |trans-title=Sister Cities |publisher=Municipalidad del Cusco |language=es |access-date=23 September 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090803122352/http://www.municusco.gob.pe/ver.php?id=6 |archive-date=3 August 2009 }}</ref> ==People born in Kaesong== ===Goryeo=== * [[Uicheon]] (1055–1191), founder of the [[Cheontae]] Buddhist sect * [[Ch'oe Ch'ung-hŏn]] (1149–1219), a military ruler of Korea during the [[Goryeo]] * [[Ch'oe U]] (died 1249), general of the [[Goryeo]], son of Ch'oe Ch'ung-hŏn ===Joseon=== *[[Sŏ Kyŏngdŏk]] * [[Hwang Hui]] (1363–1452), prime minister of [[Joseon]] * [[Hwang Jin-i]] (1515–1550), famous [[Kisaeng]] and poet *[[Han Sŏkpong]] ===Overseas Koreans=== * [[Lee Jong soo (Chong Lee)]] (1938–2017), Father of Taekwondo in Canada * [[K. W. Lee]] (1928–2025), Korean-American print journalist *[[Young-Il Ahn]] ===South Korea=== * [[Won Pyong Oh]] (1926–2020), South Korean zoologist * [[Chin Byung Ho]] (1909–1972), Dean of [[Seoul National University]] Medical School<ref>{{cite web |url=http://m.snuh.org/mobile/news/1181991_3842.jsp |script-title=ko::: 모바일 서울대학교병원 :: |website=m.snuh.org |access-date=27 December 2015 |archive-date=26 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170926100453/http://m.snuh.org/mobile/news/1181991_3842.jsp |url-status=dead }}</ref> *[[Park Wan-suh]] (1931–2011), South Korean writer * [[Youn Yuh-jung]] (1947–), South Korean actress and [[Academy Award for Best Supporting Actress|Academy Award]] winner *[[Kim Seong-hwan]], South Korean cartoonist *[[Yang Ju-dong]], South Korean academic, poet *[[O Yeong-su]], actor *[[Han Youngsoo]], South Korean photographer ===North Korea=== *[[Kim Hyon-hui]], North Korean agent and mass murderer * [[Woo In-hee]] (died 1981), North Korean actress and a mistress of Kim Jong Il. *[[Oh Chong-song]], former North Korean soldier and defector *[[Choe Chol-su]], North Korean boxer == Notes == {{Notelist}} == References == === Citations === {{Reflist}} === Sources === {{refbegin}} * {{citation |first=Hugh Alexander |last=Webster |display-authors=0 |contribution=[[s:Encyclopædia Britannica, Ninth Edition/Corea|Corea]] |title=Encyclopædia Britannica |edition=9th |volume=VI |editor-last=Baynes |editor-first=Thomas Spencer |display-editors=0 |publisher=Charles Scribner's Sons |location=New York, NY |year=1878 |ref={{harvid|''EB''|1878}} |pages=390–394 }} {{refend}} ==Further reading== * Dormels, Rainer. North Korea's Cities: Industrial facilities, internal structures and typification. Jimoondang, 2014. {{ISBN|978-89-6297-167-5}} == External links == {{Commons category}} {{Wikivoyage}} {{Wikinews category}} * [http://investgic.org/en/main.do Gaeseong Industrial District Foundation Foreign Investment Support Center] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160303221018/http://investgic.org/en/main.do |date=3 March 2016 }} * [https://web.archive.org/web/20180322031932/http://www.kaesong.de/ German website about the City of Kaesong] * "[https://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/7132660.stm North Korea opens hidden city to tourists]." ''[[BBC News]]''. Friday 7 December 2007. * [https://koreanologie.univie.ac.at/fileadmin/user_upload/p_koreanologie/North_Korean_Cities/Kaesong/Kaesong.pdf City profile of Kaesong] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160309032926/https://koreanologie.univie.ac.at/fileadmin/user_upload/p_koreanologie/North_Korean_Cities/Kaesong/Kaesong.pdf |date=9 March 2016 }} * [http://www.naenara.com.kp/en/book/new_window.php?10+10052 ''Historical Remains in Kaesong'' picture album] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160304193429/http://www.naenara.com.kp/en/book/new_window.php?10+10052 |date=4 March 2016 }} at [[Naenara]] * [http://www.naenara.com.kp/en/book/new_window.php?10+10135 Another picture album] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160305071706/http://www.naenara.com.kp/en/book/new_window.php?10+10135 |date=5 March 2016 }} at Naenara {{S-start}} {{Succession box |title = [[Capital of Korea]] |before = |after = [[Seoul|Hanseong]] |years = 919–1394 }} {{S-end}} {{Kaesong}} {{Regions and administrative divisions of North Korea}} {{Cities in North Korea}} {{Most populous cities in North Korea}} {{Portal bar|North Korea}} {{Authority control}} [[Category:Kaesong| ]] [[Category:Directly Governed Cities and Special Administrative Regions of North Korea]] [[Category:Former capitals of Korea]] 98128t75tyniwjofkskhvxlbjfanmjg 6743622 6743621 2026-08-27T19:37:25Z Erardo Galbi 166658 6743622 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Kratki opis|Posebno mesto v Severni Koreji}} {{Infopolje Naselje | name = Kaesong | native_name = {{nobold|개성}} | native_name_lang = ko-KP | official_name = | settlement_type = [[Seznam mest v Severni Koreji|Posebno mesto]] | nickname = »Mesto borovcev« ({{Korean|hangul=송도|hanja=松都|mr=Songdo|labels=no}}){{force singular}} | translit_lang1 = Korean | translit_lang1_type1 = [[Hangul|Chosŏn'gŭl]] | translit_lang1_info1 = {{lang|ko-KP|개성특별시}} | translit_lang1_type2 = [[Hanja|Hancha]] | translit_lang1_info2 = {{lang|ko-KP|開城特別市}} | translit_lang1_type3 = {{nowrap|[[McCune–Reischauer]]}} | translit_lang1_info3 = Kaesŏng-T'ŭkpyŏlsi | translit_lang1_type4 = {{nowrap|[[Revised Romanization of Korean|Revised Romanization]]}} | translit_lang1_info4 = Gaeseong-Teukbyeolsi | subdivision_type = Country | subdivision_name = North Korea | subdivision_type1 = [[Provinces of North Korea|Province]] | subdivision_name1 = Kaesong | area_total_km2 = 179.26 | population_as_of = 2009 | population_total = 192,578 | population_density_km2 = auto | parts_type = [[Administrative divisions of North Korea|Administrative divisions]] | parts = [[#Administrative divisions|24 ''dong'', 3 ''ri'']] | established_title = Settled | established_date = {{circa|700}} | population_blank1_title = Dialect | population_blank1 = [[Gyeonggi dialect|Gyeonggi]] | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2 | image1 = Koryo Songgyungwan University.jpg | image2 = Fall Foliage in Kaesong, North Korea (15035686873).jpg | image3 = King Kongmin's Tomb.jpg | image4 = 개성 숭양사원.jpg | image5 = Streets in Kaesong 09.JPG | image6 = Kaesong 1.jpg | leader_party = [[Workers' Party of Korea|WPK]] | leader_title = Municipal Party Committee Chief Secretary | leader_name = [[Kim Young-gyu]]<ref name=unikorea>{{Cite web|title=권력기구도 |location=Seoul|publisher=Political and Military Analysis Division, Intelligence and Analysis Bureau; Ministry of Unification |date=June 2025|access-date=19 October 2025|url=https://nkinfo.unikorea.go.kr/nkp/pge/ps/ps.do?menuId=PO009}}</ref> | leader_title2 = Municipal People's Committee Chairman | leader_name2 = [[Choi Kyung-nam]] }} | image_caption = Clockwise from top: [[Koryo Songgyungwan University]], [[Mausoleum of King Kongmin]], street in Kaesong, skyline of [[Kaesong Industrial Region]] and downtown Kaesong, [[Sungyang Academy]], fall foliage in Kaesong | image_map = Kaesong Map 2020.png | map_caption = Kaesong location within North Korea | image_seal = | pushpin_map = North Korea | pushpin_map_caption = | coordinates = {{Coord|region:KP|format=dms|display=inline,title}} | timezone = [[Time in North Korea|Pyongyang Time]] | utc_offset = +9 | blank_name_sec1 = Other information | blank_info_sec1 = Split from [[Gyeonggi]] in 1951;<br />joined [[North Hwanghae]] in 2003. Left [[North Hwanghae]] and became special city in 2019. }} '''Kaesong'''{{efn|In the 19th century, Kaesong was also spelled ''Kaï-seng''.{{sfnp|''EB''|1878|p=390}}}} ({{IPAc-en|UK|k|eɪ|ˈ|s|ɒ|ŋ}}, {{IPAc-en|US|k|eɪ|ˈ|s|ɔː|ŋ}}; {{IPA|ko|kɛ.sɔŋ|lang}}) is a [[Special cities of North Korea|special city]] in the southern part of [[North Korea]] (formerly in [[North Hwanghae Province]]), and the capital of [[Korea]] during the [[Taebong]] kingdom and subsequent [[Goryeo]] dynasty. The city is near the [[Kaesong Industrial Region]] close to the [[Military Demarcation Line|border]] with [[South Korea]] and contains the remains of the [[Manwoldae|Manwoldae palace]]. Called Songdo while it was the ancient capital of Goryeo, the city prospered as a trade centre that produced Korean [[ginseng]]. Kaesong now functions as North Korea's [[light industry]] centre. During the [[Korea under Japanese rule|Japanese occupation]] from 1910 to 1945, the city was known by the [[Sino-Xenic vocabularies|Japanese pronunciation of its name]], "Kaijō".<ref>{{Cite web |url=http://www.drben.net/Koreas_Report/Sources/Korea_Maps/Historic/1945/Map-Japan-Korea-1945-01.html |title=Historic Map: Geographic overview Japan & Korea 1945 AD – 1B<!-- Bot generated title --> |access-date=12 April 2019 |archive-date=22 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181222200446/http://www.drben.net/Koreas_Report/Sources/Korea_Maps/Historic/1945/Map-Japan-Korea-1945-01.html |url-status=live }}</ref> Between 1945 and 1950, Kaesong was under American, and later South Korean, control. During the [[Korean War]], North Korea captured the city, and the 1953 [[Korean Armistice Agreement]] left the city under North Korean control. Due to the city's proximity to the border with South Korea, Kaesong has hosted cross-border economic exchanges between the two countries as well as the jointly run [[Kaesong Industrial Region]]. As of 2009, the city had a population of 192,578.<ref name="Nkorea2009">{{cite web |url=http://data.un.org/Data.aspx?d=POP&f=tableCode:240 |title=City population by sex, city and city type |publisher=[[United Nations]] |year=2009 |access-date=16 December 2013 |archive-date=25 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151125231730/http://data.un.org/Data.aspx?d=POP&f=tableCode%3A240 |url-status=live }}</ref> ==History== The earliest archaeological signs of habitation in the Kaesong area date from the [[Neolithic]]. Artifacts such as [[Jeulmun pottery period|Jeulmun pottery]], stone ware, and stone axes have been excavated from [[Osongsan]] and [[Kaesong city walls|Kaesong Rasong]], the double-walled fortress of Kaesong. As Kaesong has been occupied by various states throughout centuries, its name has changed. It was in the realm of [[Mahan confederacy]], and was referred to as ''Busogap'' during the rule of [[Goguryeo]]. Before the strength of [[Baekje]] was retreated to the southwest of [[Jungnyeong]], [[Mungyeong Saejae]], and [[Asan Bay]] in 475, the area had been a part of [[Baekje]] for about 100 years. However, it became a territory of [[Silla]] in 555, the 16th year of [[Jinheung of Silla]]'s reign, and its name was changed to ''Song'ak-gun'' during the period. According to the ''[[Samguk Sagi]]'', when a castle was built in the site in 694, the third year of [[Hyoso of Silla]]'s reign, Kaesong was referred to as "Song'ak (송악; 松嶽)". Therefore, it is assumed that the name Song'ak had been used at least before the time.<ref name="EncyKorea">{{cite web |url=http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=291958&v=43#P5 |script-title=ko:개성시 開城市 (Kaesong) |language=ko |publisher=Nate/ [[Encyclopedia of Korean Culture]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610082842/http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=291958&v=43#P5 |archive-date=10 June 2011 }}</ref> ===Goryeo=== Silla began to decline in the late 9th century, and a period of rival warlords ensued. In 898, Kaesong fell under the hand of [[Gung Ye]], the founder of his short-lived state, [[Taebong]], and then became a part of [[Goryeo]] in 919 by its founder, Wang Geon, who was enthroned as [[Taejo of Goryeo]]. Taejo established the capital in the south of Song'ak, and incorporated Kaesong into Song'ak under the name of "Gaeju". In 919, Kaesong became the national capital. In 960, the 11th year of [[Gwangjong of Goryeo]]'s reign, the city was renamed Gaegyeong, and in 995, the 14th year of [[Seonjong of Goryeo]]'s reign, it was elevated to "Gaesong-bu". The Gaeseong-bu is a combined term of Song'ak-gun, and Gaesong-gun, which is different from the region of the pre-1945 Gaesong-ri, Seo-myeon, Kaepung-gun. In 1010, the first year of [[Hyeonjong of Goryeo]]'s reign, the palace and houses were almost burnt down during the [[second conflict in the Goryeo–Khitan War]], so in 1018, Gaesong-bu was relegated for the "bu" system, and became to govern the three hyeon unites of Jeongju, Deoksu, and Gangeum.<ref name="EncyKorea" /> In the late 12th century, there was instability in both the government and the countryside. A slave named [[Manjeok|Manjŏk]] (or Manjeok) (만적; 萬積) led a group of slaves who gathered outside Kaesong in 1198. The revolt plot was suppressed by [[Ch'oe Ch'ung-hŏn]].<ref>Michael J. Seth. ''A concise history of Korea: from the neolithic period through the nineteenth century.'' pp. 99–102. Rowman & Littlefield, 2006.</ref> When Yi Song-gye overthrew Goryeo in 1392 and established [[Joseon]] as [[Taejo of Joseon]], he moved the Korean capital from Kaesong to Hanyang (modern-day [[Seoul]]) in 1394.<ref name="EncyKorea" /> === 20th century === [[File:STATUE OF KIM IL SUNG KAESONG CITY DPRK NORTH KOREA OCT 2012 (8643184836).jpg|thumb|[[Kim Il Sung]] statue in Kaesong, as it appeared in October 2012. The statue has since been updated and a statue of [[Kim Jong Il]] has been added next to the Kim Il-sung statue.<ref>{{cite web |url=https://archive.org/details/6e81996b595a86d7846f703c9d1c96f5 |title=Bronze statues of great Kim Il Sung and Kim Jong Il unveiled in Kaesong City |last=Voice of Korea |via=Internet Archive }}</ref>]] Kaesong remained a part of [[Gyeonggi Province]] until the [[Korean War]]. When Korea was partitioned at the [[38th parallel north|38th parallel]] after [[World War II]], most of Kaesong's territory was at the south of the border (inside South Korea). In contrast, a small portion to the north was within North Korea. However, the [[battle of Kaesong-Munsan]] was won by the [[Korean People's Army]] (KPA) in the first days of the Korean War. UN Forces recaptured the city on 9 October 1950 during the [[UN Offensive, 1950|pursuit of the KPA]] that followed the successful [[Battle of Inchon|Inchon landings]]. UN Forces [[Battle of the Ch'ongch'on River#Aftermath|abandoned]] the city on 16 December 1950 during the withdrawal to the [[Imjin River]] following the Chinese [[People's Volunteer Army]] intervention in the war. Kaesong would remain under Chinese/North Korean control until the end of the war.<ref name="EncyKorea" /> Ceasefire negotiations began in Kaesong<ref name="britannica.com">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/place/Kaesong |title=Kaesŏng &#124; North Korea &#124; Britannica |encyclopedia=Encyclopedia Britannica }}</ref> on 10 July 1951, but were moved to [[Panmunjom]], southeast of the city, on 25 October 1951. The [[Korean Armistice Agreement]] signed on 27 July 1953 recognised [[North Korea]]n control over Kaesong making it the only city to change control from South Korea to North Korea as a result of the war. Postwar Kaesong and the part of Kyonggi Province that came to be occupied was organized into "Kaesong Region" (''Kaesŏng Chigu;'' 개성 지구; 開城 地區). In 1957, Kaesong became a "Directly Governed City" (''Kaesŏng Chikhalsi;'' 개성 직할시; 開城 直轄市). === 21st century === In 2002, [[Kaesong Industrial Region|Kaesŏng Industrial Region]] was formed from part of Kaesong. In 2003, the remaining part of Kaesong (excluding the Industrial Region) became part of [[North Hwanghae Province]]. The city is close to the [[Korean Demilitarized Zone|Demilitarized Zone]] that divides North and South Korea. In October 2019, Kaesong became a "Special City".<ref>{{cite news |url=https://www.yna.co.kr/view/AKR20200213161400504?input=1195m |script-title=ko:北, 새 '치안총수'에 김정호…"개성시, 특별시로 승격" |title=Bae, sae 'chianchongsu'e gimjeongho…"Gaeseongsi, teugbyeolsilo seung-gyeog" |website=[[Yonhap News Agency]] |date=13 February 2020 |access-date=5 April 2020 |archive-date=21 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201221152130/https://www.yna.co.kr/view/AKR20200213161400504?input=1195m |url-status=live }}</ref> ==Geography== {{See also|Geography of North Korea}} Located in the center of Korea, Kaesong is the southernmost city of North Korea. It is bordered by [[Kaepung]], [[Changpung]], [[Panmun-guyok|Panmun]], and [[Kumchon County|Kumchon]] counties. [[Kanghwa Island]] of [[Incheon]] Municipality lies just south, beyond a narrow channel. It covers an area of 1,309&nbsp;km<sup>2</sup>, the urban district is surrounded by [[Songaksan (North Hwanghae)|Songak]] (Songak-san; 송악산; 松嶽山) (489&nbsp;m) and [[Pongmyongsan|Pongmyong]] mountains. The city center surrounds the much smaller Mt. Janam (103&nbsp;m), on which is located the city's [[Kim Il Sung]] statue. In the northern part of Kaesong, the end of the [[Ahobiryong Mountains|Ahobiryŏng]] range creates the northernmost border of Kaesong City. This range consists of Mts. [[Chonmasan|Chŏnma]] (757 m), Sŏnggŏ, Myoji (764 m), Suryong (716 m), Chesŏk (749 m), Hwajang (558 m), and Ogwan. With the exception of the mountainous northeastern region, however, most areas of Kaesong consist of low hills with heights less than 100 meters [[Above sea level|A.S.L.]]<ref name="Brit Geography">{{cite web |url=http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=&i=1010430 |script-title=ko:개성직할시 자연환경 (Nature of Kaesong) |language=ko |publisher=[[Nate (web portal)|Nate]] / [[Britannica]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610082613/http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=&i=1010430 |archive-date=10 June 2011 }}</ref> The [[Imjin River]] flows along the northeastern border line of the city and the [[Ryesong River]] (禮成江) (Ryeseong-gang; 례성강) (transliterated in South Korea as Yeseong-gang; 예성강) runs along the western border to the mouth of the [[Han River (Korea)|Han River]]. In addition to the two rivers, small and large rivers and streams such as the Samich'ŏn, Wŏlamch'ŏn, Chukbaech'ŏn, Kŭmsŏngch'ŏn, and [[Sach'ŏn river]]s drain into the Han. The river basin located in the southwest of Kaesong has spacious alluvial plains such as P'ungdŏkbŏl, Singwangbŏl, and Samsŏngbŏl.<ref name="Brit Geography" /> The geology consists of the [[Proterozoic]], [[Cenozoic]], and [[Paleozoic]] [[stratum|strata]] and [[Mesozoic]] intrusive [[granite]]. The underground resources include [[gold]], [[zinc]], [[copper]], [[fluorspar]], [[limestone]], granite, and [[kaolin]]. The soil comprises generally brown forest soil while the areas drained by Yesŏng, Imjin, and Han rivers consist of mostly [[alluvial soil|alluvial]] and [[saline soil]]. The climate is generally warm and moderate, with an average annual temperature of around 10&nbsp;°C. The coldest month is January, with an average temperature of −5.9&nbsp;°C, while the hottest month is August, with an average temperature of 24.7&nbsp;°C. The average annual rainfall ranges from 1,300 to 1,400 millimeters. The duration of frost-free period is 180 days—the longest in North Korea. About 55% of Kaesong is forested (80% of the trees are pines), and 40 species of mammals and 250 birds inhabit the area.<ref name="Brit Geography" /> ===Climate=== Kaesong has a [[humid continental climate]] ([[Köppen climate classification]]: ''Dwa''), with cold, dry winters and hot, humid summers with abundant rainfall. {{Weather box | width = auto | location = Kaesong (1991–2020) | metric first = Yes | single line = Yes | Jan high C = 1.6 | Feb high C = 4.6 | Mar high C = 10.5 | Apr high C = 17.3 | May high C = 22.8 | Jun high C = 26.8 | Jul high C = 28.1 | Aug high C = 29.3 | Sep high C = 25.8 | Oct high C = 20.1 | Nov high C = 11.3 | Dec high C = 3.6 | year high C = 16.8 | Jan mean C = -3.6 | Feb mean C = -0.8 | Mar mean C = 4.6 | Apr mean C = 11.0 | May mean C = 16.7 | Jun mean C = 21.3 | Jul mean C = 24.1 | Aug mean C = 24.9 | Sep mean C = 20.4 | Oct mean C = 13.7 | Nov mean C = 5.9 | Dec mean C = -1.3 | year mean C = 11.4 | Jan low C = -8.1 | Feb low C = -5.6 | Mar low C = -0.3 | Apr low C = 5.6 | May low C = 11.6 | Jun low C = 17.1 | Jul low C = 21.1 | Aug low C = 21.5 | Sep low C = 15.9 | Oct low C = 8.3 | Nov low C = 1.1 | Dec low C = -5.6 | year low C = 6.9 | precipitation colour = green | Jan precipitation mm = 10.9 | Feb precipitation mm = 19.4 | Mar precipitation mm = 24.7 | Apr precipitation mm = 49.9 | May precipitation mm = 95.2 | Jun precipitation mm = 105.7 | Jul precipitation mm = 359.9 | Aug precipitation mm = 285.2 | Sep precipitation mm = 109.9 | Oct precipitation mm = 40.9 | Nov precipitation mm = 40.8 | Dec precipitation mm = 18.3 | year precipitation mm = 1160.8 | unit precipitation days = 0.1 mm | Jan precipitation days = 3.3 | Feb precipitation days = 3.6 | Mar precipitation days = 4.6 | Apr precipitation days = 6.3 | May precipitation days = 7.4 | Jun precipitation days = 8.1 | Jul precipitation days = 12.8 | Aug precipitation days = 11.3 | Sep precipitation days = 5.9 | Oct precipitation days = 4.7 | Nov precipitation days = 6.4 | Dec precipitation days = 4.9 | year precipitation days = 79.3 | Jan snow days = 4.6 | Feb snow days = 3.1 | Mar snow days = 1.6 | Apr snow days = 0.1 | May snow days = 0.0 | Jun snow days = 0.0 | Jul snow days = 0.0 | Aug snow days = 0.0 | Sep snow days = 0.0 | Oct snow days = 0.0 | Nov snow days = 1.4 | Dec snow days = 4.9 | year snow days = 15.7 | Jan humidity = 67.2 | Feb humidity = 64.7 | Mar humidity = 64.4 | Apr humidity = 66.7 | May humidity = 72.9 | Jun humidity = 77.8 | Jul humidity = 85.3 | Aug humidity = 81.8 | Sep humidity = 73.4 | Oct humidity = 70.1 | Nov humidity = 70.3 | Dec humidity = 67.9 | year humidity = 71.9 |source 1 = [[Korea Meteorological Administration]]<ref name= KMA>{{cite web |archive-url=https://web.archive.org/web/20220129211112/https://data.kma.go.kr/resources/normals/pdf_data/northkorea_pdf_0104.pdf |archive-date=29 January 2022 |url=https://data.kma.go.kr/resources/normals/pdf_data/northkorea_pdf_0104.pdf |title=30 years report of Meteorological Observations in North Korea (1991 ~ 2020) |publisher=Korea Meteorological Administration |access-date=23 March 2022 |language=ko |url-status=live |pages=224, 336, and 345 }}</ref> }} ==Administrative divisions== Before 2002, what is now Kaesong Directly Governed City was divided into one city (Kaesŏng itself) and one county and two wards: [[Changpung County]], [[Kaepung-guyok]] and [[Panmun-guyok]]. In 2003, P'anmun-gun and part of Kaesong-si were separated from Kaesŏng Directly Governed City and merged to form [[Kaesong Industrial Region]]. The remaining part of Kaesŏng joined [[North Hwanghae Province]] in 2002. Kaesong is currently divided into 24 administrative districts known as [[Administrative divisions of North Korea#Third-level divisions|Dong]], as well as three villages ("ri").<ref>{{cite web |url=http://nk.joins.com/map/i032.htm |script-title=ko:개성시(開城市) – KAESONGSI |work=[[JoongAng Ilbo]] |language=ko |access-date=5 June 2009 |archive-date=3 June 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130603094744/http://nk.joins.com/map/i032.htm |url-status=live }}</ref> After Kaesong promoted to Special City, Changpung County, Kaepung-guyok and Panmun-guyok return to Kaesong. * Koryŏ-dong (고려동/高麗洞): [[Anhwasa]] temple is located here.<ref>{{cite web |url=http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601001&mc=AD0101&direct=1 |title=고려동개요 |website=cybernk }}</ref> * Haeun-dong (해운동/海雲洞): Named after pavilion called Haeunru.<ref>{{cite web |url=http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601027&mc=AD0101&direct=1 |title=해운동개요 |website=cybernk |access-date=26 February 2023 |archive-date=26 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230226134508/http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601027&mc=AD0101&direct=1 |url-status=live }}</ref> * Chanam-dong (자남동/子男洞): Named after Mount Chanam.<ref>{{cite web |url=http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601026&mc=AD0101&direct=1 |title=자남동개요 |website=cybernk |access-date=26 February 2023 |archive-date=26 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230226135107/http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601026&mc=AD0101&direct=1 |url-status=live }}</ref> * Kwanhun-dong (관훈동/冠訓洞): The place was named as such due to the fact that the place had a 'Hunryonwon' (an institution that hired military officials and soldiers during the Joseon dynasty) and Gwaegwanhyon (also called, 'Gatgoljae', a place where Goryeo scholars protested by refusing to take the [[Gwageo]] and take off their [[Gat (hat)|gat]] hats).<ref>{{cite web |url=http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601002&mc=AD0101&direct=1 |title=관훈동개요 |website=cybernk |access-date=26 February 2023 |archive-date=26 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230226135017/http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601002&mc=AD0101&direct=1 |url-status=live }}</ref> * [[Manwoldae|Manwŏl]]-tong (만월동/滿月洞): Named after [[Manwoldae]].<ref>{{cite web |url=http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601013&mc=AD0101&direct=1 |title=만월동개요 |website=cybernk |access-date=26 February 2023 |archive-date=26 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230226134845/http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601013&mc=AD0101&direct=1 |url-status=live }}</ref> * Naesŏng-dong (내성동/內城洞): Named after Naeseong of [[Kaesong city walls]].<ref>{{cite web |url=http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601007&mc=AD0101&direct=1 |title=내성동개요 |website=cybernk }}</ref> * Naman-dong (남안동/南安洞): Named as such because it was comfortably in the southern plains of [[Namdaemun (Kaesong)]].<ref>{{cite web |url=http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601006&mc=AD0101&direct=1 |title=남안동개요 |website=cybernk }}</ref> * [[Namdaemun (Kaesong)|Nammun]]-dong (남문동/南門洞): Named after [[Namdaemun (Kaesong)]]. [[Bell of Yonbok Temple|The Bell of Yonbok Temple]] is located here.<ref>{{cite web |url=http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601003&mc=AD0101&direct=1 |title=남문동개요 |website=cybernk }}</ref> * Namsan-dong (남산동/南山洞) * Pangjik-tong (방직동/紡織洞) * Posŏn-dong (보선동/保善洞) * Pugan-dong (북안동/北安洞): Named as such because it was comfortably in the northern plains of [[Namdaemun (Kaesong)]]. Kaesong Students' and Children's Palace is located here.<ref>{{cite web |url=http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601017&mc=AD0101&direct=1 |title=북안동개요 |website=cybernk |access-date=26 February 2023 |archive-date=26 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230226140152/http://www.cybernk.net/infoText/InfoAdminstList.aspx?ac=A0601017&mc=AD0101&direct=1 |url-status=live }}</ref> * Pusan-dong (부산동/扶山洞) * Ryonghŭng-dong (룡흥동/龍興洞) * Ryongsan-dong (룡산동/龍山洞) * Songak-tong (송악동/松嶽洞) * Sŏngnam-dong (성남동/城南洞) * [[Sonjuk Bridge|Sŏnjuk]]-tong (선죽동/善竹洞) * Sŭngjŏn-dong (승전동/勝戰洞) * Tonghŭng-dong (동흥동/東興洞) * Tonghyŏn-dong (동현동/銅峴洞) * Ŭndŏk-tong (은덕동/恩德洞) * Unhak-tong (운학동/雲鶴洞) * Yŏkchŏn-dong (역전동/驛前洞) * Pagyŏn-ni (박연리/朴淵里) * Samgŏ-ri (삼거리/三巨里) * Tŏgam-ni (덕암리/德岩里) ==Culture== ===Landmarks=== [[File:Kaesong-Museum-Building-2014.jpg|thumb|right|Goryeo Museum]] [[File:Nam Gate in Kaesong (5063812320).jpg|thumb|[[Namdaemun (Kaesong)|Namdaemun]]]] Kaesong is home to the [[World Heritage Site]] [[Historic Monuments and Sites in Kaesong]].<ref>{{Cite web |title=Historic Monuments and Sites in Kaesong |publisher=UNESCO |access-date=16 February 2020 |url=http://whc.unesco.org/en/list/1278/ |archive-date=17 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161117190052/http://whc.unesco.org/en/list/1278 |url-status=live }}</ref> [[Koryo Songgyungwan University]] (Light Industry), Communist University and Art College are located in Kaesong. The [[Koryo Museum]], housed in the city's old [[Songgyungwan|Confucian academy]], contains many priceless Goryeo arts and cultural relics (although many are copies, with the originals held in the vaults of the [[Korean Central History Museum]] in [[Pyongyang]]). As the former capital of Goryeo, the tombs of almost all of the Goryeo kings are located in the area, though most are not accessible; the heavily reconstructed [[Tomb of King Wanggon]], belonging to the dynasty's founder, [[Taejo of Goryeo]], is located to the west of the city in Kaepung-gun. Other notable tombs include those of kings [[Hyejong of Goryeo]] (the [[Sollung Royal Tomb]]), [[Gyeongjong of Goryeo]] ([[Yongrung Royal Tomb]]), [[Seongjong of Goryeo]] ([[Kangrung Royal Tomb]]), [[Hyeonjong of Goryeo]] ([[Sollung Royal Tomb]]), [[Munjong of Goryeo]] ([[Kyongrung Royal Tomb]]), and [[Gongmin of Goryeo]] ([[Tomb of King Kongmin]]). Kaesong also contains North Korea's only two royal tombs dating to the [[Joseon]]: the [[Hurung Royal Tomb]], belonging to the dynasty's second king, [[Jeongjong of Joseon]], and the [[Cherung Royal Tomb]], containing the remains of Queen Sinui, wife of the dynasty's founder, [[Taejo of Joseon|Yi Songgye]] (Taejo of Joseon). The two final tombs, despite belonging to members of the Joseon royal family, were excluded from the World Heritage Site [[Royal Tombs of the Joseon Dynasty]] because of their location in North Korea. ===Cuisine=== {{See also|Korean regional cuisine}} [[File:North Korea-Kaesong-Tongil restaurant-02.jpg|thumb|A meal for visitors at Tongil restaurant, Kaesong]] Since Kaesong was the capital of [[Goryeo]] for 487 years, its culinary culture was highly developed. The luxurious style of Kaesong cuisine is frequently compared with [[Seoul]] cuisine and [[Jeolla Province|Jeolla]] cuisine.<ref name="EncyKorea RC">{{cite web |url=http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=241864&v=43 |script-title=ko:향토음식 鄕土飮食 |trans-title=Hyangto eumsik |publisher=[[Nate (web portal)|Nate]]/[[Encyclopedia of Korean Culture]] |language=ko |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610075444/http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=241864&v=43 |archive-date=10 June 2011 }}</ref> Kaesong cuisine was traditionally treated as part of [[Gyeonggi Province|Gyeonggi]] cuisine, since Kaesong belonged to Gyeonggi Province until 1950. However, it has been incorporated into the administration of North Korea after the [[Korean War]] while Gyeonggi Province is in South Korea. ''Bossam [[kimchi]]'' (wrapped kimchi), ''pyeonsu'' (square-shaped summer [[Mandu (food)|mandu]]),<ref>[http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=258329&v=43 편수 (Pyeonsu)] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110610080912/http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=258329&v=43 |date=10 June 2011 }} (in Korean) Nate / Encyclopedia of Korean Culture</ref> ''[[sinseollo]]'' (royal casserole), ''[[seolleongtang]]'' (ox bone soup), ''[[chueotang]]'' (mudfish soup), ''joraengi [[tteokguk]]'' (rice cake soup), ''umegi'' ([[tteok]] covered with syrup), and [[gyeongdan]] (ball-shaped ''tteok'') are representative Kaesong dishes. ''Umegi'', also called ''Kaesong juak'', is a holiday food of Kaesong, and known for the delicate style with the sweet and nutty taste. The dish is made by kneading a mixture of rice flour and glutinous rice flour with warm water, by shaping the dough into balls with either one [[pine nut]] or [[jujube]], by frying and coating them with syrup.<ref name="EncyKorea RC" /><ref name="Korean Portal">{{cite web |url=http://www.knowledge.go.kr/jsp/theme/themeView.jsp?themeIdx=2872&dir=al&page=4&searchOption=all&searchValue= |script-title=ko:닮은 듯 색다른 매력을 간직한 북한의 음식 문화 |publisher=Korea Knowledge Portal |date=19 June 2009 |language=ko |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111009165958/http://www.knowledge.go.kr/jsp/theme/themeView.jsp?themeIdx=2872&dir=al&page=4&searchOption=all&searchValue= |archive-date=9 October 2011 }}</ref> ==Economy== {{See also|Kaesong Industrial Region}} With its [[topography]], [[climate]] and [[soil]], Kaesong has advantageous natural conditions for [[Agriculture|agricultural]] productions. The [[water supply]] system is established with 18 reservoirs, including Songdo Reservoir, built for agricultural advances and about 150 [[pumping station]]s as well as hundreds of dammed pools. The [[cultivated land]] accounts for 27% of Kaesong's area. Rice, [[maize]], [[soybean]]s, wheat, and barley are the main crops. Among them, rice production accounts for 60% of the whole grain production, and [[Kaepung]] and Panmun are the two primary regions, producing more than 70% of the rice production. In addition, vegetable and fruit cultivation including peach, apple and [[persimmon]], livestock farming, and [[sericulture]] are active. Peach is a local specialty of Kaesong, especially white peach, which accounts for more than 25% of the total fruit production. The counties of Kaepung-gun and Panmun-gun are also known for cultivating the quality Korean [[ginseng]] called ''Goryeo Insam''.<ref name="Brit Industry">{{cite web |url=http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=&i=1010431 |script-title=ko:개성직할시 산업과 교통 (Industry and transport of Kaesong) |language=ko |publisher=[[Nate (web portal)|Nate]] / [[Britannica]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610082823/http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=&i=1010431 |archive-date=10 June 2011 }}</ref> Kaesong is North Korea's [[light industry]] centre. The urban district is equipped with a [[Jewellery|jewel]] processing factory, ginseng processing factory and an [[embroidery]] factory.{{Citation needed|date=December 2009}} Since the [[Goryeo]] period, Kaesong had been a center of handcrafts such as [[Goryeo ware]] and commerce while the [[textile industry]] has been the primary business along with the production of grocery goods, daily general goods, and ginseng products after the division into the two states. The food processing industry ranks next to the textile business, mainly producing ''[[miso|jang]]'' (soybean-based condiments), [[oil]], [[Canned Foods|canned foods]], [[Korean alcoholic beverages|alcoholic beverages]], [[soft drink]]s and others. In addition, [[resin]], [[timber]], handicrafts, pottery, shoes, [[school supplies]], musical instruments, and glass are produced. Kaesong has factories for producing agricultural machines and tractor repair. As of 2002, the city contained the headquarters of the [[Central Bank of the Democratic People's Republic of Korea|Central Bank of North Korea]], with branches also in Kapung and Panmun counties.<ref name="Brit Industry" /> North Korea and South Korea jointly operate an industrial complex in the Kaesong Industrial Region.<ref name="NYT">{{cite web |author=Choe Sang-Hun |title=North Korea Shuts Last Military Hot Lines to South |work=[[The New York Times]] |access-date=27 March 2013 |date=27 March 2013 |url=https://www.nytimes.com/2013/03/28/world/asia/north-korea-shuts-last-remaining-hotline-to-south.html?hp&_r=0 }}</ref> The industrial park, built around 2005, employs over 53,400 North Koreans at over 120 South Korean textile and other labor-intensive factories.<ref name="NYT1">{{cite web |author=Choe Sang-Hun and Gerry Mullany |title=North Korea Threatens to Close Factory It Runs With South |work=[[The New York Times]] |access-date=30 March 2013 |date=30 March 2013 |url=https://www.nytimes.com/2013/03/31/world/asia/north-korean-sites-are-down-in-possible-cyberattacks.html?hp |archive-date=2 April 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130402042014/http://www.nytimes.com/2013/03/31/world/asia/north-korean-sites-are-down-in-possible-cyberattacks.html?hp |url-status=live }}</ref> In early 2013, approximately 887 South Koreans worked in the complex, which produced an estimated $470 million of goods in 2012,<ref name="NYT"/><ref name="NYT1"/> and the complex employed a sixth of Kaesong's working people.<ref name=wsj-20130426>{{cite news |url=https://www.wsj.com/articles/SB10001424127887324474004578446000376531758 |title=Seoul to Pull Workers out of North Korea |author=Alastair Gale and Jeyup S. Kwaak |newspaper=[[The Wall Street Journal]] |date=26 April 2013 |access-date=26 April 2013 |archive-date=17 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210617195200/https://www.wsj.com/articles/SB10001424127887324474004578446000376531758 |url-status=live }}</ref> Amid tensions in 2013, the industrial park was temporarily closed.<ref name="britannica.com"/> It was closed again in 2016. ===Tourism=== {{See also|Tourism in North Korea}} [[File:朴淵の滝.jpg|thumb|[[Pakyon Falls]]]] Kaesong is a major destination for foreign visitors to North Korea. Many Goryeo-era sites are located in Kaesong, including the [[Namdaemun (Kaesong)|Kaesong Namdaemun]] gate, the [[Songgyungwan|Songgyungwan Confucian Academy]], now the Koryo Museum, and the [[Sonjuk Bridge|Sonjuk Bridge and Pyochung Pavilion]]. Less-known sites include Kwandok Pavilion, the ruined Goryeo-era [[Manwoldae Palace]], [[Anhwa Temple]], [[Sungyang Hall]], [[Mokchong Hall]](목청전), and the [[Kaesong Chomsongdae]] (개성 첨성대; 開城 瞻星臺) observatory. Located to the west of the city are the tombs of Kings [[Tomb of King Kongmin|Kongmin]] and [[Tomb of King Wanggon|Wanggon]]; twenty-four km north of Kaesong is [[Taehungsan Fortress]], a Koguryo satellite fortress built to protect [[Pyongyang]]. This castle contains the [[Kwanumsa (Kaesong)|Kwanum]] and Taehung Temples. The famous [[Pakyon Falls]] are located in the area, as well as a large, recently discovered Goryeo-era Buddha carved into the stone on [[Chonmasan|Mt. Chonma]]. Most tourists to Kaesong are put in the traditional [[Kaesong Folk Hotel]], housed in 19 traditional [[hanok]] courtyard houses. ==Education== [[Sungkyunkwan]], one kilometer north of Seonjukgyo bridge is a representative traditional educational institution in Kaesong. It was founded in the neighborhood of [[Gukja-dong]] with the name [[Gukjagam]] (국자감; 國子監) in 992 during the reign of [[Seongjong of Goryeo|King Seongjong]] of [[Goryeo]], which ignited [[Korean Confucianism]]. Its name was changed to [[Gukhak]] (국학; 國學) in the reign of [[Chungnyeol of Goryeo]] and was referred to as ''Seonggyungwan''. In 1367, the 16th year of [[Gongmin of Goryeo]]'s reign, the structure was revamped and [[Yi Saek]], and [[Chŏng Mong-ju]], Confucian scholars of the time taught there as professors. In 1592, the 25th year of [[Seonjo of Joseon]]'s reign, [[Kim Yuk]] reconstructed the institution which was burned down by the Japanese during the [[Japanese invasions of Korea (1592–1598)]].<ref name="EncyKorea" /> The first modern school that appeared in Kaesong was [[Hanyeong Seowon]] (한영서원; 韓英書院), or Anglo-Korean School established by [[Yun Chi-ho]] in 1906, with the help of American missionaries Mr. Wasson, and Mr. Candler. It obtained authorization as Songdo High School from [[Governor-General of Korea]] in 1917, and expanded to the Songdo School Foundation in 1950 with the accreditation for the establishment of Songdo Middle School and Songdo College of Pharmacy, the latter of which produced 40 graduates. However, when the Korean War occurred, the foundation was moved to Incheon, and reconstructed Songdo Middle and High Schools in 1953 which still exist to the present.<ref name="EncyKorea" /> By 1950, there were two public high schools: Kaeseong High School (개성중학교; 開城中學校) and Kaeseong Girls' High School (개성고등여학교; 開城高等女學校) and three private high schools: Songdo High School (송도중학교; 松都中學校), Jeonghwa Girls' School (정화여학교;貞和女學校) and Hosudon Girls' School (호수돈여학교; 好壽敦女學校). Like Songdo High School, Jeonghwa and Hosudon Girls' Schools, with the teachers and most students, evacuated south during the [[Korean War]] and their campuses now are located in [[Seoul]] and [[Daejeon]] respectively. There were also eight public elementary schools (국민학교) in Kaeseong by 1950, they were the Manwol (만월; 滿月), Donghyun (동현; 銅峴), Seonjuk (선죽; 善竹), Koryo (고려; 高麗), Songdo (송도; 松都), Junggyeong (중경; 中京), Namsan (남산; 南山) and Deokam (덕암; 德岩) elementary schools. As of 2002, Kaesong had 80 each public elementary schools which scattered in each unit of ''ri'' (village), 60 middle-high schools, 3 colleges and 3 universities such as Songdo University of Politics, Kaesong University of Education, and Kaesong Communist University.<ref name="Brit Education">[http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=&i=1010433 개성직할시 교육과 문화 (Education and Culture of Kaesong)] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110610082918/http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=&i=1010433 |date=10 June 2011 }} (in Korean) Nate / Britannica</ref> ==Transportation== Kaesong is connected to [[Pyongyang]] and other cities by rail and highways. The city's main railway station is [[Kaesong Station]], which is on the [[Pyongbu Line]]. There was a plan to build a [[trolleybus]] line in this city, but it never came to fruition.<ref>{{Cite web |title=Cities that almost had Trolleys |url=http://www.sfu.ca/person/dearmond/morph/Cities.Almost.htm |access-date=22 February 2021 |website=www.sfu.ca |archive-date=4 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200204031534/http://www.sfu.ca/person/dearmond/morph/Cities.Almost.htm |url-status=live }}</ref> ==Sister cities== * {{flagicon|Peru}} [[Cusco]] (1990)<ref name="cuidadhermanas">{{cite web |url=http://www.municusco.gob.pe/ver.php?id=6 |title=Ciudades Hermanas |trans-title=Sister Cities |publisher=Municipalidad del Cusco |language=es |access-date=23 September 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090803122352/http://www.municusco.gob.pe/ver.php?id=6 |archive-date=3 August 2009 }}</ref> ==People born in Kaesong== ===Goryeo=== * [[Uicheon]] (1055–1191), founder of the [[Cheontae]] Buddhist sect * [[Ch'oe Ch'ung-hŏn]] (1149–1219), a military ruler of Korea during the [[Goryeo]] * [[Ch'oe U]] (died 1249), general of the [[Goryeo]], son of Ch'oe Ch'ung-hŏn ===Joseon=== *[[Sŏ Kyŏngdŏk]] * [[Hwang Hui]] (1363–1452), prime minister of [[Joseon]] * [[Hwang Jin-i]] (1515–1550), famous [[Kisaeng]] and poet *[[Han Sŏkpong]] ===Overseas Koreans=== * [[Lee Jong soo (Chong Lee)]] (1938–2017), Father of Taekwondo in Canada * [[K. W. Lee]] (1928–2025), Korean-American print journalist *[[Young-Il Ahn]] ===South Korea=== * [[Won Pyong Oh]] (1926–2020), South Korean zoologist * [[Chin Byung Ho]] (1909–1972), Dean of [[Seoul National University]] Medical School<ref>{{cite web |url=http://m.snuh.org/mobile/news/1181991_3842.jsp |script-title=ko::: 모바일 서울대학교병원 :: |website=m.snuh.org |access-date=27 December 2015 |archive-date=26 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170926100453/http://m.snuh.org/mobile/news/1181991_3842.jsp |url-status=dead }}</ref> *[[Park Wan-suh]] (1931–2011), South Korean writer * [[Youn Yuh-jung]] (1947–), South Korean actress and [[Academy Award for Best Supporting Actress|Academy Award]] winner *[[Kim Seong-hwan]], South Korean cartoonist *[[Yang Ju-dong]], South Korean academic, poet *[[O Yeong-su]], actor *[[Han Youngsoo]], South Korean photographer ===North Korea=== *[[Kim Hyon-hui]], North Korean agent and mass murderer * [[Woo In-hee]] (died 1981), North Korean actress and a mistress of Kim Jong Il. *[[Oh Chong-song]], former North Korean soldier and defector *[[Choe Chol-su]], North Korean boxer == Notes == {{Notelist}} == References == === Citations === {{Reflist}} === Sources === {{refbegin}} * {{citation |first=Hugh Alexander |last=Webster |display-authors=0 |contribution=[[s:Encyclopædia Britannica, Ninth Edition/Corea|Corea]] |title=Encyclopædia Britannica |edition=9th |volume=VI |editor-last=Baynes |editor-first=Thomas Spencer |display-editors=0 |publisher=Charles Scribner's Sons |location=New York, NY |year=1878 |ref={{harvid|''EB''|1878}} |pages=390–394 }} {{refend}} ==Further reading== * Dormels, Rainer. North Korea's Cities: Industrial facilities, internal structures and typification. Jimoondang, 2014. {{ISBN|978-89-6297-167-5}} == External links == {{Commons category}} {{Wikivoyage}} {{Wikinews category}} * [http://investgic.org/en/main.do Gaeseong Industrial District Foundation Foreign Investment Support Center] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160303221018/http://investgic.org/en/main.do |date=3 March 2016 }} * [https://web.archive.org/web/20180322031932/http://www.kaesong.de/ German website about the City of Kaesong] * "[https://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/7132660.stm North Korea opens hidden city to tourists]." ''[[BBC News]]''. Friday 7 December 2007. * [https://koreanologie.univie.ac.at/fileadmin/user_upload/p_koreanologie/North_Korean_Cities/Kaesong/Kaesong.pdf City profile of Kaesong] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160309032926/https://koreanologie.univie.ac.at/fileadmin/user_upload/p_koreanologie/North_Korean_Cities/Kaesong/Kaesong.pdf |date=9 March 2016 }} * [http://www.naenara.com.kp/en/book/new_window.php?10+10052 ''Historical Remains in Kaesong'' picture album] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160304193429/http://www.naenara.com.kp/en/book/new_window.php?10+10052 |date=4 March 2016 }} at [[Naenara]] * [http://www.naenara.com.kp/en/book/new_window.php?10+10135 Another picture album] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160305071706/http://www.naenara.com.kp/en/book/new_window.php?10+10135 |date=5 March 2016 }} at Naenara {{S-start}} {{Succession box |title = [[Capital of Korea]] |before = |after = [[Seoul|Hanseong]] |years = 919–1394 }} {{S-end}} {{Kaesong}} {{Regions and administrative divisions of North Korea}} {{Cities in North Korea}} {{Most populous cities in North Korea}} {{Portal bar|North Korea}} {{Authority control}} [[Kategorija:Kaesong| ]] [[Kategorija:Mesta v Severni Koreji]] jpmrfth3dgu72u5d59zu3jdedeksp7l 6743626 6743622 2026-08-27T19:44:53Z Erardo Galbi 166658 6743626 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Kratki opis|Posebno mesto v Severni Koreji}} {{Infopolje Naselje | name = Kaesong | native_name = {{nobold|개성}} | native_name_lang = ko-KP | official_name = | settlement_type = [[Seznam mest v Severni Koreji|Posebno mesto]] | nickname = »Mesto borovcev« ({{Korean|hangul=송도|hanja=松都|mr=Songdo|labels=no}}){{force singular}} | translit_lang1 = Korean | translit_lang1_type1 = [[Hangul|Chosŏn'gŭl]] | translit_lang1_info1 = {{lang|ko-KP|개성특별시}} | translit_lang1_type2 = [[Hanja|Hancha]] | translit_lang1_info2 = {{lang|ko-KP|開城特別市}} | translit_lang1_type3 = {{nowrap|[[McCune–Reischauer]]}} | translit_lang1_info3 = Kaesŏng-T'ŭkpyŏlsi | translit_lang1_type4 = {{nowrap|[[Revised Romanization of Korean|Revised Romanization]]}} | translit_lang1_info4 = Gaeseong-Teukbyeolsi | subdivision_type = Country | subdivision_name = North Korea | subdivision_type1 = [[Provinces of North Korea|Province]] | subdivision_name1 = Kaesong | area_total_km2 = 179.26 | population_as_of = 2009 | population_total = 192,578 | population_density_km2 = auto | parts_type = [[Administrative divisions of North Korea|Administrative divisions]] | parts = [[#Administrative divisions|24 ''dong'', 3 ''ri'']] | established_title = Settled | established_date = {{circa|700}} | population_blank1_title = Dialect | population_blank1 = [[Gyeonggi dialect|Gyeonggi]] | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2 | image1 = Koryo Songgyungwan University.jpg | image2 = Fall Foliage in Kaesong, North Korea (15035686873).jpg | image3 = King Kongmin's Tomb.jpg | image4 = 개성 숭양사원.jpg | image5 = Streets in Kaesong 09.JPG | image6 = Kaesong 1.jpg | leader_party = [[Workers' Party of Korea|WPK]] | leader_title = Municipal Party Committee Chief Secretary | leader_name = [[Kim Young-gyu]]<ref name=unikorea>{{Cite web|title=권력기구도 |location=Seoul|publisher=Political and Military Analysis Division, Intelligence and Analysis Bureau; Ministry of Unification |date=June 2025|access-date=19 October 2025|url=https://nkinfo.unikorea.go.kr/nkp/pge/ps/ps.do?menuId=PO009}}</ref> | leader_title2 = Municipal People's Committee Chairman | leader_name2 = [[Choi Kyung-nam]] }} | image_caption = Clockwise from top: [[Koryo Songgyungwan University]], [[Mausoleum of King Kongmin]], street in Kaesong, skyline of [[Kaesong Industrial Region]] and downtown Kaesong, [[Sungyang Academy]], fall foliage in Kaesong | image_map = Kaesong Map 2020.png | map_caption = Kaesong location within North Korea | image_seal = | pushpin_map = North Korea | pushpin_map_caption = | coordinates = {{Coord|region:KP|format=dms|display=inline,title}} | timezone = [[Time in North Korea|Pyongyang Time]] | utc_offset = +9 | blank_name_sec1 = Other information | blank_info_sec1 = Split from [[Gyeonggi]] in 1951;<br />joined [[North Hwanghae]] in 2003. Left [[North Hwanghae]] and became special city in 2019. }} '''Kaesong'''{{efn|In the 19th century, Kaesong was also spelled ''Kaï-seng''.{{sfnp|''EB''|1878|p=390}}}} ({{IPA|ko|kɛ.sɔŋ|lang}}) is a [[Special cities of North Korea|special city]] in the southern part of [[North Korea]] (formerly in [[North Hwanghae Province]]), and the capital of [[Korea]] during the [[Taebong]] kingdom and subsequent [[Goryeo]] dynasty. The city is near the [[Kaesong Industrial Region]] close to the [[Military Demarcation Line|border]] with [[South Korea]] and contains the remains of the [[Manwoldae|Manwoldae palace]]. Called Songdo while it was the ancient capital of Goryeo, the city prospered as a trade centre that produced Korean [[ginseng]]. Kaesong now functions as North Korea's [[light industry]] centre. During the [[Korea under Japanese rule|Japanese occupation]] from 1910 to 1945, the city was known by the [[Sino-Xenic vocabularies|Japanese pronunciation of its name]], "Kaijō".<ref>{{Cite web |url=http://www.drben.net/Koreas_Report/Sources/Korea_Maps/Historic/1945/Map-Japan-Korea-1945-01.html |title=Historic Map: Geographic overview Japan & Korea 1945 AD – 1B<!-- Bot generated title --> |access-date=12 April 2019 |archive-date=22 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181222200446/http://www.drben.net/Koreas_Report/Sources/Korea_Maps/Historic/1945/Map-Japan-Korea-1945-01.html |url-status=live }}</ref> Between 1945 and 1950, Kaesong was under American, and later South Korean, control. During the [[Korean War]], North Korea captured the city, and the 1953 [[Korean Armistice Agreement]] left the city under North Korean control. Due to the city's proximity to the border with South Korea, Kaesong has hosted cross-border economic exchanges between the two countries as well as the jointly run [[Kaesong Industrial Region]]. As of 2009, the city had a population of 192,578.<ref name="Nkorea2009">{{cite web |url=http://data.un.org/Data.aspx?d=POP&f=tableCode:240 |title=City population by sex, city and city type |publisher=[[United Nations]] |year=2009 |access-date=16 December 2013 |archive-date=25 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151125231730/http://data.un.org/Data.aspx?d=POP&f=tableCode%3A240 |url-status=live }}</ref> ==History== The earliest archaeological signs of habitation in the Kaesong area date from the [[Neolithic]]. Artifacts such as [[Jeulmun pottery period|Jeulmun pottery]], stone ware, and stone axes have been excavated from [[Osongsan]] and [[Kaesong city walls|Kaesong Rasong]], the double-walled fortress of Kaesong. As Kaesong has been occupied by various states throughout centuries, its name has changed. It was in the realm of [[Mahan confederacy]], and was referred to as ''Busogap'' during the rule of [[Goguryeo]]. Before the strength of [[Baekje]] was retreated to the southwest of [[Jungnyeong]], [[Mungyeong Saejae]], and [[Asan Bay]] in 475, the area had been a part of [[Baekje]] for about 100 years. However, it became a territory of [[Silla]] in 555, the 16th year of [[Jinheung of Silla]]'s reign, and its name was changed to ''Song'ak-gun'' during the period. According to the ''[[Samguk Sagi]]'', when a castle was built in the site in 694, the third year of [[Hyoso of Silla]]'s reign, Kaesong was referred to as "Song'ak (송악; 松嶽)". Therefore, it is assumed that the name Song'ak had been used at least before the time.<ref name="EncyKorea">{{cite web |url=http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=291958&v=43#P5 |script-title=ko:개성시 開城市 (Kaesong) |language=ko |publisher=Nate/ [[Encyclopedia of Korean Culture]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610082842/http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=291958&v=43#P5 |archive-date=10 June 2011 }}</ref> ===Goryeo=== Silla began to decline in the late 9th century, and a period of rival warlords ensued. In 898, Kaesong fell under the hand of [[Gung Ye]], the founder of his short-lived state, [[Taebong]], and then became a part of [[Goryeo]] in 919 by its founder, Wang Geon, who was enthroned as [[Taejo of Goryeo]]. Taejo established the capital in the south of Song'ak, and incorporated Kaesong into Song'ak under the name of "Gaeju". In 919, Kaesong became the national capital. In 960, the 11th year of [[Gwangjong of Goryeo]]'s reign, the city was renamed Gaegyeong, and in 995, the 14th year of [[Seonjong of Goryeo]]'s reign, it was elevated to "Gaesong-bu". The Gaeseong-bu is a combined term of Song'ak-gun, and Gaesong-gun, which is different from the region of the pre-1945 Gaesong-ri, Seo-myeon, Kaepung-gun. In 1010, the first year of [[Hyeonjong of Goryeo]]'s reign, the palace and houses were almost burnt down during the [[second conflict in the Goryeo–Khitan War]], so in 1018, Gaesong-bu was relegated for the "bu" system, and became to govern the three hyeon unites of Jeongju, Deoksu, and Gangeum.<ref name="EncyKorea" /> In the late 12th century, there was instability in both the government and the countryside. A slave named [[Manjeok|Manjŏk]] (or Manjeok) (만적; 萬積) led a group of slaves who gathered outside Kaesong in 1198. The revolt plot was suppressed by [[Ch'oe Ch'ung-hŏn]].<ref>Michael J. Seth. ''A concise history of Korea: from the neolithic period through the nineteenth century.'' pp. 99–102. Rowman & Littlefield, 2006.</ref> When Yi Song-gye overthrew Goryeo in 1392 and established [[Joseon]] as [[Taejo of Joseon]], he moved the Korean capital from Kaesong to Hanyang (modern-day [[Seoul]]) in 1394.<ref name="EncyKorea" /> === 20th century === [[File:STATUE OF KIM IL SUNG KAESONG CITY DPRK NORTH KOREA OCT 2012 (8643184836).jpg|thumb|[[Kim Il Sung]] statue in Kaesong, as it appeared in October 2012. The statue has since been updated and a statue of [[Kim Jong Il]] has been added next to the Kim Il-sung statue.<ref>{{cite web |url=https://archive.org/details/6e81996b595a86d7846f703c9d1c96f5 |title=Bronze statues of great Kim Il Sung and Kim Jong Il unveiled in Kaesong City |last=Voice of Korea |via=Internet Archive }}</ref>]] Kaesong remained a part of [[Gyeonggi Province]] until the [[Korean War]]. When Korea was partitioned at the [[38th parallel north|38th parallel]] after [[World War II]], most of Kaesong's territory was at the south of the border (inside South Korea). In contrast, a small portion to the north was within North Korea. However, the [[battle of Kaesong-Munsan]] was won by the [[Korean People's Army]] (KPA) in the first days of the Korean War. UN Forces recaptured the city on 9 October 1950 during the [[UN Offensive, 1950|pursuit of the KPA]] that followed the successful [[Battle of Inchon|Inchon landings]]. UN Forces [[Battle of the Ch'ongch'on River#Aftermath|abandoned]] the city on 16 December 1950 during the withdrawal to the [[Imjin River]] following the Chinese [[People's Volunteer Army]] intervention in the war. Kaesong would remain under Chinese/North Korean control until the end of the war.<ref name="EncyKorea" /> Ceasefire negotiations began in Kaesong<ref name="britannica.com">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/place/Kaesong |title=Kaesŏng &#124; North Korea &#124; Britannica |encyclopedia=Encyclopedia Britannica }}</ref> on 10 July 1951, but were moved to [[Panmunjom]], southeast of the city, on 25 October 1951. The [[Korean Armistice Agreement]] signed on 27 July 1953 recognised [[North Korea]]n control over Kaesong making it the only city to change control from South Korea to North Korea as a result of the war. Postwar Kaesong and the part of Kyonggi Province that came to be occupied was organized into "Kaesong Region" (''Kaesŏng Chigu;'' 개성 지구; 開城 地區). In 1957, Kaesong became a "Directly Governed City" (''Kaesŏng Chikhalsi;'' 개성 직할시; 開城 直轄市). === 21st century === In 2002, [[Kaesong Industrial Region|Kaesŏng Industrial Region]] was formed from part of Kaesong. In 2003, the remaining part of Kaesong (excluding the Industrial Region) became part of [[North Hwanghae Province]]. The city is close to the [[Korean Demilitarized Zone|Demilitarized Zone]] that divides North and South Korea. In October 2019, Kaesong became a "Special City".<ref>{{cite news |url=https://www.yna.co.kr/view/AKR20200213161400504?input=1195m |script-title=ko:北, 새 '치안총수'에 김정호…"개성시, 특별시로 승격" |title=Bae, sae 'chianchongsu'e gimjeongho…"Gaeseongsi, teugbyeolsilo seung-gyeog" |website=[[Yonhap News Agency]] |date=13 February 2020 |access-date=5 April 2020 |archive-date=21 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201221152130/https://www.yna.co.kr/view/AKR20200213161400504?input=1195m |url-status=live }}</ref> ==Geography== {{See also|Geography of North Korea}} Located in the center of Korea, Kaesong is the southernmost city of North Korea. It is bordered by [[Kaepung]], [[Changpung]], [[Panmun-guyok|Panmun]], and [[Kumchon County|Kumchon]] counties. [[Kanghwa Island]] of [[Incheon]] Municipality lies just south, beyond a narrow channel. It covers an area of 1,309&nbsp;km<sup>2</sup>, the urban district is surrounded by [[Songaksan (North Hwanghae)|Songak]] (Songak-san; 송악산; 松嶽山) (489&nbsp;m) and [[Pongmyongsan|Pongmyong]] mountains. The city center surrounds the much smaller Mt. Janam (103&nbsp;m), on which is located the city's [[Kim Il Sung]] statue. In the northern part of Kaesong, the end of the [[Ahobiryong Mountains|Ahobiryŏng]] range creates the northernmost border of Kaesong City. This range consists of Mts. [[Chonmasan|Chŏnma]] (757 m), Sŏnggŏ, Myoji (764 m), Suryong (716 m), Chesŏk (749 m), Hwajang (558 m), and Ogwan. With the exception of the mountainous northeastern region, however, most areas of Kaesong consist of low hills with heights less than 100 meters [[Above sea level|A.S.L.]]<ref name="Brit Geography">{{cite web |url=http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=&i=1010430 |script-title=ko:개성직할시 자연환경 (Nature of Kaesong) |language=ko |publisher=[[Nate (web portal)|Nate]] / [[Britannica]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610082613/http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=&i=1010430 |archive-date=10 June 2011 }}</ref> The [[Imjin River]] flows along the northeastern border line of the city and the [[Ryesong River]] (禮成江) (Ryeseong-gang; 례성강) (transliterated in South Korea as Yeseong-gang; 예성강) runs along the western border to the mouth of the [[Han River (Korea)|Han River]]. In addition to the two rivers, small and large rivers and streams such as the Samich'ŏn, Wŏlamch'ŏn, Chukbaech'ŏn, Kŭmsŏngch'ŏn, and [[Sach'ŏn river]]s drain into the Han. The river basin located in the southwest of Kaesong has spacious alluvial plains such as P'ungdŏkbŏl, Singwangbŏl, and Samsŏngbŏl.<ref name="Brit Geography" /> The geology consists of the [[Proterozoic]], [[Cenozoic]], and [[Paleozoic]] [[stratum|strata]] and [[Mesozoic]] intrusive [[granite]]. The underground resources include [[gold]], [[zinc]], [[copper]], [[fluorspar]], [[limestone]], granite, and [[kaolin]]. The soil comprises generally brown forest soil while the areas drained by Yesŏng, Imjin, and Han rivers consist of mostly [[alluvial soil|alluvial]] and [[saline soil]]. The climate is generally warm and moderate, with an average annual temperature of around 10&nbsp;°C. The coldest month is January, with an average temperature of −5.9&nbsp;°C, while the hottest month is August, with an average temperature of 24.7&nbsp;°C. The average annual rainfall ranges from 1,300 to 1,400 millimeters. The duration of frost-free period is 180 days—the longest in North Korea. About 55% of Kaesong is forested (80% of the trees are pines), and 40 species of mammals and 250 birds inhabit the area.<ref name="Brit Geography" /> ===Podnebje=== V Kaesongu vlada [[vlažno celinsko podnebje]] ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Dwa'') z mrzlimi, suhimi zimami in vročimi, vlažnimi poletji z obilnimi padavinami. {{Weather box | width = auto | location = Kaesong (1991–2020) | metric first = Yes | single line = Yes | Jan high C = 1.6 | Feb high C = 4.6 | Mar high C = 10.5 | Apr high C = 17.3 | May high C = 22.8 | Jun high C = 26.8 | Jul high C = 28.1 | Aug high C = 29.3 | Sep high C = 25.8 | Oct high C = 20.1 | Nov high C = 11.3 | Dec high C = 3.6 | year high C = 16.8 | Jan mean C = -3.6 | Feb mean C = -0.8 | Mar mean C = 4.6 | Apr mean C = 11.0 | May mean C = 16.7 | Jun mean C = 21.3 | Jul mean C = 24.1 | Aug mean C = 24.9 | Sep mean C = 20.4 | Oct mean C = 13.7 | Nov mean C = 5.9 | Dec mean C = -1.3 | year mean C = 11.4 | Jan low C = -8.1 | Feb low C = -5.6 | Mar low C = -0.3 | Apr low C = 5.6 | May low C = 11.6 | Jun low C = 17.1 | Jul low C = 21.1 | Aug low C = 21.5 | Sep low C = 15.9 | Oct low C = 8.3 | Nov low C = 1.1 | Dec low C = -5.6 | year low C = 6.9 | precipitation colour = green | Jan precipitation mm = 10.9 | Feb precipitation mm = 19.4 | Mar precipitation mm = 24.7 | Apr precipitation mm = 49.9 | May precipitation mm = 95.2 | Jun precipitation mm = 105.7 | Jul precipitation mm = 359.9 | Aug precipitation mm = 285.2 | Sep precipitation mm = 109.9 | Oct precipitation mm = 40.9 | Nov precipitation mm = 40.8 | Dec precipitation mm = 18.3 | year precipitation mm = 1160.8 | unit precipitation days = 0.1 mm | Jan precipitation days = 3.3 | Feb precipitation days = 3.6 | Mar precipitation days = 4.6 | Apr precipitation days = 6.3 | May precipitation days = 7.4 | Jun precipitation days = 8.1 | Jul precipitation days = 12.8 | Aug precipitation days = 11.3 | Sep precipitation days = 5.9 | Oct precipitation days = 4.7 | Nov precipitation days = 6.4 | Dec precipitation days = 4.9 | year precipitation days = 79.3 | Jan snow days = 4.6 | Feb snow days = 3.1 | Mar snow days = 1.6 | Apr snow days = 0.1 | May snow days = 0.0 | Jun snow days = 0.0 | Jul snow days = 0.0 | Aug snow days = 0.0 | Sep snow days = 0.0 | Oct snow days = 0.0 | Nov snow days = 1.4 | Dec snow days = 4.9 | year snow days = 15.7 | Jan humidity = 67.2 | Feb humidity = 64.7 | Mar humidity = 64.4 | Apr humidity = 66.7 | May humidity = 72.9 | Jun humidity = 77.8 | Jul humidity = 85.3 | Aug humidity = 81.8 | Sep humidity = 73.4 | Oct humidity = 70.1 | Nov humidity = 70.3 | Dec humidity = 67.9 | year humidity = 71.9 | source 1 = Korejska meteorološka uprava<ref name= KMA>{{cite web |archive-url=https://web.archive.org/web/20220129211112/https://data.kma.go.kr/resources/normals/pdf_data/northkorea_pdf_0104.pdf |archive-date=29 January 2022 |url=https://data.kma.go.kr/resources/normals/pdf_data/northkorea_pdf_0104.pdf |title=30 years report of Meteorological Observations in North Korea (1991 ~ 2020) |publisher=Korea Meteorological Administration |access-date=23 March 2022 |language=ko |url-status=live |pages=224, 336, and 345 }}</ref> | source = }} * ==Pobratena mesta== * {{flagicon|Peru}} [[Cusco]], Peru (1990)<ref name="cuidadhermanas">{{cite web |url=http://www.municusco.gob.pe/ver.php?id=6 |title=Ciudades Hermanas |trans-title=Sister Cities |publisher=Municipalidad del Cusco |language=es |access-date=23 September 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090803122352/http://www.municusco.gob.pe/ver.php?id=6 |archive-date=3 August 2009 }}</ref> == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == === Navedki === {{Reflist}} === Viri === {{refbegin}} * {{citation |first=Hugh Alexander |last=Webster |display-authors=0 |contribution=[[s:Encyclopædia Britannica, Ninth Edition/Corea|Corea]] |title=Encyclopædia Britannica |edition=9th |volume=VI |editor-last=Baynes |editor-first=Thomas Spencer |display-editors=0 |publisher=Charles Scribner's Sons |location=New York, NY |year=1878 |ref={{harvid|''EB''|1878}} |pages=390–394 }} {{refend}} ==Further reading== * Dormels, Rainer. North Korea's Cities: Industrial facilities, internal structures and typification. Jimoondang, 2014. {{ISBN|978-89-6297-167-5}} == External links == {{Commons category}} {{Wikivoyage}} {{Wikinews category}} * [http://investgic.org/en/main.do Gaeseong Industrial District Foundation Foreign Investment Support Center] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160303221018/http://investgic.org/en/main.do |date=3 March 2016 }} * [https://web.archive.org/web/20180322031932/http://www.kaesong.de/ German website about the City of Kaesong] * "[https://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/7132660.stm North Korea opens hidden city to tourists]." ''[[BBC News]]''. Friday 7 December 2007. * [https://koreanologie.univie.ac.at/fileadmin/user_upload/p_koreanologie/North_Korean_Cities/Kaesong/Kaesong.pdf City profile of Kaesong] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160309032926/https://koreanologie.univie.ac.at/fileadmin/user_upload/p_koreanologie/North_Korean_Cities/Kaesong/Kaesong.pdf |date=9 March 2016 }} * [http://www.naenara.com.kp/en/book/new_window.php?10+10052 ''Historical Remains in Kaesong'' picture album] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160304193429/http://www.naenara.com.kp/en/book/new_window.php?10+10052 |date=4 March 2016 }} at [[Naenara]] * [http://www.naenara.com.kp/en/book/new_window.php?10+10135 Another picture album] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160305071706/http://www.naenara.com.kp/en/book/new_window.php?10+10135 |date=5 March 2016 }} at Naenara {{S-start}} {{Succession box |title = [[Capital of Korea]] |before = |after = [[Seoul|Hanseong]] |years = 919–1394 }} {{S-end}} {{Kaesong}} {{Regions and administrative divisions of North Korea}} {{Cities in North Korea}} {{Most populous cities in North Korea}} {{Portal bar|North Korea}} {{Authority control}} [[Kategorija:Kaesong| ]] [[Kategorija:Mesta v Severni Koreji]] 09gsch4f1agqrbi5ksu6t10rypd4erx 6743631 6743626 2026-08-27T19:55:14Z Erardo Galbi 166658 6743631 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Kratki opis|Posebno mesto v Severni Koreji}} {{Infopolje Naselje | name = Kaesong | native_name = {{nobold|개성}} | native_name_lang = ko-KP | official_name = | settlement_type = [[Seznam mest v Severni Koreji|Posebno mesto]] | nickname = »Mesto borovcev« ({{Korean|hangul=송도|hanja=松都|mr=Songdo|labels=no}}){{force singular}} | translit_lang1 = Korean | translit_lang1_type1 = [[Hangul|Chosŏn'gŭl]] | translit_lang1_info1 = {{lang|ko-KP|개성특별시}} | translit_lang1_type2 = [[Hanja|Hancha]] | translit_lang1_info2 = {{lang|ko-KP|開城特別市}} | translit_lang1_type3 = {{nowrap|[[McCune–Reischauer]]}} | translit_lang1_info3 = Kaesŏng-T'ŭkpyŏlsi | translit_lang1_type4 = {{nowrap|[[Revised Romanization of Korean|Revised Romanization]]}} | translit_lang1_info4 = Gaeseong-Teukbyeolsi | subdivision_type = Country | subdivision_name = North Korea | subdivision_type1 = [[Provinces of North Korea|Province]] | subdivision_name1 = Kaesong | area_total_km2 = 179.26 | population_as_of = 2009 | population_total = 192,578 | population_density_km2 = auto | parts_type = [[Administrative divisions of North Korea|Administrative divisions]] | parts = [[#Administrative divisions|24 ''dong'', 3 ''ri'']] | established_title = Settled | established_date = {{circa|700}} | population_blank1_title = Dialect | population_blank1 = [[Gyeonggi dialect|Gyeonggi]] | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2 | image1 = Koryo Songgyungwan University.jpg | image2 = Fall Foliage in Kaesong, North Korea (15035686873).jpg | image3 = King Kongmin's Tomb.jpg | image4 = 개성 숭양사원.jpg | image5 = Streets in Kaesong 09.JPG | image6 = Kaesong 1.jpg | leader_party = [[Workers' Party of Korea|WPK]] | leader_title = Municipal Party Committee Chief Secretary | leader_name = [[Kim Young-gyu]]<ref name=unikorea>{{Cite web|title=권력기구도 |location=Seoul|publisher=Political and Military Analysis Division, Intelligence and Analysis Bureau; Ministry of Unification |date=June 2025|access-date=19 October 2025|url=https://nkinfo.unikorea.go.kr/nkp/pge/ps/ps.do?menuId=PO009}}</ref> | leader_title2 = Municipal People's Committee Chairman | leader_name2 = [[Choi Kyung-nam]] }} | image_caption = Clockwise from top: [[Koryo Songgyungwan University]], [[Mausoleum of King Kongmin]], street in Kaesong, skyline of [[Kaesong Industrial Region]] and downtown Kaesong, [[Sungyang Academy]], fall foliage in Kaesong | image_map = Kaesong Map 2020.png | map_caption = Kaesong location within North Korea | image_seal = | pushpin_map = North Korea | pushpin_map_caption = | coordinates = {{Coord|region:KP|format=dms|display=inline,title}} | timezone = [[Time in North Korea|Pyongyang Time]] | utc_offset = +9 | blank_name_sec1 = Other information | blank_info_sec1 = Split from [[Gyeonggi]] in 1951;<br />joined [[North Hwanghae]] in 2003. Left [[North Hwanghae]] and became special city in 2019. }} '''Kaesong'''{{efn|In the 19th century, Kaesong was also spelled ''Kaï-seng''.{{sfnp|''EB''|1878|p=390}}}} ({{IPA|ko|kɛ.sɔŋ|lang}}) je posebno mesto v južnem delu [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in glavno mesto [[Koreja|Koreje]] v času kraljestva [[Taebong]] in poznejše dinastije [[Gorjeo]]. Mesto leži v bližini industrijske cone Kaesong, tik ob meji z [[Južna Koreja|Južno Korejo]], v njem pa se nahajajo ostanki Palače Manvoldae. Mesto, ki se je v času, ko je bilo starodavno glavno mesto dinastije Gorjeo, imenovalo Songdo, je cvetelo kot trgovsko središče, kjer so pridelovali korejski [[ginseng]]. Danes Kaesong deluje kot središče [[Lahka industrija|lahke industrije]] Severne Koreje. Med [[Koreja pod japonsko upravo|japonsko okupacijo]] od leta 1910 do 1945 je bilo mesto znano po japonski izgovorjavi svojega imena, »Kaijō«.<ref>{{Cite web |url=http://www.drben.net/Koreas_Report/Sources/Korea_Maps/Historic/1945/Map-Japan-Korea-1945-01.html |title=Historic Map: Geographic overview Japan & Korea 1945 AD – 1B<!-- Bot generated title --> |access-date=12 April 2019 |archive-date=22 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181222200446/http://www.drben.net/Koreas_Report/Sources/Korea_Maps/Historic/1945/Map-Japan-Korea-1945-01.html |url-status=live }}</ref> Med letoma 1945 in 1950 je bilo mesto Kaesong pod ameriškim, kasneje pa pod južnokorejskim nadzorom. Med [[Korejska vojna|korejsko vojno]] je mesto zavzela Severna Koreja, sporazum o premirju iz leta 1953 pa je mesto pustil pod nadzorom Severne Koreje. Zaradi bližine meje z Južno Korejo je Kaesong gostil čezmejne gospodarske izmenjave med obema državama ter skupno upravljeno industrijsko območje Kaesong. Leta 2009 je mesto štelo 192.578 prebivalcev.<ref name="Nkorea2009">{{cite web |url=http://data.un.org/Data.aspx?d=POP&f=tableCode:240 |title=City population by sex, city and city type |publisher=[[United Nations]] |year=2009 |access-date=16 December 2013 |archive-date=25 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151125231730/http://data.un.org/Data.aspx?d=POP&f=tableCode%3A240 |url-status=live }}</ref> ==History== The earliest archaeological signs of habitation in the Kaesong area date from the [[Neolithic]]. Artifacts such as [[Jeulmun pottery period|Jeulmun pottery]], stone ware, and stone axes have been excavated from [[Osongsan]] and [[Kaesong city walls|Kaesong Rasong]], the double-walled fortress of Kaesong. As Kaesong has been occupied by various states throughout centuries, its name has changed. It was in the realm of [[Mahan confederacy]], and was referred to as ''Busogap'' during the rule of [[Goguryeo]]. Before the strength of [[Baekje]] was retreated to the southwest of [[Jungnyeong]], [[Mungyeong Saejae]], and [[Asan Bay]] in 475, the area had been a part of [[Baekje]] for about 100 years. However, it became a territory of [[Silla]] in 555, the 16th year of [[Jinheung of Silla]]'s reign, and its name was changed to ''Song'ak-gun'' during the period. According to the ''[[Samguk Sagi]]'', when a castle was built in the site in 694, the third year of [[Hyoso of Silla]]'s reign, Kaesong was referred to as "Song'ak (송악; 松嶽)". Therefore, it is assumed that the name Song'ak had been used at least before the time.<ref name="EncyKorea">{{cite web |url=http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=291958&v=43#P5 |script-title=ko:개성시 開城市 (Kaesong) |language=ko |publisher=Nate/ [[Encyclopedia of Korean Culture]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610082842/http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=291958&v=43#P5 |archive-date=10 June 2011 }}</ref> ===Goryeo=== Silla began to decline in the late 9th century, and a period of rival warlords ensued. In 898, Kaesong fell under the hand of [[Gung Ye]], the founder of his short-lived state, [[Taebong]], and then became a part of [[Goryeo]] in 919 by its founder, Wang Geon, who was enthroned as [[Taejo of Goryeo]]. Taejo established the capital in the south of Song'ak, and incorporated Kaesong into Song'ak under the name of "Gaeju". In 919, Kaesong became the national capital. In 960, the 11th year of [[Gwangjong of Goryeo]]'s reign, the city was renamed Gaegyeong, and in 995, the 14th year of [[Seonjong of Goryeo]]'s reign, it was elevated to "Gaesong-bu". The Gaeseong-bu is a combined term of Song'ak-gun, and Gaesong-gun, which is different from the region of the pre-1945 Gaesong-ri, Seo-myeon, Kaepung-gun. In 1010, the first year of [[Hyeonjong of Goryeo]]'s reign, the palace and houses were almost burnt down during the [[second conflict in the Goryeo–Khitan War]], so in 1018, Gaesong-bu was relegated for the "bu" system, and became to govern the three hyeon unites of Jeongju, Deoksu, and Gangeum.<ref name="EncyKorea" /> In the late 12th century, there was instability in both the government and the countryside. A slave named [[Manjeok|Manjŏk]] (or Manjeok) (만적; 萬積) led a group of slaves who gathered outside Kaesong in 1198. The revolt plot was suppressed by [[Ch'oe Ch'ung-hŏn]].<ref>Michael J. Seth. ''A concise history of Korea: from the neolithic period through the nineteenth century.'' pp. 99–102. Rowman & Littlefield, 2006.</ref> When Yi Song-gye overthrew Goryeo in 1392 and established [[Joseon]] as [[Taejo of Joseon]], he moved the Korean capital from Kaesong to Hanyang (modern-day [[Seoul]]) in 1394.<ref name="EncyKorea" /> === 20th century === [[File:STATUE OF KIM IL SUNG KAESONG CITY DPRK NORTH KOREA OCT 2012 (8643184836).jpg|thumb|[[Kim Il Sung]] statue in Kaesong, as it appeared in October 2012. The statue has since been updated and a statue of [[Kim Jong Il]] has been added next to the Kim Il-sung statue.<ref>{{cite web |url=https://archive.org/details/6e81996b595a86d7846f703c9d1c96f5 |title=Bronze statues of great Kim Il Sung and Kim Jong Il unveiled in Kaesong City |last=Voice of Korea |via=Internet Archive }}</ref>]] Kaesong remained a part of [[Gyeonggi Province]] until the [[Korean War]]. When Korea was partitioned at the [[38th parallel north|38th parallel]] after [[World War II]], most of Kaesong's territory was at the south of the border (inside South Korea). In contrast, a small portion to the north was within North Korea. However, the [[battle of Kaesong-Munsan]] was won by the [[Korean People's Army]] (KPA) in the first days of the Korean War. UN Forces recaptured the city on 9 October 1950 during the [[UN Offensive, 1950|pursuit of the KPA]] that followed the successful [[Battle of Inchon|Inchon landings]]. UN Forces [[Battle of the Ch'ongch'on River#Aftermath|abandoned]] the city on 16 December 1950 during the withdrawal to the [[Imjin River]] following the Chinese [[People's Volunteer Army]] intervention in the war. Kaesong would remain under Chinese/North Korean control until the end of the war.<ref name="EncyKorea" /> Ceasefire negotiations began in Kaesong<ref name="britannica.com">{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/place/Kaesong |title=Kaesŏng &#124; North Korea &#124; Britannica |encyclopedia=Encyclopedia Britannica }}</ref> on 10 July 1951, but were moved to [[Panmunjom]], southeast of the city, on 25 October 1951. The [[Korean Armistice Agreement]] signed on 27 July 1953 recognised [[North Korea]]n control over Kaesong making it the only city to change control from South Korea to North Korea as a result of the war. Postwar Kaesong and the part of Kyonggi Province that came to be occupied was organized into "Kaesong Region" (''Kaesŏng Chigu;'' 개성 지구; 開城 地區). In 1957, Kaesong became a "Directly Governed City" (''Kaesŏng Chikhalsi;'' 개성 직할시; 開城 直轄市). === 21st century === In 2002, [[Kaesong Industrial Region|Kaesŏng Industrial Region]] was formed from part of Kaesong. In 2003, the remaining part of Kaesong (excluding the Industrial Region) became part of [[North Hwanghae Province]]. The city is close to the [[Korean Demilitarized Zone|Demilitarized Zone]] that divides North and South Korea. In October 2019, Kaesong became a "Special City".<ref>{{cite news |url=https://www.yna.co.kr/view/AKR20200213161400504?input=1195m |script-title=ko:北, 새 '치안총수'에 김정호…"개성시, 특별시로 승격" |title=Bae, sae 'chianchongsu'e gimjeongho…"Gaeseongsi, teugbyeolsilo seung-gyeog" |website=[[Yonhap News Agency]] |date=13 February 2020 |access-date=5 April 2020 |archive-date=21 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201221152130/https://www.yna.co.kr/view/AKR20200213161400504?input=1195m |url-status=live }}</ref> ==Geography== {{See also|Geography of North Korea}} Located in the center of Korea, Kaesong is the southernmost city of North Korea. It is bordered by [[Kaepung]], [[Changpung]], [[Panmun-guyok|Panmun]], and [[Kumchon County|Kumchon]] counties. [[Kanghwa Island]] of [[Incheon]] Municipality lies just south, beyond a narrow channel. It covers an area of 1,309&nbsp;km<sup>2</sup>, the urban district is surrounded by [[Songaksan (North Hwanghae)|Songak]] (Songak-san; 송악산; 松嶽山) (489&nbsp;m) and [[Pongmyongsan|Pongmyong]] mountains. The city center surrounds the much smaller Mt. Janam (103&nbsp;m), on which is located the city's [[Kim Il Sung]] statue. In the northern part of Kaesong, the end of the [[Ahobiryong Mountains|Ahobiryŏng]] range creates the northernmost border of Kaesong City. This range consists of Mts. [[Chonmasan|Chŏnma]] (757 m), Sŏnggŏ, Myoji (764 m), Suryong (716 m), Chesŏk (749 m), Hwajang (558 m), and Ogwan. With the exception of the mountainous northeastern region, however, most areas of Kaesong consist of low hills with heights less than 100 meters [[Above sea level|A.S.L.]]<ref name="Brit Geography">{{cite web |url=http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=&i=1010430 |script-title=ko:개성직할시 자연환경 (Nature of Kaesong) |language=ko |publisher=[[Nate (web portal)|Nate]] / [[Britannica]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610082613/http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=&i=1010430 |archive-date=10 June 2011 }}</ref> The [[Imjin River]] flows along the northeastern border line of the city and the [[Ryesong River]] (禮成江) (Ryeseong-gang; 례성강) (transliterated in South Korea as Yeseong-gang; 예성강) runs along the western border to the mouth of the [[Han River (Korea)|Han River]]. In addition to the two rivers, small and large rivers and streams such as the Samich'ŏn, Wŏlamch'ŏn, Chukbaech'ŏn, Kŭmsŏngch'ŏn, and [[Sach'ŏn river]]s drain into the Han. The river basin located in the southwest of Kaesong has spacious alluvial plains such as P'ungdŏkbŏl, Singwangbŏl, and Samsŏngbŏl.<ref name="Brit Geography" /> The geology consists of the [[Proterozoic]], [[Cenozoic]], and [[Paleozoic]] [[stratum|strata]] and [[Mesozoic]] intrusive [[granite]]. The underground resources include [[gold]], [[zinc]], [[copper]], [[fluorspar]], [[limestone]], granite, and [[kaolin]]. The soil comprises generally brown forest soil while the areas drained by Yesŏng, Imjin, and Han rivers consist of mostly [[alluvial soil|alluvial]] and [[saline soil]]. The climate is generally warm and moderate, with an average annual temperature of around 10&nbsp;°C. The coldest month is January, with an average temperature of −5.9&nbsp;°C, while the hottest month is August, with an average temperature of 24.7&nbsp;°C. The average annual rainfall ranges from 1,300 to 1,400 millimeters. The duration of frost-free period is 180 days—the longest in North Korea. About 55% of Kaesong is forested (80% of the trees are pines), and 40 species of mammals and 250 birds inhabit the area.<ref name="Brit Geography" /> ===Podnebje=== V Kaesongu vlada [[vlažno celinsko podnebje]] ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Dwa'') z mrzlimi, suhimi zimami in vročimi, vlažnimi poletji z obilnimi padavinami. {{Weather box | width = auto | location = Kaesong (1991–2020) | metric first = Yes | single line = Yes | Jan high C = 1.6 | Feb high C = 4.6 | Mar high C = 10.5 | Apr high C = 17.3 | May high C = 22.8 | Jun high C = 26.8 | Jul high C = 28.1 | Aug high C = 29.3 | Sep high C = 25.8 | Oct high C = 20.1 | Nov high C = 11.3 | Dec high C = 3.6 | year high C = 16.8 | Jan mean C = -3.6 | Feb mean C = -0.8 | Mar mean C = 4.6 | Apr mean C = 11.0 | May mean C = 16.7 | Jun mean C = 21.3 | Jul mean C = 24.1 | Aug mean C = 24.9 | Sep mean C = 20.4 | Oct mean C = 13.7 | Nov mean C = 5.9 | Dec mean C = -1.3 | year mean C = 11.4 | Jan low C = -8.1 | Feb low C = -5.6 | Mar low C = -0.3 | Apr low C = 5.6 | May low C = 11.6 | Jun low C = 17.1 | Jul low C = 21.1 | Aug low C = 21.5 | Sep low C = 15.9 | Oct low C = 8.3 | Nov low C = 1.1 | Dec low C = -5.6 | year low C = 6.9 | precipitation colour = green | Jan precipitation mm = 10.9 | Feb precipitation mm = 19.4 | Mar precipitation mm = 24.7 | Apr precipitation mm = 49.9 | May precipitation mm = 95.2 | Jun precipitation mm = 105.7 | Jul precipitation mm = 359.9 | Aug precipitation mm = 285.2 | Sep precipitation mm = 109.9 | Oct precipitation mm = 40.9 | Nov precipitation mm = 40.8 | Dec precipitation mm = 18.3 | year precipitation mm = 1160.8 | unit precipitation days = 0.1 mm | Jan precipitation days = 3.3 | Feb precipitation days = 3.6 | Mar precipitation days = 4.6 | Apr precipitation days = 6.3 | May precipitation days = 7.4 | Jun precipitation days = 8.1 | Jul precipitation days = 12.8 | Aug precipitation days = 11.3 | Sep precipitation days = 5.9 | Oct precipitation days = 4.7 | Nov precipitation days = 6.4 | Dec precipitation days = 4.9 | year precipitation days = 79.3 | Jan snow days = 4.6 | Feb snow days = 3.1 | Mar snow days = 1.6 | Apr snow days = 0.1 | May snow days = 0.0 | Jun snow days = 0.0 | Jul snow days = 0.0 | Aug snow days = 0.0 | Sep snow days = 0.0 | Oct snow days = 0.0 | Nov snow days = 1.4 | Dec snow days = 4.9 | year snow days = 15.7 | Jan humidity = 67.2 | Feb humidity = 64.7 | Mar humidity = 64.4 | Apr humidity = 66.7 | May humidity = 72.9 | Jun humidity = 77.8 | Jul humidity = 85.3 | Aug humidity = 81.8 | Sep humidity = 73.4 | Oct humidity = 70.1 | Nov humidity = 70.3 | Dec humidity = 67.9 | year humidity = 71.9 | source 1 = Korejska meteorološka uprava<ref name= KMA>{{cite web |archive-url=https://web.archive.org/web/20220129211112/https://data.kma.go.kr/resources/normals/pdf_data/northkorea_pdf_0104.pdf |archive-date=29 January 2022 |url=https://data.kma.go.kr/resources/normals/pdf_data/northkorea_pdf_0104.pdf |title=30 years report of Meteorological Observations in North Korea (1991 ~ 2020) |publisher=Korea Meteorological Administration |access-date=23 March 2022 |language=ko |url-status=live |pages=224, 336, and 345 }}</ref> | source = }} * ==Pobratena mesta== * {{flagicon|Peru}} [[Cusco]], Peru (1990)<ref name="cuidadhermanas">{{cite web |url=http://www.municusco.gob.pe/ver.php?id=6 |title=Ciudades Hermanas |trans-title=Sister Cities |publisher=Municipalidad del Cusco |language=es |access-date=23 September 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090803122352/http://www.municusco.gob.pe/ver.php?id=6 |archive-date=3 August 2009 }}</ref> == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == === Navedki === {{Reflist}} === Viri === {{refbegin}} * {{citation |first=Hugh Alexander |last=Webster |display-authors=0 |contribution=[[s:Encyclopædia Britannica, Ninth Edition/Corea|Corea]] |title=Encyclopædia Britannica |edition=9th |volume=VI |editor-last=Baynes |editor-first=Thomas Spencer |display-editors=0 |publisher=Charles Scribner's Sons |location=New York, NY |year=1878 |ref={{harvid|''EB''|1878}} |pages=390–394 }} {{refend}} ==Further reading== * Dormels, Rainer. North Korea's Cities: Industrial facilities, internal structures and typification. Jimoondang, 2014. {{ISBN|978-89-6297-167-5}} == External links == {{Commons category}} {{Wikivoyage}} {{Wikinews category}} * [http://investgic.org/en/main.do Gaeseong Industrial District Foundation Foreign Investment Support Center] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160303221018/http://investgic.org/en/main.do |date=3 March 2016 }} * [https://web.archive.org/web/20180322031932/http://www.kaesong.de/ German website about the City of Kaesong] * "[https://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/7132660.stm North Korea opens hidden city to tourists]." ''[[BBC News]]''. Friday 7 December 2007. * [https://koreanologie.univie.ac.at/fileadmin/user_upload/p_koreanologie/North_Korean_Cities/Kaesong/Kaesong.pdf City profile of Kaesong] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160309032926/https://koreanologie.univie.ac.at/fileadmin/user_upload/p_koreanologie/North_Korean_Cities/Kaesong/Kaesong.pdf |date=9 March 2016 }} * [http://www.naenara.com.kp/en/book/new_window.php?10+10052 ''Historical Remains in Kaesong'' picture album] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160304193429/http://www.naenara.com.kp/en/book/new_window.php?10+10052 |date=4 March 2016 }} at [[Naenara]] * [http://www.naenara.com.kp/en/book/new_window.php?10+10135 Another picture album] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160305071706/http://www.naenara.com.kp/en/book/new_window.php?10+10135 |date=5 March 2016 }} at Naenara {{S-start}} {{Succession box |title = [[Capital of Korea]] |before = |after = [[Seoul|Hanseong]] |years = 919–1394 }} {{S-end}} {{Kaesong}} {{Regions and administrative divisions of North Korea}} {{Cities in North Korea}} {{Most populous cities in North Korea}} {{Portal bar|North Korea}} {{Authority control}} [[Kategorija:Kaesong| ]] [[Kategorija:Mesta v Severni Koreji]] t788tbmh7xcspzf2q4ajzmoabv0pq4r 6743641 6743631 2026-08-27T20:27:20Z Erardo Galbi 166658 6743641 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Kratki opis|Posebno mesto v Severni Koreji}} {{Infopolje Naselje | name = Kaesong | native_name = {{nobold|개성}} | native_name_lang = ko-KP | official_name = | settlement_type = [[Seznam mest v Severni Koreji|Posebno mesto]] | nickname = »Mesto borovcev« (송도, ''Songdo'') | translit_lang1 = Korean | translit_lang1_type1 = [[Hangul|Čosongul]] | translit_lang1_info1 = {{lang|ko-KP|개성특별시}} | translit_lang1_type2 = [[Handža]] | translit_lang1_info2 = {{lang|ko-KP|開城特別市}} | translit_lang1_type3 = {{nowrap|[[McCune-Reischauer]]}} | translit_lang1_info3 = Kaesŏng-T'ŭkpyŏlsi | translit_lang1_type4 = {{nowrap|[[Revidirana romanizacija korejščine|Revidirana romanizacija]]}} | translit_lang1_info4 = Gaeseong-Teukbyeolsi | subdivision_type = Country | subdivision_name = North Korea | subdivision_type1 = [[Prokrajine Severne Koreje|Pokrajine]] | subdivision_name1 = Kaesong | area_total_km2 = 179,26 | population_as_of = 2009 | population_total = 192578 | population_density_km2 = auto | parts_type = [[Upravne enote Severne Koreje|Upravne enote]] | parts = 24 ''dong'', 3 ''ri'' | established_title = Settled | established_date = {{circa|700}} | population_blank1_title = Dialect | population_blank1 = [[Gyeonggi dialect|Gyeonggi]] | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2 | image1 = Koryo Songgyungwan University.jpg | image2 = Fall Foliage in Kaesong, North Korea (15035686873).jpg | image3 = King Kongmin's Tomb.jpg | image4 = 개성 숭양사원.jpg | image5 = Streets in Kaesong 09.JPG | image6 = Kaesong 1.jpg | leader_party = [[Workers' Party of Korea|WPK]] | leader_title = Municipal Party Committee Chief Secretary | leader_name = [[Kim Young-gyu]]<ref name=unikorea>{{Cite web|title=권력기구도 |location=Seoul|publisher=Political and Military Analysis Division, Intelligence and Analysis Bureau; Ministry of Unification |date=June 2025|access-date=19 October 2025|url=https://nkinfo.unikorea.go.kr/nkp/pge/ps/ps.do?menuId=PO009}}</ref> | leader_title2 = Municipal People's Committee Chairman | leader_name2 = [[Choi Kyung-nam]] }} | image_caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj: Univerza za lahko industrijo, Mavzolej kralja Kongmina, cesta v Kaesongu, panorama industrijskega območja in središča mesta, Akademija Sungjang, jesensko listje | image_map = Kaesong Map 2020.png | map_caption = Kaesong location within North Korea | image_seal = | pushpin_map = | pushpin_map_caption = | coordinates = {{Coord|region:KP|format=dms|display=inline,title}} | timezone = [[Time in North Korea|Pyongyang Time]] | utc_offset = +9 | blank_name_sec1 = Other information | blank_info_sec1 = Split from [[Gyeonggi]] in 1951;<br />joined [[North Hwanghae]] in 2003. Left [[North Hwanghae]] and became special city in 2019. }} '''Kaesong'''{{efn|V 19. stoletju se je Kaesong zapisoval tudi kot ''Kaï-seng''.{{sfnp|''EB''|1878|p=390}}}} ({{IPA|ko|kɛ.sɔŋ|lang}}) je posebno mesto v južnem delu [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in glavno mesto [[Koreja|Koreje]] v času kraljestva [[Taebong]] in poznejše dinastije [[Korjo]]. Mesto leži v bližini industrijske cone Kaesong, tik ob meji z [[Južna Koreja|Južno Korejo]], v njem pa se nahajajo ostanki Palače Manvoldae. Mesto, ki se je v času, ko je bilo starodavno glavno mesto dinastije Korjo, imenovalo Songdo, je cvetelo kot trgovsko središče, kjer so pridelovali korejski [[ginseng]]. Danes Kaesong deluje kot središče [[Lahka industrija|lahke industrije]] Severne Koreje. Med [[Koreja pod japonsko upravo|japonsko okupacijo]] od leta 1910 do 1945 je bilo mesto znano po japonski izgovorjavi svojega imena, »Kaijō«.<ref>{{Cite web |url=http://www.drben.net/Koreas_Report/Sources/Korea_Maps/Historic/1945/Map-Japan-Korea-1945-01.html |title=Historic Map: Geographic overview Japan & Korea 1945 AD – 1B<!-- Bot generated title --> |access-date=12 April 2019 |archive-date=22 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181222200446/http://www.drben.net/Koreas_Report/Sources/Korea_Maps/Historic/1945/Map-Japan-Korea-1945-01.html |url-status=live }}</ref> Med letoma 1945 in 1950 je bilo mesto Kaesong pod ameriškim, kasneje pa pod južnokorejskim nadzorom. Med [[Korejska vojna|korejsko vojno]] je mesto zavzela Severna Koreja, sporazum o premirju iz leta 1953 pa je mesto pustil pod nadzorom Severne Koreje. Zaradi bližine meje z Južno Korejo je Kaesong gostil čezmejne gospodarske izmenjave med obema državama ter skupno upravljeno industrijsko območje Kaesong. Leta 2009 je mesto štelo 192.578 prebivalcev.<ref name="Nkorea2009">{{cite web |url=http://data.un.org/Data.aspx?d=POP&f=tableCode:240 |title=City population by sex, city and city type |publisher=[[United Nations]] |year=2009 |access-date=16 December 2013 |archive-date=25 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151125231730/http://data.un.org/Data.aspx?d=POP&f=tableCode%3A240 |url-status=live }}</ref> ==Zgodovina== Najzgodnejši arheološki dokazi naseljenosti na območju Kaesonga segajo v [[neolitik]]. Na najdiščih Osongsan in Kaesong Rasong, trdnjavi z dvojnim obzidjem v Kaesongu, so bili izkopani predmeti, kot so [[Čulmunsko keramično obdobje|čulmunska keramika]], kamnita posoda in kamnite sekire. Ker so mesto skozi stoletja zasedale različne države, se je njegovo ime spreminjalo. Nahajalo se je v kraljestvu konfederacije Mahan, v času vladavine Kogurjo pa so ga imenovali ''Busogap''. Preden se je leta 475 moč Paekčeja umaknila na jugozahod od Čungnjonga, Mungjong Saedžaeja in zaliva Asan, je bilo območje približno 100 let del Paekčeja. However, it became a territory of [[Silla]] in 555, the 16th year of [[Jinheung of Silla]]'s reign, and its name was changed to ''Song'ak-gun'' during the period. According to the ''[[Samguk Sagi]]'', when a castle was built in the site in 694, the third year of [[Hyoso of Silla]]'s reign, Kaesong was referred to as "Song'ak (송악; 松嶽)". Therefore, it is assumed that the name Song'ak had been used at least before the time. Vendar je leta 555, v 16. letu vladanja kralja Jinheunga iz dinastije Silla, postalo ozemlje Sille, v tem obdobju pa se je njegovo ime spremenilo v Song'ak-gun. Po navedbah Samguk Sagi se je Kaesong imenoval »Song'ak (송악; 松嶽)«, ko je bil leta 694, v tretjem letu vladanja kralja Hyosa iz Sille, na tem mestu zgrajen grad. Zato se domneva, da se je ime Song'ak uporabljalo vsaj že pred tem časom.<ref name="EncyKorea">{{cite web |url=http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=291958&v=43#P5 |script-title=ko:개성시 開城市 (Kaesong) |language=ko |publisher=Nate/ [[Encyclopedia of Korean Culture]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610082842/http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=291958&v=43#P5 |archive-date=10 June 2011 }}</ref> === 21. stoletje === Leta 2002 je bila iz dela mesta Kaesong ustanovljena industrijska cona Kaesong. Leta 2003 je preostali del mesta Kaesong (razen industrijskega obmbčja) postal del Pokrajine Severni Hvanghae. Mesto leži v bližini demilitarizirane cone, ki ločuje Severno in Južno Korejo. Oktobra 2019 je Kaesong postal »posebno mesto«.<ref>{{cite news |url=https://www.yna.co.kr/view/AKR20200213161400504?input=1195m |script-title=ko:北, 새 '치안총수'에 김정호…"개성시, 특별시로 승격" |title=Bae, sae 'chianchongsu'e gimjeongho…"Gaeseongsi, teugbyeolsilo seung-gyeog" |website=[[Yonhap News Agency]] |date=13 February 2020 |access-date=5 April 2020 |archive-date=21 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201221152130/https://www.yna.co.kr/view/AKR20200213161400504?input=1195m |url-status=live}}</ref> ==Geografija== ===Podnebje=== V Kaesongu vlada [[vlažno celinsko podnebje]] ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Dwa'') z mrzlimi, suhimi zimami in vročimi, vlažnimi poletji z obilnimi padavinami. {{Weather box | width = auto | location = Kaesong (1991–2020) | metric first = Yes | single line = Yes | Jan high C = 1.6 | Feb high C = 4.6 | Mar high C = 10.5 | Apr high C = 17.3 | May high C = 22.8 | Jun high C = 26.8 | Jul high C = 28.1 | Aug high C = 29.3 | Sep high C = 25.8 | Oct high C = 20.1 | Nov high C = 11.3 | Dec high C = 3.6 | year high C = 16.8 | Jan mean C = -3.6 | Feb mean C = -0.8 | Mar mean C = 4.6 | Apr mean C = 11.0 | May mean C = 16.7 | Jun mean C = 21.3 | Jul mean C = 24.1 | Aug mean C = 24.9 | Sep mean C = 20.4 | Oct mean C = 13.7 | Nov mean C = 5.9 | Dec mean C = -1.3 | year mean C = 11.4 | Jan low C = -8.1 | Feb low C = -5.6 | Mar low C = -0.3 | Apr low C = 5.6 | May low C = 11.6 | Jun low C = 17.1 | Jul low C = 21.1 | Aug low C = 21.5 | Sep low C = 15.9 | Oct low C = 8.3 | Nov low C = 1.1 | Dec low C = -5.6 | year low C = 6.9 | precipitation colour = green | Jan precipitation mm = 10.9 | Feb precipitation mm = 19.4 | Mar precipitation mm = 24.7 | Apr precipitation mm = 49.9 | May precipitation mm = 95.2 | Jun precipitation mm = 105.7 | Jul precipitation mm = 359.9 | Aug precipitation mm = 285.2 | Sep precipitation mm = 109.9 | Oct precipitation mm = 40.9 | Nov precipitation mm = 40.8 | Dec precipitation mm = 18.3 | year precipitation mm = 1160.8 | unit precipitation days = 0.1 mm | Jan precipitation days = 3.3 | Feb precipitation days = 3.6 | Mar precipitation days = 4.6 | Apr precipitation days = 6.3 | May precipitation days = 7.4 | Jun precipitation days = 8.1 | Jul precipitation days = 12.8 | Aug precipitation days = 11.3 | Sep precipitation days = 5.9 | Oct precipitation days = 4.7 | Nov precipitation days = 6.4 | Dec precipitation days = 4.9 | year precipitation days = 79.3 | Jan snow days = 4.6 | Feb snow days = 3.1 | Mar snow days = 1.6 | Apr snow days = 0.1 | May snow days = 0.0 | Jun snow days = 0.0 | Jul snow days = 0.0 | Aug snow days = 0.0 | Sep snow days = 0.0 | Oct snow days = 0.0 | Nov snow days = 1.4 | Dec snow days = 4.9 | year snow days = 15.7 | Jan humidity = 67.2 | Feb humidity = 64.7 | Mar humidity = 64.4 | Apr humidity = 66.7 | May humidity = 72.9 | Jun humidity = 77.8 | Jul humidity = 85.3 | Aug humidity = 81.8 | Sep humidity = 73.4 | Oct humidity = 70.1 | Nov humidity = 70.3 | Dec humidity = 67.9 | year humidity = 71.9 | source 1 = Korejska meteorološka uprava<ref name= KMA>{{cite web |archive-url=https://web.archive.org/web/20220129211112/https://data.kma.go.kr/resources/normals/pdf_data/northkorea_pdf_0104.pdf |archive-date=29 January 2022 |url=https://data.kma.go.kr/resources/normals/pdf_data/northkorea_pdf_0104.pdf |title=30 years report of Meteorological Observations in North Korea (1991 ~ 2020) |publisher=Korea Meteorological Administration |access-date=23 March 2022 |language=ko |url-status=live |pages=224, 336, and 345 }}</ref> | source = }} * ==Pobratena mesta== * {{flagicon|Peru}} [[Cusco]], Peru (1990)<ref name="cuidadhermanas">{{cite web |url=http://www.municusco.gob.pe/ver.php?id=6 |title=Ciudades Hermanas |trans-title=Sister Cities |publisher=Municipalidad del Cusco |language=es |access-date=23 September 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090803122352/http://www.municusco.gob.pe/ver.php?id=6 |archive-date=3 August 2009 }}</ref> == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == === Navedki === {{Reflist}} === Viri === {{refbegin}} * {{citation |first=Hugh Alexander |last=Webster |display-authors=0 |contribution=[[s:Encyclopædia Britannica, Ninth Edition/Corea|Corea]] |title=Encyclopædia Britannica |edition=9th |volume=VI |editor-last=Baynes |editor-first=Thomas Spencer |display-editors=0 |publisher=Charles Scribner's Sons |location=New York, NY |year=1878 |ref={{harvid|''EB''|1878}} |pages=390–394 }} {{refend}} ==Further reading== * Dormels, Rainer. North Korea's Cities: Industrial facilities, internal structures and typification. Jimoondang, 2014. {{ISBN|978-89-6297-167-5}} == External links == {{Commons category}} {{Wikivoyage}} {{Wikinews category}} * [http://investgic.org/en/main.do Gaeseong Industrial District Foundation Foreign Investment Support Center] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160303221018/http://investgic.org/en/main.do |date=3 March 2016 }} * [https://web.archive.org/web/20180322031932/http://www.kaesong.de/ German website about the City of Kaesong] * "[https://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/7132660.stm North Korea opens hidden city to tourists]." ''[[BBC News]]''. Friday 7 December 2007. * [https://koreanologie.univie.ac.at/fileadmin/user_upload/p_koreanologie/North_Korean_Cities/Kaesong/Kaesong.pdf City profile of Kaesong] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160309032926/https://koreanologie.univie.ac.at/fileadmin/user_upload/p_koreanologie/North_Korean_Cities/Kaesong/Kaesong.pdf |date=9 March 2016 }} * [http://www.naenara.com.kp/en/book/new_window.php?10+10052 ''Historical Remains in Kaesong'' picture album] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160304193429/http://www.naenara.com.kp/en/book/new_window.php?10+10052 |date=4 March 2016 }} at [[Naenara]] * [http://www.naenara.com.kp/en/book/new_window.php?10+10135 Another picture album] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160305071706/http://www.naenara.com.kp/en/book/new_window.php?10+10135 |date=5 March 2016 }} at Naenara {{S-start}} {{Succession box |title = [[Capital of Korea]] |before = |after = [[Seoul|Hanseong]] |years = 919–1394 }} {{S-end}} {{Kaesong}} {{Regions and administrative divisions of North Korea}} {{Cities in North Korea}} {{Most populous cities in North Korea}} {{Portal bar|North Korea}} {{Authority control}} [[Kategorija:Kaesong| ]] [[Kategorija:Mesta v Severni Koreji]] jftq2yckbwd0qyd9bz3ifnx76l8mxlc 6743642 6743641 2026-08-27T20:40:01Z Erardo Galbi 166658 6743642 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Posebno mesto v Severni Koreji}} {{Infopolje Naselje | name = Kaesong | native_name = {{nobold|개성}} | native_name_lang = ko-KP | official_name = | settlement_type = [[Seznam mest v Severni Koreji|Posebno mesto]] | nickname = »Mesto borovcev« (송도, ''Songdo'') | translit_lang1 = Korean | translit_lang1_type1 = [[Hangul|Čosongul]] | translit_lang1_info1 = {{lang|ko-KP|개성특별시}} | translit_lang1_type2 = [[Handža]] | translit_lang1_info2 = {{lang|ko-KP|開城特別市}} | translit_lang1_type3 = {{nowrap|[[McCune-Reischauer]]}} | translit_lang1_info3 = Kaesŏng-T'ŭkpyŏlsi | translit_lang1_type4 = {{nowrap|[[Revidirana romanizacija korejščine|Revidirana romanizacija]]}} | translit_lang1_info4 = Gaeseong-Teukbyeolsi | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{PRK}} | subdivision_type1 = [[Prokrajine Severne Koreje|Pokrajine]] | subdivision_name1 = Kaesong | area_total_km2 = 179,26 | population_as_of = 2009 | population_total = 192578 | population_density_km2 = auto | parts_type = [[Upravne enote Severne Koreje|Upravne enote]] | parts = 24 ''dong'', 3 ''ri'' | established_title = Naselitev | established_date = {{circa|700}} | population_blank1_title = Narečje | population_blank1 = seulsko narečje | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1; | perrow = 1/2/2 | image1 = Koryo Songgyungwan University.jpg | image2 = Fall Foliage in Kaesong, North Korea (15035686873).jpg | image3 = King Kongmin's Tomb.jpg | image4 = 개성 숭양사원.jpg | image5 = Streets in Kaesong 09.JPG | image6 = Kaesong 1.jpg | leader_party = [[Workers' Party of Korea|WPK]] | leader_title = Municipal Party Committee Chief Secretary | leader_name = [[Kim Young-gyu]]<ref name=unikorea>{{Cite web|title=권력기구도 |location=Seoul|publisher=Political and Military Analysis Division, Intelligence and Analysis Bureau; Ministry of Unification |date=June 2025|access-date=19 October 2025|url=https://nkinfo.unikorea.go.kr/nkp/pge/ps/ps.do?menuId=PO009}}</ref> | leader_title2 = Municipal People's Committee Chairman | leader_name2 = [[Choi Kyung-nam]] }} | image_caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj: Univerza za lahko industrijo, Mavzolej kralja Kongmina, cesta v Kaesongu, panorama industrijskega območja in središča mesta, Akademija Sungjang, jesensko listje | image_map = Kaesong Map 2020.png | map_caption = Lokacija Kaesong v Severni Koreji | image_seal = | pushpin_map = | pushpin_map_caption = | coordinates = {{Coord|region:KP|format=dms|display=inline,title}} | timezone = pjongjanški čas | utc_offset = +9 | blank_name_sec1 = Other information | blank_info_sec1 = }} '''Kaesong'''{{efn|V 19. stoletju se je Kaesong zapisoval tudi kot ''Kaï-seng''.{{sfnp|''EB''|1878|p=390}}}} ({{IPA|ko|kɛ.sɔŋ|lang}}) je posebno mesto v južnem delu [[Severna Koreja|Severne Koreje]] in glavno mesto [[Koreja|Koreje]] v času kraljestva [[Taebong]] in poznejše dinastije [[Korjo]]. Mesto leži v bližini industrijske cone Kaesong, tik ob meji z [[Južna Koreja|Južno Korejo]], v njem pa se nahajajo ostanki Palače Manvoldae. Mesto, ki se je v času, ko je bilo starodavno glavno mesto dinastije Korjo, imenovalo Songdo, je cvetelo kot trgovsko središče, kjer so pridelovali korejski [[ginseng]]. Danes Kaesong deluje kot središče [[Lahka industrija|lahke industrije]] Severne Koreje. Med [[Koreja pod japonsko upravo|japonsko okupacijo]] od leta 1910 do 1945 je bilo mesto znano po japonski izgovorjavi svojega imena, »Kaijō«.<ref>{{Cite web |url=http://www.drben.net/Koreas_Report/Sources/Korea_Maps/Historic/1945/Map-Japan-Korea-1945-01.html |title=Historic Map: Geographic overview Japan & Korea 1945 AD – 1B<!-- Bot generated title --> |access-date=12 April 2019 |archive-date=22 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181222200446/http://www.drben.net/Koreas_Report/Sources/Korea_Maps/Historic/1945/Map-Japan-Korea-1945-01.html |url-status=live }}</ref> Med letoma 1945 in 1950 je bilo mesto Kaesong pod ameriškim, kasneje pa pod južnokorejskim nadzorom. Med [[Korejska vojna|korejsko vojno]] je mesto zavzela Severna Koreja, sporazum o premirju iz leta 1953 pa je mesto pustil pod nadzorom Severne Koreje. Zaradi bližine meje z Južno Korejo je Kaesong gostil čezmejne gospodarske izmenjave med obema državama ter skupno upravljeno industrijsko območje Kaesong. Leta 2009 je mesto štelo 192.578 prebivalcev.<ref name="Nkorea2009">{{cite web |url=http://data.un.org/Data.aspx?d=POP&f=tableCode:240 |title=City population by sex, city and city type |publisher=[[United Nations]] |year=2009 |access-date=16 December 2013 |archive-date=25 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151125231730/http://data.un.org/Data.aspx?d=POP&f=tableCode%3A240 |url-status=live }}</ref> ==Zgodovina== Najzgodnejši arheološki dokazi naseljenosti na območju Kaesonga segajo v [[neolitik]]. Na najdiščih Osongsan in Kaesong Rasong, trdnjavi z dvojnim obzidjem v Kaesongu, so bili izkopani predmeti, kot so [[Čulmunsko keramično obdobje|čulmunska keramika]], kamnita posoda in kamnite sekire. Ker so mesto skozi stoletja zasedale različne države, se je njegovo ime spreminjalo. Nahajalo se je v kraljestvu konfederacije Mahan, v času vladavine Kogurjo pa so ga imenovali ''Busogap''. Preden se je leta 475 moč Paekčeja umaknila na jugozahod od Čungnjonga, Mungjong Saedžaeja in zaliva Asan, je bilo območje približno 100 let del Paekčeja. Leta 555, v 16. letu vladanja kralja [[Činhung Silski|Činhunga Silski]], je mesto postalo ozemlje [[Kraljestvo Sila|Sile]], v tem obdobju pa se je njegovo ime spremenilo v ''Song'ak-gun''. Po navedbah ''[[Samguk sagi]]'' se je Kaesong imenoval »Song'ak (송악; 松嶽)«, ko je bil leta 694, v tretjem letu vladanja kralja [[Hjoso Silski|Hjosa Silskega]], na tem mestu zgrajen grad. Zato se domneva, da se je ime Song'ak uporabljalo vsaj že pred tem časom.<ref name="EncyKorea">{{cite web |url=http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=291958&v=43#P5 |script-title=ko:개성시 開城市 (Kaesong) |language=ko |publisher=Nate/ [[Encyclopedia of Korean Culture]] |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610082842/http://100.nate.com/dicsearch/pentry.html?s=K&i=291958&v=43#P5 |archive-date=10 June 2011 }}</ref> === 21. stoletje === Leta 2002 je bila iz dela mesta Kaesong ustanovljena industrijska cona Kaesong. Leta 2003 je preostali del mesta Kaesong (razen industrijskega obmbčja) postal del Pokrajine Severni Hvanghae. Mesto leži v bližini demilitarizirane cone, ki ločuje Severno in Južno Korejo. Oktobra 2019 je Kaesong postal »posebno mesto«.<ref>{{cite news |url=https://www.yna.co.kr/view/AKR20200213161400504?input=1195m |script-title=ko:北, 새 '치안총수'에 김정호…"개성시, 특별시로 승격" |title=Bae, sae 'chianchongsu'e gimjeongho…"Gaeseongsi, teugbyeolsilo seung-gyeog" |website=[[Yonhap News Agency]] |date=13 February 2020 |access-date=5 April 2020 |archive-date=21 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201221152130/https://www.yna.co.kr/view/AKR20200213161400504?input=1195m |url-status=live}}</ref> ==Geografija== ===Podnebje=== V Kaesongu vlada [[vlažno celinsko podnebje]] ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Dwa'') z mrzlimi, suhimi zimami in vročimi, vlažnimi poletji z obilnimi padavinami. {{Weather box | width = auto | location = Kaesong (1991–2020) | metric first = Yes | single line = Yes | Jan high C = 1.6 | Feb high C = 4.6 | Mar high C = 10.5 | Apr high C = 17.3 | May high C = 22.8 | Jun high C = 26.8 | Jul high C = 28.1 | Aug high C = 29.3 | Sep high C = 25.8 | Oct high C = 20.1 | Nov high C = 11.3 | Dec high C = 3.6 | year high C = 16.8 | Jan mean C = -3.6 | Feb mean C = -0.8 | Mar mean C = 4.6 | Apr mean C = 11.0 | May mean C = 16.7 | Jun mean C = 21.3 | Jul mean C = 24.1 | Aug mean C = 24.9 | Sep mean C = 20.4 | Oct mean C = 13.7 | Nov mean C = 5.9 | Dec mean C = -1.3 | year mean C = 11.4 | Jan low C = -8.1 | Feb low C = -5.6 | Mar low C = -0.3 | Apr low C = 5.6 | May low C = 11.6 | Jun low C = 17.1 | Jul low C = 21.1 | Aug low C = 21.5 | Sep low C = 15.9 | Oct low C = 8.3 | Nov low C = 1.1 | Dec low C = -5.6 | year low C = 6.9 | precipitation colour = green | Jan precipitation mm = 10.9 | Feb precipitation mm = 19.4 | Mar precipitation mm = 24.7 | Apr precipitation mm = 49.9 | May precipitation mm = 95.2 | Jun precipitation mm = 105.7 | Jul precipitation mm = 359.9 | Aug precipitation mm = 285.2 | Sep precipitation mm = 109.9 | Oct precipitation mm = 40.9 | Nov precipitation mm = 40.8 | Dec precipitation mm = 18.3 | year precipitation mm = 1160.8 | unit precipitation days = 0.1 mm | Jan precipitation days = 3.3 | Feb precipitation days = 3.6 | Mar precipitation days = 4.6 | Apr precipitation days = 6.3 | May precipitation days = 7.4 | Jun precipitation days = 8.1 | Jul precipitation days = 12.8 | Aug precipitation days = 11.3 | Sep precipitation days = 5.9 | Oct precipitation days = 4.7 | Nov precipitation days = 6.4 | Dec precipitation days = 4.9 | year precipitation days = 79.3 | Jan snow days = 4.6 | Feb snow days = 3.1 | Mar snow days = 1.6 | Apr snow days = 0.1 | May snow days = 0.0 | Jun snow days = 0.0 | Jul snow days = 0.0 | Aug snow days = 0.0 | Sep snow days = 0.0 | Oct snow days = 0.0 | Nov snow days = 1.4 | Dec snow days = 4.9 | year snow days = 15.7 | Jan humidity = 67.2 | Feb humidity = 64.7 | Mar humidity = 64.4 | Apr humidity = 66.7 | May humidity = 72.9 | Jun humidity = 77.8 | Jul humidity = 85.3 | Aug humidity = 81.8 | Sep humidity = 73.4 | Oct humidity = 70.1 | Nov humidity = 70.3 | Dec humidity = 67.9 | year humidity = 71.9 | source 1 = Korejska meteorološka uprava<ref name= KMA>{{cite web |archive-url=https://web.archive.org/web/20220129211112/https://data.kma.go.kr/resources/normals/pdf_data/northkorea_pdf_0104.pdf |archive-date=29 January 2022 |url=https://data.kma.go.kr/resources/normals/pdf_data/northkorea_pdf_0104.pdf |title=30 years report of Meteorological Observations in North Korea (1991 ~ 2020) |publisher=Korea Meteorological Administration |access-date=23 March 2022 |language=ko |url-status=live |pages=224, 336, and 345 }}</ref> | source = }} == Pobratena mesta == * {{flagicon|Peru}} [[Cusco]], Peru (1990)<ref name="cuidadhermanas">{{cite web |url=http://www.municusco.gob.pe/ver.php?id=6 |title=Ciudades Hermanas |trans-title=Sister Cities |publisher=Municipalidad del Cusco |language=es |access-date=23 September 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090803122352/http://www.municusco.gob.pe/ver.php?id=6 |archive-date=3 August 2009 }}</ref> == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == === Navedki === {{Reflist}} === Viri === {{refbegin}} * {{citation |first=Hugh Alexander |last=Webster |display-authors=0 |contribution=[[s:Encyclopædia Britannica, Ninth Edition/Corea|Corea]] |title=Encyclopædia Britannica |edition=9th |volume=VI |editor-last=Baynes |editor-first=Thomas Spencer |display-editors=0 |publisher=Charles Scribner's Sons |location=New York, NY |year=1878 |ref={{harvid|''EB''|1878}} |pages=390–394 }} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikivoyage}} * [http://investgic.org/en/main.do Gaeseong Industrial District Foundation Foreign Investment Support Center] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160303221018/http://investgic.org/en/main.do |date=3 March 2016 }} * [https://web.archive.org/web/20180322031932/http://www.kaesong.de/ German website about the City of Kaesong] * "[https://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/7132660.stm North Korea opens hidden city to tourists]." ''[[BBC News]]''. Friday 7 December 2007. * [https://koreanologie.univie.ac.at/fileadmin/user_upload/p_koreanologie/North_Korean_Cities/Kaesong/Kaesong.pdf City profile of Kaesong] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160309032926/https://koreanologie.univie.ac.at/fileadmin/user_upload/p_koreanologie/North_Korean_Cities/Kaesong/Kaesong.pdf |date=9 March 2016 }} * [http://www.naenara.com.kp/en/book/new_window.php?10+10052 ''Historical Remains in Kaesong'' picture album] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160304193429/http://www.naenara.com.kp/en/book/new_window.php?10+10052 |date=4 March 2016 }} at [[Naenara]] * [http://www.naenara.com.kp/en/book/new_window.php?10+10135 Another picture album] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160305071706/http://www.naenara.com.kp/en/book/new_window.php?10+10135 |date=5 March 2016 }} at Naenara {{S-start}} {{Succession box |title = [[Capital of Korea]] |before = |after = [[Seoul|Hanseong]] |years = 919–1394 }} {{S-end}} {{Portal bar|North Korea}} {{Authority control}} [[Kategorija:Kaesong| ]] [[Kategorija:Mesta v Severni Koreji]] nqofn4rvjf57e2dnv32umzkreda3qwv Gaeseong 0 607909 6743644 2026-08-27T20:41:36Z Erardo Galbi 166658 preusmeritev na [[Kaesong]] 6743644 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kaesong]] bp7laow1fkigmojkyfx9xmm3und4w07 Slika:Meje Rusije se nikjer ne koncajo.jpg 6 607910 6743659 2026-08-27T21:09:28Z SimondR 149974 {{Informacije o datoteki | Opis = Ulični oglasni plakat ruske vojske z napisom »Meje Rusije se nikjer ne končajo«. | Vir = ukrajinska Wikipedija ([[:uk:Файл:Границі_Росії_ніде_не_закінчуються.jpg]]) | Datum = 2020 | Kraj = Rusija | Avtor = Neznan | Dovoljenje = Poštena uporaba (glej utemeljitev spodaj) | Druge različice = nima }} {{Utemeljitev neproste uporabe | opis = Ulični oglasni plakat ruske vojske z napisom »Meje Rusije se nikjer ne končajo« (rus. Границы России нигде не заканчиваются)... 6743659 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = Ulični oglasni plakat ruske vojske z napisom »Meje Rusije se nikjer ne končajo«. | Vir = ukrajinska Wikipedija ([[:uk:Файл:Границі_Росії_ніде_не_закінчуються.jpg]]) | Datum = 2020 | Kraj = Rusija | Avtor = Neznan | Dovoljenje = Poštena uporaba (glej utemeljitev spodaj) | Druge različice = nima }} {{Utemeljitev neproste uporabe | opis = Ulični oglasni plakat ruske vojske z napisom »Meje Rusije se nikjer ne končajo« (rus. Границы России нигде не заканчиваются). | vir = Prevzeto iz ukrajinske Wikipedije. Originalni vir: cacds.org.ua. | članek = Rusko-ukrajinska vojna | del = Celotna slika (plakat), saj je to nujno za prenos celotnega vizualnega in ideološkega sporočila. | nizka_ločljivost = Da (350 × 197 pikslov). Ločljivost je dovolj nizka, da ne ogroža morebitnih komercialnih interesov avtorja. | namen = Vizualna ponazoritev ruske državne propagande in geopolitičnega revizionizma v razdelku o ideološkem ozadju vojne. | zamenljivost = Ne. Prostega ekvivalenta ni mogoče ustvariti, saj gre za edinstven zgodovinski material v nizki ločljivosti. | druge_informacije = }} b6b3vv3ney4ra18i6n3p1fi52yhbfjr Uporabnik:SSCreader/commons.js 2 607911 6743698 2026-08-28T02:11:53Z SSCreader 191405 nova stran z vsebino: » var pageTitle = mw.config.get('wgPageName'); // Fetch the page info from the action=info page fetch(`/w/index.php?title=${pageTitle}&action=info`) .then(response => response.text()) .then(data => { // Parse the response HTML to extract page creation date and page views const parser = new DOMParser(); const doc = parser.parseFromString(data, 'text/html'); const creationDateElement = doc.querySelector('#mw...« 6743698 javascript text/javascript var pageTitle = mw.config.get('wgPageName'); // Fetch the page info from the action=info page fetch(`/w/index.php?title=${pageTitle}&action=info`) .then(response => response.text()) .then(data => { // Parse the response HTML to extract page creation date and page views const parser = new DOMParser(); const doc = parser.parseFromString(data, 'text/html'); const creationDateElement = doc.querySelector('#mw-pageinfo-firsttime td:nth-child(2) a'); const pageViewsElement = doc.querySelector('#mw-pvi-month-count td:nth-of-type(2)'); const infoDiv = document.createElement('div'); infoDiv.style.position = 'absolute'; infoDiv.style.top = '1.875cm'; infoDiv.style.right = '5.5%' infoDiv.style.textAlign = 'center'; infoDiv.style.fontSize = 'small'; // infoDiv.style.backgroundColor = 'rgba(255,255,102,0.24)'; // infoDiv.style.padding = '2px 4px'; // infoDiv.style.backgroundColor = 'rgba(255, 255, 102, 0.17)'; infoDiv.style.color = 'red'; infoDiv.style.pointerEvents = 'none' // infoDiv.style.border = '1px solid #000'; // infoDiv.style.borderRadius = '5px'; // Add creation date if the element exists if (creationDateElement) { const creationDate = creationDateElement.textContent.trim(); const creationDateText = document.createElement('div'); creationDateText.textContent = `Page created: ${creationDate}`; infoDiv.appendChild(creationDateText); } // Add page views if the element exists if (pageViewsElement) { const pageViews = pageViewsElement.textContent.trim(); const pageViewsText = document.createElement('div'); pageViewsText.textContent = `Page views (last 30 days): ${pageViews}`; infoDiv.appendChild(pageViewsText); } // Append the div to the body document.body.appendChild(infoDiv); }) 0vxmi48ufwdd2u3d09z3wlq6g2ikc28 Uporabnik:SSCreader/common.js 2 607912 6743699 2026-08-28T02:12:19Z SSCreader 191405 nova stran z vsebino: » var pageTitle = mw.config.get('wgPageName'); // Fetch the page info from the action=info page fetch(`/w/index.php?title=${pageTitle}&action=info`) .then(response => response.text()) .then(data => { // Parse the response HTML to extract page creation date and page views const parser = new DOMParser(); const doc = parser.parseFromString(data, 'text/html'); const creationDateElement = doc.querySelector('#mw...« 6743699 javascript text/javascript var pageTitle = mw.config.get('wgPageName'); // Fetch the page info from the action=info page fetch(`/w/index.php?title=${pageTitle}&action=info`) .then(response => response.text()) .then(data => { // Parse the response HTML to extract page creation date and page views const parser = new DOMParser(); const doc = parser.parseFromString(data, 'text/html'); const creationDateElement = doc.querySelector('#mw-pageinfo-firsttime td:nth-child(2) a'); const pageViewsElement = doc.querySelector('#mw-pvi-month-count td:nth-of-type(2)'); const infoDiv = document.createElement('div'); infoDiv.style.position = 'absolute'; infoDiv.style.top = '1.875cm'; infoDiv.style.right = '5.5%' infoDiv.style.textAlign = 'center'; infoDiv.style.fontSize = 'small'; // infoDiv.style.backgroundColor = 'rgba(255,255,102,0.24)'; // infoDiv.style.padding = '2px 4px'; // infoDiv.style.backgroundColor = 'rgba(255, 255, 102, 0.17)'; infoDiv.style.color = 'red'; infoDiv.style.pointerEvents = 'none' // infoDiv.style.border = '1px solid #000'; // infoDiv.style.borderRadius = '5px'; // Add creation date if the element exists if (creationDateElement) { const creationDate = creationDateElement.textContent.trim(); const creationDateText = document.createElement('div'); creationDateText.textContent = `Page created: ${creationDate}`; infoDiv.appendChild(creationDateText); } // Add page views if the element exists if (pageViewsElement) { const pageViews = pageViewsElement.textContent.trim(); const pageViewsText = document.createElement('div'); pageViewsText.textContent = `Page views (last 30 days): ${pageViews}`; infoDiv.appendChild(pageViewsText); } // Append the div to the body document.body.appendChild(infoDiv); }) 0vxmi48ufwdd2u3d09z3wlq6g2ikc28 Domen Beršnjak 0 607913 6743709 2026-08-28T06:26:50Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Domen Beršnjak]] na [[Dominik Beršnjak]] prek preusmeritve 6743709 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Dominik Beršnjak]] ogcucv17ih4kbynntamtdyiex4ysm9u Slika:Sava Infond skladi logotip infond.si.png 6 607914 6743720 2026-08-28T07:06:07Z Tjaar 253576 {{Informacije o datoteki | Opis = | Vir = | Datum = | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = | Druge različice = }} 6743720 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = | Vir = | Datum = | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = | Druge različice = }} kyjwg1dc823i0c8uhejxx7exfljwkf0 Haakon, norveški prestolonaslednik 0 607915 6743733 2026-08-28T07:45:41Z Sporti 5955 Sporti je prestavil_a stran [[Haakon, norveški prestolonaslednik]] na [[Haakon VIII. Norveški]] 6743733 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Haakon VIII. Norveški]] nut0kfq8d2nwq2od1c5xx8wneyhpca4 Khaosai Galaxy 0 607918 6743742 2026-08-28T08:21:09Z Ingrid Andreessen 254878 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Boksar |name=Khaosai Galaxy |image= Khaosai Galaxy.jpg |nationality= {{THA}} |realname=Sura Saenkham |nickname="Levica, ki prebode drobovje" |weight=[[supermuha kategorija]] |height=165 cm |reach= |birth_date=<!--WD--> |birth_place=<!--WD--> |death_date=<!--WD--> |death_place=<!--WD--> |home=[[Brandenburg]], [[Nemčija]] |style=ortodoksni |total=48 |wins=47 |KO=41 |losses=1 |draws= |no contests=0 }} '''Khaosai Galaxy''' ({{Langx|th|เขาทรา...« 6743742 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Boksar |name=Khaosai Galaxy |image= Khaosai Galaxy.jpg |nationality= {{THA}} |realname=Sura Saenkham |nickname="Levica, ki prebode drobovje" |weight=[[supermuha kategorija]] |height=165 cm |reach= |birth_date=<!--WD--> |birth_place=<!--WD--> |death_date=<!--WD--> |death_place=<!--WD--> |home=[[Brandenburg]], [[Nemčija]] |style=ortodoksni |total=48 |wins=47 |KO=41 |losses=1 |draws= |no contests=0 }} '''Khaosai Galaxy''' ({{Langx|th|เขาทราย แกแล็คซี}}), [[Tajska|tajski]] profesionalni [[boksar]] ,* [[15. maj]] [[1959]], [[Phetchabun]], [[Tajska]]. Tekmoval je v supermuhi kategoriji in osvojil naslov svetovnega prvaka, ki ga je uspešno branil 19-krat, od leta 1980 do 1991. Nato je končal svojo boksarsko kariero in vstopil v zabavno industrijo. Na področju boksa je skupaj z ženo odprl tabor tajskega boksa ter se še naprej ukvarja z organizacijo tekem tajskega boksa kot promotor. Na lestvici revije [[The Ring]] med 100 največjimi udarci vseh časov je uvrščen na 19. mesto, leta 2002 pa ga je revija uvrstila na 43<ref>{{Cite news|url=https://www.thoughtco.com/ring-magazines-best-fighters-424112|title=Are These Really the 80 Best Boxers Ever?|work=ThoughtCo|access-date=2017-12-18|archive-date=2017-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20171014111938/https://www.thoughtco.com/ring-magazines-best-fighters-424112|url-status=dead}}</ref>. mesto med največje boksarje zadnjih 80 let. Leta 2022 ga je BoxRec uvrstil na prvo mesto med vsemi tajskimi boksarji vseh časov glede na razmerje med težo in kakovostjo<ref>{{Cite web |title=Thai Pound For Pound ratings |url=https://boxrec.com/en/ratings?r%5Brole%5D=box-pro&r%5Bsex%5D=M&r%5Bstatus%5D=&r%5Bdivision%5D=&r%5Bcountry%5D=TH&r_go= |access-date=12 December 2022 |website=BoxRec}}</ref>. Rodil se je v provinci Phetchabun. Njegova mati je bila velika ljubiteljica boksa, zato se je za boks začel zanimati že v zgodnjem otroštvu. Pri 14 letih je začel svojo boksarsko kariero kot tekmovalec v tajskem boksu. Njegovo prvotno ime v boksarskem svetu je bilo '''Daoden Mueang-sithep''. Vendar njegova kariera v tajskem boksu ni bila uspešna in gledalci so ga podcenjevali. Nato se je preusmeril v profesionalni boks in tekmoval v bantamski kategoriji. V svojem prvem dvoboju se je pomeril s Sakdo Saksuriem, proti kateremu je izgubil po točkah z razliko desetih točk<ref>ส.ส.ส. เรื่องเก่าเล่าใหม่: แพ้ครั้งเดียวของเขาทราย “ซ้ายทะลวงไส้”. 2006</ref>. Pozneje je dobil priložnost za povratni dvoboj proti Tsuguyugi Toma na stadionu Rajadamnern, kjer je tokrat zmagal z nokavtom in osvojil naslov. Nato je prestopil v supermuho kategorijo, v kateri je dosegel 15 zmag z nokavtom. Leta 1980 se je prvič boril za naslov svetovnega prvaka po verziji [[World Boxing Association|Svetovne boksarske zveze]], ko se je pomeril z Eusebiom Espinalom iz [[Dominikanska republika|Dominikanske republike]]. Naslov je nato uspešno ubranil 19-krat. Njegov zadnji branilski dvoboj je bil leta 1991 proti Armando Castu iz [[Mexico|Mehike]], nato pa je uradno končal svojo boksarsko kariero. V preteklosti je bil poročen z Japonko, ki je bila njegova oboževalka, vendar sta se kmalu ločila, saj se ni mogel prilagoditi japonski kulturi. Danes je poročen z Wannapho Khambunsri, s katero imata dve hčerki.<ref>{{cite web|url=https://hilight.kapook.com/view/83879|title=เขาทราย ยอมปริปาก บอกก็แค่แต่งงานเฉย ๆ เผย เตรียมแถลงข่าว|language=Thai|work=Kapook.com|date=27 March 2013 }}</ref><ref>{{cite web|url=https://hilight.kapook.com/view/94440|title=เขาทราย เฮ ภรรยาคลอดลูกสาวแล้ว ตั้งชื่อ น้องไข่มุก|language=Thai|work=Kapook.com|date=6 December 2013 }}</ref> . Po koncu boksarske kariere je vstopil v zabavno industrijo ter nastopil v številnih glasbenih in igralskih projektih. Še naprej prispeva k razvoju športa. Skupaj s svojo sedanjo ženo vodi tabor tajskega boksa, kjer trenirata in izobražujeta mlajše generacije boksarjev. Poleg tega se redno ukvarja z organizacijo dvobojev tajskega boksa kot promotor tajskega boksa. ==Podoba in priljubljenost== Mediji in njegovi oboževalci so mu nadeli vzdevek '''Levica, ki prebode drobovje''' (ซ้ายทะลวงไส้; Sai Thaluang Sai)<ref name="Khao">{{cite web|title='เขาทราย' ทะลวงไส้มวยไทย 'สิ้นมนต์ขลัง' มั่นใจ 'ปาเกียว' เสร็จผมแน่! |url=http://www.thairath.co.th/content/241344|work=[[Thairath]]|accessdate=28 November 2015|date=27 February 2012|language=Thai}}</ref>, zaradi njegovega slovesa, da je nasprotnike pogosto nokavtiral z močnim levim udarcem. Kadar so njegove boksarske dvoboje prenašali v živo po televiziji, so se številni Tajci tistega časa pogosto mudili domov, da bi si ogledali prenos, medtem ko so drugi spremljali dvoboje v restavracijah, kavarnah in drugih javnih lokalih. Zaradi njegove izjemne priljubljenosti so bile mestne ceste med televizijskimi prenosi za kratek čas celo opazno manj prometne<ref>[https://www.thenormalhero.co/khaosai-galaxy/ สุระ แสนคำ : ‘เขาทราย แกแล็คซี่’ วีรบุรุษนักชก ผู้สร้างปรากฏการณ์ถนนโล่งให้เมืองไทย]</ref>. == Sklici == {{zbirka in kategorija}} {{sklici}} {{škrbina o boksarju}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Khaosai}} [[Kategorija:Rojeni leta 1959]] [[Kategorija:Tajski boksarji]] [[Kategorija:Svetovni prvaki v boksu]] nz71bq437achuo3x4nrhtx76rca1rge 6743745 6743742 2026-08-28T08:23:57Z Ingrid Andreessen 254878 6743745 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Boksar |name=Khaosai Galaxy |image= Khaosai Galaxy.jpg |nationality= {{THA}} |realname=Sura Saenkham |nickname="Levica, ki prebode drobovje" |weight=[[supermuha kategorija]] |height=165 cm |reach= |birth_date=<!--WD--> |birth_place=<!--WD--> |death_date=<!--WD--> |death_place=<!--WD--> |home=[[Brandenburg]], [[Nemčija]] |style=ortodoksni |total=48 |wins=47 |KO=41 |losses=1 |draws= |no contests=0 }} '''Khaosai Galaxy''' ({{Langx|th|เขาทราย แกแล็คซี}}), [[Tajska|tajski]] profesionalni [[boksar]] ,* [[15. maj]] [[1959]], [[Phetchabun]], [[Tajska]]. Tekmoval je v supermuhi kategoriji in osvojil naslov svetovnega prvaka, ki ga je uspešno branil 19-krat, od leta 1980 do 1991. Nato je končal svojo boksarsko kariero in vstopil v zabavno industrijo. Na področju boksa je skupaj z ženo odprl tabor tajskega boksa ter se še naprej ukvarja z organizacijo tekem tajskega boksa kot promotor. Na lestvici revije [[The Ring]] med 100 največjimi udarci vseh časov je uvrščen na 19. mesto, leta 2002 pa ga je revija uvrstila na 43<ref>{{Cite news|url=https://www.thoughtco.com/ring-magazines-best-fighters-424112|title=Are These Really the 80 Best Boxers Ever?|work=ThoughtCo|access-date=2017-12-18|archive-date=2017-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20171014111938/https://www.thoughtco.com/ring-magazines-best-fighters-424112|url-status=dead}}</ref>. mesto med največje boksarje zadnjih 80 let. Leta 2022 ga je BoxRec uvrstil na prvo mesto med vsemi tajskimi boksarji vseh časov glede na razmerje med težo in kakovostjo<ref>{{Cite web |title=Thai Pound For Pound ratings |url=https://boxrec.com/en/ratings?r%5Brole%5D=box-pro&r%5Bsex%5D=M&r%5Bstatus%5D=&r%5Bdivision%5D=&r%5Bcountry%5D=TH&r_go= |access-date=12 December 2022 |website=BoxRec}}</ref>. Rodil se je v provinci Phetchabun. Njegova mati je bila velika ljubiteljica boksa, zato se je za boks začel zanimati že v zgodnjem otroštvu. Pri 14 letih je začel svojo boksarsko kariero kot tekmovalec v tajskem boksu. Njegovo prvotno ime v boksarskem svetu je bilo '''Daoden Mueang-sithep'''. Vendar njegova kariera v tajskem boksu ni bila uspešna in gledalci so ga podcenjevali. Nato se je preusmeril v profesionalni boks in tekmoval v bantamski kategoriji. V svojem prvem dvoboju se je pomeril s Sakdo Saksuriem, proti kateremu je izgubil po točkah z razliko desetih točk<ref>ส.ส.ส. เรื่องเก่าเล่าใหม่: แพ้ครั้งเดียวของเขาทราย “ซ้ายทะลวงไส้”. 2006</ref>. Pozneje je dobil priložnost za povratni dvoboj proti Tsuguyugi Toma na stadionu Rajadamnern, kjer je tokrat zmagal z nokavtom in osvojil naslov. Nato je prestopil v supermuho kategorijo, v kateri je dosegel 15 zmag z nokavtom. Leta 1980 se je prvič boril za naslov svetovnega prvaka po verziji [[World Boxing Association|Svetovne boksarske zveze]], ko se je pomeril z Eusebiom Espinalom iz [[Dominikanska republika|Dominikanske republike]]. Naslov je nato uspešno ubranil 19-krat. Njegov zadnji branilski dvoboj je bil leta 1991 proti Armando Castu iz [[Mexico|Mehike]], nato pa je uradno končal svojo boksarsko kariero. V preteklosti je bil poročen z Japonko, ki je bila njegova oboževalka, vendar sta se kmalu ločila, saj se ni mogel prilagoditi japonski kulturi. Danes je poročen z Wannapho Khambunsri, s katero imata dve hčerki.<ref>{{cite web|url=https://hilight.kapook.com/view/83879|title=เขาทราย ยอมปริปาก บอกก็แค่แต่งงานเฉย ๆ เผย เตรียมแถลงข่าว|language=Thai|work=Kapook.com|date=27 March 2013 }}</ref><ref>{{cite web|url=https://hilight.kapook.com/view/94440|title=เขาทราย เฮ ภรรยาคลอดลูกสาวแล้ว ตั้งชื่อ น้องไข่มุก|language=Thai|work=Kapook.com|date=6 December 2013 }}</ref> . Po koncu boksarske kariere je vstopil v zabavno industrijo ter nastopil v številnih glasbenih in igralskih projektih. Še naprej prispeva k razvoju športa. Skupaj s svojo sedanjo ženo vodi tabor tajskega boksa, kjer trenirata in izobražujeta mlajše generacije boksarjev. Poleg tega se redno ukvarja z organizacijo dvobojev tajskega boksa kot promotor tajskega boksa. ==Podoba in priljubljenost== Mediji in njegovi oboževalci so mu nadeli vzdevek '''Levica, ki prebode drobovje''' (ซ้ายทะลวงไส้; Sai Thaluang Sai)<ref name="Khao">{{cite web|title='เขาทราย' ทะลวงไส้มวยไทย 'สิ้นมนต์ขลัง' มั่นใจ 'ปาเกียว' เสร็จผมแน่! |url=http://www.thairath.co.th/content/241344|work=[[Thairath]]|accessdate=28 November 2015|date=27 February 2012|language=Thai}}</ref>, zaradi njegovega slovesa, da je nasprotnike pogosto nokavtiral z močnim levim udarcem. Kadar so njegove boksarske dvoboje prenašali v živo po televiziji, so se številni Tajci tistega časa pogosto mudili domov, da bi si ogledali prenos, medtem ko so drugi spremljali dvoboje v restavracijah, kavarnah in drugih javnih lokalih. Zaradi njegove izjemne priljubljenosti so bile mestne ceste med televizijskimi prenosi za kratek čas celo opazno manj prometne<ref>[https://www.thenormalhero.co/khaosai-galaxy/ สุระ แสนคำ : ‘เขาทราย แกแล็คซี่’ วีรบุรุษนักชก ผู้สร้างปรากฏการณ์ถนนโล่งให้เมืองไทย]</ref>. == Sklici == {{zbirka in kategorija}} {{sklici}} {{škrbina o boksarju}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Khaosai}} [[Kategorija:Rojeni leta 1959]] [[Kategorija:Tajski boksarji]] [[Kategorija:Svetovni prvaki v boksu]] iyla5xeexsvk70pvphbjopescep42if 6743748 6743745 2026-08-28T08:32:11Z Ingrid Andreessen 254878 6743748 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Boksar |name=Khaosai Galaxy |image= Khaosai Galaxy.jpg |nationality= {{THA}} |realname=Sura Saenkham |nickname="Levica, ki prebode drobovje" |weight=[[supermuha kategorija]] |height=165 cm |reach= |birth_date=<!--WD--> |birth_place=<!--WD--> |death_date=<!--WD--> |death_place=<!--WD--> |home=[[Brandenburg]], [[Nemčija]] |style=ortodoksni |total=48 |wins=47 |KO=41 |losses=1 |draws= |no contests=0 }} '''Khaosai Galaxy''' ({{Langx|th|เขาทราย แกแล็คซี}}), [[Tajska|tajski]] profesionalni [[boksar]] ,* [[15. maj]] [[1959]], [[Phetchabun]], [[Tajska]]. Tekmoval je v supermuhi kategoriji in osvojil naslov svetovnega prvaka, ki ga je uspešno branil 19-krat, od leta 1980 do 1991. Nato je končal svojo boksarsko kariero in vstopil v zabavno industrijo. Na področju boksa je skupaj z ženo odprl tabor tajskega boksa ter se še naprej ukvarja z organizacijo tekem tajskega boksa kot promotor. Na lestvici revije [[The Ring]] med 100 največjimi udarci vseh časov je uvrščen na 19. mesto, leta 2002 pa ga je revija uvrstila na 43<ref>{{Cite news|url=https://www.thoughtco.com/ring-magazines-best-fighters-424112|title=Are These Really the 80 Best Boxers Ever?|work=ThoughtCo|access-date=2017-12-18|archive-date=2017-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20171014111938/https://www.thoughtco.com/ring-magazines-best-fighters-424112|url-status=dead}}</ref>. mesto med največje boksarje zadnjih 80 let. Leta 2022 ga je BoxRec uvrstil na prvo mesto med vsemi tajskimi boksarji vseh časov glede na razmerje med težo in kakovostjo<ref>{{Cite web |title=Thai Pound For Pound ratings |url=https://boxrec.com/en/ratings?r%5Brole%5D=box-pro&r%5Bsex%5D=M&r%5Bstatus%5D=&r%5Bdivision%5D=&r%5Bcountry%5D=TH&r_go= |access-date=12 December 2022 |website=BoxRec}}</ref>. Rodil se je v provinci Phetchabun. Njegova mati je bila velika ljubiteljica boksa, zato se je za boks začel zanimati že v zgodnjem otroštvu. Pri 14 letih je začel svojo boksarsko kariero kot tekmovalec v tajskem boksu. Njegovo prvotno ime v boksarskem svetu je bilo '''Daoden Mueang-sithep'''. Vendar njegova kariera v tajskem boksu ni bila uspešna in gledalci so ga podcenjevali. Nato se je preusmeril v profesionalni boks in tekmoval v bantamski kategoriji. V svojem prvem dvoboju se je pomeril s Sakdo Saksuriem, proti kateremu je izgubil po točkah z razliko desetih točk<ref>ส.ส.ส. เรื่องเก่าเล่าใหม่: แพ้ครั้งเดียวของเขาทราย “ซ้ายทะลวงไส้”. 2006</ref>. Pozneje je dobil priložnost za povratni dvoboj proti Tsuguyugi Toma na stadionu Rajadamnern, kjer je tokrat zmagal z nokavtom in osvojil naslov. Nato je prestopil v supermuho kategorijo, v kateri je dosegel 15 zmag z nokavtom. Leta 1980 se je prvič boril za naslov svetovnega prvaka po verziji [[World Boxing Association|Svetovne boksarske zveze]], ko se je pomeril z Eusebiom Espinalom iz [[Dominikanska republika|Dominikanske republike]]. Naslov je nato uspešno ubranil 19-krat. Njegov zadnji branilski dvoboj je bil leta 1991 proti Armando Castu iz [[Mehika|Mehike]], nato pa je uradno končal svojo boksarsko kariero. V preteklosti je bil poročen z Japonko, ki je bila njegova oboževalka, vendar sta se kmalu ločila, saj se ni mogel prilagoditi japonski kulturi. Danes je poročen z Wannapho Khambunsri, s katero imata dve hčerki.<ref>{{cite web|url=https://hilight.kapook.com/view/83879|title=เขาทราย ยอมปริปาก บอกก็แค่แต่งงานเฉย ๆ เผย เตรียมแถลงข่าว|language=Thai|work=Kapook.com|date=27 March 2013 }}</ref><ref>{{cite web|url=https://hilight.kapook.com/view/94440|title=เขาทราย เฮ ภรรยาคลอดลูกสาวแล้ว ตั้งชื่อ น้องไข่มุก|language=Thai|work=Kapook.com|date=6 December 2013 }}</ref> . Po koncu boksarske kariere je vstopil v zabavno industrijo ter nastopil v številnih glasbenih in igralskih projektih. Še naprej prispeva k razvoju športa. Skupaj s svojo sedanjo ženo vodi tabor tajskega boksa, kjer trenirata in izobražujeta mlajše generacije boksarjev. Poleg tega se redno ukvarja z organizacijo dvobojev tajskega boksa kot promotor tajskega boksa. ==Podoba in priljubljenost== Mediji in njegovi oboževalci so mu nadeli vzdevek '''Levica, ki prebode drobovje''' (ซ้ายทะลวงไส้; Sai Thaluang Sai)<ref name="Khao">{{cite web|title='เขาทราย' ทะลวงไส้มวยไทย 'สิ้นมนต์ขลัง' มั่นใจ 'ปาเกียว' เสร็จผมแน่! |url=http://www.thairath.co.th/content/241344|work=[[Thairath]]|accessdate=28 November 2015|date=27 February 2012|language=Thai}}</ref>, zaradi njegovega slovesa, da je nasprotnike pogosto nokavtiral z močnim levim udarcem. Kadar so njegove boksarske dvoboje prenašali v živo po televiziji, so se številni Tajci tistega časa pogosto mudili domov, da bi si ogledali prenos, medtem ko so drugi spremljali dvoboje v restavracijah, kavarnah in drugih javnih lokalih. Zaradi njegove izjemne priljubljenosti so bile mestne ceste med televizijskimi prenosi za kratek čas celo opazno manj prometne<ref>[https://www.thenormalhero.co/khaosai-galaxy/ สุระ แสนคำ : ‘เขาทราย แกแล็คซี่’ วีรบุรุษนักชก ผู้สร้างปรากฏการณ์ถนนโล่งให้เมืองไทย]</ref>. == Sklici == {{zbirka in kategorija}} {{sklici}} {{škrbina o boksarju}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Khaosai}} [[Kategorija:Rojeni leta 1959]] [[Kategorija:Tajski boksarji]] [[Kategorija:Svetovni prvaki v boksu]] q7lvdtgeqdh6ocm0lghwz2myvg4npwr 6743749 6743748 2026-08-28T08:36:18Z Ingrid Andreessen 254878 6743749 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Boksar |name=Khaosai Galaxy |image= Khaosai Galaxy.jpg |nationality= {{THA}} |realname=Sura Saenkham |nickname="Levica, ki prebode drobovje" |weight=[[supermuha kategorija]] |height=165 cm |reach= |birth_date=<!--WD--> |birth_place=<!--WD--> |death_date=<!--WD--> |death_place=<!--WD--> |home=[[Brandenburg]], [[Nemčija]] |style=ortodoksni |total=48 |wins=47 |KO=41 |losses=1 |draws= |no contests=0 }} '''Khaosai Galaxy''' ({{Langx|th|เขาทราย แกแล็คซี}}), [[Tajska|tajski]] profesionalni [[boksar]] ,* [[15. maj]] [[1959]], [[Phetchabun]], [[Tajska]]. Tekmoval je v supermuhi kategoriji in bil svetovni prvak po različici Svetovne boksarske zveze, naslov pa je uspešno branil 19-krat, od leta 1980 do 1991. Nato je končal svojo boksarsko kariero in vstopil v zabavno industrijo. Na področju boksa je skupaj z ženo odprl tabor tajskega boksa ter se še naprej ukvarja z organizacijo tekem tajskega boksa kot promotor. Na lestvici revije [[The Ring]] med 100 največjimi udarci vseh časov je uvrščen na 19. mesto, leta 2002 pa ga je revija uvrstila na 43<ref>{{Cite news|url=https://www.thoughtco.com/ring-magazines-best-fighters-424112|title=Are These Really the 80 Best Boxers Ever?|work=ThoughtCo|access-date=2017-12-18|archive-date=2017-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20171014111938/https://www.thoughtco.com/ring-magazines-best-fighters-424112|url-status=dead}}</ref>. mesto med največje boksarje zadnjih 80 let. Leta 2022 ga je BoxRec uvrstil na prvo mesto med vsemi tajskimi boksarji vseh časov glede na razmerje med težo in kakovostjo<ref>{{Cite web |title=Thai Pound For Pound ratings |url=https://boxrec.com/en/ratings?r%5Brole%5D=box-pro&r%5Bsex%5D=M&r%5Bstatus%5D=&r%5Bdivision%5D=&r%5Bcountry%5D=TH&r_go= |access-date=12 December 2022 |website=BoxRec}}</ref>. Rodil se je v provinci Phetchabun. Njegova mati je bila velika ljubiteljica boksa, zato se je za boks začel zanimati že v zgodnjem otroštvu. Pri 14 letih je začel svojo boksarsko kariero kot tekmovalec v tajskem boksu. Njegovo prvotno ime v boksarskem svetu je bilo '''Daoden Mueang-sithep'''. Vendar njegova kariera v tajskem boksu ni bila uspešna in gledalci so ga podcenjevali. Nato se je preusmeril v profesionalni boks in tekmoval v bantamski kategoriji. V svojem prvem dvoboju se je pomeril s Sakdo Saksuriem, proti kateremu je izgubil po točkah z razliko desetih točk<ref>ส.ส.ส. เรื่องเก่าเล่าใหม่: แพ้ครั้งเดียวของเขาทราย “ซ้ายทะลวงไส้”. 2006</ref>. Pozneje je dobil priložnost za povratni dvoboj proti Tsuguyugi Toma na stadionu Rajadamnern, kjer je tokrat zmagal z nokavtom in osvojil naslov. Nato je prestopil v supermuho kategorijo, v kateri je dosegel 15 zmag z nokavtom. Leta 1980 se je prvič boril za naslov svetovnega prvaka po verziji [[World Boxing Association|Svetovne boksarske zveze]], ko se je pomeril z Eusebiom Espinalom iz [[Dominikanska republika|Dominikanske republike]]. Naslov je nato uspešno ubranil 19-krat. Njegov zadnji branilski dvoboj je bil leta 1991 proti Armando Castu iz [[Mehika|Mehike]], nato pa je uradno končal svojo boksarsko kariero. V preteklosti je bil poročen z Japonko, ki je bila njegova oboževalka, vendar sta se kmalu ločila, saj se ni mogel prilagoditi japonski kulturi. Danes je poročen z Wannapho Khambunsri, s katero imata dve hčerki.<ref>{{cite web|url=https://hilight.kapook.com/view/83879|title=เขาทราย ยอมปริปาก บอกก็แค่แต่งงานเฉย ๆ เผย เตรียมแถลงข่าว|language=Thai|work=Kapook.com|date=27 March 2013 }}</ref><ref>{{cite web|url=https://hilight.kapook.com/view/94440|title=เขาทราย เฮ ภรรยาคลอดลูกสาวแล้ว ตั้งชื่อ น้องไข่มุก|language=Thai|work=Kapook.com|date=6 December 2013 }}</ref> . Po koncu boksarske kariere je vstopil v zabavno industrijo ter nastopil v številnih glasbenih in igralskih projektih. Še naprej prispeva k razvoju športa. Skupaj s svojo sedanjo ženo vodi tabor tajskega boksa, kjer trenirata in izobražujeta mlajše generacije boksarjev. Poleg tega se redno ukvarja z organizacijo dvobojev tajskega boksa kot promotor tajskega boksa. ==Podoba in priljubljenost== Mediji in njegovi oboževalci so mu nadeli vzdevek '''Levica, ki prebode drobovje''' (ซ้ายทะลวงไส้; Sai Thaluang Sai)<ref name="Khao">{{cite web|title='เขาทราย' ทะลวงไส้มวยไทย 'สิ้นมนต์ขลัง' มั่นใจ 'ปาเกียว' เสร็จผมแน่! |url=http://www.thairath.co.th/content/241344|work=[[Thairath]]|accessdate=28 November 2015|date=27 February 2012|language=Thai}}</ref>, zaradi njegovega slovesa, da je nasprotnike pogosto nokavtiral z močnim levim udarcem. Kadar so njegove boksarske dvoboje prenašali v živo po televiziji, so se številni Tajci tistega časa pogosto mudili domov, da bi si ogledali prenos, medtem ko so drugi spremljali dvoboje v restavracijah, kavarnah in drugih javnih lokalih. Zaradi njegove izjemne priljubljenosti so bile mestne ceste med televizijskimi prenosi za kratek čas celo opazno manj prometne<ref>[https://www.thenormalhero.co/khaosai-galaxy/ สุระ แสนคำ : ‘เขาทราย แกแล็คซี่’ วีรบุรุษนักชก ผู้สร้างปรากฏการณ์ถนนโล่งให้เมืองไทย]</ref>. == Sklici == {{zbirka in kategorija}} {{sklici}} {{škrbina o boksarju}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Khaosai}} [[Kategorija:Rojeni leta 1959]] [[Kategorija:Tajski boksarji]] [[Kategorija:Svetovni prvaki v boksu]] dcxrl982ltczwus2snkd184iitek0od 6743751 6743749 2026-08-28T08:38:14Z Ingrid Andreessen 254878 6743751 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Boksar |name=Khaosai Galaxy |image= Khaosai Galaxy.jpg |nationality= {{THA}} |realname=Sura Saenkham |nickname="Levica, ki prebode drobovje" |weight=[[supermuha kategorija]] |height=165 cm |reach= |birth_date=<!--WD--> |birth_place=<!--WD--> |death_date=<!--WD--> |death_place=<!--WD--> |home=[[Brandenburg]], [[Nemčija]] |style=ortodoksni |total=48 |wins=47 |KO=41 |losses=1 |draws= |no contests=0 }} '''Khaosai Galaxy''' ({{Langx|th|เขาทราย แกแล็คซี}}), [[Tajska|tajski]] profesionalni [[boksar]] ,* [[15. maj]] [[1959]], [[Phetchabun]], [[Tajska]]. Tekmoval je v supermuhi kategoriji in bil svetovni prvak po različici Svetovne boksarske zveze, naslov pa je uspešno branil 19-krat, od leta 1980 do 1991. Nato je končal svojo boksarsko kariero in vstopil v zabavno industrijo. Na področju boksa je skupaj z ženo odprl tabor tajskega boksa ter se še naprej ukvarja z organizacijo tekem tajskega boksa kot promotor. Na lestvici revije [[The Ring]] med 100 največjimi udarci vseh časov je uvrščen na 19. mesto, leta 2002 pa ga je revija uvrstila na 43<ref>{{Cite news|url=https://www.thoughtco.com/ring-magazines-best-fighters-424112|title=Are These Really the 80 Best Boxers Ever?|work=ThoughtCo|access-date=2017-12-18|archive-date=2017-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20171014111938/https://www.thoughtco.com/ring-magazines-best-fighters-424112|url-status=dead}}</ref>. mesto med največje boksarje zadnjih 80 let. Leta 2022 ga je BoxRec uvrstil na prvo mesto med vsemi tajskimi boksarji vseh časov glede na razmerje med težo in kakovostjo<ref>{{Cite web |title=Thai Pound For Pound ratings |url=https://boxrec.com/en/ratings?r%5Brole%5D=box-pro&r%5Bsex%5D=M&r%5Bstatus%5D=&r%5Bdivision%5D=&r%5Bcountry%5D=TH&r_go= |access-date=12 December 2022 |website=BoxRec}}</ref>. Rodil se je v provinci Phetchabun. Njegova mati je bila velika ljubiteljica boksa, zato se je za boks začel zanimati že v zgodnjem otroštvu. Pri 14 letih je začel svojo boksarsko kariero kot tekmovalec v tajskem boksu. Njegovo prvotno ime v boksarskem svetu je bilo '''Daoden Mueang-sithep'''. Vendar njegova kariera v [[Muay thai|tajskem boksu]] ni bila uspešna in gledalci so ga podcenjevali. Nato se je preusmeril v profesionalni boks in tekmoval v bantamski kategoriji. V svojem prvem dvoboju se je pomeril s Sakdo Saksuriem, proti kateremu je izgubil po točkah z razliko desetih točk<ref>ส.ส.ส. เรื่องเก่าเล่าใหม่: แพ้ครั้งเดียวของเขาทราย “ซ้ายทะลวงไส้”. 2006</ref>. Pozneje je dobil priložnost za povratni dvoboj proti Tsuguyugi Toma na stadionu Rajadamnern, kjer je tokrat zmagal z nokavtom in osvojil naslov. Nato je prestopil v supermuho kategorijo, v kateri je dosegel 15 zmag z nokavtom. Leta 1980 se je prvič boril za naslov svetovnega prvaka po verziji [[World Boxing Association|Svetovne boksarske zveze]], ko se je pomeril z Eusebiom Espinalom iz [[Dominikanska republika|Dominikanske republike]]. Naslov je nato uspešno ubranil 19-krat. Njegov zadnji branilski dvoboj je bil leta 1991 proti Armando Castu iz [[Mehika|Mehike]], nato pa je uradno končal svojo boksarsko kariero. V preteklosti je bil poročen z Japonko, ki je bila njegova oboževalka, vendar sta se kmalu ločila, saj se ni mogel prilagoditi japonski kulturi. Danes je poročen z Wannapho Khambunsri, s katero imata dve hčerki.<ref>{{cite web|url=https://hilight.kapook.com/view/83879|title=เขาทราย ยอมปริปาก บอกก็แค่แต่งงานเฉย ๆ เผย เตรียมแถลงข่าว|language=Thai|work=Kapook.com|date=27 March 2013 }}</ref><ref>{{cite web|url=https://hilight.kapook.com/view/94440|title=เขาทราย เฮ ภรรยาคลอดลูกสาวแล้ว ตั้งชื่อ น้องไข่มุก|language=Thai|work=Kapook.com|date=6 December 2013 }}</ref> . Po koncu boksarske kariere je vstopil v zabavno industrijo ter nastopil v številnih glasbenih in igralskih projektih. Še naprej prispeva k razvoju športa. Skupaj s svojo sedanjo ženo vodi tabor tajskega boksa, kjer trenirata in izobražujeta mlajše generacije boksarjev. Poleg tega se redno ukvarja z organizacijo dvobojev tajskega boksa kot promotor tajskega boksa. ==Podoba in priljubljenost== Mediji in njegovi oboževalci so mu nadeli vzdevek '''Levica, ki prebode drobovje''' (ซ้ายทะลวงไส้; Sai Thaluang Sai)<ref name="Khao">{{cite web|title='เขาทราย' ทะลวงไส้มวยไทย 'สิ้นมนต์ขลัง' มั่นใจ 'ปาเกียว' เสร็จผมแน่! |url=http://www.thairath.co.th/content/241344|work=[[Thairath]]|accessdate=28 November 2015|date=27 February 2012|language=Thai}}</ref>, zaradi njegovega slovesa, da je nasprotnike pogosto nokavtiral z močnim levim udarcem. Kadar so njegove boksarske dvoboje prenašali v živo po televiziji, so se številni Tajci tistega časa pogosto mudili domov, da bi si ogledali prenos, medtem ko so drugi spremljali dvoboje v restavracijah, kavarnah in drugih javnih lokalih. Zaradi njegove izjemne priljubljenosti so bile mestne ceste med televizijskimi prenosi za kratek čas celo opazno manj prometne<ref>[https://www.thenormalhero.co/khaosai-galaxy/ สุระ แสนคำ : ‘เขาทราย แกแล็คซี่’ วีรบุรุษนักชก ผู้สร้างปรากฏการณ์ถนนโล่งให้เมืองไทย]</ref>. == Sklici == {{zbirka in kategorija}} {{sklici}} {{škrbina o boksarju}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Khaosai}} [[Kategorija:Rojeni leta 1959]] [[Kategorija:Tajski boksarji]] [[Kategorija:Svetovni prvaki v boksu]] ckqr4ndbi5ugpqco4zayxhd3h828qs8 Kategorija:Tajski boksarji 14 607919 6743743 2026-08-28T08:23:01Z Ingrid Andreessen 254878 nova stran z vsebino: »Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Tajci|tajske]] [[boksar]]je. {{Kategorija v Zbirki|Boxers from Thailand}} [[Kategorija:Tajski športniki|boksarji]] [[Kategorija:Tenisači po narodnosti]]« 6743743 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Tajci|tajske]] [[boksar]]je. {{Kategorija v Zbirki|Boxers from Thailand}} [[Kategorija:Tajski športniki|boksarji]] [[Kategorija:Tenisači po narodnosti]] 6w6mhesjgdjpzeaxlfkvci36osthro5 6743746 6743743 2026-08-28T08:25:05Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6743746 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] vsebuje članke o [[Tajci|tajskih]] [[boksar]]jih. {{Kategorija v Zbirki|Boxers from Thailand}} [[Kategorija:Tajski športniki|boksarji]] [[Kategorija:Tenisači po narodnosti]] oqi4xbhooywndqgbpxrtx6pf143ed5w Pogovor:Haakon VIII. Norveški 1 607920 6743765 2026-08-28T09:12:17Z Erardo Galbi 166658 /* Naslov strani */ nov razdelek 6743765 wikitext text/x-wiki == Naslov strani == Predlagam naslov '''Haakon VIII. Norveški''' po zgledu [[Karel III. Britanski|Karla III. Britanskega]] in [[Filip VI. Španski|Filipa VI. Španskega]]. Ne maram uporabe oklepajev po nepotrebnem. [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 11:12, 28. avgust 2026 (CEST) m7k5alljc1wl4d7064zjg9sfzzdnj53 6743774 6743765 2026-08-28T09:47:27Z Upwinxp 126544 /* Naslov strani */ odgovor 6743774 wikitext text/x-wiki == Naslov strani == Predlagam naslov '''Haakon VIII. Norveški''' po zgledu [[Karel III. Britanski|Karla III. Britanskega]] in [[Filip VI. Španski|Filipa VI. Španskega]]. Ne maram uporabe oklepajev po nepotrebnem. [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 11:12, 28. avgust 2026 (CEST) : Vsekakor, ko bo to ime uradno - kar pa še ni. Glej npr. [[:en:Talk:Haakon (King of Norway)#We do not have info on the regnal name]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:47, 28. avgust 2026 (CEST) cx498ap5sbzuaupaanp1chy7aae483j 6743789 6743774 2026-08-28T10:23:58Z Erardo Galbi 166658 /* Naslov strani */ odgovor 6743789 wikitext text/x-wiki == Naslov strani == Predlagam naslov '''Haakon VIII. Norveški''' po zgledu [[Karel III. Britanski|Karla III. Britanskega]] in [[Filip VI. Španski|Filipa VI. Španskega]]. Ne maram uporabe oklepajev po nepotrebnem. [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 11:12, 28. avgust 2026 (CEST) : Vsekakor, ko bo to ime uradno - kar pa še ni. Glej npr. [[:en:Talk:Haakon (King of Norway)#We do not have info on the regnal name]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:47, 28. avgust 2026 (CEST) ::Aha, saj ni bil še okronan. Se opravičujem! [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 12:23, 28. avgust 2026 (CEST) 2bcd9xndmbiqfc4xdxcsk57v7ad59qq 6743808 6743789 2026-08-28T11:25:23Z Upwinxp 126544 /* Naslov strani */ ... 6743808 wikitext text/x-wiki == Naslov strani == Predlagam naslov '''Haakon VIII. Norveški''' po zgledu [[Karel III. Britanski|Karla III. Britanskega]] in [[Filip VI. Španski|Filipa VI. Španskega]]. Ne maram uporabe oklepajev po nepotrebnem. [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 11:12, 28. avgust 2026 (CEST) : Vsekakor, ko bo to ime uradno - kar pa še ni. Glej npr. [[:en:Talk:Haakon (King of Norway)#We do not have info on the regnal name]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:47, 28. avgust 2026 (CEST) ::Aha, saj ni bil še okronan. Se opravičujem! [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 12:23, 28. avgust 2026 (CEST) ::: Evo ga. [https://www.nrk.no/norge/den-nye-kongen-kjem-til-slottet-1.18005104] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:25, 28. avgust 2026 (CEST) k1jjbf6iiccxhzxe6cwdbyhocwft0tp 6743811 6743808 2026-08-28T11:25:42Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Pogovor:Haakon (kralj Norveške)]] na [[Pogovor:Haakon VIII. Norveški]]: https://www.nrk.no/norge/den-nye-kongen-kjem-til-slottet-1.18005104 6743808 wikitext text/x-wiki == Naslov strani == Predlagam naslov '''Haakon VIII. Norveški''' po zgledu [[Karel III. Britanski|Karla III. Britanskega]] in [[Filip VI. Španski|Filipa VI. Španskega]]. Ne maram uporabe oklepajev po nepotrebnem. [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 11:12, 28. avgust 2026 (CEST) : Vsekakor, ko bo to ime uradno - kar pa še ni. Glej npr. [[:en:Talk:Haakon (King of Norway)#We do not have info on the regnal name]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:47, 28. avgust 2026 (CEST) ::Aha, saj ni bil še okronan. Se opravičujem! [[Uporabnik:Erardo Galbi|Lensk]] ([[Uporabniški pogovor:Erardo Galbi|pogovor]]) 12:23, 28. avgust 2026 (CEST) ::: Evo ga. [https://www.nrk.no/norge/den-nye-kongen-kjem-til-slottet-1.18005104] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:25, 28. avgust 2026 (CEST) k1jjbf6iiccxhzxe6cwdbyhocwft0tp Norveška cerkev 0 607921 6743769 2026-08-28T09:22:44Z Erardo Galbi 166658 nova stran z vsebino: »{{short description|Evangelical-Lutheran denomination in Norway}} {{v delu}} {{Infopolje Krščanska denominacija | icon = Den norske kirkes våpen.svg | icon_width = 75px | name = Church of Norway | native_name = Den norske kirke | image = | imagewidth = | caption = | leader_title = [[Preses (Church of Norway)|Preses]] | leader_name = [[Olav Fykse Tveit]] of [[Nidaros]] | main_classification = C...« 6743769 wikitext text/x-wiki {{short description|Evangelical-Lutheran denomination in Norway}} {{v delu}} {{Infopolje Krščanska denominacija | icon = Den norske kirkes våpen.svg | icon_width = 75px | name = Church of Norway | native_name = Den norske kirke | image = | imagewidth = | caption = | leader_title = [[Preses (Church of Norway)|Preses]] | leader_name = [[Olav Fykse Tveit]] of [[Nidaros]] | main_classification = [[Christianity|Christian]] | orientation = [[Lutheran]]{{efn|group=nb|The Church of Norway is a broad church encompassing a range of liturgical and theological expressions, including [[High church Lutheranism|High Church]], [[Low Church]], [[Liberal Christianity|Liberal]], and [[Folk church|Folk Church]] traditions.}} | scripture = [[Protestant Bible]] | theology = [[Lutheran theology]]{{efn|With various theological and doctrinal identities, including [[High church Lutheranism|High Church]], [[Liberal Christianity|Liberal]], and [[Folk church|Folk Church]] traditions.}} | polity = [[Episcopal polity|Episcopal]] | founded_date = {{plainlist| * 934 ([[Christianization of Scandinavia|Introduction of Christianity]]) * 1537 ([[Lutheran Reformation]])}} | separated_from = [[Catholic Church in Norway|Catholic Church]] | separations = [[Nordic Catholic Church]] (1999)<br />[[Evangelical Lutheran Diocese of Norway]] (2013) | associations = {{plainlist| * [[Lutheran World Federation]] * [[World Council of Churches]] * [[Conference of European Churches]] * [[Communion of Protestant Churches in Europe]] * [[Porvoo Communion]]}} | area = [[Norway]] | members = 3,427,657 (2025)<ref name="SSB">{{cite web |url= https://www.ssb.no/kultur-og-fritid/religion-og-livssyn/statistikk/den-norske-kirke |title= Den norske kirke |author= <!--Not stated--> |date= 16 March 2026 |publisher= Statistics Norway |access-date= 18 May 2026 }}</ref> | website = {{Official URL}} }} The '''Church of Norway''' ({{langx|nb|Den norske kirke}}, {{langx|nn|Den norske kyrkja}}, {{langx|se|Norgga girku}}, {{langx|sma|Nöörjen gærhkoe}}) is an [[Lutheranism|evangelical Lutheran]] denomination of [[Protestant Christianity]] and the largest Christian church in [[Norway]].<ref name="religionnews.com">{{cite news|url=http://religionnews.com/2017/01/05/norway-and-its-national-church-part-ways/|title=Norway and its national church part ways|newspaper=Religion News Service|date=5 January 2017|access-date=6 January 2017|archive-date=1 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190401081739/https://religionnews.com/2017/01/05/norway-and-its-national-church-part-ways/|url-status=live}}</ref> Christianity became the [[state religion]] of Norway around 1020,<ref>{{Cite web|url=https://www.norgeshistorie.no/vikingtid/religion-og-verdensbilder/0813-landet-blir-kristnet.html|title=Landet blir kristnet|first1=Om|last1=Norgeshistorie.no|first2=konservering og historie (IAKH) ved UiO|last2=Institutt for arkeologi|website=www.norgeshistorie.no|access-date=27 December 2019|archive-date=27 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191227163305/https://www.norgeshistorie.no/vikingtid/religion-og-verdensbilder/0813-landet-blir-kristnet.html|url-status=live}}</ref> and was established as a separate church intimately integrated with the state as a result of the [[Reformation in Denmark–Norway and Holstein|Lutheran reformation in Denmark–Norway]] which broke ties with the [[Holy See]] in 1536–1537; the [[Monarchy_of_Norway#Church_of_Norway|Norwegian monarch]] was the church's titular head from 1537 to 2012. Historically, the church was one of the main instruments of state authority, and an important part of the state's administration. Local government was based on the church's parishes with significant official responsibility held by the parish priest. In the 19th and 20th centuries, the Church of Norway gradually ceded most administrative functions to the secular civil service. The modern [[Constitution of Norway]] describes the church as the country's "[[National church|people's church]]" and requires the monarch to be a member.<ref name="abcnyheter">[http://www.abcnyheter.no/nyheter/080410/losere-band-men-fortsatt-statskirke Løsere bånd, men fortsatt statskirke] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140108043939/http://www.abcnyheter.no/nyheter/080410/losere-band-men-fortsatt-statskirke |date=8 January 2014}}, ABC Nyheter<!-- http://www.webcitation.org/6DEb3MkkC?url=http://www.abcnyheter.no/nyheter/080410/losere-band-men-fortsatt-statskirke --></ref><ref name="auto" /><ref name="auto2">{{cite web|url=http://fritanke.no/index.php?page=vis_nyhet&NyhetID=8840|title=Ingen avskaffelse: / Slik blir den nye statskirkeordningen|first=Human-Etisk|last=Forbund|date=15 May 2012 |access-date=24 July 2015|archive-date=20 November 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181120093721/https://fritanke.no/index.php?page=vis_nyhet&NyhetID=8840|url-status=live}}</ref><ref name="auto1">[http://www.dagbladet.no/2012/05/14/nyheter/innenriks/kirken/religion/21593869/ I dag avvikles statskirken] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160918174020/http://www.dagbladet.no/2012/05/14/nyheter/innenriks/kirken/religion/21593869/ |date=18 September 2016}} (State church will be abolished today), ''Dagbladet'', published 14 May 2012, accessed online 24 October 2015.</ref><ref name="state">[https://kirken.no/nb-NO/konfirmasjon/sporsmal-og-svar/om-kirken/er-det-statskirke-i-norge/ State church in Norway?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304042914/https://kirken.no/nb-NO/konfirmasjon/sporsmal-og-svar/om-kirken/er-det-statskirke-i-norge/ |date=4 March 2016}}, Church of Norway, published, 6 March 2015, accessed 24 October 2015.</ref> It is by far the largest church in Norway; until the mid 19th century the state church had a near-total monopoly on religion in Norway. It was the only legal church in Norway, membership was mandatory for every person residing in the kingdom and it was forbidden for anyone other than the official priests of the state church to authorise religious meetings. After the adoption of the 1845 [[Dissenter Act (Norway)|Dissenter Act]], the state church retained its legally privileged position, while minority religious congregations such as Catholics were allowed to establish themselves in Norway and were legally termed "dissenters" (i.e. from the government-sanctioned Lutheran state religion).<ref>{{Cite web |url=https://www.norgeshistorie.no/bygging-av-stat-og-nasjon/1425-kristen-norge-apnes.html |title=Kristen-Norge åpnes |access-date=8 December 2020 |archive-date=18 September 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200918082321/https://www.norgeshistorie.no/bygging-av-stat-og-nasjon/1425-kristen-norge-apnes.html |url-status=live}}</ref><ref name="religionnews.com" /> Church employees were civil servants from the Reformation until 2017, when the church became a legal entity separate from the state administration. The Church of Norway is mentioned specifically in the [[Constitution of Norway|1814 constitution]] and is subject to the Church Act. Municipalities are required by law to support activities of parishes and to maintain church buildings and churchyards. Other religious communities are entitled to the same level of government subsidies as the Church of Norway.<ref>{{Cite web|url=https://www.regjeringen.no/no/tema/tro-og-livssyn/den-norske-kirke/innsiktsartikler/kirkens-okonomi/id2009472/|title=Endringer i finansiering av Den norske kirke som følge av skille mellom stat og kirke fra 1. januar 2017|date=5 March 2019|website=Regjeringen.no|language=no|access-date=19 March 2020|archive-date=5 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200705152950/https://www.regjeringen.no/no/tema/tro-og-livssyn/den-norske-kirke/innsiktsartikler/kirkens-okonomi/id2009472/|url-status=live}}</ref> The church is led by [[ordination|ordained]] [[deacons]], [[priest]]s and [[bishop]]s. Deacons focus on serving those in need and assist the priests. Priests are traditionally and primarily divided into the ranks [[chaplain]], parish priest ({{Lang|no|sogneprest}}) who was traditionally the head of a parish ({{Lang|no|prestegjeld}}; literally area that owes allegiance to a priest), and [[provost (religion)|provost]] ({{Lang|no|prost}}). Bishops are elected and consecrated from the priesthood and are the leaders of [[diocese]]s. Today, most priests may hold the title of parish priest, while some priests who work directly under a provost are known as provostship priest ({{Lang|no|prostiprest}}). All priests and bishops were appointed by the [[King-in-Council]] until the late 20th century and thus held the status of {{Lang|no|embetsmann}} (higher civil servant appointed by the King). Prior to 2000, ordination required the theological civil servant examination ([[cand.theol.]]) that required six years of university studies, but from 2000 other equivalent degrees may also be accepted for certain applicants over the age of 35 with relevant experience.<ref>{{Cite web |url=https://kirken.no/globalassets/kirken.no/bispemotet/2018/dokumenter/bm-saksdokumenter/bm-27_18-kvalifikasjonskrav-for-prestetjeneste.pdf |title=Kvalifikasjonskrav for prestetjeneste |access-date=19 September 2021 |archive-date=17 September 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210917213627/https://kirken.no/globalassets/kirken.no/bispemotet/2018/dokumenter/bm-saksdokumenter/bm-27_18-kvalifikasjonskrav-for-prestetjeneste.pdf |url-status=live}}</ref> ==Overview== Norway was gradually [[Christianization of Scandinavia#Norway|Christianized]] beginning at the end of the [[Early Middle Ages]] and was part of [[Western Christianity]], acknowledging papal authority until the 16th century. The Roman Catholic Church exercised a significant degree of sovereignty in Norway and essentially shared power with the [[King of Norway]] as the secular ruler. The [[Reformation in Denmark–Norway and Holstein|Lutheran reformation in Denmark–Norway]] in 1536–1537 broke ties with the [[Holy See]], around two decades after the start of the [[Reformation|Protestant Reformation]]. It later resulted in the separation of dioceses in Norway and throughout the Nordic countries from the Catholic Church. These Lutheran [[state church]]es were integrated with the state and subject to royal authority. The Norwegian monarch, although a [[laity|layperson]], was deemed the head of the church until 2012, although in practice the bishops remained the spiritual leaders. Until the modern era, the Church of Norway was not only a religious organisation but also one of the most important instruments of state authority, and an important part of the state administration, especially at the local and regional levels. The church professes to be "truly Catholic, truly Reformed, truly Evangelical" in the [[Lutheranism|Evangelical Lutheran]] tradition of Western [[Christianity|Christian]] faith, with its foundation on the ''[[Bible]]''{{'}}s ''[[Old Testament|Old]]'' and ''[[New Testaments]]'' and occasionally including the ''[[Apocrapha]]'', along with the three historic creeds of faith in the [[Apostles' Creed|Apostles']], [[Nicene Creed|Nicene]], and [[Athanasian Creed]]s, [[Luther's Small Catechism]], [[Luther's Large Catechism]], the [[Smalcald Articles]] and the [[Augsburg Confession]] of 1530, along with several other seminal documents in the ''[[Book of Concord]]: Confessions of the Evangelical Lutheran Church'' published in 1580. All Evangelical Lutheran clergy (bishops, priests/pastors, deacons and other ministers) are required to read and assent to the Book of Concord. The church is a member of [[Communion of Protestant Churches in Europe]], having signed the Leuenberg Agreement with other Lutheran and Reformed churches in 1973. It is also a member of the [[Porvoo Communion]] with 12 other churches, among them, the [[Anglicanism|Anglican]] churches of Europe. It has also signed other ecumenical texts, including the [[Joint Declaration on the Doctrine of Justification]] with the [[Catholic Church|Roman Catholic Church]] and the [[Joint Declaration of Pope Francis and Bishop Munib Younan]] in the city of [[Lund]], [[Sweden]], in 2016. As of 2017 the church is legally independent of the government. According to the [[Constitution of Norway|constitution]] it serves as the "people's church" in the [[Norway|Kingdom of Norway]].<ref name="abcnyheter" /><ref name="auto">{{cite news |url=https://www.nrk.no/norge/kirkeradet-skal-ansette-biskoper-1.8076910 |title=Staten skal ikke lenger ansette biskoper |date=16 April 2012 |language=no |publisher=NRK |access-date=3 January 2019 |archive-date=20 November 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181120092729/https://www.nrk.no/norge/kirkeradet-skal-ansette-biskoper-1.8076910 |url-status=live}}</ref><ref name="auto2" /><ref name="state" /> Until 1969, the church's name for administrative purposes was simply the "State Church" or sometimes just "the Church", whereas the constitution described it as the "Evangelical-Lutheran Church". A constitutional amendment of 21 May 2012 designates the church as "Norway's people's church" ({{lang|no|Norges Folkekirke}}), with a new provision that is almost a verbatim copy of the provision for the [[Folkekirken|Danish state church]] ({{lang|da|folkekirken}}) in the [[Constitution of Denmark]]; the Minister of Church Affairs [[Trond Giske]] stressed that the reform meant that "the state church is retained",<ref name="abcnyheter" /> On 27 May 2016 [[Stortinget]] ([[Parliament of Norway]]) approved a new legislative act to establish the Church of Norway as an independent legal entity rather than a branch of the civil service, and the law took effect on 1 January 2017.<ref>[https://lovdata.no/dokument/NL/lov/2016-05-27-17 Lov om endringer i kirkeloven (omdanning av Den norske kirke til eget rettssubjekt m.m.)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160919121012/https://lovdata.no/dokument/NL/lov/2016-05-27-17 |date=19 September 2016}}, Bill passed on 27 May 2016 regarding the Church as a legal entity</ref><ref>[https://www.regjeringen.no/no/dokument/dep/kud/sak/forvaltningsreform-for-et-tydelig-skille-mellom-kirke-og-stat/id2424037/ Reform for the separation of church and state] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170912191539/https://www.regjeringen.no/no/dokument/dep/kud/sak/forvaltningsreform-for-et-tydelig-skille-mellom-kirke-og-stat/id2424037/ |date=12 September 2017}}, Royal Ministry of Culture</ref><ref>{{cite web|url=https://www.regjeringen.no/no/aktuelt/offisielt-fra-statsradet/id2501869/|title=Offisielt frå statsrådet 27. mai 2016|date=27 May 2016|website=Regjeringa.no|access-date=14 September 2016|archive-date=9 September 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170909185939/https://www.regjeringen.no/no/aktuelt/offisielt-fra-statsradet/id2501869/|url-status=live}}</ref> The church remains state funded.<ref>{{cite web|url=http://www.aftenposten.no/meninger/Fortsatt-en-statsbudsjettkirke-162563b.html|title=Fortsatt en statsbudsjettkirke|date=7 March 2012 |access-date=24 April 2017|archive-date=12 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170412142735/http://www.aftenposten.no/meninger/Fortsatt-en-statsbudsjettkirke-162563b.html|url-status=live}}</ref> == Organization == [[File:Bispedømmer i Norge.svg|thumbnail|Dioceses of the Church of Norway]] [[File:Bakka kyrkje 1.jpg|thumbnail|Bakka kyrkje in Aurland, Sogn, Norway]] [[File:Fordekyrkje.jpg|thumbnail|Førde kyrkje, Førde, Norway]] ===State and church=== Until 1845 the Church of Norway was the only legal religious organization in Norway and it was not possible for a person to end membership in the Church of Norway. The [[Dissenter Act (Norway)|Dissenter Act]] ({{Lang|no|Lov angaaende dem, der bekjende sig til den christelige Religion, uden at være medlemmer af Statskirken}}) was approved by the [[Storting]] on 16 July 1845 to allow the establishment of alternative religious (Christian) bodies.<ref>{{cite web|url=https://snl.no/dissenter|title=dissenter – Store norske leksikon|date=21 January 2023|access-date=1 July 2016|archive-date=20 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161020173028/https://snl.no/dissenter|url-status=live}}</ref><ref>Unstad, Live: ''Religion, nasjonalisme og borgerdannelse. Religion og norsk nasjonal identitet – en analyse av dissenterlovene av 1845 og 1891''. Master thesis, University of Oslo, 2010.</ref><ref>{{cite web |url=https://www.regjeringen.no/globalassets/upload/kud/samfunn_og_frivillighet/tro-og_livssyn/innstilling_om_lov_om_trossamfunn_avgitt_av_dissenterlovkomiteen_1962_.pdf |title=Info |website=www.regjeringen.no |access-date=1 July 2016 |archive-date=14 August 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160814023036/https://www.regjeringen.no/globalassets/upload/kud/samfunn_og_frivillighet/tro-og_livssyn/innstilling_om_lov_om_trossamfunn_avgitt_av_dissenterlovkomiteen_1962_.pdf |url-status=live }}</ref> This act was replaced in 1969 by {{Lang|no|Lov om trudomssamfunn og ymist anna}}''.''<ref>{{cite web|url=https://lovdata.no/dokument/NL/lov/1969-06-13-25|title=Lov om trudomssamfunn og ymist anna|publisher=Lovdata|access-date=1 July 2016|archive-date=19 September 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160919163233/https://lovdata.no/dokument/NL/lov/1969-06-13-25|url-status=live}}</ref> Until 2012, the constitutional [[Summus episcopus|head]] of the church was the [[King of Norway]], who is still obliged to profess himself a Lutheran. After the constitutional amendment of 21 May 2012, the church is self-governed with regard to doctrinal issues and appointment of clergy. The Church of Norway was subject to legislation, including its budgets, passed by the Storting, and its central administrative functions were carried out by the Royal Ministry of Government Administration, Reform and Church Affairs until 2017. Bishops and priests were civil servants also after the 2012 constitutional reform. Each parish has an autonomous administration. The state itself does not administer church buildings; buildings and adjacent land instead belong to the parish as an independent public institution.<ref name=NOU2006>[[Norwegian Official Report|NOU]] 2006: 2: ''Staten og Den norske kirke'' [The State and the Church of Norway]. Utredning fra Stat – kirke-utvalget oppnevnt ved kongelig resolusjon av 14. mars 2003. ([http://www.regjeringen.no/nb/dep/kud/dok/nouer/2006/nou-2006-2.html?id=156177 Official report to the Minister of Culture available online] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140911001719/http://www.regjeringen.no/nb/dep/kud/dok/nouer/2006/NOU-2006-2.html?id=156177 |date=11 September 2014 }}).</ref> The Minister of Church Affairs, [[Trond Giske]], was responsible for proposing the 2012 amendments, explaining that "the state church is retained".<ref name="abcnyheter"/> An act approved in 2016 created the Church of Norway as an independent legal entity, effective from 1 January 2017.<ref>[https://www.regjeringen.no/no/aktuelt/offisielt-fra-statsradet/id2501869/ Offisielt frå statsrådet 27. mai 2016] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170909185939/https://www.regjeringen.no/no/aktuelt/offisielt-fra-statsradet/id2501869/ |date=9 September 2017 }} regjeringen.no «Sanksjon av Stortingets vedtak 18. mai 2016 til lov om endringer i kirkeloven (omdanning av Den norske kirke til eget rettssubjekt m.m.) Lovvedtak 56 (2015–2016) Lov nr. 17 Delt ikraftsetting av lov 27. mai 2016 om endringer i kirkeloven (omdanning av Den norske kirke til eget rettssubjekt m.m.). Loven trer i kraft fra 1. januar 2017 med unntak av romertall I § 3 nr. 8 første og fjerde ledd, § 3 nr. 10 annet punktum og § 5 femte ledd, som trer i kraft 1. juli 2016.»</ref><ref>[https://stortinget.no/no/Saker-og-publikasjoner/Vedtak/Beslutninger/Lovvedtak/2015-2016/vedtak-201516-056/ Lovvedtak 56 (2015–2016) Vedtak til lov om endringer i kirkeloven (omdanning av Den norske kirke til eget rettssubjekt m.m.)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703220253/https://stortinget.no/no/Saker-og-publikasjoner/Vedtak/Beslutninger/Lovvedtak/2015-2016/vedtak-201516-056/ |date=3 July 2018 }} Stortinget.no</ref> ===Structure=== The church has an episcopal-synodal structure, with 1,284 parishes, 106 deaneries, 11 dioceses and, since 2 October 2011, one area under the supervision of the [[Preses (Church of Norway)|Preses]]. The dioceses are, according to the rank of the five historic sees and then according to age: {| class="wikitable" |- ! No ! Diocese ! Founded<br>''Dissolved'' ! Cathedral ! Incumbent |- | I | [[Diocese of Nidaros]] | 1068 | [[Nidaros Cathedral]] |{{plainlist| * Bishop-[[Preses (Church of Norway)|Preses]] [[Olav Fykse Tveit]] (2020–present) ''<small>([[Preses (Church of Norway)|Preses of Norway]])</small>'' * Bishop [[Herborg Finnset]] (2017–present) ''<small>(Bishop of Nidaros)</small>'' }} |- | II | [[Lutheran Diocese of Bjørgvin|Diocese of Bjørgvin]] | 1068 | [[Bergen Cathedral]] | Bishop [[Ragnhild Jepsen]] (2023–present) |- | III | [[Diocese of Oslo]] | 1068 | [[Oslo Cathedral]] | Bishop [[Sunniva Gylver]] (2025–present) |- | (IV) | [[Ancient Diocese of Stavanger|Diocese of Stavanger]] | {{plainlist| * 1112 * ''1682 <small>(Moved to Kristiansand)</small>'' }} | [[Stavanger Cathedral]] | n/a |- | (V) | [[Ancient Diocese of Hamar|Diocese of Hamar]] | {{plainlist| * 1152 * ''1537 <small>(united with Oslo)</small>'' }} | [[Cathedral Ruins in Hamar|Old Hamar Cathedral]] | n/a |- | IV | [[Diocese of Agder og Telemark]] | 1682 | [[Kristiansand Cathedral]] | Bishop-[[Preses (Church of Norway)|Vice Preses]] [[Stein Reinertsen]] (2012–present) |- |- | (X) | [[Diocese of Hålogaland]] | {{plainlist| * 1804 * ''1952 <small>(split into Nord- and Sør-Hålogaland)</small>'' }} | {{plainlist| * 1804: [[Alstahaug Church]] * 1864: [[Tromsø Cathedral]] }} | n/a |- | V | [[Diocese of Hamar]] | 1864 | [[Hamar Cathedral]] | Bishop [[Ole Kristian Bonden]] (2023–present) |- | VI | [[Diocese of Stavanger]] | 1925 | [[Stavanger Cathedral]] | Bishop [[Anne Lise Ådnøy]] (2019–present) |- | VII | [[Diocese of Tunsberg]] | 1948 | [[Tønsberg Cathedral]] | Bishop [[Jan Otto Myrseth]] (2018–present) |- | X | [[Diocese of Sør-Hålogaland]] | 1952 | [[Bodø Cathedral]] | Bishop [[Svein Valle]] (2023–present) |- | XI | [[Diocese of Nord-Hålogaland]] | 1952 | [[Tromsø Cathedral]] | Bishop [[Olav Øygard]] (2014–present) |- | VIII | [[Diocese of Borg]] | 1969 | [[Fredrikstad Cathedral]] | Bishop [[Kari Mangrud Alvsvåg]] (2022–present) |- | IX | [[Diocese of Møre]] | 1983 | [[Molde Cathedral]] | Bishop [[Ingeborg Midttømme]] (2008–present) |} ===Governing bodies=== The General Synod of the Church of Norway, which convenes once a year, is the highest representative body of the church. It consists of 85 representatives, of whom seven or eight are sent from each of the dioceses. Of these, four are lay members appointed by the congregations; one is a lay member appointed by church employees; one is a member appointed by the clergy; and the bishop. In addition, one representative from the [[Sami people|Sami]] community in each of the three northernmost dioceses, representatives from the three theological seminaries, representatives from the youth council. Other members of the national council are also members of the general synod. The national council, the executive body of the synod, is convened five times a year and comprises 15 members, of whom ten are lay members, four are clergy and one is the presiding bishop. It prepares matters for decision-making elsewhere and puts those decisions into effect. The council also has working and ad hoc groups, addressing issues such as church service, education and youth issues. The Council on Ecumenical and International Relations deals with international and ecumenical matters, and the [[Sami Church Council (Church of Norway)|Sami Church Council]] is responsible for the Church of Norway's work among the country's indigenous Sami people. The [[Bishops' Conference of the Church of Norway]] convenes three times a year, and consists of the twelve bishops in the church (the 11 [[diocesan bishop]]s and the [[Preses (Church of Norway)|Preses]]). It issues opinions on various issues related to church life and theological matters. The church also convenes committees and councils both at the national level (such as the Doctrinal Commission ({{Lang|no|Den norske kirkes lærenemnd}}),<ref>{{cite web|url=http://www.kirken.no/?event=doLink&famID=240|title=Startside kirken.no|website=Den norske kirke, Kirkerådet|access-date=25 August 2008|archive-date=14 September 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080914194901/http://www.kirken.no/?event=doLink&famID=240|url-status=live}}</ref> and at diocesan and local levels, addressing specific issues related to education, ecumenical matters, the Sami minority and youth. There are 1,600 Church of Norway churches and chapels. Parish work is led by a priest and an elected parish council. There are more than 1,200 clergy (in 2007, 21% were women ministers) in the Church of Norway. The Church of Norway does not own church buildings, which are instead owned by the parish and maintained by the municipality. == Worship == The focus of church life is the Sunday High Mass (høymesse) where the [[Eucharist]] is celebrated. The main service is most commonly celebrated at 11:00&nbsp;a.m. The liturgy is similar to that in use in the Roman Catholic Church. The language is entirely Norwegian, apart from the [[Kyrie Eleison]], and the singing of [[hymns]] accompanied by [[organ (music)|organ]] music is central. A priest (often with lay assistants) celebrates the service, wearing an [[alb]] and [[Stole (vestment)|stole]]. In addition, a [[chasuble]] is worn by the priest during the [[Eucharist]] and, increasingly, during the whole service. The Church of Norway baptises children, usually infants, and usually as part of ordinary Sunday services. This is a summary of the liturgy for High Mass:<ref>{{cite web|url=http://www.kirken.no/?event=doLink&famID=9252|title=Startside kirken.no|website=Den norske kirke, Kirkerådet|access-date=9 January 2008|archive-date=6 June 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110606012916/http://www.kirken.no/?event=doLink&famID=9252|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.kirken.no/english|title=Church of Norway|access-date=20 June 2015|archive-date=20 June 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150620224727/https://kirken.no/english|url-status=live}}</ref> * [[Praeludium]] * Opening Hymn * Greeting * Confession of Sin * [[Kyrie]] * [[Gloria in excelsis Deo|Gloria]]<ref>Only the first two verses of the Gloria are used.</ref> (This may be omitted during [[Lent]]) * [[Collect]] of the Day (If there is a [[baptism]] it together with the Apostles' Creed may take place here or after the Sermon) * First Lesson (Old Testament, an Epistle, the Acts of the Apostles or the Revelation to John)<ref>It is preceded by the singing of the acclamation: "God be praised! Halleluja. Halleluja. Halleluja."</ref> * Hymn of Praise * Second Lesson (An Epistle, the Acts of the Apostles, the Revelation to John or a Gospel) * [[Apostles' Creed]] * Hymn before the Sermon * Sermon (concluding with the [[Gloria Patri]]) * Hymn after the Sermon * Church Prayer (i.e., Intercessions) (If there is no Communion, i.e., the [[Eucharist]], the service concludes with the Lord's Prayer, an optional Offering, the Blessing and a moment of silent prayer) * Hymn before the Communion * Threefold Dialogue and Proper Preface * [[Sanctus]] * Prayer before the Lord's Supper, * [[Lord's Prayer]] * [[Words of Institution]] * [[Agnus Dei (liturgy)|Agnus Dei]] * Reception of Communion * Prayer of Thanksgiving after Communion * Blessing * Silent Prayer (as the church bell is toned nine – 3×3 – times) * [[Postludium]] == History == [[File:Farm altar in Hedmark Norway.jpg|250px|thumbnail|left|Old private altar in Hedmark, Norway]] ===Origin=== The Church of Norway traces its origins to the introduction of [[Christianity]] to [[Norway]] in the 9th century. Norway was Christianized as a result of missions from both the [[British Isles]] (by [[Haakon I of Norway]] and [[Olaf I of Norway]]), and from the Continent (by [[Ansgar]]). It took several hundred years to complete the Christianization, culminating on 29 July 1030 with the [[Battle of Stiklestad]], when King [[Olaf II of Norway]] was killed. One year later, on 3 August 1031, he was canonised in [[Nidaros]] by Bishop [[Grimketel|Grimkell]], and a few years later enshrined in [[Nidaros Cathedral]]. The cathedral with its [[St. Olav's shrine|shrine to St. Olav]] became the major Nordic place of pilgrimage until the Lutheran reformation in 1537. The whereabouts of Saint Olaf's grave have been unknown since 1568. Saint Olaf is traditionally regarded as being responsible for the final conversion of Norway to Christianity, and is still seen as Norway's patron saint and "eternal king" (''[[Rex Perpetuus Norvegiae]]''). The Nordic churches were initially subordinate to the [[Archbishop of Bremen]], until the Nordic [[Archdiocese of Lund]] was established in 1103. The separate Norwegian [[Archdiocese of Nidaros]] (in today's [[Trondheim]]) was created in 1152, and by the end of the 12th century covered all of [[Norway]], parts of present [[Sweden]], [[Iceland]], [[Greenland]], the [[Isle of Man]], the [[Orkney Islands]], the [[Shetland Islands]], the [[Faroe Islands]] and the [[Hebrides]]. [[File:Urnes stavkirke 2009.JPG|thumb|[[Urnes Stave Church]]]] Another site of medieval [[pilgrimage]] in [[Norway]] was the island of [[Selja, Selje|Selja]] on the northwest coast, with its memories of Saint [[Sunniva]] and its three monastery churches with [[Celtic mythology|Celtic]] influence, similar to [[Skellig Michael]]. ===Reformation=== The [[Protestant Reformation|Reformation]] in Norway was accomplished by force in 1537 when [[Christian III of Denmark]] and Norway declared [[Lutheranism]] as the official religion of Norway and Denmark, sending the Roman Catholic archbishop, [[Olav Engelbrektsson]], into exile in [[Lier, Belgium|Lier]] in the Netherlands (now in Belgium). Catholic priests were persecuted, monastic orders were suppressed, and the crown took over church property, while some churches were plundered and abandoned, even destroyed. Bishops (initially called [[Superintendent (ecclesiastical)|superintendents]]) were appointed by the king. This brought forth tight integration between church and state. After the introduction of [[absolute monarchy]] in 1660 all clerics were civil servants appointed by the king, but theological issues were left to the hierarchy of bishops and other clergy. When Norway regained national independence from Denmark in 1814, the [[Norwegian Constitution]] recognized the Lutheran church as the state church. The [[pietism]] movement in Norway (embodied to a great extent by the [[Haugean]] movement fostered by [[Hans Nielsen Hauge]]) has served to reduce the distance between laity and clergy in Norway. In 1842, lay congregational meetings were accepted in church life, though initially with limited influence. In following years, a number of large Christian organizations were created; they still serve as a "second line" in Church structure. The most notable of these are the [[Norwegian Missionary Society]] and the [[Norwegian Lutheran Mission]]. During [[World War II]], after [[Vidkun Quisling]] became Minister President of Norway and introduced a number of controversial measures such as state-controlled education, the church's bishops and the vast majority of the clergy disassociated themselves from the government in the ''Foundations of the Church'' ({{Lang|no|Kirkens Grunn}}) declaration of Easter 1942, stating that they would function only as pastors for their congregations, not as civil servants. The bishops were interned with deposed clergy and theological candidates from 1943, but congregational life continued more or less as usual. For three years the Church of Norway was a church free of the State. Since World War II, a number of structural changes have taken place within the Church of Norway, mostly to institutionalize lay participation in the life of the church. == Current issues == {| cellpadding="3" cellspacing="0" rules="all" style="width:200px; float:right; margin:1em; background:#fff; border:2px solid #aaa; font-size:100%;" |- style="background:#f0f0f0; text-align:center;" ! Year!! Population <ref>[https://www.ssb.no/en/statbank/list/folkemengde Population] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191116002430/https://www.ssb.no/en/statbank/list/folkemengde/ |date=16 November 2019 }} Statistics Norway</ref>!! Church of Norway Members!! Percentage !! Change Annually |- style="text-align:center;" | 2000 || 4,503,436 || 3,869,147 || 85.9% || |- style="text-align:center;" | 2005 || 4,640,219 || 3,938,723 || 84.9% || 0.2% {{decrease}} |- style="text-align:center;" | 2006 || 4,681,134 || 3,871,006 || 82.7% || 2.2% {{decrease}} |- style="text-align:center;" | 2007 || 4,737,171 || 3,873,847 || 81.8% || 0.9% {{decrease}} |- style="text-align:center;" | 2008 || 4,799,252 || 3,874,823 || 80.7% || 1.1% {{decrease}} |- style="text-align:center;" | 2009 || 4,858,199 || 3,848,841 || 79.2% || 1.5% {{decrease}} |- style="text-align:center;" | 2010 || 4,920,305 || 3,835,477 || 78.0% || 1.2% {{decrease}} |- style="text-align:center;" | 2011 || 4,985,870 || 3,851,145 || 76.9% || 1.1% {{decrease}} |- style="text-align:center;" | 2012 || 5,051,275 || 3,848,295 || 75.8% || 1.1% {{decrease}} |- style="text-align:center;" | 2013 || 5,109,056 || 3,843,721 || 75.2% || 0.6% {{decrease}} |- style="text-align:center;" | 2014 || 5,165,802 || 3,835,973 || 74.3% || 0.9% {{decrease}} |- style="text-align:center;" | 2015 || 5,213,985 || 3,789,371 || 72.7% || 1.6% {{decrease}} |- style="text-align:center;" | 2016 || 5,258,317 || 3,758,070 || 71.5% || 1.2% {{decrease}} |- style="text-align:center;" | 2017 || 5,295,619 || 3,740,920 || 70.6% || 0.9% {{decrease}} |- style="text-align:center;" | 2018 || 5,328,212 || 3,724,857 || 69.9% || 0.7% {{decrease}} |- style="text-align:center;" | 2019 || 5,367,580 || 3,686,715 || 68.7% || 1.2% {{decrease}} |- style="text-align:center;" | 2020 || 5,391,369 || 3,655,556 || 67.7% || 1.0% {{decrease}} |- style="text-align:center;" | 2021 || 5,425,270 || 3,526,133 || 64.9% || 2.8% {{decrease}} |- style="text-align:center;" | 2022 || 5,488,984 || 3,500,438 || 63.8% || 1.1% {{decrease}} |-style="text-align:center;" | 2023 || 5,550,203 || 3,472,195 || 62.6% || 1.2% {{decrease}} |-style="text-align:center;" | 2024 || 5,594,340 || 3,449,013 || 61.7% || 0.9% {{decrease}} |-style="text-align:center;" | 2025 || 5,627,400 || 3,427,657 || 60.9% || 0.8% {{decrease}} |- | colspan="5;" | References:<ref name="SSB"/><ref name="Church of Norway, 2019">[http://www.ssb.no/en/kultur-og-fritid/statistikker/kirke_kostra/aar Church of Norway, 2019] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171125173428/http://www.ssb.no/en/kultur-og-fritid/statistikker/kirke_kostra/aar |date=25 November 2017 }} 17 May 2020 Statistics Norway</ref> |} Norwegians are registered at baptism as members of the Church of Norway, and many remain members, using services such as [[baptism]], [[confirmation]], marriage and burial, rites which still have cultural standing in Norway. 60.9% of Norwegians were members of the state Church of Norway as of the end of 2025, a 0.8% drop compared to the year before and down 11.8% from ten years earlier.<ref name="SSB" /> However, only 20% of Norwegians say that religion occupies an important place in their life (according to a {{when|date=April 2015}} [[The Gallup Organization|Gallup poll]]), making Norway one of the most secular countries of the world (only in [[Estonia]], [[Sweden]] and [[Denmark]] were the percentages of people who considered religion to be important lower), and only about 3% of the population attends church services or other religious meetings more than once a month.<ref>[http://www.forskning.no/artikler/2005/oktober/1128932447.69 Religiøsitet og kirkebesøk] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131105210342/http://www.forskning.no/artikler/2005/oktober/1128932447.69 |date=5 November 2013 }} (Religion and church attendance); Forskning.no, published 2005, retrieved 23 February 2014.</ref> [[Baptism]] of infants fell from 96.8% in 1960 to 51.2% in 2025, while the proportion of confirmands fell from 93% in 1960 to 48.7% in 2025.<ref name="Church of Norway, 2019"/><ref>[http://www.kirken.no/english/engelsk.cfm?artid=5276 Basics and statistics] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070714085413/http://www.kirken.no/english/engelsk.cfm?artid=5276 |date=14 July 2007 }} Church of Norway</ref><ref name="SSB" /> The proportion of weddings to be celebrated in the Church of Norway fell from 85.2% in 1960 to 31.3% in 2019.<ref name="Church of Norway, 2019"/><ref>[http://www.ssb.no/en/befolkning/statistikker/ekteskap Marriages and divorces, 2019] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140621135333/http://www.ssb.no/en/befolkning/statistikker/ekteskap |date=21 June 2014 }} 2 April 2020 Statistics Norway</ref> In 2025 79.8% of all funerals took place in the Church of Norway.<ref name="SSB" /> A survey conducted by Gallup International in 65 countries in 2005 found that Norway was the least religious among the Western countries surveyed, with only 36% of the population considering themselves religious, 9% considering themselves atheist, and 46% considering themselves "neither religious nor atheist".<ref name='klassekampen1'>{{cite news | author1=Eline Lønnå |author2=Kristin Rødland | title=Nordmenn minst religiøse | url =http://www.klassekampen.no/31940/mod_article/item | work =[[Klassekampen]] | access-date = 28 June 2009 |language = no | archive-url=https://web.archive.org/web/20110717135229/http://www.klassekampen.no/31940/mod_article/item | archive-date=17 July 2011 | url-status=dead}}</ref> [[File:Arctic Cathedral in Tromsoe.jpg|thumb|200px|The "[[Arctic Cathedral]]" in [[Tromsø]], example of modern church architecture in Norway]] By law, all children with at least one parent-member become members of the church.<ref>{{cite web|url=https://lovdata.no/dokument/NL/lov/1996-06-07-31?q=kirkeloven|title=Lov om Den norske kirke (kirkeloven)|publisher=Lovdata|access-date=20 June 2015|archive-date=20 June 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150620162327/https://lovdata.no/dokument/NL/lov/1996-06-07-31?q=kirkeloven|url-status=live}}</ref> This has been controversial, because many become members without knowing, and this favours the Church of Norway over other churches. This law remained unchanged even after the separation of church and state in 2012. In 2000, the Church of Norway appointed the first openly partnered gay priest.<ref>{{cite web|url=http://www.christianitytoday.com/ct/2000/septemberweb-only/24.0b.html|title=Lutheran Church of Norway Appoints Practicing Homosexual|date=September 2000 |access-date=8 July 2016|archive-date=13 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161013091519/http://www.christianitytoday.com/ct/2000/septemberweb-only/24.0b.html|url-status=live}}</ref> In 2007, a majority in the [[general synod]] voted in favour of accepting people living in same-sex relations into the priesthood.<ref>{{cite web|url=https://www.neweurope.eu/article/church-norway-ready-ordain-same-sex-priests/|title=Church of Norway ready to ordain same-sex priests|work=New Europe |date=24 November 2007|language=en-US|access-date=8 July 2016|archive-date=25 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191225191232/https://www.neweurope.eu/article/church-norway-ready-ordain-same-sex-priests/|url-status=usurped}}</ref> In 2008, the Norwegian Parliament voted to establish same-sex civil marriages, and the bishops allowed prayers for same-sex couples.<ref>{{cite web|url=http://www.pinknews.co.uk/2008/11/14/norwegian-bishops-consider-special-liturgy-for-gay-couples/|title=Norwegian bishops consider special liturgy for gay couples|date=14 November 2008|access-date=8 July 2016|archive-date=6 June 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160606231025/http://www.pinknews.co.uk/2008/11/14/norwegian-bishops-consider-special-liturgy-for-gay-couples/|url-status=live}}</ref> Traditionalist clergy and laity from the Church of Norway established the [[Evangelical Lutheran Diocese of Norway]], a nonterritorial [[ecclesiastical province]] that only ordains men to holy orders and does not perform same-sex marriages in 2013. The Evangelical Lutheran Diocese of Norway is a member of the [[International Lutheran Council]], which represents [[Confessional Lutheran]] bodies around the globe.<ref name="Ross2016">{{cite web |last1=Ross |first1=Paula Schlueter |title=Nordic Lutheran churches seek ILC membership |url=https://reporter.lcms.org/2016/nordic-lutheran-churches/ |publisher=[[Lutheran Church–Missouri Synod|Reporter]] |access-date=7 May 2021 |language=English |date=28 January 2016}}</ref> In 2014, a proposed [[liturgy]] for same-sex marriages was rejected by the general synod.<ref>{{Cite web|url=http://xn--sambndet-d0a.no/2014/04/08/kirkemotet-avviste-liturgi-for-homofile/|title=Kirkemøtet avviste liturgi for homofile « Sambåndet|access-date=27 April 2015|archive-date=18 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230918133146/https://sambaandet.no/2014/04/08/kirkemotet-avviste-liturgi-for-homofile/|url-status=live}}</ref> This question created much unrest in the Church of Norway.<ref>{{cite web|url=http://www.magnelero.no/2012/08/06/kirkelig-avskalling/|title=Kirkelig avskalling|date=6 August 2012 |access-date=20 June 2015|archive-date=20 June 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150620181337/http://www.magnelero.no/2012/08/06/kirkelig-avskalling/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://m.k-s.no/artikkel/article/116910|archive-url=https://archive.today/20150427102546/http://m.k-s.no/artikkel/article/116910|url-status=dead|title=Normisjon vil utvikle menigheter (visited 27.04.15)|archive-date=27 April 2015}}</ref> In 2015, the Church of Norway voted to allow [[Blessing of same-sex unions in Christian churches|same-sex marriages]].<ref>{{cite web|url=http://www.gaystarnews.com/article/norway-bishops-open-doors-to-gay-church-weddings/|title=Norway bishops open doors to gay church weddings|date=2 November 2015|access-date=4 November 2015|archive-date=23 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160123110631/http://www.gaystarnews.com/article/norway-bishops-open-doors-to-gay-church-weddings/|url-status=dead}}</ref> The decision was ratified on 11 April 2016.<ref>{{cite web|url=http://www.christianpost.com/news/church-of-norway-approves-gay-marriage-after-20-years-of-internal-debate-161479/|title=Church of Norway Approves Gay Marriage After 20 Years of Internal Debate|date=12 April 2016|access-date=11 September 2016|archive-date=19 September 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160919170945/http://www.christianpost.com/news/church-of-norway-approves-gay-marriage-after-20-years-of-internal-debate-161479/|url-status=live}}</ref> The first same-sex marriage ceremony in the church occurred on 1 February 2017 just after midnight.<ref>{{cite web|url=http://norwaytoday.info/news/first-gay-couple-wed/|title=First gay couple wed|work=Norway Today|date=1 February 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170203113857/http://norwaytoday.info/news/first-gay-couple-wed/|archive-date=3 February 2017}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.nrk.no/norge/det-forste-homofile-paret-som-gifter-seg-kirkelig-1.13350701|title=Vi har ventet så lenge, at vi ikke har et sekund til å miste|date=30 January 2017|newspaper=NRK|language=no|access-date=4 February 2017|archive-date=5 February 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170205095724/https://www.nrk.no/norge/det-forste-homofile-paret-som-gifter-seg-kirkelig-1.13350701|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|url=http://www.bt.dk/udland/laest-klar-efter-36-aars-venten-kjell-og-erik-er-det-foerste-homopar-gift-i-norsk|title=Efter 36 års venten: Kjell og Erik er det første homopar gift i norsk kirke|newspaper=www.bt.dk|language=da|access-date=4 February 2017|archive-date=5 February 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170205102018/http://www.bt.dk/udland/laest-klar-efter-36-aars-venten-kjell-og-erik-er-det-foerste-homopar-gift-i-norsk|url-status=live}}</ref> == Legal status == On 21 May 2012, the Norwegian Parliament passed a constitutional amendment for the second time (such amendments must be passed twice in separate parliaments to come into effect) that granted the Church of Norway increased autonomy, and states that "the Church of Norway, an Evangelical-Lutheran church, remains Norway's people's church, and is supported by the State as such" ('people's church' or ''[[folkekirke]]'' is also the name of the [[Church of Denmark|Danish state church]], {{Lang|da|Folkekirken}}), replacing the earlier expression which stated that "the Evangelical-Lutheran religion remains the public religion of the State." The constitution also says that Norway's values are based on its Christian and humanist heritage, and according to the Constitution, the king is required to be Lutheran. The government still provides funding for the church as it does with other faith-based institutions, but the responsibility for appointing bishops and provosts now rests with the church instead of the government. Prior to 1997, the appointments of parish priests and residing chaplains was also the responsibility of the government, but the church was granted the right to hire such clergy directly with the new Church Law of 1997. The 2012 amendment implies that the church's own governing bodies, rather than the [[Council of State (Norway)|Council of State]], appoints bishops. The government and the parliament no longer have an oversight function with regard to day-to-day doctrinal issues, although the Constitution states that the church is to be Evangelical-Lutheran.<ref>{{cite web|url=https://lovdata.no/dokument/NL/lov/1814-05-17|title=Kongeriket Norges Grunnlov|website=lovdata.no|access-date=11 September 2016|archive-date=11 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190411082635/https://lovdata.no/dokument/NL/lov/1814-05-17|url-status=live}}</ref><ref name="auto"/> After the changes in 1997 and 2012, until the change in 2017, all clergy remained civil servants (state employees), and the central and regional church administrations remained a part of the state administration. The Church of Norway is regulated by its own law ({{Lang|no|kirkeloven}}) and all municipalities are required by law to support the activities of the Church of Norway and municipal authorities are represented in its local bodies. The amendment was a result of a compromise from 2008. Minister of Church Affairs [[Trond Giske]] then emphasized that the Church of Norway remains Norway's [[state church]], stating that "the state church is retained. Neither the Labour Party nor the Centre Party had a mandate to agree to separate church and state."<ref>{{cite web |url=http://www.abcnyheter.no/nyheter/080410/losere-band-men-fortsatt-statskirke |title=Løsere bånd, men fortsatt statskirke – ABC Nyheter |access-date=20 June 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140108043939/http://www.abcnyheter.no/nyheter/080410/losere-band-men-fortsatt-statskirke |archive-date=8 January 2014 }}</ref> Of the government parties, the [[Labour Party (Norway)|Labour Party]] and the [[Centre Party (Norway)|Centre Party]] supported a continued state church, while only the [[Socialist Left Party (Norway)|Socialist Left Party]] preferred a separation of church and state, although all parties eventually voted for the 2008 compromise.<ref>{{cite web|url=http://www.nrk.no/nyheter/norge/1.2079701|title=Ap vil beholde statskirken|author=NRK|work=NRK|date=19 March 2007|access-date=20 June 2015|archive-date=18 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230918133159/https://www.nrk.no/norge/ap-vil-beholde-statskirken-1.2079701|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.senterpartiet.no/article51796.html|title=- Tilfreds med statskirke-forlik|access-date=20 June 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20111224124049/http://www.senterpartiet.no/article51796.html|archive-date=24 December 2011|url-status=dead}}</ref> The final amendment passed by a vote of 162–3. The three dissenting votes, [[Per Olaf Lundteigen|Lundteigen]], [[Christina Ramsøy|Ramsøy]], and [[Kjersti Toppe|Toppe]], were all from the [[Centre Party (Norway)|Centre Party]].<ref>[http://www.tv2.no/nyheter/innenriks/politikk/her-vedtar-stortinget-aa-avvikle-statskirken-3786678.html Her vedtar Stortinget å avvikle statskirken] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120524095259/http://www.tv2.no/nyheter/innenriks/politikk/her-vedtar-stortinget-aa-avvikle-statskirken-3786678.html |date=24 May 2012 }} TV2. 21 May 2012</ref> Though still supported by the state of Norway, the church ceased to be the official state religion on 1 January 2017 and its approximately 1250 active clergy therefore simultaneously ceased to be employed by the Norwegian government.<ref name=uipavvappp>{{cite web|url=http://www.christianpost.com/news/norway-ends-500-year-old-lutheran-church-partnership-biggest-change-since-reformation-172480/|title=Norway Ends 500-Y-O Lutheran Church Partnership, 'Biggest Change Since the Reformation'|date=2 January 2017|access-date=3 January 2017|archive-date=1 February 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170201041716/http://www.christianpost.com/news/norway-ends-500-year-old-lutheran-church-partnership-biggest-change-since-reformation-172480/|url-status=live}}</ref> == Glej tudi == {{Portal|Christianity|Norway}} * [[2011 Church of Norway elections]] * [[List of cathedrals in Norway]] * [[Sami Church Council (Church of Norway)|Sami Church Council]] * [[Evangelical Lutheran Free Church of Norway]] * [[Lutheran World Federation]] * [[Sjømannskirken]] * [[Nordic Catholic Church]] * [[Norges kirker]] ;Other Nordic national Lutheran churches * [[Church of Denmark]] * [[Church of the Faroe Islands]] * [[Evangelical Lutheran Church of Finland]] * [[Church of Iceland]] * [[Church of Sweden]] == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Church of Norway}} * {{official website|http://www.kirken.no/english/}} * [https://kirken.no/ Official website in Norwegian] * [http://www.kirkesok.no/ Churches in Norway, locator] {{in lang|no}} * [https://books.google.com/books?id=H3NBAAAAYAAJ&dq=%22The+Catholic+Church+in+Norway+was+a+direct%22&pg=PA342 Norway, the Lutheran Church of] in the Lutheran Cyclopedia {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Church Of Norway}} [[Kategorija:Norveška cerkev| ]] [[Kategorija:Državne cerkve]] [[Kategorija:Reformacija]] [[Kategorija:Protestantizem]] 1t1o84x1ulp7j02qqmkaviu5ah921aa 6743770 6743769 2026-08-28T09:27:56Z Erardo Galbi 166658 6743770 wikitext text/x-wiki {{short description|Evangelical-Lutheran denomination in Norway}} {{v delu}} {{Infopolje Krščanska denominacija | icon = Den norske kirkes våpen.svg | icon_width = 75px | name = Church of Norway | native_name = Den norske kirke | image = | imagewidth = | caption = | leader_title = [[Preses (Church of Norway)|Preses]] | leader_name = [[Olav Fykse Tveit]] of [[Nidaros]] | main_classification = [[Christianity|Christian]] | orientation = [[Lutheran]]{{efn|group=nb|The Church of Norway is a broad church encompassing a range of liturgical and theological expressions, including [[High church Lutheranism|High Church]], [[Low Church]], [[Liberal Christianity|Liberal]], and [[Folk church|Folk Church]] traditions.}} | scripture = [[Protestant Bible]] | theology = [[Lutheran theology]]{{efn|With various theological and doctrinal identities, including [[High church Lutheranism|High Church]], [[Liberal Christianity|Liberal]], and [[Folk church|Folk Church]] traditions.}} | polity = [[Episcopal polity|Episcopal]] | founded_date = {{plainlist| * 934 ([[Christianization of Scandinavia|Introduction of Christianity]]) * 1537 ([[Lutheran Reformation]])}} | separated_from = [[Catholic Church in Norway|Catholic Church]] | separations = [[Nordic Catholic Church]] (1999)<br />[[Evangelical Lutheran Diocese of Norway]] (2013) | associations = {{plainlist| * [[Lutheran World Federation]] * [[World Council of Churches]] * [[Conference of European Churches]] * [[Communion of Protestant Churches in Europe]] * [[Porvoo Communion]]}} | area = [[Norway]] | members = 3,427,657 (2025)<ref name="SSB">{{cite web |url= https://www.ssb.no/kultur-og-fritid/religion-og-livssyn/statistikk/den-norske-kirke |title= Den norske kirke |author= <!--Not stated--> |date= 16 March 2026 |publisher= Statistics Norway |access-date= 18 May 2026 }}</ref> | website = {{Official URL}} }} The '''Church of Norway''' ({{langx|nb|Den norske kirke}}, {{langx|nn|Den norske kyrkja}}, {{langx|se|Norgga girku}}, {{langx|sma|Nöörjen gærhkoe}}) is an [[Lutheranism|evangelical Lutheran]] denomination of [[Protestant Christianity]] and the largest Christian church in [[Norway]].<ref name="religionnews.com">{{cite news|url=http://religionnews.com/2017/01/05/norway-and-its-national-church-part-ways/|title=Norway and its national church part ways|newspaper=Religion News Service|date=5 January 2017|access-date=6 January 2017|archive-date=1 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190401081739/https://religionnews.com/2017/01/05/norway-and-its-national-church-part-ways/|url-status=live}}</ref> Christianity became the [[state religion]] of Norway around 1020,<ref>{{Cite web|url=https://www.norgeshistorie.no/vikingtid/religion-og-verdensbilder/0813-landet-blir-kristnet.html|title=Landet blir kristnet|first1=Om|last1=Norgeshistorie.no|first2=konservering og historie (IAKH) ved UiO|last2=Institutt for arkeologi|website=www.norgeshistorie.no|access-date=27 December 2019|archive-date=27 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191227163305/https://www.norgeshistorie.no/vikingtid/religion-og-verdensbilder/0813-landet-blir-kristnet.html|url-status=live}}</ref> and was established as a separate church intimately integrated with the state as a result of the [[Reformation in Denmark–Norway and Holstein|Lutheran reformation in Denmark–Norway]] which broke ties with the [[Holy See]] in 1536–1537; the [[Monarchy_of_Norway#Church_of_Norway|Norwegian monarch]] was the church's titular head from 1537 to 2012. Historically, the church was one of the main instruments of state authority, and an important part of the state's administration. Local government was based on the church's parishes with significant official responsibility held by the parish priest. In the 19th and 20th centuries, the Church of Norway gradually ceded most administrative functions to the secular civil service. The modern [[Constitution of Norway]] describes the church as the country's "[[National church|people's church]]" and requires the monarch to be a member.<ref name="abcnyheter">[http://www.abcnyheter.no/nyheter/080410/losere-band-men-fortsatt-statskirke Løsere bånd, men fortsatt statskirke] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140108043939/http://www.abcnyheter.no/nyheter/080410/losere-band-men-fortsatt-statskirke |date=8 January 2014}}, ABC Nyheter<!-- http://www.webcitation.org/6DEb3MkkC?url=http://www.abcnyheter.no/nyheter/080410/losere-band-men-fortsatt-statskirke --></ref><ref name="auto">{{cite news |url=https://www.nrk.no/norge/kirkeradet-skal-ansette-biskoper-1.8076910 |title=Staten skal ikke lenger ansette biskoper |date=16 April 2012 |language=no |publisher=NRK |access-date=3 January 2019 |archive-date=20 November 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181120092729/https://www.nrk.no/norge/kirkeradet-skal-ansette-biskoper-1.8076910 |url-status=live}}</ref><ref name="auto2">{{cite web|url=http://fritanke.no/index.php?page=vis_nyhet&NyhetID=8840|title=Ingen avskaffelse: / Slik blir den nye statskirkeordningen|first=Human-Etisk|last=Forbund|date=15 May 2012 |access-date=24 July 2015|archive-date=20 November 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181120093721/https://fritanke.no/index.php?page=vis_nyhet&NyhetID=8840|url-status=live}}</ref><ref name="auto1">[http://www.dagbladet.no/2012/05/14/nyheter/innenriks/kirken/religion/21593869/ I dag avvikles statskirken] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160918174020/http://www.dagbladet.no/2012/05/14/nyheter/innenriks/kirken/religion/21593869/ |date=18 September 2016}} (State church will be abolished today), ''Dagbladet'', published 14 May 2012, accessed online 24 October 2015.</ref><ref name="state">[https://kirken.no/nb-NO/konfirmasjon/sporsmal-og-svar/om-kirken/er-det-statskirke-i-norge/ State church in Norway?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304042914/https://kirken.no/nb-NO/konfirmasjon/sporsmal-og-svar/om-kirken/er-det-statskirke-i-norge/ |date=4 March 2016}}, Church of Norway, published, 6 March 2015, accessed 24 October 2015.</ref> It is by far the largest church in Norway; until the mid 19th century the state church had a near-total monopoly on religion in Norway. It was the only legal church in Norway, membership was mandatory for every person residing in the kingdom and it was forbidden for anyone other than the official priests of the state church to authorise religious meetings. After the adoption of the 1845 [[Dissenter Act (Norway)|Dissenter Act]], the state church retained its legally privileged position, while minority religious congregations such as Catholics were allowed to establish themselves in Norway and were legally termed "dissenters" (i.e. from the government-sanctioned Lutheran state religion).<ref>{{Cite web |url=https://www.norgeshistorie.no/bygging-av-stat-og-nasjon/1425-kristen-norge-apnes.html |title=Kristen-Norge åpnes |access-date=8 December 2020 |archive-date=18 September 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200918082321/https://www.norgeshistorie.no/bygging-av-stat-og-nasjon/1425-kristen-norge-apnes.html |url-status=live}}</ref><ref name="religionnews.com" /> Church employees were civil servants from the Reformation until 2017, when the church became a legal entity separate from the state administration. The Church of Norway is mentioned specifically in the [[Constitution of Norway|1814 constitution]] and is subject to the Church Act. Municipalities are required by law to support activities of parishes and to maintain church buildings and churchyards. Other religious communities are entitled to the same level of government subsidies as the Church of Norway.<ref>{{Cite web|url=https://www.regjeringen.no/no/tema/tro-og-livssyn/den-norske-kirke/innsiktsartikler/kirkens-okonomi/id2009472/|title=Endringer i finansiering av Den norske kirke som følge av skille mellom stat og kirke fra 1. januar 2017|date=5 March 2019|website=Regjeringen.no|language=no|access-date=19 March 2020|archive-date=5 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200705152950/https://www.regjeringen.no/no/tema/tro-og-livssyn/den-norske-kirke/innsiktsartikler/kirkens-okonomi/id2009472/|url-status=live}}</ref> The church is led by [[ordination|ordained]] [[deacons]], [[priest]]s and [[bishop]]s. Deacons focus on serving those in need and assist the priests. Priests are traditionally and primarily divided into the ranks [[chaplain]], parish priest ({{Lang|no|sogneprest}}) who was traditionally the head of a parish ({{Lang|no|prestegjeld}}; literally area that owes allegiance to a priest), and [[provost (religion)|provost]] ({{Lang|no|prost}}). Bishops are elected and consecrated from the priesthood and are the leaders of [[diocese]]s. Today, most priests may hold the title of parish priest, while some priests who work directly under a provost are known as provostship priest ({{Lang|no|prostiprest}}). All priests and bishops were appointed by the [[King-in-Council]] until the late 20th century and thus held the status of {{Lang|no|embetsmann}} (higher civil servant appointed by the King). Prior to 2000, ordination required the theological civil servant examination ([[cand.theol.]]) that required six years of university studies, but from 2000 other equivalent degrees may also be accepted for certain applicants over the age of 35 with relevant experience.<ref>{{Cite web |url=https://kirken.no/globalassets/kirken.no/bispemotet/2018/dokumenter/bm-saksdokumenter/bm-27_18-kvalifikasjonskrav-for-prestetjeneste.pdf |title=Kvalifikasjonskrav for prestetjeneste |access-date=19 September 2021 |archive-date=17 September 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210917213627/https://kirken.no/globalassets/kirken.no/bispemotet/2018/dokumenter/bm-saksdokumenter/bm-27_18-kvalifikasjonskrav-for-prestetjeneste.pdf |url-status=live}}</ref> == Glej tudi == {{Portal|Christianity|Norway}} ; * [[Danska cerkev]] * [[Ferska cerkev]] * [[Islandska cerkev]] * [[Švedska cerkev]] * [[Finska evangeličansko-luteranska cerkev]] == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Church of Norway}} * {{official website|http://www.kirken.no/english/}} * [https://kirken.no/ Official website in Norwegian] * [http://www.kirkesok.no/ Churches in Norway, locator] {{in lang|no}} * [https://books.google.com/books?id=H3NBAAAAYAAJ&dq=%22The+Catholic+Church+in+Norway+was+a+direct%22&pg=PA342 Norway, the Lutheran Church of] in the Lutheran Cyclopedia {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Church Of Norway}} [[Kategorija:Norveška cerkev| ]] [[Kategorija:Državne cerkve]] [[Kategorija:Reformacija]] [[Kategorija:Protestantizem]] 50spixi9dvioq1gz4727w0gixrodo8t 6743773 6743770 2026-08-28T09:45:31Z Erardo Galbi 166658 6743773 wikitext text/x-wiki {{short description|Evangeličansko-luteranska denominacija na Norveškem}} {{Infopolje Krščanska denominacija | icon = Den norske kirkes våpen.svg | icon_width = 75px | name = Norveška cerkev | native_name = Den norske kirke | image = | imagewidth = | caption = | leader_title = Predsednik (''preses'') | leader_name = [[Olav Fykse Tveit]] iz [[Nidaros]]a | main_classification = [[krščanstvo]] | orientation = [[luteranstvo]]{{efn|group=nb|The Church of Norway is a broad church encompassing a range of liturgical and theological expressions, including [[High church Lutheranism|High Church]], [[Low Church]], [[Liberal Christianity|Liberal]], and [[Folk church|Folk Church]] traditions.}} | scripture = protestantsko Sveto pismo | theology = luteranska teologija{{efn|With various theological and doctrinal identities, including [[High church Lutheranism|High Church]], [[Liberal Christianity|Liberal]], and [[Folk church|Folk Church]] traditions.}} | polity = [[škofovstvo]] | founded_date = {{plainlist| * 934 ([[Christianization of Scandinavia|Introduction of Christianity]]) * 1537 ([[Lutheran Reformation]])}} | separated_from = [[Catholic Church in Norway|Catholic Church]] | separations = [[Nordijska katoliška cerkev]] (1999)<br />[[Evangeličansko-luteranska škofija Norveške]] (2013) | associations = {{plainlist| * [[Lutheran World Federation]] * [[World Council of Churches]] * [[Conference of European Churches]] * [[Communion of Protestant Churches in Europe]] * [[Porvoo Communion]]}} | area = [[Norveška]] | members = 3.427.657 (2025)<ref name="SSB">{{cite web |url= https://www.ssb.no/kultur-og-fritid/religion-og-livssyn/statistikk/den-norske-kirke |title= Den norske kirke |author= <!--Not stated--> |date= 16 March 2026 |publisher= Statistics Norway |access-date= 18 May 2026 }}</ref> | website = {{Official URL}} }} '''Norveška cerkev''' ({{langx|nb|Den norske kirke}}, {{langx|nn|Den norske kyrkja}}, {{langx|se|Norgga girku}}, {{langx|sma|Nöörjen gærhkoe}}) je [[Luteranstvo|evangeličansko-luteranska]] denominacija [[Protestantizem|protestantskega krščanstva]] in največja krščanska cerkev na [[Norveška|Norveškem]].<ref name="religionnews.com">{{cite news|url=http://religionnews.com/2017/01/05/norway-and-its-national-church-part-ways/|title=Norway and its national church part ways|newspaper=Religion News Service|date=5 January 2017|access-date=6 January 2017|archive-date=1 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190401081739/https://religionnews.com/2017/01/05/norway-and-its-national-church-part-ways/|url-status=live}}</ref> Krščanstvo je okoli leta 1020 postalo [[državna religija]] Norveške,<ref>{{Cite web|url=https://www.norgeshistorie.no/vikingtid/religion-og-verdensbilder/0813-landet-blir-kristnet.html|title=Landet blir kristnet|first1=Om|last1=Norgeshistorie.no|first2=konservering og historie (IAKH) ved UiO|last2=Institutt for arkeologi|website=www.norgeshistorie.no|access-date=27 December 2019|archive-date=27 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191227163305/https://www.norgeshistorie.no/vikingtid/religion-og-verdensbilder/0813-landet-blir-kristnet.html|url-status=live}}</ref> kot samostojna cerkev, tesno povezana z državo, pa se je uveljavila kot posledica luteranske reformacije na Danskem in Norveškem, ki je v letih 1536–1537 pretrgala vezi s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. Norveški monarh je bil med letoma 1537 in 2012 formalni vodja cerkve. V preteklosti je bila cerkev eden od glavnih inštrumentov državne oblasti in pomemben del državne uprave. Lokalna uprava je temeljila na cerkvenih župnijah, pri čemer je župnik imel pomembne uradne pristojnosti. == Glej tudi == {{Portal|Christianity|Norway}} ; * [[Danska cerkev]] * [[Ferska cerkev]] * [[Islandska cerkev]] * [[Švedska cerkev]] * [[Finska evangeličansko-luteranska cerkev]] == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Church of Norway}} * {{official website|http://www.kirken.no/english/}} * [https://kirken.no/ Uradno spletno mesto v norveščini] * [http://www.kirkesok.no/ Churches in Norway, locator] {{in lang|no}} * [https://books.google.com/books?id=H3NBAAAAYAAJ&dq=%22The+Catholic+Church+in+Norway+was+a+direct%22&pg=PA342 Norway, the Lutheran Church of] (Lutheran Cyclopedia) {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Church Of Norway}} [[Kategorija:Norveška cerkev| ]] [[Kategorija:Državne cerkve]] [[Kategorija:Reformacija]] [[Kategorija:Protestantizem]] 6upnx8679jcv346ecq7c5xptcq3zlhw 6743775 6743773 2026-08-28T09:51:10Z Ljuba24b 92351 prevod 6743775 wikitext text/x-wiki {{short description|Evangeličansko-luteranska denominacija na Norveškem}} {{Infopolje Krščanska denominacija | icon = Den norske kirkes våpen.svg | icon_width = 75px | name = Norveška cerkev | native_name = Den norske kirke | image = | imagewidth = | caption = | leader_title = Predsednik (''preses'') | leader_name = [[Olav Fykse Tveit]] iz [[Nidaros]]a | main_classification = [[krščanstvo]] | orientation = [[luteranstvo]]{{efn|group=nb|The Church of Norway is a broad church encompassing a range of liturgical and theological expressions, including High Church, Low Church, Liberal, and Folk Church traditions.}} | scripture = protestantsko Sveto pismo | theology = luteranska teologija{{efn|With various theological and doctrinal identities, including High Church, Liberal, and Folk Church traditions.}} | polity = [[škofovstvo]] | founded_date = {{plainlist| * 934 (Uvedba krščanstva) * 1537 (Luteranska reformacija)}} | separated_from = [[Rimskokatoliška cerkev]] | separations = [[Nordijska katoliška cerkev]] (1999)<br />[[Evangeličansko-luteranska škofija Norveške]] (2013) | associations = {{plainlist| * [[Lutheran World Federation]] * [[World Council of Churches]] * [[Conference of European Churches]] * [[Communion of Protestant Churches in Europe]] * [[Porvoo Communion]]}} | area = [[Norveška]] | members = 3.427.657 (2025)<ref name="SSB">{{cite web |url= https://www.ssb.no/kultur-og-fritid/religion-og-livssyn/statistikk/den-norske-kirke |title= Den norske kirke |author= <!--Not stated--> |date= 16 March 2026 |publisher= Statistics Norway |access-date= 18 May 2026 }}</ref> | website = {{Official URL}} }} '''Norveška cerkev''' ({{langx|nb|Den norske kirke}}, {{langx|nn|Den norske kyrkja}}, {{langx|se|Norgga girku}}, {{langx|sma|Nöörjen gærhkoe}}) je [[Luteranstvo|evangeličansko-luteranska]] denominacija [[Protestantizem|protestantskega krščanstva]] in največja krščanska cerkev na [[Norveška|Norveškem]].<ref name="religionnews.com">{{cite news|url=http://religionnews.com/2017/01/05/norway-and-its-national-church-part-ways/|title=Norway and its national church part ways|newspaper=Religion News Service|date=5 January 2017|access-date=6 January 2017|archive-date=1 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190401081739/https://religionnews.com/2017/01/05/norway-and-its-national-church-part-ways/|url-status=live}}</ref> Krščanstvo je okoli leta 1020 postalo [[državna religija]] Norveške,<ref>{{Cite web|url=https://www.norgeshistorie.no/vikingtid/religion-og-verdensbilder/0813-landet-blir-kristnet.html|title=Landet blir kristnet|first1=Om|last1=Norgeshistorie.no|first2=konservering og historie (IAKH) ved UiO|last2=Institutt for arkeologi|website=www.norgeshistorie.no|access-date=27 December 2019|archive-date=27 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191227163305/https://www.norgeshistorie.no/vikingtid/religion-og-verdensbilder/0813-landet-blir-kristnet.html|url-status=live}}</ref> kot samostojna cerkev, tesno povezana z državo, pa se je uveljavila kot posledica luteranske reformacije na Danskem in Norveškem, ki je v letih 1536–1537 pretrgala vezi s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. Norveški monarh je bil med letoma 1537 in 2012 formalni vodja cerkve. V preteklosti je bila cerkev eden od glavnih inštrumentov državne oblasti in pomemben del državne uprave. Lokalna uprava je temeljila na cerkvenih župnijah, pri čemer je župnik imel pomembne uradne pristojnosti. == Glej tudi == {{Portal|Christianity|Norway}} ; * [[Danska cerkev]] * [[Ferska cerkev]] * [[Islandska cerkev]] * [[Švedska cerkev]] * [[Finska evangeličansko-luteranska cerkev]] == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Church of Norway}} * {{official website|http://www.kirken.no/english/}} * [https://kirken.no/ Uradno spletno mesto v norveščini] * [http://www.kirkesok.no/ Churches in Norway, locator] {{in lang|no}} * [https://books.google.com/books?id=H3NBAAAAYAAJ&dq=%22The+Catholic+Church+in+Norway+was+a+direct%22&pg=PA342 Norway, the Lutheran Church of] (Lutheran Cyclopedia) {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Church Of Norway}} [[Kategorija:Norveška cerkev| ]] [[Kategorija:Državne cerkve]] [[Kategorija:Reformacija]] [[Kategorija:Protestantizem]] nejngig91ghvj8piaagohq3h3s9xzkc 6743783 6743775 2026-08-28T10:19:51Z Erardo Galbi 166658 6743783 wikitext text/x-wiki {{short description|Evangeličansko-luteranska denominacija na Norveškem}} {{Infopolje Krščanska denominacija | icon = Den norske kirkes våpen.svg | icon_width = 75px | name = Norveška cerkev | native_name = Den norske kirke | image = | imagewidth = | caption = | leader_title = Predsednik (''preses'') | leader_name = [[Olav Fykse Tveit]] iz [[Nidaros]]a | main_classification = [[krščanstvo]] | orientation = [[luteranstvo]]{{efn|group=nb|The Church of Norway is a broad church encompassing a range of liturgical and theological expressions, including High Church, Low Church, Liberal, and Folk Church traditions.}} | scripture = protestantsko Sveto pismo | theology = luteranska teologija{{efn|With various theological and doctrinal identities, including High Church, Liberal, and Folk Church traditions.}} | polity = [[škofovstvo]] | founded_date = {{plainlist| * 934 (Uvedba krščanstva) * 1537 (Luteranska reformacija)}} | separated_from = [[Rimskokatoliška cerkev]] | separations = [[Nordijska katoliška cerkev]] (1999)<br />[[Evangeličansko-luteranska škofija Norveške]] (2013) | associations = {{plainlist| * [[Lutheran World Federation]] * [[World Council of Churches]] * [[Conference of European Churches]] * [[Skupnost protestantskih cerkva v Evropi]] * [[Skupnost iz Porvooja]]}} | area = [[Norveška]] | members = 3.427.657 (2025)<ref name="SSB">{{cite web |url= https://www.ssb.no/kultur-og-fritid/religion-og-livssyn/statistikk/den-norske-kirke |title= Den norske kirke |author= <!--Not stated--> |date= 16 March 2026 |publisher= Statistics Norway |access-date= 18 May 2026 }}</ref> | website = {{Official URL}} }} '''Norveška cerkev''' ({{langx|nb|Den norske kirke}}, {{langx|nn|Den norske kyrkja}}, {{langx|se|Norgga girku}}, {{langx|sma|Nöörjen gærhkoe}}) je [[Luteranstvo|evangeličansko-luteranska]] denominacija [[Protestantizem|protestantskega krščanstva]] in največja krščanska cerkev na [[Norveška|Norveškem]].<ref name="religionnews.com">{{cite news|url=http://religionnews.com/2017/01/05/norway-and-its-national-church-part-ways/|title=Norway and its national church part ways|newspaper=Religion News Service|date=5 January 2017|access-date=6 January 2017|archive-date=1 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190401081739/https://religionnews.com/2017/01/05/norway-and-its-national-church-part-ways/|url-status=live}}</ref> Krščanstvo je okoli leta 1020 postalo [[državna religija]] Norveške,<ref>{{Cite web|url=https://www.norgeshistorie.no/vikingtid/religion-og-verdensbilder/0813-landet-blir-kristnet.html|title=Landet blir kristnet|first1=Om|last1=Norgeshistorie.no|first2=konservering og historie (IAKH) ved UiO|last2=Institutt for arkeologi|website=www.norgeshistorie.no|access-date=27 December 2019|archive-date=27 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191227163305/https://www.norgeshistorie.no/vikingtid/religion-og-verdensbilder/0813-landet-blir-kristnet.html|url-status=live}}</ref> kot samostojna cerkev, tesno povezana z državo, pa se je uveljavila kot posledica luteranske reformacije na Danskem in Norveškem, ki je v letih 1536–1537 pretrgala vezi s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. Norveški monarh je bil med letoma 1537 in 2012 formalni vodja cerkve. V preteklosti je bila cerkev eden od glavnih inštrumentov državne oblasti in pomemben del državne uprave. Lokalna uprava je temeljila na cerkvenih župnijah, pri čemer je župnik imel pomembne uradne pristojnosti. == Glej tudi == {{Portal|Christianity|Norway}} ; * [[Danska cerkev]] * [[Ferska cerkev]] * [[Islandska cerkev]] * [[Švedska cerkev]] * [[Finska evangeličansko-luteranska cerkev]] == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Church of Norway}} * {{official website|http://www.kirken.no/english/}} * [https://kirken.no/ Uradno spletno mesto v norveščini] * [http://www.kirkesok.no/ Churches in Norway, locator] {{in lang|no}} * [https://books.google.com/books?id=H3NBAAAAYAAJ&dq=%22The+Catholic+Church+in+Norway+was+a+direct%22&pg=PA342 Norway, the Lutheran Church of] (Lutheran Cyclopedia) {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Church Of Norway}} [[Kategorija:Norveška cerkev| ]] [[Kategorija:Državne cerkve]] [[Kategorija:Reformacija]] [[Kategorija:Protestantizem]] 7xbr4gg108psczc5z8p4jf6dxwatb90 6743785 6743783 2026-08-28T10:21:15Z Erardo Galbi 166658 6743785 wikitext text/x-wiki {{short description|Evangeličansko-luteranska denominacija na Norveškem}} {{Infopolje Krščanska denominacija | icon = Den norske kirkes våpen.svg | icon_width = 75px | name = Norveška cerkev | native_name = Den norske kirke | image = | imagewidth = | caption = | leader_title = Predsednik (''preses'') | leader_name = [[Olav Fykse Tveit]] iz [[Nidaros]]a | main_classification = [[krščanstvo]] | orientation = [[luteranstvo]]{{efn|group=nb|The Church of Norway is a broad church encompassing a range of liturgical and theological expressions, including High Church, Low Church, Liberal, and Folk Church traditions.}} | scripture = protestantsko Sveto pismo | theology = luteranska teologija{{efn|With various theological and doctrinal identities, including High Church, Liberal, and Folk Church traditions.}} | polity = [[škofovstvo]] | founded_date = {{plainlist| * 934 (Uvedba krščanstva) * 1537 (Luteranska reformacija)}} | separated_from = [[Rimskokatoliška cerkev]] | separations = [[Nordijska katoliška cerkev]] (1999)<br />[[Evangeličansko-luteranska škofija Norveške]] (2013) | associations = {{plainlist| * [[Luteranska svetovna zveza]] * [[Svetovni svet cerkva]] * [[Konferenca evropskih cerkva]] * [[Skupnost protestantskih cerkva v Evropi]] * [[Skupnost iz Porvooja]]}} | area = [[Norveška]] | members = 3.427.657 (2025)<ref name="SSB">{{cite web |url= https://www.ssb.no/kultur-og-fritid/religion-og-livssyn/statistikk/den-norske-kirke |title= Den norske kirke |author= <!--Not stated--> |date= 16 March 2026 |publisher= Statistics Norway |access-date= 18 May 2026 }}</ref> | website = {{Official URL}} }} '''Norveška cerkev''' ({{langx|nb|Den norske kirke}}, {{langx|nn|Den norske kyrkja}}, {{langx|se|Norgga girku}}, {{langx|sma|Nöörjen gærhkoe}}) je [[Luteranstvo|evangeličansko-luteranska]] denominacija [[Protestantizem|protestantskega krščanstva]] in največja krščanska cerkev na [[Norveška|Norveškem]].<ref name="religionnews.com">{{cite news|url=http://religionnews.com/2017/01/05/norway-and-its-national-church-part-ways/|title=Norway and its national church part ways|newspaper=Religion News Service|date=5 January 2017|access-date=6 January 2017|archive-date=1 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190401081739/https://religionnews.com/2017/01/05/norway-and-its-national-church-part-ways/|url-status=live}}</ref> Krščanstvo je okoli leta 1020 postalo [[državna religija]] Norveške,<ref>{{Cite web|url=https://www.norgeshistorie.no/vikingtid/religion-og-verdensbilder/0813-landet-blir-kristnet.html|title=Landet blir kristnet|first1=Om|last1=Norgeshistorie.no|first2=konservering og historie (IAKH) ved UiO|last2=Institutt for arkeologi|website=www.norgeshistorie.no|access-date=27 December 2019|archive-date=27 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191227163305/https://www.norgeshistorie.no/vikingtid/religion-og-verdensbilder/0813-landet-blir-kristnet.html|url-status=live}}</ref> kot samostojna cerkev, tesno povezana z državo, pa se je uveljavila kot posledica luteranske reformacije na Danskem in Norveškem, ki je v letih 1536–1537 pretrgala vezi s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. Norveški monarh je bil med letoma 1537 in 2012 formalni vodja cerkve. V preteklosti je bila cerkev eden od glavnih inštrumentov državne oblasti in pomemben del državne uprave. Lokalna uprava je temeljila na cerkvenih župnijah, pri čemer je župnik imel pomembne uradne pristojnosti. == Glej tudi == {{Portal|Christianity|Norway}} ; * [[Danska cerkev]] * [[Ferska cerkev]] * [[Islandska cerkev]] * [[Švedska cerkev]] * [[Finska evangeličansko-luteranska cerkev]] == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Church of Norway}} * {{official website|http://www.kirken.no/english/}} * [https://kirken.no/ Uradno spletno mesto v norveščini] * [http://www.kirkesok.no/ Churches in Norway, locator] {{in lang|no}} * [https://books.google.com/books?id=H3NBAAAAYAAJ&dq=%22The+Catholic+Church+in+Norway+was+a+direct%22&pg=PA342 Norway, the Lutheran Church of] (Lutheran Cyclopedia) {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Church Of Norway}} [[Kategorija:Norveška cerkev| ]] [[Kategorija:Državne cerkve]] [[Kategorija:Reformacija]] [[Kategorija:Protestantizem]] i3m1fbwr06o8m9v39m0gkgwdrnxxhy0 6743802 6743785 2026-08-28T10:54:12Z Yerpo 8417 −[[Kategorija:Protestantizem]]; ±[[Kategorija:Reformacija]]→[[Kategorija:Evangeličanska cerkev]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6743802 wikitext text/x-wiki {{short description|Evangeličansko-luteranska denominacija na Norveškem}} {{Infopolje Krščanska denominacija | icon = Den norske kirkes våpen.svg | icon_width = 75px | name = Norveška cerkev | native_name = Den norske kirke | image = | imagewidth = | caption = | leader_title = Predsednik (''preses'') | leader_name = [[Olav Fykse Tveit]] iz [[Nidaros]]a | main_classification = [[krščanstvo]] | orientation = [[luteranstvo]]{{efn|group=nb|The Church of Norway is a broad church encompassing a range of liturgical and theological expressions, including High Church, Low Church, Liberal, and Folk Church traditions.}} | scripture = protestantsko Sveto pismo | theology = luteranska teologija{{efn|With various theological and doctrinal identities, including High Church, Liberal, and Folk Church traditions.}} | polity = [[škofovstvo]] | founded_date = {{plainlist| * 934 (Uvedba krščanstva) * 1537 (Luteranska reformacija)}} | separated_from = [[Rimskokatoliška cerkev]] | separations = [[Nordijska katoliška cerkev]] (1999)<br />[[Evangeličansko-luteranska škofija Norveške]] (2013) | associations = {{plainlist| * [[Luteranska svetovna zveza]] * [[Svetovni svet cerkva]] * [[Konferenca evropskih cerkva]] * [[Skupnost protestantskih cerkva v Evropi]] * [[Skupnost iz Porvooja]]}} | area = [[Norveška]] | members = 3.427.657 (2025)<ref name="SSB">{{cite web |url= https://www.ssb.no/kultur-og-fritid/religion-og-livssyn/statistikk/den-norske-kirke |title= Den norske kirke |author= <!--Not stated--> |date= 16 March 2026 |publisher= Statistics Norway |access-date= 18 May 2026 }}</ref> | website = {{Official URL}} }} '''Norveška cerkev''' ({{langx|nb|Den norske kirke}}, {{langx|nn|Den norske kyrkja}}, {{langx|se|Norgga girku}}, {{langx|sma|Nöörjen gærhkoe}}) je [[Luteranstvo|evangeličansko-luteranska]] denominacija [[Protestantizem|protestantskega krščanstva]] in največja krščanska cerkev na [[Norveška|Norveškem]].<ref name="religionnews.com">{{cite news|url=http://religionnews.com/2017/01/05/norway-and-its-national-church-part-ways/|title=Norway and its national church part ways|newspaper=Religion News Service|date=5 January 2017|access-date=6 January 2017|archive-date=1 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190401081739/https://religionnews.com/2017/01/05/norway-and-its-national-church-part-ways/|url-status=live}}</ref> Krščanstvo je okoli leta 1020 postalo [[državna religija]] Norveške,<ref>{{Cite web|url=https://www.norgeshistorie.no/vikingtid/religion-og-verdensbilder/0813-landet-blir-kristnet.html|title=Landet blir kristnet|first1=Om|last1=Norgeshistorie.no|first2=konservering og historie (IAKH) ved UiO|last2=Institutt for arkeologi|website=www.norgeshistorie.no|access-date=27 December 2019|archive-date=27 December 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191227163305/https://www.norgeshistorie.no/vikingtid/religion-og-verdensbilder/0813-landet-blir-kristnet.html|url-status=live}}</ref> kot samostojna cerkev, tesno povezana z državo, pa se je uveljavila kot posledica luteranske reformacije na Danskem in Norveškem, ki je v letih 1536–1537 pretrgala vezi s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. Norveški monarh je bil med letoma 1537 in 2012 formalni vodja cerkve. V preteklosti je bila cerkev eden od glavnih inštrumentov državne oblasti in pomemben del državne uprave. Lokalna uprava je temeljila na cerkvenih župnijah, pri čemer je župnik imel pomembne uradne pristojnosti. == Glej tudi == {{Portal|Christianity|Norway}} ; * [[Danska cerkev]] * [[Ferska cerkev]] * [[Islandska cerkev]] * [[Švedska cerkev]] * [[Finska evangeličansko-luteranska cerkev]] == Opombe == {{Notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Church of Norway}} * {{official website|http://www.kirken.no/english/}} * [https://kirken.no/ Uradno spletno mesto v norveščini] * [http://www.kirkesok.no/ Churches in Norway, locator] {{in lang|no}} * [https://books.google.com/books?id=H3NBAAAAYAAJ&dq=%22The+Catholic+Church+in+Norway+was+a+direct%22&pg=PA342 Norway, the Lutheran Church of] (Lutheran Cyclopedia) {{Authority control}} {{DEFAULTSORT:Church Of Norway}} [[Kategorija:Norveška cerkev| ]] [[Kategorija:Državne cerkve]] [[Kategorija:Evangeličanska cerkev]] aijc7goxecd0h8t1ydq6cy4j00ptvfy Agusan (reka) 0 607922 6743779 2026-08-28T10:12:29Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6743779 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Reka Agusan | native_name = | native_name_lang = | other_name = Rio Grande de Agusan | etymology = <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Aerial view of Butuan city, April 2019.jpg | image_size = 250px | image_caption = Reka Agusan pri mestu Butuan | map = Agusan river watershed.png | map_size = | map_caption = Reka Agusan [[porečje]] | pushpin_map = Mindanao mainland#Philippines | pushpin_map_size = | pushpin_caption = Reka Agusanr (ustje) <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Filipini]] | subdivision_type2 = Regija | subdivision_name2 = {{hlist|Caraga|Davao}} | subdivision_type3 = Provinca | subdivision_name3 = Agusan del Sur | subdivision_type4 = mesta/občine | subdivision_name4 = {{hlist|Butuan|Bayugan}} | subdivision_type5 = | subdivision_name5 = <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 349 km<ref name="worldatlas"/> | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location = | discharge1_min = | discharge1_avg = 940 m³/s | discharge1_max = 4600 m³/s <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = Mount Tagubud, Pantukan, Davao de Oro | source1_location = Davao del Norte | source1_coordinates = {{coord|7.443|126.221|format=dms|dim:15000_region:PH_type:river|display=inline}} | source1_elevation = 1022 m | mouth = zaliv Butuan | mouth_location = Butuan | mouth_coordinates = {{coord|9|01|00|N|125|30|40|E|dim:15000_region:PH_type:river|display=inline,title}} | mouth_elevation = 0 m | progression = | river_system = | basin_size = 11.937 km<sup>2</sup><ref name=DENR>{{cite web |author1=Vicente B. Tuddao Jr. |title=Water Quality Management in the Context of Basin Management: Water Quality, River Basin Management and Governance Dynamics in the Philippines |url=http://www.wepa-db.net/pdf/1203forum/08.pdf |website=www.wepa-db.net |publisher=Department of Environment and Natural Resources |accessdate=April 10, 2017 |date=September 21, 2011 |archive-date=August 29, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160829035314/http://wepa-db.net/pdf/1203forum/08.pdf |url-status=dead }}</ref> | tributaries_left = {{hlist|Umayam|Bansa |Ojot|Manat|Bugabos}} | tributaries_right = {{hlist|Wawa|Andanan|Gibong|Choco|Ulip}} | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Reka Agusan'' je tretja najdaljša reka na [[Filipini]]h, in teče na severovzhodnem delu otoka [[Mindanao]] ter odmaka večino regije Caraga ter nekatere dele Davao de Oro. Je tretja največja reka v državi (za reko Cagayan in Rio Grande de Mindanao) s skupno površino porečja 11.937 kvadratnih kilometrov<ref name=DENR/> in ocenjeno dolžino 349 kilometrov od izvira.<ref name="worldatlas">{{cite web|author1=Kenneth Kimutai too |title=Longest Rivers In The Philippines |url=https://www.worldatlas.com/articles/longest-rivers-in-the-philippines.html |website=worldatlas.com |publisher=WorldAtlas |accessdate=September 9, 2019 |language=en |date=July 24, 2018}}</ref><ref name="eearth">{{cite web |url=http://www.eoearth.org/article/Water_profile_of_Philippines#River_Basins_and_Water_Resources |title=Water profile of Philippines |last=Kundel |first=Jim|date=June 7, 2007|publisher=Encyclopedia of Earth|accessdate=September 30, 2008| archiveurl= https://web.archive.org/web/20080921155605/http://www.eoearth.org/article/Water_profile_of_Philippines| archivedate= September 21, 2008 | url-status= live}}</ref><ref name="adb">{{cite web|title=Technical Assistance To The Republic of the Philippines For A Master Plan For the Agusan River Basin |publisher=Asian Development Bank |date=December 2004 |url=http://www.adb.org/Documents/TARs/PHI/tar-phi-36540.pdf |format=PDF |accessdate=August 9, 2008 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070713184424/http://adb.org/Documents/TARs/PHI/tar-phi-36540.pdf |archivedate=July 13, 2007}}</ref> == Geografija == Izvir reke je v gorovju Davao de Oro, blizu meje z Davao Oriental in vzhodno od Taguma. Teče skozi široko dolino reke Agusan, ki meri 177 kilometrov od juga proti severu in se širi od 32 do 48 kilometrov.<ref>Plains of Mindanao</ref> Na koncu se izliva v zaliv Butuan pri ustju v Butuanu. Ena od pomembnih značilnosti porečja reke Agusan je prisotnost močvirja Agusan, ki pokriva skupno površino 19.197 hektarjev. Močvirje služi kot zadrževalni bazen za reko Agusan, s čimer zmanjšuje visok pretok vode, ki povzroča poplave v spodnjem toku reke. Poleg tega močvirje skriva edinstvene in neokrnjene habitate, kot sta gozd saga in šotnih močvirij, ter je dom ogrožene in endemične flore in favne. Posledično ga je takratni predsednik Fidel V. Ramos leta 1996 razglasil za rezervat za prostoživeče živali.<ref name="adb"/> == Porečje == Porečje reke Agusan je glede na topografske značilnosti razdeljeno na tri dele: zgornje porečje reke Agusan, srednje porečje reke Agusan in spodnje porečje reke Agusan. Zgornje porečje reke Agusan je odsek od izvira v gorah Davao de Oro do Santa Josefe, Agusan del Sur do Veruele, Agusan del Sur, srednje porečje reke Agusan je odsek reke od Santa Josefe do Ampara, Agusan del Sur, medtem ko spodnje porečje reke Agusan poteka od Ampara do njenega ustja v Butuanu. == Zgodovina == Izkopavanja na arheološkem najdišču Butuan City so pokazala, da je bila regija ob spodnjem toku reke Agusan pomemben dobavitelj zlata v jugovzhodno Azijo od zgodnjega srednjega veka naprej. Dokumentirano je bilo trgovsko središče, ki je vzdrževalo trgovinske odnose vse do Perzije. Ko so španski kolonisti prispeli na Mindanao, je bila reka Agusan najboljša pot za prodor v zaledje Carage. Španski misijonarji so uporabljali vodno pot na splavih in kanujih, da bi dosegli naselja ob njenih bregovih. Med filipinsko-ameriško vojno so filipinski revolucionarji v prehod blizu otokov Pungtod potopili velike balvane, da bi ameriškim napadalcem preprečili, da bi po reki dosegli mesto Butuan. == Kultura == Vožnja z ladjo po reki vzdolž reke Baranggay razkrije veliko o zgodovini, kulturi, obrti in ljudeh Butuana. V čast sveti Ani, zavetnici Agusana, se vsako zadnjo soboto v juliju praznuje festival Abayan. Med tem festivalom po reki potekajo cvetlične procesije in dirke z ''baroti'' (majhnimi veslaškimi čolni). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} [[Kategorija:Reke na Filipinih]] [[Kategorija:Mindanao]] 6pyfnh79klwsbel1gfjngwltwuz1kq6 6743799 6743779 2026-08-28T10:38:24Z MaksiKavsek 244409 6743799 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Reka Agusan | native_name = | native_name_lang = | other_name = Rio Grande de Agusan | etymology = <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Aerial view of Butuan city, April 2019.jpg | image_size = 250px | image_caption = Reka Agusan pri mestu Butuan | map = Agusan river watershed.png | map_size = | map_caption = Reka Agusan [[porečje]] | pushpin_map = Mindanao mainland#Philippines | pushpin_map_size = | pushpin_caption = Reka Agusanr (ustje) <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Filipini]] | subdivision_type2 = Regija | subdivision_name2 = {{hlist|Caraga|Davao}} | subdivision_type3 = Provinca | subdivision_name3 = Agusan del Sur | subdivision_type4 = mesta/občine | subdivision_name4 = {{hlist|Butuan|Bayugan}} | subdivision_type5 = | subdivision_name5 = <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 349 km<ref name="worldatlas"/> | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location = | discharge1_min = | discharge1_avg = 940 m³/s | discharge1_max = 4600 m³/s <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = Mount Tagubud, Pantukan, Davao de Oro | source1_location = Davao del Norte | source1_coordinates = {{coord|7.443|126.221|format=dms|dim:15000_region:PH_type:river|display=inline}} | source1_elevation = 1022 m | mouth = zaliv Butuan | mouth_location = Butuan | mouth_coordinates = {{coord|9|01|00|N|125|30|40|E|dim:15000_region:PH_type:river|display=inline,title}} | mouth_elevation = 0 m | progression = | river_system = | basin_size = 11.937 km<sup>2</sup><ref name=DENR>{{cite web |author1=Vicente B. Tuddao Jr. |title=Water Quality Management in the Context of Basin Management: Water Quality, River Basin Management and Governance Dynamics in the Philippines |url=http://www.wepa-db.net/pdf/1203forum/08.pdf |website=www.wepa-db.net |publisher=Department of Environment and Natural Resources |accessdate=April 10, 2017 |date=September 21, 2011 |archive-date=August 29, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160829035314/http://wepa-db.net/pdf/1203forum/08.pdf |url-status=dead }}</ref> | tributaries_left = {{hlist|Umayam|Bansa |Ojot|Manat|Bugabos}} | tributaries_right = {{hlist|Wawa|Andanan|Gibong|Choco|Ulip}} | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Reka Agusan''' je tretja najdaljša reka na [[Filipini]]h, in teče na severovzhodnem delu otoka [[Mindanao]] ter odmaka večino regije Caraga ter nekatere dele Davao de Oro. Je tretja največja reka v državi (za reko Cagayan in Rio Grande de Mindanao) s skupno površino porečja 11.937 kvadratnih kilometrov<ref name=DENR/> in ocenjeno dolžino 349 kilometrov od izvira.<ref name="worldatlas">{{cite web|author1=Kenneth Kimutai too |title=Longest Rivers In The Philippines |url=https://www.worldatlas.com/articles/longest-rivers-in-the-philippines.html |website=worldatlas.com |publisher=WorldAtlas |accessdate=September 9, 2019 |language=en |date=July 24, 2018}}</ref><ref name="eearth">{{cite web |url=http://www.eoearth.org/article/Water_profile_of_Philippines#River_Basins_and_Water_Resources |title=Water profile of Philippines |last=Kundel |first=Jim|date=June 7, 2007|publisher=Encyclopedia of Earth|accessdate=September 30, 2008| archiveurl= https://web.archive.org/web/20080921155605/http://www.eoearth.org/article/Water_profile_of_Philippines| archivedate= September 21, 2008 | url-status= live}}</ref><ref name="adb">{{cite web|title=Technical Assistance To The Republic of the Philippines For A Master Plan For the Agusan River Basin |publisher=Asian Development Bank |date=December 2004 |url=http://www.adb.org/Documents/TARs/PHI/tar-phi-36540.pdf |format=PDF |accessdate=August 9, 2008 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070713184424/http://adb.org/Documents/TARs/PHI/tar-phi-36540.pdf |archivedate=July 13, 2007}}</ref> == Geografija == Izvir reke je v gorovju Davao de Oro, blizu meje z Davao Oriental in vzhodno od Taguma. Teče skozi široko dolino reke Agusan, ki meri 177 kilometrov od juga proti severu in se širi od 32 do 48 kilometrov.<ref>Plains of Mindanao</ref> Na koncu se izliva v zaliv Butuan pri ustju v Butuanu. Ena od pomembnih značilnosti porečja reke Agusan je prisotnost močvirja Agusan, ki pokriva skupno površino 19.197 hektarjev. Močvirje služi kot zadrževalni bazen za reko Agusan, s čimer zmanjšuje visok pretok vode, ki povzroča poplave v spodnjem toku reke. Poleg tega močvirje skriva edinstvene in neokrnjene habitate, kot sta gozd saga in šotnih močvirij, ter je dom ogrožene in endemične flore in favne. Posledično ga je takratni predsednik Fidel V. Ramos leta 1996 razglasil za rezervat za prostoživeče živali.<ref name="adb"/> == Porečje == Porečje reke Agusan je glede na topografske značilnosti razdeljeno na tri dele: zgornje porečje reke Agusan, srednje porečje reke Agusan in spodnje porečje reke Agusan. Zgornje porečje reke Agusan je odsek od izvira v gorah Davao de Oro do Santa Josefe, Agusan del Sur do Veruele, Agusan del Sur, srednje porečje reke Agusan je odsek reke od Santa Josefe do Ampara, Agusan del Sur, medtem ko spodnje porečje reke Agusan poteka od Ampara do njenega ustja v Butuanu. == Zgodovina == Izkopavanja na arheološkem najdišču Butuan City so pokazala, da je bila regija ob spodnjem toku reke Agusan pomemben dobavitelj zlata v jugovzhodno Azijo od zgodnjega srednjega veka naprej. Dokumentirano je bilo trgovsko središče, ki je vzdrževalo trgovinske odnose vse do Perzije. Ko so španski kolonisti prispeli na Mindanao, je bila reka Agusan najboljša pot za prodor v zaledje Carage. Španski misijonarji so uporabljali vodno pot na splavih in kanujih, da bi dosegli naselja ob njenih bregovih. Med filipinsko-ameriško vojno so filipinski revolucionarji v prehod blizu otokov Pungtod potopili velike balvane, da bi ameriškim napadalcem preprečili, da bi po reki dosegli mesto Butuan. == Kultura == Vožnja z ladjo po reki vzdolž reke Baranggay razkrije veliko o zgodovini, kulturi, obrti in ljudeh Butuana. V čast sveti Ani, zavetnici Agusana, se vsako zadnjo soboto v juliju praznuje festival Abayan. Med tem festivalom po reki potekajo cvetlične procesije in dirke z ''baroti'' (majhnimi veslaškimi čolni). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} [[Kategorija:Reke na Filipinih]] [[Kategorija:Mindanao]] bfqe855nwn4c0g0tn91nqjfsmj1q7aw Rio Grande de Mindanao 0 607923 6743807 2026-08-28T11:21:27Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6743807 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Rio Grande de Mindanao | native_name = | native_name_lang = | other_name = {{ubl|Mindanao|Tamontaka|Cotabato}} | etymology = <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Rio Grande de Mindanao (Cotabato City).jpg | image_size = 250px | image_caption = | map = Mindanao river drainage map.png | map_size = | map_caption = karta porečja | pushpin_map = Mindanao mainland#Philippines | pushpin_map_size = | pushpin_caption = Ustje reke Mindanao <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Filipini]] | subdivision_type2 = Regija | subdivision_name2 = {{ubl|Severni Mindanao|Soccsksargen|avtonomna regija Bangsamoro}} | subdivision_type3 = Provinca | subdivision_name3 = {{hlist|Bukidnon|Maguindanao del Norte|Maguindanao del Sur|Cotabato}} | subdivision_type4 = mesta | subdivision_name4 = {{hlist|Malajbalaj|Valencia|Kidapawan|Koronadal|Cotabato City}} | subdivision_type5 = | subdivision_name5 = <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 125 km<ref name="Rio Grande de Mindanao">{{cite web|url=https://waterwaymap.org/river/Rio%20Grande%20de%20Mindanao%20000308433499|title=Rio Grande de Mindanao|website=waterwaymap.org}}</ref>{{refn|name=length|group=n|Skupna dolžina rečnega sistema Rio Grande de Mindanao–Pulangi: 373 km<ref name="worldatlas"/> ali 397 km<ref name="Rio Grande de Mindanao"/>}} | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location = blizu ustja | discharge1_avg = 852 m<sup>3</sup>/s<ref name="Fragmentation and Flow Regulation of the World's Large River System">{{cite journal|url=https://www.researchgate.net/publication/7904921|title=Fragmentation and Flow Regulation of the World's Large River System|last1=Christer|first1=Nilsson|last2=Catherine|first2=Reidy Liermann|last3=Dynesius|first3=Mats|last4=Revenga| first4=Carmen| journal=Science| doi=10.1126/science.1107887| date=2005| volume=308|issue=5720|pages=405–408|pmid=15831757|bibcode=2005Sci...308..405N|s2cid=34820022}}</ref> <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = Sotočje rek Kabacan in Pulangi | source1_location = Kabacan, Cotabato | source1_coordinates = {{coord|7|08|34|N|124|48|10|E|dim:15000_region:PH_type:river|display=inline}} | source1_elevation = | mouth = zaliv Illana | mouth_location = Cotabato City | mouth_coordinates = {{coord|7|15|20|N|124|12|0|E|dim:15000_region:PH_type:river|display=inline,title}} | mouth_elevation = 0 m | progression = | river_system = Rio Grande de Mindanao | basin_size = 23.169 km<sup>2</sup><ref name=DENR>{{cite web |author1=Vicente B. Tuddao Jr. |title=Water Quality Management in the Context of Basin Management: Water Quality, River Basin Management and Governance Dynamics in the Philippines |url=http://www.wepa-db.net/pdf/1203forum/08.pdf |website=www.wepa-db.net |publisher=Department of Environment and Natural Resources |access-date=April 5, 2017 |date=September 21, 2011 |archive-date=August 29, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160829035314/http://wepa-db.net/pdf/1203forum/08.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="Water Action Hub – Philippines">{{cite web|url=https://wateractionhub.org/geos/country/174/d/philippines|title=Water Action Hub – Philippines|website=wateractionhub.org}}</ref> | tributaries_left = Kabacan, Allah, Kabulnan | tributaries_right = Pulangi, Mal-Mar, Silik, Libungan, Simuay | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Rio Grande de Mindanao''', znana tudi kot '''reka Mindanao''', je drugi največji rečni sistem na [[Filipini]]h. Teče na južnem otoku [[Mindanao]] s skupno površino drenažnega območja 23.169 kvadratnih kilometrov,<ref name=DENR/><ref name="Water Action Hub – Philippines"/> odmaka pa večino osrednjega in vzhodnega dela otoka. Nastane ob sotočju rek Kabacan in Pulangi, skupna dolžina pa je približno 373 kilometrov do izvira na čelu reke Pulangi.<ref name="worldatlas">{{cite web |author1=Kenneth Kimutai too |title=Longest Rivers In The Philippines |url=https://www.worldatlas.com/articles/longest-rivers-in-the-philippines.html |website=worldatlas.com |publisher=WorldAtlas |access-date=September 6, 2019 |language=en |date=July 24, 2018}}</ref><ref>''Principal River Basins of the Philippines'', published by the National Water Resources Board, October 1976 (p. 12)</ref> Je pomembna prometna arterija, ki se uporablja predvsem za prevoz kmetijskih pridelkov in prej lesa. Njeni izviri so v gorovju Kitanglad v Impasugongu, Bukidnon, južno od Gingooga v Misamis Oriental, kjer se imenuje reka Pulangi. Ko se združi z reko Kabacan, postane reka Mindanao. Izvira iz gora in tvori središče široke, rodovitne ravnine v južno-osrednjem delu otoka. Pred izlivom v zaliv Illana se razdeli na dva vzporedna dela, ki ju ločuje 180 metrov visok hrib. Med središči ob reki so Cotabato City, Datu Piang in Midsayap. == Potek == [[Image:Mindanao river delta.jpg|left|thumb|Zemljevid delte reke Mindanao iz leta 1917]] Rio Grande de Mindanao izvira v osrednjem višavju Mindanao blizu severne obale otoka, natančneje na severovzhodnem delu province Bukidnon, kjer je znana kot reka Pulangi. Nato teče proti jugu čez planoto Bukidnon, kjer jo napajajo njeni pritoki, nato pa se izliva na ravnine Cotabato, kjer odlaga rodovitno gorsko prst, ko se širi in loči proti zahodu skozi porečje reke Cotabato. Končno se izliva v zaliv Illana pri ustju pri mestu Cotabato. Ko se reka Mindanao sreča z zalivom Illana, se pri mestu Cotabato razcepi v dva rokava, Cotabato na severu in Tamontaka na jugu. == Pritoki == Seznam pritokov reke Rio Grande de Mindanao po dolžini. *Reka Pulangi 374 km *Reka Kabulnan 175 km *Reka Allah 130 km *Reka Buluan 109 km *Reka Simuay 81 km *Reka Libungan 80 km *Reka M'lang 62 km == Vodne hijacinte == Reka je bila pred kratkim zamašena z vodnimi hijacinti, zaradi česar je po več dneh močnega deževja poplavila. Poplavne vode so potopile vsaj 37 vasi samo v mestu Cotabato in razselile približno 6000 družin. Predsednik Benigno Aquino III je odredil javnim delom in vojaškemu osebju, naj očistijo reko do 20 ha.<ref name="hyacinths">{{cite web|url=http://newsinfo.inquirer.net/17217/aquino-leads-%E2%80%98war-vs-water-hyacinths%E2%80%99|title=Aquino leads 'war vs water hyacinths'|date=June 23, 2011|newspaper=Philippine Daily Inquirer|access-date=June 22, 2011}}</ref> == Gospodarstvo == Med deževnim obdobjem so poplave vzdolž njenega toka pogoste, zaradi česar so zemljišča ob njenih bregovih rodovitna in produktivna. Kmetijstvo na splošno, zlasti gojenje riža, ima koristi od njenega pozitivnega vpliva. Poleg tega je pomemben dejavnik za ribogojstvo in ribolov. Pomembna je tudi njena funkcija kot vodne poti. Reka je ena najpomembnejših prometnih poti za blago v in iz mesta Cotabato. V zadnjem času je postala vse bolj privlačna tudi za turiste. Izleti z ladjo, vodni športi in dirke z ladjami so namenjeni povečanju privlačnosti osrednjih provinc Mindanao. == Zanimivosti == Močvirja reke Ligawasan so habitat za zdaj redkega [[filipinski krokodil|filipinskega krokodila]] (''Crocodylus mindorensis''). Reka je tudi kulturno pomembna, saj je prizorišče dogodkov, kot sta festival Shariff Kabunsuan v mestu Cotabato in festival Hariraya Puasa v Penafrancii. == Opombe == {{sklici|group=n}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [https://www.britannica.com/place/Mindanao-River Članek o reki Mindanao v Britannici] [[Kategorija:Reke na Filipinih]] [[Kategorija:Mindanao]] ipquw9mj8qj8ndqv5t2e7y9wxuop5a6 Haakon (kralj Norveške) 0 607924 6743810 2026-08-28T11:25:42Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Haakon (kralj Norveške)]] na [[Haakon VIII. Norveški]] prek preusmeritve: https://www.nrk.no/norge/den-nye-kongen-kjem-til-slottet-1.18005104 6743810 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Haakon VIII. Norveški]] nut0kfq8d2nwq2od1c5xx8wneyhpca4 Pogovor:Haakon (kralj Norveške) 1 607925 6743812 2026-08-28T11:25:42Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Pogovor:Haakon (kralj Norveške)]] na [[Pogovor:Haakon VIII. Norveški]]: https://www.nrk.no/norge/den-nye-kongen-kjem-til-slottet-1.18005104 6743812 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Haakon VIII. Norveški]] lkrn037pg62o8sz8bxu4p9f49lqw5g2 Filipinski krokodil 0 607926 6743818 2026-08-28T11:56:10Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6743818 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Philippine crocodile |fossil_range = [[Late Pleistocene]]–[[Holocene|Present]], {{fossil_range|0.1|0|ref=<ref name="Rio2021">{{cite journal |last1=Rio |first1=J. P. |last2=Mannion |first2=P. D. |date=2021 |title=Phylogenetic analysis of a new morphological dataset elucidates the evolutionary history of Crocodylia and resolves the long-standing gharial problem |journal=PeerJ |volume=9 |article-number=e12094 |pmid=34567843 | doi=10.7717/peerj.12094 |pmc=8428266 |bibcode=2021PeerJ...912094R |doi-access=free}}</ref>}} | image = Crocodylus mindorensis by Gregg Yan 01.jpg | image_caption = An adult basking on the island of [[Palawan]], Philippines | status = CR | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name=iucn>{{cite iucn |title=''Crocodylus mindorensis'' |author=Van Weerd, M. |author-link= |author2=C. Pomaro, C. |author3=De Leon, J. |author4=Antolin, R. |author5=Mercado, V. |date=2016 |article-number=e.T5672A3048281 |doi=10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T5672A3048281.en |access-date=19 November 2021}}</ref> | status2 = CITES_A1 | status2_system = CITES | status2_ref = <ref>{{Cite web|title=Appendices {{!}} CITES|url=https://cites.org/eng/app/appendices.php|access-date=2022-01-14|website=cites.org}}</ref> | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Reptilia]] (plazilci) | infraclassis = [[Archosauromorpha]] | familia = [[Crocodylidae]] | ordo = [[Crocodilia]] (krokodili) | genus = ''Crocodylus'' | species = '''''C. mindorensis''''' | binomial = '''''Crocodylus mindorensis''''' | binomial_authority = [[Karl Patterson Schmidt|Schmidt]], 1935 | range_map = distribution crocodylus mindorensis.PNG | range_map_caption = Območje filipinskega krokodila v modri barvi }} '''Filipinski krokodil''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Crocodylus mindorensis'''''), znan tudi kot '''mindorski krokodil''', '''filipinski sladkovodni krokodil''', '''bukarot'''<ref name="OliverosTelanVanWeerd2006">[http://www.iucncsg.org/365_docs/attachments/protarea/Dalu-11c95805.pdf "Crocodile Surveys - iucncsg.org"]</ref> v Ilocanu in bolj splošno kot '''buvaja''' v večini filipinskih nižinskih kultur, je endemičen na [[Filipini]]h.<ref>[http://www.txtmania.com/trivia/only.php "Only in the Philippines - Endemic Animals in the Philippines"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170806161457/http://www.txtmania.com/trivia/only.php |date=2017-08-06 }}. TxtMania.com. Retrieved on 2007-10-22.</ref><ref>Ross, Charles A. [http://www.philippinecrocodile.com.ph/crocodile_status_in_ligawasan_marsh.html "Crocodile Status in Ligawasan Marsh"]. Philippine Crocodile. Retrieved on 2012-07-12.</ref> Od leta 2008 je uvrščen med kritično ogrožene vrste zaradi izkoriščanja in netrajnostnih metod ribolova,<ref>[http://www.crocodilian.com/cnhc/csp_cmin.htm "Crocodilian Species - Philippine Crocodile (Crocdylus mindorensis)"]. Crocodilian Species List. Retrieved on 2007-10-22.</ref> kot je ribolov z dinamitom.<ref>[http://www.bp.com/liveassets/bp_internet/globalbp/STAGING/global_assets/downloads/B/BPM_05one_Philipines_text.pdf "Wildlife Conservation in the Philippines"]. BP.com. Retrieved on 2007-10-22.</ref> Metode ohranjanja izvajajo nizozemsko-filipinski sklad Mabuwaya,<ref name="cepf">[http://www.cepf.net/xp/cepf/news/in_focus/2007/january_feature.xml "Philippine Crocodile Comeback"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071110171626/http://www.cepf.net/xp/cepf/news/in_focus/2007/january_feature.xml |date=2007-11-10 }}. cepf.net. Retrieved on 2007-10-22.</ref> Društvo za ohranjanje krokodilov in Zoološki inštitut HerpaWorld na otoku Mindoro. Ubijanje krokodila v državi je strogo prepovedano in se kaznuje z zakonom. == Taksonomija == Do leta 1989 je veljal za podvrsto novogvinejskega krokodila (''Crocodylus novaeguineae'').<ref name="Weerd">{{cite web |author=Van Weerd, M. |title=Philippine Crocodile (''Crocodylus mindorensis'') |url=http://www.iucncsg.org/content_images/attachments/species_descriptions/Philippine%20Crocodile.pdf|work=Crocodile Specialist Group}}</ref> Zdaj sta prepoznana kot tesno sorodna, a ločeni vrsti.<ref>{{cite web |last =Britton |first =A. |title=New Guinea Crocodile |work=Crocodilians: Natural History & Conservation |date =January 2009|publisher=Florida Museum of Natural History |url=http://crocodilian.com/cnhc/csp_cnov.htm |access-date=September 26, 2025}}</ref> == Evolucija == Rod ''Crocodylus'' verjetno izvira iz Afrike in se je razširil proti jugovzhodni Aziji in Amerikam,<ref name="Hekkala2021"/> čeprav se upošteva tudi avstralsko/azijski izvor.<ref name="Oaks2011">{{cite journal |author=Oaks, J. R. |year=2011 |title=A time-calibrated species tree of Crocodylia reveals a recent radiation of the true crocodiles |journal=Evolution |volume=65 |issue=11 |pages=3285–3297 |doi=10.1111/j.1558-5646.2011.01373.x |pmid=22023592 |bibcode=2011Evolu..65.3285O |s2cid=7254442 |doi-access=free}}</ref> Filogenetski dokazi podpirajo odstopanje ''Crocodylusa'' od njegovega najbližjega nedavnega sorodnika, izumrlega ''voaya'' z Madagaskarja, pred približno 25 milijoni let, blizu meje [[oligocen]]a in [[miocen]]a.<ref name="Hekkala2021">{{cite journal|last1=Hekkala |first1=E. |last2=Gatesy |first2=J. |last3=Narechania |first3=A. |last4=Meredith |first4=R. |last5=Russello |first5=M. |last6=Aardema |first6=M. L. |last7=Jensen |first7=E. |last8=Montanari |first8=S. |last9=Brochu |first9=C. |last10=Norell |first10=M. |last11=Amato |first11=G. |date=2021 |title=Paleogenomics illuminates the evolutionary history of the extinct Holocene "horned" crocodile of Madagascar, ''Voay robustus'' |journal=Communications Biology |volume=4 |issue=1 |page=505 |doi=10.1038/s42003-021-02017-0|pmid=33907305 |pmc=8079395 |doi-access=free}}</ref> == Filogeneza == Spodaj je kladogram, ki temelji na študiji datiranja konic iz leta 2018, ki sta jo hkrati izvedla Lee in Yates, z uporabo morfoloških, molekularnih (sekvenciranje DNK) in stratigrafskih (starost fosilov) podatkov,<ref name="LeeYates2018">{{cite journal | author=Lee, M. S. Y. |author2=Yates, A. M. |date=2018 |title=Tip-dating and homoplasy: reconciling the shallow molecular divergences of modern gharials with their long fossil |journal=Proceedings of the Royal Society B |volume=285 |issue=1881 |doi=10.1098/rspb.2018.1071 |pmid=30051855 |pmc=6030529 |doi-access=free}}</ref> kot je bil revidiran v paleogenomski študiji Hekkala in sodelavcev iz leta 2021 z uporabo DNK, ekstrahirane iz izumrlega voaya.<ref name=Hekkala2021/> Hallova namestitev krokodila na Novi Gvineji, predlagana v študiji Sales-Oliveira in sodelavcev iz leta 2023.<ref name="Sales-Oliveira2023">{{cite journal |author=Sales-Oliveira, V. |author2=Altmanová, M. |author3=Gvoždík, V. |author4=Kretschmer, R. |author5=Ezaz, T. |author6= Liehr, T. |author7=Padutsch, N. |author8=Badjedjea G. |author9=Utsunomia, R. |author10=Tanomtong, A. |author11=Ciof, M. |title=Cross‑species chromosome painting and repetitive DNA mapping illuminate the karyotype evolution in true crocodiles (Crocodylidae) |journal=Chromosoma |volume=132 |year=2023 |issue=4 |pages=289–303 |doi=10.1007/s00412-023-00806-6 |pmid=37493806 }}</ref> {{clade |style=font-size:90%;line-height:85% |label1=''[[Crocodylus]]'' |1={{clade |grouplabel1=Indo-Pacific |bar1=black |1={{clade |1={{clade |1={{clade|1={{clade|1={{clade|1=''Crocodylus johnstoni'' [[Freshwater crocodile]] }} }} }} |2={{clade |1={{clade |1={{clade|1=''Crocodylus novaeguineae'' [[New Guinea crocodile]] }} |2={{clade|1=''Crocodylus halli'' [[Crocodylus halli|Hall's New Guinea crocodile]] }} }} |2={{clade|1={{clade|1=''Crocodylus mindorensis'' [[Philippine crocodile]] }} }} }} }} |2={{clade |1={{clade|1={{clade|1={{clade|1=''Crocodylus porosus'' [[Saltwater crocodile]]}} }} }} |2={{clade |1={{clade|1={{clade|1=''Crocodylus siamensis'' [[Siamese crocodile]] }} }} |2={{clade|1={{clade|1=''Crocodylus palustris'' [[Mugger crocodile]] }} }} }} }} }} |2={{clade |grouplabel1={{clade labels |label1=Africa |top1=80%}} |bar1=black |1={{clade|1={{clade|1={{clade|1={{clade|1=''Crocodylus suchus'' [[West African crocodile]] }} }} }} }} |2={{clade |bar1=black |1={{clade|1={{clade|1={{clade|1=''Crocodylus niloticus'' [[Nile crocodile]] }} }} }} |2={{clade |grouplabel1={{clade labels |label1=Latin America|top1=180%}} |bar1=black |1={{clade|1={{clade|1=''Crocodylus rhombifer'' [[Cuban crocodile]] }} }} |bar2=black |2={{clade |1={{clade |1=''Crocodylus intermedius'' [[Orinoco crocodile]] |2=''Crocodylus acutus'' [[American crocodile]] }} |2={{clade|1=''Crocodylus moreletii'' [[Morelet's crocodile]] }} }} }} }} }} }} }} == Značilnosti == Filipinski krokodil je krokodilski [[endemit]] Filipinov. Je relativno majhen sladkovodni krokodil. Ima relativno širok gobec in debele koščene plošče na hrbtu (močen hrbtni oklep). Gre za dokaj majhno vrsto, ki doseže paritveno zrelost pri 1,5 m in tehta 15 kg pri obeh spolih. Ugotovljeno je bilo, da ima 69-kilogramski posameznik silo ugriza 2736 N.<ref>{{cite journal |author=Erickson, G. M. |author2=Gignac, P. M. |author3=Steppan, S. J. |author4=Lappin, A. K. |author5=Vliet, K. A. |author6=Brueggen, J. A. |author7=Inouye, B. D. |author8=Kledzik, D. |author9=Webb, G. J. W. |name-list-style=amp |year=2012 |title=Insights into the ecology and evolutionary success of crocodilians revealed through bite-force and tooth-pressure experimentation |journal=PLOS ONE |volume=7 |issue=3 |article-number=e31781 |doi=10.1371/journal.pone.0031781 |bibcode=2012PLoSO...731781E |pmid=22431965 |pmc=3303775|doi-access=free}}</ref> Odrasli le redko presežejo 2,7 m in tehtajo 90 kg, le največji samci pa dosežejo rekordno največjo velikost do 3,5 m, pri izjemnih posameznikih pa morda dosežejo največjo težo 210 kg.<ref name="Binan, Cruz and Mendoza">Michael Vincent F. Cruz, Alfonso G. Biñan, Jr. and Pedro G. Mendoza"].[https://www.iucncsg.org/365_docs/attachments/protarea/Page-843dd0aa.pdf]. [https://www.iucncsg.org/365_docs/attachments/protarea/Page-843dd0aa.pdf] IUCNSSC Crocodile Specialist Group.</ref> Samice so nekoliko manjše od samcev. Filipinski krokodili so zlato rjave barve, ki se z odraščanjem potemni. == Razširjenost in habitat == Filipinski krokodil je bil iztrebljen v Samarju, Jolu, Negrosu, Masbateju in Busuangi. Populacije še vedno obstajajo v [[Naravni park severne Sierre Madre|naravnem parku severne Sierre Madre]] znotraj deževnega gozda [[Luzon]], San Marianu, Isabeli, na otoku Dalupiri na otokih Babujan, v Abri na Luzonu in v močvirju Ligavasan, v jezeru Sebu v južnem Cotabatu, v reki Pulangi v Bukidnonu, v močvirju Paghungavan na otoku Siargao in morda v zavetišču za divje živali močvirje Agusan na [[Mindanao|Mindanau]].<ref name="Weerd"/><ref>{{cite web |url=http://www.iucncsg.org/365_docs/attachments/protarea/Page-843dd0aa.pdf |title=Info |publisher=www.iucncsg.org |access-date=2020-01-02 |archive-date=2021-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210924222048/https://www.iucncsg.org/365_docs/attachments/protarea/Page-843dd0aa.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.iucncsg.org/365_docs/attachments/protarea/Proc-17f3b2b9.pdf |title=Manila Proceedings.indd |access-date=2020-01-02 |archive-date=2021-09-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210922151735/https://www.iucncsg.org/365_docs/attachments/protarea/Proc-17f3b2b9.pdf |url-status=dead }}</ref> Populacije filipinskih krokodilov, ki prebivajo na teh lokacijah, živijo geografsko izolirane druga od druge, kar na koncu vpliva na diferenciacijo njihove populacije in zmanjšuje genetsko raznolikost.<ref>Tabora. (2012). Detection of Crocodylus mindorensis x Crocodylus porosus (Crocodylidae) hybrids in a Philippine crocodile systematics analysis. ZOOTAXA, 3560, 1–31.</ref> V preteklosti so ga našli v delih Visaje, dokler se njegovo število ni drastično zmanjšalo, predvsem zaradi uničenja [[habitat]]a. Ti krokodili jedo bolne ribe v bistveno večjem deležu kot zdrave ribe, s čimer izboljšujejo splošno zdravje ribjega staleža. Z lovljenjem najpogostejših rib uravnavajo populacijo rib; vsaka vrsta, ki nenadoma postane prevladujoča, se vrne v pravilno razmerje. Krokodilski iztrebki so hranljivi za ribe in vsebujejo kritično pomembne kemikalije. == Stanje ohranjenosti == [[File:Crocodylus mindorensis by Gregg Yan 02.jpg|thumb|left|Filipinski krokodil plava neopazno]] ''Crocodylus mindorensis'' velja za najbolj ogroženo vrsto krokodila na svetu, saj je na [[Rdeči seznam IUCN|rdečem seznamu IUCN]] uvrščen med kritično ogrožene vrste.<ref name=iucn/> Ocena populacije 100 ne-izleglih osebkov poudarja kritično stanje vrste.<ref name="van Weerd 31–50">{{Cite journal|last1=Van Weerd|first1=M. |last2=Van der Ploeg|first2=J. |date=2004 |title=A new future for the Philippine crocodile, ''Crocodylus mindorensis'' |journal=Sylvatrop |volume=13 |pages=31–50 |url=https://www.researchgate.net/publication/235800476}}</ref> Od oktobra 2021 je C. mindorensis s strani IUCN uvrščen med kritično izčrpane vrste.<ref name="iucn green status 31 October 2021">{{cite iucn |author=Van Weerd, M. |author2=Gatan-Balbas, M. |date=2021 |title=''Crocodylus mindorensis (Green Status assessment)'' |volume=2021 |article-number=e.T5672A567220213 |access-date=15 January 2022}}</ref> Zdi se, da je ubijanje krokodilov glavni vzrok za zmanjšanje števila te vrste. Na severovzhodnem Luzonu je bil v okviru projekta rehabilitacije, opazovanja in ohranjanja krokodilov (CROC) sprejet skupnostni pristop k ohranjanju, katerega cilj je doseči trajnostno sobivanje krokodilov in lokalnega prebivalstva.<ref name="van Weerd 31–50"/> [[File:Croc.jpg|thumb|Mladi krokodil]] Leta 2007 je več ljudi na Filipinih ustanovilo specializirano skupino, ki se ukvarja z ohranjanjem krokodilov. Filipinsko društvo za ohranjanje krokodilov in Zoološki inštitut HerpaWorld delata na programih za ohranjanje vzreje in izpusta krokodilov v naravo. ''C. mindorensis'' je veljal za lokalno izumrlega v delu svojega nekdanjega območja razširjenosti v severnem Luzonu, dokler leta 1999 v San Marianu v Isabeli niso ujeli živega primerka. Ta primerek, ki so ga ugrabitelji poimenovali ''Isabela'', je bil do izpustitve avgusta 2007 predan v oskrbo Centra za rehabilitacijo in ohranjanje krokodilov. Ob izpustitvi je bil primerek dolg 1,6 m.<ref name="Inq20070825">{{cite news |last =Burgonio |first =T.J. | title ='Isabela,' the croc, to be freed in wilds | work=Inquirer.net |date=2007 | url =http://newsinfo.inquirer.net/breakingnews/regions/view_article.php?article_id=84577 | access-date =2007-09-02 | archive-url =https://web.archive.org/web/20070902040807/http://newsinfo.inquirer.net/breakingnews/regions/view_article.php?article_id=84577 | archive-date=2007-09-02}}</ref> Filipinski krokodil je leta 2001 postal nacionalno zaščiten z zakonom z uveljavitvijo republiškega zakona 9147, znanega kot Zakon o divjih živalih. Uboj krokodila je kazniv, najvišja kazen pa je 100.000 ₱ (kar ustreza približno 2500 USD).<ref name="Weerd"/> Filipinski senat je 31. maja 2012 vložil resolucijo št. 790, s katero je dodatno okrepil in dopolnil obstoječe zakone za zaščito filipinskega krokodila in morskega krokodila.<ref>(2012-05-31). [http://www.senate.gov.ph/lisdata/1340011258!.pdf "Senate P.S.R. 790"]. Senate of the Philippines 15th Congress. Retrieved on 2012-07-16.</ref> === Mediji === Ta krokodil je bil predstavljen v oddaji National Geographica ''Dangerous Encounters'', ki jo je vodil specialist za krokodile dr. Brady Barr. V eni od epizod si je Barr prizadeval biti prvi, ki bi videl vse vrste krokodilov na svetu. Na srečo mu je uspelo videti filipinskega krokodila, starega približno dva tedna.<ref>[https://web.archive.org/web/20071013135421/http://channel.nationalgeographic.com/channel/video/index.html?bcpid=192889067&bctid=193718847 National Geographic Channel Videos - Adventure Shows, Natural History & More] channel. National Geographic. Retrieved on 2007-10-22.</ref> Izvalitev filipinskega krokodila je bila zabeležena v GMA News ''Born to Be Wild''. Zabeležili so tudi, da tropske ognjene mravlje, invazivna vrsta, jedo neizvaljena jajca ogroženih bukarotov. Medijska ekipa je rešila gnezdo pred napadom ognjene mravlje. Posneli so tudi odrasle filipinske krokodile.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=26Rm86ZoZj4|archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211219/26Rm86ZoZj4|archive-date=2021-12-19|url-status=live|title=Born to Be Wild: Actual hatching of a Philippine crocodile|publisher=YouTube|date=2017-08-14|access-date=2020-01-02}}{{cbignore}}</ref> == Splošna imena == Poleg splošnega izraza buvaja ali buaja (ki se običajno uporablja za ''C. porosus'', lahko pa se uporablja tudi za ''C. mindorensis'' v jezikih, kjer se vrsti ne razlikujeta) so bili na otokih znani pod različnimi imeni. V španskih kolonialnih zapisih sta bili vrsti pogosto ločeni kot krokodil (za ''C. porosus'') in kajman (za ''C. mindorensis''), vendar te razlike ne sledijo angleški slovarji in prevodi.<ref name="Van Der Ploeg"/> Znani so tudi kot bukarot ali bokarot v jezikih Ilocano, Isneg, Ibanag in Yogad; meso v jezikih Itawis, Yogurt, Dupaningan Agta in Kalinga; in hladno v jeziku Gaddang. Na južnem Luzonu in osrednjih otokih Filipinov so bili znani tudi kot tigbin v tagalogščini; barangajs v jezikih Bicol, Mangyan in Eastern Visayas; balanghitao ali balangita v cebuanščini in osrednjem visajanščini; in tudi Burangas ali Burangaris v Mangyanu. Na Mindanau in Palavanu so znani kot nguso v Agusan Manobo; sapding v Mandayi; bangitao ali dagorogan v Maranau; bungut v Bataku; in bungot v Tagbanwi. == Mitologija, folklora in kulturni pomen == V predkolonialnih verovanjih anitov na Filipinih so se krokodili (tako ''C. mindorensis'' kot ''C. porosus'') bali in jih častili, kar je igralo ključno vlogo pri njihovem preživetju vse do sodobnega časa. Španci so zabeležili, da so bile reke in jezera polna krokodilov, ljudje pa so pogosto živeli in lovili ribe v njihovi bližini, kar je vznemirilo večino evropskih opazovalcev. Nekatere skupnosti so postavile majhne bambusove ograje, da bi krokodile odvrnile od določenih območij, ljudje pa so se izogibali izzivanju, vendar na splošno niso sprejeli veliko posebnih previdnostnih ukrepov proti njim. Med krokodili in ljudmi je obstajal neizrečen 'mirovni pakt'. Obstajali so zelo strogi tabuji glede ubijanja krokodilov ali uživanja krokodilovega mesa. Krokodile, ki napadejo ali ubijejo človeka, skupnost vedno ubije.<ref name="Van Der Ploeg"/> Splošno prepričanje je bilo, da krokodili nikoli ne napadajo ljudi samovoljno. Zato so napade krokodilov obravnavali s fatalističnim odnosom, kot krivdo žrtve za kršitev tabujev ali kot kazen duhov za prelom prisege. Španski osvajalec [[Miguel López de Legazpi]] je leta 1571 zapisal, da so bile njegove pogodbe s Sulejmanom, Ačejem in Lakandulo iz Manile in Tonda sklenjene pod pogojem, da bodo umrli in jih bodo krokodili pojedli, če bodo kršili pogodbe. Ne glede na to je bilo pojedenje krokodila obravnavano kot častna smrt, saj je zagotavljalo, da bo krokodil dušo osebe varno prenesel v duhovni svet po mavrici. Krokodile, ki so bili deležni vraževerja, lahko na splošno razdelimo na tri vrste: krokodile, ki so reinkarnacije prednikov (''anito''), utelešenja močnih naravnih duhov (''divata'') ali spremenjene zlonamerne duhove ali čarovnice (''asvang''). Vsi krokodili niso poosebitve teh treh, vendar se krokodili z izjemnimi lastnostmi, kot so velika velikost, nenavadna krotkost, nenavadna obarvanost, pohabljenost ali vidne prirojene napake, pogosto obravnavajo kot take. V več mitih o stvarjenju na otokih je stvarniško božanstvo krokodil, krokodili pa so bili pogosto obravnavani kot varuhi duhovnega sveta (kamor gredo mrtvi) in psihopompi, ki varno vodijo duhove mrtvih. Verjeli so tudi, da krokodili obstajajo v nekakšnem vzporednem duhovnem svetu, ki ga pogosto razlagajo kot podvodno vas. Več etničnih skupin ima krokodile za svoje neposredne prednike, ''datuji'' in bojevniki pa so pogosto sledili njihovemu rodu krokodilom. Krokodile so pogosto nagovarjali tudi s sorodstvenimi nazivi, kot je nono ("dedek"). Upodobitve krokodilov so bile pogosto vklesane v krste ali vtkane v pogrebna oblačila, da bi zaščitili duha pokojnika. Krokodilski zobje so se pogosto nosili tudi kot ''agimati'' (amuleti) za zaščito pred boleznimi in zlimi duhovi. V sodobni filipinski kulturi so krokodili dojemani negativno. Veljajo za škodljivce in grožnjo majhnim otrokom in živini. Povezujejo jih tudi s pohlepom, prevaro, korupcijo in nepotizmom. Izraz ''buvaja'' se pogosto uporablja kot žalitev za korumpirane politike in vladne uradnike, oderuhe in policijo.<ref name="Van Der Ploeg">{{cite journal |last1=Van Der Ploeg |first1=Jan |last2=Van Weerd |first2=Merlijn |last3=Persoon |first3=Gerard A. |title=A Cultural History of Crocodiles in the Philippines: Towards a New Peace Pact? |journal=Environment and History |date=2011 |volume=17 |issue=2 |pages=229–264 |doi=10.3197/096734011X12997574043008 |jstor=41303508 |bibcode=2011EnHis..17..229V |issn=0967-3407}}</ref><ref>{{Cite web |last=Madarang |first=Catalina Ricci S. |date=2021-06-23 |title=Crocodiles are not hated creatures, symbols of corruption centuries ago. Here's why. |url=https://interaksyon.philstar.com/hobbies-interests/2021/06/23/194515/crocodiles-are-not-hated-creatures-symbols-corruption-centuries-ago-heres-why/ |access-date=2022-05-16 |website=Interaksyon |language=en-US}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == {{Refbegin}} * [http://www.whozoo.org/Anlife2001/ryancrai/RPC_PhilippineCrocodile.htm Philippine Crocodile: WhoZoo] * [http://www.flmnh.ufl.edu/cnhc/csp_cmin.htm Crocodilian Species-Philippine Crocodile (Crocodylus mindorensis)] * [https://web.archive.org/web/20071007174159/http://www.herpaworld.com/index.php?action=pz_tier_det&id_art=27&topic=Crocodilians "''Crocodylus mindorensis'' - HerpaWorld"] {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Crocodylus mindorensis}} {{Wikispecies|Crocodylus mindorensis}} * [https://reptile-database.reptarium.cz/Crocodylus/mindorensis Crocodylus|mindorensis] * Mabuwaya Foundation <ref>{{cite web|url=http://www.mabuwaya.org/index.cfm?p=1E8F0AAB-0715-7006-94BF1EB926296D04|title=Mabuwaya - Home|last=Weerd|first=Mabuwaya Foundation, Merlijn van|website=www.mabuwaya.org|access-date=2016-03-16}}</ref> * [https://www.iucnredlist.org/search?query=Crocodylus%20mindorensis&searchType=species Crocodylus mindorensis] {{Taxonbar|from=Q272402}} [[Kategorija:Pravi krokodili]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1935]] [[Kategorija:Plazilci Azije]] c2th8srayuskzij64k5zyy55vwomzop